Stev. 145.
V LJubljani, v sredo, dne 30. junija 1909.
Leto XXXVII.
^ Velja po pošti:
.a celo leto naprej . za pol leta » za četrt » » , aa en meseo » sa Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo
= V upravništvu: s
Za oelo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . * U'20 sa četrt » » . » 5-60 sa en meseo » . » 1*90 Za poMl)an)e na dom 20 v, na mcsec. — Posamezne Stev. 10 v.
===== Inserati: 'i
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
sa enkrat......po 15 T
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust.
===== Izhaja: ===
vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne bss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		P	olitičen list za slovenski narod	■	Upravništvo Je v Kopitarjevih nlloah štev. 8. ~mm = Sprejema naročnino, lnserate ln reklamacije. = = Upravnlškoga teleiona štev. 188. -
Današnja številka obsega 6 strani.
Narodnost liberalcev v dejanju.
Po zasluženju, dasi rahlejše, kakor sta prav za prav zaslužila, smo ožigosali, iker sta se pri glasovanju o proračunu finančnega ministrstva odstranila Hribar in Ploj in nista glasovala proti, kar bi biia morala kot moža, ki sta v seji «Narodne .zveze« sama glasovala za to, da morajo v zbornici glasovati vsi člani »Narodne zveze« proti proračunu finančnega ministrstva.
V ponedeljkovi svoji številki je objavil »Narod« uvodnik pod zaglavjem »Nasprotja med Jugoslovani v državnem zboru«. Članek poizkuša prati Ploja iu Hribarja. A ni opral mož, ki jir hoče predstaviti zopet za čistokristalna značaja vsaj slovenski liberalni javnosti. Evo člankovo kratko vsebino:
»Člankar« piše, da je vse pričakovalo energične in snTotrene opozicije in odpor zoper vladajoči zistem. Nato izvaja, da je .v prvi vrsti naperjen odpor proti ministroma Hochenburgerju in Stiirglkhu, ki sta riositelja političnih tendenc in prizadevanj, s katerimi ni nobenega kompromisa in nobenega srprijaznjenja. Pove pa. da se je pričakovalo, da S3 bo opozicija jugoslovanskih »ministrov« (!) predvsem obračala proti tema ministroma, obenem seveda tudi proti celem« ministrstvu kot solidarnemu s Stiirgikhom in Hochenburger-jem. Nato kratko omenja boja glede na agrarno 'bosensko-hercegovsko oderuško banko in konstatira, da je bila zmaga vlade nad vse klaverna. Nato piše, da so se ie v tej bitki pokazali pojavi, ki so »nacionalne elemente« osupnili. Očividno je namreč bilo, da so se slovenski klerikalci 3 posebno vehemenco vrgli na ministra Bilinskega, prav kakor bi bil ta četudi >>mlačni Slovan« nositej nemških tendenc Sedanjega ministrstva. Piše: »Odkritosrčno priznamo, da nam to ni ugajalo, toda ker je Bilinski naposled v zadevi bosenske agrarne banke vendar kot finančni minister igral odločilno vlogo, nismo dali izra!za svojim pomislekom glede postopanja klerikalcev.«
Člankar nato z dolgovezno glisto-;vostjo, ki nam iizdaja duševnega očeta te skrpucarije, obrazlaga, da so izstopili štir- ■ je dalmatinski poslanci iz »Narodne zve- 1 ze«, ker ji<m klub ni dovolil, da se smejo odstraniti pri proračunskih glasovanjih. Piše, da vsi štirje izjavljajo, da se od Šu-
steršiča in od Kreka ne dajo terorizirati. .Piše, da je namen štirih odstopivših dalmatinskih poslancev pripraviti do ločitve tudi druge jugoslovanske poslance in nič ne prikriva, da bi se s temi tudi zopet radi združili, da pa nikakor nočejo služiti Šusteršičevim osebnim ambicijam. Slede še .podobne ljubeznivosti. Nato piše, da ko je bil na razpravi proračun ministrov Hochenburgerja in Stiirgkha, se ni zganil noben klerikalec. Nato rzliva člankar celo gnojnico na dr. Kreka, ker je predlagal, naj se črta iz finančnega proračuna 5000K. ,Na dolgo in široko zopet dokazu-je, da se mora Krekov predlog odločno obsojati, ,češ, da pomenja boj zoper eno samo osebo. Piše, da klerikalci še ust niso odprli proti Hochenburgerju, ne proti Stiirgkhu, pač pa so se zagnali zoper poljskega ministra. Opozicija je po »Narodu« osebna in se čudi, kako da puste klerikalci Hochenburgerja in Stiirgkha popolnoma v miru. Na to piše, da so se zato Ploj, Hribar in Spinčič pri glasovanju absentirali. Člankar se nato pere, ker smo mi vprašali, koliko jim je Bilinski dal za to. Toži, da je vlada zoper napr. stranko uprizorila pravo per-sekucijo, da si hujše ni misliti, vlada nas neusmiljeno preganja in zatira. List izjavlja, da se popolnoma strinja s Piojem in Hribarjem glede glasovanja in prav toplo priporoča, naj store, kar jc v njih močeh, da klerikalci ne bodo pačili značaja jugoslovansko opozicije.
'Nato očita, da so 'klerikalci na svojo ,oest sklenili, da prepreCijo pooblastilni za-j«mi in piše, da tei postavi jugoslovanski ras-.anci ne morejo nasprotovati. Obsoja napovedano obstrukcijo naših poslancev proti pooblastilni postavi,
Tako »Narodov« člankar. Našim brav-cem. ki pazljivo zasledujejo razvoj in de-.ovanje slovanskih iposlancev, ni potreba it posebej naglašati, kako neizrečeno ne-hi tv»vštet da je. iz celega članka
ma* drugega, kakor želja, da zlezejo .iiDuialci, na čelu jim Hribar in Ploj, Bilin-skemu v naročje. Skrajno zaničevanje listu, ki v sedanjih za Slovane in še posebno za Jugoslovane in Slovence usode-,polnih časih naravnost hujska na to, naj se razbije skupnost jugoslovanskih poslancev. Drugega namena članek nima. Hribarju »Narodna zveza« smrdi. Propadel je svoj čas v »Savezu južnih Slavena« s svojim predlogom, naj »Savez« hodi svo-ja pota brez poslancev »Slovenskega kluba«. Celo Ploj mu je nasprotoval. Kar se mu je svoj čas ponesrečilo, hoče zdaj izpeljati in razbiti slogo jugoslovanskih poslancev v državnem zboru.
Ne mi, »Narodov« člankar piše, da
je Bilinski »mlačen« Slovan. Kaj se brigamo mi za BiMirskega, Hribarja in Ploja. Nam ni nič za osebe, ki so od danes do ju-,tri. Gre se nam edino le za stvar. In jugoslovanski stvari škoduje »mlačni« Slovan Bilinski, pa tudi njegovi zagovorniki in seveda tudi »Slovenski Narod«! Nosi-telj sedanjega vladnega zistema je Bilinski, »mlačni« Slovan, to zna ves svet, samo »Narod« ne. Biliinski je pregovoril Poljake, da so se upregli v voz sedanje vlade, ki je tako protislovanska, kakršne že nismo imeli od leta 1879 sem. Bilinski je tisti »mlačen« Slovan, ki se ni prav nič oziral na svoječasni soglasni zbornični sklep in je kljub volji cele zbornice izročil bosensko-hercegovskega slovanskega .rajo oderuški bosenski agrarni banki, da se bo iz krvavih žuljev bosenskega kmeta bogatil mažarski jud. Prav sta imela dr. .Šusteršič in dr. Krek, da sta v dostojni obliki izprašala kosmato vest »mlačnemu« Slovanu Bilinskemu. Celo nemški liberalec dr. Barnreither je v gosposki zbornici najostrejše obsodil čin »mlačnega« Slovana Bilinskega, dasi ga ni imenoval.
Hochenburger in Stiigkh naj bi bila odgovorna za sedanji zistem! Provokaeiia je osobito za nas Slovence, da sedita Hochenburger in Stiirgkh v sedanji vladi. To jako dobro znamo in smo ta škandal že opetovano hujše ožigosali, kakor naši nekdanji nemški zavezniki liberalci, bolj kakor se je to upal kdaj »Narod«. »Narod« ali njegov člankar pa nesramno laže, ko piše, »da klerikalci še ust niso odprli proti tema nemškima ministroma« (Hochenburgerja in Stiirgkha misli). To je že prene-liinno, da se upa list slovenske liberalne inteligence tako nesramno lagati. »Narodovo« uredništvo naj naprosi Hribarja ali pa Ploja za državnozborski stenografični zapisnik o zbornični seji dne 17. junija, pa nai prečita strani 1799 do 1802 in objavi naj vsebino tistega, kar je tam objavljeno. Naši bravci znajo, da je v Zbornični seji 17. junija govoril dr. Korošec z ozirom na Hochenburgerja in odgovor Stiirgkha. Korošcu je odgovarjal Stiirgkh, ki je moral že tako dopasti Hribarju, da mu je stiskal roko, tistemu Stiirgkhu, ki ga obsoja »Narod«. Sploh sta pa Hochenburger in Stiirgkh veliki ničli, ki le malo pomenjata. .Glavne gosli igra marveč Bilinski, »mlačen« Slovan.
Kratko: Poslanec Krek je predlagal, naj se črta 5000 kron iz Bilinskega proračuna na Kramarovo željo .
Po pooblastilni postavi naj zadobi vlada pravico, da sklepa trgovinske pogodbe z inozemstvom. Tako 'pooblastilo se pa zamore dati le vladi, ki se ii zaupa.
Sedanji protislovanski vladi Slovani ne moremo zaupati. Bilo bi preveč, da bi .smela vlada kar sama brez državnega zbora sklepati trg. pogodbe. Aehrenthal se lahko pogaja z inozemstvom. Dogovorjene pogodbe naj predloži državnemu .zboru, kakor je to običaj po vseli ustavnih državah. Poohlastilna postava pomenja največjo zaupnico vladi. Zato ji nasprotujejo naši poslanci. Imajo 'p^nollnoma prav.
Spletkarije »Slovenskega Naroda« so pa naravnost izdajalske, ako pomislimo sedanji položaj. AH škoduje italijanska pravna fakulteta v Trstu Slovencem ali ne? »Narod« je še v soboto trdil, da škoduje in da naj se slovenski poslanci ne udajo. Pravno fakulteto pa hočejo dati Italijanom vladne stranke. Za njo so tudi socialni demokratje. Vse zgolj iz sovraštva proti Slovanom. Tudi Poljaki, ožji pristaši »mlačnega« Slovana Bilinskega so za njo. Položaj jc opasen za nas. Saj se žc bi^e glede na italijansko pravno fakulteto boj v proračunskem odseku. Iz proračunskega odseka v zbornico je pa Ie kratka pot. Zato morajo storiti osobito jugoslovanski poslanci vse, da preprečijo ta Slovencem tako nevaren načrt. Zdaj, ko se gre po italijanski pravni fakulteti .v Trstu za oslabšanje tržaškega slovenstva jc edino na mestu brezobziren boj. Ali je prav, da delata Hribar in Ploj iz malostnih osebnih ozirov na razpad »Narodne zveze«? Ali je prav, da se mora cdinole Gostinčar boriti za slovensko stvar v Trstu? Zakaj ni storil Ploj svoje dolžnosti v proračunskem odseku. Govoril je v zadevi le 10 minut. Ogorčen mu je zaklical na to Gostinčar: »Čudim se, da Slovenci še živimo, ko srno imeli take zastopnike.« Bled kakor smrt ni dal Ploj odgovora. V proračunskem odseku sme poslanec k eni stvari le dvakrat govoriti. Ploj bi bil moral vleči razpravo. Zadovoljil se je pa z 10 minutami. Naj bi bil Ploj storil svojo dolžnost nasproti svojim ' tržaškim tovarišem v »Savezu južnih Slavena«, pa bi ga bili mi hvalili, ki nam je cdinole za stvar, ne za osebe. Najodločnejše zato obsojamo, da se je zadovoljil le z 10 minutami.
Tržaška italijanska fakulteta se mora preprečite. Dolžni smo to tržaškim Slovencem, dolžni jugoslovanski stvari, dolžni slovenski visokošolski mladini. Krivda naših poslancev ne bo, če se ustanovi. Pač bo pa znala vsa jugoslovanska javnost, da v tem važnem času dela slovenska liberalna stranka, da zdaj piše »Slovenski Narod« za to, da se razbije složen nastop jugoslovanskih poslancev v državnem ' zboru: Nepristranska zgodovina bo vpo-števala vse okolnosti, pa bo pisala: Po
LISTEK.
Zgodovina slovenskega slovstva.
Prof. J. Grafenauer.
I. del Od Pohlina do Prešerna.
Brezdvonino je Grafenauerjeva Zgodovina slovenskega slovstva, I. del, O d Pohlina do Prešerna (1909) ena najpomembnejših literarnozgodovinskih in literamokritiških publikacij zadnjih let, v mnogem oziru pa celo tudi edina te vrste. Pisatelj nam namreč podaja popolno, obenem pa ne preobširno sliko o razvoju, motivih in notranji vrednosti naše novejše literature v jasni, logiški razporedbi, tako da -povsod zadene bistvo stvari, ne da bi se spustil v pusto paberkovanje in malenkostnost, ki jo žalibog v slovenskih delih te vrste gotovo ni malo.
Vrline Grafenauerjevega dela so rrvno-gobrojne, med prve štejemo že povdar-jeno pregnantnost, vsled česar je ta zgodovina našega novejšega slovstva praktično gotovo najbolj uporabna, nevpošte-vajoč to, da enakega dela v taki celoti sploh dozdaj še nismo imeli. Drugo, kar odlikuje Grafenauerjevo deto, je, da naše slovstvo premotriva tesno v njega vzročni zvezi z vsem narodovim dušnim živ-
ljenjem in seveda tudi upošteva vplive tujih literatur. Začel je pisatelj z ono dobo, v kateri se je zasnovala nit razvoja našega slovstvenega dela, ne da bi se potem še kdaj pretrga a, z dobo pro-s v e 11 j e n e g a absolutizma, v kateri se je slovensko leposlovje naslanjalo zlasti na francoski kiasicizem, ki jc prišel k nam skozi nemški medij. Potem vstane pred naitm duhom čas romantike, v n.ega središču pa Prešeren, katerega pomr« je pisatelj tako globoko osvetlil kakor dOzdaj še malokdo. Vse polno novih perspektiv za umevanje Prešernove poezije in njegove osebnosti ter duha časa, ki je vtisnil Prešernovi indi-vrdualiteti pečat, a«m podaja Grafenauer kakor nam pregnantno slika tudi predpogoje za Prešernovo pesnikovanje, zlasti pa osebnost in delovanje Matije Čopa, ki je za Prešerna bistvene važnosti. Vse dobe Prešernovega notranjega in zunanjega razvoja nam pisatelj podaja v njihovi bistveni medsebojni zvezi ter odvisnosti od zunanjih činitetiev, ne da bi pri tem postopal šabionsko in aprioristično. Veliko vrednost pa daje delu posebno to. da Grafenauer tudi vse Prešernove pesniške proizvode vsebinsko razlaga — opozarjamo zlasti na sonete v njihovi notranji zvezi, na gazele, krst itd. — tako da bo, kdor bo hotel Prešerna razumeti, odslej z naj- , I večjim pridom segel po tem delu, da pro- ' dre v duha naših najlepših poezij.
Po Prešernu opisuje pisatelj v drugem delu, ki pa izide nekaj pozneje, novo dobo po letu 1848 in kar o naslednjem raz-motriva, je v marsičem za nas in za umevanje teh časov novo ter meče na marsikatere etape v našem slovstvenem razvoju novo luč: kako sc jc začelo literarno delovanje Stritarjevo, na kaj se je naslanjalo in kako premagalo prejšnje rodoljubno pesni—kovanje, razumljivo iz tedanjih politiških razmer in bojev, vako sc je potem za sentimentalnim pesimizmom Stritarjevim začel realizem Jurčičeve dobe, kaj se je na tem temelju pozneje zasnovalo in sredi katerih časovnih pogojev se je rodila »moderna« doli do Cankarja, Meška, Ketteja, Zupančiča, poleg katerih stojita kot dva samosvoja na klasike spo-minjajoča pojava, Finžgar in Medved.
Grafenauerjeva »Zgodovina slovenskega slovstva« bo prodrla v vse naše kroge, ker je bila nujno potrebna. Služila bo pravtako izborno strokovnjaku, kateremu bo podala ključ do marsikaterih problemov v našem slovstvu, kakor tistemu, ki sc hoče le informirati al'i pa šele učiti; dijakom n. pr. bo Grafenauerjeva »Zgodovina slovenskega slovstva« brez vsacega dvoma postala neobhodni vademc-cum, najboljši mentor po polju našega leposlovja. Delo jc trajne vrednosti, zato , bo postalo last vsakega slovenskega iz-I obraženca. Opozarjamo pa tudi, da si voditelji naših izobraževalnih in drugih dru-
štev te vrste ue morejo želeti boljše in praktično 'bolj uporabne knjige, kot je ravno Grafenauerjeva, ako hočejo tudi ljudstvo in njega mladino seznaniti z našim slovstvom.
»Zgodovina slovenskega slovstva « je .izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne«, pri kateri se naroča in dobi. Cena I. delu je 2 K broširano, torej nizka cena. ki omogo-čuje vsakomur, da si knjigo omisli.
Častna beseda.
Novela. — Paul Bourget. — A. Kalan.
(Dalje.)
Mme Noetsved se ni videla nič izne-nadena vsled tc spremembe 'in ga zato tudi ni zahvalila z nobeno besedo. Iskala je krmila, da bi mu pomagala voziti, kakor da bi ne imela med se'boj spregovoriti besede, ki odloči o življenju ali smrti. Tudi on ni kazal nobenega začudenja, da je prevzel ta posel, tako navadno, kakor da bi mu bil tovariš pri tem čolnar Hartman. Kmalu sta ladjo odločila od brega. Luna, ki jc bila cel večer zakrita v. Oblake, posvetila se jc sedaj odhajajočima na jezero. Ta svetloba jc pomagala Francetu, da je ugasnil električno svetilko, potem ko je našel iu z okna vzel ključ od ladjišča. Ako bi bila tujka kaj dvomila o iskrenosti svojega tovariša, so ji vse te
slovenskih liberalcih se Je 1. 1909. omogočilo, da se je na škodo tržaškega slovenstva ustanovila italijanska fakulteta v Trstu v 'sramoto slovenskemu narodu.
AVSTRO-OGRSKA.
Homo regius.
Pooblaščenec ogrskega kralja Franca Jožefa, Lukacs, je obiskal 29. junija Jnstlia, Holloja in Batthyanija. Poslanci so izjavili, da predlogi za neodvisno stranko niso sprejemljivi. Izvrševalnemu odboru neodvisne stranke je poročal Kossnth o predlogih Lukacsa glede na rešitev krize. Lukacs je predlagai državne potrebščine, razširjenje volivne pravice in triletni bančni provizorij. Odbor je odklonil predloge. Neodvisna stranka hoče namreč samovlado z ministrskim predsednikom Kossu-thom. Lukacs naj bi pa bi! finančni minister. Krona pa zahteva, da naj bo ministrski predsednik Lukacs, finančno in notranje ministrstvo pa naj bi tudi prevzeli politiki, ki niso pristaši neodvisne stranke.
Kompromis češke katol. narodne stranke s češkimi radikalci.
»Pravo Lidu« poroča, da se ustanovi odbor katoliške narodne in radikalne češke stranke, ki bo pri prihodnjih volitvah skupno nastopal.
Burna seja zagrebškega komitata.
V seji zagrebškega komitata so bili burni prizori. Opozicija je zahtevala konec seje. Večina je izjavila, da zborovanja ne dovoli, dokler ne zboruje sabor. Predsednik je zaključil sejo.
Hrvaško-srbska koalicija za zasedanje ogrskega državnega zbora.
Poslanci hrvaško-srbske koalicije so se podali k Justhu in zahtevali, naj se skliče ogrski državni zbor. Hrvaški poslanci izroče tudi hrvaškemu kralju spomenico, ki zahteva, naj se skliče hrvaški sabor.
Svobodomisleci med seboj.
Dne 28. junija je zborovala v Olomu-cu krajna skupina »Svobodne šole«. Dasi je bila gospoda med seboj, sta se ostro sporekla neki dr. Bernhard in neki Masch-ke. Končno so seveda protestirali proti klerikalcem.
V varstvo italijanske meje.
»Salzburger Volksblatt« poroča, da se organizira ob italijanski meji v prepre-čenje prestopa meje obmejna obrambena četa in sicer začetkoma ena stotnija v vojnem stanju.
PROTI CARJEVEMU OBISKU NA ANGLEŠKEM.
pripravila delavska stranka velikanski protestni shod.
PROTI KITAJCEM V SEVERNI AMERIKI
se vodi boj v resnih oblikah. Industrijska podjetja v New Yorku, Chicagi in San Franciscu odpuste kitajske delavce, ker ameriški delavci nočejo ž njimi skupno delati. Do 60.000 Kitajcev bo brez dela. V Chicagi so zaprli Kitajci iz strahu vse svoje gostilne. Kitajci se ne smejo pokazati, ker jih pretepajo. Tudi zamorci napadajo Kitajce. Državne oblasti so nasproti protikitajskemu gibanju popolnoma pasivne.
BULOWA KRIZA.
Biilovv ostane kancler, dokler se ne reši finančna reforma. Viljem ostane v
Nemčiji, dokler ne bo rešena kriza. Konservativci so se pričeli pogajati z Biilo-j \vom, ki je izjavil, da vlada pod nikakim pogojem ne odobri postave o notiranju. Ako državni zbor v tretjem branju odobri davek na borze, se državni zbor razpusti. Cesar se je že dogovarjal z Biilo\vom o njegovem nasledniku.
SPOR MED BELGIJO IN ANGLEŠKO.
Med Belgijo in Angleško je nastal resen diplomatičen spor. Belgija je izjavila, i da zadeve ne predloži haaškemu razsodišču,
UMORI V LODZU.
Teroristi so usmrtili generala Sitixa, ko si je peljal iz Lodza v Kolče.
EGIPČANSKA NARODNA STRANKA PRI SULTANU.
Sultan je zaslišal odposlaništvo egipčanske narodne stranke, ki se mu je poklonilo kot prvemu ustavnemu kalifu.
AVSTR. CESAR ODLIKOVAL PREDSEDNIKA FRANCOSKE LJL1DOVLADE.
Avstrijski cesar je podelil predsedniku francoske ljtidovladc Fallirčsu veliki križ Štefanovega reda.
ODSTAVLJENJE MULEJ H4FIDOVO.
Uradno se poroča iz Maroka, da se Mulej Hafid najbrže odstavi. Maroški rodovi hočejo nazaj Abdul Azisa.
VOJNA NEVARNOST ZARADI KRETE VEDNO VECjA.
Krečansko vprašanje je poostreno. Velevlasti se namreč ne strinjajo s turško spomenico. Nemčija in Avstro-Ogrska delujeta na mirno rešitev. V Carigradu se vedno bolj zavzemajo za turško suvereni-teto na Kreti. Grški kralj je odklonii posredovalni predlog velevlasti, da ostani Kreta posebna država pod turško nadvlado, a pod grško upravo. Ko soi ga opozorili, da lahko nastane vojska, je hladno odgovoril, da bi vsiljeno mu vojsko sprejel. Tako Turki kakor Grki pošiljajo vojake v Tesalijo. Na Grškem in na Kreti upajo na vstajo Albancev, ki pa ni gotova.
novice.
+ »Narod«, podrepnik sedanje proti-slovanske vlade. »Slovenski Narod« je stopil popolnoma na stran finančnega ministra Bilinskega in ga pere v potu svojega obraza. Pravi sicer, da samo ne soglaša s surovimi osebnimi napadi, a tiste surove osebne napade, o katerih piše »Narod«, so iznašli »Narodovi« člankarji sami. Dr. Šusteršič in dr. Krek sta sicer ostro kritikovala Bilinskijevo postopanje v zadevi bosansko-hercegovske oderuške banke in to najostrejšo grajo je mož pošteno zaslužil, ker je pripomogel, da se je izročil bosanski kmet najnesramnejšemu oderuštvu. Surovih osebnih napadov pa sploh ni bilo. Sicer je pa naravnost smešno, da bi bili pri »Slovenskem Narodu« tako občutni zaradi »surovih osebnih napadov«, ker ta list že 20 let ne dela drugega, kakor da surovo napada osebe, ki mu niso ljube. Ako pomislimo1, da na eni strani »Slovenski Narod« naenkrat brani Bilinskega, na drugi strani pa dejstvo, da sta pomagala liberalna poslanca Ploj in Hribar pri zadnjem glasovanju s tem, da sta se zoper klubov sklep odtegnila glasovanju, potem si pač lahko vsak raz-
podrobnosti odstranile vsak dvom. Mladenič je storil vse, da ji zagotovi njen beg. Vstopila sta v ladjo, prijela vsak za dvoje .vesli j in začela voziti kolikor mogoče ob senčnatem bregu, da bi ju ne zalotili. Molčala sta oba; ona je vedno sledila znamenjem, ki jih je on dajal 'za krnilo. Od časa do časa je prenehal z vesli in se ozrl nazaj, da se prepriča, ali vodi lad-jo po pravem teku. Pod njima pa je šumelo jezero in njegovi valovi so se svitali ob lunini svetlobi kakor biseri, kakor dra-žesttni svetli opali. Nad njima pa so se dvigali sneženi vrhovi Blumlisalp, Jungfrau, •Moensch, Eiger v fantastični svetlobi in se v daljavi združili s sinjim nebesom, na katerem so sijale zvezde; pred njima ob bregu pa so bili nižji temni griči s svojimi pečinami in ob nje so pljuskali valovi iz jezera. Vse je bilo skrivnostno tiho, ,le vesla so delala nekaj šuma; bila jc ča-robna noč, in njena jasna lepota je bila y popolnem nasprotju z mislimi, ki so težile veslarja. V treh četrt urah skoro sta dospela s čolnom do onega kraja, kjer se potok Kander izliva v Tunsko jezero.
»Tu sem treba da zavijeva,« je dejal mladenič. »Vi greste dalje do velikega mostu in tam spoznate Strachligen po njegovem starodavnem stolpu.«
To so bile doslovno prve besede, ki sta jih v teh treh četrt urah spregovorila, odkar sta se vsedla v ladjo. Zdelo se je, da Mme Noetsved niti teh besed ni slišala. Franc je na njenem veslanju spoznal, kako silno mora biti utrujena. Toda ko je ladja med dvema čerima zadela ob suho, ,našla je hitro svojo moč, vstala in hipnila i'z ladje na breg, ne da bi bila prijela za roko, ki jo ji je 'ponudil Franc v pomoč.
On pa jc ostal v ladji. Ko je bila na suhem, se mu ni nič zahvalila. Pač pa je nenadno spregovorila v poveljujoče kratkih besedah, kakor bi kak bogatin zahteval plačilo dolga od človeka, s katerim sta se razšla:
»Vi imate orožje, ki je moja last. Blagovolite mi je ifcročiti.«
»Tu je imate,« odgovori mladenič in vzame iz žepa revolver, ki mu ga je tujka dala v paviljonu. Ona stegne svojo roko, da bi ga prijela in vzdahne tako sumljivo, da se hipoma v mladeniču vzbudi očitajoča vest.
»Ne,« je dejal in umaknil svojo roko tako, da ni oddal orožja grabežljivi roki.
»Jaz vatn ne dam tega revolverja, ako mi ne prisežete, kar sem tam doli zahteval od vas.«
»Dajte mi nazaj moje orož e,« ponavljala je ona. »Vi nimate pravice, da bi ga branili. Jaz sem ga vam samo zaupala, ne pa 'podarila. Revolver je moj, zato mi ga .dajte -nazaj!«
»Vi ga nc hote imeli.« jc dejal in ko je videl, da ga mu hoče iztrgati iz rolke, ga je vrgel v jezero. Predrzna ženska si ni mogla, da bi od jeze ne zastokala. Dvignila je roko kakor da bi hotela z njo udariti. Nato pa se je glasno zasmejala in /anidljiv zasmeh je bil podoben onemu v paviljonu.
»Saj je povsod dovolj puškarjev in kemikov.« je klicala, »vi niste s tem preprečili, zapomnite si, prav ničesar. Vi ste le učinili veliko lopovstvo in grdo nesramnost in to vse zato. ker imate strah Lopov, vi niste divjačina za nas. Vi niste ,vredni niti kroglje, ki bi vas umorila.«
(Dalje.)
soden človek sam ustvari sodbo o tem, da se je moralo skrivaj nekaj prav čudnega pripetiti. Nočemo raziskovati »misterij« teh čudežnih pojavov In to tudi ni potrebno, ker si lahko vsak sam misli, kaj da sc jc moralo pripetiti. Za javnost pnbijemo le kričeč škandal, da so se našli siovenski poslanci, ki so sredi odločilne bitke zoper ministrstvo, proti kateremu vodi ves slovenski narod najostrejši opozicijonalni boj in sicer zgolj iz narodnih vzrokov, skočili v hrbet svojim lastnim slovenskim tovarišem in tako izkušali oslabiti nj\ho(v odpor zoper protislovansko vsenemško vlado. To sta storila slovenska poslanca Hribar in Ploj dne 25. junija 1909. Ali se moreta ta dva moža imenovati še slovenska poslanca? Ta škandal kriči proti nebu in kriči po osveti. Kdaj bo pa še mogoč kak uspešen naroden odpor zoper ptuje nasilstvo, ako se dobe slovenski poslanci, ki so zmožni takega nezaslišanega obnašanja? Seveda, o kakem Hribarju, ki je brez rdečice kar dvakrat podpisal zloglasni pogodbi z Nemci zoper slovensko ljudstvo in o kakem Ploju, ki vidi svoj poslanski vzor v spletkarjenju in hujskanju zoper svoje tovariše, se ni čuditi, da je sposoben za tako početje. Imamo le eno upanje, da bodo kmalu volitve in da se bo takrat slovensko ljudstvo trajno iznebilo takih dveh narodnih zastopnikov!
+ Hribar se pere v predvčerajšnjem »Narodu« in sicer zaradi zadnjega svojega glasovanja. Zamorec pere samega sebe in drugega zamorca, moža, ki vedno splet-kari, dr. Ploja, torej malega Ploja. Hribar priznava, da se je namenoma umaknil glasovanju proti Bilinskemu in to je glavna stvar. Razume se, da se v svojo obrambo poslužuje načina, ki mu je postal že druga narava, namreč da obrekuje in zmerja druge ljudi. Dr. Šusteršiču in dr. Kreku očita nelojalnost in terorizem. Kako pa sta lojalna poslanca Hribar in Ploj? V tem, da je dr. Krek predlagal, da se črta iz Bi-linskijevega proračuna 5.000 kron, to se pravi, da se za 5.000 kron Bilinskijevega, na milijone znašajočega proračuna ločeno glasuje. Najprej se je glasovalo o celem proračunu finančnega ministrstva, izvzemši onih 5.000 kron, potem pa še posebej po imenih za 5.000 kron. Dotični dr. Krekov predlog pa se ni niti porodil v dr. Krekovih možganih in tudi ne v dr. Šu-steršičevih, temveč, čujte in strmite, predlog se je porodil v glavi najintimnejšega Hribarjevega prijatelja dr. K' r a m a f a1. Naprosil je namreč dr. Kramar slovenskega poslanca dr. Kreka, naj stavi dotični predlog! V Narodni zvezi je bilo sklenjeno z vsemi proti trem glasovom, da mora vsak član Narodne zveze glasovati zoper proračun finančnega ministra Bilinskega in sicer ravno zato, ker je Bilinski glavni Burianov sokrivec v zadevi bosanske oderuške banke. Cujte in strmite! Za ta sklep, da mora vsak član Narodne zveze glasovati proti Bilinskijevemu proračunu in da se tudi nihče glasovanju odtegniti ne sme. sta tudi glasovala žalostna junaka Hribar in dr. Ploj. Sklenjeno je bilo, da se glasuje zoper vsako postavko finančnega ministrstva, torej sta bila obvezana, da glasujeta tudi zoper onih 5.000 kron. Zdaj pa občuduj slovenski svet značajnost in možatost navedenih dveh narodnih zastopnikov! Pri dr. Šusteršičevem predlogu sta, dasi nerada, glasovala zoper oderuško banko, pri dr. Krekovem predlogu se pa nista upala glasovati za nezaupnico tistemu, ki je glavni krivec, da se bo vršilo oderuštvo pod vladno zaščito v Bosni in Hercegovini in še morebiti poleg tega na stroške naše države. Takega škandala še ni nikdar uprizoril slovenski poslanec, odkar obstoji državni zbor. Sramota strank' in listu, ki tako postopale še brani in opravičuje. Schreiner, Hochenburger, Stiirgkh, Bilinski in vsa ministrska tovari-šija se pa lahko smeji v pest. A hvala Bogu, še je dovolj značajnih mož med jugoslovanskimi poslanci, ki bodo brezobzirno izvojevali započeti boj, seveda brez Hribarja in Ploja — v katerih morajo videti od zdaj le najhujša sovražnika narodne opozicije. Obračun gotovo ne bo izostal.
+ Hribar in Plol proti Narodni zvezi.
Hribar in Ploj sta zasnovala čeden načrt, da razbijeta Narodno zvezo, to je skupno organizacijo vseh jugoslovanskih poslancev, ki se je zasnovala po tolikem trudu in ki je znala priboriti tako krasen uspeh kljub Hribarjevim in Plojeviin spletkam. Ne znamo, če se bo navcdencema čedni načrt posrečil, a če se posreči, potem naj zna cela Javnost, kdo da je razrušil jugoslovansko edinost, jugoslovansko ljudstvo pa naj zna, s kom da naj obračuna. Kar se tiče »Slovenskega kluba«, se čuti sam dosti močnega, da izpolni svojo nalogo in nosi neomadeževan prapor. Obžaloval bi pa gotovo ves »Slovenski klub« razdor v jugoslovanski delegaciji, ker so v »Savezu južnih Slavena« po veliki večini možje, ki so si znali priboriti pravo bratsko ljubezen in najvišje spoštovanje vseh članov »Slovenska kluba«. Res žalostno bi bilo ako bi se vez, ki veže vse Jugoslovane, raztrgala po Hribarjevih in Plojevih spletkah.
+ Ali smo že v pustu? »Osterreichi-
sche Rundschau« je dozdaj veljala za resno revijo. V svoji zadnji številk] pa objavlja na drugem mestu članek nekega »Spec-tatorja«, za katerim se najbrže skriva znani publicist Leopold baron Chlumecky, ki napada dr. Šusteršiča, češ, da v zvezi s Kramarem dela panslavistično politiko in sicer na ta način, da se v tujini posvetuje s sovražniki države, dela z njimi sklepe in jih v avstrijskem parlamentu izvršuje. Šusteršič da se ne bojuje proti vladi, marveč proti temeljem habsburške države! To vse bi človek mogoče še na ta ali oni način prenesel, če je trdnega želodca, ampak kar sledi, tega ne bi niti slon ne prežvečil. Spectator pravi namreč, da med katoliškimi Slovenci ki so do dna lojalni in domovinski, zaraditega »kar vrč proti Šusteršiču«, ki hoče »katoliško duhovščino s škofom vred peljati v boj za pravoslavni neoslavizem!« Skribifax, ki se tako skrbno skriva za anonimom, je ali že od-sekdaj popolnoma nor ali pa je za ta svoj članek od Bilinskega dobil anticipando toliko iz reptilskega fonda, da je znorel. Z njim bi bili torej pri kraju, »Osterreichi-sclie Rundschau« pa naj bo previdna, da se ne bo zopet kdaj s takimi norčijami bla-mirala, sicer bo> izgubila ves renome pri resnih ljudeh.
+ Na protialkoholni kongres! Vse prijatelje protialkoholnega gibanja, vse, ki uvidijo potrebo tega boja, vse načelnike društev in družb prosimo, da porabijo te dni do nedelje ter poagitirajoi za kongres in odpošljejo nanj kraju in razmeram primerno velike deputacije. — Kar se tiče vstopnine 1 krona, ki se nekaterim zdi prevelika, naj jo- oni, katerim ni težavno, le plačajo, saj vsaka akcija, tudi protialkoholna, potrebuje denarnih sredstev. Nikogar naj pa samo vstopnina od kongresa ne zadržuje! Za delavce in dijake je vstopnina ie po 40 vinarjev. Kdor pa niti tega ne utrpi, ima prost vstop. Glavna stvar je, da ljudje pridejo. Torej na kongres — od vseh strani!
+ Naši shodi. V nedeljo sta se vršila dva krasna shoda na Polšniku in v Šent Jurju pod Kumoni. Na obeh shodih je govoril deželni poslanec dr. Zajec. Poročal je o delovanju S. L. S. v državnem in deželnem zboru. Poročila so zborovalci z velikim navdušenjem odobrili. Posebno veseli so bili izvajanj glede postav o najetju desetmilijonskega posojila, o novi lovski postavi ter cestni postavi. Veliko ogorčenje je zavladalo med njimi, ko jim je govornik izvajal, kako je sedanja, Jugoslovanom krivična vlada, prodala bosanskega kmeta mažarskim oderuhom. Sprejete so bile krepke resolucije, naperjene proti sedanjemu vladnemu sistemu in ki izražajo neomajno zaupanje in zahvalo poslancem S. L. S. v državnem zboru za njih odločen nastop za pravice Jugoslovanov, poživljajoč jih, da ne odnehaip od boja, dokler ne zmaga pravična stvar. Posebno zaupanje in zahvalo sta izrekla shoda načelniku S. L. S. dr. Šusteršiču in drž. posl. dr. Kreku, izražajoč nado, da bosta tudi dalje vodila težavni boj' za pravice slovenskega kmeta.
+ Odmevi tržaških volitev. Včerai so tržaški Lahi priredili shod, da proslave zmago svojih 54 kandidatov. Govorniki so po laški navadi klobasah, da se je delala tcm&; Pitteri je Slovence imenoval barbare, drugače pa veliko operiral z Dantejem. Socialni demokratje, ki jih silno grize, da so se komaj z desetimi kandidati prerinili, so zborovalce na cesti čakali. Na trgu Goldoni so se spoprijeli. Deževalo je kamenje in metali so celo steklenice. Dva fi-beralca, trgovec Romano in težak Brais, sta bila ranjena, prvi z nožem v hrbet, drugi pa s steklenico po glavi. Policija je konečno napravila mir.
—■ V Škofj! Loki je umrla po kratki bolezni posestnica Krevsovega posestva in mlina gospa Marija Kalan. Kako je bila priljubljena, je pokazal njen veličasten pogreb. Posebno reveži jo bodo bridko pogrešali, do katerih je imela vedno odprto srce in roko. Bila je dobra mati svojim otrokom in zavedna katoličanka in zvesta bralka katoliških časopisov. Zadela jo je kap. Bodi priporočena v molitev posebno vsem sedanjim in bivšim gostom znanih »Kresovih Benetk«! Naše iskreno sočutje sorodnikom!
—	Samoumor. Iz Iga se nam poroča: V gozdu nad ribnjakom pri Dragi našli so ta ponedeljek obcšenca, moža srednje starosti. Vrvica, na katero se je obesil. Je bila privezana visoko na bukvi, obešenec sam pa je ležal pod drevesom. Obraz in roke so vse razjedene in razpadle, znamenje, da je moral že precej časa biti mrtev. Prinesli so ga v mrtvašnico na Ig in tu so domači spoznali, da je obešenec grajski kovač iz Turjaka, Marinšek. Doma so ga pogrešali že tretji teden. V obup so ga privedle, kakor se sliši, žalostne domače razmere, prepiri v družini. Zapušča šest mladoletnih otrok.
—	Povišanje vadn ških učite! ev. Na-
učni minister grof Stiirgkh je letos prvikrat povišal 83 vadniških in njim enakih učiteljev s 1. julijem v 8. plačilni razred po določbah tozadevnega zakona iz 1.1907.
—	»Trleste« in »Trento« so krstili dve ulici v Rimu. To pa najbrže zato, da dokažejo, da se jim po avstrijskih provincijah nikakor ne cede sline. Upati je, da vlada ne potrdi tega sklepa rimskega občinskega sveta, 'ker vsaka provokacija Italijanom pač ne sme biti dovoljena.
—	Sprejem v Trst došlih čeških pevcev je bil veMkansk. V Sežani in na vseh postajah do Trsta so bili pozdravljeni. V Barkovljah jih je pozdravljala množica ob progi s slovanskimi zastavicami v rokah. y Trsitu je pričakovalo goste nad 2000 Slovencev in Slovenk, ki so pevaje »Hej Slovani« spremili goste v mesto. Italijani se niso upali motiti slavlja. Slovenci so pretepli nekega Italijana, ki se je predrznil jupiti »<scavo«. Policija je potem tega Italijana aretirala, ker je imel pri sebi revolver.
—	Imenovan je za vodjo zemljiške knjige v Novem Mestu višji sodni oficijal gosp. Karol Zupančič iz Šmarja pri Jelšah.
—	V pokoj je šla poštarica Uršula B o n a č v Kranjski Gori. Na njeno mesto je za poštarico imenovana poštna ekspedi-jentka Marija H r i b a r z Jesenic.
—	Iz finančne službe. Qosp. Alojzij Huth je imenovan za prov. finančnega komisarja, davčni oficijal gosp. J. Lavrič za davkarja v devetem, davčna asistenta gg. Viljem Ledenig in J. Hočevar pa za davčna pficijala v desetem činovnem razredu.
—	Živinorejska zadruga v Selcih je idoibila od poljedelskega ministrstva 3000 K ,podpore.
—	Matura na tržaški državni gimnaziji. Zrelostni izpit, ki se je pričel 26. t. m., so napravili sledeči Slovenci: Lavoslav Čermelj, Ivan Kralj, Ljudevit Kuščer, vsi trije z odliko. Boštjan Errath, Vekoslav Sahar in Fran Šusteršič z dobrim uspehom. #
—	Prijatelji lova, pozor! Dne 7. julija ob 10. uri dopoldne se odda v najem za dob pet let lovišče v Šmratnu pod Šmarno goro. Več o tem današnji oglas.
—	Podraženje kruha. S 1. julijem se podraži kruh za 4 st. od kg; tako je sklenilo društvo pekov v Gorici.
—	Pomota tržaškega cesarskega namestnika. Tržaški cesarski namestnik Hohenlohe se je tudi udeležil zadnjih volitev v Trstu. Ko je pa prišel v poslopje, y katerem se je vršila volitev, se je zmotil in zašel v agitacijski lokal laške liberalne stranke. Pri dolgi mizi je sedelo več gospodov. Cesarski namestnik je pristopil in Lahonu, ki je sedel v sredi, izročil volivni listek. Dotični Lahon je listek vzel, razprostrl ga in pogledal — listek je bil prazen.
—	Izprememba poštnih okrajev. Lač-ja vas v občini Kdkarje na Štajerskem, ki je pripadala doslej v poštni okraj Mozirje, je od&ihmal v poštnem okraju Šmartno pri Gornjem gradu; tisto velja za selo Potok v 'zgoraj imenovani občini. Vas Gabrijelo v občini Št. Rupert na Dolenjskem, pripada odslej k c. kr. poštnemu uradu v Tržišču in ne več v poštni okraj Krrnelj.
—	Učiteljske vesti. Voditeljsko mesto v stalno nameščenje na enorazredmici na Dobravi pri Kropi (okraj Radovljica) do 15. 'julija t. 1. — Učiteljsko mesto v stalno nameščenje na dvorazrednici na Brezovici (okraj Ljubljana) do 20. (julija t. 1. — Oibolelo učiteljico Jerico Bizjak v Boh. Srednji vasi nadomešča učiteljica Helena Kačič. — Začasna učiteljica na dvorazrednici na Brezovici (okraj Ljubljana) je postala dosedanja ondotna su-plentinja Marija Mulaček. —Kranjski deželni odbor je pomaknil s 1. julijem 1.1. v prvi plačilni razred kateheta na meščanski šoli v Postojni Andreja Ažman. Razpisano >je v stalno nameščenje učno in voditeljsko mesto na enorazrednici v Po-dragi (okraj Postojna) do 10. jullija t. 1.
•— Podpore obrtnim nadaljevalnim šolam na Kranjskem. Minister za javna ,dela je dovolil za leto 1909 podpore sledečim obrtno-nadaljevalnim šolam: škofi a Loka 310 K, Krško 580 K, Kranj 300 K, Tržič 800 K, Radovljica 300 K, Ribnica 460 K, Novo Mesto 520 K, Kamnik 260 K ,in Šmartno pri Litiji 650 K.
—	Črešnje. Z Goriškega poročajo: Letos je bilo pravo leto črešenj. Cene pa ,so bile kterikrat tako nizke, da so kmetje iraje pustili črešnje na drevesih, ker se ni izplačalo jih trgati. V Dornbergu in drugod so napravili iz črešenj mošt in žganje. .Salmo na kormtaiski trg so jih Brici znosili ..13.000 kvintalov.
—	Hčer in ženo umoril. V bližini Ko-tora se je hudo razjezil gostilničar Franc Bogetič, ker ni našel doma svoje hčere in žene, ko se je vrnil domov. Šel ju je iskat in ko ju je našel, zadal je hčeri s sekiro tak udarec na vrat, da ji je odsekal glavo, ženo pa -je smrtnonevarno ranil.
—	Vojaštva je ob goriški meji zelo veliko, posebno pa še v soški dolini. V Volčah, Kobaridu, Bovcu so planinski lovci, kakor vsako leto. Poleg teh je prišel v Volče tudi oddelek 97. pešpolka, v Kobarid in Bovec pa po en oddelek 17. pešpolka iz Celovca.
—	Ponesrečili v tujini. V Binghamu Canyon, litah, v Ameriki, je v rudokopu velika skala zlomila obe nogi Francetu
Seme iz Podgorice pri Savi. — V Latrobe, Pa., je vlak povozil Jožefa Ferlin.
—	Dramo »Krvava noč v Ljubljani« ameriški Slovenci izdajo v posebni knjigi.
—	Glavna skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« bo v nedeljo, dne 8. avgusta na Jesenicah.
Razposajeni fantje. Janez Udir v Besnici je"'slcp siromak, ki je za vsako delo nesposoben. Iz usmiljenja ga je najel domači župnik 'za zvonenje pni farni cerkvi. To njegovo telesno slabost izkoriščajo domači fantje s tem, da mu na vse načine nagajajo in ga jeze. Tudi tu imajo fantje navado, posedati med službo božjo pod zvonikom, kjer uganjajo razne reči in z glasnim govorjenjem motijo vernike pri službi bo'žji. Ondotni župnik jc naročil .Udirju, naj skrbi ondi za red. Neko nedeljo med dopoldansko službo božjo je .skušal Udir po naročilu odpraviti Janeza Rakovca, Janeza Tomaževiča in Janeza Kalan a izpod zvonika. A ti so se delali iz .njega norca, ga cukali za lase, mu vzeli klobuk in pljuvali nanj. Med popoldansko .službo božjo sta pa Janez Štular in Janez papler Udinja tako oklofutala, da mu je .tekla kri. Sodišče je vse obsodilo in sicer Rakovca, Tomaževiča in Kalana vsakega na dva tedna, Štularja in Paplerja pa .vsakega na en teden zapora.
—	Naročila na kolekfe »Obmejnim bratom v pomoč« (kolek 2 vinarja) sprejema g. Anton Volta, blagajnik »Gospodarske zveze« v Ljubljani. Na naročila brez denarja se ni mogoče ozirati, zato prosimo, naj vsak naročnik z naročilom pošlje tudi denar. Naj bi ne bilo našega somišljenika, ki bi ne rabil koleka »Obmejnim bratom v pomoč!«
Razne stvari.
Ponarejena oporoka, v kateri se gre za 12,000.000 kron, daje posla budimpe-štanskemu kalzenskemu sodišču. Dognali so namreč, da -je hišni posestnik Wohl ponaredil oporoko in da je po njej podedoval od svojega strica 12,000.000 K. Wobl še ni aretiran, ker baje biva v Karlovih Varih.
Umor na avstrijski ladji. Iz Bukarešta se poroča, da je hotel na avstrijski ladji »Josef Karel« posiliti Turek Azan neko Rumunko. Priskočili so ji na pomoč kapitan in mornarji, da Turka aretirajo. Azan se je pa iztrgal in je z nožem smrtno nevarno ranil enega mornarja, lahko pa več, nakar je skočil v Donavo in izginil.
Spopad med ruskimi in japonskimi mornarji. V obotskem zalivu je prišlo do krvavega spopada med ruskimi in japonskimi mornarji. Oboroženi Japonci so navalili na 30 Rusov ter jih deloma pobili, deloma težko ranili. Kasneje so se zbrali vsi ruski mornarji in planili za Japonci in jih mnogo pobili.
Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo-« :: vencev v Št. Ilju! ::
Ljubljanske novice.
!j Nesreča na državnem kolodvoru.
,Dne 28. t. m. popoldne okolu pol 2. ure razkladali so na državnem kolodvoru delavci bukove 'hlode. Da bi potisnili dva ,vo'za nekoliko naprej, porinili so prazni ,voz nazaj, potem ga pa spustil na prednja dva voza. Med tem je pa letel 20 'let Stari delavec Jožef A'U bel naprej ter .skočil na tir, a v tem hipu je že 'prišel med odriivače, nakar mu -je bilo prsno okostje ,strto. Imel je še toliko moči, da je od-skočil iz tira, med tem pa nezavesten obležal. Pripeljali so ga v deželno bolnico, kjer je po preteku ene ure umrl. Truplo ponesrečenega se je danes raztelesilo.
lj Društvo za varstvo živali ima danes, dne 30. junija, občni zbor. Ali bi ne bilo umestno staviti predlog, da se c. kr. deželna vlada naprosi, naj prekliče odredbo vsled katere se morajo psi voditi na vrvici in imeti še nagobčnik. Zadostuje vendar, da imajo nagobčnik. Pse se ne more zletati in zboli. Gospodar ima pa vedne sitnosti, ker se s to naredbo ničesar ne doseže. Strogo naj se pa pazi, da imajo vsi psi tudi v okolici nagobčnike, dokler obstoji še nevarnost pasje stekline.
ljOdmev iz septemberske dobe. Na zatožni klopi je te dni sedel 17 let stari Jožef Novak, sedaj ključavničarski pomočnik v Rudolfovem. Dne 22. septembra 1908 je bil Novak še vajenec pri tukajšnjem ključavničarskem mojstru Omanu. Imel jc naročeno, da sname nemško napisno desko trgovine »Inst. Maschke« v Židovski ulici. Ko je po mojstrovem naročilu to delo končal, pripravila ga je zbrana množica tudi do tega. da jc snel napisno tablo »pri Roži«. Med to množico se je nahajal tudi trgovski sotrudnik Ernst Vindišer, o katerem je kasneje pred sodiščem se izjavil, da ga ne pozna. Tudi pri konfrontaciji 7. Vindišcrjem je obdolženec istotako trdil. Šele dne 19. novembra, ko je bil drugič
zaslišan je priznal, da je prvič neresnico govoril, ker Vindišerja žc od pred pozna iii ga jc tudi videl istokrat v Židovski ulici. Jožef Magerl pri razpravi kot priča zaslišan je potrdil, da mu je Novak že pred njegovim prvim zaslišanjem pravil, da Vindišarja dobro pozna. Obdolženi Novak se zagovarja, da zato prvič ni'resnice govoril, ker so mu v delavnici grozili, da bo oklofutan, če bo Vindišarja izdal, in pa ker sc je Vindišarja bal, ki ga jc grdo gledal. Ker ni bilo ničesar obtežilnega, olajšalno pa skesano priznanje, dosedanja neoporečnost in mladost, ga je sodišče obsodilo na tri tedne ječe.
lj Danes sodi garnizijska sodnija v .Ljubljani brata Premrova, ki sta tudi obtožena, da sta umorila kočijaže v Trstu.
lj Ljubljanska občekoristna zadruga za zgradbo stanovanj« imela je dne 26. t. ni. v prostorih restavracije g. Dekleve svoj redni občni zbor. Ravnatelj g. dr. Rupnik je v nagovoru povdarjal, da je poročilo o delovanju zadruge pač skromno, da pa zadeva vsekako napreduje in stojimo danes pred početkom zidanja stanovanjske hiše v Hilšcrjevih ulicah. Izraža zahvalo tudi vsem, ki so sodelovali v prid nabavi stavišča, posebno g. drž. poslancu dr. Žitniku, dalje centralnemu društvu računskih uradnikov oziroma njega predsedniku g. Fleschu ter g. Bradaški, ki je tu posredoval. Tajnikovo poročilo, ki ga je podal g. Roethl, navaja, da je zadruga izšla iz »Uradniškega stavbnega društva« ter je bilo težišče vsega delovanja v prvem poslovnem letu nabava stavišč, za gradbo uradniške stanovanjske hiše. To vprašanje bode kmalu definitivno rešeno, ker je potreba le šc formalne uredbe glede nakupa tozadevnega stavišča v Hilšerje-vih ulicah in se zgradba stavbe v kratkem prične. Zadruga je štela koncem leta 1908 62 članov in se je razpravljalo zadružno vprašanje v 10. sejah. —Blagajnikovo poročilo, g. Skušeka, navaja denarnega prometa v poslovnem letu 1908 skupno 5869 kron, vplačanih zadružnih deležev 2642 K. in konečnega denarnega premoženja 4359 K. Predsednik nadzorstva g. dr. Bezjak naznani, da so knjige in računi v redu in predlaga odvezo blagajniku in pa, da sc čisti dobiček 76 K pripiše rezervnemu zakladu, kar se soglasno sprejme. Pri slučajnostih se je vnela živahna debata glede nameravane stavbe, o kateri pa se ni vršilo nikako sklepanje, ker je zadeva stvar načelstva in nadzorstva. Tudi se ni vršila namesto odstopivšega člana načelstva, g. Bradaška, nikaka dopolnilna volitev, ker ta ni bila na dnevnem redu obč. zbora. Ko so se dala raznim vprašanjem posamnih članov potrebna pojasnila, povdarjal je končno g. dr. Rupnik še, da se upošteva pri zadrugi vedno le zgolj gospodarski značaj, ker smo navezani na vse faktorje, ter je prosil, da vsak član po možnosti pridobiva novih članov, da bode v vzajemnem delu mogoče rešiti važno stanovanjsko vprašanje v splošno zadovoljnost vseli članov.
.lj Dunajski župan dr. Lueger sc pelje v petek mimo Ljubljane v Trst, kamor se poda, da bo navzoč, ko spuste v morje vojno ladjo »Radetzky«.
Ij Zemljevidni odsek »Slov. Matice« ,ima v sredo, dne 30. t. m. ob pol 8. uri zvečer sejo.
lj Prvi letos na Triglav je prišel v ponedeljek ob pol 8. uri zjutraj stavec v Katoliški tiskarni gosp. Albin H rova ti n. ,Snega je na Triglavu zelo veliko in vsled tega hoja na Triglav zelo težavna. Razgled s Triglava pa je bil krasen, ker je bilo nelbo popolnoma čisto.
lj Vojaki 17. pešpolka so imeli do ,včeraj »strenge Bercitschaft«.
lj 50 ruskih učiteljev in učiteljic se pripelje 9. julija v Ljubljano. Iz Ljubljane se podajo preko Postojne v Trst, kamor prispejo dne 11. aH 12. junija. Iz Trsta se popeljejo čez Gorico in Bled nazaj na Rusko,
lj Kap zadela je v ponedeljek popoldne pred hišo št. 8 na Zabjeku vpokoie-nega učitelja gosp. Bernarda J a n c a. Pokojnik je bil rojen 1840. 'leta na Sebičnem ter pristojen v Zgornjo Šiško. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k ,sv. Krištofu.
ij Konj splašil se je včeraj popoldne jna Zaloški cesti posestnikovemu sinu Anionu Urbiču iz Vodmata, ko je srečal voz električne železnice. Skočil je v stran in je pri tem konj z vozom vred padel v ja rek, kjer polagajo cevi za plinovo razsvet jjavo. K sreči se ni nič huišega pripetilo.
lj Zaletela se je v Drago pri Kočevju papiga golobje velikosti in svctlorjave barve. Kdor jo pogreša, naj se obrne na .orožništvo v Dragi.
lj Za Rokodelski dom v Ljubljani jc daroval preč. g. Ivan Renier, župnik v Krškem, kot II. dar 20 K. — Bog plačaj! Živeli posnerrtovalci!
lj Kranjsko društvo za varstvo žival ima danes zvečer ob 8. uri občni zbor pri »Lloydu« v pisarni deželne zveze za ptujski promet.
lj Umrla je v Zaiokarjevil uiicah št. 4 gdč. Minka P1 e h a n. stara 19 let.
Telefonska in brzojavna porotila.
OBSTRUKCIJA V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj, 30. junija. V današnji popoldanski seji so še na vrsti nujni predlogi. Majprej je n* vrsti nujni predlog Mlado-čehov o čeških manjšinskih šolah, potem jc na vrsti 37 nujnih predlogov čeških agrarcev in 23 nujnih predlogov »Slovenskega kluba«. Jutri se vrši* seja načelnikov. ki naj določi nadaljne delo parlamenta. Danes ali jutri ima sejo parlamentarna komisija »Slovanske enote«, ki določi tej skupini nadaljno taktiko.
NAUČNI MINISTER PRI CESARJU ZARADI LAŠKE PRAVNE FAKULTETE. '
Dunai, 30. junija. Danes je cesar v daljši avdijenci sprejel naučnega ministra, i Govori se, da je cesar imel pogovor z na-učnim ministrom radi laške pravne fakultete.
NOVE LOKALNE ŽELEZNICE. Dunaj, 30. junija. Vlada je predložila državnemu zboru predlogo za zgradbo 33 novih lokalnih železnic bodisi da vlada prevzame garancijo, bodisi da se grade z drž. subvencijo ali pa popolnoma na drž. stroške. Med temi železnicami ste na Koroškem progi Šmohor - Koče in Holmic -Zgorenja Bela, na Štajerskem proga Pol-zcla-Motnik in v Dalmaciji Gruž-Dubrov-nik.
Dunaj, 30. junija. Nove lokalne žefez-,nice bodo dolge 720 kilometrov, zgradba bo veljala 145 milijonov kron, država bo prispevala 95 milijonov kron.
BURIAN V BOSNI. Budimpešta, 30. junija. Skupni finančni minister se tc dni s svojo soprogo poda za dalj časa v Bosno.
BIANKINI IZJAVLJA.
Zader, 30. junija. »Narodni list«, organ posl. Biankinija, izjavlja, da »Slovanska Jednota« zahtevi poslancev Biankinija, Ivčeviča, Periča in Vukoviča, da bi se smeli pri glasovanju o proračunu ab-,sentirati, ni ugodila, nakar so imenovani /iz »Jednote« izstopili.
SODNA RAZPRAVA PROTI ANTIMILITARISTOM.
Praga, 30. junija. Danes se je pričela glavna razprava proti voditeljem razpu-Ščene narodne socialistične protivojaške organizacije. Razprava jc tajna. Obtožbo zastopa drž. pravdniški substitut dr. Dr-bohlar, zagovornikov je šest. Obtoženih je 46 oseb v starosti od 19. do 28. leta. Obtožba obsega obdolžitcv hudodelstva < po § 9. in 222. kaz. postave in § 7. postave 7. majnika 1909, zapeljavanje vojakov k prekršitvi vojaške dolžnosti, štirje obtoženci pa zaradi razžaljenja Veličanstva in članov vladarske rodbine, eden pa še zaradi krive prisege in napeljevanja h krivi prisegi.
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, 30. junija. Splošno se povdarja, da se je Lukacsu popolnoma ponesrečila naloga sestaviti iz članov neodvisne stranke ministrstvo. Sedaj bode Lukacs poizkusil sestaviti izvcnparlamentar-no ministrstvo.
Budimpešta, 30. junija. Lukacs se poda v kratkem na Dunaj. »Budapesti jiirlap« poroča, da se bo vrnil v Budimpešto s popolno listo novega ministrstva. Khuen Hcdervary da bo notranji minister. Košutovo glasilo pravi, da se je Ltikacs-nvo predlogo zato zavrnilo, ker bi bili nevtralni ministri abnormaliteta. Glasila socialnih demokratov pišejo, da je rešitev jiz sedanje krize le demokratiziranje parlamenta.
RUSKI POSLANCI NE OBIŠČEJO BELGRADA.
Belgrad, 30. junija. Ruski poslanci dume, kojih prihod je bil določen za začetek julija, ne obiščejo Belgrada, kar je predsednik dume, Homjakov, naznanil predsedniku srbske skupščine, navajajoč za razlog nepričakovane okoliščine. Tukajšnji politični krogi domnevajo, da je poslancem prepovedala obisk v Belgradu ruska vlada in sicer zato, da ustreže Nemčiji.
NASILJA NA RUSKEM POLJSKEM.
Varšava, 30. junija. Policija je te dni izvršila veliko hišnih preiskav pri zdravnikih, inženerjih in advokatih; blizu 80 oseb je tudi zaprla. Domneva se, da so vsi ti čini samovoljne odredbe politične policije, ki hoče s tem »dokazati«, da je neobhodna.
SESTANEK RUSKEGA CARJA IN TURŠKEGA SULTANA.
Pariz, 30. junija. Iz Peterburga poročajo, da se v kratkem v Carigradu se-staneta ruski car in turški sultan.
ITALIJA SE OBOROŽUJE.
Rim, 30. junija. Druga laška Dread-noughtka, ki sc bo začela letos graditi, bo dolga 180 m in bo imela vsebino 22.000 ton. Nosila bo 10 topov po 30-5 cm kalibra.
Štajerske novice.
Š Slov. katol. ?»tad. tehn. društvo »Zarja« v Gradcu ima v četrtek 1. julija svoj tretji redni Občni zbor s sledeč'iin .dnevnim redom: a) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; b) 'poročilo odbora; c) volitev revizor-jev; d) slučajnosti. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Loka'! »pri zeleivi Štajerski«.
Š Obsojen je bil v soboto v Celju bivši pisarniški uradnik pri celjskem okr. glavarstvu, Stupan, zaradi ponareje datuma na neki sprejemnici v rekurznih zadevah na dva meseca ječe, njegova žena in nečakinja pa zaradi krivega pričevanja tudi vsaka na dva meseca.
š Čuden cvet. Na župnijskem vrtu v Zibiki pri Smarji je pognal na enem zelo košatem žlahtnem »ognjecu« srednji cvet takoj potem, ko je odcveil, sam še neposredno iz sebe nove cvetove, in sicer deset, dobro razvitih, seveda manjših, kar je gotovo dozdaj še nezaslišana prikazen. Videti ga je še sedaj.
š Nova »Miadeniška zveza«. Iz Slivnice pri Mariboru sc nam poroča: Tudi tukaj pri nas sc je ustanovila toli prepotreb-na »Miadeniška zveza«. Pristopilo je takoj prvi dan nad 40 mladeničev. Začetek je storjen in sedaj pa mladeniči vsi pod prapor »Mladeniške zveze«! Na zdar!
š Štajerski duhovniki, pozor! Zadnja številka »Slovenskega Gospodarja« napo-veda občni zbor duh. podp. društva na 14. julija. Na dnevnem redu je zlasti volitev novega odbora. Ker pa je zadnja volitev bila šele jeseni 1. 1907, § 15. pravil pa določa odborniško dobo na tri leta, tedaj je jasno, da bi bila sedaj vsaka nova volitev — nezakonita in neveljavna, na kar opozarjamo vse ude in zlasti gospoda predsednika.
š V Dravo [e skočil in utonil delavec Ign. Krejac.
š Trgovske vesti. Zbrisala se je v registru tukajšnjega okr. sodišča tvrdka Steinauer, železniška tovarna v Vitanju. Ena ponemčevalnica manj! — V konkurz je prišel trgovec A. Matzun v Sevnici.
* »Večna molitev« z velikim tiskom
•je zdaj tudi v vezavi z ziato obrezo na razpolago, izvod po 3 K 90 h (v vezbi z rdečo obrezo 3 K). Knjigo z veseljem pozdravlja naše ljudstvo, ki tako rado moli in časti predvsem Jezusa v zakramentu ljubezni. Saj »Večna molitev« v novi obliki z velikimi črkami v razločnem in krepkem tisku ustreza vsakomur, v prvi .vrsti pač onim, kojim pešajo oči, pa sploh vsem, ker se molitvene ure na večer molijo pri luči in so cerkve zelo mračne. Nova knjiga varuje vid. zato oo vsak gotovo zelo rad po njej segel. Velike vrednosti je pa tudi trpljenje (pasijon) našega Gospoda Jezusa Kristusa po štirih evangelistih, kar dozdaj nima prav nobena slovenska molitvena knjiga. »Večna molitev« v novi obliki naj postane last vsake poštene krščanske slovenske hiše. Naroči s v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Naročajte ..Slovenca"!
Pecite, pražite in kuhajte „PEKATETE", saj se dajo te okusne testenine na raznovrstne načine pripravljati.
1411 3-1
TKŽNE OEIVJE.
Cene veljajo za SO kg. Budimpešta 30 junija
Pšenica za oktober......13 61
Rž za oktober 1. 1909. .....	10-06
Oves oktober........7 84
Koruza za juni 1909 ..........7 68
Koruza za maj I. 1910.....718
Efektiv:---.
* —*—' ....
Metearalsgično poročilo.
Vlilna a. morjem 306*2 m, sred. zračni tlak 735*0 mss.
J	Č*a opt-i.vanja	3tan|e barometra » mm	Temperatura po Celiijn	Vetrovi	riab.	fig
28	o. tv«e.	735 1	162	sl. jjzah.	jasno	
29	7. ijutr.	34 5	12 5	brezvetr.	megla	2 4
	a. pop	30 9	237	sr. jvzh.	pol obl.	
29	9. zveč.	301	169	St. jug.	pol obl.	
30	7. zjutr.	266	141	sr. svzh	dež	06
	2. pop.	26 4	176	sr. zah.	del. jasno	
Srednja predvčerajšnja temp. 17-4", norm. 19 0"' Srednja včerajšnja temp. 17 7«, norm. 19 0'.
Nova vila
V Ljubljani z idilično in mirno lego ter lepim vrtom se pod ugodnimi pogoji proda. Pismena vprašanja pod šifro »Vila 36" na upravništvo »Slovenca*.	145^ 8-1
1305 1-1
Ivan in Pavla Plehan naznanjata v svojem in svojih otrok imenu potrtega srca prežalostno vest, da je njiju presrčno ljubljeno hčerko, oziroma sestro, gospodično
MINKO PLEHAN
po dolgi mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob četrt 1. uri ponoči v cvetu mladosti 19 let Gospod k sebi poklical.
Truplo predrage pokojnice se bode v sredo 30. junija ob V27 uri slovesno blagoslovilo ter prepeljalo iz liiSe žalosti Zalokarjeva ulica St. 4 na pokopališče k Sv. Križu in položilo ondi v lastni grob. ZaduSne sv. maše se bodo brale v več cerkvah.
Prosi se za tiho sožalje in priporoča rajno v pobožno molitev. Ljubljana, dne 29. junija 1909.
1Ž01
Zahvala.
i-i
Za ljubeznivo sočutje ob prebridki izgubi nuSe predrage matere
Marije Kalan
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
V Skofjl Loki, 29. junija 1909.
Žalujoči ostali.
tata——n
Dne 7. julija ob 10. uri dopoldne se odda v najem za dobo petih let lovišče občine Šmartno pod Šmarno goro najboljšemu ponudniku.	1803 3-1
Lovišče je posebno pripravno za lovce iz Ljubljane, ker jc oddaljeno Ie 5 minut od postaj Medvode in Tavčarjev dvor ter 10 minut od postaje Vižmarje. Poleg tega leži na takem kraju, da nudi lovcem tudi lep razgled.
ki ima veselje do špecerijske trgovine in je vešč slovenskega in nemškega jezika, iz dobre hiše, v starosti 14 do 16 let sprejme takoj	16S0 (1)
Ignac Sitar, trgovec v Toplicah, Dol.
¥©858esi naloga rasnih 2257
slovenskih plošč in sromofonou
ctnikl od gramofonov !n ploič na ratpoiago.
ft P. Znjec
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, štv. 28,
iz proste roke se proda
blizu tovarne in želcznice, v kateri se nahaja gostilna. Pripravna je tudi za kako drugo obrt Natančna pojasnila daje lastnica Rozalija žumer, Koroška Bela žf. 104. p. Javornik.	1789 3-1
—BB——
za dva konja in dve šupi s podstrešjem za krmo se takoj odda. — Več pri D. Rovšeku, fotografu, Kolodvorske ulice 35. 1774 (i)
© ^
stara 2 leti, sredi Rožne doline št. 203, s 4 stanovanji, pripravna tudi za prodajalno sc proda po nizki ceni. — T. Ceh.	1687 (1)
>4 M.
za električno centralo išče službe. Nastopi lahko tekom 14 dni. Ponudbe pod šifro 1786 „100" na upravo »Slovenca«. 3.1
K0NT0RISTINJR
vešča tudi nemščine, ki se razume na knjigo-vodsto, se išče takoj za večje podjetje v Ljubljani. Želi se znanje stenografije in pisanja na stroju. Ponudbe na upravo » Slovenca". 1795 3-1
Razpis službe.
Županstvo v Starem trgu pri Ložu razpisuje službo
občinskega tajnika
z letno plačo 1000 K in postranskim zaslužkom. Zahteva so zmožnost uradovanja vslovenskem in nemškem jeziku. Oglasila se sprejemajo do 31. jul.1909.
Županstvo Stari trg pri Ložu dne 29. junija 1909. 1802 3"1	Skrbeč, župan.
za dobro idočo trgovino z narejeno obleko
in raznim drugim blagom se išče proti dobri plači in odstotke.
V slučaju se proda tudi trgovina pod zelo ugodnimi pogoji. - Naslov pri upravi tega lista.	1722 (l)
g Prošnja, i
Prosijo se tem potom vsi, ki bi kaj vedeli o sedanjem bivališču gospodičine Marije Skvarča doma iz Rovt pri Logatcu, iz hiše nekdaj zvane pri „Vipavčevem Janezu" (Japauc Janez), sedaj vdova in baje bivajoča v Ljubljani. Vsa dotična po-
("asnila naj se pošiljajo na naslov njenega sorodnika: ulij Skvarča, Normanci, Slavonija.
Slovenska trgovska šola v Ljubljani
Vpisovanje v pripravljalnirazred in v novootvorjeni I. trgovski letnik
se bo vršilo
dne 8. in 9. julija 1909 od 9. do 12. ure dopoldne
v šolski pisarni na Kongresnem trgu Stev. 2.
Za vsprejem v pripravljalni razred se zahteva 13 leto starosti in najmanj dovršeno ljudsko šolo.
Za vsprejem v I. letnik se zahteva 14. leto starosti in dovršeni pripravljalni razred, dovršeno meščansko šolo ali štiri razrede srednjih šol; vsprejemajo se pa tudi učenci ki sicer niso izpolnili teh pogojev predizobrazbe, ki pa dokažejo svojo zmožnost s posebno izkušnjo iz: slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, zemljepisja, prirodoslovja in prirodopisja.
Vpisnina znaša K 51-, prispevek k učilom K 10'-, šolnina v pripravljalnem razredu I< 501— v trgovskem letniku I< 100--; šolnine lahko oprosti šolski kuratorij.
Na novo vstopajoči učenci naj se oglase v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov in naj prinesejo seboj svoj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
1797 3-1	V Ljubljani, dne 27. junija 1909.
Ravnateljstvo.
Dne 2. julija 1909 vršila se bode pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani ob 10. uri dopoludne v izbi štev. 16
izvršilna dražba
v stečajni sklad tvrdke I. C. Juvančič v Spodnji Šiški pri Ljubljani spadajočih zemljišč in 6ic»: vi. št. 214 in 410 k. o. Spodnja Šiška obstoječe iz hiše št. 77 in gospodarskega poslopja; najmanjši ponudek 64281 K;
vi. št. 480 iste k. o. obstoječe iz dveh travnikov; najmanjši ponudek 3091 K; ln vi. št. 504 iste k. o. obstoječe iz dveh stavbenih parcel; najmanjši ponudek 6457 K. Zemljišči vi. št. 480 in 504 ste ob cestah ležeči stavbišči.	-
Hiša št. 77 je enonadstropna, zelo prostorna in komaj četrt ure oddaljena od mesta, leži tik ob glavni celovški cesti in ima velike kleti, vrejene za vinsko trgovino ih je tUdI sedaj v konkurzu se nahajajoča tvrdka tržila ondi z vinom nad 30 let
Dr. Viljem Schweitzer
1798 l-l	steCajni upravitelj.
. uri pop.
se na licu mesta prodaja dražbenim potom
z vso opravo, gospodarskimi poslopji, žago, parkom, vrtom, 10 oralov vinogradov, vso vinsko zalogo itd. proti večletnim plačilnim obrokom. Dražbeni pogoji izvedo se na licu mesta. Grad s svojimi prostornimi kletmi je prav posebno prikladen
za vinsko kupčijo.
Natančneje informacije daje Josip Lavrenčič v Ljubljani.
1756 3-1
ocKrraajra?"
Priporoča s.avnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem	EzScortrso
iiiimh ii 11 m i ii ii n iati;fia5rebtc*w
Tomanove ulice štev. 10, zraven „lMarochiega doma1'.
1600 Proda se iz proste roke 10-1
v Jaršah št. 23 blizu novega pokopališča Sv. Križa v Ljubljani. Hiša je tik nove šole in je pripravna za različne namene, posebno za vpokojenega, ki želi miru. Blizu hiše so tudi lepi gozdi za izprehajališča. Več se izve na Martinovi cesti št. 32, v Ljubljani.

Dež lekarna pri,.Mariji pomagaj''
R2.
V Si ffl». i
zraven cesarja Franc Jožefovega jubil. mostn
priporoča ob sedanjem času za jetranje najbolj j pripravno pristno, čisto in sveže
Dorše^o mel ribje olje
Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi tvojega izbor, učinka znano J
Taniio = chinia tinktura za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpa-1 danje las. — Cena steklenici z rabiinim na-j vodom I K.	2700 E
Slovita Melasine listna in zobna!
Vr-rf/l deluje izborno proti zobobolu in gnji-TOlKl|obi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
I Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, ka-■ tera se priporočajo po raznih časopisih in ceni-I kih. ffilcd. Cognaca, MaSaga, ruma itd. razpošilja jsc poŠti vsak dan dvakrat.
Dobro izurjenega
1753 4-1
sprejme takoj R. Ikobi, trgovina z mešanim blogom na Bregu pri Borovnici.
Ker se je natisnilo le omejeno število, opozarjamo s tem vnovič na nakup
Faksimile izdaje Prešernovih
Na c. kr. državni gimnaziji bodo sprejemne izkušnje za prvi razred
¥ četrtek, d2ie 8* julija 180.9
in se prično ob 9. uri dopoldne.
K vpisovanju naj pridejo učenci v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov v nedeljo, dne A. julija med pol 9. in 12. uro v ravnateljevo pisarno ter naj prinesejo s seboj krstni list in obiskoval no (oziroma zadnje šolsko) izpričevalo.
Zunanji učenci se za sprejem oglasijo lahko tudi pismeno, ako pošljejo pravočasno imenovani listini.
Učenci, ki pripadajo po rojstvu in rodbinskih razmerah c. kr. okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati samo po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
V Ljubljani, dne 19. junija 1909.	1697 3-1
Ravnateljstvo e. kr. L državne gimnazije.
registr. zadruga z neomejeno zavezo
Prosilci morajo biti popolnoma vešči knjigovodstva iti sestave zemljiškoknjižnih predlogov. Plača po dogovoru, Prošnje z dokazi sposobnosti in dosedanjega službovanja je vložiti
najkasneje do 15. julija 1.1. I766 3_,	Načelstvo.

v
Službo gozdnega in poljskega čuvaja odda občina Zgornja Šiška. Prosilcem za to službo se je oglasiti do 10. julija t. 1. pri podpisanemu županstvu.
dne 24. junija 1909.
1764 7-1
Ivan Zakotnik.
m%
Piicfe, (Mfl). floto,
Rpgeiii in iMh Mlaih zrorr;U ter po^meznift delov.
Izposojevanje ko!es
prejem Mu m emnjiSraols, : Donlhiaaje ter cmila :
aoBšidtfio ««b oq3sq.
ajska c« St. Sia
1783 3—1
na Spodnje Štajerskem, v večji župniji, ob okrajni cesti in blizu železniške postaje, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, vrla, njiv, sadonos-nikov, travnikov, gozdov in vinograda, se iz proste roke takoj proda. Več pove uprava tega lista.	1733 3-1
Popolnoma izurjena, zanesljiva :
kc-nforisfinja
in prodajalka tobaka se sprejmeta pri tvrdki OTON HOMAN, trgovina z mešanim blagom in zaloga tobaka, Radovljica. 1794 3-1
Najizvrstnejše in najboljše tam-brrice izgofavlja in razpošilja

I SileptišM ' $ h
Sisak, Hrvatsko.
wl	Odlikovan na pariški razstavi
.-.-^ft* !. 1WX) iu na^ milcnijskl razstavi
Poleg tamburic in skladeb zn tamburiceima v zalogi razna glasbila, kot: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, olcarine,
itd.za katere pošilja poseben cenik s slikami.
Veliki ilustrovani cenik poSije vsakomur trunko ln K;stoi>J.
V isti tvornlcl izhaja meseCnik pod naslovom »Tamburlca«, ki prinaša za uk i krasne lamburiSke skladbe in stane
1226
na leto le S kron.
12-1

Cela Evropa nosi sedaj ploščnate ure «WELTflLL WflT3CH«. Zelo lična, moderna, odprta kavalieranker ura zajamčeno prima kolesje, zanesljiva dobro idoča v solidnem oksidiranem okrovu gladko polirana, na zeljo tudi v niklti, posebno ploščata (glej sliko). »Hemontoir« ura se navija vsakih 36 lir. Kolesje teče v 15 kamnih z kovinastim fanta/., kazalnikom. - Cena ' kos samo K 9'50, 2 kosa K 18'—. Pošljite nam s povratno pošto Vaše naročilo in dobili bodete iiro, za katero liani bodete vedno hvaležni. Mi razpošiljamo lire regulirane natančno do minute s triletnim jamstvom, proti povzetju ne da bi se doplačalo, poštnine in carine prosto..Tovarna ur WeUall, Watsch, Chaux de I-onds št. 186 (Švica). Na pisma v Švico znamka za 25 v, na dopisnice 10 v
1588 3-1
isisKe soete
iz hrastovega lesa in sicer:
39 komadov od 6 do 8 hektov
10 1 1 1
15 do 18 30 50 60
oddaja po primerni ceni M. Rosner & Co: 295	v Ljubljani.	156-1
p.' «TitTt—stmj. wmtsnr:vir<-iMw< f tt 15 .	>' I
3 .'V^:—...jaT^-iaf A' 'X lAirl ^ autia tdomci v.
katerih je malo število še v zalogi
Cena v svinjsko usnje vezani izdaji K 201763 1
J. Blasnik-a tiasl.
tiskarna in litogr. zavod v Ljubljani Breg štev. 12.
NOVO! 90°|0 manj prostora potrebujejo patentovaiae
:: „KQLUMBUS" ::
iii ii i ill iii
— ki jih izdeluje in zalaga parna to->n ;: varna lesnih izdelkov :
o
.Mbsoteetri

»zadružne šole« išče primernega opravila pri kaki zadrugi. Naslov pove upravništvo »Slovenca".	1759 3-1
Gospodarsko društvo
u Bssrmsj p. P^zrE^g Bb$s»»
g&OSPttdMj© fatpes plačajo pri jpi«o« da ji tv •■■ kvjj svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeča in črne boje; kakovost izborna.	362 (3)

vseli poslovnih Iransakcii. - Izdajanje tekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa olavna ln stranska mesta tu- in inozemstva.
MENJHLNICNfl DELNIŠKA DRUŽBA
OSREDNJE. MENJHLNICIi: AJL> DUNjffiJ L, WOLLZEILE i.
TllA/fiittiivMirn« Eaden, ČeškaKamnica.ČeSkaLipa, Brno,MoravskiZum FOUi U^OllK. berg.lVlodling, Novi jfičin, Pizen, Pra
NAKUP IM PRODAJA
vseli vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
^miie proti izsutii pri Mi® m in vrefln. panlrisv.
^ Prospekte ia cenike premij zastonj in franko.
, Praga. Libercp, CvltRvn.
e
Nizko pod tovarniško ceno
prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke.
Istotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice.
0. BERNflTOVlt
Ljubljana, Mestni trg 5.
2
Razglas.
Potom prostovoljne sodne dražbe se bode prodajalo na licu mesta v Št. Jerneju, okraj Kostanjevica
dne 3. julija 1909. ob 9. uri dopoldne
iz zapuščine pokojne gospe Josipine Majzelj:
1.	nova za letovišče posebno pripravna vila št. 95 v Št. Jerneju, ki ima 6 sob, 2 podzemske kleti in pritlikline, s popolno sobno in kuhinjsko opravo, pripadajoči cvetličnjak in sadovnjak; vzklicna cena 12.000 K;
2.	hiša št. 57 v Št. Jerneju z gospodarskim poslopjem (hlev, šupa, skedenj, svinjaki) in vrt; vzklicna cena 5000 K;
3.	5 njiv in 1 travnik: vzklicna cena skupaj 1150 K;
Pred početkom dražbe ima založiti vsak ponudnik lOO/o vzklicne cene kot vadij, ostalo kupnino pa plačati do 15. julija 1909, oboje na roke podpisanega.
Omenjene predmete izkaže vsak čas gospod Anton Majzel posestnik v Št. Jerneju Št. 60, na dan dražbe pa podpisani.
Dražbeni pogoji zemljeknjižni izvleček, posestni listi itd. so na vpogled v C. kr. notarski pisarni v Kostanjevici, na dan draiibe pa na licu mesta.
Rado Jereb,
1691 J-1	notarski substitut kot sodni komisar.
Praktikant
BBBBiailll
■ ■■■■■■■■■
Pozor kolesarji!
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pnch-kolesa:
„Specijal" Pnch-kolesa.......K 150-—
„Curier" kolesa........... 115-—
Najboljšo pnenmatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527	Šivalni stroji od K 66-~ naprej.	(i)
Za preknpovalce ista cena, kakor ▼ tovarni! Ker prodajam broz potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje.
Ceniki zastonj ln poStnlne prosto.
Z odličnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
nrar ln trgovoo t Ljubljani.
3 začetno plačo, je nekoliko ijuejban sprejme se v knjigovodstveni oddelek Gospodarske 3ve$e v JLjubljani".
Vsled sklepa z dne 7. junija 1909 oprav. štev. S 5/9/45 bode dne 5. julija 1909 dopoldne ob 10'/4 url in naslednje dni v Kranjskigori št. 21 na javni dražbi prodajalo v konkurzni sklad zapuščine Ivana Primožiča v Kranjskigori spadajoče razno Špecerijsko, manufakturno, galanterijsko blago, železnina itd.
Reči se smejo pred dražbo ogledati.
1787 3-1
C. kr. okrajna sodnija Kranjska gora, oddelek II
dne 12. junija 1909.
01Lodna ttyovina dame S*. 01Ca<j3ic
<£ jiiAl jama/, navp^oti cumepofc-te pt-ipo&oča
mobazca, -&{/u*.C', ^pob-vvja Ht-ila, da/vuilto y>caito, tolta/Dice, vpile,	in vbz mode-zne* •naHito
cvp

po-
tzc&Zčinc za $it> iijc in flzojača.

nc- cene. g
-J
Postaja ZaHoh ln postajališče ZngorsHe železnice „Stablčke Toplice". Sesoroa od i. maja do
Termalni vrelci 53" C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, ischijl, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno irancovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenj« s sviilobo.
Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja.
1049 1
xnxi:nnnxxnxn
ss


se priporoča slavnemu občinstvu in opozarja na svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih
raznih vin po znižanih cenah, liter od 20 vin. naprej.
1601 12-1
■""s
Podružnice
Spljet, Cclovcc In Trst
. Delniška glavnica -K 8,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v LjaMjani Stritarjeve uiice 2 [Podružnice
__________________________________________al. dobit. K 300.000 i nhfi nrnniPtl Splfet, CdOVCC
kreditne srečke i K 20 — žreb. 1. Julija,
V/o
Priporoča promese na komunalne srečke & K 15*50. žreb. 1. julija, al. dobit. K 300.000 ) obe promesl
" ........ ...... 300.000 j skupno le 34 K.
>■ ••
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun po
ln Trst
Rezervni !on<3 K S00.000.