C. K. pošti! Nedostavljene številke je poslati administraciji ,;Eisenbahner“ Dunaj V Zentagasse 5. I PgOSTA VODI POTK SVOBODI ? ZELEZNICAR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUEflCEV aramrannmmrm -------------- TTTTjT, rr.'i.0 80 66 57 50 44 44 33 28 •?* Zavorni odstotki za vlakovno hitrost 25 30 35 4<> 45 50 60 70 80,!)() kilomet -:>v na uro (i 6 cilj in ki združuje milijone razrednih bojevnikov v trden in življenja poln organizem. Postanek teh organizacij mas pa ni edinole posledica agitacijskega, dela, a tudi ne izključna posledica socialno duševnega pri lic.du od lirez-orgauizacijske dobe k organizaciji, temveč so pri tem razvoju učinkovali različni vzroki. Kakor za vsako novo socialno tvorbo, so morali tudi tu biti dani duševni i in materi jel ni predpogoji. Duševno stremljenje v , smeri organizaciji ki samo za ;e ne bi bilo zadostovalo za stvaritev orjaške organizacije, morali s,o priti tudi materi jeliii pr.. i. a i • i; < •. „Gii k.-m .orgovi črni vojaki" pridejo v najtemnejše kote dežel in se tam ’ oj u jejo proti nevednosti in zaostalosti. V neštetih časnikih . časopisih, zvezkih in letalcih se raznaša seme znanja med mase, v knjigah pa s..- razpravlja o vprašanjih svetovnega naziranja in maj važnejša vprašanja človeštva. Kar izume učenjak v svoji, sobi, gre v svet, iti vzbudi boj duhov. Tako je postalo mogoče dramiti mase, jih poučevati in vršiti agitacijsko delo, kakor ga svet še ni poznal.' Ob enem pa muli moderni promet tudi možnost redru zveze r po .ame/.niini člani in podružnicami velike zveze. 4. Ge so pri vlaku poltople, ali m, zle lokomotiv ali t id- ji, je njih težo pri ugotovitvi žare i L že vedno in pri ugotovitvi števila zavor,’ bi Ti je zasesti, vpoštevati teda j,če se lokomoti er oziroma tenderske zavore uporablja. 5. Ge so pri vlaku poltople ali mrzle lokomotive ali tenderji. se pri ugotovitvi zavo e.i tež ne roo-števa njih teže, če sp. ml ja lokomotivo ali pa ;ender poseben uslužbence, ki so mu znane, razni--e proge, oziroma, če le-ta v porablja zavoro. Ge pa poslednje ne pride v poštev, se računa težo poltople ali mrzle lokomotive ali tenih rja kot nezavirano kosmato težo. 6. Pri vlakih s p vhodno zavoro mora -'iti pripravljena (»treba zavorna kosmata teža po nu ri predstoječili določb, d očim se ima zasedanje ročnih zavor, izvršiti vsaj po zavornih odstotkdi za najmanjšo, v tabeli navedeno hitrost. Pii tem pa se. mora ozirati na to, da se število osobnih voz, prideljenih enemu .sprevodniku primerno omeji z ozirom na udobnost in varnost potnikov. če postane prehodna zavora nerabna, je vožno hitrost omejiti tako, kakor je po predstoječili določbah potrebno za število zasedenih ročnih zavor. Seveda pri. tem hitrost ne sme prekoračiti 60 kilometrov na uro v smislu I. točke. S. Ge postane zavora tenderja delovne lokomotive nerabna, je njega težo, in če bi se tudi loko- Veliki pomen prometnih razmer -za organizacijo mas postaja tem jasnejši, če pomislimo kako j se je v prejšnjih časih agitiralo in organiziralo. ! Zanimivo hi bilo razmišljevati kako jo neki a;.i- ! tiral suženjski vojak Spar takti s pred Kristom. ali 1 pa kako je srednjeveški kmečki agitator Juli Frilz okoli leta 1500 spravil kmete v „01111 chiih". takratno kmečko zvezo. Precloe.iti -i je treba tehnične težkočo, ki sta jih morala premagati ta dva ljudska moža, da sta par tisočev ljudi združila v bojno organizacijo, lil s tem naj se primerja lahkoto agitacije in organizacije sedanje do e. Mode rni agitatorji in organizatorji sc vozijo /, r-zovlaki in avtomobili jjo deželi, parniki plujejo po morju in lic bo dolgo trajalo, ki bodo jadrali tudi po zraku: (Razširjanje letakov iz zračnih ladij se v Ameriki že dandanes vrši). S pomočjo brzojava in telefona, snujejo nove zveze 111 vzdržujejo stare, s posredoval)jem pošte so z vsemi prizadetimi neprenehoma e zvezi. Država in k a p i t ar 1 i z e m, t a zaklet a s o v r a žn i k a. d e I a v s k e g a g i b a 11 j a. s t a v i t a s v o j o I 111 o ('• s 1 v e d a a d o b r o plačilo ! v s 1 u ž b o o r g a 11 i z a c i j e p r o I e t a r-skih mas. Ne da bi se kaj namrdnili, tiskajo kapitalisti milijone letakov in časopisov s „hujska-jočo“ vsebino in državna pošta nima pomislekov proti vroče.vanju naslovljencem takih ..državi in družbi nevarnih" stvari. Po načelu cesarja Ve-spaziana : ..Deirir ne smrdi !“ opravljata država in kapitalizem priprežno -lužbo najhtijš 111 prevratnikom in če le nese mnogo dobička, izpodkopavajo svoja lastna tla. Tu se zares more reči : ..kogar hočejo bogovi pogubiti, ga udarijo s slepoto," ker današnja kapitalistična družba, v kateri se piše „denar zaslužiti" z veliko črko, je po zlatu zaslepljena in sama žaga vejo, ki na njej sedi. Pa tudi v drugem oziru ustvarja kapitalizem kot svoj lastni grobokop predpogoje za proletarsko organizacijo mas. V velikih mestih in veleobratih kupici delavce in delavke v množice in jih podreja enakim mezdnim in delovnim razmeram, vsled česar se vzbuja in narašča razredna zavednost in solidarnost. Spaja jih v pisano mešanico in jim s tem vceplja sini d za intcrnacionalnost. Vedno večje trume nekdaj samostojnih peha v proletariat in vedno bolj obtožuje delavcem, da bi postali samostojni. 'A vsem tem pripravlja skupna i la, na katerih morejo proletarske zveze razvijati svoje delovanje. V obratih se tekom časa pojavlja razpoloženje za trdno organizacijo , ki spominja naravnost na vojaški Ustroj. Kooperativni način dela, to je : skupno delo več ljudi po gotovem načrtu v enem in istem obratu ustvarja predpogoj podreditve in nadreditve prizadetih in zahteva disciplino, ki ne trpi ugovora. T o discipliniranje delavcev v velikih i 11 s r e el-n j i h obratih pa uči 11 k u j e t u d i v d e I a v s kih organizacij a h : če mo-rajo delavci v delavnici skupno iz roke v roko delati, motive ne moglo zavirati, tudi nje težo vpoštevati kot nezavirano težo. ‘J. Cc se vlaku, ki jo spremljen s prehodno zavoro, doda na koncu vozove brez prehodne zavore (glej člen 49), mora biti pri poslednjih zasedeno predpisanim zavornim odstotkom primerno število ročnih zavor. 10. Pri vozilih, katerih osi se ne more vseh zavirati , je kot zavorno težo vpoštevati le tisti del kosmato teže, ki odgovarja zaviranemu številu osi. Ge se pri štiriosnih osobnih in tovornih vozeh s podstavki (Truckgestell) vporablja le ročno zavoro, je zavorno kosmato težo teh voz računati le z eno tretjino njih lastne teže. 11. Pri primerjanju teže, ki se jo ima zavirati s težo voz, zasedenih po zaviračih, se na 3000 kilogramov". ni treba ozirati. Na lokalnih železnicah se sme po tej določbi ravnati le. pri vlakih, katerih hitrost ne presega- 25 kilometrov na uro. Za preskušnjo, če je število zavor zadostno, se mora sešteti taro in čisto težo z zavirači zasedenih zavornih voz. Cc je ta svota (teža zasedenih zavornih voz) za več kot 300 kilogramov manjša za zaviranje določen del teže, ki ostane po morebitnem odbitku mrzle ali poltople lokomotive od skupne teže vlaka, se mora primerno pomnožiti zasedene zavore, ali pa primerno zmanjšati obremenitev vlaka. Število tako najdenih zavornih mest je smatrati kot najmajše. je samo ob sebi umevno, da si' navadijo solidarnost tudi izven obrata v svrho zastopanja svojih interesov. Kapitalistični obrati s svojo vojaško disciplino ustvarjajo torej duševno in materijelno podlago za mogočne delavske organizacije. Sistem kooperacije dovaja polagoma do koalicije, do skupne volje delavskih trum, da odpravi izkoriščanje in hlapčevstvo iz sveta. To je zasluga in usoda kapitalizma, da on sam ustvarja predpogoje: za višjo gospodarsko in družabno obliko. Mladina na plan ! Zasledovatelj notranjega poslovanja organizacij opaža pogostoma, da se postavlja na vodilna mesta vedno starejše sodruge ; na prvi pogled se to sicer zdi naravno, ali po, globoke j ši m razmiš-Ijaniu nam dejstvo usiljuje neprijetno mnenje 0 zavednosti in zrelosti mladine. Umestno je, da se na odgovorna mesta postavi starejšega izku-s nega sodruga; ali zasedanje odgovornih mest :htc\a mnogega delovanja in pož;tvovanja it zalit; va, da je voditelj bojne organizacije neprestano izpostavljen nevarnosti. Ali ravno zaradi -tega bi bilo potrebno tukaj sodelovanje mladine, ki bi s tako pot; ila na najpraktičnejši način izvrši vati agitačne posle in primerno presojati ir prevladovati nevarn momente v bojni razredni o- ganizacij.i Vprašanje sodelovanja mladine pri odborih organizacij in. \ agitaciji je interesantno in neodložljivo. Dejstvo je, da mlajši elani organizacije n- delajo za stvar z vnemo in intenzivnostjo, 'ki bi jo bilo želeti. Mladina se vpisuje v strokovno organizacijo, prinaša svoj gmotni prispevek inštituciji, ki ima iz voj iti elanom boljše mezdne razni* ; e : ali večjega duševnega in neposrednega sodelovanja mladine pri zgradbi organizacije, ni opaziti. Nasprotno: napram poskusom in dolu starejših sodrugov je mladina večinoma indiferentna ; redko kje je najti mlado energijo soucleležno pri agitaciji in. delu starejših odbornikov in voditeljev strokovne, politični« ali kulturne organizacije. Mladina je tudi večinoma tuja intelektucl- 1 mu gibanju stranke; socialistično lite; atu ro j zasledujejo skoraj I stare jši člani: Duševno delo- 1 vanje strankinih teoretikov je večini delavske in dijaške mladine nepoznano. Tem očitnejša je duševna in delovna razlika med starejšimi in mlajšimi soelrugi, ko vidimo s kakšno žilavostj.o in navdušenjem se borijo za socialistično stvar sodrugi, ki so dvajset ali tri -eleset- let izpostavljeni ljut mu in utrudljivemu strankinemu neprestanemu vsakdanjemu boju. Prestali so ti soduigi dobo najhujšo reakcije in perse klici je: ž. tvovali so strankinemu delu celo e ksistenco, pa se niso utrudili in. so še vedno na prvem i; glavnemu mestu v delavskem gibanju. Mladina pa, ki bi morala posnemati'take zglede, živi tuja strankinim kompeticijam, apatična in / ozirom na dodajo voz na medpostajah, ki niso vselej opremljeni z zavorami, in na možnost, ela utegne postati kaka zavora nerabna, zahteva previdnost, da se vsakemu vlaku že na izhodni postaji nekaj več voz z zavorani, kakor je po računih potrebno za zasedenje. 1 Zavorne vozone je naložiti z blagom za najoddaljenejše postaje, da se vsled odstavljanja naloženih zaVornih voz preveč ne zmanjša štev ilo potrebnih zavornih voz, kar bi nasprotovalo predstoječim določbam. 13. V interesu varčnosti je potrebno, ela se zavorne vozove po možnosti dobro naloži in da se zasede le tiste zavorne vozove, katerih nosilna možnost je najbolje izrabljena in katerih zavorna priprava zavira največ osi. Člen 69. Razdelitev zavornih voz 1. Zavorne vozove je po možnosti enakomerno razdeliti v vlaku 111 če to ni mogoče , jih je uvrstiti bolj v zadnjem delu. '2. Od kakega zavornega mesta oddane optična znamenja morajo biti vidna na sosednjem mestu. 3. Namenu primerno je, če se nadštevilne zavorne vozove uvrsti k tistim, ki so jih zasedli vlakospremljevalci, tako, da sta zavori obrnjeni druga k drugi, ela more v slučaju potrebe eden in isti vlakosptremljevaleo vporabljati obe zavori. Obeh zavornih voz pa je računati le tistega, ki je odkazan zaviraču , da ga zasede. indiferentna : brez duše vnega stremljenja, brez smisla in ideala. Starejši sodrugi vedo ceniti svojo organizacijo in strankino delo, ker vedo kolikega naporne ga truda in koliko dragocenih žrtev je sta la zgradba delavskih inštitucij. Zrastli in postareli so so s svojo organizacijo ; organizacija, stranka jim je pogoj življenju ; v njej vidijo cilj, bodočnost. Danes, kakor pred dvajsetimi ali tridesetimi leti živijo v duhu ideala, ki se neprenehoma uresničuje in ki zadobiva realnost v razredni združitvi delavstva, v naraščanju in poglovitvi stranke, ki je poklicana rešiti v najbližji bodočnosti usodo človeške družbe. Prva ljuta in nevarna doba postanka stranke živi v njih spominu, jih navdaja in navdušuje. Mladini je ta prva doba nepoznana - o preganjanju in žrtvovanju prvih apostolov so ; cialistične ideje sliši le spomine. Organizacija je zn mladino nekaj pripravljenega, dokončanega. Pristop k organizaciji pomeni za mladino dovršitev vsake dolžnosti razumejo samo, da je enotnost delavstva potrebna. Le pičlo število mladih sodrugov" je, ki čuti mladeniško navdušenje za stvar in izraža svojo mladeniško osebnost. Večina sestavlja le število v organizaciji. Ne rade volje se to konštatira, četudi je v interesu organizacije in stranke to povedati. Ali to nedelavnost mladine opažamo in poudarjamo v nadi, da se bode tudi v tem oziru izpopolnilo naše delo, ld zahteva oel vsakega člana najpopolnejše, vsestransko prizadevanje in žrtvovanje. Mladina mora v prvi vrsti izvršiti svojo dolžnost napram organizaciji in delavstvu. Mladina na plan ! To je naš klic mladim so-drugom. Posnemajte in nadaljujte delo prvih boritoljev. Delajte tla bo svet osvobojajoča proletarska internacionala, vedno močnejša in pomembnejša. Postavite se z vso osebnostjo v boj, stremite naprej, da se bo uresničil ideal mislecev in boriteljev socializma. Naša generacija združuje preteklost z bodočnostjo. Mnogo žrtev je zahteval boj za emancipacijo ljudstev. Ta boj je sedaj na vrhuncu. Mladeniške sile in duševnosti potrebuje ta boj, da bo zmaga popolna. Mladina na plan, s pogumom in navdušenjem da bo pričeto delo kmalu dovršeno. Združite vaše sveže mladeniške moči. omlaejiui je naloga izvesti boj, ki ima zdrobiti kapitalistično premoč in osvoboditi sužnje dela. Svetla bodočnost je pred nami, ideja svobode in pravice ni več daleč uresničenju. Le moči in poguma, složne odločne volje in mladeniškega navdušenja jc treba, da bo kmalu konec izkoriščanju in zatiranju vstvarjajočega de lavskega razreda. Politika v strokovnih organizacijah. Poizkus, spraviti strokovne organizacije in socialno demokracijo v nasprotje kot politično stranko, ni nič novega. Izhaja od meščanskih redovnikov z dobrim premislekom in sicer vedo, da bi le s torti mogli priti de lavskemu izobraževanju elo živega, To dokazati se trudijo na gospodarskem polju,’češ ela je strokovna organizacija in socialna demokracija tako različna, da pride preje ali s leje do načelnih bojev. Veliko jih je med temi izobraženimi redovniki, ki se domišliujejo, da napravijo med delavstvom spor, kakršnega je mogoče med meščanskimi sloji. Domišljujejo se, da jo mogoče s ponižnostjo, hlinjeni in prošnjami, kar trdi danes še večji del meščanstva, privesti nenasiten kapitalizem, do usmiljenja do delavstva. Posebno dokazujejo to redovniki na narodni podlagi. Narodnjaški osrečevalci v Trstu, Ljubljani in kjerkoli so begali delavstvo, so pripovedovali o naturalno-sti delavskih strokovnih organizacij, da naj bi ne imele nikakršne zveze z socialistično stranko. Zadnji časi pa nas pouče vse kaj drugega. Velikanski izpori delavstva, izpori, ki se drug za drugim pojavljajo, niso samo gospodarski boji, ki smo jih eloživeli tu in tam poprejšnja lota, ampak boji, pri katerih so pač prav lahko opazi tudi razredno politično lice. Kakšno nalogo ima strokovna organizacija ? Strokovna, organizacija ima nalogo opazovati ves gospodarski ekonomičen razvoj, dajati delavstvu duševno hrano, ga poučiti o gospodarskih krizah, e> boljših konjunkturah, v vsem, kar je delavstvu potrebno v pridobitev njega lastne moči v strokovni organizaciji za izboljšanje njegovega obstanka. Strokovne organizacije imajo nalogo, dajati svojim članom razne podpore, v različnih primerih, v brezposelnosti, , bolezni, v stavki, izporih obenem pa polagoma priboriti povišanje dnevnih mezd, v času dobre konjunkture sklepati kolektivne pogodbe, s katerimi se v gospodarski krizi delavstvu zagotovi dnevna mezda v gotovi višini. Tudi skrajšanje delovnega časa se more vedno le v boju doseči. Pri vseh teh bojih pa pride navadno do stavk, bojkotov, pri katerih treba kolikortoliko združevalne svobode. Vsak gospodarski boj, najsi bo še tako majhen, je brez svobodnega združevanja nemogoč. Pri nas v Avstriji pa je ta svoboda jako omejena. Državno moč imajo v rokah gospodarji, ki imajo interes na tem, da je svoboda delavstva omejena. Nasprotujejo vsaki razširitvi koalicijskega prava, svobodnemu zborovanju in združenju, dočim ima strokovna delavska organizacija interes na tem, da pridobi svojim članom večje državljanske pravice. Ravno neenakost v političnih pravicah sili delavstva, da zavzema strokovna organizacija tudi politično načelno stališče, da delavstvo ne postane brezpomemben faktor pri raznih odločevanjih, ki so navidezno politična ali imajo globokejši in posebno gospodarski pomen. Pri nas v Avstriji, če se količkaj ozremo na razvoj naše organizacije in na prve početke njene, nas mora preleteti čudo, v kakšnih težavah se je osnoval naš pričetek ; že takrat smo imeli ravno tisti zakon glede tiska in glede koalicijskega prava. In vendar, ali nam niso prepovedovali na tisoče prav brezpomembnih društvenih shodov, celo razna bralna društva so bila državi nevarna, tako da takrat nismo prav nič občutili, če li obstoje zakoni ali ne ? Le po dolgoletnem boju socialno-demokratične stranke z oblastmi si je bilo mogoče šele pribojevati pravico, da sme delavstvo na podlagi obstoječih zakonov zborovati, ter si ustanavljati strokovne bojne organizacije. Za-raditega pa je socialna demokracija in strokovna organizacija sicer dvoje ali v boju pa se lahko imenuje eno. Ravnotako je s podjetniki, ki kažejo bolj prijazno lice delavstvi. Tudi nje podjetniki vedno napadajo, če je ta ali oni podjetnik skrajšal iz prijaznosti in vljudnosti do delavstva za četrt ali pol ure delovni čas, ali mogoče povišal mezdo za kakšnih pet vinarjev prostovoljno na dan, gorje mu. Ali niso to tisti, podjetniki, ki vedno stoječo in očejo o konkurenci, če morajo storiti tudi le neznatno malenkost v socialnemu pogledu. Kdo najbolj nasprotuje sedaj socialnem zavarovanju ? Ali niso tukaj tisti slovenski podjetniki, ki nasprotujejo svojim rodnim delavcem s tem, da se že danes branijo tistih majhnih prispevkov. Ravnotako je pri drugih narodih. Kolikokrat smo pa že doživeli, da je kakšen podjetnik ugodil delavstvu kakor gori omenjeno pa smo za-raditega, da jih je speljal s pravega pota in jim tiste ugodnosti takoj zopet odvzel , ko se je čutil napram delavstvu dovolj močnega. Zaraditega pa je za delavstvo to vprašanje glavno, od katerega je odvisna tudi bodočnost. Važno je torej, kako bo izobraženo na strokovnemu polju, in kako se bodo ravnale strokovne organizacije tudi sicer. Angleške strokovne organizacije so bile v prvemu početku brez političnih direktiv, ali zadnji časi so tudi tamkajšnje delavstvo poučili, da je uspešno delo potom strokovnih organizacij samo takrat mogoče, kadar so v najožji zvezi s svojo razredno stranko, to je pri nas s socialno demokracijo. Iz centralnega odbora personalne komisije državne železnice. Volilni izid V sekcijo slug centralnega odboru personalne komisije so bili , izvzemši kandidate ravnateljskih okrajih Praga, Pilzen in češke severne železnice, povsod izvoljeni naši kandidati. Pri sev. za]), žel. in drž. žel. družbi ni bilo letos volitev. Za tržaški ravnateljski okraj sta bila izvoljena sodruga •Zink in Flaschberger. Centrala naša organizacije je sklicala več posvetovalnih soj članov centralnega odbora, ki so obenem člani organizacijo. Posvetovanja so se vršila tekom meseca januarja t. 1. Posvetovanje sekcije poduradnikov je bilo dne 24. januarja in je trajalo cel dan . Razpravljalo se je o novih predlogih in se je sklenilo predložiti zopet prejšnje odklonjene predloge. Vse želje poduradnikov so bile sprejete. Drugi dan se jc vršilo posvetovanje odbornikov sekcije slug, ki je tudi trajalo cel dan in na katerem so je rešilo vse tekoče predloge. Oba odbora sta se konstituirala za dobo funkcijskega poslovanja kot posebna in enotna skupina. V sekciji poduradnikov je bil izvoljen kot predsednik sodr. Hattinger iz Linča in kot zapisnikar sodr. Hartenthaler iz Dunaja. V sekciji slug je bil izvoljen sodr. Weiser kot predsednik in sodr. Flaschberger kot zapisnikar. Na obeh posvetovanjih sta bila navzoča sodruga T o m s c h i k in M ii 11 e r kot zastopnika centrale železničarske organizacije. Polog predlogov tičočih se strokovnih želja raznih kategorij se je vršilo posvetovanje tudi o predlogu, ki ga je sprožila centrala že leta 1910 glede spremembe pravil personalne komisije. Sklenilo se je vložiti predlog v imenu vseh članov personalne komisije. Sklepalo se je nadalje o taktiki glede vprašanj s katerimi se ima centralni odbor pečati. Ureditev in izdelovanje sklenjenih predlogov oskrbuje centrala naše organizacije. Vsak posamezni predlog je prepisati in predelati in izročiti članom centralnega odbora v predložitev. Posamezne predloge za poduradnike in sluge in predloge glede spremembe pravil personalne komisije se bo tudi tiskal in razposlalo vsem sodrugom, ki so pri stvari soudeleženi. Centralni odbor personalne komisije sekcije slug je bil pozvan za dne 17. marca t. 1. na posebno sejo. Na predvečer določenega dneva je bil tudi pogovor izvoljenih sodrugov. Na ta pogovor je predsednik odbora sodr. Weiser povabil tudi člane personalne komisije, ki niso pristaši naše organizacije. Ali izvzemši separatističnega tovariša Tijra, se drugi niso odzvali vabilu, kar je v interesu enotnosti osobja resnično obžalovati. Seja pri železniškemu ministrstvu je trajala več dni. Razpravljalo in sklepalo se je o vseh stavljenih predlogih. Železniško ministrstvo je seveda venomer ponavljalo znano pesem o pomanjkanju denarja. Značilno je ravnanje, železniškega ministra napram predloženih predlogih glede spremembe pravil personalne komisije. Predsednik je izjavil da ni mogoče se posvetovati o teh predlogih, ker sedanja pravila vsebujejo odredbo železniškega ministra ; ne gre da bi se proti odredbi ministra stavilo spreminjevalne predloge. Tako stališče je precej značilno in nerazumljivo. Izvoljenim zastopnikom osobja se ne more prepovedati stavljenje predlogov, ki imajo reformirati škodljive določbe odredbe. Prosto izvoljeni zastopniki osobja niso nikake sluge, ki se imajo brezpogojno udati odredbam višje oblasti. O stvari bomo obširneje pisali, ko dobimo zapisnik seje. Ob tej priliki bomo ob enem objavili predložene in sprejete predloge ter sploh poročilo o razprave. Čudno je bilo postopanje člana personalne komisije Merinskija, znanega krščansko socialnega fanatika. Izrabil je to sejo, da ponudi železniškemu ministru njegovo prizadevanje za interese podjetnikov. To je zlasti poudarjal ob posvetovanju glede zahteve, da naj bi se 1. maja v delavnicah ne delalo, člani personalne komisije so eksponentu klerikalcev, ki zna tako izvrstno varovati interese svojih volilcev, primerno in energično posvetili. Ako bi bili vsi zastopniki osobja enake vrste, bi se nahajalo osobje pač v srečnih razmerah ! Seja sekcije poduradnikov je bila dne 27. marca t. 1. O sklepih in razpravah bomo poročali kakor dobimo natančni zapisnik seje. Žekzničsrji! Zahtevajte v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah strankine liste kakor: železničar in Zarja. v Železničarji, pripravite se na praznovanje prvega majnika! Le nekoliko dni nas še loči od svetovnega delavskega praznika prvega majnika. 'Tudi letošnji prvi maj bo pričal o neprestanem našem napredku. Pomnožile so se naše vrste ; utrdila se je naša moč. Pod rdečo zastavo socializma se zbirajo vedno gostejše množice zatiranih in izkoriščanih. Dušo preveva navdušenje in spoznanje, da jo ni zapreke, ki bi mogla ustaviti naš zmagonosni pohod. Leta 1889 so prvi zastopniki proglasili prvi majnik kot svetovni praznik dela. V zgodovini prvega majnika je zgodovina socialističnega razvoja. Le po velikih mestih, kjer je živel probu-jeni zavedni revolucionarni proletariat, se je praznovalo prvi majnik. Policija in vojaštvo je napadalo množico korakajočo po mestih dela in bogastva. Ali globok je bil vpliv prvih majnikovih demonstracij. Trepetali so tirani in izkoriščevalci pred dnevom, ki je oznanjal probujenje razlaščenih ; ljudstvo pa je slutilo, da se praznuje s prvim dnevom pomladi njegovo vstajenje. Danes se praznuje prvi maj po vseh mestih in krajih sveta. Ne neštevilnih shodih ob navzočnosti ogromnih mas se oznanja vero v neizogibni nastanek socializma in neprestani napredek ljudstva. Tudi letos bomo pregledali vrste, konštatirali uspehe in se pripravili na novo boje. Delavstvo si je priborilo splošno volilno pravico ; lotos bode zahtevalo svoje politične pravice tudi zavedno ženstvo, ki hoče samostojno odločevati o svojih interesih in težnjah. Naraščajoča moč in vpliv delavske stranke je združila nasprotnike, ki so na mah zatajili lastne programe in pozabili na načelne razlike. Najhujši narodno liberalni svobodomislec se združuje z najzagrizenejšim klerikalnim konservativcem. Med meščanskim svobodomiselstvom in klerikalnim na-zadnjaštvom ni več nikakega nasprotstva. V napadih na socialne demokrate in zoper delavske, razredne organizacije so si meščanske in kapitalistično stranke vseh gradacij edine in složne Liberalno nacionalni in krščansko socialni eksponenti zahtevajo najreakcionarnejše ukrepe proti združitvi delavstva v bojevnih stanovskih in političnih organizacijah. Položaj razrednega boja se pojasnjuje : Na eni strani združen proletariat, ki stremi po popolnem preobratu današnjaga krivičnega družabnega reda in ki hoče priti v posest proizvajalnih sredstev in vživati sadove dela ; na drugi strani pa koalirano meščanstvo in kapitalisti, ki skušaje preprečiti z najgnusnejšimi in brutalnejšimi sredstvi probujenje delavstv; in uveljavljenje razredne socialistične stranke. Zaman sicer. Neizogiben je naš razvoj, neprepreč-ljiva naša zmagii. Slovensko delavstvo, ki živi v duhu novih časov in ki stremi po uresničenju socialističnih idealov, praznuje letošnji maj v znamenju dela in boja. Kakor drugod tako tudi na Slovenskem se razmerje stranic in položaj razredov poostruje in pojašnuje. Vedno širše plasti industrijskega in kmečkega ljudstva se pridružujejo socialistični stranki, ki je edina stranka na Slovenskem, ki dosledno s postavljenim programom deluje v korist delavskega naroda. Naloga sodrugov bo izvesti načrte in dovršiti pričeto delo. Skrbeti je za večje razširjenje strokovnega časopisja. Naš dnevnik „Zarjo“ mora či-tati vsak slovenski delavec, ki hoče koristiti sebi in stranki. Tembolj je to potrebno z ozirom na bližnje politične boje. V Trstu se vršijo volitve v občinski svet in v deželni zbor in deželnozborske volitve bodo tudi na Goriškem. Ako hočemo dostojno rešiti našo nalogo in praznovati nove zmage, je treba se primerno pripraviti za ogromno delo. Letošnji prvi maj naj dokaže sovražnikom, ki se pripravljajo na nove napade zoper stranko in organizirano delavstvo, da je zaman upati v naš poraz.»čili in močni smo in neprestano hočemo napredovati. Pripravimo se zato na dostojno praznovanje prvega majnika. Dopisi. K petindvajsetletnici socialističnega delovanja sodr. Kopača smo dobili s Pragerskega sledeči pozdrav : Pragersko. — Krajevna skupina železničarjev so z hvaležnostjo spominja petindvajstelet- nega napornega dela in neprestanega truda in žrtvovanja sodr. Kopača v prid stranke in organizacije. Za uspešne boje iti nepretrgani napredek stranke gre nemala zasluga staremu vztrajnemu sodrugu. Povsod kjer zahteva boj poguma in dela je sodr. Kopač na svojem mestu. Zelezničajri na Pragerskem se ob tej petindvajsetletnici hvaležno spominjajo svojega tajnika. Delali bodo vztrajno in navdušeno za svojo organizacijo, za razširjenje izobrazbe med delavstvom, za uveljavljenje naših ciljev, v zavesti, da bodo tako najprimernejše počastili petindvajsetletnico sodr. Kopača, ki je petindvajsetletnica postanka in razvoja jugoslovanske socialno demokratične stranke in razrednih bojevnih organizacij. Domače vesti. Znižanje investicij ogrskih državnih železnic. Ogrsko trgovinsko in finančno ministrstvo namerava znižati investicije ogrskih državnih železnic, za katere se je določilo skupno vsoto 157 milijonov kron. Z ozirom na mnoge izdatke tega leta bo treba omejiti število določenih investicij. Ministrstva sta mnenja, da naj bi se investicije znižale za okolo 70 do 80 milijonov kron. Vsled tega bo treba investicijski program državne železnice docela spremeniti. Nova vrstilna lista vlakospremljevalcev južne železnice. V izvedbo sklepa 18. in 1!). oktobra 1912 glede vrstilne razdelbe sprevodnikov-vlakovodij je prometno ravnateljstvo sestavilo novo vrstilno listo, ki je bila izročena v pregled članom personalne komisije. Centrala naše organizacije je sklicala dne 12. marca t. 1. v Delavskem domu na Dunaju, sestanek članov, na katerem se je zavzelo stališče na-pram novi vrstilni listi. Pri primerjanju nove liste s staro vrstilno listo z lota 1911 se je konštatiralo mnogo vrstilnih nerodnosti v nesoglasju z vrstil-nimi določbami z dne 18. oktobra 1912. Pri uradnem pogovoru dne 18. marca t. 1. s prometno direkcijo, kateremu je predsedoval nadinšpektor Pollerizer in ob prisotnosti tajnika dr. Grabscheida, se je prijavilo in pojasnilo konsta-tirane nepopolnosti. Predsednik je na podlagi opravilnika in službene tabele podal zahtevana pojasnila, tako da se je po večurnem posvetovanju doseglo popolen sporazum in se določilo enotno vrstilno listo in sicer v razmerju po sklepih z dne 18. oktobra 1912. Nova vrstilna lista z natančnimi določbami bo potom obratnega inšpektorata v najkrajšem času naznanjena osobju. Mednarodni kongres transportnih delavcev. 8 mednarodni kongres transportnih delavcev se vrši v Londonu 10, 11., 12., in 13. junija t. 1. Prostore, kjer se bo kongres vršil, bomo pravočasno naznanili. Določen je sledeči dnevni red : 1. otvoritev in konstituiranje odbora; 2. Poročilo osrednjega sveta ; a) splošno in blagajna ; b) vprašanja organizacije in taktike ; c) tisk ; d) predlogi. 3. pravni položaj nastavljencev prometnega obrata 4 razsodišča za delavske spore; 5. izvolitev in določitev kraja za prihodnji kongres. Razprave se vršijo predvsem v plenumu, ko bode potrebno o posameznih točkah, zlasti o točki 2 d, posebno poklicne konference, se nadaljuje razprava po končanih konferencah poklicnih skupin in se bo posamezne predloge ali sprejelo ali odklonilo. Vsaka pridružena organizacija ima pravico poslati delegate in sicer do 1000 članov po enega, od 1000 do 5000 po dva in za vsaki na-daljnih 10.000 članov še po enega delegata. Stroške delegacij pokrivajo organizacije same. Razpravljalo sc bo v nemškem, angleškem in francoskem jeziku. Eventuelne predloge je poslati takoj tajništvu kongresa. Delegate organizacij, ki ne pripadajo internacionali transportnih delavcev, se sprejme kot goste. Število, ime in poklic delegatov je čimprej naznaniti tajništvu v Londonu. Na tem kongresu bo zastopana tudi centrala železniške organizacije v Avstriji. Avstroogrsko prebivalstvo po stanovih. Zadnje ljudsko štetje dokazuje, da v naši monarhiji še vedno prevladuje kmečki stan ; dve petini vsega prebivalstva se preživlja s kmetijstvom in gozdarstvom. V poljedelstvu, vrtnarstvu, ri-barstvu in gozdarstvu je zaposlenih 30,100.000 oseb, v industriji pa 8,410.000 : dalje : v trgovini, I prometu in zavarovalništvu 3,316.000, v rudar- I stvu in fužinarstvu 742.500, stavbeni obrti 940.000 in v domačem gospodarstvu 1,138.500 oseb. Uradnikov, učiteljev, duhovnikov in umirovljen-eev je 3,060.000, bre« poklica 1,249.00 oseb. Inozemstvo. Stavka železničarjev na Španskem. Med železniškim osobjem katalonske proge vlada hudo razburjenje vsled brutalnega postopanja železniškega ravnateljstva, ki je odpovedalo službo pred sedniku organizacije, ker je ta na javnem shodu kritiziral disciplinarne ukrepe železniške direkcije. Najbrže bo zaradi te neutemeljene in krivične odpustitve sodruga izbruhnila stavka na katalonski progi. Ravnateljstvo je odklonilo zahtevo de-putacije, da naj bi se odpuščenega sodruga Ribalta zopet prevzelo v službo, vkljub da je deputacija izjavila, da se bode v nasprotnem slučaju takoj pričelo s splošno stavko. Ravnateljstvo skuša v posebni okrožnici na naslov vseh nastavljencev zagovarjati utemeljnost odpustitve sodr. Ribolta. Oblast je že ukrenila vse potrebno za vzdržanje Javnega reda". Kongres organizacije italijanskih železničarjev. Najmočnejša gospodarska organizacija italijanskih železničarjev, ki šteje okolo 66.000 članov, je imela te dni v Milanu svoj redni občni zbor. 'Pa organizacije je bila edina, ki je v času splošne krize vztrajala na stališču revolucionarnega socializma. Najvažnejše vprašanje dnevnega reda je bilo sklepanje, če naj bi seorganizaeija pridružila zopet splošni konfederaciji dela, od katere se je ločila pred leti vsled nesoglašanja s taktiko. Organizacija sloni na podlagi neposrednega razrednega boja in revoluciornanega socializma; obsoja zato reformistične tendence voditeljev splošne konfederacije. Razpravljalo se je pridružitev konfederaciji le za omogočiti zaedinjenje delavske moči; bo naloga resnično socialističnih organizacij, ki se bodo pridružile skupni zvezi, da vplivajo v revolucionarnem smislu na vodstvo konfederacije. Rezultat razprave je bil, da se je večina članov izrekla za autonomijo sindikata železničarjev in odklonila predlagano pridružitev konfederaciji dela, dokler bode vodstvo zasledovalo reformistične tendence. Le krajevne skupine morejo, da izkažejo svojo razredno solidarnost, se pridružiti lokalnim federacijam, (Camere del Lavoro) četudi te zasledujejo smotre vodstva konfederacije dela.1 Kjer je dvoje lokalnih delavskih federacij in sicer ena reformistična in druga revolucionarna, je naloga sekcije organizacije železničarjev odločati, kateri federaciji ima au tono m na krajevna skupina pripadati. Kongres je nadalje sklenil nadaljevati potom posebnega odbora pričeto akcijo v svrho enotne združitve vseh obstoječih železničarskih socialističnih organizacij v Italiji. (Teh je nič manj kot pet.) Kongres je odklonil ustanovitev pomožnih blagajn z utemeljitvijo, da je železničarski sindikat organizacija razrednega boja, ki nima le v sedanjosti podpirati člane, temveč ki ima stremiti po uresničenju socialističnih principov. Sklenilo se je, da ima strokovno glasilo izhajati tedensko s posebnim tehničnim in higieničnim vestnikom. Ostali sklepi kongresa določajo razmerje organizacije z vlado in zlasti z generalnim ravnateljstvom državnih železnic ter način izvedbe zahtev z ozirom na veljavne zakone. Končno se je izvolilo delegate na mednarodni kongres transportnih delavcev, ki se vrši tekom tega leta v Londonu. 16.000 žrtev pri zgradbi brasilijanske železnice. Italijanski izseljevalni urad sporoča, da je neka severno ameriška družba dokončala pred kratkim zgradbo železniške proge ob rekah Madeira in Manova v brasilijanskih državah Matto. Grosso in Amazones. Delavci so se nahajali v tako neugodnih klimatičnih in življenskih razmerah, da ni ostal od prvih 300 delavcev (vsi nemci) niti eden pri življenju. Nemški izseljevalni urad je tedaj interveniral pri zadevi in preprečil, da bi drugi nemški delavci prevzeli delo pri zgradbi proge. Italijanski izseljevalni urad je sicer o razmerah izseljencev v Prašil ju poročal, ni pa preprečil, da bi sc v Italiji iskalo delavce za zgradbo nove proge. Rumena mrzlica in malarija je uničila tako na tisoče in tisoče italijanskih izseljencev zvabljenih v Brasiljo po obljubah brezvestnih agentov. Zgradba 330 kilometrov železniške proge je zahtevala 16.000 delavskih žrtev ! Ista železniška družba, ki je prevzela zgradbo te proge in ki si je na račun delavskega življenja razdelila ogromne profite, išče zdaj nove delavske moči za zgradbo druge proge na levi strani reke Marmore v Boliviji. Italijanski izseljevalni urad, ki je soodgovoren za tako zločinsko pobijanje 16.000 koristnih človeških eksistenc žrtvovanih požrešnim ameriškim kapitalističnim špekulantom, se je zdaj vendarle zganil. Italijanski oblastim priporoča, da naj z-vsemi sredstvi prepreči izseljevanje v Brasilijo in Bolivijo in da naj ostro nastopi proti agentom ameriške družbe. Radovedni smo, če se bodo avstrijske oblasti kaj zmenile za stvar. Lansko leto se je zvabilo iz Avstrije mnogo izseljencev, zlasti Slovencev, za zgradbo železnice v Brasiliji. Sodrugi v Trstu, ki so vedeli kaj pričakuje izseljence v Brasiliji so skušali preprečiti ukrcanje izseljencev. Takrat smo pisali o zadevi tudi v našem glasilu ,.Zarja". Oblast se za stvar ni zmenila mnogo. Najbrže bodo zdaj agenti nemoteno iskali izseljence v Avstriji, zlasti v naših južnih pokrajinah. Zato da bo avstrijska oblast intervenirala v zadevi bo treba najbrže še drugih 16.000 žrtev. — Slovenske delavce in kmete svarimo pred izseljevanjem v Brasilijo in Bolivijo. Želeti bi bilo, da bi se zmenilo za stvar tudi slovensko časopisje. Stroški železniške nezgode. Železniška nezgoda pri Mulheinu na Badenskem, ki je kakor znano zahtevala 14 človeških žrtev, je tudi železniško upravo močno oškodovala. Stroškov bo za nad 1 in četrt milijonov mark. Odškodnine se je izplačalo za nad 130.450 mark ; za poravnavo strojev in tenderjev se je potrošilo 3200 mark. Nabaviti se je moralo en nov tovorni voz in štiri osebne vozove, ki so skupno stali 120.000 kron. marlk. Poravnava raznih pokvarjenih železniških naprav je stala skupno 3150 mark. Kitajski železniški načrt. Kitajska vlada je sklenila zgraditi zelezniško progo med Tukavu in Singang ob železnici Pekin-Hankan. Koncesijo proge se je leta 1908 podelilo neki angleški družbi. Proga bo dolga 260 angleških milj. Zgradba bo stala 40.000.000 mark. Nova železnica je nujno potrebna. Železnica med Tsingtavu in Pukavu posluje z dobrim tovornim in osebnim prometu. Novi železnici je zagotovljen finančni uspeh. Industrija se tudi na Kitajskem močno razvija. Tuji, zlasti angleški kapital izkorišča industrijske ugodnosti in naravno bogastvo kitajske države. Iz organizacije francoskih železničarjev. Po zadnji stavki francoskih železničarjev, ki je vsled raznih težav nepovoljno končala, je organizacija močno nazadovala. Osrednje vodstvo organizacije je objavilo zgovorno poročilo o nazadovanju in napredovanju organizacije. Pred izbruhom stavke močna organizacija je imela potem sled. štev. čl. : 1. julija 1910,57.627 članov, 1. januarja 1911 24.025 članov, 1. julija 1911 16.487 članov, 1. oktobra 1911 14.081 članov, 1. oktobra 1912 20.077 članov, 1. januarja 1913 22.965 članov. Organizacija je pričela v zadnjem času zopet napredovati Vsled nazadovanja so zmanjkala sredstva in agitačne moči. Na zadnjem kongresu organizacije se je sklenilo preustrojiti organizacijo na centralizirani podlagi. Kakor vse kaže se bode organizacija v najkrajšem času razvila in zadobila prejšnjo moč in n pl iv. Večina organiziranih železničarjev je uvidela potrebo skupne centralizirane organizacije, ki bo v stanu s svojo kompaktno disciplinirano močjo inponirati železniškim upravam. Ruski železniški načrt. Ruska vlada si izpo-sojuje na francoskem 700 milijonov kron v svrho zgradbe južno sibirske železnice. Ta notica, ki se jo je vsled sedanjih vojnih homatij skoraj prezrlo, zasluži posebno pozornost. Nov železniški načrt je velikega pomena nele za rusko vlado in za ruske kapitaliste. Zgradba nove južno - sibirske železnice bo imela globok upliv na ves svetovni trg. Nova železnica bo v paralrlni zvezi z drugo sibirsko železnico ; promet, prevažanje in izvažanje se bo močno razvijalo in nova neposredna kulturna zveza bo vstvarjena med Evropo in vzhodom. Zgradba železnice predstavlja najznačilnejši moment v ruskem državnem življenju; edino v tem oziru se predstavlja ruska vlada kot, nositeljiea kulture. Kdor se je vozil v prostornih vozovih železnic na Ruskem, mora občudovati in hvaliti točnost in veliko udobnost ruske železnice. Komisija železniškega ministra je izdelala leta 1911 načrt zgradbo potrebnih novih prog. Seveda se ni pri določanju novih prog omalovaževalo militaristične razloge. Določilo se je zgradbo železniških prog za 19.000 verst, to je okolo 20.000 kilometrov. To leto so bo zgradilo 3890 kilometrov, od teh 1690 v azijskih pokrajinah. Južno sibirska železnica je že peta velika železniška proga, ki jo Rusija v kratkim času gradi v 'Aziji. Kolonialni obrat se usiljujo, tudi v Rusiji z izredno hitrostjo. Zgradbo prve železniške proge je zahtevala ekspansionistična politika v Aziji in politično-milit-aristični razlogi so imeli največji vpliv pri izvedbi načrta. Nova zgradba bo pa služila izključno gospodarskim interesom. Zgradba nove proge bo stala manj nego proge ob reki Ainur in bo združev ala sibirijo s Tihim oceanom. Koristila bo ljudstvu in državi bolje nego severno kitajska železnica, ki ni bila zgrajena da bi služila izključno gospodarskim interesom. Amurska železnica je pospeševala razpršen je ruske kolonialne politike, nova južna sibirska proga bo pa kolonialni obrat in kolonialno politiko koncentrirala in ojačila. Omogočila bode kolonizaci jo ogromnih delov dežele med sibic ko železnico na sev er, ob Uralo na zapadli in uralsko bajkalsko železnico. Kolonizacija je v teh krajih Rusije v zadnjih letih izredno napredovala. Tla so tukaj izredno rodovitna izvaža; se letno milijone hektarjev pridelkov Že stoletja se zlasti med Kirgizi močno razvija reja ovac. konj in-velblodov. Gospodarstvo bode pod ugodnejšimi okolnostmi še intenzivnejše napredovalo. Izkoriščanje naravnih zakladov bode popolnejše. V akmolinski pokrajini na severu je mnogo bogatih rudnikov ; v Altajskem gorovju se pa nahajajo pravi zakladi zlata. Nova železnica bi združila te kraje s sibirsko železnico. Prometna pot bi bila popolna ; razvilo bi se ogromno gospodarsko gibanje. 8 kolonizacijo dežele se bode utrdila moč države in upliv državne uprave nad rodovi Sibiirje. Južna sibirska proga bo najbrže v zvez-Z železnico Orenburg-Taschkend in se bo pri Aktjui binsku združevala z južno rusko železnico. Železnica se bo pomikala čimdalje proti vzhodu in v tem je tudi njena važnost in ugodnost. Proga bo dolga od 2500 do 3000 kilometrov - kolikor približno proga Petrograd-Pariz. Nova železnica bo mnogo uplivala na razvoj južne Sibirije in ne bo brez upliva na gospodarske in politične razmere Europe, zlasti z ozirom na spremenjeni položaj v vzhodni Aziji. Spojitev angleških železničarskih zvez. Angleški železničarji praznujejo te dni svoj .jubilejni dan". Praznovalo sc je z ogromnimi demonstraciji po vsej deželi spojitev treh najmočnejših železničarskih organizacij na angleškem; ogromna je bila demonstracija v Londonu, katere se je udeležilo nad 50.000 železničarjev. V Uide Park se je vršil pomembni shod. Nova železniška organizacija šteje sedaj nad ISO.000 članov in je ena izmed najmočnejših delavskih organizacij na angleškem Na teh demonstracij se je izdalo parolo, da je skušati pridobiti novi železničarski zvezi še ostale dve angleške železničarske organizacije, ki se niso še pridružile zvezi ; nadalje delati za uvrstitev neorganiziranih, pričeti boj proti progonom in zahtevati uvedbo minimalne mezde, osmega urnika in pod,žavljinja železnic. Zločini kapitalizma. Pred kratkim jo neko brazilijansko podjetje vrglo v morje šest milijonov vreč kave. Da bi zmanjkala kava na svetovnih trgih in da bi se zamoglo tako vzdrževati visoke cene na tem pridelku, je podjetje uničilo šest rni-Ijonov dobre kave ! Taki kapitalistični manevri niso trgovskim špekulantom novi in se ne omejujejo le na kavo. Podjetje v Kaliforniji ji' vrglo v ocean tisoč vagonov krompirja in ogromne količine čebule, jabolk itd. Po izgovorov trgovskega sindikata se ne izplača izvažanje vsled previsokih ..stroškov voznine . . . Na tak način se uničuje življenjske potrebščine in se ustvarja visoke cene na živežu. Medtem ko na tisoče in tisočo delavcev ne ve kako naj bi preživelo sebe in svoje družine, uničujejo kapitalistični požrešni špekulanti, potrebne naravne pridelke. Pa se bo trdilo, da jo delavski boji vzrok draginji! Raznoterosti. Železniška nezgoda na hrvaškem. Na progi Zagreb-Reka blizo Ogulina med postajama Tunj-Generalski stol se je zgodila velika železniška nesreča, Trčil je iz Budimpešte vozeči brzovlak štev. 1004 v polnem diru v brzovozni tovorni vlak št. 1041. Obe lokomotivi sta se popolnoma razbili. Tudi mnogo vozov je razbitih. Mrtva sta oba strojevodja, oba kurjača, vlakovodja tovornega vlaka, dva zavirača tovornega vlaka in več potnikov. Zakrivil je nesrečo poduradnik v Tunju, ki je I dovolil tovorni'mu vliku predčasno odpeljati iz j postaje, dasirav; o bi moral čakati brzovlakr. Po poročilih obrat ir ga vodstva je mit vili razen službenega osobja še Več popotnikov. Do sedaj so izvlekli izpod voz dva popotnika, ki sta bila v spalnem vozu, dva druga popotnika ležita še pod razde jami vozovi, vendar ni gotovo, če sta m.tva, Prednik, ki je zakrivil j nesrečo, je bil takoj sudpendiran in aretiran. Zjutraj se je odpi ljal iz Zagr ba poseben- vlak s preiskovalno komisijo in s saiititrim odd- 1-kom. Vsi d viha. jev so bile brzojavne in telefonske zveze pr' krnjene. Poznejša poročila opisujejo nesrečo š< mnogo hujše. Brzovlak je imel 120 popotnikov. Ker je na kraju nesreče hud ovink, sta trčila oba vlaka v polnem diru. Lokomotiva brzovlaka je padla 20 m čez železniški nasip ter potegnila s s; boj več voz. 14 voz tovornega vlaka je razbitih. Nesreča se je zgodila ob 3. zjutraj. V spalnem vozu je bilo 20 oseb. Voz je razbit. Poročila iz Zagreba zatrjujejo, da je 20 mrtvih. Rešilna akcija je težavna, ker v bližini ni nobenega večjega k aja. Razburjenje med prebivalstvom zlasti v Budimpešti je zelo veliko, ker železniško ravnateljstvo o nesreči še ni izdalo ratarči cjšega poročila. Izpopolnitev železnice Košiče-Oderberg. U-radno se poroča : Pri železniškemu ininist-rst vit je vršil pogovor mi d zastopniki vlade in oderber-ške železniške družbe glede izpopolnitve avstrijske proge na železnici Košice-Oderberg. Invee sticija in postavijenje drugega tira med oder-bergom in ogrsko mejo, je kakor znano, o razmerju z napravo kranjsko-hrvaške in dalmatinske železniške zveze ; v to svrho so se vršili začetkom pretečenega leta pogovori mul avstrijsko in ogrsko vlado. Namen sedanjih posvetovali je izvedba dogovora z železniško družbo.. Prihodnje dni se vršijo razprave glede tarifov. odmerjenja osobja in zgradbe naprav. Koncentriranje kapitala. Temeljni smisel marksisma sloni na dognanem principu neprestanega koncentriranja bogastva. Z neutaljivimi razlogi je Marks dokazal razvoj in prerokoval vsodo kapitalističnega gospodarskega sistema. Ka-pitali se koncentrirajo \ rokah vedno manjšega število denarnih mogotcev, nu dtern ko naraščajo množice razlaščenih proletarcev. Položaj razredov« se tako pojasnjuje. Na eni strani peščica mogotcev, na drugi ogromne mase ljudstva, ki bodo po do-vršitvi splošni giuazvoja zdrobile navidezno premoč kapitalizma. Da se prerokovanja Karla Marlesa ujemajo nam povedo statistične podatki o množitvi in razdeliti kapitalov Leta 1902. je imelo v Prusiji 1835 najbogatejših ljudi vsega vkup deset milijard premoženja, to je deset tisoč milijonov. Leta 1908. pa je imelo to ogromno premoženje že'samo 1107 na j bogatejši h ljudi. To se pravi, da je prišlo leta 1902. na vsakega izmed teh kapitalistov 5,390.000 mark; leta 1908. pa že devet milijonov mark. Teh 1107 bogatašev je imelo leta 1902. okolo osem milijard; torej se je njih premoženje pomnožilo v teku šestih let rič manj kakor za dve milijardi. To da na leto čez 330 milijonov. Vzemimo, da naredi proletarec v enem letu za 000 mark več, kolikor se mu izplača za delo ; torej mora delati vse leto 660.000 proletarcev, da napolnijo 1107 kapitalistom njih žepe s 330 milijonov. Leta 1902. je spravilo 17 bogatinov eno milijardo premoženja vkup, to je 1000 milijonov; leta 1908. pa jih je zadostovalo za to krasno vsotico samo devet. Torej se je pomnožilo povprečno premoženje teh denarnih kraljev v šestih letih za 52 milijonov ! Jako zanimivo je tudi. kako se je večalo število milijonarjev. Leta 1895. jih je bilo samo 5256, leta 1908. pa 8377. Največje dohodke ima na Pruskem cesar Viljem II. Za mjirn pa pride takoj Berta Krupp s svojimi 17 milijoni letnih dohodkov. Največji bogataši na Pruskem so : Berta Krupp s 187 milijoni, knez Henckel von Donners-berg s 177 milijoni, vojvoda Ujest s 151 in pl. Goldschmidt-Rothschild s 103 milijoni marlc. Največje letne dohodke imajo : Berta Kiupp 17 milijonov, knez Henckel von Donnersberg 12 milijonov, IJjest 7 milijonov, grof Tiele-Winckler 5 do 6 milijonov, pl. Goldschmidt-Rothschild 3 do 4 milijone, komercijski svetnik Heiischel 3 do 4 milijone, Ernst pl. Mendelssohn 3 milijone mark. Kapiteli naraščajo, bogastvo sc pomnožil je industrija sc la/.vija in tehnika sc izpopolnjuje Ali sadove na pri d k« ne uživajo oni. ki so liogast\o ustvarili in napičili k omogočili. Pičlo število izvo-lji nili I« nuhov si nap.',h je j- svoježi 1 zne blagajne ; produktivno in ustva jajoče delavstvo pa gara in strada. Ali socialno nasp.otje se čimdalje bolj poostruji. Raz.-edni boj zibužuje vi dno širše plasti izkoriščanega ljudstva. Kapitalistični svi 1 nosi že v svokji sle uktui i svojo vsodo. Sistem razlaščenja množic je obsojen izginiti. Po devetnajstih letih. Duhovnik A. E. Baruett, rektor episkopalne cerkve v Eilnddfiji, je pred kratkim zastavil zelo inten sautno vprašanje petih si tim osebam, ki stoje visoko v ami riškem javnem živi je i ju. Vprašanje sc je glasilo. : „Ka-j lii storil K istus in kaj bi doživel, čc bi bil dar s v Aniti iki in čc bi ga predsednik VVilson im< i oval za elana svoj; ga kabineta Ivo je dobil odgovore, je vektor Ban-itt izbral to vprašanje za predmet svoje pridige in p) i tej priliki je pov< dal, kaj so glasoviti možje odgovo.ili i.C: to vp aša-nje, ki jim ga je zastavil. Ba; i - t-t jo i.nvi di I sl- dcija mn- nja : ..Cisti idealiz-m nima mesta v politiki. Kristus ni bi! slab politik. Lincoln bi bil boljši, čc bi sc povrnil.“ (Emile Berlini-v.) „Ako i:i K ristus p; iš 1 v VVMsonov kabinet, tedaj bi gotovo bil tajnik ti govsko-delavskrg« oddelka. On je bil prvi, kateri je povzdignil uaj-večji glas za n vne in zatirane, zato bi bil dober član." (VVilliam Allcn VVhite.) ,,Kristus v Wilsonovcm kabinetu bi ne imel nič več avtoritete in nič več moči. A ko bi sc predsednik ravnal po Kristusovih principih, nekaj bi se zgodilo . . .“ (Robert J. Burdette.) „Ako bi Kristus prišel v ameriško politično življenejc, bi ga v drugič križali. Politične st-raiike so pod komando Kristovih sovražnikov." (Pod-admiia! VVilliam (libson.) .,Kristus bi izgnal iz vladnega templja denarne mogotce, zlasti tiste, ki kupčujejo z zdravjem, moralo in značajem ljudi." (Richmond P. Hobsim.) ..Zavrnili bi ga še manj formalno , kakor pa če bi bil član Rooseveltovega kabin- ta." (Poult-ney Rigelovv.) „Ako bi Kristus danes prišel v Ameriko, postal bi socialist in cerkev bi ga zopet križala." (Oharli s L. Clmtc.) „Bil bi potres, če bi prišel Kristus v vladni kabinet." (Jacob A. Roes.) „Vsi veliki časopisi bi takoj padli po njem." (Dr. John Burroughs.) ..Rajši molčim." (George Ade.) Rev. A. E. Barnctt je pa sam izjavil sledeče : Ge bi bil Kristus državni tajnik, ne bi se nikdar ogreval za dolarsko diplomacijo. A ko bi bil finančni minister, nobena banka bi se ne umazala s krvjo potlačenih, Kot generalni pravilnik bi uničil monopole. Za oklopnjače bi ne izdali po 14 > milijo, -ov dolarjev, ako bi bil Kristus vojni in mornariški minister. Kot tajnik za notranje stvari ali agrikulturo pomagal bi povzdigniti industrijo in kot trgovski tajnik preprečil bi naraščaj bogastev. Kot tajnik delavskega oddelka vzel bi slehernega otroka iz tovarne. Toda Kristus bi ne vršil dolgo svoje naloge. Sovražniki svobode in napredka bi ga — umorili in leta 1953 bi postavljali spomenike v čast njegovemu spominu in njegov rojstni dan bi bil proglašen za narodni praznik." Tako episkopalni duhovnik in drugi. Naj točneje je zadel Charles L. Chute : Ge bi Kristus prišel danes v Ameriko /, vsemi svojimi čistimi ideali, ki mu jih pripisujejo stare knjige-, bi bil eden najaktivnejših socialistov in propa-gatorjov za odpravo mezdne sužnosti. Govoril bi na neštetih shodih in pisal ognjevite članke v socialistične liste in revije. Kapitalisti bi ga sovražili ; vladni vohuni bi mu bili vedno za petami in bi proti njemu aranžirali zarotniške procese ; trustjansko časopisje bi ga pa razvpito za sanjača, demagoga in anarhista. Sovražile, napadale in smešile bi ga tudi cerkve vseh ver in obsodile bi na kruto smrt njegove nauke in ideie. Iz mednarodnega delavskega gibanja. Belgija. V Gentu so ustanovile strokovne organizacije in zadružne organizacije ..Delavsko banko" s kapitalom 1 milijon frankov. 25 odstotkov kapitala, je že vplačanih. Peki po bruseljskih konsumnih zad; ugah delajo v treli šilita 1» na teden, in sicer traja vsaka šilita po osem ur. Xa vsake tri tedne pride na vsakega delavca ena nočna šilita. Vsako leto imajo pekovski pomočniki pravico do sedemdnevnega dopusta in dobe v tem času neprikrajšano mezdo. Začetniki dobivajo na dan po 5 frankov (4 K 75 vinarjev), najvišja mezda je 6 frankov (5 K 70 vinarjev) na dan. Preddelavci dobivajo po I frank več. Razen tega dobivajo vsi brezplačno : srajce iz flanele, hlače, predpasnike in sandale. Od čistega dobička dobivajo po 2 in pol odstotka. Delavci izvolijo svojega zastopnika v upravni svet. Pei določe ni službeni dobi so upraviči ni do starostne rente, ki znaša po 2 do 2 in pol franka na dan. V slučaju sni. ti dobi delavčeva dtužina 300 frankov (285 K).' H o la n d s k a. Strokovna organizacija mornarjev šteje 2994 članov ali 78% vseh zaposlenih mornarjev. Delavci z diamanti so naklonili izpitim tobačnim delavcem 25.000 goldinarjev podpore. Z d r n ž e n c d r ž a v e. Število članov ruelar-ske ■ .! /.; i ■■> a -asilo v pretečenem letu do 275.000 Znorniei države Arkanzas sta sprejeli zakonski načrt, ki p ;e poved uje sprejeman je napitnine. Visoki- kazni določuje zakon za uslužbence, ki sprejemajo napitnino in tudi za delodajalce,k i sprejemajo napilnt! o in tudi za delodajalce, ki imajo v služili take osebe. Zakon mora potrditi še guverner. — Zakonodajalca oblast dižave Kanzas je sprejela zakon, ki določa, da ne srne trajati delovni čas v obrti h, kje dela vi e kakor p; r oseb, nad devet ur na dan. Dalje je bil sklenjen zakon, Ivi določuje minimalno mezdo za delavke po (i dolarjev na dan. Izvzete so le služkinje. Orjaška stavka novojorških krojačev, katere se je udeležilo čez 120.000 delavk in delavcev in ki je trajala devet tednov, s je končala s popolno zmago delavcev. Stavkujoei so do-.gli mnogo ugodnosti in mezda se jim zviša za n dolar na teden.. Vprašanje 0 delovnem času bo rešila posebna komisija. — \ d-žavi Oklahoma, kjer volijo vse javne uradnike pi hi r ljudskega glasovanja, so. sedaj volili uiadnik" '/r poljedelski urad. Prejšnje uradnike tega urada sei eielsl a vili, ker so jim dokazali korupcijo. Pri novih volitvah volilei so 1 farna ji so bili izvoljeni tudi štirje socialisti, ; Zve za tiska; j.- v je ustanovila v svoje m e ntraluem uradu lastno posredovalnico za službe. Oni, ki išče*jo pei-toiri tega urada službo, morajo plačati I dolar vpisnin' in 1 dolar, kadar dobe službo . V pe nsilvauski m mestu Oonnr-lsville stavkajo ''si redarji, ker jim ni zvišala mestna uprava službenih prejemkov. — Rudar \Vilson ie- postal minister za javna ek la. Južna Afrika. Politična organizacija črncev agitira z veliko vnemo za prepoved <>pe>j-nih pijač za zamorce. V' Transvalu ž.* imajo sličen zakon. Politična organizacija izdaja tudi tednik, 1 ■ i.'nji j. zli t r ..r avi morccv, ki'so dosle j popolnoma brezp;;ivni. •\ v - t r a 1 i j a; Strokovtm organizae-'.' i -Barskih pomočnikov, . na ra j., i. • o --■ i zaeij, r' odpove dala po fse j el želi de. lovm pe>-godbe, ker jim poeljcttiiki niso zvišali m? zde oel ŠOK it 36 K za sto glav zaklan-. ž;vu e. M- z-kii urad za Novi Južni VVal j< določil t i' i ski el -lovni čas za slikarje- po le.eljah na -IS u • :i t d -i skei minimalno mezdo na 75 K BO vina j< r. (' z , o ek-lo do polnoči s plaeiuje po 50 % v e, e /, poji oč pa po 100.% Akordno delon ni eloveilje no. L'-, ek ost imajo organizirali delavci. Delavci, ki s majo le- eiel slučaja elej slučhia, morajo doi-ivati najmanj po I K «2 vinarjev na uro. - V vse j Avstraliji je eloslej 100 me zdnih uradov, ki določajo mezde-in de lovni čas za poedine stroke. — Strokovna organizacija uoite]je>v v Južne m Walesu je zahtevala ustanovitev mezdnega vtraela. Xaučni minister je dovolil ustanovite v. Konferenca lokalnih strokovnih organizacij kolarji . je ustanen ila Zvezo za vso Avstralijo. . A n g 1 e š k a. V Manchestiu in okolici je organizacij;) delavcev na ladijali dosegla preist soljotni popolelan. Na kemeu lita 1911 je bilo na Amgleškem 7<>S poljedelskih zadrug s 94.884 člani. Prometa so imele 108 milijonov kron, obrestnega kapitala imajo IS miljonov kron in številei usltižbenoev znaša 2748. — Število kreditnih zadrug je- naratslo do koncem leta 1911 na 223 z 22.054 elani leta 1902 je bilo 81 kreditnih zadrug s (HI 14 člani. — Preel tremi tedni je bila konfere-nca strokovnih organizacij, ki so sklenile, tla bodo dajale socialističnemu elnevniku na leto po I K 20 vin. od vsakega člana. Vkljub temu je-elnevnik še v finančnih stiskah in vse angleško elelavstvo je- zaelnje dni krepke) na delu, da poviša število naročnikov. Predlog sodruga Keir Har-elieja, da se razglasi splošna stavka v slučaju vojne, je poslalo mednarodno socialistično tajništvo vsem angleškim strokovni>n organizacijam, da glasujejo o njem. A skoraj nobena strokovna organizacija ni predloga postavila na glasovanje-, in Keir Har-die-jev predlog, je- s tem pokopan. Pri tem ne smemo prezreti, da na Angleškem ni Vojne dolžnosti. S v e el i j a. Strokovna organizacija slikarje v je na podlagi splošnega glasovanja uvedla brez pose-Ino zavarovanje. Tedenski prispevek bo znašal 2t> vinarjev. Podpore pa bo organizacija izplačevala šele z letom 191(>. O v. liki noči je- bil v GeV tebeirgu- kongrc strokovne organizacije zidarjev. Predlog o bve zposelnt m zai-a ovanju je bil preložen na poznejši čas . Pač pa je pritrdil kongres predlogu . da so sklene- med skandinavskimi zidarskimi zvezami vzajemno podpiranje, a ko je najmanj 25 odstotkov članov v eni od tre h eležel r boju. Šve dska organizacija zieiarjev šteje 3500 članov. Za boje- je izdala organizacija oel k ta 1910 elo s-daj 210.077 kron. Zvezni zboe de lavce v na žagah je sklenil, da bo pobiral v 35 tcelnih na leto oel vsakega člana po 65 vinarjev, ki bodo podlaga za sklad brezposelnih poelpo--. Krelar bodo sklepali novo tarifno pogodilo, : odo zahtevali teden elui ekipe.sta na leto. Vsako mezeluo -ribanje - tako je skl i-.il zvezni zbor se smo pričeti I -tedaj, če glasuje zanj polovica članov vplačilnic in pri vsakem mezdnem gibanju mora vodstvo vplačilnice; zbrati vse statistične podatke. Rusija. V Moskvi so dobili po ddlgolet-nem naporu tiskarji dovolj; nje za ustanovit- v organizacije. Kovinarji še- sedaj nimajo ele>ve>-ljenja. — Koncem februarja se je- moral ped p terburškim kronskim sodiščem zagovarjati n -I sodrug in zvest piedbeijevnik ruski socialn -ek-mokracije, odvetnik Je 'mokarjev. Obteiž -n je-bil po paragraf 102, teička I kazenskega zakonika., zaradi ..članstva pri tajni ebnžbi. ki ima nam- s silo podreti obstoječi elržavri reel“. Pred l- to m 1906 so socialne el-mokvate sodili no 126 z-.r-adi ..oelst aritve- obstoječega soe:ia.l.i>'.ga i,n ebuža ga •reda1;. Kazen po sedanjem,tolmačenju je . togo ostrejša. Obtožnica proti Jeriiuilajevu p* avl, dajo bil član .iniciativnega osedka. ki je hotel ustanoviti socialno demokratično stranko". Obsojen je bil zaradi tega .zlločii a“ 1 a prisili o sm delo v Sibiriji in na izgubo vseh državni e e.ih pravic. Najiskrene-jš' želje ruskih seielrn.gov nrcu- l.jajo i--. ltstras: nega beije vnile-t v ]>re gnai:.--l •• Sz okrožnic in uradnih listov. L j 7. St. 2673-r?. Norme za podeljevanje dopustov uslužbencem južne železnice.* (Zadeve osobja) \ ,‘-.em gospodom naeelniUom . lužbenili e>d-delkov. obratnih i.nšpei (ciateiv in k lealuih uradov avstrijskih prog južne železnice , stranskimi progami vred; Po sklepu upravnega sveta z dne 15. marca l‘M3 se- izda sledeče predpise .v svrlio podelitve dopu....ov družbenim n- luž^c-nevin. V teli preel-pi. ih io označene de>xe-danje norme z nekaterimi izboljšanji v smislu sklepa upravga a veta. 1. Družbeni uslužbenci imajo pri zadovoljivem službovanju po številu službenih let nepretrgano odsluženih se> in po službeni de>|.!i;.iljivosi pravico elo letne pcdelitvot dopustov po odmori eloločeni v odstav ku 5. 2. Pri odmeri dopusta se računa slu/,seno dobo navadno od etneva službenega nastopi; ; ako pa je službena doba, ki je mercidajna za določitev pokojnine, daljša kakor nepretrgana službena cloba. se mora upoštevati prvo. 3. Odmera dopusta so vrši po službeni dobi, doseženi v dotičnem letu. Ako so zviša zahteva po letnem dopustu z elovršitvijo kakega naelaljnega službenega leta ali iz kakega višjega vzroka, se zamore višjo zahtevo uveljaviti šele eni elotičnega časa. 4. Po taki meri pristojni eleipust se more izrabiti v dotičnem lotu, in tueli že v prvih 3 mesecih nastopnega leta, V teh 3 me-seeih se sme tedaj izrabiti pod danimi pogoji ne samo neizrabljeni dopust za preteklo leto, ampak tueli za dotično leto odpadajoči dopust. Popolno ali elelno neiz-koriščanje postavno določenega dopusta do najpozneje 31. marca prihodnjega leta ne utemeljuje v prihodnje nikake pravice za morebitni daljši dopust. 5. letni dopust znaša : a) Za ur a d n i k e statusa 1. : Do dokončanega (i. službenega leta 1414 elni: 15. „ ' „ 21 „ 20. „ „ 28 25. „ „ 35 „ nadaljna službena leta......................42 „ b) Za ur a d n i k e stat u s a Ila in Ilb Do dokončanega 10. službenega leta 14 dni, 15. „ „ 21 „ 20. „ „ , 24 25. „ „ 28 „ 30. „ „ 32 „ nadaljna sllužbena leta.....................42 „ c) Z a u r a el n i k e st a tuša III. : Do dokončanega .10. službenega le>ta 14 dni 20. „ 21 »* » » » )) nadaljna službena leta......................28 ,, d) Za železniške o f i c I j a n t i n j e : Do dokončanega 20. službenega leta 14 dni, 25. „ „ 16 „ » 30. „ „ 18 „ nadaljna službena leta................20 „ e) Za p o el u r a el n i k e : l)e> dokončanega 3. službenega leta 8 dni, ' I()- ' „ 10 ,, 20. „ „ 12 ■ „ 25. „ . „ 14 ” 30. „ „ i<> „ nadaljna službena leta ...............18 „ f) Za služabnike:. Do dokončanega 10. službenega leta S dni, 20. „ „ lo 25. „ „ 14 „ i, 30. „ „ 15 >( nadaljna službena leta................16 g) Z a u r a d n i š k e a spirante: Po dokončanem I. službenem letu in pod 'pogpjem, da- so bile morebitne predpisane posebne izkušnje z uspehom dovršene..................... 14 elni. h) Z a m a n i p u 1 a n t i 11 j e : Po dokončanem 1. službenem letu 14 dni i) Za p o d u r a el n i š k e aspirante, poni o ž n e p o d u r a el n i k e, s 1 u ž a b n i š k e a s p i r a n t- e in p o m o ž n e s luža b - u i k e : Po ■dokončanem I. službeneni letu in pod pogojem,' da 30 bile morebitne predpisane posebne izkušnje z uspehom dovršene, velja za uradnike oziroma služa bnike določena odmera. Podu rad- ii iški ali služabniški aspiranti, v prvem aspirant- s kem letu in, ako morajo napraviti izkušnjo, do uspešne dovrsitve ie- izkušnje vživajo dopust po, odmeri, eloločeni za elelavee. k) Z a. h o n o r a r t, e u r a d u i k e : Za te velja pod c) določena oclittera, 1) Z a el i u r li i s t e : Za i- velja pod e) določena e dme-ra. 6. Razdelitev dopustov naj se izvrši na način da se po možnosti izogne nadomestovanjem ; razume se, da.je izpolnjevati posebne predpise glede službe-nega in i dmorne-ga časa. 7. Ako zahteva službeni interes, sme oni službeni urad, ki je podelil dopust , zopet poklicati v službo v odpustu se nahajajočega uslužbenca ; toda Sake izjeme je omejiti le- na najnujnejše slučaje. . 8. Po obstoječih službenih predpisih pristojno službene preide* dneve se ne šteje v število dostojnih- dopustnih dni, ako se jih izrabi v neposredni zvezi z dopustom začetkom ali koncem dopusta. 'i. 1’službenci, ko bi morali v dopustnem letu vživati dopust v svrlio novačenja ali v svrho orožne vaje, ne izgube pravico de> pristojnega jim dopusta. 10. Dopuste podeljene članom oziroma namestnikom personalne komisije v svrho uelele-žitve uradnih, sej, ki jih sklicuje predsednik, se ne- vštejejo v določeni dopust. 1 I. Uslužbenci so obvezani javiti se pri mestnem načelniku pred nastopom vsakega elopu.sta kakor tueli ob vrnitv i iz dopusta. ,. 1,2. Dopuste sme podeliti :. . a) do dopustne elobe'3 elni, mestni načelnik ; b) pri daljši dopustni dobi do sistemizirane najvišje odmere v centrali kakor v delavnicah in materijalnih skladiščih, strokovni ravnatelj v eksekutivni službi pa načelnik obratnega inšpektorata ; c) dopuste nad sistemizirano najvišjo odmero za dobo 3 mesecev podeljuje generalni ravnatelj ; d) dopuste za sistemizirano odmero nad trime-mesečne dobe podeljuje upravni svet. Okrožnico 173 A, nadalje točko 30 okrožnice 456 A 1910 in odstavek 16 okrožnice 1!)2 A l!)l 1 se s tem razveljavi; določbe okrožnice 331 A 1908 in 428 A 1910 se razveljavijo v toliko kolikor se nanašajo na uslužbence. O vsebini te okrožnice je informirati prizadeto osobje. Dunaj, dne 20. marca 1913. Generalni ravnatelj Weeber 1. r. ’) Določbe za podeljevanje dopustov delavcem, delavkam in čuvajkam se izda posebej. Do tedaj ostanejo v veljavi dosedanje določbe. NAZNANILA CENTRALE. Seja centralnega odbora dne 19. marca 1913. Razprava o poročilu glede postopanja železniškega ministrstva napram zahtevam mezdnih delavcev ; sklepanje obrambne akcije. Seja upravnega odbora dne 26. marca 1913. Poročanje o raznih, zgradbe novega železniškega doma tičočih se zadevah. — Poročila uprave. — Rešitev raznih tekočih stvareh. Poročila o shodih. Shodi strojnega osobja južne železnice. Po nalogu akcijskega odbora strojnega osobja južne železnice se jo vršilo več shodov tega osobja in sicer v Trstu dne 31. januarja, v Beljaku 5. marca v Franzensfeste 6. marca, v Inomostu 7. marca, v Bolcanu 8. marca, v Linču 9. marca in v Ljubljani 12. marca. Referiral je sodr. Falk iz Trsta. Shodi so bili vsi izredno dobro obiskani. Na dnevnem redu so bile točke : Poročilo člana personalne komisije sodr. Falka ; vprašanja in predlogi ; slučajnosti. O prvi točki dnevnega reda jo poročal sodr. Falk. Opisal je položaj strojnega osobja v splošnem ; njega mezdne in službene pogoje ; navedel je sklepe raznih kongresov strojevodij in stavljene zahteve. Očrtal je nato zgodovino bojev leta 1905 in 1907 in posvetovanja o zahtevah leta 1911, ki so se vršila na sejah personalno komisije dne 18. in 19. aprila 1912. Nato je govornik poročal o izredni akciji v državni zbornici, da se ugodi zahtevam osobja. Zahteve sprejete na državni konference 4. in 5. septembra 1912 so bile predložene železniškemu ministrstvu in upravam zasebnih železnic. Medtem je pa bil Tomschikov predlog odklonjen, kar je nemalo oviralo nadaljno izvedbo akcij. Položaj osobja je resen in zahteva, da prizadeti pričnejo z resnim in smotrnim delom. Uprave ne uvažujejo povsod sklepe personalne komisije. Ako hoče osobje doseči zboljšanja in uspešno braniti pridobljene pravice, se mora pridno organizirat. — Sprejeta je bila sledeča resolucija : Pred leti so uprave uvedle sistem poslabšanja razmer in zavlačevanja stavljenih zahtev. Da se plačilne in službene razmere reformira so zaupniki strojnega osobja predložili generalnemu ravnateljstvu v obliki memoranduma želje in zahteve zastopane kategorije. Doslej pa še ni bilo opaziti, da bi uprave nameravale vsaj v naj manjšem oziru ugoditi željam osobja. Draginja narašča neprestano ; obstoječe službene in od-morne norme so nevzdržljive ; tehnični napredek in vedno naraščajoči promet odvzamejo uslužbencu pred časom moč in zmožnost. Izvedba stavljenih zahtev je za prizadete življenskega pomena. Osobje se bo zato posluževalo vseh sredstev, da doseže zahtevano zboljšanje službenih, odmornih in plačilnih razmer. Nismo pripravljeni trpeti zapostavljenje in se ne zadovoljimo več s samimi obljubami. Zaupnikom se nalaga, da naj v najkrajšem času poizvedo, če so uprave pripravljene uvaževati želje; v nasprotnem slučaju bodo prizadeti prisiljeni izvajati skrajne posledice. Posledice usiljenega boja naj potem uprava pripisuje svojemu sistemu zavlačevanja rešitve predlaganih nujno potrebnih reform. Vršijo se sledeči shodi in zborovanja : V Mariboru, dne 17. t. m. ob 9. uri predpoldne konferenca pisalcev nakladnih listov. Na Dunaju, dne 20. t. m. državna konferenca skladiščnega osobja državnih železnic. V Divači 20. t. m. ob 4. pop. shod profe-sionistov. Na Jesenicah, dne 22. t. m. železniški shod z dnevnim redom : 1. Poročilo o seji delavskega odbora; 2. poročilo o konferenci skladiščnega osobja ; 3. Vloženi predlogi centralne personalne komisije. 4. Raznoterosti. V Trstu, dne 25. t. m. ob 8 in pol uri zvečer železničarski shod v Delavskem domu, ulica Madonina 15. Važen dnevni red ! Zadružništvo. DELAVSKE KONSUMNE ZADRU GE za Trst, Istro in Furlanijo. IX. zadružna doba. Število članov 7864. Mesečni izkaz: Razpečano blago : Zadružno leto 1911-12 1912-13 (le proti znamkam) (skupno) Juli K 85989.77 K 117834.47 August „ 83176.99 122091.91 September „ 93174.89 143117.34 Oktober „ 99190.41 201921.76 November „ 98484.55 ...............„ 210598.68 December „ 109368.77 .............. 213325.53 Januar „ 110449.27 ............. 201433.93 Februar „ 104572.98 ............. 200029.98 K 784407.63 K 1410352.98 Od 1. julija 1912 do 28. februarja 1913 razdelilo se je podpor bolnim članov in po njih zaostalim udovain in sirotam za K 7888.54 Na dividendih se je izdalo od 1. julija 1912 pa do 28. februarja 1913 K 22142.47. Inkasi skladišča oblačil: (od 18. septembra 1912 do 28. feb. 1913) Oddelek: konfekcija.........K 67291.38 , manufakture ....... 53947.35 obuvala .........„ 27051.29 „ pokrivala ......... 12351.80 Skupaj K 160641.62 Trst, dne 28. februarja 1913. Naš posmrtno odpravninski sklad. Od 1. marca do 8. aprila 1913 se je izplačalo iz našega posmrtno odprav ninskega sklada sledeče podpore : 47. Smolile Vaclav, Schwarzenau, 48. Masnik Alojzija, Gorica III, 49. Ladisch Ivan, Rudolfsheim, 50. Trattner Maria, Gorica II, 51. Ederer Anton, Gradec II, 52. Indruch Tereza, Dunaj II. severno za-padna žel., 53. Trohlich Anastasija, Dunaj IX, 54. Rezniček Mari.a, Dunaj II, severno za-padna žel., 55. Pischek Antonija, Dunaj, III, 56. Bizjak Ivan, Jesenice, 57. Schvveich Marija, Ustje, 58. Rammelmaier Marija, Meran, 59. Sorger Elvira, Ljubno, 60. Stawzl Marija, Purkersdorf, 61. Kornfeld Elizabeta, Dunajsko novomesto, 62. Chojnicki Adam, Novi Sac, 63. Albert Henrik, Leobersdorf, 64. Fleischinger Josip, Favoriten II, 65. Grofnettner Karl, Praga, 6. Maier Marija, Neuern, 67. Hartl Marija, Falknov, 68. Gradauer Barbara, Sv. Valentin, 69. Pfannenstiel Ivan, Schreckenstein, 70. Braterschofski Vinko, Iglava 71. Chalupa Frančiška, Brno. 73. Schiller Marija, Hutteldorf. 74. Schnalzger.Zilijane, Inoinost, 75. Matejka Otilija, Brno I, 77. Klepitsch Josip, Išl. 78. Hošek Karl. Ustje, 79. Strupp Gustav, Schreckenstein, Sl. Ililberger Urša, Sv. Vid ob Glini. 82. Primus Karl, Medling, 83. Osiczka Ivanka, Tarnopol, 84. Sehmied Katarina, Furth im Nalde 85. Fellinger Ana, Attnang, 86. Pauler Josio, Stillfried. Vsebina štev. 7 z dne 1. aprila 19 (3. Članki : Pravica in oblast. Delavsko časopisje. Delavska zavest. Mučeniki. Karol Marks. Varčevalni odlok železniškega ministrstva. Uprava avstrijskih železi c. Iz provizijskega sklada državnih železnic. P r c d | > i s i z a p r o m e t n o sl n ž b o . Dopisi: Razmere na državni železnici v Trstu. Celje Celje. Domače vesti: Volitve delegatov v zavarovalnico zoper, nezgode. O naraščajoči draginji. Avstrijski državni dolg. Razdelba dohodkov v Avstriji. Molohov tribut. Delavski boji na Španskem. Položaj južne železnice. Disciplinearne kazni na južni železnici. Prometni razvoj državnih železnic. 1 z o k r o ž n i c i n u r a d n i h listov: Okrožnice južne železnice glede poroke članov pokojninskega zavoda. 1 n o z e m s t v o : Načrt za zgradbo železnice na Kitajskem. Centralizacija angleških železni čarskih zvez. Pruski železniški načrt. Raznoterosti : Rezervni skladi kraljev. Poročilo o s h o d i h : Trst 11. Gorica 1. Kormin. Jesenice. ww wwwwwwww rtTw ?rw ?r razredni boj? brošura dr. Bauerja cena 6 vm. komad. Spis jo izredno vašen in primeren. Sodrugi in organizacije, ki želijo razpečavati koristno publikacijo, naj se čimprej oglasijo, kor nam je izdaja že skoraj pošla. Naroči se pri železničarskemu tajništvu v Trstu ulica Madonina 15. -JBBBBBBBBBBBBBBBB^ Prečitanih številk „ Železničarja se ne zavrže, temveč se jih da nasprotnikom in indiferentnim. AAAAAAAAAAAAAAAAA Kavarna Unione ■ Trst Ulica Caserma in ulica Torre Bianca Napitnina Je odpravljena Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. vvvvvvvvvvvvvvvvv Izdajatelj in odgovorni urednik Josip K o p a 6 Tiska L. Herrmanstorfer v Trstu