Posojila za rekonstrukcije in dovršitev objektov
JugosLovanska invesiicdjska baaika je prejela do konca 1956. leta 154 prošenj za posojila zaradt reJsonstrukcij. Od teh jih odpade 106 na rekonstrukcije, ki bi roorale biti končane v 18 mesecih. Ta rok je bil določen kot pogoj za odobritev posojiia. Cenijo, da bo za teh 106 prošejij potreb-nih v letu 1957 blizu 7.5 milijarde dinarJCT, od tega pa 3 milijarde 800 milijonov domačili sredstev (nekatere izmed teh prošenj bodo odpadle, ker ne izpolnjujejo vseh pogojev, vendar se bodo nedvomno med letom pojavile nove, ker je znaao, da so Jetos z zveznim družbenim planom zago-tovljena  sredstva za  rekonstrukcije).
Razen tega je banka prejela še 17 zabtev, pri katerih računajo, da bi gradnja trajala dalj kakor 18 raesecev, ki pa so po oceni banke zanimivi in lahko pridejo v poštev za odobritev posojila. Za dovršitev objcktov, ki so bili že prej finansirani iz splošnega investicij&kega sklada, je prav tako prejela 20 prošenj.
Po predloženiii elaiboratih b[ bili rezultati naložb na-slednji: povečanje akumulacije v primerjavi z osnovnimi in obratnimi sredstvi znaša za rekonstriiikcije do 18 me-secev 93 odstotkov, za zaiiiraivejše Tekonstrukcije nad 18 mesecev 41 odstotkov, za dokončanje objektov 87 odstofckov. Devizni rezultat (zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza) /.naša pri isti primerjavi za rekonstrukcije do 18 mesecev 50 odstotkov, za rekonstrukcije nad 18 mesecev 42 odstot-kov, za dovršHev že od prej finansiranLIi objektov pa 89 odstotkov.
Ce bi bile vse te prošnje sprcjete, bi morali vložiti v osiiovna sredstva 42 milijard, od tega pa letos 30 milijard dinarjev. Povečanjo akumulacije bi znaSalo 53 milijard, povečanje izvoza ali zmanj.šanje uvoza pa 44 milijard, kar pomeni skoraj ix>h>vioo našega lanskega izvoza, ki je bil večji kakor kalerokoli drug-o leto (seveda niso te številke še dokoneno analiziranc in so možni še določeni popravki, ki pa ne bi bistveno spreinenili stvari).
Vsega tega ,pa ne bo inogoče realizrrati, ker znesek teh sredstev daleč presega razpoložljiva sredstva za te namene. Vendar je pozitivna ta šir«ka iniciativa za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil, ki traja že več kakor cno desetletje in ki postaja sedaj še uspe.šnejša kljtib omejenim sredstvom, ker so sedaj prošnje za posojila bolj premišljene, bolj pre-računane in okonomsko balj  upravičene.
Tako široka izbira večinoma uipravičenili in zanimivih investicijskih programov, potreba, da se med njimi da prvenstvo najboljšim — vse to navaja organe upravljanja v gospotlarskili organizacijah, Ijudske odbore in vsa tista telesa, ki odločajo o podobnili iuvestioijah na določene sklepe. Kolikor se namreč napotijo z nckiini novimi proš-njami v lnvesticijs-ko banko, je očitno, da mora biti ta prošnja v taki »konkurenci* dobro premišljena in priprav-ljena, da mora dati naložba čim boljše rczuHate v eira krajšem roku itd.
To toliko prej, ker bo v prvih mesecih letos prispelo .•ečje število novih prošenj, za katere so pogoji, da bodo tudi boljše pripravljene kakor lanske. Tedaj niso bili znani vsi pogoji za vlaganje prošenj. Med drugim ni bilo dolo-čeno, kaj ocenjujemoza r&konktrukcijo in so tako v doseda-njem spisku tudi take prošnje, ki dejansko pomenijo grad-njo novih zmogljivosti. Zanimanje za vlaganje prošenj je bilo zmanjšano tudi s tem, ker lani sredstva niso bila za-gotovljena.
Investitorji, ki so lam vložili prošnjo za posojilo, imajo še vedno mo/.nost, da jo popravijo, kolikor iiajdejo nove možnosti, da napravijo svoje nameravane nalcibe še bojj uspešne in še bolj sprejemljive.
M. I.