Poštnina plačana v gotovini URADNI VESTNIK OKRAJA NOVO MESTO Leto VI. V Novem mestu, dne 15. avgusta 1961 Št 15 VSEBINA: OBČINSKI LJUDSKI ODBORI: 246. Odlok ObLO Trebnje o družbenem planu za leto 1961; 247. Odlok ObLO Metlika o družbenem planu za leto 1961; GOSPODARSKE ORGANIZACIJE: 248. Bilanca trgovskega podjetja na debelo in drobno »RESA« Videm-Krško za leto 1960; 249. Bilanca podjetja »AGROSERVIS« Brežice za leto 1960. 246. Na podlagi 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) in 4. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) ter 3. točke 26. člena Statuta občine Trebnje, je Občinski ljudski odbor Trebnje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1961 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Trebnje za leto 1961 I. DEL SPLOŠNI PREGLED IN SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1961 I. poglavje Osnovne smernice in naloge Občinski družbeni plan za leto 1961 je izdelan na osnovi doseženega gospodarskega razvoja v letu 1960, v skladu z osnutkom predloga plana perspektivnega razvoja občine Trebnje1 za razdobje 1961 do 1965 ter ob upoštevanju splošnih smernic zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana za leto 196.1. V letu 1961 se bo v primerjavi z letom 1960 predvidoma povečal — družbeni bruto proizvod za 22,3 % — družbeni proizvod za 20,2 % — narodni dohodek za 20,1 % Za uresničitev takega povečanja bo potrebno predvsem upoštevati sledeče naloge in smernice: 1. Še z večjim tempom je treba razvijati in širiti že obstoječa podjetja, delavnice in objekte ter povečati obseg proizvodnje in storitev, pred- vsem v industriji, kmetijstvu, obrti, trgovini, gostinstvu in ostalih panogah gospodarstva. Vzporedno s tem si je treba prizadevati, da se bodo v okviru možnosti močneje razvijale tudi panoge negospodarskih dejavnosti. V ta namen je potrebno storiti zlasti naslednje ukrepe: — v celoti izkoristiti vse obstoječe možne kapacitete industrijskih, kmetijskih, obrtnih in drugih objektov; — čim hitreje dograditi in usposobiti za proizvodnjo že začete nove objekte in dokončati manjše rekonstrukcije, ki so v gradnji; — pospešiti ustanavljanje novih obrtnih delavnic, predvsem uslužnostnega značaja itd. 2. Pri investicijskih vlaganjih je potrebno prvenstveno upoštevati ekonomičnost in rentabilnost investicijskih naložb ter — dosledno izvajati načelo, da se investicijska sredstva prvenstveno usmerijo za dovršitev že začetih objektov in to do višine, ki bi zagotovila začetno fazo proizvodnje, predvideno z investicijskim programom in s tem pridobivati nove proizvodne kapacitete; — dati prednost investicijskim vlaganjem za rekonstrukcije posameznih obratov, odnosno podjetij, ki bodo z manjšimi vlaganji dala ekonomično visoke proizvodne rezultate v čim krajšem času; — v obrti investirati predvsem v nove obrtne delavnice uslužnostnega značaja in "druge objekte, ki so ekonomsko utemeljeni glede surovinske baze, delovne sile in rentabilnosti; — upoštevati v večji meri tudi investicijska vlaganja za izpopolnitev mehanizacije, predvsem v industriji, kmetijstvu in obrti. 3. Da bi se realiziral predvideni program investicij je potrebno zlasti: — angažirati vsa razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij in občinskega investicijskega sklada, ki jih je mogoče koristiti za investicije; — izkoristiti vse možnosti najemanja posojil po natečajih iz zveznih, republiških in okrajnih virov; — posvetiti vso pozornost pravilnemu in ekonomičnemu trošenju razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij; — vsestransko si prizadevati za združevanje sredstev gospodarskih organizacij, občinskega investicijskega sklada, vse do sredstev ustanov za koncentracijo sredstev za soudeležbo pri investicijskih natečajih; — pri gradnji stanovanj pritegniti in angažirati čimveč sredstev državljanov, posebno v krajih, kjer se vrši gradnja z združevanjem sredstev ali na zadružni osnovi. 4. Povečanje števila zaposlenih v občini naj se vrši v okviru realnih potreb. Upoštevati je možnosti zaposlitve ženske delovne sile. S povečanjem nove delovnne sile je potrebno zagotoviti še močnejši porast storilnosti dela v vseh panogah gospodarstva, posebno v industriji, kmetijstvu, obrti in v trgovini. Zato je potrebno: — na novo zaposliti le ono delovno silo, ki je nujno potrebna, uvajati sodobnejše metode dela ter izboljšati organizacijo dela; — pri nagrajevanju uvajati nov način delitve osebnih dohodkov, kar ustvarja večje pogoje za dvig storilnosti dela; — iskati vse možne načine za učinkovitejše in hitrejše izobraževanje kadrov in si s tem zagotoviti več kvalificiranega kadra tudi po številu, predvsem v industriji, kmetijstvu, obrti in trgovini. 5. Skrbeti je treba, da bo vzporedno z naraščanjem proizvodnje in storilnosti dela naraščala tudi osebna potrošnja. Za uspešnejši razvoj življenjske ravni je potrebno zlasti: — trgovsko, gostinsko in obrtno storitveno dejavnost izboljšati in razširiti z ustanavljanjem novih obrtno-uslužnostnih obratov; — krepiti in razvijati stanovanjsko-komunalno in ostale splošne družbene dejavnosti; — Kmetijska zadruga Trebnje kot močna kmeti jsko-gospodarska enota mora močneje razvijati kmetijsko proizvodnjo, predvsem v družbenem, kakor tudi v zasebnem sektorju lastništva s pogodbenim sodelovanjem v kmetijski proizvodnji. 6. Tovarna 'šivalnih strojev Mirna naj prouči vse možnosti izvoza proizvodov in teži za tem, da se v skladu z njihovo proizvodnjo posamezni asortimenti proizvodov povečajo. Na drugi strani pa je uvažati le tiste proizvode, ki so nujno potrebni za nemoteno in pospešeno njihovo proizvodnjo, upoštevajoč plasiranje teh proizvodov na domačem in tujem tržišču. 7. Ker so proračunska sredstva zelo omejena v primerjavi z dejanskimi potrebami, je potrebno upoštevati dosledno ekonomičnost koriščenja teh sredstev. Mere skrajne štednje morajo upoštevati tudi upravni odbori skladov in finančno samostojnih zavodov. 8. Za uspešnejšo izvedbo postavljenih smernic in nalog je potrebno v smislu splošne ekonomske politike in gospodarskega sistema vzporedno razvijati socialistične družbene odnose. Vso pozornost je posvetiti napredku družbenopolitičnih sil in samih proizvajalcev, ki postajajo vse bolj odločilni činitelji na vseh področjih našega gospodarstva. V zvezi s tem je potrebno: — zainteresirati vse gospodarske organizacije za nenehno izboljševanje njihovega poslovanja in s tem v zvezi krepiti delavsko samoupravljanje; — med delovnimi kolektivi in občinskim ljudskim odborom jačati sodelovanje in harmonično razvijati komunalni sistem. Točno in vestno izpolnjevanje nalog, ki jih nakazujejo omenjene smernice, bo omogočilo res uspešno delovanje gospodarskih organizacij in komune. Z izvajanjem planskih proizvodnih nalog pa bodo postavljeni temelji za dvig življenjskega standarda delovnih ljudi. II. poglavje Družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek 1. Po osnovnih smernicah in nalogah tega družbenega plana se predvideva v letu 1961 naslednji skupni porast družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka: v 000 din Indeksi ^ H 1960 1961 1961 Druž. 1959 1960 1961 1Q5g 1?5Q ig&0 bruto proiz. 2,470.179 3,141.471 3,833.586 127,2 155,2 122,3 Druž. proiz. 1,297.900 1,546.507 1,858.938 119,2 143,2 120,2 Nar. doh. 1,227.027 1,468.239 1,762.916 119,6 143,6 120,1 Na enega prebivalca pa bo doseženo naslednje povečanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka: v 000 din Indeksi Družbeni bruto 1959 1960 1961 1960 1961 1961 1959 1959 1960 proizvod Družbeni 145.305 185.886 222.159 127,9 152,8 119,5 proizvod 76.347 91.514 107.727 119,8 141,1 117,7 Narodni dohodek 72.178 86.877 102.162 120,3 141,5 117,6 V povečanju družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka se predvideva naslednja udeležba po panogah: v 000 din Indeksi 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1959 1961 1960 a) Družbeni bruto proizvod Industrija 688.357 864.715 1,000.000 125,6 145,2 115,6 Kmetijstvo 1,436.906 1,746.433 2,028.500 121,5 141,2 116,2 Gozdarstvo 50.470 83.309 93.294 165,6 184,8 111,9 Gradbeništvo 28.000 22.604 26.071 80,7 93,1 115,3 Promet — 17.199 19.269 — — 112,1 Trgovina 45.302 56.205 69.757 121,8 153,9 126,3 Gostinstvo 13.000 15.311 25.000 117,7 192,3 163,3 Obrt 195.144 338.695 571.695 173,5 292,9 168,7 b) Družbeni proizvod Industrija 297.500 360.047 418.631 121,0 140,7 116,3 Kmetijstvo 824.340 934.397 1,063.550 113,3 129,1 113,8 Gozdarstvo 31.560 55.199 54.815 174,8 173,6 99,3 Gradbeništvo 8.100 9.046 12.800 111,7 158,0 141,5 Promet — 13.148 14.862 — — H13,l Trgovina 41.200 44.689 52.389 108,5 127,1 117,2 Gostinstvo 5.000 9.698 15.666 193,9 313,3 161,5 Obrt 90.200 120.373 226.225 133,4 250,8 187,9 c) Narodni dohodek Industrija 268.771 349.019 402.736 129,8 149,8 115,4 Kmetijstvo 794.087 878.337 1,001,520 110,6 126,1 114,1 Gozdarstvo 25.613 52.792 50.232 206,1 196,1 95,1 Gradbeništvo 10.304 8.831 12.500 85,7 121,3 141,4 Promet — 10.621 12.202 — — 114,9 Trgovina 35.162 43.655 51.044 124,1 145,1 116,9 Gostinstvo 6.000 9.458 15.254 157,6 264,2 161,3 Obrt 89.090 115.526 217.428 129,6 244,1 188,2 Navedena povečanja so zasnovana na stvarnih možnostih in bodo dosegljiva le pod pogojem, da bodo gospodarske organizacije upoštevale vse navedene smernice in naloge, katere nakazuje ta družbeni plan. III. poglavje Proizvodne in storitvene zmogljivosti Zagotoviti je treba polno izkoriščanje proizvodnih kapacitet v že obstoječih, kakor tudi pri novo- ustanovljenih gospodarskih organizacijah, ker je to eden od osnovnih pogojev za dosego predvidene ravni proizvodnje. S tem v zvezi je potrebno: — maksimalno izrabiti vse v proizvodnjo vključene objekte, prostore, naprave in stroje (v tekoči ali dopolnilni proizvodnji) in s tem izboljšati organizacijo dela; —' v kmetijstvu razvijati zadružno proizvodno sodelovanje z zasebnim sektorjem kmetijstva, saj ima prav ta, kot največji sektor, vse možnosti za povečanje proizvodnje; — uvajati več delovnih izmen, kjer tehnološki proces to dopušča. Z doslednim izvajanjem omenjenih nalog bo mogoče doseči večjo proizvodnjo in istočasno povečanje storilnosti dela. IV. poglavje Investicije Vzporedno s predvidenim razvojem gospodarskih in drugih dejavnosti na področju občine Trebnje in na osnovi predvidenih razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij, ljudskega odbora, zavodov ter bančnih in ostalih posojil, ki se predvidevajo v letu 1961, bodo skupna investicijska vlaganja znašala predvidoma 583,688.000 dinarjev. Osnovna delitev investicijskih vlaganj bo predvidoma naslednja, izražena v 000 din: — skupni poslovni sklad gospodarskih organizacij 411.363. Od tega: — za osnovna sredstva 239.491 — za obratna sredstva 171.872 Ostala predvidena sredstva so namenjena kot negospodarske investicije za stanovanjsko in komunalno izgradnjo ter kulturno-prosvetno dejavnost v višini 172.325 Investicije za osnovna sredstva gospodarskih organizacij bodo predvidoma zagotovljena in na- slednjih virov: — iz sredstev gospodarskih organizacij 80.390 — iz okrajnega gozdnega sklada 8.000 — iz sklada Vodne skupnosti Dolenjske 17.000 — iz občinskega investicijskega sklada 21.040 — iz gozdne takse KZ Trebnje 12.000 — iz okrajnega investicijskega sklada 23.000 — iz komercialne razlike z lesom KZ 12.190 — iz republiškega investicijskega sklada 51.325 — iz zveznega investicijskega sklada 8.990 — iz drugih virov 5.556 Potrebna obratna sredstva bodo predvidoma zagotovljena iz naslednjih virov: — iz sredstev gospodarskih organizacij 1.872 — iz občinskega investicijskega sklada 8.000 —■ iz bančnih virov 162.000 Investicije za stanovanj sko-komunalno in kulturno-prosvetno izgradnjo pa se bodo predvidoma finansirale iz naslednjih virov: — občinski investicijski sklad 1.000 — občinski cestni sklad 3.457 — občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš 42.968 — sredstva gospodarskih in drugih organizacij 23.500 — sklad za šolstvo 40.000 — sredstva Vodne skupnosti Dolenjske 6.000 — okrajni gozdni sklad 900 — prispevki državljanov 32.800 — bančna posojila 20.000 — sredstva Vodne skupnosti Stična—Trebnje 1.700 Po posameznih gospodarskih panogah in negospodarskih dejavnostih bodo gornja investicijska sredstva uporabljena takole: Gospodarske investicije: znesek v 000 din struktura % — industrija 187.375 45,5 — kmetijstvo 113.186 27,5 — gozdarstvo 41.686 10,2 — trgovina 11.006 2,6 — gostinstvo 500 0,2 —< obrt 40.610 9,8 — vodno gospodarstvo 17.000 4,2 Skupaj 411.363 100—70,5 Investicije splošnih družbenih dejavnosti: — stanovanja 79.268 45,9 — komunal, dejavnost ; 9.357 5,4 — vodovodi 13.700 7,9 — kulturno-prosvetna dejavnost 65.000 37,8 —' elektrifikacija 5.000 3,0 Skupaj 172.325 100—29,5 Gospodarske in splošno družbene investicije skupaj 583 688 100 Predvidena investicijska vlaganja v letu 1961 po posameznih gospodarskih panogah bodo v primerjavi z vloženimi investicijami v letu 1960 na- slednja: Izvršitev Plan 1961—1960 1960 1961 Indeks — industrija 9.460 187.375 1.980,7 — kmetijstvo 69.082 113.186 163,8 —• gozdarstvo — 41.686 — — trgovina 4.578 11.006 240,4 — gostinstvo 2.000 ' 500 25,0 — obrt 9.347 40.610 434,5 Gospodarske in- vesticije skupaj 114.467 411.363 359,4 — stanovanja 31.994 79.268 247,7 — komunal, dej. 22.600 23.057 102,1 — kultur.-prosv. objekti 3.500 65.000 1.857,1 — elektrifikacija 19.300 5.000- 25,9 Investicije sploš- družb, dejavnosti skupaj 77.394 172.325 222,6 Skupne investic. 191.861 583.688 304,2 Sredstva gospodarskih organizacij, skladov in bančnih posojil ter druga sredstva bodo predvidoma uporabljena predvsem v naslednje namene: INDUSTRIJA: — V Tovarni šivalnih strojev Mirna se predvideva v letu 1961 začetek rekonstrukcije kovinskega obrata, za kar je potrebno 73,322.000 dinarjev. Za kritje teh investicij se predvideva iz republiških investicijskih posojil 51,325.000 dinarjev, iz okrajnega investicijskega sklada 17,000.000 dinarjev in lastnih sredstev podjetja 4,997.000 din. Od predvidenih sredstev bi odpadlo na gradbena dela 43,409.000 din, na opremo pa 29,868.000 din in od tega za uvozno opremo 22,603.000 dinarjev, za projekte ter ostale stroške pa 45.000 dinarjev. —• Podjetje Destilacija alkoholnih pijač »Dana« Mirna bo iz lastnih sredstev nabavilo tovorni avtomobil »Dentz« v vrednosti 5,850.000 dinarjev in polnilno napravo za polnjenje steklenic za 200.000 dinarjev. Podjetje ima za kritje teh nabav predvidena lastna sredstva. — Telekomunikacije Ljubljana — obrat Mokronog bo začelo z gradnjo skladišča, garaže in obratnih prostorov, za katere gradnje bo matično podjetje preskrbelo tudi sredstva v višini 17,000.000 dinarjev. KMETIJSTVO: V kmetijski zadrugi Trebnje so predvidene investicije v znesku 58,186.000 dinarjev in sicer: — plačilo nepokritih situacij za gradnjo in opremo sušilnice Mirna iz leta 1960; — nabavo manjkajoče opreme za začetek obratovanja tega obrata; — dograditev vodovoda do pitališča goveje živine v Zapužah; — dograditev strojne lope v Šentrupertu; —< gradnjo kanalizacije iz klavnice v Šentrupertu do pretočnih čistilnih naprav; — napeljavo vodovoda v klavnico in mesarijo na Mirni; — nabavo opreme za mesarske obrate v Šentrupertu in Mirni; — nabavo 1 BCS ročne in 2 traktorski kosilnici; — dograditev skladišča v Dobrniču; — ureditev upravnih prostorov in nabavo pisarniške opreme za upravo; — začetek gradnje skladišča Trebnje; — odkup gospodarskega poslopja Bregar Šent-lovrenc, ki se bo uporabilo za vskladiščenje reprodukcijskega materiala zadruge; —• odkup gospodarskih poslopij od privatnikov za pitališča goveje živine in adaptacija istih; — odkup nekaterih zemljišč od privatnih proizvajalcev; — nabavo kamiona TAM nosilnosti 4,5 ton; — nabavo mopeda; — dograditev glavnega vodovoda na Mirni; — gradnjo garaž in drvarnic pri upravi KZ; —• nabavo 10 komadov plemenskih merjascev. Ta sredstva bodo predvidoma zagotovljena iz: — lastnih virov zadruge v znesku 31,746.000 —- občinskega investicijskega sklada v znesku 6,500.000 — okrajnega investicijskega sklada v znesku 6,000.000 — zveznih sredstev v znesku 8,990.000 — ristorna gozdne poslovne zveze v znesku 2,940.000 — okraj. gozdnega sklada v znesku 210.000 — bančnih posojil v znesku 1,800.000 GOZDARSTVO: V gozdarstvu bo predvidoma investirano skupaj 41,686.000 dinarjev in sicer:. — za obnovo gozdov 6,641.000 — za nego gozdov 14,893.000 — za urejanje gozdov 13,322.000 — za ostale namene 6,830.000 Sredstva bodo predvidoma zagotovljena iz naslednjih virov: — iz gozdne takse KZ Trebnje 12,000.000 — iz komercialne razlike z lesom KZ 12,190.000 — iz okrajnega gozdnega sklada 8,000.000 — iz lastnih skladov podjetij 9,496.000 VODNO GOSPODARSTVO: — Iz sredstev Dolenjske vodne skupnosti je predvidena nadaljnja regulacija potoka Mirna na odseku Bistrica—Dob. Za to regulacijo je predvidenih 17,000.000 dinarjev. TRGOVINA: — Trgovsko podjetje »Tržan« Mokronog bo od neizkoriščenega odobrenega posojila v letu 1960 v znesku 606.000 dinarjev in iz posojila občinskega investicijskega sklada v letu 1961 v znesku 400.000 dinarjev nabavilo prevozno sredstvo za dostavo blaga po poslovalnicah. —* Trgovsko podjetje »Gradišče« Trebnje in Trgovsko podjetje Trebnje bosta iz sredstev občinskega investicijskega sklada v višini 2,000.000 dinarjev opremila in preuredila svoje poslovalnice in sicer tako, da se vsakemu od njih dodeli posojilo po 1,000.000 dinarjev. GOSTINSTVO: — V gostinstvu socialističnega sektorja je predvidena adaptacija kletnih prostorov v gostišču »Grmada« Trebnje s posojilom iz občinskega investicijskega sklada v višini 500.000 dinarjev. OBRT: — Opekarna Prelesje bo predvidoma kupila en dvoosnii mešalec, en avtomat za rezanje opeke in rabljeno polžno stiskalnico. V te namene bodo porabili 3,400.000 dinarjev investicijskih sredstev in to iz lastnih sredstev 2,000.000 dinarjev in iz posojil občinskega investicijskega sklada 1,400.000 dinarjev. — Mizarska delavnica Trebnje bo predvidoma nabavila debelinski stroj in še nekaj manjših stro- jev in orodja za izpopolnitev strojnega parka. Investicije v ta namen bodo znašale 2,400.000 dinarjev. Viri finansiranja pa so predvideni iz sredstev gospodarske organizacije 2,000.000 dinarjev in iz posojil občinskega investicijskega sklada 400.000 dinarjev. — Mesoizdelki Mokronog bo iz lastnih sredstev nabavilo dostavni voz in hladilno napravo v znesku 3,700.000 dinarjev. — Mizarsko podjetje »Hrast« Šentlovrenc bo iz lastnih sredstev zgradilo nad poslovno stavbo delovne prostore za politirnico, katere investicijska vsota bo znašala 445.000 dinarjev. — Trgovsko-obrtno podjetje »Naši izdelki« Mokronog bo s posojilom iz občinskega investicijskega sklada v znesku 3,740.000 dinarjev odkupilo bivšo žago Kalin (polnojarmenik) in nabavilo potrebne mizarske stroje za obratovanje nujno potrebnega mizarskega oddelka. — Gradbeno podjetje z remontom Mirna bo iz lastnih sredstev 1,625.000 dinarjev nabavilo betonski mešalec, dva elektromotorja, ročne škarje za betonsko železo, skobelni stroj in kozolno dvigalo. — Krojaško podjetje Trebnje predvideva, da bo iz lastnih sredstev v višini 230.000 dinarjev nabavilo šivalni stroj. — Čevljarsko podjetje Trebnje predvideva, da bo iz lastnih sredstev v višini 230.000 dinarjev nabavilo šivalni stroj. — Čevljarsko podjetje Mokronog predvideva, da bo nabavilo potrebne stroje za mehanizacijo podjetja. Sredstva za nabavo teh strojev se predvidevajo iz občinskega investicijskega sklada v višini 500.000 dinarjev. — Žaga Velika Loka bo iz svojih lastnih sredstev v višini 625.000 dinarjev in iz posojil iz občinskega investicijskega sklada v znesku 500.000 dinarjev plačala anuiteto v letu 1960 odkupljene stanovanjske hiše v sestavu žage. — Občinski ljudski odbor Trebnje bo v tem letu ustanovil servisno kovinarsko delavnico v Trebnjem, za kar predvideva za adaptacijo in strojno opremo iz posojil občinskega investicijskega sklada 4,000.000 dinarjev. —• Občinski ljudski odbor prav tako predvideva ustanovitev strojnega pletiljstva Trebnje, za kar predvideva 1,000.000 dinarjev za nabavo pletiljskih strojev. — Pekarija Mokronog bo iz lastnih sredstev v znesku 240.000 dinarjev in posojila iz občinskega investicijskega sklada v znesku 100.000 dinarjev nabavila potrebno opremo in stroje. STANOVANJSKO-KOMUNALNA DEJAVNOST: Za stanovanjsko-komunalno izgradnjo se predvidevajo sredstva v višini 101,325.000 dinarjev, in sicer za stanovanja 79,268.000 dinarjev, za komunalno dejavnost pa 28,057.000 dinarjev. Stanovanjska izgradnja: — Izgradnja šest stanovanjskega bloka Tovarne šivalnih strojev Mirna 16,000.000 — Gradnja šest stanovanjskega bloka Kmetijske zadruge Trebnje — Občinski ljudski odbor Trebnje bo odkupil dve stanovanji v bloku »Elektro« Novo mesto v Trebnjem in izvršil nadzidavo banke v Trebnjem, pri čemer bi se pridobila 4 stanovanja, skupaj za — Trgovsko-obrtno podjetje »Naši izdelki« Mokronog bo odkupilo in dogradilo stanovanjsko hišo v Mokronogu, ki naj bi služila za potrebe tega podjetja. V ta namen je predvidenih Od tega 300.000 din lastni prispevek državljanov. — Občinski ljudski odbor Trebnje je zaradi pomanjkanja stanovanj za uslužbence združene Kmetijske zadruge Trebnje odkupil stanovanjsko hišo v Šentlovrencu in je v ta namen predvidenih — Stanovanjska zadruga »Moj dom« na Mirni, ki je že ustanovljen in Stanovanjska zadruga v Trebnjem, katere ustanovitev je predvidena v tem letu, bosta začeli graditi 10 enodružinskih stanovanj in se v ta namen predvideva 19,000.000 10,500.000 2,800.000 2,500.000 12,000.000 Od tega iz lastnih prispevkov državljanov 7,000.000 dinarjev. — Kazensko poboljševalni dom Dob pri Mirni bo izgradil tri enostanovanjske vrstne hiše in se za to gradnjo predvideva 8,000.000 — Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš občinskega ljudskega odbora Trebnje predvideva, da bo dal iz tega sklada posojilo individualnim interesentom (borcem NOB) v znesku 1,968.000 dinarjev. Ob upoštevanju njihovih prispevkov v znesku 6,500.000 dinarjev znašajo vlaganja v te namene 8,468.000 Finansiranje navedene stanovanjske izgradnje bo predvidoma zagotovljeno iz naslednjih virov: — iz občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Trebnje 42,968.000 — iz sredstev gospodar, organizacij 22,500.000 — iz prispevkov državljanov 13,800.000 Komunalna dejavnost: Vodovodi: Sredstva v višini 13,700.000 dinarjev se bodo predvidoma uporabila v naslednje namene: — za dograditev vodovoda Mirna 3,000.000 —- za nadaljnjo gradnjo glavnega voda Trebnje—Ponikve 10,700.000 Finansiranje navedene gradnje vodovoda je predvidoma zagotovljeno iz naslednjih virov: — iz sredstev »Vodne skupnosti Dolenjske« 6,000.000 — iz sredstev »Vodne skupnosti Stična—Trebnje« 1,700.000 — iz prispevka državljanov 6,000.000 Elektrifikacija: Izvršiti je treba rekonstrukcijo elektrifikacij-skega omrežja Stara gora—Praprotnica. V ta namen se predvideva znesek 5,000.000 dinarjev. Finansiranje sredstev se predvideva: — iz posojil občin, investicijskega sklada — iz sredstev podjetja Elektro Krško — iz prispevka državljanov Ceste in pota: Za popravilo cest in krajevnih potov videno: — iz deblokiranih in neizkoriščenih sredstev cestnega sklada za leto 1960 znesek 3,457.000 din — iz okrajnega gozdnega sklada za popravilo gozdne poti Mirna—Debenec 900.000 din — iz prispevkov državljanov v te namene 5,000.000 din Skupaj KULTURNO-PROSVETNI OBJEKTI V letu 1961 naj bi se pričelo z gradnjo osem-razredne osnovne šole v Trebnjem, za kar se predvidevajo investicijska sredstva v višini 65,000.000 Ta sredstva bodo predvidoma zagotovljena iz naslednjih virov: — iz združenega šolskega sklada v okviru okraja 40,000.000 — iz posojil bančnih sredstev 20,000.000 — iz prispevka državljanov 5,000.000 Za realizacijo postavljenih nalog investicijskega vlaganja s tem družbenim planom je potrebno pod-vzeti predvsem naslednje ukrepe: — Občinski ljudski odbor, kakor tudi gospodarske organizacije, ustanove in zavodi morajo dosledno izvajati načela in smernice tega družbenega plana. — Pristojni organi občinskega ljudskega odbora bodo morali sproti analizirati investicijskega vlaganja, vplivati na smotrno uporabo investicij za pospešeno dograditev začetnih objektov in nabavo opreme tako, da bi ti objekti začeli čimpreje obratovati. — Pri investicijskih vlaganjih je treba upoštevati prioritetne investicije in si prizadevati za dosledno izvajanje investicijskega programa navedenega v tem družbenem planu. V. poglavje Zaposlenost in storilnost dela 1. Število zaposlenih se bo v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 predvidoma povečalo za 17,8 %, to je od 1.101 v letu 1960 na 1.266. 2. Iz pregleda dviga proizvodnje je razvidno, da bo storilnost dela, izražena na osnovi narodnega dohodka na -1 zaposlenega, upoštevajoč vse nakazane ukrepe, porastla v letu 1961 za 10,4 %. 1,000.000 1,000.000 3,000.000 je pred- 9,357.000 Počevanje osebne potrošnje je predvsem odvisno prav od povečane storilnosti dela. Povečanje storilnosti dela morajo posvetiti vso skrb organi delavskega upravljanja, pristojni organi LO in družbeno-politične organizacije. 3. a) Za ugodno izvršitev plana je v tej zvezi potrebno sledeče: — gospodarske organizacije naj napravijo točno analizo delovnih mest in šele nato manjkajočo delovno silo izpopolnijo z novimi ljudmi; — posvetiti je treba vso skrb zaposlovanju bor- cev in invalidov NOB na ustrezna delovna mesta; * — skrbeti je potrebno za odpravo fluktuacije delovne sile, zmanjšati izostanke in utrditi delovno disciplino; —- krepiti je treba službo HTZ zaradi zmanjšanja števila bolezenskih izostankov; — sindikalne organizacije in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora mora dajati gospodarskim organizacijam ustrezna priporočila, če ugotovi, da se zaposluje prekomerna in mogoče nepotrebna delovna sila. b) 'Da se doseže večja storilnost pri delu je potrebno predvsem sledeče: — doseženi celotni uspeh podjetja in zavzemanje posameznikov za dosego tega uspeha naj bo merilo za nagrajevanje; — nagrajevanje posameznikov naj se čim bolj veže na učinek ekonomskih enot; — gospodarske organizacije naj v čim večji meri uvajajo sodobnejše proizvodne procese in sodobno opremo v proizvodnji, kar bo vplivalo v veliki meri na povečanje storilnosti dela. c) Izobraževanje kadrov: — V skrbi za čim boljše izpopolnjevanje nivoja strokovnih kadrov je potrebno, da gospodarske organizacije bolj kot doslej skrbijo za kvalitetnejše izpopolnjevanje svojih kadrov. — Uvajanje in strokovno usposabljanje delavcev na delovnem mestu naj bo eden od glavnih ciljev gospodarskih organizacij. — Za strokovno izobraževanje kadrov je ustrezne centre jačati in jih po potrebi tudi povečevati. To so načela, po katerih se morajo gospodarske organizacije pri zaposlovanju ravnati, če hočejo doseči to, kar jim nalaga ta družbeni plan. Z racionalnim zaposlovanjem nove delovne sile naj se doseže postavljeni plan in s tem dvigne storilnost dela na realno možno višino. VI. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard Osebna potrošnja: Na podlagi predvidenega povečanja proizvodnje in delovne storilnosti, povečanja osebnih prejemkov, izboljšanja organizacije dela in postopnega prehajanja na ekonomske cene proizvodov in storitev se predvideva povečanje povprečnih osebnih dohodkov za ca. 6—7 %. Istočasno je treba upoštevati, da bodo vzporedno naraščali prejemki ostalega kmetijskega prebi- valstva ob uveljavljanju realnih cen kmetijskih proizvodov in z uveljavljanjem in razširitvijo pogodbenega sodelovanja med kmetijsko zadrugo in zasebnim kmetijskim proizvajalcem. Da bi se dosegel predvideni standard delovnih ljudi in realne osebne potrošnje, je zlasti potrebno pod vzeti naslednje ukrepe: — zagotoviti, da se predvidene proizvodne planske naloge dosledno izvajajo; — v sorazmerju s povečanjem proizvodnje in storilnosti dela je treba vskladiti osebne dohodke delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij in ustanov; — še v večji meri je potrebno skrbeti za ustanavljanje raznih obrtnih delavnic uslužnostnega značaja v okviru stanovanjskih skupnosti ali izven njih, da bi na ta način te obrtne storitve približali potrošnikom; — za uresničitev predvidene osebne potrošnje je zlasti potrebno, da se v tej smeri angažirajo zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora, krajevni odbori, občinski odbor in krajevne organizacije SZDL, sindikalne in druge politične organizacije. Družbeni standard: Vzporedno s predvidenim razvojem gospodarstva bo treba pospešeno razvijati tiste obrate in službe, ki neposredno vplivajo na hitrejše povečanje družbenega standarda. Ker je občina Trebnje pretežno agrarnega značaja, se oddaljeni prebivalci hribskih predelov močno selijo v centre nižinskih predelov kot je Trebnje, Mirna in Mokronog. Zato je treba v teh centrih polagati več pažnje gradnji stanovanj, preskrbi z vodo in gradnji ostalih komunalnih naprav, ki neposredno vplivajo na družbeni standard. V občini Trebnje je zelo velik problem nadaljnji razvoj šolstva, kulture, prosvete, socialnega varstva, zato je potrebno, da se v okviru obstoječih možnosti zbere čim več sredstev za reševanje teh problemov. Ker teh problemov v tem letu ne bo mogoče rešiti, naj bi se vsa razpoložljiva sredstva v te namene angažirala za začetek gradnje osemletke v Trebnjem, v naslednjih letih naj bi se reševala ostala nerešena vprašanja iz tega področja. V ta namen, ko že navedeno, predvideva Občinski ljudski odbor Trebnje skupno s posojili 162,968.000 dinarjev, kar pomeni od celotnih investicijskih vlaganj, ki so predvidene s tem družbenim planom, 25,5 %. VII. poglavje Proračunska dejavnost Vzporedno z razvojem gospodarstva, predvidenim s tem družbenim planom, se predvideva tudi porast proračunskih dohodkov in izdatkov. Predvidoma bodo skupni proračunski dohodki znašali 203,000.000 dinarjev in ravno toliko izdatki, kar pomeni za 32,94 % povečanja v primerjavi z letom 1960. Predvideni viri sredstev in namenska razpo- reditev izdatkov je razvidna iz proračuna občinskega ljudskega odbora. II. DEL RAZVOJ POSAMEZNIH GOSPODARSKIH PANOG NA OBMOČJU OBČINE TREBNJE V LETU 1961 VIII. poglavje Industrija Ob upoštevanju doseženih proizvodnih rezultatov v letu 1960 in predvidenih ukrepov za povečanje industrijske proizvodnje v letu 1961 predvidevamo, da se bo industrijska proizvodnja v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 dvignila za 15,6 %. Tako se predvideva po posameznih strokah industrijske proizvodnje naslednji porast, izražen v indeksih: — proizvodnja in predelava nekovin 129,0 % — kovinska industrija 111,1 % — elektro industrija 107,3 % — živilska industrija 112,2 % Po posameznih gospodarskih organizacijah te panoge je predvidena naslednja proizvodnja: — Podjetje »Kremen« Novo mesto — obrat Mirna obratuje že nekaj let. Ta obrat je letos prvič zajet v družbenem planu občine Trebnje, preje pa je bil prikazan v sklopu podjetja v občinskem družbenem planu občine Novo mesto. Z ozirom na široke potrebe po proizvodnji kvarcita, ima ta obrat veliko perspektivo nadaljnjega razvoja, posebno, če upoštevamo velike surovinske zaloge. Obrat je potrebno mehanizirati, da bi na ta način dosegli čim večje izkoriščanje proizvodnih kapacitet. — Izvršiti je treba rekonstrukcijo kovinskega obrata in nabaviti opremo za ta obrat. Izboljšati organizacijo dela in izkoristiti vse možne proizvodne kapacitete ter povečati storilnost dela. Pri Tovarni šivalnih strojev Mirna se bo s predvideno rekonstrukcijo in ukrepi povečal družbeni bruto proizvod v primerjavi z letom 1960 za 11,1 %. — Podjetje Telekomunikacije Ljubljanna — obrat Mokronog bo predvidoma povečalo proizvodnjo za 7,3 % Povečanje proizvodnje temelji predvsem na izdelavi novih izdelkov, gradnji novih poslovnih prostorov, garaž in skladišč ter boljši organizaciji in storilnosti dela. — Podjetje Destilacija alkoholnih pijač »Dana« Mirna bo predvidoma povečalo proizvodnjo za 12,2 %. Podjetje predvideva dvig proizvodnje pri obstoječih kapacitetah s tem, da bo z nabavo novega polnilnega aparata za polnjenje steklenic in nabavo kamiona izboljšalo distribucijo svojih izdelkov. IX. poglavje Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja bo v letu 1961 v primerjavi z izvršitvijo v letu 1960 in v skladu s predvidevanji perspektivnega plana 1961—1965 porastla za 16,2 %. Po posameznih dejavnostih so predvidena naslednja povečanja: v 000 1959 1960 1961 1. Žita 285.000 339.000 375.000 2. Industrij, rastline 4.762 4.800 4.950 3. Vrtnine 235.000' 349.000 349.000 4. Krmske rastline 11.5.000 158.303 171.000 Njivski posevki 851.103 851.103 899.950 v 000 1959 1960 1961 ' 5. Sadjarstvo 7.250 8.330 25.000 6. Vinogradništvo 97.894 88.000 173.000 7. Živinoreja 407.000 568.000 632.550 8. Domača predelava 116.000 151.000 188.050 9. Travništvo 69.000 80.000 110.000 Skupaj 1,436.906 1,746.433 2,028.550 Gibanje bruto proizvodnje izraženo v indeksih je sledeče: 1960/59 1961/59 1961/60 1. Žita 118,9 131,5 110,6 2. Industr. rastline 100,8 103,9 103,1 3. Vrtnine 148,5 148,5 100,0 4. Krmske rastline 137,6 148,6 108,0 Njivski posevki 100,0 105,7 105,7 5. Sadjarstvo 114,8 344,8 300,1 6. Vinogradništvo 89,8 176,7 196,5 7. Živinoreja 139,5 155,2 111,2 8. Domača predelava 130,1 162,0 124,5 9. Travništvo 116,1 159,4 137,5 Skupaj 121,5 141,2 116,2 To povečanje proizvodnje bo doseženo z uvedbo predvsem naslednjih ukrepov: — s širšo in intenzivnejšo uporabo sodobne agrotehnike vzporedno s povečanjem pogodbene proizvodnje žit, krompirja, krmskih rastlin in izvajanjem odloka o agrominimumu na travnikih in deteljiščih; z ozirom na ugodno letino pa predvidevamo tudi večje pridelke sadja in grozdja; — z uporabo večjih količin umetnih gnojil pri večkratnem dognojevanju, kot zahteva intenzivno kmetijstvo; — z uporabo sortnega semena in pravočasnim zatiranjem rastlinskih bolezni in škodljivcev; — s pospešenim izvajanjem asanacij sadovnjakov, rednim gnojenjem in čiščenjem sadnega drevja; — s povečanjem staleža živine, predvsem na socialističnih obratih, v kmetijski zadrugi in v pogodbenem sodelovanju; povečan stalež bo omogočen tudi s predvidenimi investicijskimi naložbami za nabavo živine in z gradnjo hlevov; —< z maksimalnim izkoriščanjem razpoložljivih kmetijskih strojev, katerih število je v zadnjih letih močno narastlo; — s širšim posluževanjem strokovnih mnenj in navodil kmetijskih strokovnjakov. Skupna kmetijska proizvodnja bo predvidoma zajela naslednje površine važnejših poljskih pridelkov po osnovnih kulturah: pšenica Skupaj ha 2.081 Družbena posestva ha 31 Zasebni proiz- vajalci ha 2.050 Od tega pogodbena proizvod, ha % 740 — od tega jesen, setev 600 — koruza 845 5 840 100 11,8 krompir 1.315 20 1.295 300 23,1 detelje 1.878 35 1.843 360 19,4 travniki 2.332 235 2.097 700 33,3 krmske okopavine 428 8 420 100 23,8 sadovnjaki 283 10 273 — — vinogradi 424 — 424 — — A. KMETIJSKE STROKE 1. Poljedelstvo s travništvom: V poljedelstvu se predvideva povečanje proizvodnje v odnosu na lansko realizacijo za 5,7 %. V primerjavi z doseženo proizvodnjo žit v letu 1960 predvidevamo v tekočem letu boljšo letino in večjo porabo gnojil, kot negativen rezultat pa to, da so žita na zasebnih gospodarstvih do neke mere slabo prezimila zaradi vremenskih neprilik. v jeseni 1960 V letu 1961 so predvideni naslednji hektarski donosi važnejših kultur v primerjavi z doseženimi donosi v letih 1959 in 1960: Indeksi O ti CD >N CD Oi W LO O CD C o O ti CD >N (D O co cb O 02 ti »H 5 S --I c? co co S 2 n c 23 23 co o m co ti t 23 > T3 1-4 a 2 "d r-H a a a -rH pšenica 13,7 20 17,1 21 106 123,1 ječmen 12,7 15 14,2 17 113,3 119,7 koruza 16,9 27 29,4 40 148,3 137,8 detelje 48 52 51 60 115,3 117,6 krompir 139,8 195 208 220 112,8 105,6 travniki 39,2 38 35,5 45 118,4 126,7 Kmetijska proizvodnja naj bi se povečala pri žitih za 10,6 %, pri deteljah za 17,6 % in v travni-štvu za 26,7 %. Od povečane proizvodnje ltrmskih rastlin je odvisno povečanje živinorejske proizvodnje. Predvidevamo, da se bo v letu 1961 povečalo pogodbeno sodelovanje na travnikih na 700 ha in deteljiščih na 360 ha. Te in tudi ostale travnike, ki so izven pogodbenega sodelovanja, je treba pravilno in pravočasno gnojiti kot to določa tudi sprejeti odlok o agrominimumu za travnike in detelj išča. Poraba umetnih gnojil naj bi znašala skupaj 2.860 ton, to je povprečno 260 kg na ha obdelovalne zemlje. Za dosego navedenih hektarskih donosov je potrebno zagotoviti dovoljne količine gnojil in kvalitetnega semena, skrbeti za pravočasno in obvezno zatiranje rastlinskih škodljivcev in bolezni ter upo- rabiti vsa razpoložljiva oziroma možna agrotehnična sredstva. 2. Sadjarstvo V letu 1961 je predvideno povečanje sadjarske proizvodnje v primerjavi z letom ,l'960i za ca. 212 %. Na to povečanje računamo z ozirom na podpovprečne pridelke v letu 1960 in na račun predvidene dobre letine v 1961. Pomembni ukrep pri tem je tudi pravočasno čiščenje in škropljenje sadnega drevja, ki je bilo izvedeno letošnjo zimo. Ker so sadovnjaki na področju občine na splošno v slabem stanju, je nujno, da kmetijska zadruga in proizvajalci v večji meri skrbijo za zboljšanje istih in si s tem zagotovijo postopno stalno rodnost sadnega drevja. 3. Vinogradništvo V letu 1961 je predviden v primerjavi z letom 1960 za okoli 96 % večji pridelek grozdja, kar naj bi bil rezultat dobre letine v odnosu na leto 1960, ko so elementarne nezgode povzročile podpovprečne pridelke. Nadalje gre povečanje na račun porabe večjih količin umetnih gnojil in pravilne obdelave, ki naj bi se vsako leto stopnjevala. Kmetijska zadruga in proizvajalci morajo skrbeti, da bo žlahtna trta vse hitreje izrinjala samorodnico. 4. Živinoreja Živinorejska proizvodnja bo v primerjavi z letom 1960 porastla za 11,2 %. Povečanje te proizvodnje temelji: — na povečanju staleža živine z lastno vzrejo in z razpoložljivimi viški krme; — na večji prireji pitanih prašičev; — na ureditvi pitališč za mlado živino v družbenem sektorju; —* na večji proizvodnji mleka zaradi zboljšane kvalitete krme in povečanja števila krav na družbenih posestvih; — na boljši vzreji v pogodbeni proizvodnji; V letu 1961 je predvideno povečanje števila živine na družbenih posestvih za 308 kom. goveje živine in to: — na Kmetijskem posestvu Dob za 150 kom.; — pri Kmetijski zadrugi Trebnje za 158 kom. in — na ekonomijah Kmetijske zadruge za 800 komadov prašičev. V pogodbeni proizvodnji s kmetijsko zadrugo bodo v letu 1961 individualni proizvajalci spitali 100 kom. mlade živine, 500 kom. nad 2 leti starega goveda in 5.000 kom. prašičev. Predvideva se, da bo umetno osemenjevanje zajelo na področju občine 90 % krav — plemenic. S tem v zvezi se bo povečalo število telet, zmanjšala jalovost pri kravah in znižalo število spolnih okužb- Družbena posestva bodo povečala proizvodnjo krme na njivah s setvijo travnih deteljišč. Da bi se doseglo predvideno povečanje števila goveje živine in prašičev na družbenih posestvih, je predvidena adaptacija hlevov pri Kmetijski zadrugi Trebnje za 150 stojišč. Kmetijsko posestvo Dob pa je že v letu 1960 zgradilo 2 goveja hleva po 100 stojišč. Da se zagotovi izvršitev tega plana, mora kmetijska zadruga Trebnje: — organizirati obdelavo zemljišč SL P, katerih je na področju občine 125 ha; — vzeti v najem vsa primerna zemljišča, ki jih nudijo privatni proizvajalci ter na podlagi tega razširiti svoje ekonomije in ustanavljati nove. B. DRUŽBENA KMETIJSKA GOSPODARSTVA Kmetijska proizvodnja se bo na Kmetijskem gospodarstvu Dob, zadružnih posestvih Mala Loka, Mirna, Mokronog in Jezero v letu 1961 povečala za 58,2 %. Pri tem so predvideni naslednji hektarski donosi važnejših kultur v primerjavi- z izvršitvijo v letih 1959 in 1960: Indeksi 73 1-h a H 73 T-H a 2 a a a .y pšenica 34 40 ’ 35 38 95,0 108,5 ječmen 12 24 16 25 104,1 156,2 koruza 25 60 60 56 93,3 93,3 krompir 130 250 250 270 108,0 108,0 detelje 75 80 60 70 87,5 116,6 travniki 45 50 55 67 134,0 121,8 rupertu in Dobrniču ter adaptirala lopo v Šentlov-rencu. Nabavila pa bo tudi 10 plemenskih merjascev. V letu 1961 bo na Mirni izvedena prva etapa gradnje sušilnice za vrtnine. D. PROIZVODNO SODELOVANJE Predvideno povečanje kmetijske proizvodnje bo doseženo tudi na osnovi proizvodnega sodelovanja. V letu 1961 bo vključeno v pogodbeno sodelovanje skupno 2.400 ha površin, in sicer 1.700 ha njiv in 700 ha travnikov, upoštevajoč še agrominimum pa 1.262 ha travnikov. Plan pogodbene proizvodnje kmetijskih rastlin je razdeljen takole: v ha „ 3 CD <1> .a S & ti ti s 01 Sl o >OT O S-< oi rti Z7 C O) > . * ti C a -ti a o B Sh M Sh a T3 2 o > 740 100 300 360 700 100 40 Na teh površinah so predvideni sledeči hektar- ski donosi: Površina ha Pridelek q/ha pšenica 740 32 koruza 100 45 krompir ?oo 250 detelje 360 70 travniki 700 55 krmske okopavine 100 — vrtnine 40 — V poljedelstvu bo doseženo povečanje na podlagi zboljšanja hektarskih donosov, ki temelje predvsem na izdatnem gnojenju in uporabi kvalitetnega semena ter sodobnih agrotehničnih ukrepih. Povečanje v živinoreji bo doseženo zlasti z večjo vzrejo telet na lastnem obratu in delno z nakupom dobrih plemenskih krav. Povečalo se bo tudi število prašičev v reji in pitanju. To povečanje temelji na večjem pridelovanju krmnih rastlin na njivah. Molznost krav bo porastla na 3.100 litrov po kravi, kar bo rezultat večjih hektarskih donosov v poljedelstvu, kvalitetnejših krmil in selekcije dobrih molznic. C. ZADRUŽNIŠTVO Na področju občine Trebnje obstoja ena zadruga s sedežem v Trebnjem in 8 poslovnimi enotami. Zadruga in njene poslovne enote bodo neposredno sodelovale v kmetijski proizvodnji in uvajale na svojih ekonomijah in zasebnih zemljiščih sodobne agrotehnične ukrepe z razpoložljivo agrotehnično opremo in strokovnimi kadri. Nadalje se zadruga bavi z odkupom pridelkov in preskrbo oziroma prodajo reprodukcijskega materiala. Na svojih ekonomijah predvideva zadruga povečanje števila govedi za 158 kom. in prašičev za 800 kom. Vzporedno s tem pa je predvidena adaptacija hlevov, da se doseže ustrezno zmogljivost. Za izpopolnitev mehanizacije bo zadruga nabavila eno BCS ročno motorno in 2 traktorski kosilnici, zgradila bo strojno lopo in skladišča v Trebnjem, Šent- V živinoreji je predvideno pogodbeno pitanje prašičev v teži 90—110 kg, mladega goveda do 2 let in ostalega goveda takole: Vrsta živine komadov — pitana mlada živina do 2 let 100 — ostala goveda 500' — prašiči — mesnati 5.000’ Predvideni hektarski donosi in pitanje živine v proizvodnem sodelovanju bodo doseženi: — na podlagi pravočasno in pravilno obdelanih površin pred setvijo; — z uporabo predpisanih količin umetnih gnojil z večkratnim dognojevanjem na vseh predvidenih površinah; — z uporabo sortnega semena intenzivnih sort pšenice, hibridne koruze, krompirja in drugih sortnih semen; —• s pravočasnim zatiranjem rastlinskih škodljivcev in bolezni s škropljenjem in prašenjem; — v živinoreji na podlagi aktivnega sklepanja pogodb, ob uporabi sodobne tehnologije pitanja, s pomočjo veterinarske zaščite itd.; — na podlagi nenehnega, pravilnega tolmačenja in dajanja strokovnih mnenj proizvajalcem; — s stimulacijo odkupnih cen. Za izvrševanje nalog v okviru pogodbene proizvodnje je odgovorna kmetijska zadruga in njene poslovne enote. Ustrezni organi ljudskega odbora in politične organizacije so dolžne nuditi svojo pomoč. Strokov- ni kmetijski kader pa je dolžan sodelovati neposredno v proizvodnji in pri izvajanju agrotehničnih ukrepov. Število kmetijskih strokovnjakov se je v tem letu povečalo od 3 na 13 ljudi, ki so že zaposleni v kmetijski zadrugi in poslovnih enotah. Naloga kmetijske zadruge je, da še nadalje štipendira kmetijske strokovnjake, ki so nujno potrebni po obratih KZ, kar je predpogoj za nadaljnji pospešeni razvoj socializacije vasi in s tem pogodbenega sodelovanja. Da bi kmetijska zadruga lahko vse naloge izvršila, je prvenstveno potrebno izboljšati organizacijo dela nove združene zadruge, racionalno in ekonomično izkoristiti razpoložljive obstoječe kadre in razpoložljiva sredstva za investicije. X. poglavje Gozdarstvo Plan gozdarstva za leto 1961 predvideva na temelju dosedanjih izkušenj nadaljnje povečanje proizvodne sposobnosti gozdnih tal in dvig lesne zaloge v gozdovih. Vso pozornost je potrebno posvetiti negi mlajših gozdov, povečanju deleža iglavcev ter dvigu prirastka, tako da bomo vzgojili visoko kvalitetne gozdove. Pri tem naj se uvajajo nove oblike gojenja tako pri vzdrževanju obstoječih kakor tudi pri osnovanju novih gozdov. Plan sečnje za leto 1961 je v odnosu na leto 1959 in 1960 naslednji: Vsi sektorji: m3 1959 1980 1961 1960 1959 1961 1959 1961 1960 iglavci 6.150 5.700 5.100 92,7 83,0 89,5 listavci 30.500 31.160 26.050 112,0 815,4 76,2 Skupaj 36.650 39.860 31.150 108,5 84,9 78,1 Od tega v zasebnem sektorju: m3 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1959 1961 1960 iglavci 5.560 5.000 4.500 89,8 80,9 90,0 listavci 27.000 28.000 22.200 103,7 82,2 79,3 Skupaj 32.560 33.000 26.700 101,3 82.0 80,9 Plan sečnje za leto 1961 predvideva predvsem gojitvene sečnje, odstranjevanje nekvalitetnih dreves, kar bo vplivalo na znižanje narodnega dohodka v odnosu na vrednost bruto proizvodnje. V ta namen so v letu 1961 predvidena naslednja sredstva za reprodukcijo v že obstoječih gozdovih: v 000 din Dejavnost SLP zasebni skupaj obnova gozdov 1.170 5.471 6.641 nega gozdov 6.174 8.719 14.893 odkazovanje 72 5.200 5.272 urejanje gozdov 50 8.000 8.050 ostalo 2.030 4.800 6.830 Skupaj 9.496 32.190 41.686 Nova organizacija gozdarstva v zasebnem sektorju omogoča, da se del sredstev iz prometa z lesom in sicer vsaj 50 % čistega dohodka od prometa z lesom gozdnega obrata kmetijske zadruge uporabi za dvig obstoječih in devastriranih gozdov. V zvezi s tem se tudi predvideva bolj načrtno izkoriščanje gozdov zasebnega sektorja in se bodo v ta namen podvzeli ukrepi, da bo gozdarski odsek kmetijske zadruge organiziral sečnje tudi v privatnih gozdovih in to predvsem tistih, v katerih je odkazani les namenjen za prodajo. Teh sečenj je predvideno od celotne odkazane lesne mase v privatnih gozdovih 20 %. V letu 1961 se predvideva, da se bo prešlo od individualne izmere po parcelah na kompleksno urejevanje. Prioriteto pri urejanju naj bi imeli devastirani gozdovi. Urejanje gozdov v gozdovih splošnega ljudskega premoženja je končano, v zasebnih gozdovih pa bo predvidoma končano v letu 1962. Poleg navedenih ukrepov za obstoječe gozdove je gozdni obrat kmetijske zadruge predvidel, da bo izvršil introdukcijo 17 ha jelševske gmajne. Na omejeni površini raste razno grmičevje, panjevski gaber in nekaj hrasta. S posekom te malo kvalitetne lesne mase bi krili stroške priprave tal za pogozdovanje. Ker bo v letu 1961 dan večji poudarek odkazilu in kontroli odkazila ter krojenju lesa s strani članov gozdnega obrata pri kmetijski zadrugi, predvidevamo, da se bo blagovna proizvodnja v primerjavi z letom 1960 povečala za najmanj 15 % od bruto odkazane lesne mase. Predvidoma bo gozdni obrat Kmetijske zadruge Trebnje v letu 1961 izvršil sledeča dela v gozdarstvu: — pogozdil 5 ha zemljišč — pripravil za naravno nasemenitev 10 ha tal — delal na odkrivanju podsetve na 13 ha zemljišč — izvršil čiščenje gozdov na 215 ha gozdnih površin — izvršil posek predrastka, redčenje, kleščenje stoječega drevja na 190 ha gozdov — izvršil obžetev okoli sadik na 31 ha gozdov — delal na urejevanju in gojitvi drevesnice na 3.158 m2 površine — izvršil popravilo gozdnih poti v dolžini 8,1 km — skrbel za varstvo gozdov na 12.500 ha površin — organiziral nabiranje semena, skupaj 1.000 kg V letu 1961 je predvidena izdelava načrtov za gozdno cesto Šentrupert—Dole, za kar bo predvidoma porabljeno 3,000.000 dinarjev. Prav tako bo v letu 1961 predvidoma izdelan elaborat za intenzivni nasad na Jelševski gmajni za površino 17 ha. Stroški izdelave elaborata bodo znašali 50.000 dinarjev. Ker so potrebe po saditvenem materialu vedno večje, bo predvidoma povečana drevesnica v Za-pužah. Ker je drevesnica namenjena vzgoji iglavcev, je nujno potrebna napeljava vodovoda. Stroški za izgradnjo vodovoda bodo predvidoma znašali 250.000 dinarjev. Od skupne vsote 1,500.000 dinarjev, ki je predvidena za popravilo gozdnih poti, se bo porabilo za večje popravilo ceste Zapuže-—Debenc 900.000 dinarjev. Gozdni obrat Mokronog, KGP Brežice in KGP Novo mesto predvidevajo, da bodo v letu 1961 izvršena naslednja dela: — priprava tal za pogozdovanje—0,50ha zemlje — introdukcija na — 3 ha zemlje — spopolnitve na — 3,70 ha zemlje — čiščenje na — 74,70 ha gozdov — obžetev okoli sadik na — 158,000 ha gozdov — odkazovanje skupaj — 3.200 m3 lesne mase — novogradnja ceste — 150 m dolžine —' novogradnja delavske barake v Radulji — novogradnja mostu v Radulji Zaradi velikih potreb po saditvenem materialu bo treba urediti drevesnice v Mokronogu na površini 4.08.10 m2. Iz tega je ugotovljeno, da so bili gozdovi na področju občine nenačrtno izkoriščeni in da bo potrebno temu vprašanju posvetiti v bodoče več pozornosti. Za izvajanje teh nalog se bodo morali več prizadevati uslužbenci in strokovnjaki referata za gozdarstvo občine, obrata KZ in gozdnega gospodarstva občine Brežice in Novo mesto. XI. poglavje Gradbeništvo S tem družbenim planom se predvideva, da bo gradbena dejavnost v tem letu dosegla 26,071.000 dinarjev družbenega bruto proizvoda ali za 15,3 % povečanje v primerjavi z letom 1960. To gradbeno dejavnost bo v glavnem izvršilo SGP »Pionir« Novo mesto in delno Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje, ker na področju občine večjih gradbenih podjetij, ki bi lahko opravila vsa gradbena dela, predvidena s tem družbenim planom, ni. XII. poglavje Trgovina V panogi trgovine se predvideva le manjše povečanje ustvarjenja družbenega bruto proizvoda in sicer za 26,3 %. To povečanje se v glavnem predvideva na osnovi izpopolnitve organizacije dela, reorganizaciji trgovske mreže, združevanja trgovskih podjetij in izpopolnitvi nagrajevanja po učinku ter manjših predvidenih investicij za opremo lokalov predvidenih s tem družbenim planom. S temi ukrepi bomo preprečili odliv kupne moči iz občine v Ljubljano in druge kraje. — Trgovsko podjetje »Tržan« Mokronog predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za 49,6 %. Podjetje bo to doseglo z boljšo organizacijo dela, z izpopolnitvijo nagrajevanja po delovnem učinku ali prometu in z nabavo prevoznega sredstva za dostavo blaga po poslovalnicah. V ta namen je predvideno s tem družbenim planom investicij v znesku 1,006.000 dinarjev. — Trgovsko podjetje »Gradišče« Trebnje računa na povečanje družbenega bruto proizvoda za 24,9 %. Povečanje bo doseženo na podlagi dosledne izvedbe nagrajevanja po učinku dela, s preureditvijo poslovalnic in izpopolnitvijo opreme. Še večje povečanje pa bi bilo doseženo z združitvijo trgovskih podjetij v Trebnjem in z izvedbo specializacije trgovin. — Pri Trgovskem podjetju Trebnje se predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za 11,4 odstotka. Procent povečanja je nizek, ker so poslovalnice zelo slabo opremljene in nespecializirane. S predvideno združitvijo trgovskih podjetij Trebnje in specializacijo trgovin se bo vloga trgovine znatno izboljšala v pogledu doseganja postavljenih planskih nalog, kakor tudi glede zadovoljitve potrošnika. Za izpopolnitev opreme so za vsako od teh dveh trgovskih podjetij v Trebnjem predvidena investicijska sredstva s tem družbenim planom in to vsakemu po 1,000.000 dinarjev. Poleg navedene trgovske mreže obstojajo na področju naše občine še »Runo« Trgovsko podjetje Tržič — poslovalnica Mokronog, Trgovsko podjetje »Planika« Kranj — poslovalnica Mokronog, Kombinat gume in gumijevih izdelkov »Borovo« — prodajalna Trebnje in Državna založba Slovenije Ljubljana — Knjigarna Trebnje. Vse štiri navedene trgovske poslovalnice predvidevajo v letu 1961 7 milijonov 57.000 tisoč dinarjev družbenega bruto proizvoda ali povečanje v primerjavi z letom 1960 povprečno za 7,7 %. Na večje povečanje pri teh poslovalnicah ni računati, ker matična podjetja nimajo interesa za nadaljnji razvoj in izpopolnitev poslovalnic ter vlaganja investicijskih naložb, katera naj bi vplivala na povečanje prometa. XIII. poglavje Gostinstvo V gostinstvu in turizmu je predvideno povečanje prometa za 31,6 % in sicer: v socialističnem sektorju za 45,2 %, v zasebnem sektorju pa za 23,1 %. — Gostišče »Grmada« Trebnje je bilo ustanovljeno v drugi polovici leta 1960. Potrebno je v tem gostišču urediti še kletne prostore, vrt in športno igrišče za balinanje, izboljšati organizacijo dela in uvesti stimulativnejše nagrajevanje. Zlasti je potrebno nuditi kulturnejšo postrežbo v gostišču. — Biffe »Dana« Mirna je v sestavu proizvodnega podjetja Destilacije alkoholnih pijač »Dana« Mirna, vsled česar do sedaj ni bil ločeno prikazan v panogi gostinstva. Spričo krepitve delavskega centra na Mirni in vsakodnevnih večjih potreb po gostinskih in turističnih uslugah ima podjetje možnost razvoja. Potrebno pa je izboljšati postrežbo in po možnosti nuditi gostom toplo hrano. — V občini je močno razvito privatno gostinstvo, saj obstoja 23 zasebnih gostinskih obratov, kateri ustvarjajo 75 % celotnega prometa v gostinstvu. V teh gostinskih obratih je potrebno izboljšati sanitarno-tehnične naprave in higieno, kvaliteto postrežbe in kvaliteto pijač in jedil. Da bi predvideni razvoj turizma in gostinstva dosegli, je potrebno, da Svet za blagovni promet in turizem to problematiko večkrat obravnava in analizira ter potom pristojnih organov podvzame potrebne ukrepe za izboljšanje omenjenega stanja. XIV. poglavje Obrt V tej panogi se predvideva porast družbenega bruto proizvoda v primerjavi z letom 1960 za 68,7%. — Opekarna Prelesje predvideva v letu 1961 povečanje proizvodnje za 22,3 % v primerjavi z letom 1960. Povečanje temelji na izpopolnitvi strojnega parka, na racionalnejšem izkoriščanju delovne sile, na izkoriščanju vseh razpoložljivih kapacitet podjetja, delovne storilnosti in dviga cen proizvodov. — Mizarska delavnica Trebnje bo predvidoma v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 povečala proizvodnjo za 42,7 %. Na povečanje proizvodnje bo vplivala nabava potrebnega strojnega parka (debelinski stroj in še nekateri drugi stroji), povečanje delovne sile in storilnosti dela in polno izkoriščanje vseh razpoložljivih proizvodnih kapacitet. Pri nekaterih fazah bo potrebno uvesti 2 izmeni. Potrebno je urediti prostor za vskladiščenje gotovih izdelkov, ki se sedaj vskladiščujejo v delovnih prostorih. — Mesoizdelki Mokronog bodo predvidoma povečali proizvodnjo za 18,2 %. Povečanje temelji na izpopolnitvi strojne opreme (hladilne naprave) in nabavi avtomobila, ki bo služil za hitrejšo dostavo gotovih izdelkov v potrošne centre. Kmetijska zadruga Trebnje pa je dolžna redno dobavljati temu podjetju surovine. — Mizarsko podjetje »Hrast« Šentlovrenc računa na povečanje proizvodnje za 28,9 %. To povečanje temelji na zgraditvi politirnice, povečanju delovne sile in storilnosti dela, na polnem izkoriščanju vseh proizvodnih kapacitet in stimulativ-nejšem nagrajevanju vseh zaposlenih oseb. — Trgovsko-proizvodno podjetje »Naši izdelki« Mokronog bo predvidoma povečalo proizvodnjo v primerjavi z letom 1960 za 2.421 %>. To podjetje je začelo samostojno delovati 15. avgusta 1960, preje pa je bilo obrat podjetja »Interobrt« Ljubljana. Z ustanavljanjem raznih obratov v sklopu podjetja (tapetniško-mizarskega, žagarskega, steklarskega in cementninarskega) se bo podjetje močno razvilo, saj bo v tekočem letu imelo povprečno zaposlenih 80 ljudi, medtem ko jih je bilo v letu 1960 zaposlenih 21 oseb. Potrebno bo paziti, da bodo vse razpoložljive, že obstoječe ali na novo pridobljene proizvodne kapacitete v celoti izkoriščene. Izpopolniti bo treba način nagrajevanja po enotah proizvoda, kar bo stimulativno vplivalo tudi na povečanje proizvodnje. Poleg že omenjenega je potrebno izboljšati organizacijo dela po posameznih obratih in si prizadevati, da vsi predvideni obrati čimpreje začno s proizvodnjo. —h V Gradbenem podjetju z remontom Mirna se predvideva s tem družbenim planom povečanje proizvodnje za 61,9' %. To povečanje temelji na tem, da se izpopolni strokovni kader tako, da bo podjetje zmožno graditi tudi visoke gradnje in da bi vsaj del gradenj, ki so predvidene s tem družbenim planom to podjetje izvajalo. V ta namen je podjetje tudi nabavilo betonski mešalec, konzolno dvigalo in škarje za betonsko železo. V tej zvezi je tudi potrebno, da si podjetje preskrbi dodatna obratna sredstva za nabavo gradbenega materiala, ki ga bo potrebovalo pri izvajanju predvidenih gradenj. —■ Krojaško podjetje Trebnje predvideva, da se bo v letu 1961 povečala proizvodnja za 26,6 %. Predvideno povečanje bo doseženo s tem, da bo podjetje ustanovilo novi obrat na Mirni. Predvidena je tudi razširitev delovnih prostorov v Trebnjem. — Čevljarsko podjetje Trebnje bo povečalo proizvodnjo za 29,3 %. Plan bo doseglo podjetje le če bo preusmerilo proizvodnjo v izdelavo lahkih čevljev, ki so danes na tržišču zelo iskani. Potrebno pa bo nabaviti šivalni stroj in podjetje postopoma mehanizirati ter poskrbeti za strokovni kader. — Čevljarsko podjetje Mokronog predvideva povečati svojo proizvodnjo za 41,5 %. Kot v Čevljarskem podjetju Trebnje, je potrebno preusmeriti proizvodnjo v izdelavo lahkih čevljev in podjetje postopoma mehanizirati ter poskrbeti za strokovne kadre. — Žaga Velika Loka bo povečala proizvodnjo za 55,8 %. To povečanje temelji v tem, da je žaga koncem leta 1960 odkupila prostore, ki so v sestavu te žage in jih preuredila v delovne prostore, nabavila nekatere potrebne stroje in zaposlila novo delovno silo za izdelovanje embalaže za pakiranje. — Pekarija Mokronog bo povečala proizvodnjo za 16,3 % s tem, da bo boljše izkoristila razpoložljive kapacitete, nabavila nekatero opremo in izpolnila stimulativnejše nagrajevanje po učinku dela. — V Pekariji Trebnje se ne predvideva večjega povečanja proizvodnje, niti novih investicijskih vlaganj ali zaposlitve nove delovne sile. Predvideno povečanje proizvodnje za 3,6 % se bo doseglo z boljšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet ter z večjo storilnostjo dela. — Tudi v Mesariji Mokronog se ne predvideva bistvenega povečanja proizvodnje, niti investicijskih vlaganj, ker je to najmanjša klavnica odnosno mesnica, ki nima perspektivnega razvoja. Predvideno povečanje 9,0 % se bo doseglo z večjo produktivnostjo dela in maksimalnim koriščenjem proizvodnih kapacitet. — V Obrtni delavnici »Pečar« Trebnje se predvideva povečanje proizvodnje za 29,5 %. Podjetje je bilo ustanovljeno v mesecu juniju 1960. — V Mesariji Trebnje se predvideva povečanje proizvodnje za 14,4 %. To povečanje bo predvidoma doseženo na osnovi boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet in z večjo storilnostjo dela. — V Krojaškem podjetju »Elegant« Ljubljana — obrat Mokronog se predvideva povečanje proizvodnje za 0,8 %. — Po sklepu ObLO Trebnje bo ustanovljena Kovinska servisna delavnica Trebnje. Adaptacija delovnih prostorov in nabava opreme je v teku in bo predvidoma začela delavnica obratovati v mesecu juniju. Ta delavnica bo v začetku zaposlevala 6 delavcev, pozneje pa do 15. Investicijska sredstva za nabavo opreme, adaptacijo prostorov in potrebna obratna sredstva so predvidena s tem družbenim planom v znesku 6,000.000 dinarjev. Predvideva se, da bo ta delavnica še v tem letu dosegla družbeni bruto proizvod v višini 6,000.000 dinarjev. — Ravno tako predvideva ObLO Trebnje v tem letu ustanoviti obrtno podjetje »Pletiljstvo« Trebnje, katero naj bi zaposlilo pletilje, ki danes iščejo zaposlitve v drugih krajih. V te namene so že nabavljeni nekateri pletilj ski stroji, nekaj strojev za izpopolnitev strojnega parka pa je še potrebno nakupiti. Predvideva se, da bo že v tem letu podjetje ustvarilo 5,000.000 dinarjev družbenega bruto proizvoda. Predvidena investicijska in obratna sredstva v znesku 2,000.000 dinarjev so nakazana s tem družbenim planom. III. DEL RAZVOJ POSAMEZNIH SPLOŠNO-DRUŽBENIH DEJAVNOSTI XV. poglavje Stanovanjska in komunalna dejavnost A. STANOVANJSKA DEJAVNOST V zvezi z vedno bolj naraščajočimi potrebami predvidevamo, da se bodo investicijska vlaganja v stanovanjsko izgradnjo povečala v primerjavi z letom 1960 za 147 %; predvidoma bo zgrajenih 42 stanovanj. Prvenstveno bo potrebno skrbeti, da se iz razpoložljivih sredstev zgradijo stanovanja za strokovni kader Kmetijske zadruge Trebnje, Tovarne šivalnih strojev Mirna in Zdravstvene postaje Trebnje ter sodelovati pri gradnji stanovanj za borce NOV, katerih je 46, ki so ali brez stanovanj ali pa imajo neprimerna stanovanja in jim je potrebno v prvi vrsti pomagati. Da bi se stanovanjska izgradnja pospešila, je potrebno zlasti: — da podjetja in ostale ustanove vložijo čim več sredstev v gradnjo stanovanj; — angažirati čim več lastnih sredstev državljanov; — v okviru podjetij in ustanov organizirati stanovanjske zadruge; —< graditi čim cenejša in čim bolj ekonomična stanovanja. B. KOMUNALNA DEJAVNOST Razvoj gospodarske dejavnosti in stanovanjske izgradnje zahteva tudi večja vlaganja za izgradnjo in dopolnitev potrebnih komunalnih naprav na ob- močju občine. Investicije komunalnega značaja so predvidene za leto 1961 v višini 23,075.000 dinarjev. Predvidena sredstva za komunalno dejavnost bo potrebno predvsem izkoristiti za nadaljnjo gradnjo vodovoda Trebnje—Dolnje Ponikve. Ker predvidena sredstva ne bodo zadostovala, bo moral Obč. LO poiskati še dodatna manjkajoča sredstva, tako da bi se v letu 1961 dogradil vodovod do Dolnjnih Ponikev. Prav tako je treba vložiti vse sile, da se gradnja vodovoda na Mirni in vodovoda na Čatežu od zajetja do šole dokonča v tem letu. S sredstvi za ostalo komunalno dejavnost je potrebno predvsem rekonstruirati in urediti ceste Mirna—Debenc, Bič—Veliki Gaber; izvršiti manjša popravila občinskih in krajevnih cest ter skrbeti za njihovo redno vzdrževanje. XVI. poglavje Šolstvo, prosveta in kultura A. ŠOLSTVO V tem letu bo potrebno uvesti in učvrstiti novi sistem finansiranja šolstva, ki naj bi mu dal boljšo materialno osnovo in pospešil razvoj družbenega upravljanja. Da se čimpreje reši vprašanje manjkajočega šolskega prostora, naj bi že letos pričeli z novogradnjo osnovne šole v centru občine Trebnje in proučili potrebe in splošno upravičenost novogradenj ter adaptacij v ostalih večjih krajih. Prav tako bi bilo potrebno prispevati k nadaljnjemu dvigu strokovnega kadra z organiziranjem občasnih seminarjev. B. KULTURA Za razvoj kulturnoprosvetne dejavnosti bi bilo potrebno: — urediti klubske prostore v Trebnjem, na Mirni in v Mokronogu; — urediti dvorane in odre prosvetnih domov v Mirni, Šentrupertu in na Čatežu; — ustanoviti občinsko knjižnico v Trebnjem. C. SPOMENIŠKO VARSTVO Na področju spomeniškega varstva bi bilo potrebno skupno z ZB izboljšati oskrbovanje obstoječih spomenikov NOB. XVII. poglavje Zdravstveno in socialno varstvo A. ZDRAVSTVO V skladu z novimi predpisi bo potrebno uvesti nov način samofinansiranj a zdravstvenih ustanov ter razširiti družbeno upravljanje. Nujno bi bilo tudi adaptirati poslopje Zdravstvene postaje Trebnje, ki zaradi pomanjkanja prostorov ne more uspešno opravljati vseh osnovnih služb. Prav tako naj bi — pridobili potrebni zdravstveni kader, ki ga sedaj v občini občutno primanjkuje; Za izboljšanje sanitarne inšpekcije bi bilo potrebno namestiti redno strokovno moč. B. SOCIALNO VARSTVO Na področju socialnega varstva bi bilo v prvi vrsti pričeti z načrtnejšim reševanjem problematike borcev in invalidov NOB. V ta namen naj se takoj namesti referent za varstvo borcev NOB. XVIII. poglavje Državna uprava V letu 1961 naj bi se državna uprava pospešeno razvijala v smeri krepitve samoupravne vloge občinskega ljudskega odbora. Osnovne naloge državne uprave naj bi bile: — izboljšati kadrovsko zasedbo upravnih organov ljudskega odbora; — izboljšati kvaliteto dela vseh služb in doseči ekspeditivnost pri poslovanju; — uvesti največje varčevanje pri uporabi družbenih sredstev in premoženja; — še nadalje stremeti za nabavo sodobne tehnične opreme; — organizirati sistematični študij za vse uslužbence; — uvajati stimulativne j še nagrajevanje uslužbencev. IV. DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE TREBNJE ZA LETO 1961 XIX. poglavje Amortizacija Opekarna Prelesje plačuje v letu 1961 amortizacijo v višini 100 % določene z zveznimi predpisi. XX. poglavje Določitev družbenih obveznosti obrtnih in komunalnih organizacij v pavšalnem znesku 1. Gospodarske organizacije storitvene obrti, komunalne gospodarske organizacije in gostinske gospodarske organizacije bodo v letu 1961 obračunavale in plačevale družbene obveznosti v pavšalno določenih zneskih. 2. Gospodarske organzacije bodo plačevale v pavšalno določenih zneskih sledeče družbene obveznosti: 1. prispevek iz dohodka gospodar, organizacij, 2. obresti od poslovnega sklada, 3. prispevek v občinski rezervni sklad, 4. prispevek za družbene investcijske sklade. 3. Pogodbo o višini pavšalnih družbenih obveznosti sklene-v imenu občinskega ljudskega odbora upravni organ, ki je pristojen za finance, v imenu gospodarske organizacije pa pooblaščeni zastopnik. XXI. poglavje Prometni davek od prodaje na drobno 1. Vsa trgovska podjetja, ki prodajajo blago na drobno, bodo v letu 1961 plačevala davek od prodaje blaga na drobno po določbah posebnega odloka občinskega ljudskega odbora. 2. Sredstva prometnega davka na maloprodajo, ki pripadajo občini, se delijo po določbah XXV. poglavja tega družbenega plana. XXII. poglavje Občinska doklada Stopnje občinske doklade na dohodke iz kmetijstva in ostalih poklicev in premoženja so progresivne in so predpisane s posebnim odlokom. XXIII. poglavje Prometni davek Gospodarske organizacije in druge pravne in fizične osebe bodo plačevale v letu 1961 občinski prometni davek po stopnjah, ki so predpisane s posebnim odlokom. XXIV. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek 1. Na področju občine Trebnje morajo zaposleni delavci, uslužbenci in druge osebe v delovnem razmerju plačevati dopolnilni proračunski prispevek po stopnji, ki jo predpiše občinski ljudski odbor s posebnim odlokom. 2. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka se plačuje v breme neto osebnih dohodkov zavezancev dopolnilnega proračunskega prispevka. XXV. poglavje Sredstva proračuna občinskega ljudskega odbora Občinski ljudski odbor Trebnje bo predvidoma v letu 1961 razpolagal s skupnimi proračunskimi sredstvi v višini 202,856.000 dinarjev. Ta sredstva bodo predvidoma porabljena: — 64,13 % za kritje prorač. izdat. 127,285.000 — 35,87 % za sklad za šolstvo 75,571.000 Sredstva so zagotovljena iz naslednjih virov: — 62 % soudeležbe pri skupnih deljivih dohodkih v znesku 139,686.000 —i 100 % nedeljivih dohodkov občinskega proračuna v znesku 63,314.000 XVI. poglavje Sredstva skladov občinskega ljudskega odbora 1. Občinski investicijski sklad Skupna sredstva občin, investicijskega sklada, ki jih je v okviru zakonitih predpisov možno koristiti v letu 1961 znašajo 31,054.000 Predvidoma bodo ta'sredstva uporabljena v naslednje namene: — za obratna sredstva 8,000.000 — za osnovna sredstva 23,054.000 Po panogah gospodarstva pa bodo ta sredstva predvidoma uporabljena takole: v 000 din za osnovna za obratna sredstva sredstva 2.400 — 11.600 8.000 6.500 — 500 — rekonstr. elektr. omrežja 1.000 Dohodki tekočega priliva sklada se med letom lahko uporabljajo le kot premostitveni kredit ali posojilo za obratna sredstva, kateri se morajo vrniti v sklad najpozneje do 20. decembra 1961. 2. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš Sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo predvidoma znašala 44,078.000 dinarjev. Ta sredstva bodo uporabljena v naslednje namene: — posojila gospodarskim organzacijam za grad- njo stanovanj 25,000.000 — za posojila za gradnjo in nadzidavo stanovanj ObLO 13,000.000 — za posojilo stanovanjskim zadrugam 3,000.000 — za posojilo delavcem in uslužbencem v znesku 1,968.000 — za odplačilo anuitet in upravne stroške sklada 1,110.000 Predvidena posojila bo upravni odbor sklada odobraval v okviru pogojev, ki jih določajo pravila tega sklada in sklepov ljudskega odbora. 3. Občinski cestni sklad Razpoložljiva sredstva občinskega cestnega sklada v letu 1961 se predvidevajo v skupnem znesku 3,457.000 Ta sredstva bodo predvidoma zagotovljena iz naslednjih virov: — iz neizkoriščenih sredstev iz leta 1960 v znesku 1,738.000 — iz sproščene blokacije 1,719.000 Ta sredstva bodo predvidoma uporabljena za dodelitev krajevnim odborom za popravila občinskih cest in vaških potov. 4. Sklad za šolstvo Dohodki sklada za šolstvo se predvidevajo v skupnem znesku 78,467.000 Ti dohodki bodo predvidoma zagotovljeni iz naslednjih virov: Dohodki: 1. Del proračun, prispevka iz osebnih dohodkov delavcev, ki se pred delitvijo na politično terito- rialne enote odvaja v sklade za šolstvo 4,344.000 2. 35,87 % od celotnih proračunskih dohodkov odbčine 71,227.000 Skupaj dohodki 75,571.000 Zgoraj predvideni dohodki se bodo uporabili v naslednje namene: — za investicije v šolstvo 4,344.000 — za osnovno dejavnost šol 71,227.000 S sredstvi tega sklada bo upravljal posebni upravni odbor in jih dodeljeval posameznim šolam v okviru dohodkov sklada in potreb posameznih šol. 5. Sklad za osemenjevanje Sredstva sklada za osemenjevanje pri Veterinarski postaji Trebnje bodo predvidoma v letu 1961 znašala 6,000.000 dinarjev. S temi sredstvi bo upravljal posebni upravni odbor tega sklada ter se bodo porabila za stroške umetnega in naravnega osemenjevanja. V. DEL SPLOŠNI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE TREBNJE ZA LETO 1961 XXVII. poglavje Ukrepi za izvršitev družbenega plana 1. Da se zagotovi skladni razvoj vseh dejavnosti in izvajanje smernic občinskega, okrajnega, republiškega in zveznega družbenega plana, je potrebno, da zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in drugi družbeni in upravni organi stalno spremljajo ta razvoj in podvzemajo takojšnje ukrepe za doseganje ciljev, postavljenih s tem planom. 2. Z ozirom na uveljavljanje nove ekonomske politike v gospodarskih organizacijah z uvajanjem novih instrumentov, bo moral ljudski odbor, politične organizacije, samoupravni organi podjetij, sindikalne organizacije in upravni organi občine posvetiti vso pozornost takojšnjemu analiziranju gospodarskega stanja v podjetjih in podvzeti potrebne ukrepe za uresničitev novih gospodarskih ukrepov. Panoga trgovina obrt kmetijstvo gostinstvo 3. Zbor proizvajalcev, upravni organi ljudskega odbora, kakor tudi samoupravni organi sindikalne organizacije v podjetjih, morajo stalno spremljati in analizirati izvrševanje tega družbenega plana, ga analizirati in vzporedno izvajati vse potrebne ukrepe za dosledno izvrševanje istega. Z upoštevanjem in izvajanjem nakazanih nalog in smernic, je možno ta družbeni plan v celoti izvršiti. VI. D E L XXVIII. poglavje Končne določbe Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Trebnje je pooblaščen dajati po potrebi tolmačenje tega družbenega plana. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1961. Številka: 01-30-14/61. Trebnje, 29. aprila 1961. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec 1. r. 247. Na podlagi 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-664/57) ter 10. in 26. člena statuta občine Metlika, je občinski ljudski odbor Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 22. 4. 1961 sprejel ODLOK O DRUŽBENEM PLANU OBČINE METLIKA ZA LETO 1961 PRVI DEL Pregled in smernice razvoja v letu 1961 I. poglavje Na osnovi smernic zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana za leto 1961 ter v skladu s predlogom programa perspektivnega razvoja občine Metlika v razdobju 1961—1965 in doseženih rezultatov v preteklem letu, se postavljajo v občini Metlika za leto 1961 naslednje osnovne smernice in naloge: 1. Nadalje je potrebno pospešano jačati in razširjati materialno osnovo v vseh gospodarskih organizacijah za povečani obseg proizvodnje, kar je tudi predpogoj za razvoj drugih dejavnosti. V industriji se predvideva jačanje obstoječih dveh podjetij tekstilne stroke. V kmetijstvu bo doseženo povečanje proizvodnje na ha donosov predvsem s kooperacijo preko KZ, z obnovo zastarelih nasadov in s pridobivanjem novih obdelovalnih površin. V obrti, kjer so še mnoge neizkoriščene možnosti, je potrebno jačati socialistični sektor obrtništva, tako na področju proizvodnje kakor tudi uslužnostne dejavnosti. V ta namen je potrebno pripravljati programe za izpopolnitev obstoječih obrtnih delavnic in za ustanavljanje novih ter iskati možnosti za nadaljnje povečanje investicijskih vlaganj. Na področju trgovine je izkoristiti vse možnosti za izboljšanje trgovske mreže. Predvsem je izboljšati asortiman blaga in z adaptacijami lokalov izvršiti večje specializacije, kar bi nedvomno vplivalo tudi na večji promet. Na področju gostinstva in turizma, ki sta najbolj zaostali panogi bo potrebno z večjimi investicijskimi vlaganji omogočiti razvoj te dejavnosti. Za gradnjo in adaptacije posameznih objektov je potrebno pripraviti programe in iskati možnosti za njih realizacijo. 2. Da bi se ostvaril predvideni program in da bi se dosegla čim večja učinkovitost investicijskih vlaganj, je potrebno zlasti: — maksimalno aktivizirati vsa razpoložljiva lokalna sredstva, ki jih je mogoče koristiti v investicijske namene; — pri investicijskih vlaganjih v polni meri upoštevati potrebe po obratnih sredstvih; — da se z razpoložljivimi sredstvi doseže čim večji učinek, upoštevati v okviru zakonitih možnosti združevanja sredstev gospodarskih organizacij in ObLO, tako pri gospodarskih investicijah, kakor tudi po investicijah v družbeni standard. 3. Da bi se postavljene smernice čim uspešnejše izvedbe, je potrebno posvečati vso pozornost spremembam gospodarskega sistema in vlogi proizvajalcev v poglabljanju družbenega upravljanja, tako v pogledu povečanja gospodarnosti, kakor tudi večjih pristojnosti pri razpolaganju z ustvarjenimi družbenimi sredstvi. 4. Na področju stanovanjske, prosvetne in ostale komunalne dejavnosti je usmeriti razpoložljiva sredstva v funkcionalno izboljšanje teh služb. Posebno na področju stanovanjske izgradnje ter skrbi za šolstvo in vzgojo kadrov je naloga vseh družbenih činiteljev, gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov, da s svojimi sredstvi in pravilnim usmerjanjem omogočijo vsesplošni napredek in izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. II. poglavje Družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek Na podlagi smernic in nalog tega družbenega plana se v letu 1961 predvideva naslednje povečanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka: Družb. 195g 1960 1961 bruto proiz. 2,090,812 2,992.041 3,501.871 Druž. proiz. 929.271 1,393.076 1,618.475 Narod. v 000 din Indeksi 1960 1961 1961 1959 1959 1960 143,1 167,4 117,3 149,9 174,1 116,1 dohod. 884.845 1,334.651 1,553.857 150,8 175,6 116,4 Po posameznih panogah pa se predvideva naslednje povečanje: a) Družbeni bruto proizvod v 000 din Indeksi 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1959 1961 1960 Industrija 1,198.649 1,851.714 2,150.653 154,4 179,9 116,1 Kmet. in gozd. 574.962 763.289 889.304 132,7 154,6 116,5 Gradb. 75.993 46.980 48.280 61,8 63,5 102,7 Promet — 7.863 8.809 — — 112,0 Trgo- vina 29.244 42.029 47.195 143,7 161,3 112,2 Gostin- stvo 15.000 15.000 18.000 100,0 120,0 120,0 Obrt 155.716 212.407 279.500 136,4 179,4 131,5 Kmet. zadruge 41.248 52.759 60.130 127,9 145,7 113,9 b) Družbeni proizvod Indu- strija 466.701 753.850 863.192 161,5 184,9 114,5 Kmet. in gozd. 309.161 454.631 531.934 147,0 172,0 117,0 Gradb. 29.366 13.980 21.058 47,6 71,6 150,6 Promet —i 6.011 6.794 — — 113,0 Trgo- vina 24.482 36.000 40.460 147,0 165,2 112,3 Gostin- stvo 7.100 7.200 7.800 101,4 109,8 108,3 Obrt 62.884 84.627 105.872 134,5 168,3 125,1 Kmet. zadruge 29.577 36.777 41,365 124,3 139,8 112,4 c) Narodni dohodek Indu- strija 444.825 725.647 833.919 163,1 187,5 114,9 Kmet. in gozd. 298.956 441.321 513.450 147,6 171,7 116,3 Gradb. 27.353 13.430 20.557 49,0 75,1 153,0 Promet — 4.856 5.578 — —■ 114,8 Trgo- vina 22.810 32.877 37,258 144,1 163,3 113,3 Gostin- stvo 5.600 5.700 6.000 101,7 107,1 105,2 Obrt 58.720 79.643 99.880 135,6 170,0 125,4 Kmet. zadruge 26.581 31.177 37.21(5 117,2 140,0 119,3 Družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek na enega prebivalca se bo predvidoma gibal takole: Družb. bruto proiz. 299.029 426.824 500.267 142,7 167,3 117,2 Družb. proiz. 132.904 198.726 231.210 149,5 173,9 116,3 Narod. dohod. 126.510 190.392 221.979 150,5 175,4 116,6 Predvideno povečanje celotne proizvodnje temelji na realnih možnostih in ga bo mogoče doseči predvsem ob izkoriščanju notranjih rezerv, z dvigom proizvodnosti in le delno na novih kapacitetah. S tem pa bo dana tudi osnova za boljšo stimulacijo proizvajalcev. Uspehi zadnjih let, zlasti pa preteklega, zagotavljajo, da bodo zastavljene naloge tudi v celoti izpolnjene. III. poglavje Investicije Razpoložljiva investicijska sredstva v letu 1961 se bodo uporabila za investicije v tistih panogah oz. gospodarskih organizacijah, ki bodo dosegle najugodnejše povečanje proizvodnje in za tiste negospodarske investicije, ki bodo najhitreje vplivale na zadovoljitev potreb prebivalstva in s tem zvišanje življenjske ravni. 1. Na osnovi predvidenih razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij, zavodov, sredstev občinskega in okrajnega ljudskega odbora, ljudske republike Slovenije ter predvidenih posojil iz natečajev in drugih virov, se predvideva da bi znašala skupna investicijska vlaganja v letu 1961 okoli 280 milijonov 398 tisoč dinarjev, kar bi bilo za 48,7 % več kakor v letu 1960. V primerjavi z letom 1959 in 1960 je predvideno v letu 1961 naslednje gibanje investicijskih vlaganj v osnovna in obratna sredstva : v 000 din Indeksi Skupaj 75.800 188.470 280.398 248 370 149 Vse investicije so obravnavane brez predilnice »Novoteks«, ker se vsa vlaganja izkazujejo za celotno podjetje in ne posedujemo podatkov za obrt v Metliki. V odnosu na vlaganje investicij v gospodarske namene in splošno družbene dejavnosti pa predvidevamo naslednjo delitev: v OOO din Indeksi .......... 1960 1961 1961 V gospodar. 1959 1960 1961 1959 1959 1960 investicije 22.300 112.470 195.800 504 878 174 V sploš. druž. dejavnosti 53.500 76,000 84.598 142 158 111 Skupaj 75.800 188.470 280.398 248 370 149 2. V letu 1961 se predvideva v primerjavi z leti 1959 in 1960 naslednje vire sredstev, s katerimi naj bi se finansirale skupne investicije: v 000 din Indeksi Lastna sred. gosp. org. 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1961 19591960 in zavodov 4.000 17.200 24.100 430 602 140 Sredstva državljanov 5.500 10.000 14.000 181 254 140 Sredstva ObLO 15.600 39.070 46.998 250 301 120 Sredstva OLO 6.500 16.300 49.000 251 754 300 1959 1960 1961 Sredstva LRS in FLRJ ter bančna in ostala sred. 44.200 105.900 146.300 Skupaj 75.800 188.470 280.398 v 000 din Indeksi 1960 1961 1961 1959 1959 1960 239 248 Zasebniki za stanov, izgrad. Krajevni samoprispevek Sredstva iz gozdarstva Investicijski sklad 10.000 10.000 4.000 4.000 4.000 4.000 razpoložljiva v letu 1961, bodo znašala ter se bodo uporabila v naslednje namene: — za plačilo že izvršenih obveznosti za osnovna in obratna sredstva — za obratna sredstva — za osnovna sredstva Posojila za osnovna sredstva naj se uporabijo predvsem za izpolnitev obveznosti z že odobrenega posojila, to je za gradnjo pekarne v Metliki. 4. V skladu s sredstvi, navedenimi v 2. točki tega poglavja, so predvidoma v letu 1961 naslednja vlaganja v osnovna sredstva po posameznih panogah: v 000 din Indeksi 331 138 OLO 49.000 49.000 370 149 Sredstva LRS, FLRJ in posojil, a sklada, nateč. in dotac. 34.200 37.000 71.200 13,400.000 Bančna posojila in ostali viri 39.110 34.990 1.000 75.100 Skupaj 155.390 40.410 84.598 280.398 3.760.000 2.610.000 Struktura 55,4 14,4 30,2 100 7,030.000 6. Po namenu bodo sredstva za investicije upo- rabljena: a) v industriji — za gradnjo skladišč JLA v zameno za odstopljene objekte tovarne »Beti«; — za nabavo in uvoz sodobnejše strojne opreme v tovarni »Beti«; — za povečanje obratnih sredstev v tovarni 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1959 1961 1960 Industrija 2.000 16.700 63.000 835 3.150 377 Kmetijstvo 13.300 29.400 53.980 221 406 183 Gozdarstvo 2.000 2.000 4,000 100 100 200 Trgovina 1.400 5.400 — 385 Gostinstvo — — 5.000 — Obrt 200 13.670 29.410 6.835 14.705 215 Gospodar. 18.900 67.170 155.390 355 822 231 Stan. izgr. 27.000 41.000 32.000 152 ‘119 78 Gradnja vod. — — 37.000 Ostale kom. dej. 11.000 31.000 5.698 282 52 18 Šolska prosv. kult. 3.500 8.400 240 Zdrav, in soc. varstvo 12.000 4.000 33 Drž. uprava — — 1.500 Sploš. druž. dejavnost 53.500 76.000 84.598 142 158 111 Skupaj 72.400 143.170 239.988 197 3311 167 »Beti«; b) v kmetijstvu — za obnovo vinogradov (del celotnega programa); — za strojno opremo in prevozna sredstva pri KZ; — za strojno lopo KZ; — za gradnjo živinskega hleva in nabavo živine pri kmetijskem posestvu Metlika; — za povečanje obratnih sredstev kmetijskemu posestvu Metlika; c) v gozdarstvu — za gozdno gojitvena dela in podsajevanje gozdnih površin; d) v gostinstvu — za adaptacijo gostinsko turističnega obrata; — za pripravo programa in projekta za novogradnjo hotela; 5. Predvidevajo se naslednji viri sredstev in namen vlaganj v letu 1961: Gospod, invest. Invest. CB za osn. za obr. spl. dr. & 3 Lastna sred. gosp. sredst. sredst. dejav. M m org. in zavodov 19.800 2.300 2.000 24.100 Invest. sklad ObLO 9.280 3.120 1.000 13.400 Sklad negosp. invest. ObLO 3.200 3.200 Sklad za šolstvo ObLO 3.400 3.400 Gasilski sklad ObLO 998 998 Stanovanjski sklad ObLO 22.000 22.000 e) v obrti — za nabavo in povečanje opreme obrata za izdelavo otroške konfekcije, prešitih odej in kovinske galanterije v Zavodu za zaposlevanje invalidov; — za povečanje obratnih sredstev v Zavodu za zaposlevanje invalidov; — za gradnjo in povečanje delavnice in peči za žganje pečarskih izdelkov Pečarije Gradac; — za novogradnjo pekarne v Metliki; — za rekonstrukcijo opreme Lesno predelovalnega podjetja Metlika z obratoma Suhor in Gradac; — za povečanje obratnih sredstev Mesnici Metlika; — za poravnavo obveznosti za novi kino-pro-jektor; f v stanovanjsko komunalni dejavnosti — za gradnjo štirih stanovanj nad poslovnim delom nove pekarije; — za začetek novogradnje 9-stanovanj skega bloka za potrebe gospodarskih organizacij; — za adaptacijo stanovanj LM; — za poravnavo obveznosti iz preteklega leta pri stanovanjski graditvi; — za nadaljevanje gradnje vodovoda v Jamnikih; — za urejanje pločnikov in parkov ob novi cesti v Metliki; — za rekonstrukcijo javne razsvetljave v mestu; g) v kulturno prosvetni dejavnosti (šolstvo, prosveta in kultura) — za adaptacijo in ureditev otroškega vrtca v Metliki; — za dozidavo učilnice pri šoli Podzemelj; — za adaptacijo sanitarij, razsvetljave in beljenje šole v Metliki; — za pripravo programa za gradnjo nove šole v Metliki; —1 za adaptacijo sanitarij in kanalizacije šole Suhor; h) v državni upravi — za adaptacijo stavbe ObLO v Metliki. 7. Poleg naštetih investicij, za katere so predvideni viri sredstev, naj zainteresirane gospodarske organizacije, zavodi, družbene organizacije, kakor tudi ObLO iščejo možnosti za realizacijo investicij predvsem še v naslednje objekte: a) v gospodarstvu — za povečanje kapacitete predilnice »Novo-teksa« v Metliki; — za dokončanje agromelioracij na kmetijskem posestvu v Metliki; — za adaptacijo trgovskih lokalov; — za začetek gradnje hotela že v tem letu; — za gradnjo ali adaptacijo prostorov za kovinsko obrt; — za opremo Lesnega predelovalnega podjetja; — za obratna sredstva gospodarskim organizacijam; b) Izven gospodarstva predvsem — za večjo stanovanjsko graditev kakor predvideva plan; pri tem naj se iščejo vse možnosti združevanja sredstev gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov; — za podaljšanje asfaltiranja ceste 1/13 do kolodvora, odnosno do Kolpe; — za ureditev kopališča na Kolpi; — za gradnjo učilnice pri šoli Suhor. Investitorji naj pravočasno pripravijo programe in podvzamejo vse mere za naj ekonomičnejšo investicijsko izvedbo. Od pravočasnih priprav in izvršitve planiranih investicij je v veliki meri odvisen tudi nadaljni razvoj gospodarstva v občini. V skladu s perspektivnim programom razvoja pa naj gospodarske organizacije in ostali investi- torji že v tem letu intenzivno pripravljajo programe in ostalo dokumentacijo za udeležbo na natečajih in za investicijska vlaganja v naslednjih letih. IV. poglavje Zaposlenost in delovna storilnost Zaposlenost v družbenem sektorju gospodarstva se bo povečala za 7,8 % v primerjavi z letom 1960, in sicer za ca. 60 oseb, to je od 762 na 822. Število zaposlenih se bo povečalo predvsem v industriji in obrti, in sicer skladno s povečanjem proizvodnje. Da bi dosegli predvideno povečanje delovne storilnosti, gospodarske organizacije ne bodo smele povečati števila zaposlenih preko števila, določenega s tem planom. Izjemno zvišanje bo mogoče opravičiti le z ustreznim zvišanjem proizvodnje. Gospodarske organizacije, ki v primerjavi s preteklim letom bistveno ne zvišujejo proizvodnje, ne smejo zaposliti nove delovne sile. Delovna storilnost se bo povišala le ob pravilni politiki zaposlovanja. Delovna storilnost v družbenem sektorju gospodarstva se bo predvidoma povečala v letu 1961 za 8,5 % ob primerjavi narodnega dohodka na enega zaposlenega. To povečanje je nekoliko pod okrajnim povprečjem, opravičuje pa se s tem, da največ j e podjetje — obrat »Novoteksa«, ki ima glede na visoko vrednost proizvodnje največji vpliv na celotni plan občine, ne povišuje vrednosti družbenega proizvoda ali narodnega dohodka, niti ne znižuje števila zaposlenih. Če računamo individualno povečanje storilnosti ostalih panog ali posameznih podjetij, je to zadovoljivo. Da bo povečanje delovne storilnosti v prihodnje bolj zadovoljivo, je nujno skrbeti za strokovno usposabljanje članov delovnih kolektivov. Zato se na tem področju postavljajo naslednje naloge: — gospodarske organizacije naj v čim večji preidejo na nagrajevanje po enoti proizvoda; — pri zaposlevanju delovne sile morajo gospodarske organizacije skrbeti za racionalno razporeditev, tako za nova delovna mesta kakor tudi sedanje delovne sile; —i tovarna »Beti« in »Novoteks« naj organizirata strokovne tečaje za pridobivanje kvalifikacij, s posebno pozornostjo na borce in invalide; — zavod za zaposlevanje invalidov naj skupno s tovarno »Beti« in ostalimi družbenimi činitelji organizira šivalni tečaj za zaposlevanje novih moči. Za uresničevanje vseh postavljenih nalog je treba tudi pri vlaganju sredstev v proizvodnjo upoštevati vse faktorje, ki vplivajo na manjšo zaposlenost in večjo delovno storilnost od sedanjega povprečja. V. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard A. OSEBNA POTROŠNJA Na podlagi povečanja proizvodnje, povečane storilnosti dela in s tem v zvezi povečanja osebnih dohodkov v gospodarstvu, kakor tudi povečanjem plač v javnih službah, se predvideva povečanje povprečnih realnih osebnih dohodkov, skladno z okrajnim povprečjem za ca. 7—8 %. Osebna potrošnja kmečkega prebivalstva pa se bo nadalje razvijala v skladu s povečanjem kmetijske proizvodnje, na kar pa mora vplivati širše sodelovanje med kmetijskimi zadrugami in zasebnimi proizvajalci. Da se obdrži planirana raven realnih zaslužkov ter osebne potrošnje in s tem zboljšanje življenjskih pogojev, je zlasti potrebno: — skrbeti, da delovna storilnost stalno raste in da se osebni dohodki povečajo le v skladu s povečanjem storilnosti; — da se razvijajo storitvene obrtne službe, servisne službe, družbena prehrana itd., ki vplivajo na življenjsko raven prebivalstva; — da gospodarske organizacije razvijajo obratne kuhinje in organizirajo ceneno prehrano za svoje kolektive; — da se ustanovi stanovanjska skupnost, ki naj razvija potrebne komunalne in servisne službe. zvišanja vrednosti proizvodnje v primerjavi s preteklim letom. Po podjetjih se bo predvidoma gibala vrednost proizvodnje: v 000 indeks 1960 1961 1961 Podjetje 19o9 1960 1961 lg5Q 1959 1960 Novo- teks 880.000 1,470.653 1,470.653 167 167 100 Beti 318.649 381.061 680.000 119 213 178 1,198.649 1,851.714 2,150.653 154 179 116 Po proizvodih pa se bo količina proizvodov predvidoma gibala: 1959 1960 1961 v tonah indeks 1960 1961 1961 1959 1959 1960 Česana preja 308 540 450 175 146 83 Svilena trikotaža 2,1 27 40 128 190 148 Volnena trikotaža 16 21 40 131 250 190 Bombažna trikotaža 8 10 19 125 237 190 Zavese 15 13 — 86 — — Vatelin — — 40 — — — Skupaj 368 611 589 166 160 69 B. DRUŽBENI STANDARD Spremen/j ena struktura prebivalstva v mestu narekuje z razvojem industrije in ostalih panog gospodarstva pospešeno reševanje služb in dejavnosti družbenega standarda. Na tem področju predvidevamo, da bi se s sodelovanjem prebivalstva vlagala maksimalna razpoložljiva sredstva v stanovanjsko izgradnjo, šolstvo, prosveto, komunalne naprave in objekte, to je za pekarno, vodovod in urejanje ceste. Te gradnje presegajo možnosti lokalnih sredstev in bo njih rešitev iskati iz drugih virov. V skladu s tem predvidevamo nekoliko večje vlaganje investicij v družbeni standard in sicer za ca. 11 % v primerjavi s preteklim letom. To povečanje gre predvsem na račun gradnje pekarne in predvidene gradnje vodovoda. Od skupnih investicij, v višini 90,6 milijona, ki so planirana v letu 1961 v te namene, predvide- vamo: — za stanovanjsko izgradnjo 36,3 % — za vodovod 40,8 % — za ostale komunalne gradnje 14,6 % — za šolstvo, prosveto in kulturo 9,3 % Pri tem je upoštevana tudi adaptacija in ureditev otroškega vrtca za razbremenitev zaposlenih staršev. Stroški za to ureditev pa bodo kriti s prispevki vseh gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov. DRUGI DEL VI. poglavje Industrija Vrednost industrijske proizvodnje se bo predvidoma povečala za 16,1 % v primerjavi s preteklim letom. Tokrat nam to povečanje omogoča le tovarna »Beti«. Obrat »Novoteksa« ne predvideva Obrat Novoteksa je pred koncem 1959. leta uvedel tretjo izmeno in je s tem izkoristil svojo proizvodno kapaciteto do maksimuma. Podjetje ne pričakuje, da bo doseglo višjo vrednost proizvodnje od preteklega leta, ker se v večji meri preusmerja na proizvodnjo tanjše preje za lastno reprodukcijo. S tem podjetje opravičuje tudi znaten padec količinske proizvodnje, in sicer od 540 na 450 ton. Znatno večja proizvodnja je predvidena pri tovarni »Beti«. Ta je v preteklem letu dobila svoje prostore v bivših objektih JLA, ki so bili adaptirani in sedaj služijo svojemu namenu. Novi prostori omogočajo boljšo organizacijo tehnološkega procesa. Odpadel je notranji transport, s tem pa se tudi znatno zmanjšujejo stroški proizvodnje. Delovna storilnost zadovoljivo raste, ker to omogočajo novi pogoji dela. S pridobitvijo novih prostorov ima tovarna Beti še nadalje možnosti povečanja proizvodnih kapacitet, ker je del prostorov sedaj še neizkoriščen. V zvezi s tem je v izdelavi ekonomski in tehnični elaborat rekonstrukcije tovarne, kar bo obdelano v novem perspektivnem planu občine za obdobje 1961—1965. Število zaposlenih pri Novoteksu se ne bo povečalo preko stanja 31. decembra 1960. Nasprotno pa Beti predvideva zvišanje zaposlenosti za ca. 40 delavcev. To povišanje je upravičeno z zvišanjem njihove proizvodnje za 78 %, v primerjavi s preteklim letom. Delno povečanje strojnega parka s sodobnejšimi pletilnimi stroji bo povzročilo znatno zvišanje proizvodnje trikotažnih tkanin. To pa bo nedvomno vplivalo na povečanje- v šivalnici in s tem tudi števila zaposlenih. Obema tovarnama se priporoča, da poleg širjenja oziroma večanja svojih kapacitet posvetijo več pozornosti tudi individualni storilnosti dela. Tovarna Beti naj prouči možnost in tudi čimprej preide v celoti na nagrajevanje po enoti proizvoda, tado da bo delovna storilnost čimbolj stimulirana. Tovarni »Novoteks« pa se priporoča, da skladno s perspektivnim planom občine da v izdelavo investicijski program za povečanje števila vreten in uvede prve faze tehnološkega procesa za proizvodnjo česane preje. Prav tako se tej tovarni priporoča, da prinese čimveč pristojnosti v delavskem samoupravljanju iz centralnega na obratni delavski svet. S tem se bo zainteresiranost kolektiva za poslovanje obrata znatno zvišala, kar bo ugodno vplivalo na poslovanje svojega podjetja. VII. poglavje Kmetijstvo A. SPLOŠNO Celokupna vrednost kmetijske proizvodnje v letu 1961 bo znašala 889,304.000 din, narodni dohodek pa 513,450.000 din. Kmetijska proizvodnja se bo povečala v primerjavi z lanskim letom za 16,5 %. Proizvodnja se bo gibala po posameznih strokah tako: V 000 din Vrednost proizvodnje Indeks 1960 1961 1960 1961 Poljedelstvo 336.634 366.076 108,7 — žita 150.219 174.193 115,9 — industrij, rastline 13.900 14.650 105,3 — krmske rastline 82.323 86.128 104,6 — vrtnine 90.192 95.115 105,4 Sadjarstvo 13.125 15.344 116,8 Vinogradništvo 45.320 73.440 162,0 Živinoreja 306.013 331.999 108,4 Predelava 62.196 102.445 164,7 Skupaj 763.288 889.304 116,5 Kmetijska proizvodnja se bo povečala predvsem zaradi: — večje uporabe umetnih gnojil in zaščitnih sredstev; — večjega pogodbenega sodelovanja; — povečanje števila krav molznic; — izvedbe agromelioracije na posestvu; — povečanja strojnega parka pri KZ in posestvu; — doslednega izvajanja odlokov o agrotehničnem minimumu. Proizvodnja bo zajemala naslednje površine važnejših poljščin: v ha _ _. Družb. Zaseb. Poljščina Skupaj sektor sektor Pšenica 632 12 620 Koruza 624 ■ 4 620 Krompir 462 2 460 Detelje 585 10 575 Pitnik 160 10 150 Travniki 585 25 560 Sadovnjaki 172 2 170 Vinogradi 322 2 320 Hmelj 11 9 2 B. KMETIJSKE STROKE 1. Poljedelstvo in travništvo V poljedelstvu se predvideva povečanje proizvodnje z ozirom na leto 1960 za 8,7 %. V največji meri se bo povečala proizvodnja žit, nato vrtnin, industrijskih rastlin in krmnih rastlin. Predvidevamo naslednje ha donose važnejših poljščin: Leto 1960 1961 Indeks 1961 1960 Pšenica 20 25 125 Ječmen 13 18 138 Koruza 35 37 106 Krompir 150 160 107 Hmelj 13 15 115 Detelje 60 62 103 Travniki 46 46,5 101 Povečani ha pridelki bodo vplivali na proizvodnjo tako, da se bo proizvodnja žit povečala za 15,9' %, industrijskih rastlin za 5,3 %, vrtnih za 5,4 % in krmnih rastlin za 4,6 %. Da bi dosegli predvidene ha pridelke, bo potrebno v prvi vrsti povečati uporabo umetnih gnojil, zagotoviti bo potrebno zadostno količino semena in pravočasno zatirati rastlinske bolezni in škodljivce. 2. Sadjarstvo Predvideva se, da se bo sadjarska proizvodnja povečala za 16,8 '%>. To povišanje bo lahko doseženo že z rednim čiščenjem in škropljenjem sadnega drevja. V letu 1961 se predvideva obnova 6 ha sadovnjakov pri KZ Metlika. Sadni material bo nabavljen iz drevesnice Kmetijskega posestva Metlika. Jeseni 1961 bo potrebno predpisati najstrožje ukrepe za asanacijo obstoječih sadovnjakov. Predvsem bo treba izkrčiti vsa stara drevesa, oziroma vsa, ki niso rentabilna ob redni oskrbi. 3. Vinogradništvo Vinogradniška proizvodnja se bo povečala v primerjavi z lanskim letom za 62 %. Visok procent prirastka je predviden z ozirom na letino 1960, ko je bilo vreme za vinogradništvo skrajno neugodno. KZ Metlika je pripravljena pričeti z obnovo 83 ha vinogradov v kolikor bo odobren investicijski kredit po programu, ki je predložen za natečaj. V letošnjem letu bo treba tudi izdati predpise o prepovedi obnove majhnih, nestrnjenih površin, ki bi ovirale kasnejšo kompleksno obnovo. 4. Živinoreja Živinorejska proizvodnja se bo povečala v primerjavi z lanskim letom za 8,4 %, in sicer: — s povečanjem staleža živine, — s stimulativnej Šimi cenami za prašiče, —• s povečano mlečnostjo, — s še nadaljnjim izvajanjem uredbe o prepovedi klanja telet, — s povečanim pogodbenim pitanjem prašičev in sicer 3.995 kom. napram letu 1960, ko jih je bilo 3.123 kom. Da bi se doseglo tako povečanje, je potrebno zlasti: — dosledno izvajati uredbe o prepovedi klanja telet, kar bo vplivalo na povečanje staleža goveje živine, — da KZ doseže planirano pogodbeno proizvodnjo. Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek v 000 din Indeksi 1960 1961 1981 1959 1960 1961 195g 1959 lggo 41.248 52.759 60.130 127,9 145,7 113,9 26.581' 31.177 37.215 117,2 140,0 119,3 C. DRUŽBENA POSESTVA Kmetijsko posestvo predvideva, da bo doseglo v letu 1961 29,081.000 din vrednosti proizvodnje. Večjo proizvodnjo bo kmetijsko posestvo doseglo: — s povečanjem kmetijskih zemljišč, — s povečanjem staleža goveje živine, — z večjimi ha pridelki, — z manjšimi proizvodnimi stroški. Zemljišča se bodo predvidoma povečala z agromelioracijami za 35 ha. Že za prvo setev bo prišlo v poštev 25 ha. Travniške površine se bodo povečale za 12 ha, povprečni pridelek pa bo 80—100 q/ha. S tem se bo povečala tudi produktivnost krav, onemogočeno pa bo tudi povečanje staleža za 20 glav. Na večjo produktivnost bo vplivala tudi selekcija krav. Da bi posestvo doseglo večjo proizvodnjo, namerava že letos investirati 10 milijonov za zgraditev hleva za plemensko živino. S tem se bo lahko povečal stalež goveje živine, kar bo posestvu olajšalo odplačevanje anuitet. Investirati namerava še 3 milijone za nabavo traktorja. D. ZADRUŽNIŠTVO V letu 1961 je na področju občine samo ena kmetijska zadruga, to je KZ Metlika, h kateri sta se pripojili KZ Gradac in KZ Suhor. Kmetijska zadruga je prevzela tudi obveznosti, ki sta si jih zadali v perspektivnem planu obe priključeni kmetijski zadrugi. Predvideva se, da bo zato nova zadruga dosegla v letu 1961 38,500.000 din blagovnega prometa. Tu je zajeto tudi oskrba z reprodukcijskim materialom, odkup kmetijskih pridelkov, goveje živine, prašičev, traktorske in strojne usluge, transportne uslu-de in ostalo. Za izpopolnitev strojnega parka bo KZ v letošnjem letu uredila strojno lopo ter nabavila: 1 traktor, s priključki, 1 traktorsko škropilnico, 1 mostno tehtnico, 1 ročno motorno kosilnico, 1 kiper prikolico, uredila bo strojno lopo. Z nabavo navedenih strojev bo KZ povečala vrednost strojnega parka za 14,900.000 din. Organi, samoupravljanja proučujejo možnost spojitve zadruge s kmetijskim posestvom. Pri kmetijski zadrugi je predvideno naslednje gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: E. POGODBENO SODELOVANJE Pogodbeno sodelovanje bo predvidoma zajelo 1.109 ha obdelovalnih površin ali 27,3 % rastlinske proizvodnje in 3.995 glav govedi in prašičev ali 40,6 % živalske pogodbene proizvodnje. Pogodbeno sodelovanje bo po posameznih poljščinah naslednje: Poljščina Površina ha Pridelek q/ha % skupne površine Pšenica 376 34 60,6 Koruza 260 49 41,9 Krompir 120 190 28,2 Detelje 140 75 24,3 Travniki 135 56 24,0 F. KADRI Na področju občine je še vedno pomanjkanja kmetijskih strokovnjakov. V letu 1961 bo to vprašanje rešeno, ker pride iz šole 6 kmetijskih tehnikov. Kmetijska zadruga štipendira tudi dva agronoma. Večji problem v kmetijstvu je nekvalificirana delovna sila. Vzrok temu je, da so delavci slabo plačani in zato odhajajo v industrijo. Ta problem bi delno rešili z izobraževanjem kmetijskih delavcev, kar bi vplivalo na večjo produktivnost in na izboljšanje materialnih pogojev. VIII. poglavje Gozdarstvo 1. Plan gozdarstva za leto 1981 predvideva na temelju dosedanjih izkušenj nadaljnjo povečanje proizvodnih sposobnosti gozdnih površin in dvig lesne zaloge v gozdovih. Še nadalje je treba podvzemati vse mere za dvig prirastka v gozdovih. Obnovo gozdov je vršiti s pogozdovanjem iglastega drevja in skrbeti za nego mlajših sestojev z namenom pridobivanj a "kvalitetnejših gozdnih sortimentov. V ta namen je v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 predvideno večje vlaganje finančnih sredstev v gojitvena dela za 112 %. Vlaganje finančnih sredstev po letih je sledeče: v 000 din Indeksi Obnova 1959 1960 1961 1960 .1959 1961 1959 1961 1960 gozdov 800 850 1.932 106 241 227 Nega gozdov 900 950 938 105 104 93 Odkazovanje -kontrola črnih sečenj 200 240 1.954 120 797 664 Varstvo gozdov 100 120 120 120 120 100 Skupaj 2.000 2.160 4.584 108 229 212 2. Pri izkoriščanju teh sredstev bo potrebno skrbeti za čim več ji gospodarski učinek. Poglavitni ukrep naj bo nega mlajših sestojev, predvsem iglavcev. Zato naj se tudi nadaljuje s podsajeva-njem iglavcev v listnatih gozdnih sestojih. Pri negi gozdov naj bo poudarek na čiščenju in redčenju predvsem mlajših sestojev v cilju izboljšanja kvalitete gozdov in dviga prirastka. 3. Plan sečnje za leto 1961 je predviden 6.000 m3, kar je v skladu z letnim prirastkom. Večji posek od prirastka se predvideva na nekaterih površinah zaradi varstvenih in gojitvenih ukrepov, kar je gospodarsko nujno in opravičljivo. Predvideva se tudi, da se zmanjša odstotek sečnje iglavcev v korist sečnje listavcev. Pri izkoriščanju gozdnih sortimentov pa je treba povečati odstotek tehničnega lesa in zmanjšati odstotek odpadkov. Da bi postavljene naloge v letu 1961 na področju gozdarstva v celoti izvršili, je potrebno predvsem: — da se dosledno izvede organizacija gozdarske službe pri KZ Metlika; — da izvajajo organi gozdarske službe strogo kontrolo nad zakonito sečnjo in ukrepajo proti črnim sečnjam; — da podvzamejo organi gozdarske službe potrebne mere, da se prepreči steljarjenje in paša na gozdnih nasadih; — da se sečnja čimbolj omeji in vskladi z letnim prirastkom; — da vlaga kmetijska zadruga razpoložljiva sredstva predvsem v obnovo in pogozdovanje praznih in izsekanih površin. IX. poglavje Gradbeništvo Na področju občine ne obstoja nobeno gradbeno podjetje. Predvidena gradbena dela v letu 1961 v vrednosti okoli 48 milijonov dinarjev bo izvajalo v glavnem Gradbeno podjetje »Pionir« Novo mesto. X. poglavje Promet Na področju občine ne obstojajo samostojna podjetja te panoge. Vzporedno z razvojem ostalega gospodarstva pa je upoštevati naslednje: 1. Predvsem je potrebno izboljšati PTT službo; s podjetjem PTT Novo mesto je proučiti možnosti predpisa dodatne tarife za nekatere PTT usluge in možnosti zbiranja prispevkov iz gospodarstva v posebni fond, ki se naj bi uporabljal za razvoj in avtomatizacijo te službe. 2. Na ostalih področjih je nadaljevati: — z rekonstrukcijo ceste skozi mesto do mostu na Kolpi, —i z urejevanjem avtobusnega postajališča v Metliki, — s pristojnimi forumi rešiti nadaljevanje rekonstrukcije ceste Novo mesto — Metlika, — z izgradnjo železniških postaj Gradac in Ro-salnice. XI. poglavje Trgovina S predvidenim povečanjem proizvodnje, osebnih dohodkov prebivalstva in s tem življenjske ravni, se bo povečala tudi blagovna izmenjava. To zahteva tudi tehnično izboljšanje in ureditev trgovske mreže. 1. Skupna blagovni promet v trgovini bo predvidoma znašal 426,600.000 din, medtem ko je znašal v letu 1960 389,248.000 din. Tako se bo promet povečal za 10 % v primerjavi s prejšnjim letom. Na podlagi tega bo poraste! družbeni bruto proizvod za 12 % in narodni dohodek za 13 %. 3. Da bi se dosegel večji promet v trgovinski dejavnosti in maksimalno zajeli kupni fondi prebivalstva, je potrebno predvsem: — izvesti večjo specializacijo trgovskih lokalov in razširiti asortiman blaga, — dovršiti in opremiti trgovski lokal v stavbi »Grabrijan« v Metliki za prodajo špecerijskega blaga, — da Splošno trgovsko podjetje ali kmetijska zadruga odpre trgovino za prodajo vrtnin in kmetijskih pridelkov, — pripravi program in projekt za preureditev in adaptacijo stavbe nasproti bifeja v lokal za prodajo živil. XII. poglavje Gostinstvo in turizem V gostinstvu predvidevamo, da bo dosežen promet v letu 1961 v višini 18 milijonov din, ali za 20 % več kakor v preteklem letu. Za razvoj gostinske in turistične dejavnosti v občini obstojajo pogoji, ki pa danes še niso izkoriščeni. Z izgradnjo in rekonstrukcijo ceste preko Gorjancev se bo odprl promet v Belo krajino in s tem mnoge možnosti za razvoj gostinstva in turizma ter neposredno zaninfanje turistov za ta predel. Da se omogoči razvoj teh gospodarskih dejavnosti, ki bi v doglednem času lahko prispevale znatna sredstva v dohodkih gospodarstva občine, je v letu 1961 uresničiti naslednje naloge: — dokončati in pripraviti program in projekte za nov hotel in iskati finančne možnosti na natečaju ali izven natečaja, da se prične z gradnjo že v tem letu; — preurediti zidanico na »Veselici« pri Metliki v gostinsko turistični obrat; — pristopiti k izdelavi ureditvenih programov za kopališče in »camping« na Kolpi ter za preureditev objektov na Vinomerju za gostinske namene; — skrbeti za strokovno izobrazbo strežnega osebja, da bo za perspektivni razvoj zagotovljen kader; — posvetiti pažnjo za red in sodobnejšo ureditev v zasebnih gostiščih, pri obdavčenju le-teh pa upoštevati v režijske stroške stvarno vložena investicijska sredstva za opremo in ureditev lokalov. XIII. poglavje Obrt Skupni obseg proizvodnje in storitev v obrti bo v primerjavi s preteklim letom poraste! za 37 %. A. DRUŽBENA OBRT Vrednost proizvodnje in storitev po posameznih obrtnih podjetjih in delavnicah se bo gibala pred- vidoma takole: v 000 din Indeksi 1960 1961 1961 Podjetje Kovaško podjetje 1959 1960 1961 1959 1959 1960 Metlika Pečarija 904 1.063 2.200 117 243 207 Gradac Šiviljstvo 5.669 8.748 9.000 154 159 102 Metlika Klavnica 4.911 5.108 6.000 1.04 122 117 Metlika Pekarna 29.932 44.765 40.000 149 134 89 Metlika Foto-kino 8.609 9.702 10.000 113 116 103 Metlika 1.259 Lesno predel. podj. 1.664 1.700 132 135 102 Metlika Zavod za zap. inv. Metlika 66.432 96.357 100.600 60.000 145 151 104 Skupaj 117.716 167.407 229.500 142 195 137 V skladu s splošnimi smernicami za perspektivni razvoj obrti v občini bo potrebno tej panogi posvetiti mnogo več pozornosti. Ker bodo nekatera obrtna podjetja v letu 1961 pripravljala svojo osnovo za nadaljnji razvoj, ne predvidevamo povsod znatnega zvišanja vrednosti proizvodnje. Najbolj vpliva na zvišanje novoustanovljeni Zavod za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb, ki je pričel z delom koncem preteklega leta. Stanje in nakazani razvoj posameznih podjetij je naslednji: 1. Kovaško podjetje Metlika Skladno s perspektivnim razvojem kovinske stroke se predvideva, da se to podjetje razvije v kovinski servis, ki bo združeval razno kovinsko obrt. Perspektivno naj bi to podjetje združevalo kovaško, ključavničarsko, mehanično, avtomehanično, kleparsko dejavnost itd. Za sedaj se čuti največ j a potreba po avtomehanični dejavnosti. V ta namen bi bilo potrebno adaptirati prostor, ki jih sedaj še uporablja kmetijsko posestvo. Večji porast vrednosti proizvodnje bo zato prišel do izraza šele prihodnje leto. 2. Pečarija Gradac Podjetje ima neomejeno možnost razvoja z ozirom na veliko povpraševanje po njihovih proizvodih in uslugah. Že v preteklem letu je podjetje dalo v izdelavo investicijski program za novo delavnico in novo peč za žganje izdelkov. S tem bi se zvišala proizvodnja za 100' %. Predvideva se, da podjetje že v letu 1961 prične z izgradnjo delavnice in peči in to v glavnem v lastni režiji. Z ozirom na to ni letos za pričakovati znatnega zvišanja vrednosti proizvodnje, ker bo ta prišla do izraza šele v letu 1962. 3. Šiviljsko podjetje Metlika Tu se ne predvideva posebnega zvišanja vrednosti proizvodnje. Podjetje je izključno uslužnost-nega značaja z ozirom na to, da je ustanovljen nov zavod za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb, ki izdeluje konfekcijo. 4. Klavnica Metlika Tu pričakujemo nekoliko manjši promet, ker je to podjetje v preteklem letu opravilo nekaj malo donosnih poslov s podjetji izven občine in s tem le začasno zvišalo promet. Podjetje mora pričeti z urejevanjem klavnice, tako da bo ta odgovarjala sanitarno tehničnim predpisom in bo zadostila predvidenemu povečanju povpraševanja po mesu. 5. Pekarna Metlika Kapaciteta podjetja je izkoriščena do maksimuma, zato je začasno rešen problem z adaptacijo še ene navadne peči v stavbi SLP. Ta problem nastopa že več let, zato se s pomočjo ObLO pričenja letos graditi nova pekarna, ki bo gotova v prihodnjem letu. 6. Foto-kino Metlika Preteklo leto je podjetje dobilo nov kino projektor in druge naprave, ki so znatno pripomogle k boljšemu obisku kino predstav in s tem zvišanju prometa. Podjetju se zadaja naloga, da še bolj razširi fotografsko dejavnost in da prične z občasnim prikazovanjem filmov v Gradacu, kjer je kino dvorana urejena in opremljena. 7. Lesno predelovalno podjetje Metlika To podjetje naj se še naprej usmerja na proizvodnjo lesne galanterije ter v obratu Gradac na stavbno pohištvo. Ker v prihodnosti ni pričakovati toliko surovin kot doslej, bo nujno skrčiti in sčasoma sploh prenehati s prodajo rezanega lesa, ter preiti le na predelavo v končne proizvode. Podjetje je imelo preteklo leto težave z obratnimi sredstvi, ki jih tudi v letu 1961 ne bo mogoče popolnoma odpraviti, zato se predvideva porast vrednosti proizvodnje za 4 %. Ker v obratu Suhor nastopa že precejšnja delitev dela, je nujno ta obrat še bolj opremiti s stroji ter izpopolniti tehnološki postopek. Povprečno število zaposlenih v letu 1960 naj bo merilo za mejno zaposlenost v tem letu, ker se smatra, da delovna sila ni bila najbolj koristno uporabljena in dobro razporejena. Za usmeritev proizvodnje v finalne izdelke, ki so iskani na trgu, naj podjetje čimprej preskrbi program rekonstrukcije, s katerim bo lahko utemeljevalo potrebne investicije. 8. Zavod za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb Zavod je pričel z delom koncem preteklega leta. Za sedaj je v programu podjetja predvsem proizvodnja otroške konfekcije, v pripravi pa je tudi izdelava kovinskih galanterijskih predmetov. Zavod zaposluje sedaj 39 invalidov in za delo manj zmožnih oseb. Zavodu je dodelil obratne prostore ObLO. Ti prostori niso popolnoma izkoriščeni, zato obstojajo možnosti odpiranja novih kapacitet. Pri tem se je osloniti na vire sredstev kakor doslej pri zavodu za posredovanje dela LRS ter pri Zvezi vojaških vojnih invalidov in drugod. Zavod ima osnovno nalogo zaposliti invalide ali manj zmožne osebe za delo, ali pa jih usposobiti za delo. Torej tu ni za posebne rentabilnosti pričakovati. Pred nakupom dodatne strojne opreme in pri novem zaposlevanju mora zavod proučiti vprašanje obratnih sredstev. Z ozirom na to se naroča zavodu, da pristopi k izdelavi podrobnega programa o perspektivnem razvoju zavoda. Prouči nfaj se tudi možnost, da zavod organizira svoj obrat v Gradacu za izdelavo prešitih odej. Pri tem naj se predvsem poslužuje kooperacije z grosisti, ki bodo dobavljali surovino ali odjemali izdelke. B. ZASEBNA OBRT Vrednost proizvodnje in uslug v zasebnem sektorju obrti se je ta v primerjavi s preteklim letom predvidoma dvignila za 11 %. Močno upadanje obrti je zabeleženo predvsem na vasi. Tako je preteklo leto odpovedalo obrt 8 obrtnikov od tega 6 podeželskih. Novo obrt pa je zaprosil in dobil le en obrtnik. Zasebna obrt v občini zadnja leta stagnira, na vasi pa celo pada. Da se ustavi stagnacija in pojača družbena obrt, predvsem pri storitvenih dejavnostih, bo nujno .posvečati več skrbi vzgoji kadrov in pravilni davčni politiki do obrtnikov. Predvsem je tu mišljena drobna uslužnostna podeželska obrt, katerih uslug že sedaj občutno primanjkuje. XIV.- poglavje Stanovanjsko komunalna dejavnost A. STANOVANJSKA DEJAVNOST Nagel gospodarski in splošno družbeni razvoj v občini, ki je bil dosežen zadnjih nekaj let, sili k čim močnejšemu pospeševanju stanovanjske izgradnje. Predvidoma bo v stanovanjsko izgradnjo vloženo v letu 1961: — družbenih sredstev 22,000.000 — zasebnih sredstev 10,000.000 V preteklem letu je bilo dograjenih 12 družbenih stanovanj, v letu 1961 naj bi se pričelo z gradnjo 15 novih stanovanj, od katerih bodo predvidoma dograjena dva in prihodnje leto trinajst. Računa se, da bodo zasebniki dogradili 5 stanovanj. Skupaj z družbenim sektorjem bo torej dograjenih letos 7 stanovanj. Ker so sredstva za to izgradnjo nizka, so nujna vlaganja v določen objekt več let predno je dograjen. Z ozirom na to tudi ni efekt vlaganja vsako leto enak. Da se rešijo najnujnejše potrebe družbenega sektorja, letos sklad za zidanje stanovanjskih hiš ne bo dajal posojil zasebnikom. Predvideno pa je, da se del sredstev sklada veže na sodelovanje z gospodarskimi organizacijami. Ker lokalni viri sredstev ne zadostujejo, niti za najnujnejše potrebe, naj se med letom iščejo dodatna sredstva iz raznih drugih virov. B. KOMUNALNA DEJAVNOST Z ustanovitvijo komunalne uprave v Metliki se je tudi ta dejavnost začela hitreje razvijati. Določene komunalne dejavnosti so že prešle na samo-finansiranje (sejmišče, pokopališča). Večji del komunalnih služb pa mora biti še nadalje subvencioniran iz proračunskih sredstev. Predvidevamo, da bo v letu 1961 vloženih v komunalno izgradnjo približno 42 milijonov 700 tisoč dinarjev. Ta sredstva bodo predvidoma dote-kla iz republiške dotacije za gradnjo vodovoda v višini 37 milijonov dinarjev, iz krajevnega samoprispevka v Metliki v višini 2 milijona dinarjev n sklada za negospodarske investicije 3 milijone 700 tisoč dinarjev. Razpoložljiva sredstva bodo uporabljena: — za gradnjo vodovoda od izvirov v Jamnikih; — za urejevanje pločnikov in nasadov ob novo asfaltirani cesti v Metliki; —• za urejevanje parkov ob spomenikih v Metliki in Gradacu; — za preureditev javne razsvetljave ob novo asfaltirani cesti; — za pospeševanje gasilske službe in nabavo opreme. Da bo mogoče izvršiti te naloge, je potrebno: — razpisati krajevni samoprispevek v Metliki v predvidevani višini; — ustanoviti sklad negospodarskih investicij, v katerega se naj stekajo z letnim družbenim planom določena sredstva; — ustanoviti gasilski sklad, v katerega se naj steka del občinske doklade; — pri stanovanjski graditvi upoštevati tudi stroške komunalnih naprav, ki jih naj plačujejo investitorji stanovanjskih gradenj v komunalni sklad; — da se pri vseh komunalnih, stanovanjskih in gospodarskih gradnjah v celoti upošteva urbanistična zasnova mesta; — da se poleg predvidenih sredstev iščejo tudi druge možnosti in viri za hitrejše reševanje komunalnih in urbanističnih problemov mesta, ki jih narekuje gospodarski razvoj. XV. poglavje Šolstvo, kultura in prosveta Nov sistem finansiranja šolstva bo omogočilo boljšo materialno osnovo, tako za redno vzdrževanje, kakor tudi v pogledu investicij za preureditev in dozidavo šol. V letu 1961 naj bi predvsem iz- vršili adaptacijo in dozidavo šol — osemletk, da bodo ustvarjene najnujnejše kapacitete za posamezne šolske okoliše. Problem učilnic je predvsem v šoli Podzemelj, Suhor, posebno pa v Metliki, kjer je danes 550 učencev na 6 učilnic. Da se omogoči čimprejšnja sanacija takega stanja, a v skladu z razpoložljivimi sredstvi, je potrebno v letu 1961: — dograditi eno učilnico pri šoli Podzemelj s skupnimi sredstvi krajevnega samoprispevka, ki bo zbran v vrednosti okoli enega milijona dinarjev in sredstvi sklada za šolstvo, ki bodo namenjena za investicije; — urediti sanitarije in umivalnice z odtočnim kanalom v šoli Suhor; s krajevnim samoprispevkom pa je pripraviti zgraditev ene učilnice in dveh stanovanj; — urediti sanitarije in izvršiti ostala popravila v šoli Metlika in pripraviti program in projekt za gradnjo nove šole v prihodnjih letih. Na podlagi programa razvoja šolstva na področju občine, se predvideva, da bo vloženo v letu 1961 v investicije za šolstvo iz sredstev prispevkov državljanov in iz sklada za šolstvo skupno okoli 5 milijonov 400 tisoč dinarjev. 2. Na področju kulturne in prosvetne dejavnosti se predvideva: — izgradnja otroškega vrtca v Metliki, v kar bo predvidoma vloženo okoli 3 milijone dinarjev skupnih sredstev gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov; — ustanovitev komisije za spomeniško varstvo pri občinskem svetu za prosveto in kulturo; — da se v tem letu posveti posebno skrb ureditvi Skupnih grobov in spomenikov padlim borcem, prvenstveno pa je potrebno postaviti skupno grobnico 70 padlim borcem na pokopališču v Ro-salnicah; — da se usposobi prejšnjo kino aparaturo Kino podjetja Metlika in namesti za predvajanje filmov v Gradacu; —- da se izkoristijo vse možnosti združevanja sredstev za predvideno urejanje dvorane za kulturno in telesno vzgojno dejavnost v Metliki. TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE METLIKA ZA LETO 1961 XXVI. poglavje Delitev čistega dohodka manjših gospodarskih organizacij Komunalne gospodarske organizacije in gospodarske organizacije storitvenih obrti, ki izpolnjujejo svoje obveze do družbene skupnosti v pavšalnem znesku, niso obvezne izdati pravilnika o delitvi čistega dohodka. XVII. poglavje Določitev družbenih obveznosti v pavšalnem znesku 1 V letu 1961 bodo plačevale družbene obveznosti v pavšalnem znesku komunalne gospodarske organizacije in gospodarske organizacije storitvenih obrti. 2 Gospodarske organizacije navedene v prvih točkah tega poglavja bodo plačevale v pavšalno določenih zneskih sledeče družbene obveznosti: 1. Prispevek iz dohodka gospodar, organizacij 2. Prispevek v družbene investicijske sklade 3. Prispevek v skupni rezervni sklad občine 4. Obresti od poslovnega sklada. 3 Pogodbo o višini pavšalnih družbenih obveznosti sklene v imenu občinskega ljudskega odbora upravni organ, ki je pristojen za finance, v imenu gospodarske organizacije pa pooblaščeni zastopnik. XVIII. poglavje Prometni davek od maloprodaje na drobno Trgovska podjetja in trgovine, ki prodajajo blago na drobno, bodo v letu 1961 plačevale davek od prodaje blaga na drobno po določbah posebnega odloka občinskega ljudskega odbora. Davek od maloprodaje, ki pripada občini, je dohodek občinskega proračuna in sklada za šolstvo. XIX. poglavje Prispevek v skupni rezervni sklad gospodarskih organizacij Gospodarske organizacije bodo plačevale v letu 1961 prispevek v skupni rezervni sklad v višini 3 %, ki je predpisan s posebnim odlokom. Gospodarske organizacije, ki pavšalno izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti, bodo plačevale prispevek v skupni rezervni sklad v pavšalnem znesku, XX. poglavje Občinska doklada 1 Stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva in ostalih poklicev in premoženja so progresivne in se predpišejo s posebnim odlokom. Od neobvezne občinske doklade na dohodek od kmetijstva pripada po odbitku tistega dela, ki gre v sklad za šolstvo — 68 % skladu za negospodarske investicije — 32 % v gasilski sklad. XXI. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek od osebnega dohodka 1 V letu 1961 se plačuje poleg proračunskega prispevka, ki je določen z zveznimi predpisi še dopolnilni proračunski prispevek od osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev, ki je predpisan s posebnim odlokom. 2 Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka se plačuje v breme neto osebnih dohodkov zaposlenih. 3 Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka se deli po odbitku tistega dela, ki gre v sklad za šolstvo, 80 % v sklad negospodarskih investicij in 20 % v proračun. XXII. poglavje Proračun občinskega ljudskega odbora Občinski ljudski odbor Metlika bo v letu 1961 razpolagal s skupnimi proračunskimi sredstvi v višini 100,588.000 din. Ta sredstva bodo uporabljena: — za kritje prorač. izdatkov 63,890.000 din — kot dohodek sklada za šolstvo 36,698.000 din Sredstva so zagotovljena iz sledečih virov: — 62 % udeležbe v skup. dohod. 72,606.000 din — 20 % udeležbe od trošarine 400.000 din — lastni dohodki 20,972.000 din — dotacija OLO 6,610.000 din XXIII. poglavje Skladi občinskega ljudskega odbora 1 Občinski investicijski sklad Skupna sredstva občinskega investicijskega sklada, ki jih je v letu 1961 dovoljeno uporabiti, znašajo 13,400.000 din. Ta sredstva bodo uporabljena v sledeče namene: — za osnovna sredstva 10,300.000 din — za obratna sredstva 3,100.000 din Sredstva investicijskega sklada iz tekočega priliva, ki bodo znašala v letu 1961 predvidoma 15 milijonov dinarjev, se smejo v letu uporabljati samo za obratna sredstva z obveznostjo vračila do 31. decembra 1961. 2 Sklad za zidanje stanovanjskih hiš Sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo znašala predvidoma 38,418.000 din. Ta sredstva bodo uporabljena v sledeče namene: — za obveznosti in že odobrena posojila iz preteklega leta 12,345.000 din — za plačilo anuitet 3,525.000 din — za gradnjo stanovanj družbenega sektorja 22,000.000 din — za režijo sklada 548.000 din 3 Občinski cestni sklad Sredstva cestnega sklada in ki jih je v letu 1961 dovoljeno uporabiti, znašajo 615.000 din. Sredstva bodo uporabljena za popravilo občinskih cest. 4 Sklad za šolstvo Sredstva sklada za šolstvo, ki je ustanovljen s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora, bodo znašala v letu 1961 skupno 40,172.000 din. Sredstva so zagotovljena iz sledečih virov: — del proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov in ostali prispevki po zveznih predpisih 3,474.000 din — 35 % od vseh dohodkov, ki pripadajo proračunu občine 36,698.000 din Sredstva sklada bodo uporabljena: — za finansiranje rednih izdatkov šol 36,698.000 din —- za investicije na področju šolstva 3,474.000 din 5 Sklad za negospodarske investicije Sredstva sklada za negospodarske investicije, ki je ustanovljen s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora, bodo znašala v letu 1961 skupno 3,264.000 din. V ta sklad se bodo stekala sledeča sredstva: — del neobvezne občinske doklade 2,120.000 din — del dopolnilnega proračunskega prispevka 1,144.000 din Sredstva sklada bodo uporabljena: — za urejevanje pločnikov, parkov, javne razsvetljave 1,764.000 din — za adaptacijo stavbe ObLO 1,500.000 din 6 Občinski gasilski sklad Sredstva občinskega gasilskega sklada, ki je ustanovljen s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora, bodo znašala v letu 1961 skupno 1.000.000 din. V ta sklad se steka del neobvezne občinske doklade. Sredstva bodo uporabljena za pospeševanje gasilske službe. XXIV. poglavje Končne določbe Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Metlika je pooblaščen dajati po potrebi tolmačenje tega družbenega plana. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1961. Številka: 02-30-5/61. Metlika, 22. aprila 1961. Predsednik ObLO Franc Vrviščar 1. r. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI 248. BILANCA na dan 31. decembra 1960 gospodarske organizacije TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO »RESA« VIDEM-KRŠKO Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 25.592 Denarna sredstva osnovnih sredstev 4.914 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe — Denarna sredstva skupne porabe — C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 181.779 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 5.883 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev — E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 90.895 Druga aktiva 3.057 Skupaj 312.140 Vodja računovodstva: Nada Preskar 1. r. Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 20.164 Drugi viri osnovnih sredstev 10.535 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 262 Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 4.327 Drugi viri obratnih sredstev 104.308 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 7.814 Viri nerazporejenih sredstev 4.685 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva 69.000 Dobavitelji in druge obveznosti 81.375 Druga pasiva 9.669 Skupaj 312.140 Direktor: Drago Pleterski 1. r. Predsednik upravnega odbora: Joško Šeler 1. r. 249. BILANCA na dan 31. decembra 1960 gospodarska organizacija »AGROSERVIS« BREŽICE Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva SO.716 Denarna sredstva osnovnih sredstev 709 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe 29 Denarna sredstva skupne porabe 29 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 18.119 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 1.092 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev — E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 31.854 Druga aktiva 16.478 Skupaj 98.997 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 32.031 Drugi viri osnovnih sredstev 90 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 370 Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 5.954 Drugi viri obratnih sredstev 7.034 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 1.326 Viri nerazporejenih sredstev — E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva 36.500 Dobavitelji in druge obveznosti 15.692 Druga pasiva — Skupaj 98.997 Vodja računovodstva: Direktor: Slavko Molan 1. r. Lojze Vučajnk 1. r. Predsednik upravnega odbora: Milan Krejačič 1. r. Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« —odgovorni urednik: Šorn Maks — Tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska c. št. 2, tel. št. h. c. 25, 39, 85, 106 in 115. Letna naročnina 700 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun številka 606-70 2-245