Nove ofollke. Gospodarska ikriza, iki pritiska svet, je pokazala l.e samo nedostatnost, marvec tudi škodljivost sedanjega gospodarskega reda. Ta red je kapitalističen, vzrastel iz načel gospodarskega liberalizma, ki daje neomejeno svobodo ne samo človeški dejavnosti, temveč še bolj človeški sebičnosti. Kapitalizem je pogazil načelo človeškega do stojanstva, iko je proglasil načelo dobička ikot svoje vrhovno vodilo, človeka pa samo fcot sredstvo za dosego tega cilja. Takšen gospodarski sestav je mogel večini človeštva prinesti samo zlo in nesreco. Sredi sedanje ikrize, ki je obenem največja l_riza kapitalističnega reda, ki je kedaj zadela ta red, se obračajo oči narodov in njihovih voditeljev k novim gospodarskim. in političnim oblikam. Stare oblike so se preživele. Nove oblike naj žive! Kako se črtajo na obzorju človeštva te nove oblike? V Italiji. Italijanski parlament — državni zbor in senat — je sprejel zakon o korporacijah (stanovskih organizacijah, razdeljenih po poljedelski, obrtniški, trgovski, industrijski in drugih strofcah, v vsaki skupna organizacija delodajalcev in delavcev). Pri tej priliki je imel Mussolini v senatu velik govor, v ikaterem je orisal moderni ikapitalizem ikot pojav 19. in 20. stoletja. Stari In srednji vek ga nista poznala. Kapitalizem je neločljivo zvezan s strojem in z delitvijo dela. Zgradil se je na na.elu liberalnega gospodarstva, iki po-zna samo zasebno gospodarstvo brez poseganja države v gospodarske razmere. Danes pa je v zatonu. Mar ga more nadomestiti komunizem? Ta ni nič drugega ikot državni ikapitalizem in skrajna birokracija (pouradenje) gofvpodarstva. V Rusiji ustvarja podržavIjenje gospodarstva čcdalje bolj zapletujoče se razmere, v zapadnih državah pa je sploh nemogoče. Rooseveltovi poskusi ne pomcnjajo ničesar drugega, kot prisilne skupne pogodbe, ikatere naloži predsednik sedaj delodajalcem, sodaj delavcem, sedaj pa obema strankama. Dosedaj se je izkazalo, da denarni manevri ne morejo dvigniti cen, ikcr v bistvu niso nič drugega l.ego inflacija, il.i je in ostane pot h ikatastrofi. Fašisti so se odločili za korporacijo (stanovsko uroditev). Korporativno gospodarstvo &poštuje načelo osebne lastnine, d_i je dopolnitev človeške osebnosti. Zasebna lastnina pa ni samo za to, da jo lastnik uživr nmpak on jo mora upravljati in množiti tako, da je v skladu s koristjo vseh. Korporacija ima namen, da uvede v gospodarstvo red. To se more ustvariti 2 organizacijo in discipliniranim delovanjem posameznih. stanovskih organizacij in strok. Le v slučaju, če bi se korporacije ne mogle same spofazumeti, bo država posegla vmes. Korporacije se bodo dejansko ustanovile tei* bodo nekaj časa poslovale. Potem šele bo Mussolini izvršil ustavno reformo, odpravil dosedanji parlamentarni sestav ter ga nadomestil s korporativnim zastopstvom. V NemČijL Nekaj dni potem, ko je italijanski parlament sprejel zakon o korporacijah, je Hitler izdal napovedani »zakon o ureditvi narodnega dela«. Ta zakon odpravlja delodajalske in delavske zveze, ne uvaja pa korporacij ikot s-kupnih zastopstev delodajalcev in delojemalcev, marveč skupnost vsakega posameznega podjetja, iki g«, vodi s polno odgovornostjo podjetnik, kateri je s svojim delavstvom v odnosu zvestobe in socialne časti. Ne bo več nobenih skupnih pogodb, marveč sodelovanje 3 činiteljev: 1. podjetnik^ ali obratnega voditelja, 2. sveta delavskih zaupnikov, 3. zastopnika dela, iki je državni organ z diktatoričnimi pravicami. Nad vsem stoji ikot 4. činitelj častno sodišče, iki bo sodilo o ne&ocialnih činih delavca in podjetnika. Podjetnik ali obratni vodja, ako je podjetje akcijska družba, vodi podjetje in mora skrbeti za blagor delavstva, iki mu mora biti zvesto. Ob strani mu stoji svet zaupnikov, ki se ima z njim posvetovati v vseh zadevah, ki se tičejo obrata, obratnega reda in delovnih pogojev. Zaupniki se »volijo« na ta način: podjetnik sestavi v sporazumu s predsednikom narodnosocialistične organizacije dela v mesecu marcu vsakega leta listo zaupnikov. Ta lista se predloži delavstvu, ici o njej glasuje z »da« ali »ne«. Ako jo delavstvo zavrže, imenuje člane sveta zaupnikov državni zastopnik dela. Vsak zaupnik mora pripadati narodnosoc.alisti.ni delovni fronti. Državni zastopnik dela nadzira obratni red, ureja delovno razmerje, ima odločilno besedo o višini plače, razsoja vse spore ter v sporazumu s sosvetom strokovnjakov, ki ga more pritegniti, daje smernice za vsebino obratnih redov. Častno sodišče, 'ki je sestavljeno iz državnega sodnikakot predsednika, enega zastopnika podjetnika in enega delavskega zaupnika, bo sodilo vse, ki se pregrešijo zoper splošno blaginjo ali socialno moralo: podjetnika, iki izrablja svojo moč v škodo delavstva ali žali njihovo čast, delavca, ki ne služi obratu z vsemi svojimi močmi, sploh vse, ki motijo delovni mir. Ta zakon, ki stopi v veljavo 1. maja 1934, pomenja praveato revolucijo na gos-podarskem polju. V svojem bistvu je popolna diktatura države nad delom. V Avstriji. Avstrijski kancler dr. Dollfuss je napovedal, da hoče Avstrijo preo&novati v stanovsko-organizirano državo po načelih okrožnice papeža Pija XL »Quadragesimo anno« (»Ob štiridesetletnici«, ker je bila izdana ob štiridesetletnici sloveče socialne okrožnice papeža Leona XIII. »Rerum novarum«). Minister dr. Ender je izdelal ustavni načrt te preosnove. V tem načrtu so mesto sedanjega parlamenta predvidene 4 zakonodajne zbornice: go&podarska zbornica, kulturna zbornica, deželnl švet in državni svet. Gospodarska zborhica bo obravnavala socialna in gospodarska vprašanja. V delokrog kulturne zbornice spadajo kulturne in prosvetne zadeve, iki se tičejo države. Obe zbor-* nici bosta imeli do 70 članov. V deželncm svetu bo 18 članov, in sicer za vsako deželo po 2; v ta svet pridejo deželni glavarji in finančni poro.evalci vseh 8 dežcl ter župan in finančni porocevalec mesta Dunaj. Državni svef bo posvetovalni organ vlade ter bo z njo sodeloval; štcl bo 60 članov. Ustavna reforma ima namon napraviti ikonec sedanjim zmedam v Avstriji tcr pretvoriti avstrijsko republiko v stanovsko državo, urcjeno po ikrščanskih' socialnih in gospodarsikih na.elih.