NOVA GORICA: Prodajno-servisni centerKMAGd.d., kia ci KROMBERK, Ul. Vinka Vodopivca 8, ©05/333-03-03 ' ^ je zgornjevipavski časnik Sivi panterji Primož, Edvard, Leon, Boris, France... Sama lepa slovenska imena, ki bi jih seveda lahko nanizali še na desetine. Nosili pa so jih znani Slovenci, ki so se, vsak po svoje, v svojem času, upirali miselnosti, danes poznani kot globalizacija. Morebiti je eden prvih, Primož Trubar, pred 500 leti usodno in zavezujoče zaznamoval vse prihodnje može (in žene), pokončne in razmišljujoče. Moral si biti bistre misli in nezlomljivega duha, da si se v tistih časih odločil za upor unificira-ni vatikanski miselnosti, ko se še zdaleč niso razkadili, po ožganem mesu dišeči, inkvizicijski dimi. In da si ob tem izhajal iz male, tudi ekonomsko neprepričljive narodnostne skupnosti. Edvard Kocbek, mož širokih vizij, znanj in prepričanj. Človek, ki je dojel, da enoumna mnenja ne peljejo v tako opevano »lepšo prihodnost«, če sredi nje ne stoji posameznik, vsak s svojo »blaženo krivdo«. Leon Štukelj, možak, ki je desetletja dokazoval, na povsem drugem področju, da ni malih in velikih, da so le vztrajni in neupogljivi, da ne rečem jekleno samozavestni. Boris Pahor, nekakšen fenomen zadnjih časov. Pa le za tistega, ki ni spremljal tega intelektualno širokega in žilavega Tržačana že v letih pred vojno, še posebej pa po njej. Na problematiko in usode posameznikov, na tej nikoli mirni »zahodni slovanski meji« ni mogel (pa tudi hotel ne) gledati drugače, kot skozi prizmo ranljivega slehernika. Neglede na nacionalno pripadnost. Zato je v zadnjem času, neglobalizacijsko, povzdignil glas in sinovom »večnega mesta« povedal to, kar bi jim morali že zdavnaj. Požel je nedeljen aplavz vpletenih, naših in njihovih. Dobromislečih! Pokončnih! Rasejo še med nami bodoči »sivi panterji«, ali se le še »uklanjamo zlafmu bogu«? Ajdovščina • Marec 2008 • številka 65 • 7900 izvodov • cena 0,00 € Zima: Kdo pravi, da ne znam ati zob? pokaži Otroci: Ali pa jezika naši »svetli« prihodnosti. Ivan Mermolja gospodarstvo KURIVO GORICA trgovina d.d. nova gorica, grčna 1 www.kurivogorica.si SOLKAN, ŠEMPETER, AJDOVŠČINA, VIPAVA IN POSTOJNA V svojih prodajnih mestih nudi bogato izbiro vseh vrst gradbenega materiala. cement, maltit , apno, malta, pesek In mivka, marmor betonski izdelki, salonitni izdelki, opečni izdelki,keramika žagan les, stavbno pohištvo, obloga, parket, železo armaturne mreže, izolacijski material, kemikalije, plastika osnovna zaščitna sredstva, vodovodni material, orodje pocinkani izdelki, pjinska trošila in instalacijski material utekočinjen naftni plin, tehnični plini Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rod@siol.net, i www.ra-rod.si Drugi podjetniški večer KDAJ: v soboto, 5. 4. 2008 ob 20.00 uri KJE: v prostorih KAŠ-a (Vipavska cesta lla, Ajdovščina) KDO: Razvojna agencija ROD in Klub ajdovskih študentov in dijakov (KAŠ) organizirata podjetniški večer, na katerem se bo predstavilo podjetje MARC d.o.o. Gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki bi želeli sodelovati v okviru projekta Podjetniški večeri, vabimo, da nam to sporočite na naš e-naslov ra.rod@siol.net ali po telefonu na številko 05/ 365 36 00. Z željo, da bi povezali dijake in študente z gospodarstvom v lokalnem okolju, se bodo podjetniški večeri odvijali vsako prvo soboto v mesecu. Vljudno vabljeni! Najboljša vina na mednarodni sejem v Prago A J okviru mednarodne mreže Vinest, bo na območju Zgornje Vipavske vinske ceste, potekal iz-V bor petih najboljših vin, ki se bodo v sredini maja predstavila na mednarodnem sejmu gastro-- nomije Wine&Spirits v Pragi. Ocenjevanje vin bo potekalo v prvi polovici meseca aprila. Razvojna agencija ROD bo vsem vinarjem na Zgornji Vipavski vinski cesti, v začetku aprila posredovala povabilo za sodelovanje na ocenjevanju, skupaj s pravilnikom o ocenjevanju vin. VEPND pripravljeni. Napovedujemo: Okusi Vipavske 2008 r7’elo spodbudno je, da so vipavski vinarji stopili skupaj in se odločili, da v sodelovanju z Razvoj no agencijo ROD in Revijo Vino pripravijo drugi festival vipavskih vin in kulinarike. Na festivalu, ki bo potekal na dvorcu Zemono 11. in 12. maja 2007 se bo s svojimi vini predstavilo 33 vinarjev Vipavske doline ter gostujoči vinarji iz italijanske vinorodne pokrajine Piemonte. Festivalsko dogajanje bo obogatila šesterica priznanih slovenskih kuharjev, ki bodo posodabljali tradicionalno vipavsko jed polento. Vabljeni! EKO donacija Zavarovalnice Triglav Zavarovalnica Triglav je predstavila svoj najnovejši projekt, s katerim pomembno prispeva k razvoju ekološke zavesti v Sloveniji. S svojo strategijo družbene odgovornosti je podprla okoljevarstvene projekte v vseh dvanajstih območnih enotah, kolikor jih ima v Sloveniji. Temu je namenila kar 150.000 evrov. ""V Tovogoriška območna enota Zavarovalnice IN Triglav se je odločila prispevati 12.500 evrov k posodobitvi obstoječih naprav za ogrevanje in hlajenje bolnišničnih prostorov v bolnišnici Dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. Glede na skokovit porast cen goriv in veliko udeležbo stroškov energetske oskrbe v materialnih stroških, se je večina slovenskih bolnišnic odločila za tovrstno posodobitev energetskega bloka. Cilj navedenaga ukrepa je zmanjšanje materialnih stroškov in pridobitev dodatnih prihodkov iz proizvodnje električne energije, kot tudi občutno zmanjšanje emisij CG2 v ozračje. Z izgradnjo kogeneracije ali tri-generacije, to je toplotna oskrba in proizvodnja električne energije ter uporaba pare, bi bolnišnica lahko prihranila približno 20 odstotkov sedanje porabe energije. Projekt naj bi zaključili v letu 2009, seveda pa se bodo potrudili tudi za pridobitev evropskih sredstev in iskali druge partnerje, ki bi jim pomagali pri uresničitvi prepotrebne investicije. mk 3 gospodarstvo V Parizu nagradili vino Chardonnay Ventus Da iz Slovenije prihajajo vrhunska vina, ki jih strokovnjaki na svetovni ravni uvrščajo med najboljša, potrjuje tudi Chardonnay Ventus, letnik 2006, iz kleti Vipava 1894. To vino je namreč marca letos na mednarodnem ocenjevanju vin Vinalies Internationales v Parizu prejelo srebrno medaljo. Za odličja se je letos potegovalo kar 3029 vzorcev iz 36 držav. Med vinskimi strokovnjaki je znano, da je pariško ocenjevanje eno najpomembnejših v svetu. Od drugih se razlikuje po tem, da morajo degustatorji poleg klasičnega točkovnega ocenjevanja vin in izbora ustreznih danih opisov, še dodatno s svojimi besedami opisati slog posameznega nagrajenega vina, kar je pravzaprav nadgradnja ocene kakovosti. Tn s čim je edino nagrajeno belo slo-_Lvensko vino prepričalo degustatorje? „Chardonnay Ventus 2006 ima izraženo bogato sortno aromo. Narava je tisto leto prispevala optimalen pridelek, v kleti pa smo ga s posebno tehnologijo še nadgradili. Uporabili smo mlečno-kislinski razkis, ki zaokroži kisline, da postanejo nežnejše, podaljšali smo čas ležanja na finih drožeh, 15 odstotkov vina smo donegovali v barik sodčkih. Chardonnay Ventus ima bogate ekstrakte in polno telo," je pojasnil vodja kleti Vipava 1894 Joško Ambrožič. Hišni enologi so poudarili, da ima nagrajeno vino še velik potencial, kar pomeni, da se bo v naslednjih letih njegov razvoj v steklenicah še stopnjeval. Vinski strokovnjaki s svojim znanjem pripomorejo, da vino izrazi svoje najboljše lastnosti. Enologinja Monika Kosmač je bdela nad rojstvom Chardonnayja Ventus 2006 domi. GA VIPAVA, GORIŠKA CESTA 13, VIPAVA 05 / 366 56 65 ali 041 / 67 87 59 SPECIALIZIRANE TRGOVINE ZA BELO TEHNIKO IN KUHINJE Bela tbhnika vseh priznanih proizvajalcev Kuhinje priznane nemške znamke N0BLESSA - strokovno svetovanje pred nakupom - brezplačen izris vaše sanjske kuhinje - veliko barvnih in tipskih kombinacij - 8 cenovnih razredov - brezplačna montaža kuhinje - brezplačna vgradnja bele tehnike, kupljene pri nas V! ■ - zelo kratki dobavni roki - 5 tednov od datumi naročila , ----jLlLTl/l - zagotovljena kvaliteta - 5 let garancije \ t 1; ij - Ugodni plačilni pogoji: j,"! ^ .. 30% popusta pa leseni del in še dodatnih 5% na gotovinsko ptači|o i m m F .v O lis?. T? , n s - ^ V •©! DARILO BRALCEM LATNIKA V vsaki številki Latnika bo naš strokonvnjak brezplačno svetoval prostorsko ureditev in razporeditev bivalnih prostorov enemu bralcu, ki nam bo svoje želje, opis prostora ter skico poslal po pošti ali pa na naš elektronski naslov vipava@ga-trgovina.si. I/ MESECU APRILU BOMO ODPRODAJALI RAZSTAVNE EKSPONATE S 50% POPUSTOM! » Zdravilo za utesnjenost. Vzemite ga še vi!« Vroč stanovanjski kredit Nove KBM samo do 30. aprila. Možnost družinskega odplačevanja. Krepčilen 50 % popust na stroške odobritve kredita ob sklenitvi vsaj enega rentnega varčevanja. Pomirjujoč 20 % popust na premoženjsko zavarovanje 0PA! Zavarovalnice Maribor. _ BREZPLAČNA ŠTEVILKA m © 080 17 50 www.nkbm.si "S^Nova KBM Latnik tPAVŠKA Komorni zbor tpavska bo s koncertom, ki bo 5. aprila 2008 v Cerkvi Marije tolažnice žalostnih v Logi pri Vipavi ob 19 uri, slavnostno praznoval svojo 10- letnico. Z zborovodjem Matjažem Ščekom bomo predstavili delo Mortena Lauridsena: Lux aeterna (orgle: Gregor Klančič), s svojo navzočnostjo pa nas bo počastil tudi svetovno priznani zborovodja in skladatelj Vytautas Miškinis iz litve, s katerim bomo izvedli tri njegova dela. Medse smo povabili soliste (tudi naše bivše pevce) sopran: Metka Zgaga in basbariton: Damijan Škvarč, ki bosta predstavila Gabriela Faureja: Pie Jesu in libera me iz Misse de requiem. Zaključili bomo nekaj skladbami iz domače liturgije. Lepo vabljeni vsi, ki ste nas v letih delovanja spremljali, sodelovali z nami, nam pomagali, praznujte z nami. Dodajmo skupaj še eno kapljico v tok, ki nas je z Matjažem Ščekom nosil skozi vsa leta. IPavška lOMKusriL let 1 Smoothie je miks različnih vrst sadja, narejen z mešanjem celega sadja in soka iz sadja. Pomeni 100-odstotni dnevni obrok sadja polnega, gladkega in blagega okusa. Odlikuje ga priročnost, saj je že pripravljen. Smoothie je zdrav obrok, ki ga lahko zaužijemo zjutraj, na poti, v službi... V skladu s konceptom 5 na dan lahko izbirate med modrim (granatno jabolko, acai, borovnica ...), rdečim (jagoda, korenček, acerola ...) ali zelenim okusom (mango, pomaranča, pasijonka ...). Za še več Smoothie informacij nas obiščite na www.smoothie.si. v sodelovanju znaravo VULKANIZERSTVO R0VŠČEK AKCIJA - LETNE 0A URNIK VSAK DAN 00$ SOB 8 “12 Nf / ; £yf NOVA LOKACIJAMA GORIŠKUCES' Na sprejemu pri županu Marjanu Poljšaku Najboljša jadralna pilota na svetu Zupan Občine Ajdovščina je sredi marca priredil sprejem za dva vrhunska domača športnika, trenutno najboljša jadralna padalca na svetu, med drugim tudi lastnika dveh svetovnih rekordov - Aljaža in Urbana Valiča. Brata sta se sprejema udeležila v spremstvu mame Suzane ter klubskih kolegov iz domačega Jadralnega društva Kovk, uspešna športnika pa je prišel pozdravit tudi direktor Zavoda za šport Ajdovščina Robert Krkoč. člana domačega Jadralnega kluba Kovk. -Aljaž, slabo leto starejši od brata Urbana, je član Slovenske reprezentance od leta 2002, Urban pa se je ekipi pridružil leto kasneje. ■ Sprejem pri županu Občine Ajdovščina Marjanu Poljšaku sta si »prislužila« z odličnimi rezultati iz lanske sezone, za nameček pa je Urban januarja letos zajadral na vrh rang lestvice FAI in postal najboljši izmed kakšnih 4000 pilotov iz vsega sveta. Prejadrajmo leto 2007 s padali bratov Valič: marca sta se udeležila svetovnega prvenstva v Manilli v Avstraliji - Aljaž je zmagal, Urban je bil peti. Aprila sta se odpravila na Japonsko, v Ibaraki je namreč potekal svetovni pokal - Urban je zasedel drugo mesto, Japonsko pa si bodo zapomnili tudi po prvi ekipni zmagi Slovenije! Junija sta bila v Španiji, julija v Italiji, udeležila pa sta se tudi odprtega državnega prvenstva Lijak 2007 - Urban je (p)-ostal državni prvak! Po Švici sta se v avgustu odpravila na tekmo svetovnega pokala v Turčiji - Urban je bil prvi, Aljaž drugi. Urban je ponovno zmagal na tekmi svetovnega pokala v Argentini, popoln debi pa sta fanta doživela novembra, ko je v Franciji potekala svetovna serija 2007 - zasedla sta prvo in drugo mesto. Sledili so Kanarski otoki, kjer je zmagal Aljaž, Urban je bil drugi, pa odprto prvenstvo Mehike in predsvetovno prvenstvo v Mehiki, kjer sta po rekordnih 10. dnevnih zmagah slavila tudi končni uspeh - 1. in 2. mesto je šlo v Plače! Župan Marjan Poljšak je pokazal veliko navdušenje nad uspehi fantov, ponosen je nanju, saj sta motivirana, imata cilje pred seboj in jih osvajata enega za drugim. Fanta sta se zopet izkazala ter županu za darilo poklonila fotografije s svojih popotovanj. Na sprejemu pa sta pokazala tudi svoje pokale in priznanja. Uspeha fantov se veselijo tudi kolegi iz društva Kovk, ki dodajajo, da fanta visokoletečim ciljem navkljub ostajata trdno na tleh, saj sta aktivna in vzorna člana kluba. Mama Suzana se je navadila na drugačen način življenja svojih sinov, vesela je njunih uspehov, skupaj z očetom (starim padalcem in novim članom društva Kovk!) pa fantoma že od vedno pomagata pri njunem atraktivnem športu. Sprejem smo zaključili s prijetnim klepetom o vsem mogočem iz sveta jadralnega športa in - verjemite, to je sila zanimiv svet. Ponovno bomo klepetali na prihodnjem srečanju, kot kažejo izkušnje, predvsem pa volja in visoki cilji fantov, bo to prav kmalu. Sanda Hain Stoletje ajdovske ustvarjalnosti v zgibanki Ajdovščina, sprehod skozi stoletje ustvarjalnosti je naslov zgibanke, ki smo jo 7. marca tudi uradno predstavili zelo zanimivi publiki Pilonove galerije, kjer je predstavitev potekala. Med gosti so bili župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, podžupan Borut Koloini, ravnatelj naše srednje šole Alojz Likar ter ravnatelj osnovne šole Vladimir Bačič, zgodovinar Drago Sedmak, občinski svetniki in predstavniki mnogih domačih društev,... r7’godba pripoveduje o umetnosti in arhitek-/ -nuri v Ajdovščini v zadnjih sto letih. Glavni protagonisti so trije veliki Ajdovci: prvi slovenski lutkar, slikar in fotograf Milan Klemenčič, slikar in fotograf Veno Pilon ter pisatelj Danilo Lokar. Njihove zgodbe so se med seboj prepletale ter se vpletale v zgodbe drugih Ajdovcev, dogodkov, stavb,... In vse te mnoge drobne zgodbe je v celoto - v zgodbo o stoletju ajdovske kreativnosti - povezala umetnostna zgodovinarka Tanja Cigoj. Duh treh velikih sta v predstavitev vnašala Ivan Mermolja Iče kot povezovalec skozi besede Pilona in Lokarja, uvod in zaključek pa je pripadel Pantalonu, Milana Klemenčiča, v odlični interpretaciji Petra Avbarja. O pomenu zloženke je pripovedovala direktorica Pilonove galerije dr. Irene Mislej, zgodbo je predstavila avtorica besedila, umetnostna zgodovinarka Tanja Cigoj, kako je nastajala sem povedala Sanda Hain -TIC Ajdovščina je namreč koordiniral nastanek. Da je zloženka prijetna, predvsem pa zelo potreben dodatni info in promo material, pa je povedal podžupan Občine Ajdovščina, mag. Borut Koloini. Zloženko je založila in vse stroške pokrila Občina Ajdovščina, izšla je v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku, naklade so dovolj velike, da si tudi vi pridete iskat svojo! Na voljo vam je brezplačno! Imamo jo v TIC Ajdovščina, dobili jo boste v Pilonovi galeriji v Ajdovščini in po vseh bolje založenih info ter kulturnih centrih po Sloveniji. Sanda Hain »Zgibanka vabi v čase prehojenih življenjskih poti in stez, ki so jih skupaj ali posamič ubirali prijatelji, trije umetniki, trije veliki možje Ajdovščine — Veno Pilon, Danilo Lokar in Milan Klemenčič. Na njihovem potovanju so jih spremljali Ajdovke in Ajdovci, ki so s svojim življenjem in ustvarjalnostjo pomagali mestu na prepihu kultur zrasti in dozoreti v Ajdovščino danes. Rdeča nit, kije vozlala in odvijala zgodbo zgibanke, je umetnost in ustvarjalnost nasploh. Za širši vpogled v mesto danes seje morala nitka zaplesti tudi v dogajanja stoletja nazaj, in ti skoki v preteklost so (ponovno) odkrivali pomembne osebnosti, umetnike in ustvarjalce, ki so Ajdovščino gradili v jutri. Za to, da bi podoba doma (p)ostala jasnejša, smo s sprehajanjem skozi čas posvetili tudi v znane in manj poznane vogale in kotičke ajdovske zgodovine,” umetnostna zgodovinarka Tanja Cigoj, avtorica besedila. Kako iz križišča nastane krožišče V sredo, 26. marca, je bilo prvo ajdovsko krožišče slavnostno predano prometu. Skozenj so po protokolarnem rezanju traku prvi zapeljali člani domačega Društva ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina. In - če je dan prej ob istem času v Ajdovščini snežilo - je odprtje krožišča okronal čudovit, s soncem obsijan pomladni dan, da je že sicer spolirana pločevina še bolj sijala. X Tizredno simpatični kulturni program so V slovesnost zavili šolarji iz OŠ Šturje pod vodstvom učiteljice (in moderatorke) Urške Kranjc. Peli so, plesali in pripovedovali, saj krožišče postaja del njihove šolske poti. O pomembnosti investicije za naše mesto je govoril župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, mag. Gregor Ficko, v.d. direktorja Direkcije RS za ceste pa je zasluge za izgradnjo krožišča pripisal dosedanjemu direktorju Direkcije, Viliju Žavrlanu. Trak so skupaj prerezali vsi pomembni akterji investicije: Gregor Ficko, naš župan Marjan Poljšak, predstavnik DDC svetovanje inženiring Darko Jurca, Vili Žavrlan in Dušan Črnigoj, direktor podjetja Primorje, ki je krožišče zgradilo. Prvi dogovori o izgradnji krožišča v Ajdovščini segajo v leto 2006, o velikem interesu Občine za reševanje težke prometne zagate na slabo preglednem križišču BIS pa govori tudi velik finančni delež, ki gaje bila pripravljena prispevati. Dela, ki so se pričela konec septembra 2007 in končala konec februarja 2008, so obsegala preureditev obstoječega, nesemaforiziranega štiri-krakega križišča v krožno križišče s pločniki in kolesarsko stezo. V okviru izgradnje krožnega križišča je bila izvedena tudi meteorna kanalizacija, urejeni so bili vodovod, javna razsvetljava ter prestavljeni komunalni vodi. Izvajalec del je bilo podjetje Primorje, d. d. iz Ajdovščine. Vrednost investicije, znaša 700.000 evrov, pri čemer je delež Ministrstva za promet, Direkcije RS za ceste približno 361.900 evrov oziroma 51,7% in delež občine Ajdovščina 338.100 evrov oziroma 48,3%. Krožišče BIS je tehnični pregled uspešno prestalo že konec februarja, mnogi vozniki so ga že preizkusili. Za konec le še - srečno vožnjo! sh, foto kp ajdovski odmevi Na podlagi 10. člena Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina (Uradni list RS št. 32/02, 30/08), objavlja Občina Ajdovščina, javni razpis za SUBVENCIONIRANJE OBRESTNE MERE ZA NAJETE STANOVANJSKE KREDITE V OBČINI AJDOVŠČINA ZA LETO 2008 1. SPLOŠNA DOLOČILA Subvencioniranje obrestne mere se odobri za najete kredite pri poslovni banki, s katero ima Občina Ajdovščina sklenjeno pogodbo, za namen gradnje, dograditve, prenove ali nakupa stanovanja ali stanovanjske hiše, na območju občine Ajdovščina. Višina sredstev namenjenih za subvencioniranje obrestne mere je 61.000 €. Obrestna mera za kreditojemalce je EURIBOR+ 0%. Odplačilna doba kredita je 10 let. Rok koriščenja najetega kredita je 30.11.2008. 2. RAZPISNI POGOJI Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, s stalnim prebivališčem na območju Občine Ajdovščina in ki na območju občine Ajdovščina rešujejo svoj stanovanjski problem. Izpolnjevati pa morajo vsaj enega od splošnih pogojev in oba posebna pogoja, določena v Pravilniku o subvencioniranju obrestne mere za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina. Splošni pogoji so: da si prosile&z gradnjo in nakupom stanovanja ali stanovanjske hiše, prvič rešuje stanovanjsko vprašanje, da si prosilec z adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše rešuje svoje stanovanjsko vprašanje oziroma adaptira stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je starejša od 15 let, da je prosilcu zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno. Adaptacija stanovanj in stanovanjskih hiš po tem pravilniku zajema obnovo fasade, prenovo dotrajane strehe, obnovo sanitarij, obnovo elek-tro in vodovodnih instalacij, obnovo tlakov in stopnišč ter izvedbo toplotne ižolacije. Posebni pogoji: - da niti prosilec, niti njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner ter otroci za čas preživljanja niso lastniki primernega stanovanja po 10. členu stanovanjskega zakona, razen v primeru adaptacije stanovanja ali stanovanjske hiše - da ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od 15 let, oziroma drugo ustrezno dokumentacijo v primeru prenove stanovanjske hiše ali stanovanja, oziroma da ima sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, če gre za nakup stanovanjske hiše ali stanovanja. 3. VIŠINA POSOJILA Višina posojila je odvisna od števila družinskih članov in sicer: število družinskih članov najvišje možno posojilo v € 1-2 24.120,00 3-4 31.210,00 5 ali več 38.720,00 Najvišji znesek posojila se, za namen obnove starih hiš na vasi in v starem mestnem jedru, poveča še za dodatnih 20%. Če je- povpraševanje prosilcev večje od razpisanih sredstev, imajo, ob izpolnjevanju vseh ostalih pogojev iz tega razpisa, prednost tisti prosilci, ki niti sami niti njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji še niso bili upravičenci do subvencioniranja obrestne mere v skladu s Pravilnikom o subvencioniranju obrestne mere za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina. 4. VLOGI JE POREBNO PRILOŽITI NASLEDNJE PRILOGE: - potrdilo o družinski skupnosti (pridobi občina); - potrdilo o lastništvu stanovanjske hiše ali stanovanja (zemljiškoknjižni izpisek); - potrdilo o bruto dohodkih vseh članov družine v obdobju treh mesecev pred razpisom; - pravnomočno gradbeno dovoljenje, oziroma drugo ustrezno dokumentacijo v primeru prenove; - predpogodbo oz. kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše; - izjavo, da niti prosilec, niti njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner ter otroci za čas preživljanja niso lastniki primernega stanovanja; - potrdilo Zavoda za zaposlovanje za vse brezposelne družinske člane (če uveljavljate ta kriterij); - odločbo ZPIZ-a o invalidnosti (če uveljavljate ta kriterij); - drugo. 5. NATEČAJNI POSTOPEK Občani, ki želijo pridobiti pravico do subvencioniranja obrestne mere za najete kredite po razpisnih pogojih, oddajo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga prevzamejo v vložišču Občine Ajdovščina od dneva objave razpisa. Razpisna dokumentacija je dosegljiva tudi na spletni strani Občine Ajdovščina http://www.ajdovscina. si. Rok za oddajo vloge je 30.04.2008. Vloge se odda osebno na vložišče Občine Ajdovščina ali s priporočeno pošiljko na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina. Šteje se, daje vloga pravočasna v kolikor je zadnji dan roka oddana po pošti priporočeno ali osebno prinesena v vložišče občine, do 16.00 ure. Vse zahtevane priloge morajo biti ob vložitvi vloge predložene v originalu na vpogled in v dvojniku, ki ga Občina Ajdovščina zadrži in po izteku razpisnega roka ne vrača. Občinska uprava, najkasneje v roku 30 dni od preteka roka za oddajo vloge, izda sklepe o dodelitvi sredstev s subvencionirano obrestno mero. OBČINA AJDOVŠČINA Javna razgrnitev prostorskega načrta zaselka Nad Slejkoti Obveščamo vas, da potekala javna razgrnitev osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje stanovanjske gradnje v zaselku Nad Slejkoti. Osnutek bo javno razgrnjen v avli občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina do ponedeljka 28.4.2008. Ogled je mogoč v času uradnih ur in sicer ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 8.00 in 15.00 uro, ob sredah med 8.00 in 17.00 uro in ob petkih med 8.00 in 12.00 uro, dostopen pa je tudi na spletni strani Občine Ajdovščina ww\v.ajdovscina.si. V sredo, 23. aprila ob 15.00 uri bo v sejni sobi Občine Ajdovščina potekala JAVNA OBRAVNAVA osnutka. Pripombe in mnenja k osnutku lahko vsi zainteresirani podajo na javni obravnavi ali jih v času Javne razgrnitve posredujejo Oddelku za okolje in prostor Občine Ajdovščina v ustni, pisni ali elektronski obliki na naslov marica.zen@ajdovscina.si (v rubriki “zadeva” navedite ključne besede “OPPN Nad Slejkoti”) Občinska uprava bo preučila pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzela stališče in jih objavila na spletni strani občine Ajdovščina ter z njimi seznanila medije. Občina Ajdovščina Povzetki 15. seje ajdovskih svetnikov 15. seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina, ki je potekala 6. marca, se je pričela s točko Informacije in pobude. Svetniki so zastavljali vprašanja, predlaganih pa je bilo tudi nekaj zanimivih pobud, kot je naloga strokovnim službam Občinske uprave, naj pripravijo vse potrebno za ustanovitev stanovanjskega sklada v Ajdovščini. ledila je krajša razprava ob sprejemanju O Odloka o izvajanju pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanju pokopališč v občini Ajdovščina. Vsebino so svetniki obravnavali že na 12. seji ter odločili, da strokovne službe v odlok smiselno vnesejo dane pripombe in predloge, hkrati pa naj omogočijo vsem akterjem (svetniki, krajevne skupnosti,...) možnost pregleda pripravljenega gradiva. V danem roku z nobene strani ni bila prejeta nobena pripomba ali predlog. Med bistvenimi novostmi odloka je možnost, da krajevne skupnosti same odločijo ali bodo službo opravljale samostojno ali pa bodo storitev prenesle v upravljanje javnemu podjetju. Odlokje bil sprejet. Pravilnik o obremenjevanju nepremičnin v najem ali v uporabo, na katerega so svetniki dali svoje pripombe že na prejšnji seji, je sprejet. Razlog za sprejem pravilnika je usklajevanje z novo zakonodajo na področju nepremičnin v lastni države, pokrajin in občin. S tem pravilnikom se ureja oddajanje tistih nepremičnin, ki jih občina trenutno ne potrebuje za svoje namene in jih ne namerava prodati. Pravilnik daje osnovo tudi za določitev nadomestila za uporabo prostorov, ki so v lastni krajevnih skupnosti, kot so športne dvorane, krajevni domovi,... Precej razprave seje vnelo tudi ob sprejemanju Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o subvencioniranju obrestne mere za najete stanovanjske kredite v občini Ajdovščina. Z nekaj manjšimi spremembami je bil pravilnik sprejet, v tem Latniku pa objavljamo tudi razpis za ugodne stanovanjske kredite. Sprejet je bil tudi sklep o potrditvi DIIP - Zagotovitev ustrezne kvalitete pitne vode na vaških vodovodnih sistemih, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev. Pripravljalec gradiva je Oddelek za investicije, gospodarstvo in gospo- darske javne službe. Gradivo obravnava vrsto ukrepov ter investicij, ki bodo v končni fazi zagotavljale ustrezno kakovost pitne vode na 15 malih vaških vodovodih, ki skupaj z vodo oskrbujejo med 1300 in 1500. Naslednji DIIP je obravnaval izgradnjo mrliške vežice na Colu. Col je namreč še ena redkih vasi, ki mrliške vežice nima, hkrati pa se z izgradnjo načrtuje tudi širitev pokopališča. Sledil je sklep o spremembi pogodbe o ustanovitvi Razvojne agencije ROD - če občina želi ohraniti »javnost« zavoda, potem je potrebno izločiti ustanovitelje, ki niso osebe javnega prava. Spremembe so bile brez razprave sprejete. Niso pa bile sprejete predlagane nove - višje cene ajdovskega vrtca. Sklep o cenah programov vrtca bo ponovno na dnevnem redu naslednje seje. Sledilo je nekaj imenovanj ter premoženjsko pravnih zadev, nato se je seja zaključila. Tako sklepe, kot tudi zapisnik s seje, si lahko ogledate na spletni strani Občine Ajdovščina www. ajdovscina.si, kjer so objavljene tudi napovedi naslednjih sej. SH 05 36 59 140, tic-ajdovscina@siol.nef, www.tic-ajdovscina.si v v NOVICE S TIC AJDOVŠČINA /čeprav je vreme v prvem pomladnem mesecu vse prej kot pomladno, se v TIC Ajdovščina že intenzivno pripravljamo na toplejše mesece, ko v Vipavski dolini pričakujemo veliko število obiskovalcev. V začetku meseca je Občina Ajdovščina v sodelovanju s Pilonovo galerijo izdala novo zgibanko Ajdovščina, sprehod skozi stoletje ustvarjalnosti, ki je izšla tudi v angleškem in italijanskem jeziku. Pred velikonočnim pohodom na Malo goro smo ponatisnili zloženko Mala gora »simbol trdega dela in lepih spominov«, mnoge navdušence fosilov bo zamikala zloženka Naravne vrednote v okolici Uhanj, ki je tudi doživela ponatis. V naši ponudbi sta še dve novi turistični publikaciji iz najbolj zgornjega dela Zgornje Vipavske doline - zgibanka Cesta skozi »vrata« Vipavske doline v izdaji Društva Zdravljica iz Lozic, ter vodnik Podnanos - St. Vid, rojstni kraj slovenske himne, plod Turističnega društva in Krajevne skupnosti Podnanos. Na naših policah boste našli še mnogo več turistično-informativnih materialov o Ajdovščini in Vipavski dolini ter Sloveniji nasploh. Z začetkom aprila podaljšujemo tudi urnik naše turistično-informacijske pisarne, med tednom bomo odprti med 8.00 in 18.00 uro, ob sobotah med 10.00 in 12.00 uro, v poletnih mesecih pa še kakšno uro več. Vabljeni na obisk! Sanda in Kristina ______ime P.P.R. nepremičnine d.o.o., Tržaška cesta 22, Postojna, ki jo zastopa direktor Igor Požar (v nadaljevanju: organizator javne dražbe), po pooblastilu lastnika nepremičnine Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o., Mala ulica 5, Ljubljana, (v nadaljevanju: lastnik) objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE l. PREDMET JAVNE DRAŽBE: Dvosobno stanovanje št. 42 v drugem nadstropju stanovanjske stavbe na Bevkovi 13 v Ajdovščini, v izmeri 55,03 m2, z ident. št. 6.E in pomožni prostor - klet št. 8 v izmeri 4,64 m2, z ident. št. 37.E, leto izgradnje 1985, stoječi na parceli št. 1275/11, k.o. Ajdovščina, vpisano v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču Ajdovščina, v vložek št. 1710/6. Izklicna cena je 80.000,00 EUR. Najmanjše večanje izklicne cene je 250.00 EUR. Prodaja bo potekala po načelu » videno -kupljeno ». Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Ogled nepremičnine bo možen: v petek, dne 11.04. 2008, od 9.00 do 10.00 ure. Javna dražba bo: v petek, dne 18.04.2008 s pričetkom ob 10.30 uri v prostorih predmetne nepremičnine; od 9.00 do 10.00 ure prijava kupcev in pregled potrdil o plačilu varščine. II. PLAČILNI POGOJI: Kupnino za predmetno nepremičnino je potrebno plačati v roku 10 (deset) dni po sklenitvi prodajne pogodbe. m, POGOJI ZA SODELOVANJE: 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki skladno s pravnim redom Republike Slovenije lahko postanejo lastniki nepremičnin. 2. Vplačilo varščine v višini 10 % izklicne cene na TRR lastnika, pri ABANKI VIPA d.d., št. 05100-801045-7659, do dneva dražbe z namenom »plačilo varščine«. 3. Dražitelji morajo pred pričetkom dražbe komisiji predložiti: a. izpisek iz sodnega registra (ne več kot 10 dni star) za pravne osebe (izpis iz poslovnega registra za s.p.) oziroma identifikacijski dokument (osebna izkaznica ali potni list) za fizične osebe, b. overjeno pooblastilo za udeležbo na javni dražbi, v kolikor pravno ali fizično osebo na dražbi zastopa pooblaščenec, c. dokazilo o plačilu varščine s priloženo celotno številko bančnega računa in navedbo banke za primer vračila var- ščine. IV. IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA: Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na javni dražbi. Z vplačilom varščine sprejme ponudnik obveznost pristopiti k dražbi ter potrdi strinjanje s pogoji javne dražbe. 1. Če je dražitelj samo eden, je nepremičnina prodana za izklicno ceno. 2. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno. 3. Če sta dva ali več dražiteljev, ki ponudijo najvišjo ceno, nepremičnina ni prodana, če eden izmed njih ne zviša svoje ponudbe. 4. Če se ponudnik ne udeleži javne dražbe, šteje, da draži z izklicno ceno nepremičnine, po v tej objavi navedenih pogojih. Izbor najugodnejšega ponudnika še ne pomeni sprejema ponudbe s strani lastnika. Lastnik ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji nepremičnine z najugodnej-' Šim ponudnikom, zato lahko že začeti postopek do sklenitve pravnega posla ustavi, vse brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, dolžan pa je takoj vrniti varščino brez obresti. Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo za nakup nepremičnine najmanj po izklicni ceni (v celoti upoštevaje objavljene pogoje). Ponudba veže do zaključka dražbe in do tedaj ponudnik ne more odstopiti ali jo na kakršenkoli drug način razveljaviti. Dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo. Vplačana varščina se uspelemu draži-telju vračuna v kupnino, neuspelim dra-žiteljem pa se vrne brez obresti najpozneje v 5 (petih) delovnih dneh pojavni dražbi oziroma po obvestilu dražitelja o številki njegovega osebnega oziroma transakcijskega računa. V. OSTALI POGOJI JAVNE DRAŽBE Dražitelj, ki uspe na dražbi, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 15 (petnajstih) dneh po izvedeni dražbi oziroma po poteku roka za uveljavljanje predkupne pravice. Če dražitelj ne sklene pogodbe v navedenem roku, se lahko rok za sklenitev pogodbe podaljša, vendar ne več kot za 15 (petnajst) dni. Če dražitelj ne sklene kupoprodajne pogodbe v podaljšanem roku, ali ne plača kupnine v roku 10 (deset) dni po sklenitvi pogodbe, lastnik-prodajalec zadrži njegovo varščino. Če najugodnejši dražitelj ne sklene pogodbe, se lahko pogodba sklene z drugim najugodnejšim dražiteljem ali pa se javna dražba ponovi. Uspešni dražitelj oz. kupec se strinja, da se zlicitirana kupnina poveča za vplačana sredstva etažnega lastnika v rezervni sklad stanovanjske stavbe na naslovu Bevkova ulica 13, Ajdovščina, v višini 585,58 EUR. Kupec pridobi pravico zahtevati listine, ki so podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, šele, ko so izvedena plačila vseh pogodbenih obveznosti iz sklenjene kupoprodajne pogodbe. Prenos lastništva nad predmetom prodaje se izvede po plačilu celotne kupnine ter izpolnitvi drugih obveznosti kupca. Davek na promet nepremičnin in vse ostale stroške, kot sta overitev pogodbe in vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo, plača kupec. Dražitelj, ki uspe na dražbi, izroči organizatorju javne dražbe še dokumente, iz katerih sta razvidni EMŠO in davčna številka za ifizične osebe oz. matična številka ter ID za DDV za pravne osebe, ki sta potrebni za sestavo prodajne pogodbe ter telefonsko številko, na kateri je dosegljiv. Podrobnejše informacije v zvezi s tem razpisom in ogledom nepremičnine lahko zainteresirani ponudniki dobijo pri organizatorju javne dražbe P.P.R. nepremičnine d.o.o., Tržaška cesta 22, Postojna ali na telefonu 05/720-20-10 (Meri Kaluža). Podružnična šola Lokavec Materinski dan Največja radost na svetu je družinska sreča. Zavest, da imaš vedno nekoga, ki te ima rad, je največji zaklad. Zato je življenje lepo. ( A. H. Allen) T)rav starševski praznik je eden iz-JT med takih dni v letu, na katerega se lahko še posebej spomnijo otroci na starše. Učenci šole v Lokavcu so se predstavili kot igralci, pevci in pesniki, predvsem pa kot hvaležni otroci, ki svojo ljubezen razdajajo na prav poseben - enkraten način, ki jo začuti vsak po svoje. Najprej se je predstavila dramska skupina, pod vodstvom Maje Bitežnik, s predstavo Čarovnik iz Oza.V drugem delu so se predstavili otroci kot pravi pevci in pesniki. Učenci so prepevali pod vodstvom zborovodkinje Petre Terbižan Slejko. Tudi letos so nekateri sami napisali drobne pesmi, drobne misli zahvale. Pri tem so jih usmerjale njihove razredničarke. Starši so otrokom z zanimanjem prisluhnili in marsikatera solza se je utrnila ob mislih, kaj vse je vpleteno v besedo - mama. Programu je sledilo še dvoje presenečenj. Učenci so pripravili pogostitev za starše. Pri tem so zelo spretni, saj nekateri obiskujejo tudi krožek priprave hrane pod vodstvom Marte Benko. Največje presenečenje je bila unikatno izdelana ogrlica, ki so jo izdelali otroci za svoje mame. Starši so lahko začutili, kako dragocena je otroška ustvarjalnost preko petja, igre in ročnih spretnosti. V pripravo in izvedbo programa so bili vključeni vsi učenci in učiteljice, ki poučujejo na šoli. Program so oblikovale Zmaga Kos, Tatjana Lipušček, Marta Benko, Maja Bitežnik, Petra Terbižan Slejko, Vanja Likar in Mara Obed, ki je program tudi povezovala. Pa še nekaj povezovalnih misli. Biti mati, oče, starš je poseben dar in naloga, naloga, ki starše poziva k temu, da znajo pri otroku videti dobre stvari, ga spodbujati in mu pomagati odkrivati to, kar je zanj koristno. Celo življenje na nek način stalno nekaj iščemo, kot otroci igro, starše, družinsko toplino in pozornost, kasneje prijateljstvo, ljubezen. Vsekakor pa pri tem, ko spoznavamo sami sebe, iščemo stvari, ki naj bi nas pripeljale do sreče. Včasih iščemo, pa ne znamo videti, da to že imamo in da moramo to le ponovno odkriti. Prav pri tem odkrivanju pa smo lahko tudi drug drugemu v pomoč. Starši pomagajo otrokom odkrivati svet že od samega začetka, gotovo pa tudi otroci pomagajo odkrivati stvari, kijih sicer ne bi nikoli odkrili. Dragi straši, želim vam, da bi znali pri sebi in pri otrocih odkrivati najboljše, pri tem pa vam želim stvari, ki so jih iskali lev, strašilo in kositrni drvar. Tri stvari: pogum, modrost in srce, naj ne bodo torej le v igri, ampak naj živijo tudi med nami. Hvala vsem za čas in dobre misli, kijih namenjate drug drugemu. Mara Obed, vodja podružnične šole. Proslava ob materinskem dnevu V Velikih Žabljah Ravno na materinski dan, 25.marca, smo prostovoljke Medgeneracijskega društva 4. letni časi v dvorani Športno kulturnega društva Zabije v Velikih Žabljah pripravile kulturni večer z več kot enournim programom za vse mame, ki so članice društva, kot tudi za vse mame iz Velikih Žabelj in okolice. Hkrati pa so člani Športno kulturnega društva Žablje izpeljali tudi akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov, ki so jih namenili za delovanje Centra Janka Premrla Vojka Vipava. A Medgeneracijsko društvo 4 letni poskrbeli člani Športno kulturnega IVAčasi Ajdovščina deluje na po- društva Žablje, ter eno lepo misel o dročju celotne občine Ajdovščina, mami, ki smo jih pripravile prosto-Glavna dejavnost društva so skupi- voljke Društva. Pred začetkom kul-ne starih ljudi za samopomoč. To so turnega programa, se je ravnateljica prijateljske skupine, ki štejejo do 10 Centra Janka Premrla Vojka Vipava, članov, praviloma starih nad 65 let, Erna Žgur, zahvalila vsem članom srečujejo se 1 X tedensko na istem Športno kulturnega društva Žablje kraju in ob isti uri, srečanje traja v za odločitev, da bodo prostovoljne povprečju uro in pol, temeljna dejav- prispevke, zbrane ta dan, namenili nost je pogovor, vsebine pogovorov ravno za delovanje njihovega cen-pa so teme, ki vse člane združujejo, tra. V svojem kratkem govoru je na V občini Ajdovščina deluje 18 tovrst- kratko predstavila delovanje Centra nih skupin: 8 v domačem okolju, 10 v ter za kaj bodo zbrani denar porabili. Domu starejših občanov Ajdovščina. Nato je sledil kulturni program pri Vanje je vključenih 176 članov in 29 katerem so poleg pevskega zbora, ki voditeljic. se je predstavil s pesmimi predvsem Poleg skupin, ki delujejo tedensko, na temo o mamah, deklamacijami. S se v okviru društva izvajajo tudi šte- kratko igro Ivana Cankarja in z de-vilne druge aktivnosti. Vsako leto klamacijami so sodelovali tudi otroci društvo v začetku poletja organizira iz Velikih Žabelj in sicer Luka Štor, medgeneracijski tabor, ki omogo- Jure Cigoj, Urška Cigoj, Meta Čuk, ča povezovanje vseh treh generacij, JernejaEamec in Maruša Štokelj. Za spodbuja medgeneracijske vezi, spre- svoje nastope so tako med programom minja stališča in tabuje do stare in kot ob koncu poželi velik aplavz vseh mlade generacije, omogoča učenje obiskovalcev, ki jih je bilo po naših in pretok življenjskih izkušenj, raz- ocenah okoli 90. Program je vodila vija solidarnost in sprejemanje ljudi Klavdija Žnidar. Med programom takšnih kot so. V mesecu juniju orga- smo se s pesmijo in deklamacijami niziramo zaključno srečanje za vse vsi nastopajoči in obiskovalci dotak-člane skupin. Poleg tega voditeljice nili pomladi, staršev, očetov, pomena skupin znotraj skupin organizirajo še doma, predvsem pa mater. Spomnili razne druge dejavnosti kot so izleti, smo se kako je bilo biti mati nekoč, praznovanja rojstnih dni, delavni- se zahvalili vsem mamam za ves nji-ce ročnih spretnosti ipd. Vsako leto hov trud in številna odrekanja ter si organizira društvo Dan duhovnosti, ob koncu priznali, da se vedno znova katerega se udeleži sto in več članov, vsi radi vračamo domov k mami in Med letom tečejo izobraževanja, in- očetu, kljub temu, da imamo že svo-tervizija in supervizija za voditeljice je družine. Ob koncu uradnega dela skupin. Ob koncu leta organizira dru- kulturnega programa smo voditeljice štvo srečanje voditeljic. Zdaj že sko- skupin za vse obiskovalce pripravi-raj tradicionalno pevski zbor vodite- le še eno majhno presenečenje. Za Ijic skupin starih ljudi za samopomoč prehod v družabni del srečanja smo pod vodstvom Koren Stojana vsako medse povabile dva glasbenika, ki leto za materinski dan in ob novem sta spisala in uglasbila že številne letu pripravi kulturni program tako avtorske pesmi, hkrati pa prepevata za zunanje člane skupin kot tudi za tudi številne ljudske pesmi. To sta člane skupin v domu. Po podatkih iz Niko Krašna, pisec besedil in har-lanskega leta smo prostovoljke opra- monikaš ter pisec glasbe in kitarist vile skoraj 4400 prostovoljnih ur, kar Ivan Kodele, ki prihajata z Budanj, je več ur kot bi jih opravila dva polno Niko in Ivan sta zaključila uradni del zaposlena v enem letu. srečanja v dvorani, kasneje pa poskr- Kot je že bilo uvodoma pove- bela za dobro voljo še v predprostoru dano, je pevski zbor voditeljic dvorane, kjer se je še kar nekaj časa Medgeneracijskega društva 4 let- nadaljeval družabni del srečanja, ni časi ravno na dan žena v Velikih Voditeljice skupin starih ljudi za sa-Žabljah pripravil več kot enourni mopomoč iz Društva 4 letni časi smo kulturni program. Program je bil poskrbele za pecivo, ki smo ga pri-namenjen predvsem vsem materam, pravile same, člani Športno kulturne-nekaj trenutkov pa je bilo namenje- ga društva Žablje pa za pijačo, no tudi vsem očetom, ki so ravno Številni obiskovalci so bili nad pri-tako praznovali svoj praznik v me- pravljenim programom zelo navduše-secu marcu (10.3. - dan mučenikov), ni, tako da smo članice Društva do-Takoj ob prihodu so vse mame pre- bile kar nekaj povabil za nastope tudi jele vsaka po eno vrtnico, za kar so drugod. Klavdija Žnidar iz naših sredin Mala Gora Center za usposabljanje slovenske vojske Vipava 11. velikonočni pohod v belem Za pohode in izlete nič kaj obetavno ponedeljkovo jutro je marsikoga odvrnilo od tega, da bi po, za želodec naporni veliki noči, še razmišljal o sprehodu v naravi. Toda tudi tokrat se je izkazalo, da so planinci vztrajni in še tako slabe vremenske razmere jih ne morejo odvrniti od zastavljenih namenov. ' I Msti, ki so se podali na pohod _L na Malo Goro, jim prav gotovo ni bilo žal. In teh je bilo okrog 400. Čeprav je bilo vreme kislo, so bili obrazi pohodnikov nasmejani, Mala Gora pa jih je pričakala v pravi zimski idili! Debela snežna odeja, snežni meteži, od teže snega prepognjene veje dreves ter vonj po polenti in košenini, so bili dejavniki, ki so pripomogli k prijetnemu vzdušju pred kočo na Mali Gori. Po Blaževi himni »Na Mali Gori« je najprej pohodnike pozdravil predsednik planinske sekcije Anton Kreševec, pozdravom se je pridružil tudi Vladimir Lemut iz PD Ajdovščina. Kot vsako leto je bil na Mali Gori tudi župan Marjan Poljšak, ki je najprej pozdravil pohodnike in nato, kot je sam dejal, v udarnem go- voru primerjal dogodke velike noči z današnjimi razmerami pri nas in v svetu. Prisotni so ga večkrat nagradili z aplavzom. Kulturni program, ki je bil zaradi vremenskih razmer nekoliko okrnjen, so pripravili mladinci pod vodstvom Mete Rustja. Tudi letos je župan dobil nagrado - kolač, ki gaje nato razdelil med pohodnike. Kolač je prejel tudi najstarejši pohodnik, najmlajši pohodnik, pa je prejel košarico s čokoladnimi jajčki. Za vsakoletno pomoč pri izvedbi Velikonočnega pohoda sta priznanje Planinske sekcije Kamnje prejela družba Fructal d.d. in podjetje Farna iz Vipave. Pohodnike je pozcjravilo tudi sonce, ki je ničkaj sramežljivo posijalo izpod oblakov in obsijalo belo Malo Goro ter vneslo veliko dobre volje med udeležence pohoda! Člani sekcije se trudimo, da vsako leto pripravimo nekaj novega. Letos smo na izhodišče Velikonočnega pohoda v Kamnjah postavili informativni pano, na katerem so prikazane planinske poti na pobočju Čavna ter fotografije zanimivosti, ki jih ponuja pobočje. Pano je oblikoval član sekcije Dragan Vodopivec. Informacije naj bi bile v pomoč pohodnikom, ki si v vedno večjem številu izberejo Kamnje za izhodišče svojih izletov na Čaven. Nasvidenje na naslednjem pohodu. Jože Vodopivec Osnovna šola za odrasle Po nova znanja v vseh življenjskih obdobjih Na Ljudski univerzi Ajdovščina že vrsto let izvajamo program osnovne šole za odrasle. Izobraževanje je za kandidate brezplačno, saj ga financira Ministrstvo za šolstvo in šport. Vpis v program poteka celo leto. T)redavanja potekajo' v popoldan-X skem času, štiri do petkrat tedensko. Dva do trije učni predmeti na teden, strokovnost predavateljev in pozitivna klima so ključnega pomena za uspeh. Starost sploh ni pomembna! Kandidati ugotavljajo, da se z malce truda in v prijetni družbi, lahko tudi v zrelejših letih naučijo marsikaj koristnega in zanimivega ter uspešno končajo osnovnošolski Program. Nekaterim pa uspehi pomenijo dodatno motivacijo za na- daljevanje izobraževanja na srednješolski stopnji. To dejstvo, potrjujejo tudi izjave kandidatov: »Za osnovno šolo sem se odločila naključno. Pohvala vsem učiteljem in vodstvu. Občutek po večletnem premoru je zelo dober. Mogoče se bom odločila za nadaljnje šolanje.« (Marija) »Čeprav sem starejša, se v osnovni šoli zelo dobro počutim. V skupini se zelo dobro razumemo in sodelujemo.« (Slavka) »Od doma do šole imam eno uro vožnje, ampak kljub oddaljenosti mi je vsak dan bolj pester in zanimiv. (Mirica) »V osnovno šolo me je napotil delodajalec, saj lahko le z osnovnošolskim spričevalom pridobim ustrezno licenco za področje, na katerem delam.« (Janez) Udeleženka Marija zelo rada ustvarja in nas je ob dnevu žena takole presenetila. Za učenje torej ni nikoli prepozno. Pogumno zgrabite priložnost in se pridružite številnim kandidatom, ki so uspešno dokončali osnovnošolsko izobraževanje na Ljudski univerzi Ajdovščina. Za dodatne informacije smo vam na razpolago na telefonski številki 36-64-750 ali 041 437 785, ali pa na spletnih straneh www.lu-ajdovscina.si Urška Štrancar LJUDSKA UNIVERZA Pet let dela in uspehov Vojašnica »Janko Premrl Vojko« v Vipavi ima dolgo vojaško zgodovino, ki sega vse tja do tistih za Primorce temnih časov, ko mu je bila kratena pravica svobodnega naroda in slovenske besede. T e klen in uporniški duh primor-J__/skega ljudstva sta v drugi sveto- vni vojni zmogla temu reči: »Ne!«. Tisti najplemenitejši »Ne!« pa je prišel kasneje, leta 1990, po zgodovinsko izraženi plebiscitarni odločitvi Slovenk in Slovencev za samostojno državo. Leto kasneje je uporniški »Ne!« zares in dokončno dobil pravo težo, saj smo si z orožjem v roki, v desetdnevni vojni, dokončno priborili svojo samostojno domovino. Uresničena je 1400 letna želja slovenskega naroda. V našo Ustavo smo zapisali, daje Republika Slovenija demokratična, socialna in pravna država. Postavljen je globalni in veličasten temelj, ki slovenskemu narodu zagotavlja samostojnost, uživanje temeljnih vrednot in varstvo človekovih pravic. To samostojnost potrjujejo mnogi uspehi in zgodbe. Smo narod, kije dokazal pravilnost začrtane vizije razvoja in ohranjanja slovenskega naroda. Mejniki uresničevanja tega cilja je ozemeljska celovitost, vključevanje v mednarodne vojaške, gospodarske, kulturne in civilizacijske tokove. To doktrino dostojanstveno varuje naša Slovenska vojska, tista vojska, kije nastala iz manevrske strukture narodne zaščite in teritorialne obrambe, ki je nastajala v pripravah na osamosvojitev. Skupaj s takratno milico in ob neponovljivi podpori civilnih struktur, smo zmogli nalogo, ki jo je svet priznal za razumno, pogumno in uspešno. O uspehih in ponosu nad doseženim priča tudi nedavno praznovanje jubilejne pete obletnice delovanja Centra za usposabljanje Slovenske vojske v Vipavi. Tu se uspešno urijo kadri Slovenske vojske, ki imajo poleg bivalnih, tudi izjemne terenske pogoje za urjenje in najsodobnejše urejeno strelišče v zgornji Vipavski dolini, ki izpolnjuje visoke evropske standarde. Tu burja, sonce in delovni ljudje so-doživljamo in cenimo.njihovo prisotnost. Občutek zadovoljstva je bilo čutiti tudi v nagovoru podpolkovnika Mirana Rožanca, kije predstavil delo in uspehe Slovenske vojske in se zahvalil za izjemno gostoljubje prebivalcev zgornje Vipavske doline in dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo. Ob praznovanju pete obletnice delovanja centra je v vojašnici »Janka Premrla Vojka« v Vipavi potekalo več prireditev. Zaključna prireditev je bila 5. marca, pod skrbnim nadzorom Rajka Likarja in njegovih sodelavcev, v Športni dvorani Škofijske gimnazije v Vipavi. Prireditev so obogatili s koncertom Big banda orkestra Slovenske vojske in z odlično pevsko gostjo Alenko Godec. Izvrstnemu petju, muziciranju in koncertnemu programu, se je množica zahvaljevala z dolgimi aplavzi. Praznovanja so se, poleg župana občine Vipava, udeležili tudi predstavniki veteranskih organizacij Zveze veteranov vojne za Slovenijo, veteranskega Združenja Sever, OZVVS Občin Ajdovščina in Vipava, svetniki občinskega sveta Občine Vipava, mnogi udeleženci osamosvojitvene vojne 1991, krajani mesta Vipava in okoliških krajev. To je bilo pravo praznično vzdušje, ki je vredno čestitk petletnega dela in uspehov Slovenske vojske! Ivo - Polona Krušeč Ujemite trenutek sladke sreče z dobrotami Leone " Trgovina w T fl ul Cenjene stranke obveščamo, da vas tovarniška trgovina Leone pričakuje vsak dan od ponedeljka do petka med 10:00 in 17:00 ter ob sobotah med 08:00 in 12:00 na Tovarniški cesti 6a v Ajdovščini z: • bogato izbiro družinskih in kosovnih sladoledov Leone • zamrznjenimi sladicami s kremo Leone Desserts • in obilico dodatnega zamrznjenega programa (sadje, zelenjava, ribe, predvzhajani rogljički...) . ter neverjetnimi AKCIJSKIMI CENAMI! Trgovina bo v mesecih od maja do septembra 2007 ponovno obratovala po podaljšanjem poletnem urniku od 8.00 do 19.00. 1 Leone Incom d.o.o. Tovarniška cesta 6a 5270 Ajdovščina - Slovenija Tel:+386 5 304 3900 E-mall: lnfo@leone.si www.incom.si wwwJeone.si StilUS Valentin Krtelj - linče, občinski svetnik »s težo« Tine je rojen 12. decembra 1964 leta v Postojni. »Mama Magda pravi, da je bila takrat huda zima in da smo imeli veliko srečo, da smo prijateljevali z Albinom Strancarjem, ki je bil tudi taksist. Marsikatero nosečnico je odpeljal v porodnišnico in tako posredno sodeloval pri številnih rojstvih v Ajdovščini in okolici. Menda sem bil ob rojstvu bolj suhcen in podhranjen, kar pa danes ne bi mogli reči (gromki smeh)«, se veselo spominja Valentin. Menim, da ste v ajdovskih gasah preživljali lepo otroštvo? Ne lepo, čudovito otroštvo smo imeli. Gase so premogle veliko število otrok. Nepozabni so spomini na našo gasarsko »vojsko«. Dobivali smo se pri Kobalovih, Na klancu. Od tu smo načrtovali naše pohode po Gradiški gmajni, seveda smo vedno bili na pravi strani, tisti, ki se borijo za prave stvari. Kaj vse smo našpičili po Klepčičevi štali, pa na seniku, kjer smo kopali številne rove v seno, sam angel varuh nam je stal ob strani, da se ni kaj hujšega zgodilo. Včasih nam je padlo v glavo in naredili smo ohcet. Napravili smo sprevod s petjem in igranjem na različne »instrumente«, kot smo pač videli ob takih priložnostih. Tudi na pojedino nismo pozabili, vsak je prinesel nekaj s sabo, za pijačo je bil hubeljska voda iz javne lite špine tu v gasah, na vojnih pohodih pa voda z gradiškega studenca, le za posebne priložnosti in »iber« užitek je padla kakšna Grumova pašareta. Otroštvo je teklo v in z naravo, četudi smo bili nekakšni mestni otroci, pa vendar bolj na podeželju kot v mestu, saj je bilo v gasah takrat še kar nekaj kmetij. Večinoma smo bili tudi ministranti, zjutraj je bilo težko vstati za prvo mašo, lepše pa je bilo na poti domov čez Brajdo, ko smo nalovili ke-brov, ki so jih pomalicale Dulncove kokoši, nagrada za naš prispevek pa je bilo tu pa tam kakšno jajce. Glasbo in petje imate tako rekoč v družini, v krvi? Zrasel sem v delavski družini. Tata Franc je bil edini zaposleni v petčlanski družini (imam starejšo sestro Katjo in žal že pokojno Ano Marijo). Našo družino je stalno spremljala bolezen in težave, oče si je s krožno žago poškodoval prste in postal invalid, mama šibkega zdravja, pa vendarle smo se in se z optimizmom prebijamo skozi vsakdan. Nikoli ni bilo denarja za kakšne ekstra stvari: krožke, smučanje, morje..V prostem času smo šli fantje pomagat bližnjim kmetom, zelo smo bili ponosni, če smo domov prinesli zabojček krompirja ali kaj podobnega. Moj nono Stanko Kogoj se je priženil z Mirna, priznan čevljarski mojster, ki je vzgojil kar veliko novih čevljarjev v Ajdovščini, izreden pevec in nepogrešljiv član cerkvenega zbora Janeza Krstnika. Po domače se je pri njih reklo pri Frjanovih. Od tam prihaja moja mama, doma pa živita stric Drago z družino, izreden tenorist in dolgoletni član zbora Srečka Kosovela in stric Jože, tudi dober pevec in kosovelovec ter poznan trgovec, sedaj že v pokoju. Tata prihaja iz Šturij iz narodno zavedne in glasbene družine Krtelj, po domače pri Kajzerjevih. Od kod ime? Številni rodovi iz Trnj so bili avstroo-grski vojaki, torej so služili »kaiserju und koningu«, cesarju in kralju. Do domačijskega imena torej ni bilo več daleč. Nono Dore je bil glasbeni samouk, vrsto let organist v šturski cerkvi in vodja moškega zbora, ki je prepeval pod imenom tovarne Lipa, predhodnik današnjega Moškega zbora Srečko Kosovel. Stric Dorče, kot so mu pevci pravili, je bil prava zboro-vodska legenda. Za njim je zbor prevzel Klavdij Koloini. Šola, poklic, zaposlitev in delo? No, osnovno šolo sem seveda obiskoval v Ajdovščini, potem pa nadaljeval na Tehnični šoli v Domžalah. Tako sem se izučil za monterja ogrevalnih naprav. Moja prva zaposlitev, kot dostih Ajdovcev, je bila v Tovarni pohištva Lipa, bil sem vzdrževalec. Pozneje sem se »preselil« na Kovinsko podjetje Ajdovščina, kjer smo takrat delali vinarsko opremo, preše, cisterne, pecljalnike, vinifika-torje... Kot monter sem prečesal celo tedanjo Jugoslavijo, od Goriških Brd, do Strumice in Dorjana v Makedoniji. Stalno sem bil na terenu. Sedaj pa sem že 16. leto na ajdovski Komunali, kot pravimo. Pod Lojzetom Vitežnikom sem bil prvi in edini vodovodar, ko smo od Goriških vodovodov prevzeli v upravljanje naš vodovod. Počasi smo se kadrovsko krepili in nabavljali potrebno opremo ter seveda tudi potrebna znanja. Leta 2005 sem končal Tehnično srednjo šolo na LU Ajdovščina, sedaj pa se, prav tako ob delu, sem skladiščnik na Komunalno - stanovanjski družbi, izobražujem na Višji strokovni šoli Novo mesto, podružnica Koper, smer Komunala in okoljevarstvo. Družina, otroci...? Z ženo Suzano in sinovoma Urbanom in Rokom živimo v skupnem gospodinjstvu s starši, tukaj v gasah. Pri Guštinetovih so včasih rekli, danes sem pa tudi jaz Tine Kajzerjev. Tudi mladim želim privzgojiti čut za lepo in kulturno, plemenito. Starejši Urban je končal nižjo glasbeno šolo, violončelo je njegov instrument. Mlajši Rok pa se na Glasbeni šoli trudi s trobilom, rog sije izbral. Tudi s športom se ukvarjata, eden za drugim se posvečata rokometu. Zaenkrat je mladim v Ajdovščini na voljo kar nekaj aktivnosti, seveda bi jih lahko bilo še več. Sem pa edini iz moje številčne generacije, ki je ostal v teh tesnih ulicah, kjer je vsak poseg ali poskus »modernizacije« prava avantura. Živimo v zaščitenem delu stare Castre, ki ti včasih zagreni življenje. Zadnji smo dobili asfalt, zadnji telefon in bog ve kaj vse nas v teh »rimskih« ostalinah še čaka. Včasih imam občutek, da so pokojni Rimljani pomembnejši kot mi sami in naša prihodnost. Sicer pa tudi preteklost nekaj velja in pa seveda naš optimizem tudi. Sicer pa z ženo, ki prihaja iz Skrilj, na eni parceli pri Bajčih že malce kopljeva, obdelujeva in mogoče pripravljava teren za kakšno zidavo in nov dom. Se malce se pomudiva pri glasbi in petju, aktiven pevec si? Kot otrok sem začel v cerkvi, pri teti Tončki Pivkovi, nadaljeval v osnovni šoli pri Marinki Šuštar, ko sem končal šolo v Domžalah pa sem postal kosovelovec, 20 let sem pel. Pa še pri zboru Sončna pesem, zbor organistov, vadili smo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Pa pri mešanem mladinskem zboru Laetitia, ki ga je vodila Vlasta Lokar (sedaj Lavrenčič, op. p.). Opravil sem tudi šest letnikov solo petja pri zdaj že pokojnem Rajku Koritniku, sedaj pa sem že šesto leto član Komornega zbora Ipavska. Seveda še naprej pojem na koru sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini. Rad pa se potrudim tudi za kulturne dogodke v naši »Vatikanski« (tako je Šibeniško ulico hudomušno poimenoval Janko Bavčar). Doslej se je tu že prepevalo, igralo, pa tudi baletno predstavo smo imeli. Sosedje so izredni in vedno pri roki, ko pripravljamo naše »letne prireditve«. Marjan Likar - Gorjanov, Dušan Božič -Strujenč'n, Nejc Rovšček, Groffovi, Peganovi, MaksTnovi, Kogojevi, Sergej Semenjuk, Lahovi, Krašnovi, Ana in Peter Žgavc - Kobalovi, tudi trgovina Polonca pritakne kakšen kos »štofa«, ki seveda pride prav (smeh) in številni drugi »Vatikanci« in, da ne pozabim, seveda naš glavni sosed »žep'n« Marjan Poljšak. Po prireditvah je živahno in lepo ob prigrizku in kozarcu ali dveh, ki jih ponudimo nastopajočim in gledalcem seveda. Z zbori sem prečesal dobršen del sveta: Argentina, Amerika in Kanada, Nizozemska, Bolgarija, Madžarska, Avstrija, Francija, Španija, Italija..., kje vse nisem pel. S kosovelovci smo peli v Operi v Ljubljani, pozneje pa kot član substitualnega (nadomestnega, op. p.) opernega zbora v predstavi Tri oranže, Sergeja Prokofjeva. Letos pričakujem zlato Gallusovo značko (smeh). Kako si zajadral v politiko, te je prepričal sosed, župan? V Ajdovščini kronično prevladuje mnenje »pri nas nikoli nič ni bilo in nikoli nič ne bo«. To me je prepričalo! Da presežemo, tudi z mojo pomočjo, tako razmišljanje. Sam se tudi zavzemam, logično, za pametno ureditev starega mestnega jedra, pa tudi za ureditev našega pokopališča. Precej sem bil glasen pri problemih reda in discipline na placu v poznih nočnih urah. Tudi sam se še štejem za mladega in vem, da mladi morajo imeti svojo zabavo, vendar menim, da se morajo zabavati na primernih mestih in v pravem času. Mogoče sem se komu zameril, ampak naj vsega ne jemljejo preveč z jezo in ogorčenjem, mogoče pa smo vendarle pripomogli, da so se stvari postavile na svoje mesto in da se v bližnji prihodnosti nakazuje primeren prostor tudi za nočne žurke. Kako sodeluješ z županom, ki je tudi šef tvoje stranke? Kako se znajdeš kot občinski svetnik? .Dobro sodelujeva. Mogoče malce po domače, kar je razumljivo, sicer pa naju z Borutom Valesom, dva svetnika sva iz Narodne stranke dela, pušča prej sama kot ne. Odločati se morava po svoji presoji in vesti. Kar pa se dela v Občinskem svetu tiče bi rekel, da prej nisem vedel, da se tako enostavne stvari lahko tako neznansko zakomplicirajo v teh procedurah. To je pač politika, sem v tem času (dve leti) dojel. Strašno se čudim, ko se odločamo za nakupe ali prodaje parcel, takšnih in drugačnih, zdijo se mi cene namreč nekrščan-sko strašansko velike. Kot svetnik se oglasim in angažiram tam, kjer po kmečki pameti povsem jasno vem, kako in kam naj stvari gredo. Recimo, povsem jasno mi je, da v Ajdovščini potrebujemo spodoben kulturni dom, tu bom stal za vsako besedo, ki jo bo kdorkoli dal, ni važna ne stranka, ne politika. Tine, za konec pa kakšna dobra zgodba, anekdota, smešnica...? Sem človek vesele narave, zelo pogosto pa mi misli uhajajo v preteklost in v naše življenje v mladih letih, tukaj, v tej relativno zaprti sredini. Ne morem mimo obrazov, kijih še kar vi- dim pred sabo: našega soseda, že pokojnega Salvatoreta Alajma. Koliko zgodb in zgodbic nam je povedal v svoji izredno zanimivi slovenščini, če ti povem, daje bil Siciljanec. Takrat nismo imeli televizije, ure in ure smo ga poslušali, njegova žena pa nam je brisala in zdravila ogarana in krvava kolena z arniko. Z njihovim kolesom, še tistim na »torpedo«, smo se vsi mulci naučili voziti. Pa teta Krlinca, ali Rezka Poljšakova, mati našega župana. Tu pa ne morem mimo zelo tragične zgodbe. Poljšakova sestra Danica je bila poročena s Klavdijem Repičem, ta je bil z dušo in telesom pilot, na takrat zelo aktivnem ajdovskem letališču. Imela sta hčerko Nero, s katero sva bila nekaj časa tudi skupaj v bolnici. Takrat sva se pogovarjala in planirala, kako bova šla skupaj na letalo z njenim očetom in bomo trosili »listke« (takrat so ob različnih prireditvah in pomembnih dogodkih z lističi iz letal obveščali prebivalstvo doline kaj in kje se dogaja, otroci smo strašno radi zbirali te listke, ki so kot metulji frfotali izpod neba, op. p.) in kaj vse čudežnega se bo dogajalo tam nad ob- laki. Klavdij in Nera sta tistega dne odšla na letališče, sam pa sem ostal doma in teto Rezko prosil, naj grem tudi sam. »Ne greš nikamor«, je rekla. »Tu imaš cedelco (prežgan sladkor in orehe) in takoj domov«. Letalo je strmoglavilo pod Planino, oba sta umrla, oče in hči. Še danes me spreleti srh, ko se spomnim tega dogodka in, pošteno, hvaležnosti do tete Rezke in njene odločnosti. Še vedno pa me privlačijo letala in letenje. Večkrat sem na našem aerodromu in spremljam dogajanje na tem resničnem ajdovskem oknu v svet, športnim in turističnim potencialom prihodnosti. Na Vatikanski je klepetal Iče moja krajevna skupnost Krajevna skupnost Vipava je mestna skupnost; v strogem jedru slovenske Benetke ali Trg, sega do Gradišč in vključuje Novo naselje do vrhpoljske meje ter Zemono. Tako razpotegnjena prek vzhodnih nedrji Vipavske doline nudi zavetje skoraj 2000 meščanom (tržanom), ki bi zagotovo lahko zgledneje sodelovali. 'V Tjen Svet sestavlja 9 članov: .IN tri predstavnike Zemona, tri Novega naselja in tri iz »stare« Vipave, kot so porazdeljene volilne enote. Domuje v prostorih stare šole na Trgu Pavla Rušta 6 ter skrbi za njeno zunanjo in vsebinsko obnovo, saj velikodušno gosti številna društva in ustvarjalne posameznike, tudi oddelek Lavričeve knjižnice. Sodelovanje s preostalimi krajevnimi skupnostmi je zgledno, seveda z bolj aktivnimi. Občinski proračun je namreč razporejen glede na število prebivalcev, pa jim prioritetne vloge ne gre očitati. Samostojno, štirikrat letno, že celih 20 let izdajajo Vipavski glas. Boris Ličen, referent za kulturo in občinski redar občine Vipava, je B’dajnc, a vipavski krajan že 15 let. Že pol drugi mandat je tudi predsednik Krajevne skupnosti Vipava, potem ko desetletje aktivno sooblikuje njene smernice. Tako so mu stvari jasne in potrebe skupnosti glasne. V preteklem obdobju seje postorilo veliko. Čeden je Trg Pavla Rušta in Trg pred cerkvijo sv. Štefana. Lepo odmeva sofinanciranje obnove pročelij, tudi spodbuda krajevne skupnosti. Vipavcem ljuba sprehajalna pot proti Zemonu je dočakala elektrifikacijo, pa seji bo prilegla tudi širitev s pločnikom. Velika želja je tudi ureditev ceste proti Vrhpolju, morda s kolesarsko stezo. In letošnje leto prinese vsaj še dve pomembni pridobitvi: Osvetljena pešpot ob magistralni cesti je že v letošnjem občinskem planu ob izgradnji krožišča, ki bo močno ozaljšalo podobo mesta, sredstva v proračunu pa so že oddana tudi novi mrliški vežici, z možnostjo žarnega pokopa. Realizacija tega poleg že obstoječega zahteva dodaten idejni projekt in odkup nekaj zemljišč ob pokopališču, da se gradnja začne že v 2008. Tudi načrt ureditve pešpoti na Star grad, z odvodnavanjem, osvetlitvijo in postanki za sprehajalce, je zrel in se sladko ponuja uresničitvi. ‘Slej ko Prej’ bo seveda obnove deležen tudi sam grad, kar ‘v sedaj’ ostaja v oblakih, a bo slavje ob L maju vendarle znova dočakal osvetljen. Glavni trg s kupom pločevine zares ne ponuja domačnosti ne prebi- valcem ne obiskovalcem. Parkirnih mest že sedaj ne primanjkuje izven samega središča, a jih bodo še okrepili, in morda bi k opustitvi razvade ‘z avtomobilom v gostilno’, pripomogli tudi strožji ukrepi občinskega redarstva. Vendarle bo v nebo vpijoča želja po njegovem preoblikovanju le uslišana s celostno ureditvijo parka in Lanthierijevega dvorca. Obnova slednjega je v teku, četudi pogojena s finančnim zaledjem, a že v celoti stoji na novih temeljih. V dogovoru s Kmetijsko zadrugo pa bo Občina odkupila še staro klavnico, da obzorje riše tudi obnovo stavbe za njim in mostu med Podskalo in Podfarovžem. A kaj, ko ima (vsaj) prva že desetletji nesojene najemnike in ne zmore zaživeti, kot ji po naravnih danostih pri-tiče, sedaj pa je celo zaprta. Današnjemu gostu se ponuja predvsem Vipava v obnovi, a njeni krajani zaupajo pravim smernicam. Poteka uresničitev velike investicije, celostna ureditev ‘podvozja’, saj bo Vipava pridobila novo fekalno in meteorno kanalizacijo, salonitne vodovodne cevi bodo zamenjale jeklene, nova bo tudi električna in plinska napeljava. Tako bo večji del Vipave priključen na čistilno napravo. Gradijo se stanovanjski objekti, kmalu pa bo ob pomoči dodeljene koncesije zaživel Dom starejših s sto posteljami. Celovite obnove je potrebna tudi označitev ulic in kulturno gospodarskih objektov, dobrodošla bi bila informacijska tabla. Pa je kulturno - družbeno Vipava zgledna v razvoju. Ob pomoči Občine se uspešno že desetletje vključujejo projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, ki druži 30 slovenskih občin in krajev in Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra. V poletju tako organizirajo vrsto vstopa prostih prireditev ter predvsem z domačimi ustvarjalci plemenitijo kulturno ponudbo Vipavske doline in spodbujajo njeno promocijo. Tu pa zagotovo ne gre obiti zavidljivega števila prireditev (lani skoraj sto) Krajevne skupnosti, ki prek celega leta krojijo mestni utrip, tudi z zglednim sodelovanjem domačega TRG-a. Znaten del ponudbe je brezplačen, a se ga navkljub temu udeležuje (pre)malo domačinov, kar bode, tudi zato, ker se nekateri spotikajo ob njihov manjk. Minule jeseni so zaživeli plesni večeri in se lepo ‘prijeli’ med plesa željnimi s širše Primorske, ki se bodo na novem parketu Kulturnega doma vrteli vse do maja. Po poletnih mesecih ‘na prostem’ ta nudi zatočišče številnim prireditvam, tudi silvestrovanju, a septembrsko ‘selitev v notranjost’ že 30 let napoveduje Vipavska trgatev, ki bo sedaj že osma pod okriljem Krajevne skupnosti. Še vedno krajane Vipave močno povezuje fara. Minuli božič so tako Trg Pavla Rušta venčale jaslice na prostem in žegnanje konj na sv. Štefana dan, je tradiciji zapisano že osem let. Turistična ponudba se zagotovo krepi in beleži velik porast obiskovalcev, a ostaja težava s prenočišči. Menda bo že letos bolje, pa le bode v oči samevanje številnih vojaških stanovanj. Ob pomoči Krajevne skupnosti in pod okriljem malonogometnega kluba Vipava bo 13. in 14. aprila v Vipavi potekal Mednarodni malono-gometni turnir U8 in U9 ter združil kar 47 mladih ekip iz Francije, Italije, Hrvaške, BiH in Slovenije. Uradno otvoritev pripravljajo pod večer 12. aprila, ko napovedujejo čez dva tisoč gostov. Turistična zveza Slovenije je Vipavi podelila priznanje s pečatom gostoljubnosti za leto 2007, kar jo uvršča na 3. mesto v kategoriji drugi kraji. A predsednik si svoje krajevne skupnosti želi na L mestu. Obiskovalce vabijo številne znamenitosti: Grad Tabor, Novi in Star vipavski grad, tudi sama cerkev s freskami in vojaški vojni muzej, Plečnikov spomenik padlim v NOB na Vipavskem trgu, egipčanske sarkofaga, pa plezalna stena, izviri reke Vipave, številni portali v strnjenih ulicah in, nenazadnje, lovski dvorec Zemono, danes redka, povsem ohranjena renesančna stavba v Sloveniji. V viziji Lična, Vipava ostaja plovna do Podskale, s plažo, morda realnejša bo prav kmalu tržnica ob občini, tudi ekološka, ki bo gostila vrsto domačih proizvajalcev. Tu pa je na pravem mestu tudi iskreno vabilo k splošni čistilni akciji, 29. aprila. Bolj ali manj zavednih krajanov je zagotovo več kot tistih šest, ki so se je udeležili v lanskem letu. Lara Samec, foto gmh mEgane berline aiafiiiti.aiiBanE s klimo, radijem, AB$*om, el,paketom, varnostnimi blazinami.., + 4 LETNA BREZPLAČNA GARANCIJA £ Siiks k-; ssmfroiRiHH. +0BVEZN0 IN OSNOVNO KASK0 ZAVAROVANJE m m zm El! mm fMonf Opomba: 'Ugodnost velja v primeru nakupa vozila z Renautt financiranjem. ** Izračun je informativne naravo. Ponudba vkfjučuje financiranje z 20% pologom v višini 2.380 EUR. Odplačilna doba 84 mesecev, Mesečna Obveznost je 154,3? EUR. EGM 9,76% Ponudba velja do 30.04.2008 in je zgoij informativnega značaja Več informacij o ponudbi dobrte v vseh prodajnih enotah Trgo ABC. r tsww.tifoabe.sl Tiso ABC PE Koper, 05/663 61 17 PE Nova Gorica, 05/335 44 00 PE Ajdovščina, 05/364 33 02 PE Tolmin. 05/388 47 00 PE Postojna, 05/721 28 28 0 CU0 ST0RIA s klimo, radijem, ABS-om, el,paketom, varnostnimi blazinami,,, + 4 LETNA BREZPLAČNA GARANCIJA Opomba: 'Ugodnost velja pri nakupu vozila z Renati« financiranjem. ** Izračun je informativno narave. Znesek kredita 7.S90 EUR Odplačilna doba 96 mesecev. Mesečna obveznost je 111,94 EUR. EOM 9,48%. Ponudba velja do 30.04.2008 in je zgolj Informativnega značaja. Več informacij o ponudbi dobite v vseh prodajnih enotah Trgo ABC. www.fifoabc.sl Trgo ABC PE Koper, 05/663 61 17 t) PE Nova Gorica, 05/335 44 00 PE Tolmin, 05/388 47 00 PE Ajdovščina. 05/364 33 02 PE Postojna, 05/721 28 28 RSNMJU vetrišče Zimske ustvarjalnice domačih prijateljev mladine so tudi letošnje počitnice razveseljevale veliko število mladih nadobudnežev. Kar dve desetini Romantični vikend - šestič Na pa je leto naokoli! Da čas res hitro beži je dokaz tudi to, da je to nov zapis z vsakoletnega romantičnega vikenda okteta Castrum. Držali smo besedo in kljub odlični organizaciji lani, ki je bila v rokah naših »sindikalistk«, za letošnji romantični vikend znova vzeli stvari v svoje roke okte-tovci. Organizacija nam gre dobro od rok, saj nam izostanki od doma še vedno ne predstavljajo nikakršnega!?) problema. osnovnošolskih otrok je v prostorih Rizzatove vile v Ajdovščini ves teden ustvarjalo z animatorko Nike Škofič ob pomoči Jožice Humar, sodelavke ZPM Ajdovščina. čilnice in vaze in je svoje življenje že zapisala umetnosti. Daša, 12 let, se veseli novih znanj in številnih spominkov, ki jih sama izdela. Najbolj ji je všeči igra s čopičem, saj vsem omogoča, da povedo svoje misli in občutja. Lea s Premeje, 9 let, ima najraje izdelke, ki jih lahko podarijo staršem in prijateljem. Tokratne ustvarjalnice ji bodo ostale v spominu po peki palačink, pa tudi po uvodnih pozdravih novih prijateljev s ploskanjem in se bo zagotovo udeležila tudi prihodnjih. Tini, 9 let, je všeč druženje z vrstniki, saj bi doma prosti čas preživljala ob televiziji in hišnih ljubljencih. ... Vsi so se najbolj veselili zaključka ustvarjalnega tedna s peko palačink ter druženja z novimi prijatelji, saj doma prosti čas najpogosteje zapolnijo s televizijo in računalnikom, tovrstno kreativno preživljanje prostega časa pa spodbuja njihovo ustvarjalnost. Ob tej so posredno urili tudi veščino medsebojne komunikacije, ko so si ob zaključkih dnevnih srečanj besedo predajali s čopičem. Ustvarjalne delavnice je tri dni velikodušno gostila tudi Osnovna šola Draga Bajca Vipava. Dobra desetina otrok je barvala stiroporne pirhe, uredila pravi spomladanski aranžma, oblikovala gumbke iz fimo mase, gradila glinene gradove in nepozabno ‘piko na i’ pridala s piknikom. Pestro in dobrodošlo, smo podpisali, in še na mnoge ustvarjalne dni z Zvezo društev prijateljev mladine! LaraSa T)lod bogate otroške domišljije so Ji čudoviti izdelki; poslikane vaze, papirne rože, obeski iz barvnih kamnov, čestitke ob dnevu žena, lampioni z motivi pravljice Juri Muri v Afriki. Ob lepem vremenu so čas malice preživljali na igralih v parku, tedensko duženje pa zaokrožili z izdelavo štampiljk iz krompirja in potiskanjem kartonskih škatelj. V svoje ‘Pandorine skrinjice’ so zapisali tudi zaključno zabavo s peko slastnih palačink, obilico plesa in glasbe različnih glasbenih zvrsti z vseh celin, kar krepi bogastvo kulturne raznolikosti. Obiskali smo jih ob izdelavi lampion-čkov in zabeležili nekaj utrinkov ... Sestri Sara in Aneja najraje ustvarjata z barvicami, veselita se novih okraskov za njun dom, saj tovrstne ustvarjalnosti pri šolskem likovnem pouku (žal) ne gojijo. Darjo obiskuje 3. razred in se delavnic udeležuje vsako leto. Ob druženju so mu všeč različne stvari, najbolj pa ustvarjanje barvnih kamnov in obeskov. Hana s Predmeje je navdušena nad poslikanimi vazami in se že veseli ustvar-jalnic prihodnje leto. Lara iz Šturij, 7 let, krativno preživlja prosti čas tudi doma. Najraje slika voš- TAokaz, da so se ti naši vikendi, J--/ko se posvetimo našim boljšim polovicam, resnično dobro prijeli je tudi to, da se ga udeležuje vedno več prijateljev okteta. Letos nas je bilo že za malo manjši avtobus, kar 32 „pri-merkov“, ali natančneje, 13 parov in 6 otrok. Zaradi trme Hrvatov in očitne želje po slovenski zemlji, smo se na šesti po vrsti romantični vikend odpravili na slovensko morje,v Strunjan. V petek, 7. marca tja do 18. ure, smo bili vsi zbrani v sobi 307 hotela Salinera, kjer smo že pregledovali kakšne so naše tekoče zaloge in se prepričali, da bodo zanesljivo zdržale do nedelje, ko bo čas za povratek. Kmalu smo tudi ugotovili, da v hotelu gostuje še eno pevsko društvo, ki je prišlo na bolj resne pevske priprave in sicer pevski zbor Veseljaki iz Haloz. Po večerji je tako sledil skupni spoznavni večer, kjer smo se ob vsej tekoči problematiki in veliko zapetih pesmih, hitro spoprijateljili in se dogovorili, da naslednji večer pripravimo vsak pol koncerta za vse hotelske goste. Še enkrat se je pokazalo, da imamo Štajerci in Primorci veliko skupnega, med drugim tudi veliko dobre „volje“. Prijeten večer seje kar prehitro končal. Sobota, 8. marec - dan žena. Brez skrbi, scenarij kako bomo počastili naše ženske smo imeli natančno pripravljen. Po obveznem kopanju v bazenu ali jutranjem sprehodu, smo se odpeljali v Korte na obisk vinske kleti Korenika. Prijazni mladi gospodar nam je obišrno predstavil svojo vinsko klet in postopke pri kletarjenju. Po ogledu kleti smo se posedli v prostoru za degustacije, kjer smo ob siru poskusili več vrst izvrstnih vin, po dogovoru z gospodarjem pa smo iz avtov privlekli vso salamerijo, pecivo, skratka, vse kar je kdo pripeljal s seboj in je bilo namenjeno sobotnemu kosilu. Pozabili nismo niti na kulturni program. Kot se za praznik spodobi in naše dame zaslužijo, smo jim pripravil zahvalni nagovor, priložnostno poezijo in venček posebej za njih zapetih pesmi. Tudi obdarili smo jih. Vsaka je prejela vrtnico in priložnostno darilce. Kaj je bilo to? So ga bile vesele? Moški o tem ne dajemo izjav. Res prijetno popoldne je prehitro minilo. Sledil je povratek v hotel, obisk savne, bazena ali hotelske sobe, večerja, uspešno izvedeni obljubljeni koncert in žeje bil tu poslovilni večer, ki je bil nekoliko krajši, saj so se naše zaloge že krepko zmanjšale, le nezapetih pesmi, dobre volje in veselja je ostalo še veliko. Nedelja, dan povratka. Vsak je preostale urice preživel po svoje, nekateri so morali že takoj domov, saj so že sledile vsakdanje obveznosti, drugi so se še zadržali na ogledu naj lepšega obmorskega mesta Piran. Prepričan sem, da smo se prav vsi oktetovci, sindikalistke, prijatelji okteta in prijateljice sindikata na tem kratkem, že šestem po vrsti, romantičnem vikendu imeli lepo, uživali v druženju z našimi ženami in lepo zapeto slovensko pesmijo. Pa da ne pozabim: » Fantje dobro smo to izpeljali, pa drugo leto ponovno. Ali smo res? Vprašajte naše...«. Marjan Krpan Popravek V zadnji številki Latnika je avtor članka „Za pokal MD Ventus“ na športni strani s tiskarskim škratom Tomažu Slokarju odvzel zmago in mu prisodil le 6. mesto. Tomaž je bil v svoji kategoriji F1 junior najboljši. uredništvo Vetrišče Bojan Bizjak Zakaiuskij Podišalo je po razprti, dobro preorani zemlji, po novi setvi, po prvih cvetovih, po obetih. Pomlad seje napovedala s svojim razkošnim optimizmom, ki se ne zmeni za politično in socialno realnost današnjih dni. Ta naša sedanjost ... Nekoliko se je že potrebno obregniti ob minulo štrajkaško ikonografijo, ki je pokazala, da je realnost pač takšna, da so pri nas plače ... Tema, ki se jo politični populizem zavestno ne loteva. Običajni ljudje, pa jo občutijo na vsakem koraku. Povsem je izginil srednji sloj, tisti, kije zdrav generator družbene stabilnosti in socialne stabilnosti. Razlika v plačah med delavcem in recimo inženirjem je v nekaj stotakih, pa še to ne povsod. Najnižja zajamčena plača pa je že tako nizka, da je to v bistvu nek preživetveni minimum, ki ne nudi dostojanstva tistemu, ki mora vsak dan prodajati svojo biološko moč, da preživi. O tem sem že pisal, da so pri nas ljudje podcenjeni, da so plačevani zgolj po dobri volji delodajalcev, torej tistih, ki so prišli do koncentriranega kapitala, ki je nekoč bil razpršen v neke večje družbene konglomerate. Moč kapitala je pridobila nesluteno mogočnost manipuliranja z zakonodajnim aparatom in le ta lahko na nek način utiša sindikaliste z zapletenimi podzakonskim akti, ki vedno ščitijo zgolj lastnike kapitala. In potem ni čudno, če se pojavi aroganten politik in reče: »Danes lahko delavec kupi več mleka za svojo plačo, kot pa ga je v mandatu prejšnje vlade.« Ja, a ta politik ve, koliko stane liter mleka, kilogram krompirja, kilogram mesa, solate ... Mislim, da ne, da pač živi v svojem udobnem svetu prestiža in mu gredo na živce lajajoče množice, ki zahtevajo dostojno plačilo za delo. Problem je v tem, da je razkorak med plačo in kupno močjo dosegel neko točko, kjer je dostojno preživetje nemogoče. Seštevek življenjskih stroškov je pač takšen, da ne dosega osnovne zajamčene plače. Pa smo tam. Zdi se mi, da smo postali, tisti navadni ljudje, raz- prodani in politično povsem prepričljivi. Vem, ulica bi rekla - nategnjeni. Ja, pomudimo se še malo pri zgodovini naše tranzicije. Recimo, stanovanja: Vsi tisti, ki so v socializmu prišli do stanovanjske pravice, no, med njimi sem tudi sam, so imeli možnost stanovanja odkupiti pod dokaj ugodnimi pogoji ( v mojem primeru, je nekoliko drugače, v našem bloku to ni bilo možno, pač neka kaprica, nekega sklada). Do tu vse lepo in prav, vendar smo ta stanovanja zgradili vsi zaposleni v tedanji Republiki Sloveniji, prav vsi, a do te dobrine so imeli dostop samo nekateri. Res, da smo dobili nekakšne delnice, ki naj bi predstavljale vse tisto, kar smo skupaj ustvarili, pa naši predniki tudi. Res pa je tudi, da so si mnogi zgradili solidne hišice z dokaj ugodnim kreditiranjem, kar je danes debela iluzija. V tem je bil socializem odlična priložnost tudi za čisto običajne ljudi. Zgodba s stanovanji ni nič v primerjavi z zgodbo o razprodaji uspešnih podjetji. Tu seje zgodil fenomen, ki ga bo morala zgodovina ekonomskega razvoja v socializmu šele na novo ovrednotiti in oceniti. Se še kdo spomni Lipe, naše ajdovske Lipe, kije bila ponos lesne industrije in kvalitete. Dobro, razvoj je bil mogoč, ker je bila že takrat plačna politika nekoliko ozkosrčna in se je presežna vrednost nalagala v posodabljanja in tehnologijo, ki bi, strateško gledano, pripomogla tudi k uspešnemu nagrajevanju, če bi se razvoj nadaljeval. Pa je prišla tranzicija, odprodaje, razprodaje in ... in ves znoj in odrekanja delavk in delavcev, vse mizerne plače, vse slabo plačane nadure, je nekdo dobil na pol zastonj, s podpisom, s stiskom rok in s kozarčkom plemenitega viria, po končanem protokolu prodaje. In takšnih zgodb je še veliko. S tranzicijo se je umaknilo tudi človeško dostojanstvo, ki so ga bili deležni zaposleni v socializmu. Resnici na ljubo je bilo političnih pravic manj. In potem smo dobili demokracijo, ki ni nič drugega, kot druga plat politične elite, ki hoče vladati, ne glede na družbeni sistem. In prav tiste famozne delnice, ki naj bi bile nekakšen koncentrat vrednosti naše bivše republike, ki je zdaj država, so bile največji absurd. Tukaj se postavlja vprašanje: kdo je vrednotil družbeno premoženje, s kakšnimi parametri, s kakšno taktiko in strategijo. Koliko bodočih spretnih preprodajalcev je bilo v teh ekipah, koliko na novo pečenih podjetnikov, ki so vedeli, kako vrednotiti neko podjetje, da ga bo bodoči kupec lahko kupil. Ja, bržkone je bila v delnicah zajeta tudi masa dobrin, ki so bile na silo nacionalizirane v socializmu in smo jih pač potem morali odplačati, kajpak z davkoplačevalskim denarjem. To je tako, kot če bi vam nekdo prodal ukraden avto, vi ga plačate, sodstvo pa doseže, da ga vam odvzamejo. Tako nekako je bilo z denacionaliziranim premoženjem. Delnice so bile pač samo pesek v oči, da so se lahko zgodile mega prodaje in hitra bogatitev tistih, ki so to žametno revolucijo iz socializma v demokracijo in turbokapitalizem načrtovali. Dobesedno, v delnicah je bilo zajeto tudi ukradeno premoženje, ki je bilo kasneje vrnjeno, s tem je bila prikrita realna vrednost celotnega premoženja, na podlagi katerega so skonstruirali delnice. Desetletja so bile generacije prisiljene v odrekanja, mnogokrat celo v prostovoljne delovne akcije s katerimi so gradili predvsem infrastrukturo, pa tudi nekatere objekte. Se kdo še spomni, kako je bila zgrajena Nova Gorica. Bi mladi danes šli na delovno akcijo in gradili ceste in stanovanjske bloke za neke nove generacije, ki bi jih kasneje odpravile z delnicami ... Zgodila se nam je mehka revolucija, ki nas je degradirala v tržno blago. Kakšna bo naslednja revolucija, če se kupna moč še nekoliko zniža: v januarju in februarju, tako trdi statistika, je spet padla za 1,2% In če bi politiki brali forume, kjer si dajo ljudje duška, bi videli kakšna je realna slika delavstva. Pa vendar, ostaja upanje, da se bodo zgradile nove človeške manire, da bo človek vreden svojega imena in bo upoštevan in spoštovan. Če je naša prehodnost, prehodnost v boljše čase, potem ... Ja, s tem je tako, ko te čevelj žuli, hodiš in greš, ker veš, da si ga boš na kocu poti lahko sezul. Velikonočni čas, je čas upanja in naredimo nekaj, da bo to upanje postalo uresničljivo. Ampak, tudi upanje je tržno blago, mar ne ... Zdaj je čas, da pogledamo v bodočnost z vedrino pomladi, v kateri naj bo čim manj kozmetičnih štrajkov. In koliko mleka si bo lahko privoščil delavec čez leto dni ...!? O medu pa niti besedice. center farna vipava VIPAVA PREGLEDI Goriška cesta 13, VIPAVA SEMENŠKA KORUZA SEME''LUCERNE 25/1 KOSILNICE BČS, GASPARUO ZGRABLJALNIKI SIP MULČERJI INO IN BERTI MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI r „ B&ZHIBNO (vOlffiS J E'VARNO'VOZILO ! .j f ^ t m urnik: VSAK DELOVNI DAN NEPREKINJENO OD 7.00 DO 17.00 SOBOTA OD 7.00 DO 12^bli VSE ZA ZAR PO ■S*;? ‘ . m *=., 'V -4H ij i g|j V VSEH MARKETIH FAMA VIPAVA JUNCI E R1SPARMI0JERGIA... MB Pii, bianco non s,! / *~bl,nc0 Mn n ^ mm] DASH BOX 54 MERIC ‘MŠSSŠaBa, ~ % ... —--- ' CROCCHETTI = . MiKfn f • Maunt: Lmm • RROKiB / *****— ' TOAL. PAPIR 6 ROL -1 kg M«Srfo® ‘l®¥ *" Leonec SLADOLEDI LEONE 1 L ^0 MLINOTEST BELLA BIONDA 500g HRANA ZA PSE 4 kg Aceto Dl/ m f , j* t. A3I * * HRANA ZA MUCE 2 kg Viwiwy 4,59 €/kg v V,.. - tji Sir Oliver VINSKI KIS 6% Italijanski SIR OLIVER postrezno m v.p. Sedežne garniture so privlačnih in modernih oblik, ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije. Izdelava sedežnih garnitur po merah strank. TAPETNIŠTVO ŽELE <' — Pot k studencu 8,6257 Pivka M: 05 757 35 32,te)/fax05 757 31 74 Salon; Trgovski center Spar Pivka, Postojnska • 18 a M: 05 757 06 43, tel/fax; 05 757 16 44 e-maifc tapetnistvozele@sioLcom, www.tapetnjstyo-zele.com MERI se predstavi v A • I • Ajdovščini V večnamenskem prostoru SS Veno Pilon Ajdovščina se je 12. marca dogajala predstavitev programa pod imenom Mednarodno priznanje za mlade ali na kratko MEPI. Gre za program, ki mlade med 15. in 25. letom starosti spodbuja h koristnemu preživljanju prostega časa, omogoča spoznavanje novih prijateljev in druženja z njimi na raznovrstnih aktivnostih v naravi doma in po svetu. ’ I ametki MEPIJA izhajajo iz Velike Britanije, harmonikaškimi in filmskimi točkami. Sledila sedaj pa program izvajajo že v več kot 100 je še zanimiva predstavitev MEPIJA iz stra- državah po vsem svetu. Pred kratkim je program ni dobitnikov zlatega priznanja in nacionalne pod svoje okrilje sprejel tudi predsednik republike koordinatorke Nede Kajfež. Predstavitve so se Slovenije dr. Danilo Turk, ki bo v prihodnje tudi udeležili tudi predstavnik občine, predstavnica podeljeval zlata priznanja, ki sijih bodo prislužili ambasade Velike Britanije, ravnatelji šol ter drugi najbolj vestni, marljivi in vztrajni “mepijevci”. ugledni gostje. Za uspešno prireditev in predsta- Pred več sto dijaki se je MEPI v Ajdovščini vitev gre zahvala vsem nastopajočim ter nacio- predstavil s pestrim programom, ki so ga otvo- nalnemu odboru Mepija v Sloveniji. rili bobnarji iz skupine La Konga, bučen aplavz MEPI vas vabi.........pridružite se nam! pa so prejeli tudi žongler, trebušni plesalki, di- Organizacijski odbor: jaki SŠ Veno Pilon s svojimi plesno pevskimi, Marjetka Bavcon, Andrej Rutar, Igor Sever. Toyota Variš R'n'B uRBani stil stom#, MS, swww(ste*v 4 tekam .-»• Mtomna aste«wf»i;« fce) pfiptšpk* S« Vtsg &*&**!%# vs f ktevinv, latmam*, meger&mi m vArnim z $ MptiKv pn pgtsebt* «*«č Avto Select Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, tel. 05/330 60 70 /4.37% TODAV TOMORROW TOVOTA avniK napoti! na spccia j specialistu nevrologu. - preko naših poslovalnic Sklenjeno ima zavarovanje VzajemnaD/ognoza+, zato je poklical v asistenčni center, kjer so mu posredovali naslove nevroloških ambulant in informacijo o čakalnih dobah. Najkrajša čakalna doba za pregled v javnem zdravstvenem sistemu je nekaj mesecev, zato se je odločil, da bo obiskal ambulanto, ki deluje v okviru mreže Vzajemna/VET". V asistenčnem centru so mu uredili obisk v pogodbeni nevrološki ambulanti, ki jo je obiskal čez teden dni. V ambulanti so mu opravili tudi vse potrebne preiskave in fizioterapijo, zdravljenje je zaključil v dobrem mesecu dni.** preko klicnega centra na brezplačni telefonski številki 080 20 60 preko spletne strani www.vzajemna.si Zavarovanje za specialistične zdravstvene storitve VzajemnaD/c?gnoza+ vam omogoča, da takrat, ko zbolite ali se poškodujete, hitro obiščete zdravnika, ugotovite vzrok svojih težav in pričnete z ustreznim zdravljenjem. 9. VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. www.vzaiemna.si vIK («10802060) Nanoški sir ima zaščitni znak geografsko poreklo. To pomeni, da je iz kakovostnega mleka iz domačega okolja. Mleko je od krav, ki so bile hranjene samo z naravnimi krmili. Nanoški sir je na ocenjevanjih prejel že več medalj! VovilanD VIPAVA www.Vipava1894.si PAKETNO ZAVAROVANJE STANOVANJSKIH HIŠ triglav Novo zavarovanje stanovanjskih hiš je namenjeno vsem tistim, ki se zavedate vrednosti svojega premoženja. 10 RAZLOGOV ZA SKLENITEV PAKETNEGA ZAVAROVANJA 1. odlična zavarovalna kritja za primerno ceno 2. manj možnosti za napačne odločitve pri sklepanju zavarovanj 3. paketno zavarovanje je cenovno ugodnejše od sklenitve posameznih zavarovanj 4. preglednost sklenjenih zavarovanj - ena zavarovalna polica in pogoji 5. povračilo škode v celoti - premoženje je zavarovano na novo vrednost 6. hitro in učinkovito reševanje škodnih primerov - prijava škode na številki 080 2864 7. asistenčna pomoč - 24 ur na dan na številki 080 2864 8. enostaven postopek obnove in podaljšanja zavarovanja g. do 13 % paketni popust in popust na zvestobo 10. popust na avtomobilska zavarovanja in na takojšnje plačilo premije ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. OBMOČNA ENOTA NOVA GORICA Predstavništvo Ajdovščina www.triglav.si lesnina Rožna dolina: pon. - petek od 9. do 20. ure sobota 8. do 14. ure Kromberk: pon. - petek od 9. do 20. ure sobota od 9. do 16 ure Kraševec na snegu najhitrejši Ankaran - Sv. Katarina V tretjem teku vsi zmagali Kanin, 15. marca 2007 - Tudi drugo tekmovanje Primorja v veleslalomu je zelo lepo uspelo, udeleženci pravijo, da morda še bolj kot prvo. Najbrž je k temu pripomoglo naročeno vreme, brezhibna organizacija v rokah Smučarskega društva Gozd in pa primerno doziranje razpoloženja že od zgodnjega starta pred Primorjem ABK, do same tekme in tretjega teka v dolini, v katerem so bili menda vsi zmagovalci. Tn tekmovalni del? Pri dekletih je Matelič in potrdil lanski primat. Tudi .Lbila najhitrejša najmlajša - Sara Marjan Vidmar s Kovka si ni pustil Kompara, v moški konkurenci pa je izpuliti lanske zmage v svoji katego-vse skupaj prehitel Kraševec Gašper riji in dopolnil premoč snega vajenih ‘hribovcev’ po kategorijah, saj sta zmagala še Janko Mikuž iz Gozda in Silvo Rutar s Čadrga. V posebnem točkovanju enot je slavil Inženiring pred Mehanizacijo in Primorjem ABK! Šopeknosilcevmedalj: VasjaModic, najhitrejši med moškimi Gašper Matelič, najhitrejša med dekleti Sara Kompara, Milan Rupnik, čepi Janko Mikuž. epp Prvi tekmovalni zamahi Med zimskimi počitnicami, od 25. do 29. februarja, se je v pokritem bazenu ŠC Police odvijal plavalni kamp. Programa, ki ga je organiziral Zavod za šport Ajdovščina v sodelovanju s športnim društvom Rekreativček, se je udeležilo 30 otrok iz Ajdovščine in okolice. Dogajanje na bazenu so popestrili gostje plavalnega kluba Delfin iz Ljubljane, pod vodstvom trenerja Naceta Majcna. T)rojekt plavalnega kampa je bil JT tako namenjen otrokom, ki so želeli svoj prosti čas preživeti v športnem duhu ter otrokom, ki že obiskujejo šolo plavanja pod okriljem ŠD Rekreativček. Sam program je pričel ob 7.30 z jutranjim varstvom za najmlajše. Sledilo je učenje plavanja oziroma trening v pokritem bazenu. Nato smo se z otroci odpravili na kosilo, za tem pa so sledile popoldanske aktivnosti v dvoranah. Poleg učenja plavanja so otroci spo- znali nove prijatelje, krokodile, ki živijo v pokritem bazenu ter druge sladkovodne živali, ki so nam vsaka na svoj način pomagale osvojiti zastavljene cilje. Vrhunec dogodka je bil prav gotovo obisk udeleženca OI v Barceloni Naceta Majcena, tokrat v vlogi trenerja otrok plavalnega kuba Delfin. Tako. smo se sprva najprej preizkušali v tekmovanju v- različnih tehnikah oziroma disciplinah, nato pa smo opravili še skupno vadbo oziroma trening. V bodoče bomo s tovrstnimi akcijami poskušali, da bo plavanje kot interesna oblika dejavnosti, dobila svoj vrh piramide tudi v tekmovalnem načinu plavalnega udejstvovanja otrok in mladine. Projekt je sofinancirala občina Ajdovščina ter ministrstvo za šolstvo in šport. Primož Sulič SPRING MEETING trening -Ankaran Društvo Wada je med 21. in 23. marcem organizirala trening v prostorih jadralnega kluba Ankaran. Zbralo se je enajst posadk in sicer dve nemški, tri italijanske in šest slovenskih. Letošnji prvi trening na morju je vodja dogodka. Rok Volk izpeljal brezhibno. Ob pomoči Občine Ajdovščina in članov Wade je kljub mrazu potekalo vse v dobrem vzdušju in brez zapletov. Preživeli smo tri dni jadranja v burji, mrazu/jugu z dežjem, ob redkih trenutkih sonca, vendar v dobri družbi ob šunki, jajcih, hrenu in refošku. O lovenske posadke so, za razliko O od prejšnjih let, pristopile k treningu z večjim zanimanjem kot sicer. Bliža se namreč čas Evropskega prvenstva in pokazati bo treba, kaj znamo in zmoremo. Z očmi na pecljih smo „poskenirali“ opremo tujih posadk in marsikateri detajl se nam je zapisal na seznam izboljšav. Med jadranjem, ob najboljših jadralcih v tem razredu, smo se izpopolnjevali, dokler smo jim seveda lahko sledili. Borili smo namreč z ugledno šolo jadranja Fitzcarraldo iz Garde in 5. jadralcem na svetu Nemcem Riffelerjem. Trening je vodil priznani strokovnjak Andrej Borštnar. Vse dni smo pod njegovo kontrolo izpopolnjevali tehniko jadranja in za zaključek dneva odpeljali regato ali dve. V skupnem seštevku so vodili nemški ekipi, naše pa so bile takoj za njimi. Med jadranjem smo se skoraj kopali v morju in tako eni bolj, drugi manj zadovoljni, v oblačilih preplavali tudi ta del treninga. Zaradi mraza se vse ekipe niso udeležile vseh treningov in so med tem izpopolnjevale tehnično funkcionalnost bark. Ogled terena in lokacije evropskega prvenstva so si ogledali tudi mednarodni sekretar IFJO World Norbert Riffeler, predstavnika italijanske organizacije FJ CLASS Italia Matteo Bisol (Lago di Santa Croce) in Luigi Candella (Lago di Garda). Skupaj smo se dogovorili še o podrobnostih izvedbe ER Predlogi in izkušnje Nemcev in Italijanov nam bodo nedvomno olajšale organizacijo. Po uspešnem treningu gremo sedaj „na lov“ na sponzorje, saj bi radi prvenstvo organizirali na nivoju, ki ga udeleženci iz tujine pričakujejo in smo ga s skupnimi močmi tudi sposobni izvesti. GMH Kraški maraton V nedeljo, 23.marca, je Sežano preplavilo skoraj 2100 tekačev, hitrohodcev in tudi pohodnikov, udeležili so se 8. malega kra-škega maratona. mrnikm h M T)oleg polmaratona in 8 km teka so JT organizatorji na stadionu organizirali tudi tekmovanje v hitri hoji. Pri moških je zmagal sloviti svetovni prvak Fabio Ruzzier, pri ženskah pa je na najvišji stopnički stala članica TD Burja Vipava Valentina Čufer. m ŽRK Ajdovščina -zmagovalke prijateljskega rokometnega turnirja Start v belem cvetju sliv Zlato za mlade ajdovke V soboto, 1. marca, so mlade rokometašice merile moči na mednarodnem prijateljskem rokometnem turnirju za starejše deklice. Turnir je že drugo leto zapored organiziral ženski rokometni klub Ajdovščina, povabilu na turnir pa sta se odzvali ekipi Arena Pula s Hrvaške in CUS Udine iz sosednje Italije. T)rva tekma, v kateri so moči po-JT merile domače igralke in igralke rokometnega kluba Arena Pula, je postregla z izenačenim rezultatom vse do konca prvega polčasa. V drugem delu tekme pa so domačinke, na čelu z mlado trenerko Ano Žigon, strnile svoje obrambne vrste in učinkovito zaustavile nasprotnice, tako da na koncu dvoma o zmagovalkah tekme ni bilo (končni rezultat 15 : 5). V drugi tekmi sta se pomirili gostujoči ekipi, zmaga pa je pripadla mladim igralkam iz Pule. Zadnja tekma med ŽRK Ajdovščina in ekipo CUS Udine je bila le formalnost, saj so v nasprotni ekipi zaradi reprezentančnih nastopov manjkale kar tri njihove najboljše igralke. Domačinke so tekmo začele s standardno postavo (A. Arifi, Š. Bolčina, N. Vidic, K. Benčina, T. Kovač, T. Logar, vratarka A. Besednjak) in si nabrale dovolj veliko prednost, zato je trenerka dala priložnost tudi ostalim igralkam iz klopi. Odlično so se izkazale prav se igralke ŽRK Ajdovščina, saj se jih je kar 12 vpisalo med strelke. Ajdovke so dokazale, da jim tokrat na domačem terenu zlate medalje ne more vzeti nihče (končni rezultat 20 : 11). Rokometašice ŽRK Ajdovščina so prejele pokal in zlate medalje za osvojeno prvo mesto na turnirju, drugo mesto in srebrne medalje so osvojile igralke Arene Pula s Hrvaške, bronaste medalje pa so prejele igralke CUS Udine iz Italije. Poleg osvojenega prvega mesta domače ekipe, je bila domača vratarka Ana Besednjak izbrana za najboljšo vratarko turnirja, Špela Bolčina pa je dobila pokal za »fair play«. Najboljša strelka je bila igralka ekipe CUS Udine , najboljša igralka pa iz ekipe Arena iz Pule. Turnir je dokaz, da ženski rokomet v Ajdovščini ni izumrl, zmaga rokometašic ŽRK Ajdovščina pa je potrditev, da se z mladimi igralkami dobro dela. Tudi veliko število deklic, starih od 12 do 15 let, ki redno trenirajo pod vodstvom Ane Žigon - v dobrih časih ajdovskega ženskega rokometa prav tako odlične krilne igralke - dokazujejo, da se za prihodnost rokometa v Ajdovščini ni bati. Igralke ŽRK Ajdovščina (7 igralk prihaja s Cola, ostale so iz Ajdovščine in bližnje okolice) so v ligaškem tekmovanju v kategoriji starejših deklic - zahod uvrščene na četrto mesto, marca pa so z zmago nad rokometno ekipo iz Naklega uspešno pričele z razigrava-njem za končno skupno razvrstitev ekip iz cele Slovenije. Čakajo jih še tekme z ostalimi zelo kvalitetnimi ekipami iz Velenja, Žalca in Logatca, njihov cilj pa je sedmo mesto med vsemi ekipami v Sloveniji (v kategoriji starejših deklic nastopa preko 30 klubov). Igralke Ariana Arifi, Špela Peršič in Dominika Mermolja, so bile izbrane v širši izbor za reprezentanco, Ariana Arifi pa se lahko pohvali z prvim nastopom na prijateljski reprezentančni tekmi. Turnirje bil odlična priložnost tudi za druženje mladih igralk iz Slovenije, Italije in Hrvaške in organizator upa, da bo turnir postal tradicionalen (na spletni strani kluba zenski.rokometni. klub.ajdovscina.googlepages.com si lahko ogledate fotografije turnirja). Edina pomanjkljivost so bili resnično maloštevilni gledalci, ki so prišli spodbujati mlade in perspektivne rokometašice. Upamo, da boste starši in ostali ljubitelji športa naslednjič v večjem številu prišli na tribune ajdovske športne dvorane, da se boste lahko na lastne oči prepričali, kako borbene so rokometašice iz Ajdovščine. Dekleta si resnično zaslužijo večjo podporo! MT Nogometni turnir NK Primorje U8 V soboto, 8.marca, je v dvorani v Dobravljah potekal nogometni turnir NK Primorje 2008 za igralce stare do 8 let. Poleg dveh domačih ekip se je turnirja udeležilo še 10 ekip iz primorske in ljubljanske regije. 'T J predtekmovanju so ekipe igrale V med seboj, pri čemer je prihajalo do epskih dvobojev, ki so številčne gledalce dvigovali na noge. Pri tem je najbolj navdušil dvoboj med ekipama NK Tolmin in NK Črnučami. Igra dveh ekip, ki seje ne bi sramovali niti njihovi mnogo starejši kolegi. V polfinalu so si nasproti stala prvouvrščena moštva skupin in ena najboljša drugouvrščena ekipa. Sloje za dvoboj med ND Mladi nogometaš iz Nove Gorice in NK Črnuče ter dvoboj moštev NK Idrija in NK Tolmin. Ob izvrstni igri vseh štirih ekip so se finala razveselili igralci Idrije in Nove Gorice. Konec turnirja smo dočakali ž dvobojema za tretje mesto, kjer so slavili Tolminci in bojem za prvo, kjer sije zmago priborila zelo dobra ekipa NK Idrija. Poleg ekip smo na turnirju podelili pokale in praktične nagrade tudi najboljšemu vratarju, igralcu ND Mladi nogometaš Krisu Fikfaku, najboljšemu strelcu Adamu Gnezda Čerin iz Idrije ter najboljšemu igralcu turnirja, igralcu NK Tolmina Daniju Perše. Nagrade je podelil igralec članske ekipe nogometnega kluba Primorje Igor Krstič. Za brezhibno udeležbo turnirja so poleg trenerjev skrbeli tudi starši otrok, katerim gre velika zahvala za pomoč. Brez njih turnirja zagotovo ne bi speljali. S zbranimi sredstvi bomo oblekli nogometni selekciji U7 in U8, da bodo na treningih lahko kljubovali ajdovski burji, ki jih velikokrat pre-zebe do kosti. M.V. ¥graverstvo Šinkovec štampiljke reklamne nalepke fotokopiranje Župančičeva 8, 5270 Ajdovščina ključi in varnostni sistemi TEL.: 040 232 492 Ifilftnrinnifi sinkovec.graverstvo@amis.net iciuumaii/c Cilj v belem snegu Vipavski tekači Burje so, skupaj s KS Gradišče, organizirali že 8. gradiški gorski tek. Nič kaj obetavna vremenska napoved in celonočno spreminjanje vremena med sneženjem in dežjemk, je že sililo organizatorje k razmišljanju o morebitni postavitvi rezervne, lažje proge ali celo k odpovedi tekmovanja. Pa se Vipavci niso predali in si rekli, da tek izpeljejo tako, kot je bil načrtovan. Kdor je imel namen priti, bo prišel in prišel bo odteč progo, ki je bila zamišljena.. O koraj 80 članskih tekmovalcev se Oje na startu zares spogledovalo z drevjem sliv, ki je že zacvetelo. Prišli so od vsepovsod: iz Radovljice, Krasa, Ljubljane, izpod Kamniških Alp, sosednje Italije, iz Posočja...Če bi se ustrašili vremena, bi jih najbrž sploh ne bi bilo. Ob 10. uri so začeli najmlajši. Teh je bilo 20. Prvi je v cilj krajše, 880 m dolge proge, pritekel Niko Fabris, pri deklicah pa Živa Lesar. Malo starejši so se podali na 1660 m dolgo pot. Najhitrejši med fanti je bil Matija Bolčina, med dekleti pa Veronika Krečič. Le par minut pred startom članov in članic na 4 km razdaljo, ki je bil ob 10.30, so izpod neba začele padati deževne kaplje. »Bomo pač dvakrat mokri... », so se menili tekmovalci med seboj. A ne samo mokri od dežja, temveč tudi beli od snega, saj jih je proti cilju, kije bil 550 m višje, pri kapelici na Lipah, pričakalo sneženje in že prava zimska idila z okoli 10 cm snega. Zmagovalec teka je postal lani drugo uvrščeni Simon Alič iz Poljan. Njegov čas se je v cilju ustavil pri 24 minutah jn petih sekundah. Le 26 sekund za njim se je na drugo mesto uvrstil član ŠD Nanos Podnanos, Marko Tratnik, tretji pa je v cilj s časom 24 min 56 sek pritekel Kranjčan Matjaž Mikloša. Med prvimi tremi je torej le 50 sekund, kar pokaže, da se je med njimi najbrž bil kar trd boj. Pri članicah je s časom 30 min 36 sek svojo premoč pokazala Vanja Krapež, ki prihaja iz AD Posočje. Točno minuto za njo je v cilj pritekla članica ŠD Nanos Podnanos Mihaela Tušar, tretja paje s časom 32 min 12 sek v cilj pritekla Aleksandra Fortin, kije le dan prej v Sežani odtekla polmaraton. Nasploh je bilo veliko tekačev na Gradišču, ki so dan prej tekli v Sežani. Med njimi velja posebej poudariti Vladimirja Saviča, ki prihaja iz Pivke in je bil s 65 leti najstarejši udeleženec našega teka. Naš poklon. Po teku so se v gradiškem kulturnem domu tekači lahko okrepčali s sadjem, pecivom, čajem ali kuhanim vinom. Na kmetiji Andlovič pa jih je čakala odlična jota s klobaso. Pred podelitvijo so vsi tekmovalci prejeli praktične nagrade, ki sojih prispevali sponzorji in za katere se jim organizator še posebej zahvaljuje. Ob koncu podelitve seje organizator zahvalil vsem tekačem, da so se teka udeležili in jih povabil že v soboto, 29.marca, na 13. vipavski tek, ki se bo ob 14.uri začel s tekom članov na 9 km dolgi trasi. Seveda pa ste lepo povabljeni tudi vsi ljubitelji teka, ki sedaj berete te vrstice. Pridite, potrudili se bomo za vas. Valentina Streljali na »lastiko« - dvanajstič Ko zadiši po pomladi, še bolje za sprehod po borštu, če še ne povsem, se Cestnarji vsako leto pomerijo na tekmovanju s fračami v tarčo. Gre za tradicionalno fračariado, s katero skušajo ohraniti tradicijo, ko otroci še niso imeli računalnikov in virtualnih igric, da bi se pomerili kdo je boljši, ne motorjev, da bi se »vo-zakali« naokrog, za igro so rabili le noge in terene nad vasjo. Včasih je nastradala tudi kakšna veverica ali polh. Danes pa le simbolično nastreljujejo veveričja gnezda in polhovine. '"Zmagovalec letošnje tekme je bil ^-/prepričljivo Branko Štor-Brane. V finalnem streljanju je dvakrat zadel v polno tarčo 10 x 7,5 cm. Drugo mesto je osvojil Miloš Bratina - Šmiko, tretji paje bil Silvan Velikonja-BTk. Sicer se je sprehoda, kozarca in prigrizka pri Jankotu Vidicoumu udeležilo 19 mladcev in veteranov, ki so v nadaljevanju še malo polumpali in odigrali nekaj »partid« tršeta in bri-škole. Bilo je živahno in glasno, kot se za Cestnarje spodobi, zanimivo in mogoče celo nekoliko nerodno je, da na tem tekmovanju ni bilo opaziti niti enega ženskega osebka. Iče 16 vipavski odmevi, fosili OBČINA VIPAVA Občinski svet občine Vipava na čelu z županom Ivanom Princesom se je v sredo, 19. marca, sešel na 14. redni seji in med drugim potrdil: Povišanje cen programov vrtca T)ovišanje cen za celodnevne programe tako znaša za prvo starostno obdobje (do 3. leta) 2,22 %, za drugo starostno JT obdobje pa 3,36%. Različno povečanje je posledica različne starostne strukture strokovnih sodelavcev v posameznih programih. Sicer so v prihodnje šolsko leto že vpisali 663 otrok, kar pomeni tudi 3 nove oddelke. V parlamentu pa medtem na sprejetje v 3. branju že čaka tudi nov zakon, ki številka oddelkov v vrtečih ne bo omejeval. Poročilo o delu TRG-a, Centra za razvoj podeželja, za leto 2007 TRG združuje dejavnosti v okviru programa Podeželsko razvojno jedro, dejavnosti Turistično inforamcijskega centra Vipava, delovanje Vinoteke VipaVa in skupne promocijske aktivnosti. Skrbijo tudi za izobraževanje zaposlenih in v programih sodelujejo tudi z Razvojno agencijo ROD. V minulem letu navdušuje tudi kar 47 % povečan obisk, četudi se soočajo s težavo nočitev. A menda bo v prihodnjem letu nočitvenih kapacitet že za dva avtobusa. Svetniki so izpostavili predvsem željo po finančnem poročilu Centra; izrazili nujo po zaposlitvi Direktorja TRG-a, ki bi prevzel tudi vodenje Konzorcija Okusi Vipavske doline; podali nekaj predlogov turistične ponudbe (zanimiva je Eko tržnica) in izrazili željo po pogostejši širši razpravi o turističnih projektih občine. Krožišče v Vipavi in projektno nalogo, ki jo pripravlja direkcija RS za ceste. Krožišče bo uredilo prometni režim glavne ceste Gl-12 skozi Vipavo in zajema tudi preplastitev cestišča od farme do Zemona. Sredstva za izvedbo pa so že zagotovljena v proračunu RS za leto 2008 in 2009. in nekaj drugih sklepov: Prodajo stare klavnice Kmetijske zadruge Vipava v Lanthieriju Občini za vrednost 109.000 EUR, Sklep investicijskega programa za športna igrišča in servisni objekt Gradiška tura v letih 2008-09 in Sklep o potrditvi Novelacije Investicijskega programa za ureditev vodovoda in kanalizacije v Vipavi (Ulica Vojana Reharja, Glavni trg, Ulica Gradnikove brigade, Cesta 18. aprila in del Vojkove ulice). LaraSa Povabilo na kmečko tržnico Sejo so zaključili z Imenovanjem novih podžupanov. Podžupan za gospodarske dejavnosti je postal Bogoslav Trošt iz SDS, za družbene dejavnosti pa Bogdan Godnič iz SD. Oba sta na izbranih področjih že dejavna in lahko sodelujeta tudi na dopoldanskih posvetovalnih sestankih z občinsko upravo. Z novimi zadolžitvami pa se bosta soočila s 1. aprilom. Bogoslav Trošt * tNiif T ozičan, izučen avtotapetnik, službuje kot J—/skladiščnik v ajdovskem Primorju d.d. in v vipavski Mlekarni v minulem letu dočaka upokojitev. Živeč v Podbregu Podnanosa je že drugi mandat svetnik v vipavskem občinskem svetu, poleg tega pa tudi predsednik Občinskega odbora SDS in član Statutarno pravne komisije. Bogate izkušnje v gospodarstvu mu bodo v podžupanski izzivih zagotovo dobrodošle; zavzemal se bo za enakopravni gospodarski napredek vseh krajevnih skupnosti; po sledeh že začrtanega občinskega plana bo skrbel za izbor prednostnih in realno izvedljivih ciljev ter homogeno delovanje občinskega sveta. Bogdan Godnič - TJoklicni gasilec, rojen v Sežani, že 30 let do-JT muje v Gočah. To je njegov prvi mandat v svetu Občine Vipava, a je že predsednik Odbora za družbene dejavnosti, član Odbora za finance, Statutarno pravne komisije in Komisije za spremljanje manjših investicij. Profesionalno delo je njegovo vodilo na vseh področjih, tudi ob predsedovanju sindikatu Poklicnih gasilcev Slovenije in Krajevni skupnosti Goče. Tako je že sedaj globoko zasidran v družbenih tokovih kar bo pri novih pod-županskih obvezah zagotovo dobrodošlo; konstruktivno bo krmaril med željami sokrajanov in občinskega sveta ter župana podpiral pri začrtanih ciljih. Zavzemal se bo za čim boljše sodelovanje solastniških Zavodov ter znotraj skromnega finančnega fonda usklajeval dejavnosti društev. T ZVipavi pripravljamo “Kmečko tržnico” na kateri bi se prodajali različni pridelki in izdelki iz domače kmetije. V Na tržnici bi se prodajalo zelenjavo, sadje, med in ostale čebelje pridelke, zelišča, sir in izdelke iz dopolnilnih dejavnosti kot so proizvodi iz lesa, gline in kamna. Zaželjeni bi bili seveda tudi kruh, potice in pecivo iz krušne peči. Tržnica bi bila odprta enkrat tedensko oziroma po dogovoru. Uporaba prostora bi bila prvo leto brezplačna. Vse zainteresirane, ki bi na tržnici prodajali prosimo, da sporočijo naslov in vrste izdelkov v Center za razvoj podeželja TRG Vipava, Glavni trg 1, 5271 Vipava ali po e-mailu trg.vipava@siol.net oziroma po telefonu št. 368 70 40. Lepo povabljeni! Jkvto Batič ¥ MESECU APRILU UGODNO FINANCIRANJE DO 84 MESECEV! GOSPODARSKA VOZILA IZ ZALOGE DO 6.000,00 € PRIHRANKA. ČISTO MAJČKENE CENE SO ŽE TU POLO do 2.600,00 € ugodneje GOLF RABBIT 1.6 B že za T5300,00 € GOLF RABBIT 1.9 IDI že za 16.550,00 € SHARAN FAMILV do 3.000,00 € ugodnej Vozila iz zaloge do do 3.700,00 € prihranka m % ^ imBmgMagšikm&mzfi. Tel.: 05/36613 69 Goriška cesta 41 Faks: 05/365 93 18 5270 AJDOVŠČINA E-Pošta: avto.baticiaporsche.si Ko razmišljate o menjavi Volksvvagnovega avtomobila se odločite za kakovost, odločite se za pooblaščenega prodajalca in serviserja AVTO BATIČ Ajdovščina Fosili - naša naravna dediščina - 62 V 62. nadaljevanju sem pisal o posebni rudistni školjki z najdišča Hrušica 2, vendar nisem zapisal imena, ker še ni bila določena. Ko je zadnji Latnik že izšel, pa mi je akad. prof. dr. Mario Pleničar poslal imena dveh školjk, ki ju je medtem določil. Fotografije sem mu poslal že prej. Gre za rudistno školjko Schiosia sharpei, kije razmeroma redka in neverjetno lepo ohranjena. Podobno je sicer dr. Pleničar našel na Mašunu, vendar dosti bolj poškodovano. O drugi določeni školjki pa pišem tokrat. Tudi ta sodi med rudistne in tudi ta je z najdišča Hrušica 2 in tudi to sem našel istega dne (9. februar 2008), tam sem bil z vnukoma Juretom in Žanom. Rudistne školjke se določa tako, da se nekje čimbolj pri vrhu dalsšega dela, školjko prereže. Potem se površino zbrusi tako na fino, da tudi ob zelo veliki povečavi niso vidne praske brušenja. Gre za nekoliko zamudno delo, saj gre za ročno brušenje pod vodo. Že na površini kamna je bila lepo vidna oblika in del notranje strukture prereza. Ko sem školjko obrusil do končne kakovosti, pa se je pokazala vsa lepota 'prereza. Fotografijo sem poslal dr. Pleničarju. Že čez nekaj dni mi je v pismu poslal njene točne podatke. Gre za rudistno školjko Caprina carinata, najprej, že leta 1865, imenovana Caprina baylei, sedaj pa se uporablja vrstno ime carinata. Čeprav imam v zbirki veliko rudistnih školjk, tako lepega primerka doslej še nisem našel. Školjka je v trdem apnencu, v katerem je veliko odkruškov drugih školjk in polžev. V neposredni bližini sem našel še nekaj primerkov školjk iz rodov Chonrodonta in Neithea, pa tudi drugih rudistnih školjk, ki pa jih še nisem uspel obdelati. Še enkrat je treba zapisati, da je predel Hrušica -Nadrt eno samo veliko najdišče fosilov iz obdobja krede. Naravna velikost prečnega preseka školjke na fotografiji je 7,5 x 7 cm. Geološka doba iz katere izhaja školjka je kreda - cenomanij, starost pa okrog 100 milijonov let. Stane Bačar - se nadaljuje. kultura, ivana V Pilonovi galeriji Slike Polone Petek Od petka, 14. marca je v galeriji na obisku razstava slik Polone Petek, pripadnice mlajše generacije slikarjev (rojena je bila leta 1970 v Freiburgu v Nemčiji), ki se s svojim delom predstavlja kot ena najvidnejših avtoric znotraj klasičnega medija štafelajnega slikarstva v Sloveniji. Akademska slikarka trenutno zaključuje magistrski študij pri prof. Metki Kraševec na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. T)o besedah dr. Irene Mislej pome-JT ni razstava tako po tehniki predstavljenih slikarskih del (olje in risba z ogljem), motivu ter formatu svež veter na našem koncu. Na odprtju je o slikarki in njenem ustvarjanju podrobneje spregovorila Simona Vidmar, kustosinja za sodobno umetnost Umetnostne galerije Maribor. Slikarka, ki je ostala zavezana svojim krajem - živi in ustvarja v Zlatoličju pri Mariboru, kjer je preživela tudi mladost - je svojo prvo večjo samostojno razstavo doživela prav v omeqjeni instituciji. Vojko Urbančič je v spremnem besedilu kataloga med drugim zapisal, da »slikarstvo Polone Petek- zagovarja mnenje, da je v stehniciranem, odtujenem vsakdanu mogoče najti kon-templativno umetniško zatočišče, v katerem še vedno vladajo razmislek o klasičnih likovnih elementih, delo roke in vonji barv ter razredčila. Najti gaje mogoče skozi odnose do soljudi in predvsem narave.« Slikarkin opus, ki je nastajal v obdobju med leti 2001 do 2007 je motivno vezan na njeno družino - na sina, skupna letovanja in potovanja, na ljudi ter na sprehode v naravo. V svojih velikih oljih na platnu sledi podobam svojega vsakdana z barvno intenzivnostjo in izrazno zadržanostjo. Podlaga tem »družinskim razglednicam« in vedutam so posnet- ki, fotografije, ki nastajajo med omenjenimi druženji ali med opazovanjem narave, so »zamrznjeni trenutki, kijih avtorica kot tiha opazovalka spremlja, beleži in interpretira.«. Z zavestnim sledenjem tehniki preslikave fotografij Polona Petek uprizarja in udejanja slikarske albume, čeprav »prenos realnosti na platno ni dosleden« saj slikarka »fotografsko realnost prestavi v razmerje med risbo in barvo, torej klasičnima slikarskima elementoma, ki ju na platnih tudi različno izpostavlja oziroma jima dodeljuje precej različne oblikotvorne vloge.«. Razstavo, ki do 4. aprila gostuje v ajdovski galeriji, tvori izbor del (z dvema dodanima novo nastalima slikama) tiste, kije bila na ogled v septembru in oktobru lanskega leta v Umetnostni galeriji Maribor. TC, Foto: Primož Brecelj Odprtost barvnega sveta Pod tem naslovom se v novogoriški Mestni galeriji od 14. marca odvija razstava 19 članov Društva likovnih umetnikov Severne Primorske. Sodelujoče ustvarjalce je predstavil umetnostni zgodovinar Iztok Premrov. T)eter Abram, Vladimir Bačič, Lucijan X Bratuš, Metka Erzar, Franc Golob, Danilo Jejčič, Simon Jugovič Fink, Azad Karim, Vladimir Klanjšček, Miran Kordež, Lucijan Lavrenčič, Alfred De Locatelli, Damjana Plešnar, Zmago Posega, Rudi Skočir, Milovan Valič, Valentina Verč, Miloš Volarič in Bogdan Vrčon nastopajo z enim ali več deli, večinoma nastalimi v zadnjih dveh letih. S take vrste predstavitvami umetniškega delovanja svojih članov Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske sledi zadani misiji. To izpolnjevanje nalog in ciljev pa, kot pravi Premrov v uvodnem eseju kataloga, ki spremlja razstavo, prinaša »najširši pregled avtentičnega ustvarjalnega dogajanja na likovnem področju severnoprimorskega okolja in izbistritev avtopoetik vsakega posameznika, ki sodeluje v tej slikoviti skupni pripovedi.«. Sami ustvarjalci ter občinstvo se ob tem lahko prepričamo, da je »obstoj društva in pripadnost njemu lahko spodbuda za razvoj sodobne umetnosti v določenem okolju in seveda vseh individualnih prispevkov k temu...«. Znotraj pluralnosti umetniških pogle- dov »navidez prevladujejo abstraktne tendence, malo je klasične likovne motivike, izjema je figuralika.« Razstavljena dela pa, ne glede na tehniko, združuje »izrazita barvitost, .... torej nekakšna sproščena odprtost barvnega sveta.« V njih je čutiti veliko spontanosti, ki je po besedah Iztoka Premrova med drugim »posledica temperamentnih govoric, ki izvirajo iz tega kulturnega okolja...«, kar navsezadnje potrjuje umetnikovo zavezanost ambientu, kjer živi in ustvarja. Skozi razstavo se lahko sprehodite še do 3. aprila. TC Jambu raške skupine so se na letošnjem Območnem srečanju, 14. marca, predstavile na odru dvorane Krajevne skupnosti Velike Zabije, ki je lično prenovljena, velikodušno sprejela zgledno število ljubiteljev brenkal. V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ajdovščina je na poslušanje ponudila šest zasedb s po tremi skladbami. ostje, med njimi tudi strokovni bel Slovenskega Kulturnega društva VJ spremljevalec srečanja Damir France Prešeren, Boljunec, in njih Zajec, so se uvodoma prepustili umetniški vodja Ervin Žerjal, ki je z Starejši skupini Kulturnega društva malce paše za oči okrepil slišno po-Vipavski tamburaši ob Neži Žgur nudbo in tako goste še najbolj razig-in Mladinski tamburaški skupini ral, da so se tudi nasmejani poslovili Osnovne šole Draga Bajca Vipava, v noč. ki jo umetniško vodi Vlasta Lokar In tamburice so ‘dogodle’ srečanje Lavrenčič. ‘Vipava’ je oder predala v 2008., mnogim voljnih ušes pa obo-Tamburaški skupini Kulturnega dru- gatile zadnji zimski petkov večer, štva Karla Streklja Komen in (tudi LaraSa njihovi) Neži Žgur ter Tamburaškemu orkestru Danica Kulturnega društva Dobravlje pod vodstvom Franca Lebena. Pred poslednjim se je zbranim predstavil Mladinski orkester Kulturnega društva Vipavski tamburaši, ki se je z letošnjim letom tudi pridružil mnogim, ki sledijo Než(i)ni roki. Druženje tamburašev in njih ljubiteljev je zaokrožil (težko, a vendarle do-čakani) Tamburaški ansam- Lonček kuhaj, lonček stoj! Že najmanj tri desetletja nisem brala pravljice Lonček kuhaj, lonček stoj. Spomnim se ilustracije: valeča se reka močnika zasipa hiše, vdira vanje skozi okna in pod njeno lepljivo težo izginja vse živo. Nekdo ni upošteval pravila. Nekdo je bil pohlepen, ni razmišljal, nekdo je hotel biti močnejši od magije same. Pa tako preprosto je bilo: ko si lačen, rečeš lonček kuhaj, ko je v skodeli močnika toliko, da te nasiti, izgovoriš lonček stoj. In potem lahko živiš srečen in močnika sit do konca svojih dni. Z razdalje tridesetih let ugledaš v besedilu novo sporočilo: pogoltnost, želja imeti, ne da bi upoštevali etična merila, je vedno kaznovana. Z etično spornim dejanjem sprožiš plaz, ki te pokoplje pod seboj. Tebe in še koga drugega. Vaške hiše v pravljici niso bile prazne, v njih so živeli ljudje, ki jih je s sabo odnesla plazeča lepljiva gmota. In ker si pogoltnež v pogoltnosti ni zapomnil drugega dela reka, močnik še kar kipi in kipi, vali se čez svet, prekriva gore in doline, potoke in reke, morja in oceane, centre moči in ubožne kolibe, lepi se na ljudi in pronica v njihovo dušo, megli pogled in duši misel. Hujši je od grozljive gmote v Logu pod Mangartom, od plazov po zadnji vremenski nesreči, hujši od vsega, kar je treba popraviti, pa zadnje čase, tako časopisi, »sanacija miruje«. Naj se splazi do konca? Naj se podre do konca? Kar zgrozila sem se sama nad sabo, ko sem te dni slišala, da vojna v Iraku traja že pet let. Občutljivost prvih dni ali tednov je kar nekam poniknila, za-preš se v svoj svet, grmenje bitk je daleč. Navadila sem se na p‘oročila o mrtvih na obeh straneh, o ljudeh bombah, o krvi nedolžnih in besedičenju krivih, o lažeh in krivih resnicah, o demokraciji, ki v Iraku ne more biti enaka in na enak način urejena kot, recimo v Angliji ali Ameriki in tudi ne tako kot pri nas, lahko pa obstaja dogovarjanje in spoštovanje drugih. Toda demokracija so Potemkinove kulise, bistvo je močnik, ki ga zahod potrebuje. Čim več, čim več sodčkov, sodov in tankerjev. 4000 mrtvih ameriških vojakov, kdo ve, koliko mrtvih neameriških in tistih, ki bi radi živeli, rasli, delali, sanjali, dozorevali in umirali v miru. Tednik Mladina ima svoj števec, iz tedna v teden. Kdaj ga bodo lahko ustavili? In števci drugod: po celem svetu. Enkrat v imenu demokracije, drugič v imenu avtokracije, tretjič v imenu kar neke cije. Tudi doma. V imenu žalosti, samote, bivanjske groze, lepljivega močnika, ki prekriva telo in duha, vsako leto umre v Raju pod Triglavom (naslov dokumentarnega filma) 600 ljudi. Se zaguga, utopi, ustreli, usamomori na najbolj nenavadne načine. V petih letih je to tri tisoč, dodati je treba - v petih letih - še tisoč in več mrtvih na cestah in številka je večja od ameriških izgub za skoraj deset procentov. Plazeči se in grozeči močnik. Primerjava ne vrednoti smrti tu in tam, to bi bilo skrajno sprevrženo in bolno. Smrt je vedno smrt. Najbolj sprevrženo pa je, če ljudje umirajo brez potrebe, po lastni ali tuji volji. Poznamo lonček kuhaj in ne razmišljamo o lonček stoj. Za državo, v kateri živita komaj dva milijona ljudi, je to grozljiva številka. Koliko ljudi umre, ker so nemarno živeli, koliko jih umre zaradi alkohola, koliko, ker so prepozno prišli po pomoč ali so nanjo čakali v nedogled, koliko, ker reči niso urejene tako, kot bi morale biti, ker so bolezni dolgotrajne in končne. In kako malo je, v primerjavi z vsemi, tistih, ki rečejo: moj čas je prišel, odhajam in dajem prostor drugim. Slovenci, Madžari in Finci smo bili pred leti na vrhu lestvice samomorilnosti. Finci so se po lestvici spustili navzdol, Slovenci ostajamo tam, kjer smo bili. Finska država naj bi se prebudila tudi zaradi romana Očarljivi skupinski samomor, ki ga je napisal Arto Paasilina. Iz zabavnih štorij skupine samomorilcev, ki se jim pritajeno hahljamo, glasno smejemo, se zabavamo in čudimo, ne da bi razmišljali o globini in veličini literarnega dela, izzveni sporočilo: že pri dveh, ki drug drugemu pomagata, kaj šele pri celem avtobusu, ki križari po Evropi, kot da bi vozil turiste najimenitnejše potovalne agencije, misel na samosmrtje izpuhti v veselju bližine. Literarno delo je vplivalo na politike, da so začeli razmišljati, kako ohraniti življenja. Ki so sveta. Lonček stoj bi bil program preprečevanja samomora, lonček stoj bi pomenil govorjenje o njem, pomenil bi spoštovanje ljudi in njihovih življenj, ustavil bi lepljivi močnik bridkosti, osebne in narodove. Ta lonček stoj morajo izreči strokovnjaki in potrditi poslanci. Imenoval bi se, verjetno, nacionalni program in bil že takoj ob rojstvu ogrožen: nacionalne programe sprejemamo(jo), da so lepo vezani in postavljeni na knjižno polico različnih uradov. Glede na kvaliteto parlamentarne plazine, glede na besedišče, ki ga izbranci ljudstva uporabljajo, govorijo, z njim sporočajo, kaj mislijo, si kar mislim, da bi se našel kakšen pameten mož, ki bi dejal, da predlagatelj, vseeno kateri, levi ali desni, izkorišča parlament za pomirjanje lastne bolečine. Umirajo levi, desni in vmesni ljudje. Programa pa ni, če je, je premajhen in preozek. Ni pametno reči, da je smrt v našem genskem zapisu ali da so krivi različni časi. In močnik se vali, plazi po raju pod Triglavom. Splošni močnik. Ko kar naenkrat ne veš več, kaj je prav in kaj ni, ko ne veš več, ali je dobro še dobro, ali je slabo le oblika dobrega. »Ta črnogledost, ta mračnost«, je ob nekem mojem govorjenju rekel nekdo. Koliko lepega je na tem našem svetu! Vremenska pisanost in pisanost dogajanja, ta čudoviti lepi svet, ki ga je treba samo občudovati in se ga veseliti. Vonjati zrak, širiti nosnice in vdihovati življenje! Zreti naprej! Ena sama barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo. Ljudje so ljubeznivi, nasmehi na obrazih široki. Svetloba na obzorju silna in močna. In konca se ne vidi! Lonček pa kar kuha, pravim jaz, pogoltnež se ni naučil, daje treba reči stoj. Reči stoj je naporno dejanje. Ko nekaj ustaviš, je treba znova vse pognati v tek. Ustaviti pomeni tudi razmisliti. Razmišljanje pa je strašno dejanje. Lahko pomeni tudi spreminjanje. Ivana Slamič Dušica Kunaver je očarala Lokavčane V Lokavcu smo pred let uspeli zbrati dovolj poguma, da smo se odločili za samoprispevek in s tem pripomogli k izgradnji večnamenske dvorane. V njej že drugo leto potekajo športne dejavnosti, telovadba in aerobika za ženske, nogomet, karate, košarka...Poleg telovadnice smo dobili tudi manjšo dvora- no, ki je sedaj opremlj T /"sodelovanju s Krajevno skup- V nosijo Lokavec in Ljudsko univerzo v Ajdovščini je bil lansko leto ustanovljen študijski krožek z naslovom Obudimo kulturno življenje na vasi. V njem se je zbrala skupina ljudi, kije že v minulih letih sodelovala pri raznih prireditvah v vasi. Pogovorili smo se o tem, kaj se je v Lokavcu že dogajalo, katere dejavnosti lahko ponovno obudimo, kaj lahko začnemo na novo. Ker je v vasi 13 zaselkov, ki so med seboj precej oddaljeni, se nekateri ljudje komajda poznamo. Odločili smo se, da v novembru pričnemo z ustvarjalnimi večeri v Lokavcu. Dvakrat smo se dobili ob izdelovanju vizitk, pred božičem smo izdelovali adventne venčke, pred novim letom novoletne okraske. Ustvarjalne delavnice je vodila gospa Marta Trebižan. V februarju je pod vodstvom Sare Kompara potekal tečaj karolinške pisave, načrtujemo pa še nove dejavnosti. V februarju, smo medse povabili Dušico Kunaver, ki jo mnogi poznamo kot zbiralko ljudskega izročila. V zakladnici njenih knjižnih objav so ljudske pesmi, pripovedke, reki in legende, šege in navade. Od leta 1996 je samo v zbirki Pod lipo domačo, ki izhaja v samozaložbi, izšlo 16 del, njenih knjig s to tematiko.Vseh, kjer je sodelovala ali jih urejala, pa je okrog 30. in omogoča druženje. Domačini smo se tokrat prvič srečali v dvorani ob kulturnem dogodku in Dušica nas je uspela z zgodbami pritegniti, da nam je čas hitro minil. Iz njenih pripovedi je izžarevala predanost delu, ob besedah o raznih običajih pa je marsikomu obudila spomine na čas mladosti in pozabljene navade. Spomnila nas je, da življenje včasih ni bilo idilično, bilo je mnogo revščine, lakote. Ljudje so si morali pomagati, če so hoteli preživeti. To so bile hkrati priložnosti za druženja, prepevanja, pripovedovanja. Zamislili smo se ob pripovedih iz ene izmed njenih knjig Nenapisani zakoni pod lipo domačo. Včasih je veljal dogovor sklenjen med ljudmi pod vaško lipo brez zapisa notarjev in uradnikov. Iz zbranega blaga odseva tudi raznolikost pokrajin, zato ima Slovenija bogato ljudsko izročilo. Povedala je, daje predvsem zbiralka tega gradiva, občuduje pa zapisovalce, ki so predano opravljali svoje delo med ljudmi. V sedanjem času ne moremo živeti tako kot včasih, če hočemo biti soustvarjalci multikulturne Evrope, ne moremo naprej brez znanja jezikov. Toda izhajati moramo iz lastnih korenin in spoštovati pravico do drugačnosti. Zavedati se moramo, da lahko tudi mi obogatimo druge s svojo kulturno dediščino, zato jo moramo najprej poznati. V drugem delu večera smo pred- Obvestilo: V torek, 8. aprila 2008, ob 20. uri vas vabimo v večnamensko dvorano v Lokavcu, kjer se bomo podrobneje pogovorili o poteku projekta Lokavske hiše pripovedujejo. Na tem srečanju nam bo. Ksenija Batič predstavila svojo diplomsko nalogo »Virbavih 189 let« in z nami delila izkušnje o zapisovanju spominov in življenjskih zgodb petih generacij »Virbavih«. Vabljeni vsi, ki želite zapisati svoje spomine ali želite, da vsm pri tem pomagamo. Srečanje organizira študijski krožek Obudimo kulturno življenje na vasi v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ajdovščina. Obvestilo: Krajevna skupnost Lokavec vabi vse krajane v soboto, 12. aprila 2008, na čistilno akcijo počistimo Lokavec. Zbrali se bomo ob 8.30 pred večnamensko dvorano, kjer se bomo dogovorili za čiščenje po zaselkih. Tam boste lahko dobili vreče. Zaščitne rokavice prinesite s seboj. Predviden zaključek akcije bo ob 12.30, ko se bomo zbrali ob skupni malici Pokažimo, da lahko z dobro voljo in skupnim delom polepšamo svoj kraj. stavili pobudo, da bi tudi Lokavčani začeli zapisovati spomine in življenjske zgodbe svojih hiš ter zanimive življenjske usode ljudi. Na vabilo smo zapisali: »Vsi smo gotovo že doživeli kaj takega, za kar si rečemo, da je škoda pozabiti. Prav tako so nam mnogo zanimivega in posebnega povedali naši predniki in se marsičesa še vedno spominjamo. Žal seje veliko življenjskih zgodb, znanja in modrosti tudi za vedno zgubilo, ker nismo dovolj resno jemali naglice naših dni in enkratno-sti naših prilik. Pravzaprav je naš današnji čas še vedno tudi naša prilika, da ga zabeležimo. Tu je zamisel, da bi Lokavčan sam spregovoril o sebi, o svojih starših, svojem delu, doživetjih..., da bi iz svojih predalov ‘dal na svetlo’ svoje spomine, zapiske, pričevanja o lokavških mlinih in žagah, da bi povedal svoje pesmi, svoje vesele prigode in velike žalosti. Skratka, da bi povedal to, kar želi sam. Zakaj ne bi tudi Lokavčani zapisali zgodbe svojega kraja in ljudi, zakaj ne bi iztrgali pozabi časa vsaj nekatere življenjske zgodbe ljudi?« Med gosti sta bila tudi Franc Černigoj, ki ima velike zasluge, daje popisano bogastvo ljudskega izročila na Gori in okolici, in Magda Rodman, ki je zbrala pripovedi ljudi iz Vipave v knjigi »Življenje ob trti in kršinu«. Oba staž nami delila svoje izkušnje in povabila ljudi k sodelovanju, saj bodo zapisane zgodbe hiš in ljudi, največje darilo njihovim potomcem. Alenka Furlan Lična hiša je gostila mladega risarja Vida Sarka Odprtje letošnje sezone razstav v Lični hiši je zaznamovala razstava mladega oblikovalca, dobrega risarja in glasbenika Vida Sarka, doma iz Logatca. Predstavil se nam je z deli, ki so nastala na njegovih popotovanjih v Rusiji, Finski, Hrvaški...Gre za „iz-delke", ki jih avtor imenuje risbe, čeprav so narejena v različnih likovnih tehnikah. naša hiše. V povezavi z izkušnjami, razumljivo. Tako smo sem in tja našli upodobljene tudi ljudi, redko kako žival, še redkeje pa motive iz narave, v kateri se, prav paradoksalno, trudi preživeti kar največ časa. Morda gre za terapijo, morda so risbe odziv na zavračanje realnosti, ki ga večkrat grabi, morda v resničnosti skuša zavrniti to, kar prihaja na dan z risbami. To je neskončna pletenina, v kateri nam preostane le, da uživamo. Sam pravi: »Verjetno imam srečo, da se nisem izpopolnil v nobeni čisti tehniki. Seveda presodite sami, lahko je to le izgovor. Sam primem za vse, kar za seboj pušča sled, včasih tudi zgolj duhovno. Morda bi lahko, če bi bil dovolj pogumen in prepričan vase, pred vami pustil prazen papir.« nilic Predstavitev Križajeve mape Ob odprtju razstave Svetozarja Križaja »Slike, risbe in načrti s Plečnikovega seminarja 1946 - 1948«, preneseni iz Pilonove galerije, so v ljubljanski galeriji DESSA v petek, 20. marca predstavili tudi mapo s faksimilami arhitektovih skic, risb in načrta na temo »Spomenik žrtvam II. svetovne vojne«. prostor lahko sliši, pa naj bo to obstoječa do nerazpoznavnosti uničena grajska sobana ali pa ob burje spihana čistina ajdovskega polja. V tem zvenu prostora se skriva spomin, se skrivajo dogodki, ki so se nekoč tu zgodili in naselili. Križaj izbrska ta zven, ga očisti in na novo vkomponira, nikdar ga ne zamolči ali prekrije, prav tako se mu nikdar pohlevno ne prilizuje. S svojim posegom vedno vzpostavlja z Tapo, ki jo je izdala Pilonova njim dialog kot enakovreden partner v IVlgalerija spremlja uvodno be- toku časa z novimi materiali in tehno-sedilo Irene Mislej ter izbor citatov logijami. Ohranja pa bistveno: merilo Svetozarja Križaja in avtorjev, ki so in proporc.«. o arhitektu pisali med letoma 1984 in Dokumentarni del je uredila Maja 2004: Taras Kermauner, Nace Šumi, Marinkovska, za lektoriranje pa je postane Bernik, Tomaž Brate, Jurij skrbela Ivana Slamič. Mapo je obliko-Kobe, Gojko Zupan in Meta Hočevar, val Ranko Novak, priprava in tisk sta Slednja, arhitektka, je v svojih spo- delo Matformata. Izid publikacije pa minih na arhitekta med drugim za- sta omogočila Ministrstvo za kulturo pisala: »Prisluškuje prostoru. Vsak RS in Občina Ajdovščina. TC T) azstavljene risbe in grafike so J\mastale v obdobju zadnjih deset let,. Avtor je izbral nekaj del, ki po njegovem mnenju tvorijo takšen prikaz njegove osebnosti, kot ga želi posredovati drugim. V začetku se je ukvarjal z obliko in se čudil vsebini, ki gaje končno popeljala na današnjo pot. Večkrat se je zalotil, da od vseh stvari na prazno površino najraje pre- Franc Premrl - fotograf Razstava fotografij in zapuščine Franca Premrla, ki je bila odprta v nedeljo, 9.marca, na Lozicah, je naletela na dober odziv. Samega odprtja se je udeležilo preko 60 obiskovalcev. ^navdušenjem smo prisluhnili besedi Liljane Lavrenčič Vidih, avtorici razsta-/ j\re in publikacije Franc Premrl podraški župnik in fotograf, ki je predstavila njegovo življenjsko pot in delo - predvsem s področja fotografije. Za popestritev programa nam je domačin Ivan Žvanut prebral nekaj odlomkov iz takratnih oznanil in jih še sam začinil s svojimi spomini. Duhovnik Franc Premrl je namreč leta 1938/39 in med leti 1950 - 1963 služboval tudi na Lozicah. Tuje posnel tudi več fotografij, katere so na razstavi požele še posebno zanimanje. Zanimivo, daje že takrat Premrl fotografiji posvetil izredno pozornost, tako glede postavitve likov - kompozicije, kot tudi drugih izraznih elementov sodobne fotografij. Tako imajo njegova dela nemalokrat umetniški pridih. Za kulturno obarvanost so poskrbele tudi mlade loziške glasbenice, sicer pa je prireditev potekala v sodelovanju Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici in Društva Zdravljica Lozice. Marko Nabergoj Izbrani materiali za vse vrste gradenj tJuWJ»na, Pentuijev* 165, T; ai / 2200 770 • SkoOpc* Zugmki U. !S, T 01 / UOi 872 - T: 01 l 1601 84S . Salon keramike, ■ 0! / 3603 $36 * Sožana, Fartoanrka 71, T: 05 / 7313 480 « Ajdovščina. GoriSka c. 72, T: 05 / 3671 420 • Ig. Gaiilsk* ut 10, T: 01 t 2*00 776 • Anhovo, Vojkova 1. T. 0» / 3350 470 Pesni« pri Mariboru, Petnica 37, T: 02/ 7295 430. ■ Kolina, liitska 13, T. OS / 490 . #r*«ea, Cesla bratov 42, t: 07 / 49 95 400 • wwwACiTa-rfo.5t kulture^ šolske Fotografije Andreja Perka v Stari Gorici Velikonočni pirh Šestindvajset udeležencev je sodelovalo na četrtem javnem natečaju za izbor najlepšega velikonočnega pirha 2008, ki ga je razpisalo Kulturno umetniško društvo Lična hiša. Z izborom iz serije Spomin se ajdovski fotograf predstavlja na razstavi v Borgo Castello. Na skupinski razstavi so s svojimi fotografskimi deli poleg Perka nastopili še fotografinja Maria Fina Ingaliso ter fotografi Sergio Culot, Paul David Redfern in Sergio Scabar. O erija Perkovih fotografij se je ro-Odila in izčistila skozi spominjanje na pretekle, a nikoli pozabljene grozote vojne, ki so bile v avtorjevem otroštvu še zelo žive v spominu ljudi ter skozi večni krog njenega nasilja, ki sega v danes. Ob prvi predstavitvi omenjenega fotografskega cikla v cerkvi sv. Bolfenka na Pohorju v lanskem letu, je avtor v spremljajoči publikaciji zapisal, da jo je zasnoval »kot spomin in opomin in svoj (sicer žal jalov) protest proti že kar samo- umevni sprijaznjenosti z vojno, ki jo ljudje vedno bolj dojemajo kot atrakcijo na ravni virtualne resničnosti.«. Za tokratno predstavitev je avtor iz serije izbral predvsem drevo, motiv, ki je s svojim bogastvom simbolike dominiral tudi v neokrnjeni originalni postavitvi. Dogodek seje od 20. do 31. marca odvijal v sklopu prireditev virtual-Gart-a med X. settimana della cultu-ra (10. tednom kulture). TC Otroci priplesali do medalj Od petka, 7. marca, do nedelje, 9. marca, je v Lignanu v sosednji Italiji potekal Mednarodni plesni festival »26. trofeo internazionale di danza«. Plesna šola Rebula, v kateri plešejo otroci z ajdovskega kot tudi goriškega konca, se je tekmovanja udeležila že tretje leto zapored in tako kot vsa leta doslej, tudi letos osvojila najvišja mesta. enkratno izvedli, osvojili drugo mesto in poželi aplavz, ki pripada zmagovalcu. Aliče in Kristina Fabijan sta skupaj pripravili tudi nastopa malo starejših »mini« (9-12 let). Tudi ta skupina, ki je bila obenem tudi najštevilčnejša, plesalo je kar 30 plesalcev, je prejela nagrado za drugo mesto in navdušila polno dvorano. Čeprav nisem strokovnjak, sem sam mnenja, da bi si zaslužili celo prvo mesto, saj je bil njihov nastop resnično' nabit z energijo in brezhibno izveden. Presrečni obrazi otrok, so poplačali ves njihov trud na vajah. Za popoln uspeh pa sta poskrbeli skupini »junior« (12-14 let) in »youth« (14-16 let), ki sta v najtežji konkurenci osvojili tretje mesto. Popolil uspeh bi lahko rekli, zato iskrene čestitke mentoricam za enkratne koreografije, otrokom pa za brezhibno izvedbo in požrtvovalnost. mk - alice Po čebelah se zgleduj "Po čebelah se zgleduj" nosi naslov likovni natečaj OŠ Dobravlje, letos izpeljan že v drugo. Tokrat se ga je udeležilo 16 šol, 70 učencev in okoli 20 mentorjev: poleg vseh ajdovskih šol (Col, Otlica, Šturje, Ajdovščina, Dobravlje in vse podružnice) so sodelovali še Vipavski CUIVP, OŠ Komen, OŠ Dutovlje, OŠ Branik in OŠ Šempas. Tjrepolna športna dvorana glasnih -L navijačev je v Lignanu spodbujala preko 130 otroških plesnih skupin v različnih kategorijah, ki so pred strogimi sodniki pokazali najboljše, kar so jih naučili njihovi mentorji v urah in urah napornih vaj. Sodniki, kot tudi gledalci, nismo vedeli od kod prihajajo posamezne skupine, saj so svoje plesne točke predstavili pod določeno številko in naslovom svoje plesne toč- ke. Tako je odpadel tudi vsak dvom v objektivnost sodnikov in morebitno favoriziranje, ostalo pa zaupanje v njihovo strokovnost in poznavanje plesa. Plesna šola Rebula je sodelovala v kategoriji »Street jam« (hip hop). Tekmovali so od 5. pa tja do 18. leta starosti. Najprej so nas presenetili najmlajši »baby« (od 5-9 let). Vaditeljica Alice Stojko Saliu iz Ajdovščine je pripravila koreografijo, ki sojo otroci Pisani svet panjskih končnic na OŠ Dobravlje 'VTa OŠ Dobravlje že preko 35 -l-N| let deluje čebelarski krožek!! Mimogrede - letno pridelajo okoli 20 kg medu, kar sicer ni veliko, je pa dovolj, da se najbolj nadobudna otročad nauči osnovnih čebelarskih tehnik. Morebiti je prav tradicija šolskega čebelarstva povod za likovni natečaj, ki pa ga ravnatelj Anton Žagar utemeljuje tudi z dejstvom, da povezuje tradicijo in umetnost ter da tovrstne dejavnosti dvigujejo samozavest otrokom. Poslikava panjskih končnic je slovenska posebnost, naša nacionalna identiteta! Motiv nikoli ni bil predpisan, so pa preprosti ljudje radi pre-risavali tiste motive, ki so bili zanimivi, posebni, zabavni,... tako se je ohranilo nekaj najbolj posebnih - saj se spomnite tistega, ko hudič babi jezik brusi... Natečaj “Po čebelah se zgleduj” je zastavljen na način, da imajo otroci pri motivih popolnoma prosto pot, zato je razstava otroških panjskih končnic še toliko bolj zanimiva. Otroci so namreč nadgradili tradicionalno poslikovanje z motivi iz svojih življenj, s svojo domišlijo: risali so vse mogoče - od tradicionalnih slovenskih vzorcev do vesoljske rakete in pokazali, da lahko presežejo vse... Vodja natečaja je bila tudi letos likovna pedagoginja Irena Jazbar. Razstavo panjskih končnic iz natečaja Po čebelah se zgleduj si lahko ogledate vsaj še ta teden v avli OŠ Dobravlje (šola je odprta ob delovnikih tja do četrte ure popoldan). Kasneje pa bodo prav vse panjske končnice dobile svoje mesto v “čebelnjaku prijateljstva”, ki bo krasil eno od sten v nadstropju lepe šole - prav letos namreč praznujejo tudi 10. obletnico od prenove OŠ Dobravlje. Sanda Hain /'"'V snovni namen natečaja je obu-V^/janje in ohranjanje običajev, ob tem pa iskati nove, inovativne prijeme na tem področju. Med jedmi, ki jih danes nosimo k velikonočnemu blagoslovu, povsod srečamo jajca. V krščanstvu je jajce postalo simbol Kristusovega vstajenja. Slovenska velikonočna jajca se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Na javni natečaj je v predpisanem roku prispelo preko sto pirhov šestindvajsetih udeležencev, že četrtega javnega natečaja. Pokrovitelji razstave, ki so prispevali nagrade so: Parfumerija in zlatarna Tea ter Lična hiša. Po oceni strokovne komisije si je prvo nagrado prislužila Viktorija Konc iz Naklega pri Kranju, za v mešani tehniki z velikonočnimi motivi poslikane pirhe. Drugo nagrado je prejel Anton Benedik iz Knapov na Gorenjskem, za pirhe porisane z motivi iz vsakdanjega kmečkega življenja. Tretjo nagrado pa sta prejeli Irena in Eva Tivadar iz Dobrovnika v Prekmurju, za prekmurske remen- ke, poslikane s hetiškimi motivi madžarskega izvora. Dve priznanji sta prejela domačina Darko Poženel iz Ajdovščine in Fani Stopar iz Lokavca. Razstavo pirhov dopolnjuje še razstava Križev pot slikarke Marte Jakopič Kunaver. Naslikan je v tehniki naključnega polivanja barv, kot simbolika krvi, ki teče iz ran. Modro ozadje in „božje oko“, ki se večkrat pojavlja, izražata upanje v božjo ljubezen tudi v trenutkih naše najgloblje bolečine in obupa in pričujeta, da trpljenje ni zadnja postaja - vse se presega in nadaljuje v VSTAJENJE. nilic Za vsako bolezen rož^a raste Ste že kdaj slišali za ta pregovor? Otroci, ki imajo pred durmi šolo, sedaj pa obiskujejo skupino čebelice v vrtcu na Ribniku, so to spoznali na zelo zanimiv način. T~> ližal se je mesec marec, ki ga X3posvečamo družini in staršem. Mama dečka iz skupine čebelice je predlagala, da pokaže otrokom svoje »zeliščne čarovnije«. Začeli smo zbirati potrebne sestavine: zelišča, olje čebelji vosek.. ..Ob tem so otroci spoznavali zdravilne rastline ter njihovo zdravilno moč. Nekaj zelišč smo kupili v trgovini, trpotec, ki v tem času že raste, pa smo nabrali, ga očistili in osušili. Prišel je težko pričakovani dan. V naši skupini smo tehtali zeli, segrevali zvarke, precejali skozi plenico in na koncu dobili pravo zeliščno tekočino. Nalili smo jo v lične škatlice za kremo in glej čarov-nijo-čez kakšno urico je le ta postala mazilo. Ker vsebuje veliko ognjiča, smo ga poimenovali Ognjičevo mazilo. Z njim si lahko namažeš ranice in odrgnine, razpokano in suho kožo na rokah. Vse naše poškodbice smo si namazali in ugotovili, da ima to mazilo čarobno moč. Zadovoljni in veseli smo preživeli zelo lep dan. Za osmi marec so otroci kremo podarili mamam in očkom, saj jim želimo, da se vedno dobro počutijo. Če jih bo kdaj kaj bolelo, si bodo bolečino ozdravili z našo » žavbo«. Marjana Črnilogar in Ksenija Črnigoj Promocija in degustacija vin Borisa Stegovca pod blagovno znamko Sveti Martin se je začela 21. marca, ne smete je zamuditi. Z njimi boste zalili najboljše iz naše kuhinje - in tega ni malo. Info: 05 3668610,041622 514, repse.gorazd@siol.net Urnik: Sreda in Četrtek zaprto, Pon., Tor., Petek, Sobota od 12. do 22.. Nedelja od 10.30 do 22. IZPOD FARNIH ZVONOV Križev pot na Školu Križev pot je priljubljena ljudska pobožnost s katero verniki častijo Gospodovo trpljenje. Križev pot so najprej molili v Jeruzalemu, v dobi križarskih vojn so to pobožno vajo romarji prinesli v Evropo; širili so jo zlasti frančiškani. Križev pot je posebno primerna molitev za postni čas. Podoživljanje Kristusovega trpljenja nam pomaga, da v hoji za trpečim Gospodom lažje nosimo vsak svoj križ. T J cerkvi Sv. Janeza Krstnika v V Ajdovščini imamo znameniti križev pot, ki ga je naslikal domačin - baročni slikar Anton Cebej okrog leta 1770 in spada med najstarejše in najboljše baročne križeve pote v Sloveniji. Na drugo postno nedeljo smo Ajdovci pobožnost križevega pota opravili na Školu, na priljubljeni sprehajalni planoti nad Ajdovščino. Ob lepi sončni nedelji se nas je zbralo kar lepo število. Ker Cerkev na Slovenskem letos obhaja leto družine, smo za meditativno molitev izbrali besedilo družinskega križevega pota, ki ga je napisal cisterijan p. Anton Nadrah. »Družine kot nosilke življenja, vere, upanja in ljubezni naj svetijo vsem ljudem v temi našega časa.«, seje glasil zadnji stavek pričujočega besedila. In prav s to mislijo smo se razšli v želji, da se v postu prihodnje leto na Školu ponovno zberemo z istim namenom. 'Niko Ličen Letno kopališče Ajdovščina Njoki festival 2008 Festival dobre glasbe, druženja, športnih iger, kulinaričnih užitkov in pozitivne energije! 27. - 28. JUNIJ 2008 www.njokifestival.com nPudi v letu 2008 ne bo v našem me- X stu manjkal Njoki summer festival. Tokrat, četrti po vrsti, nosi s seboj obilico sprememb in predvsem svežine. Slovenija premore vsako leto vedno več festivalov, a dvomimo, da se kje najde tak, kjer je moč najti toliko pozitivne energije. Njoki summer festival ni festival, kjer je cilj obiskovalcev se napiti in nato po možnosti odspati večji del dogajanja, Njoki summer festival je dobesedno to, kar je obljubljeno že z najavo, festival dobre glasbe, druženja, športnih iger, kulinaričnih užitkov in pozitivne energije. Največja sprememba letošnjih Njokov je zagotovo nova lokacija. Ajdovske Pale, ki so ga tri leta gostile, se letos umikajo, saj snovalci dogodka tam težko ponudijo še kaj novega in boljšega. Njoki festival je iz Pal povlekel najboljše kar se da, zato je sedaj pravšnji čas, da obiskovalcem letos ponudi nekaj novega, svežega in še boljšega. Njoki summer festival 2008 se bo tako zgodil na ajdovskih Policah, natančneje v območju letnega kopališča in ajdovskega turističnega kampa. Če kaj, potem je ajdovski bazen zagotovo tista stvar, ki bo festivalu vdahnila svežino in nov val sproščenosti. Novo preobleko tako dobiva tudi program »njokov«. Po dveh letih se umika gorsko kolesarstvo, zato pa se festivalu pridružujejo odbojka na mivki, vodne igre in še marsikaj drugega. Njoki so vedno sloveli po dobrem kamping vzdušju in tudi letos ne bo nič drugače, saj je pravi ajdovski kamp najboljše kjer lahko postavite svoj šotor. Najboljša in najkvalitetnejša stvar vseh dosedanjih Njoki summer festivalov je zagotovo glasba. Tudi letos se bodo v Ajdovščini zvrstile glasbene skupine iz celega sveta in zagotovo boste tudi letos festival zapustili navdušeni. Prav zato Njoki summer festival naproša vse meščane, bližnje in daljne sosede, še posebej pa prebivalce ajdovskih Gradišč, da mu 27. in 28. junija letos »pogledate skozi prste« pri morebitnem povečanju hrupa in posledičnemu kratenju spanca. Naj vam ne bo težko prepustiti dva dneva v letu mladim in jim omogočiti najboljši začetek poletja kar se da. Potrudili se bomo po najboljših močeh, da bo dogodek potekal tako, da bo v ponos celemu mestu in da ne bo nihče ostal slabe volje. Njoki summer festival se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali ustvarjati najboljši dogodek leta v mestu in vas obenem vabi, da se mu pridružite tudi letos, saj lahko le s skupnimi močmi ustvarimo nekaj kar bo v ponos mestu Ajdovščina in kar bo prepričalo domačo in tujo mladež, da je življenje najbolje uživat z polno žlico zdravega in aktivnega preživljanja prostega časa. Hvala Zavodu za šport Ajdovščina, ki nas je prijazno sprejel pod svojo streho in nam ponudil svoje »dvorišče«, posebna hvala pa tudi Občini Ajdovščina, ki nas je podprla v naši nameri. Vstopnice za Njoki summer festival bodo v prodaji od 15. aprila dalje na www.eventim.si in na vseh prodajnih mestih Eventim Slovenije. Vabljeni na najboljši »pool party« v letu 2008! GKD SAX Postna večera verskega poglabljanja Postni večeri verskega poglabljanja so v organizaciji Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina letos potekali že osemnajstič. Dva petka v postu smo se srečevali v dvorani Srednje šole Veno Pilon v Ajdovščini. T eto medkulturnega dialoga je s J—/svojo temo »Slovenci, ko ni več meja« v prvem večeru osvetlil prof. Tomaž Pavšič. Človek sijajnega sloga, narodnega občutja, primorske pripadnosti, je vse svoje poklicno ustvarjanje posvetil slovenstvu, prosveti in kulturi. Na začetku se je vprašal: »Kaj sploh pod medkulturnim dialogom razumemo?« Velika je nevarnost, da to postane samo ena od priljubljenih fraz. Je zelo širok pojem na mednarodni ravni na področju kulture, izobraževanja, verstev ... Odprava meja nam na eni strani daje neslutene možnosti za razvijanje le tega, hkrati pa tudi nove nevarnosti in pasti (prevelika obmejna tuja poselitev, razvoj igralništva in s tem uničenje naše prelepe krajine, tuja govorica ipd.). Narodna zavest je zato pogoj našega obstanka. Biti eno v Kristusu je presegajoča zavest, ne da bi opustili svoj jezik. Besede blažena Slomška: »Slovenski jezik ljubiti, druge pa spoštovati«, nam morajo tudi danes nenehno biti v ospredju. Ljubezen do lepe slovenske besede moramo v današnjem globalizacijskem času z vsem spoštovanjem prenašati na mlajše rodove. V drugem večeru se je uršulinka sestra Meta Potočnik dotaknila družinske teme z naslovom »Družina kot prostor ranljivosti. Za izhodišče uporabila starozavezni odlomek iz Prve Mojzesove knjige, ki govori o stvarjenju.. Na vprašanje: »Kdo je človek in kdo je Bog?« je jasen odgovor, da mi nismo in ne moremo biti kakor Bog, nas je pa Bog ustvaril po svoji podobi. Po padcu prvega človeka smo ranljivi. Človeka rani tisto, čemur da prostor, čemur se odpre v zaupanju. Ranljivost je prostor iz katerega vpijemo k Bogu. Ranljivost je povezana z bolečino. Nehote živimo v iluziji, da v trpljenju ni življenja, daje tam le smrt. Daje odrešenje možno brez bolečine. Da v moji družini tega ne bo, pa vseeno pride. In v čem je moje odrešenje v družini? Da se naučimo živeti s svojo krhkostjo in s pomočjo milosti sprejemati tudi svojega bližnjega v vsej resničnosti. Da sem sposoben priznati, da tudi jaz ranim druge, hkrati pa se znam odpreti daru odpuščanja. Če bomo nekaj tega znali prenesti v naše življenje in ga v tej smeri spreminjati, sta oba večera dosegla svoj Sveta gora bogu za hrbtom Mnogi narodi in plemena imajo svoje svete gore, religije pa kar po večini. Od naše Svete gore nad Solkanom, do japonske Fudžijame, od hinduističnega Kailasha do Noetovega Ararata, od aborid-žinskega Uluruja, preko alpinističnega Everesta do svete gore, ki jo vsak nosi v sebi. Slednja pa je lahko kalvarija ali gora blagrov. po 750 kamnitih stopnicah in vsaj v treh urah dosežeš vrh (2285 m), kjer stoji mala cerkvica in več sto glava množica v pričakovanju sončnega vzhoda - čaščenju zlatega teleta. Ko vzide je vsega konec in množica se razide. Od vse množice seje le manjša skupina francoskih romarjev zavedala kam naj gre vsa čast in hvala in je zapela hvalnico Gospodu. Spust v dolino je bil po eni strani veličasten ob pogledu na žareče gore, po drugi strani pa me je pustil nekoliko praznega, saj od svetega kraja pričakuješ mir, spokojnost, tišino... Na vsakem koraku navzdol nam domačini ponujajo jahanje kamel ali druge dobrine, vse pa za neko borno beduinsko plačilo. Mi pa smo obračali poglede stran in se kdaj pa kdaj olajšali za kakšen dolar, da smo si oprali vest. Vzpon na omenjeno goro brez dvoma ne predstavlja pomembnega hribovskega podviga, je pa v letu svetega pisma (2007) lahko lepa duhovna obogatitev. Vedno mi je bila vsebina gore in nje lepota pred zahtevnostjo vzpona in višino cilja. H goram obračam pogled... Marko Nabergoj 'V Ti naključje, daje v svetem pismu .L i eno najpogostejših srečanj z bogom ravno na gori, v objemu samote in tišine. Svetopisemske gore imajo med množico »svetih gora« posebno mesto. Med njimi pa je gora Sinaj (2285 m) gotovo ena izmed bolj poznanih, saj je na njej Bog Mojzesu razodel deset božjih zapovedi, dal pa se mu je tudi videti; ne sicer v obličje, le v hrbet. Zanimivo, da Sinaj ni najvišja gora istoimenskega polotoka, višja je gora svete Katarine. Človek bi za tako pomemben dogodek gotovo izbral najvišjo točko, a čudna in nedoumljiva so pota Gospodova. Gora leži nekje v spodnji tretjini Sinajskega polotoka, ki politično pripada Egiptu, geografsko pa leži v Aziji, saj se nahaja onkraj sueškega prekopa. Polotok je pretežno puščavski z obsežnim gorskim območjem, z redkimi oazami in umetnimi turističnimi destinacijami, kot so Sharam el Sheikh. Dnevno se na goro poda na stotine turistov, ki svojo pot začnejo nekje na višini 1500 m, od enega najstarejših samostanov svete Katarine. Samostan je v upravi grške pravo- slavne cerkve, delen vpliv na življenje v njem pa imajo tudi muslimani. Mojzes, ki je tu živel, ni bil samo eden od utemeljiteljev judovstva in svetopisemski očak, ampak tudi muslimanski prerok..Zato je na tem polotoku stičišče treh religij, ki pa se že pri zgodbi o Mojzesu nekoliko razlikujejo. Pot na goro vodi večji del po nekakšni mulatieri, po kateri te za nekaj dolarjev ponesejo tudi s kamelami. Zadnji del poti pa se strmo povzpne ANTONI !r? ’ • prevoja majhnih zbirmh in kamion sluh pošiljk blaga po vsej Evropi • prevzem pošiljk v Evropi in dostava na vaš naslov • zbirno skladišče • carinsko skladišče • špedicija - uvozno in izvozno carinjenje • prevoz hstnh pošiljk po Evropi POSEBEJ SPECIALIZIRANI: ŠPANIJA • FRANCIJA • ITALIJA DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE smeškica/ Domovi za starejše Tn vendar se premika. Čeprav veliko--Lkrat prebiramo in poslušamo kako se samo obljublja in nič ne naredi za našo dolino, se vendarle dogajajo tudi premiki. Ko je Nova Slovenija postala vladna stranka ter prevzela odgovornost za vodenje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, smo v občinskem odboru Ajdovščina zaslutili možnost rešitve prostorske problematike za varstvo starejših. V Ajdovščini že imamo Dom starejših občanov, ki se s širitvijo mesta lepo umešča v prostor. Potreba po dodatnih mestih je že dolgo znana, saj obstoječi dom ni mogel in še vedno ne zmore sprejemati številnih prosilcev. Leta 2005 se je že nakazovalo, da ministrstvo nima sredstev za investiranje v zgradbe in da se bodo prostorske rešitve za institucionalno varstvo starejših v domovih reševale s podeljevanjem koncesij in pritegnitvijo zasebnih investitorjev. Pojavljali so se razni predlogi. Od širitve obstoječega doma do novogradnih idej. V letu 2006 je k aktivnemu poskusu rešitve problematike pristopila tudi Nova Slovenija z zbiranjem podpisov v podporo graditvi novega doma starejših. Seveda pa je bilo to zbiranje podpisov le del celostnega pristopa k urejanju problema staranja prebivalcev v občini Ajdovščina in Vipava. Ko je ministrstvo lanskega avgusta objavilo javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše, se je pojavilo upanje, da se bo prostorska problematika rešila s podelitvijo koncesije na področju zgornje Vipavske doline. Na omenjeni razpis sta se na področju severne Primorske prijavila dva ponudnika, oba z našega konca. Tako je sama po sebi odpadla bojazen o ne pridobitvi koncesije. Ravno nasprotno! Pojavljati so se začele špekulacije o tem, kdo od obeh bo koncesijo dobil. K sreči je vse morebitne špekulacije zavrnilo ministrstvo za delo pod vodstvom ministrice Marjete Cotman, s tem, da je bila koncesija podeljena obema. Tako bomo poleg zdajšnjega doma na Ribniku do jeseni leta 2009 dobili še dva doma za starejše občane. V Ajdovščini bo to dom Zavod Karitas Samarijan, v Vipavi pa Zavod Pristan. 208 novih postelj prinaša veliko priložnosti. Kaj to pomeni za naš prostor? -vsi naši starejši občani bodo imeli možnost jesen svojega življenja preživljati v domačem okolju, - dva nova zavoda se bosta lahko posvetila vsebini svojega dela, ne pa izključevanju drug drugega v primeru podelitve le ene koncesije, - dva nova zavoda prinašata nova delovna mesta (po ocenah okrog 70), - vsak nov zavod bo v prostor prinesel novo kvaliteto s svojimi stanovalci, - to prinaša razbremenitev za mnoge, ki so že sedaj v stiski, - vse skupaj prinaša več življenja v zgornji Vipavski dolini. Izgradnja novega doma, tako v Ajdovščini kot v Vipavi, je le pomemben del celostnega pristopa k urejanju problema staranja prebivalstva in naše skupne varnosti v jeseni življenja. Predvidena lokacija novega doma na Ribniku je dobro izhodišče za morebitno nadaljnje povezovanje z drugimi zavodi (vrtec, osnovna šola, univerzitetno središče) in tamkajšnjo stanovanjsko sosesko (tudi novo nastajajoči kompleks blokov) v medgeneracijski center. Tuje izkušnje in izkušnje podobnih centrov v Sloveniji (Komenda) kažejo, da taki centri vzpodbujajo razvoj socialne mreže za kakovostno staranje in sožitje med generacijami. Poleg tega se v takem centru ustvarja prostor za povezovanje društev, v katerih se združujejo starejši - tako tisti, ki so v domovih kot tisti, ki živijo v krogu svoje družine ali v varovanih stanovanjih. Nenazadnje: dva nova domova prinašata s seboj nova delovna mesta in možnost zaposlitve mlajših in s tem ustvarjata materialne pogoje za nove družine, za novo življenje. Alojz Dum politika, pisma SMESKICE IZ NAŠE DOLINCE BRATSTVO IN ENOTNOST Pa so bili dnevi nekakšne drugačne himne in drugačnih cen ... joj, kje je že vse to. In se primeri, da ob kakšni dolgočasni uri sedimo v lokalu, čemerimo, pogledujemo televizijo, ki nabliska novico o še eni odcepitvi, o še enem vzhičenju tam dol, na jugu. In seveda, kajpak sledijo komentarji. Pa jim povem zgodbo, nekoliko preroško. Bila so osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Veliko delavcev z juga sije našlo kose kruha in salame pri nas v naši deželi, kot smo tedaj radi rekli naši Sloveniji. In bila je domačinka, res že nekoliko priletna, pa sama in brez moškega. Usoda je hotela, da je spoznala delavca z juga, tudi že nekoliko priletnega. Sledili so zmenki, pa kavice ... no, saj veste, kako to gre. In polagoma seje možakar preselil tja gor, na planoto, k njej. Idila, bi lahko rekli. In ker je ženska imela nekaj prihrankov, mu je kupila moped, da ne bi vedno pešačil do oddaljene trgovine. Ampak poleg trgovine je bila tudi gostilna, takrat še. In seje možakar, kadar je opravljal nakupe, prav rad zadržal v gostilni in nekoliko pomodroval z ostalimi pivci. Kajpak je to žensko nejevolilo, včasih do te mere, da ga je šla kar peš iskat. In sta se potem oba peljala domov, res da nekoliko opletaje, pa vendarle, peljala sta se. In na nek jesenski dan seje primerilo, daje bila spet ena od takšnih cincavih voženj po lokalni cesti, ki pelje mimo tipične gorske vrtače, poimenovane »Juzljeva jama« No, naključje je hotelo, d^je mopedist s sovoznico zgrešil rob ceste in z vratolomno vožnjo zapeljal prav na dno vrtače, kjer sta stokaje obstala. Na vrhu je grabil listje eden od domačinov in z nasmeškom opazoval, kaj seje zgodilo. Seveda je takojci odložil grablje in jima hitel pomagat. O, to je bilo smejanja, ko so pobirali moped pa južnjaka, kije bil kar pošteno nadelan in vreščečo domačinko, kije po svojem izbrancu udarjala s štruco kruha in ga zmerjala. Stvari so se umirile in so moped in oba popotnika le spravili na cesto. Pod večer pa je domačina, ki je grabil listje nad Juzljevo jamo, užejalo. Tudi sam je šel v gostilno. In vsem po vrsti je razlagal, daje šlo »bratstvo in edinstvo« v Juzljevo jamo. In je šlo res, za vedno ... Bojan Bizjak Zakawsky Razvoj ali razprodaja podeželja? /"\b nedavnem hitropoteznem na-kupovanju primorskih vinogradov smo lepo videli, kako se bodo stvari v prihodnosti dogajale. Še približno trideset let nazaj je naša država z raznimi ugodnimi posojili spodbujala razvoj vinogradništva po Vipavski dolini in okolici. Sprašujem pa se, kako je mogoče, da se s tako lahkoto in brez posebnih težav razprodaja verjetno najlepše in najboljše vinograde. Če se našim vinogradnikom očitno ne izplača pridelava vina, kako se bo šele tistim, ki ne stanujejo v bližini in se bodo vozili na škropljenje, okopavanje in vsakdanja vinogradniška opravila iz sosednje države? Čemu torej nakupi, če je splošno znano, da je potrebnih kar nekaj hektarjev vinogradov za spodobno preživetje? Torej se bodo nakupi še kar nadaljevali. Čemu torej masovna pozidava vasi? Ali se bodo počasi, počasi vsi ti neznani lastniki priselili bližje svojim vinogradom? Podeželje je srce naroda. Razprodaja podeželja, razprodaja narod. Primorci se ne nahajamo kjerkoli. Že bežen pogled na zemljevid nam pove, daje Trst s priključitvijo Italiji ostal brez zaledja. Tako gospodarsko zadušen je komaj čakal, da meje padejo, s padcem meje se je začela bitka ZA PRIMORSKO!! Kdor tega ne vidi je politično popolnoma slep! Naj naštejem nekaj tovrstnih političnih potez igralcev s črnimi figurami: 1. Pred vsakimi njihovimi volitvami pride na tržaško kakšen politik in raz- vnema nacionalistične protislovenske strasti (fojbe, Tito, ezuli). Mi naj bi mislili _ Kaj češ, so pač predvolilni govori. Oni pa v resnici vzdržujejo svoji mit o krivično odvzetem ozemlju. 2. Tržaški župani se že vrsto let trudijo, da bi nastala nekakšna meddržavna regija s centrom v Trstu. S tem bi seveda Trst pridobil oblast nad zaledjem. 3. Italijanska manjšina je že zdavnaj ob sprejetju meddržavnih zakonov o zaščiti manjšin prejela kar ji pripada, naša je za svoje pravice moledovala desetletja! Italijani so poznani kot odlični trgovci. Če se le da, ti isto robo prodajo dvakrat ali trikrat. Je bilo tako tudi tokrat? Marijan Božič Kadrovski »cunami«, ponovno in spet? 'IV7' akšen dolgčas! Za marsikoga! -I\23koraj celo leto je namreč minilo od zadnjih odmevnih kadrovskih zamenjav v Občini Ajdovščina. Najprej je novoizvoljena občinska »koalicija« izpolnila županu njegovo veliko željo in »odžagala« direktorja ROD-a Joška Člekoviča. Kmalu nato pa še direktorja občinskega KSD - Komunalno stanovanjske družbe Evstahija Paljka. Zanimivo pri tem je, da očitno ni bil dovolj »dober« za občinsko oblast, medtem ko je bil za ministra Gregorja Viranta »najboljša izbira«! Le-ta gaje namreč postavil za načelnika Upravne enote Ajdovščina in s tem posredno tudi dokazal, da le ne kadruje samo Po politični pripadnosti kandidatov. Pri vse tem pa je potrebno upoštevati, da je župan izvoljen na neposrednih volitvah, da nosi največjo odgovornost za razvoj občine in mu zato ne kaže odrekati pravice, da si sam izbere najožje sodelavce. Očitno pa so pred nami spet »razburkani« kadrovski časi. Mandati namreč potečejo številnim direktorjem občinskih javnih zavodov. Že prvi razpis za novega direktorja Lavričeve knjižnice je krepko razburkal javnost in tudi razdelil občinsko »politiko«. Padale so tudi »težke« besede. Upravičeno ali po nepotrebnem? Postavlja se namreč vprašanje, koliko si je dosedanja direktorica sama kriva, ker je najprej zavrnila in nato oklevala s ponovno kandidaturo. In podžupan za družbene dejavnosti Borut Koloini je spustil »duh« iz steklenice in sprožil kandidacijski postopek. Prispele so prijave, dane so bile obljube in »godlja« je tu! Seveda pa ima vsa zgodba tudi pozitivne posledice. Prva je vsekakor v trditvi župana, da se kadrovske rešitve do konca mandata ne bodo sprejemale samo v »koaliciji« in druga, da potrjevanje dosedanjih direktorjev ne bo samoumevno. Temeljito se bodo preverili njihovi dosedanji rezultati, iskali se bodo tudi morebitni protikandidati. Vse s ciljem pridobivanja novih idej, še boljšega dela in bolj racionalnega poslovanja. Prvič seje tudi javno po- javil dvom v upravičenost pred leti izpeljane razdružitve javnih zavodov. Z veliko muko jih je skupaj »spravil« tedanji predsednik skupščine Občine Ajdovščina Franc Boštjančič. Pred očmi je imel namreč ekonomsko ra-čunico in specializacijo oziroma delitev dela med ekonomskim vodenjem in stroko. V prejšnjem mandatu pa je občinski svet popustil pritiskom in posledično odprl prosto pot višjim stroškom poslovanja štirih ločenih zavodov. V svetniški skupini Zveze za Primorsko smo temu tedaj praktično edini ostro nasprotovali. Žal neuspešno! Zgodovina pa se očitno ponavlja. Pred časom smo tako soglasno izglasovali razdelitev Otroškega vrtca Ajdovščina na dva ločena zavoda in sicer enega za občino Ajdovščina in drugega za Občino Vipava. Daje poslovanje dveh zavodov dražje, kot poslovanje enega združenega, je verjetno jasno vsem. Na to nas je, občinske svetnike, poskušala s svojim pismom opozoriti tudi direktorica Meri Uršič. Žal smo v Ajdovščini bolj verjeli občinskim strokovnim službam, ki so nas prepričevale in prepričale, da je sedanja organiziranost v nasprotju z državnimi normativi in kot taka neustrezna. Racionalni »vipavci« pa so nam primazali klofuto in razdružitev zavrnili ter tako pokazali, da se požvižgajo na »kretenske« normative in neživljenjska določila. Za »kazen« direktorici na zadnji seji občinskega sveta nismo potrdili predlaganih višjih cen in ji »požugali« z zamenjavo. V resnici pa bi ji morali biti hvaležni, da nam je dala še eno priložnost za temeljit premislek. Nesporno namreč je, daje Slovenija že sredi birokratske »spirale«. To je situacija, ko v družbi oblast prevzame birokracija in z novimi in novimi predpisi ter normativi producira odpiranje vedno novih delovnih mest. Naj si aktualna politična oblast še tako želi sprememb, ne more storiti praktično nič. Psi lajajo, karavana gre dalje! Od številke 9.980 ob osamosvojitvi, do skoraj neverjetnih, več kot 41.000 konec leta 2007. Neverjetno, a žal resnično! Da ne bo pomote, gre samo za zaposlene v državni upravi. To pa je samo vrh »ledene gore« in števila zaposlenih v celotni družbeni »nadgradnji«. Pravi kadrovski cunami, ki ponovno in spet, dan za dnem neusmiljeno raste in postaja »rak-rana« nove, mlade države. Zavodi, službe, direktorati, skladi,... in še in še, pa še kar rastejo, kot gobe po dežju. Velika večina seveda v Ljubljani, ki se duši v nepreglednih kolonah, ki se iz vse Slovenije valijo vsako jutro v prestolnico »s trebuhom za kruhom«. Prava in resnična nacionalna katastrofa. In tudi zato nam mora biti žal, da ni bila sprejeta pokrajinska zakonodaja, ki bi omogočila ustanovitev pokrajin. Tako bi se vsaj manjši del te nepregledne »množice« porazdelil in zaposlil v pokrajinskih upravah, tako rekoč doma! Žal pa je bil minister Virant »močnejši« od ministra Žagarja, kije zagovarjal enotirni sistem. Kar pomeni, da bi sedanje Upravne enote postale osnova v organizaciji pokrajinske uprave in bi opravljale nove izvirne pristojnosti pokrajin ter še naprej dosedanje, prenesene pristojnosti države oziroma njenih ministrstev. Kot rečeno, pa je zmagal »Virantov« dvotirni sistem, kar pomeni ločeno bodočo pokrajinsko upravo od sedanjih upravnih enot. Neracionalno, zanesljivo! Ostaja seveda upanje, da bo prevladal razum in se bo v novem predlogu zakona to še popravilo oziroma spremenilo. Drugače? Seveda je drugače rezultat kristalno jasen! Dosegli, presegli smo maksimalni obseg! Kmalu bomo tudi razprodali vso »družinsko srebrnino«. Kupujejo jo in pokupili jo bodo tujci, ki pa že sedaj dobičke praviloma odnašajo v tujino. Prilivi v proračun bodo vse manjši in posledično, kdo in od kje bo plačeval vso to nepregledno armado? In prav zato, bodimo previdni, racionalni na vseh nivojih od občine do države. Zmanjšujmo, ne * povečujmo! Aleksander Lemut KOLEDAR PRIREDITEV V AJDOVŠČINI IN OKOLICI ZA APRIL RAZSTAVE: PILONOVA GALERIJA AJDOVŠČINA Do 4. aprila - na ogled je slikarska razstava POLONE PETEK, Slike 2001-2007 Petek, 11. april ob 19.00 - odprtje razstave DUŠANA TRŠARJA. Razstava je nastala v sodelovanju z galerijo Božidarja Jakca, Kostanjevica na Krki. Na ogled bo do 9. maja. Vabljeni tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00, ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon. MUZEJ V AJDOVŠČINI Zbirka fosilov Staneta Bačarja in razstava Fluvio Frigido - Castra - Flovius - Ajdovščina, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice Beatriče Zbona Trkman, arheologinje Goriškega muzeja. Vitrina meseca: VSAKA PED ZEMLJE JE PREŽETA S PRETEKLOSTJO V aprilu je v vitrini meseca na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite ob izkopavanjih na Cesti 5. maja in Gregorčičevi ulici v Ajdovščini v septembru 2007. Aprilsko vitrino meseca je oblikovala arheologinja Vesna Tratnik, ki je sodelovala pri izkopavanjih. Priložnostno razstavo skupaj prirejajo Goriški muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica in Občina Ajdovščina. Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140, 051 304 607. LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Sobota, 12. april ob 19.00 - odprtje razstave arhitekta Boštjana Debelaka z naslovom MALI FORMATI. Razstava sodi pod okrilje projekta "Predstavitev sodobne arhitekture in oblikovanja". Avtor se nam bo predstavil s svojimi izbranimi projekti hiš malega formata. V Lični hiši sprejemajo prijave za individualne ure risanja in slikanja, naprodaj so umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com DOM KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ Petek, 4. april ob 19.00 - Odprtje skupinske razstave slik Silvestra Plotajsa - Sicoe in Bojana Bense. Razstava bo na ogled do 25. Vabi vas Turistično društvo Vipavski aprila. Križ! SIMON GREGORČIČ IN BREJCI Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov Brejskih sorodnikov Gregorčiča - v hiši Brje 62, ki spominjajo na čas, ko je Gregorčič obiskoval Brje. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja, mag. Borut Koloini. Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po dogovoru na gsm: 031 468 462 (Majda) ali 041 666 544 (Kazimir) KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17^00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, Ajdovščina. PRIREDITVE: Koncert nagrajencev državnega in mednarodnih tekmovanj Zveze primorskih glasbenih šol Petek, 28. marec ob 18.00 - Dvorec Zemono Vabi vas Glasbena šola Ajdovščina! VITRINA MESECA »Vsaka ped zemlje je prežeta s preteklostjo« Petek, 28. marec ob 19.00 - Muzej v Ajdovščini Predstavitev arheoloških najdb, ki so bile odkrite ob izkopavanjih na Cesti 5. maja in Gregorčičevi ulici v Ajdovščini v septembru 2007. Ob tej priložnosti je izšla tudi informativna zgibanka. Avtorica Vitrine meseca je Vesna Tratnik. OB LETU DRUŽINE Sobota, 29. marec ob 16.00 - avla Dvorane prve slovenske vlade - razstava izdelkov iz programov Popoldan na Cesti, Popoldne na Slapu in skupine ILO ob 17.00 - Dvorana prve slovenske vlade - KONCERT, ki ga bodo oblikovali učenci Glasbene šole Vinko Vodopivec Ajdovščina. Gosta Sašo in Robi Dobrodošli, vstopnine ni, vabi vas Karitas Vipavske dekanije! PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU Nedelja, 30. marec ob 16.00 - pred Materinskim domom na Cesti Vabi vas Kulturno športno društvo Vrnivec Cesta! PODELITEV PRIZNANJ NAJZASLUŽNEJŠIM ŠPORTNIKOM V OBČINI AJDOVŠČINA Petek, 4. april ob 19.00 - Dvorana prve ^ slovenske vlade Ajdovščina Info: Športna zveza Ajdovščina, Primož Sulič, 05/364 47 21,051 419 870 DAN ODPRTIH VRAT GLASBENE ŠOLE AJDOVŠČINA Sobota, 5. april med 10.00 in 13.00 -Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina Dobrodošli! KONCERT OB 10. LETNICI KOMORNEGA ZBORA IPAVSKA Sobota, 5. april ob 19.00 - Romarska cerkev v Logu pri Vipavi Gost: skladatelj in zborovodja Vytautas Miškinis iz Litve. Vabljeni! NASTOP MANCE ŠPIK Sobota, 5. april ob 22.00 - Kava bar Štrukelj, Selo na Vipavskem Vabljeni! LOKAVŠKE HIŠE PRIPOVEDUJEJO Torek, 8. april ob 20.00 - večnamenska dvorana v Lokavcu V okviru projekta Lokovške hiše pripovedujejo bo Ksenija Batič predstavila svojo diplomsko nalogo »Virbavih 189 let«. Vabita vas Krajevna skupnost Lokavec in Ljudska univerza Ajdovščina! Dr. (gledališka komedija) Petek, 11. april ob 20.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Režija Stane Leban, avtor B. Nušič, izvedba Amatersko gledališko društvo Kontrada Kanal. Vstopnina: 5 eur, dijaki in študentje 3 eur. CELOVEČERNI KONCERT VIPAVSKIH TAMBURAŠEV Nedelja, 13. april ob 19.00-bivša OŠ na Erzelju Repertoar bo obsegal sodobne, dalmatinske in ljudske pesmi, za popestritev pa bodo poskrbeli tudi solisti. Vabi vas KD Vipavski tamburaši. 89. BOLJŠJA TRŽNICA Sobota, 19. april ob 7.30 - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, brskalci, slučajno mimoidoči,... Stojnice so pripravljene, najem posamezne - 5 eur. Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica 040 188 305 (Vladimir) OTVORITEV TABORNIŠKEGA DOMA NA KOVKU Sobota, 19. april ob 11.00 - Dom na Kovku Otvoritev bo pospremil bogat kulturni program, sledilo bo družabno srečanje s taborniško hrano. Iz Ajdovščine (ob 10.00) in Cola (večkrat na dan) bo organiziran avtobusni prevoz. Info: 041 421 943 (Tjaša) 3. GLAS SVETEGA MARTINA NA BRJAH Nedelja, 20. april ob 14.00 - Cerkvica sv. Martina ng Brjah Mednarodno tekmovanje v pritrkovanju organizira Turistično društvo Sveti Martin sodelovanju z Društvom pritrkovalcev Dolenjske in Bele Krajine. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili v pritrkovanju na miniaturne šolske zvonove. V kulturnem programu bodo nastopili MeRZ Primorje. Za domačo hrano in pijačo bo poskrbljeno! Info: 05/30 57 585, 041 363 951 (Nenad Breški) KONCERT ZORANA PREDINA Z GYPSY SWING BANDOM Sobota, 26. april ob 20.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Infojn predprodaja vstopnic: 051 398 293 (KAŠ - Mateja) SPOMINSKA SLOVESNOST OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU Petek, 27. april ob 11.00 - na Nanosu pri spomeniku padlih borcev NOB (pri Abramu) Organizator: ZZB NOV OZ Ajdovščina -Vipava, tel: 05/366 10 71 ŠPORT: TEST HOJE na 2 km Sobota, 12. april med 9.00 in 11.00 - Športni park Ribnik Vabi vas Zdravstveno vzgojni center Zdravstvenega doma Ajdovščina 4; BUBIN SPOMINSKI TEK IN POHOD NA JAVORNIK Sobota, 19. april ob prijave od 7.30 dalje - Zadružni dom na Colu Tek spada v serijo Gorskih tekov Primorskih novic za sezono 2008. Začetek pohoda ob 8.30, teka pa ob 10.00. Vabi vas Društvo Trillek. PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA Sobota, 5. april - Piz Boe, 3152 m, Italija, zahtevna pot, vodi GPS skupina Ajdovščina Info: 031 818 936 (Alojz - PD Ajdovščina) PLANINSKO DRUŠRVO PODNANOS Nedelja, 27. april - Škocjanske jame, vodnik Andreja Semenič (031 200 277), pomočnik Elvis Krečič ZAVOD ZA ŠPORT NOTRANJI BAZEN - ponedeljek, torek, četrtek, petek od 16.00 do 21.00, sobota 15.00 do 21.00, sreda - organizirane skupine. SAVNA - pon - pet od 16.00 do 21.00, sobota od 15.00 do 21.00, nedelja - zaprto, ŠPORTNA REKREACIJA Aerobika HI-LO - ob pon. med 19.15 in 20.15, mala dvorana SC Police Aerobika TNZ - ob petkih med 18.00 in 19.00, mala dvorana ŠC Police Pilates - ob petkih med 19.15 in 20.15 ter med 20.15 in 21.15 v trim kabinetu - obvezna predhodna prijava Vodna aerobika - ob sredah med 19.00 in 20.00, pokriti bazen ŠC Police Poskrbimo za zdravo hrbtenico - vadba za otroke v obdobju hitre rasti - ob sredah med 16.00 in 17.00 v trim kabinetu - obvezna predhodna prijava Terapevtska vadba - ob četrtkih med 20.40 in 21.40 v mali dvorani ŠC Police - obvezna predhodna prijava; praznovanja rojstnih dni v športnem centru Police - rezervacija najmanj 5 dni pred pričetkom; možnost nakupa darilnih bonov za savno, bazen in ostalo ponudbo. Športno rekreativni programi se bodo izvajali do 25. aprila 2008. Ponovna vadba se začne v oktobru. Info: www.zs.ajdovscina.si ali 05/364 47 21, 05/364 47 22, 05/364 47 24 ŠOLA PLAVANJA ZA OTROKE Za otroke od 6. do 12. leta v notranjem bazenu na ŠC POLICE ob sredah med 16.00 in 17.00 in petkih med 15.00 in 16.00. Info in prijave: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128 (Tomaž), 040 348 264 (Martin), http:// rekreativcek.gmajna.eu SMUČARSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA MIGETALNICA: vadba za najmlajše in njihove starše vsak ponedeljek ob 17.00 v večnamenskem prostoru v vrtcu Ribnik. Info: Uradne ure vsak torek od 19.00 do 20.00 v SŠ Vena Pilona Ajdovščina, sdajdovscina@gmail.com, 031 308 176 (Ivan), 051 338 969 (Igor) 040 480 439 (Lovrenc) KARATE KLUB AJDOVŠČINA Karate klub je klub, kjer treniramo plemenito borilno veščino KARATE, s katero razvijamo telo in duha, ne glede na starost in spol. Treniramo lahko za samoobrambo ali kot tekmovalni šport. Nove člane vpisujemo vsak torek in četrtek ob 18.30 v Športni dvorani v Lokavcu. Informacije: 031 233 722, amadej. velikonja@gmail.com, www.karateajd.si PLESNI VEČERI V VIPAVI Potekajo vsako 2. in 4. soboto v mesecu ob 21.00 v kulturnem domu v Vipavi. Vabljeni v soboto, 12. in 26. aprila. Info: 031 247 578 (Jurij Makovec) OBVESTILA: Javna obravnava osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje stanovanjske gradnje Nad Slejkoti Četrtek, 24. april ob 15.00 sejna soba Občine Ajdovščina Več o projektu na spletni strani Občine Ajdovščina: www.ajdovscina.si LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA Prireditve: Torek, 8. april ob 18.30: Srečanje z dr. Vidom Pečjakom ob izidu njegove knjige Psihologija staranja (v sodelovanju z društvom Most). Sreda, 9. april ob 18.30: Predstavitev knjige dr. Jasne Čuk Rupnik: Moji metadonski otroci - rada vas imam. Četrtek, 10. april dopoldne: Zaključek Mega kviza za osnovnošolce Ponedeljek, 21. april ob 18.30: Frankofonski večer z dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika iz Ljubljane in dijaki Srednje šole vena Pilona iz Ajdovščine. Obvestila: Torek, 8. april ob 9.00: Knjižna srečanja ob kavici. Vabljeni vsi, ki radi berete in vas zanimajo nove knjige. Četrtek, 10. april ob 18.30: Študijski krožek: Intelektualna samoobramba z Dušanom Rutarjem. V zaključnem srečanju bomo povzeli, kaj smo spoznali o medijih in sporočilih in zvedeli, s katerimi zelo zanimivimi oblikami delavnic se dr. Rutar še ukvarja. Sreda, 23. april ob 18.00: Studijski krožek Čitalnica: Pogovarjali se bomo o knjigah Boža Rustje, urednika Ognjišča. Vse informacije o urniku in dogajanju v Lavričevi knjižnici: 05/3661 328, www.ajd. sik.si KLUB AJDOVSKIH ŠTUDENTOV FOTOGRAFSKI NATEČAJ: potekal bo na temo "Kaševka preteklosti in prihodnosti«. Potegovali se boste za praktične nagrade, najboljši pa bo lahko svoja dela razstavil na samostojni razstavi v Galeriji Hodnik v prostorih KAŠ. PAINTBALL: Dijaška sekcija vas 26. aprila vabi na paintball v Tatre. Datum je okviren, sveže informacije o meteorološkem stanju na streliščem na www.kas.si. Info in prijave: Špela:031 468 669 Dogajanje v klubu BAZA na http://baza.kas.si Info: 05/368 11 40,051 654 002, www.kas.si CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI AJDOVŠČINA Od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 - Hiša mladih na Ribniku Aktivno preživljanje prostega časa mladih (ustvarjalne delavnice, družabne in športne dejavnosti,...). Ostale dejavnosti: info točka z dostopom do računalnika in interneta, -svetovanje pri vključitvi v program MEPI, svetovanje in pomoč v stiskah, učna pomoč in pomoč pri pisanju nalog, prostovoljno delo, izleti, poletni tabor,... CMD organizira poletni mladinski tabor, ki bo potekal od 7. do 11. julija v domu CŠOD Burja v Seči pri Portorožu. Tabor je namenjen osnovnošolcem od 7. razreda dalje. Prijavnice in program tabora dobite v CMD - ju. Cena tabora znaša 25 eur. Info: 041 945 392 in 05/368 93 83, cmd. ajdovscina@yahoo.com, www.cmd.si ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE AJDOVŠČINA Sobota, 5. in 12. april med 10.00 in 13.00 -prostori ZPM - delavnici na temo Medkulturni dialog; spoznavali bomo države Evropske unije, njihove značilnosti, jezike, glasbo, izdelovali zastavice, sestavljanko, plakate... Sobota, 19. april med 10.00 in 13.00 - prostori ZPM - delavnica Polepšajmo okolico - srečanje otrok z vrtnarjem, sajenje rož, urejanje okolice Ponedeljek, 28. in 29. april med 10.00 in 13.00 - prostori ZPM - ustvarjalne delavnice Torek, 29. april - izlet v Atlantis in Kolosej Info: ZPM Ajdovščina, Goriška 17, 5270 Ajdovščina, 05 / 368 91 40, 05 / 368 91 41, 041 490 360, uradne ure pon-pet 9.00 do 15.00, www.zpm-ajdovscina.si, zpm. ajdovscina@siol.net OBVESTILA OO ZZB NOB Ajdovščina - Vipava OO ZZB NOB Ajdovščina ima uradne ure ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldan. Naslov: Goriška cesta 17, Ajdovščina, tel: 05/36 61 071. DRUŠTVO MOST Ponedeljek, 28. april ob 18.00 - OŠ Vipava -Odprtje razstave del likovnih delavnic Društva Most ter Društva UNITRE iz Krmina na temo voda. Razstav bo na ogled teden dni. Info: 041 484 145 (Peter) OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA Četrtek, 17. april ob 19.00 - ČETRTEK DOBRE VOLJE Četrtek, 26. april - izlet v Škofjo Loko Rekreacija v pokritem bazenu na Policah, vsako sredo med 17.00 in 18.00 Vodena telovadba za skupino prizadetih od kapi, podobnih bolezni ali starejših od 70 let v pokritem bazeni na Policah, vsako sredo med 18.00 in 19.00 Rekreacijska telovadba, na Policah, vsak torek med 17.00 in 18.00 MERJENJE KRVNEGA TLAKA, SLADKORJA, MAŠČOB IN HOLESTEROLA vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina. MERJENJE KRVNEGA TLAKA vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina. MERJENJE KRVNEGATLAKAIN SLADKORJA v Batujah vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8.00. Če bi prostovoljno želeli pomagati starejšim, pokličite na sedež DU Ajdovščina, ki obratuje ob pon., sre. in pet. med 9.00 in 11.00, na naslovu Cesta IX. Korpusa 1. v Ajdovščini, tel.: 05/36 61 383. VADBA ZA MAMICE Z DOJENČKI Vadba je primerna za vse mamice od 8. tedna po porodu pa do starosti otroka 1 leto, ki se želijo fizično in psihično okrepiti ter preživeti aktivno urico s svojim dojenčkom. Info in prijave: 040 886 313 (Tina) ali www. zavod-tamala.si Čistilna akcija POČISTIMO LOKAVEC Sobota, 12. april ob 8.30 - večnamenska dvorana v Lokavcu S seboj prinesite zaščitne rokavice. Predviden zaključek akcije bo ob 12.30, ko bo skupna malica. Vabi vas Krajevna skupnost Lokavec! KARITAS Karitas Vipavske dekanije Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62 372, karitas.vip.dek@siol.net Uradne ure: pon. od 9.00 do 11.00, tor. in čet. od 16.30 do 18.30, ostale dni po dogovoru. Srečanje prostovoljcev: prvi pon. v mesecu ob 20.00lnfo: jozica.licen@rkc.si ali 041 429 713 Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem Goriška cesta 17, Rizzatova vila - sre od 9.00 do 15.00, čet od 15.00 do 19.00, od 19.00 do 21.00 - srečanja skupine, info: Tanja Kaligarič 041 760 067, Oče Franc Prelc 041 795 051 Dom karitas na Cesti Cesta 98, tel.: 05/ 36 47 964, karitas. cesta@siol.net Materinski dom, info: Katarina Deotto, 041 331 639 Popoldan na Cesti, program za otroke, sre. in čet. od 15.00 do 17.00, info: Klementina Bajec, 041 762 029 Popoldan na Cesti, ILO, terapevtska delavnica, sobota od 15.00 do 18.00 Zavod karitas Samarijan Solkan, Skalniška 1, 05/ 33 00 234, karitas. samarijan@siol.net Materinski dom in Varna hiša Stalne prodajne razstave - Občina Ajdovščina, Nova KBM, Ajdovščina, Kapucinski samostan Vipavski Križ, Karitas vipavske dekanije KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vsak drugi torek v mesecu ob 20.00 v učilnici ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni novi člani. Informacije: 031-600-770 OSMICE NA VIPAVSKEM Kmetija Ferjančič - med 11. in 20. aprilom, Gradišče nad Vipavo 11, 05/368 52 83, 031 892 585 Kmetija AVIN - med 18. in 27. aprilom, Gradišče nad Vipavo 39, 05/36 65 345, 041 708 087 Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 24. v mesecu. 05/ 36 59 140, tic.ajdovscina@siol.net, www.tic-ajdovscina.si, TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8. FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA CENfTER Mobitel -W- Mobitel Pri nas lahko uredite VSAK DAN EXPRES -sklepanje novih naročnin- - podaljšanje naročnin- ugodno kupite nov akcijski GSM telefon AJDOVŠČINA-MERCATOR CENTER Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 3681580 ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV AJDOVŠČINA Sobota, 5. april 2008. ob 10.30 uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini SKRATKOV ABONMA - OLGICA IN MAVRICA v izvedbi SSG Trst (vstop, za izven 5 EUR ) Sreda. 9. april 2008, ob 20.00 uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini GLASBENI ABONMA - Koncert KOMORNE GA GODALNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE ( vstopnina za izven 10 EUR ) Sobota 12. april 2008. ob 10.00 uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini OSTRŽKOV ABONMA - PRAVLJICA O CARJU SALTANU v izvedbi Mini Teatra ( vstopnina za izven 6 EUR ) Ponedeljek. 14. aprila 2008. ob 20.00 uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini GLEDALIŠKI ABONMA - gledališka predstava JEZ-SNG DRAMA ( vstopnina za izven 10 EUR ) 1. Primorska poje 2008. 11.4.2008 Kulturni dom Vipava ob 20.00: nastopajo MePZ Lig Kanal ob Soči; MoPZ Fantje izpod Grmade Devin; ŽePZ Spodnja Idrija; Me mladinski PZ Trst; MePZ Frančišek Borgija Steverjan; MePZ Postojna; Vstopnina 5 eur. 2, Primorska poje 2008, 12.4.2008 Dvorana KS Vrtovžn ob 20.00: nastopajo: MoPZ Skala Gabrje; MoP skupina Sv. Jenej Opčine; MePZ upokojencev Tolmin; VS Goldinar Postojna; MoPZ Lipa Ravnica; KDePZ Vox llirica Ilirska Bistrica in MePZ Obala Koper; Vstopnina 5 eur. 21.4.2008 ob 19.00 Kulturni dom Vipava -NASA POMLAD - območna revija otroških in mladinskih pevskih zorov občin Ajdovščina in Vipava; vstopnina 2 eur. 22.4.2008 ob 19.00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina - NASA POMLAD - območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Ajdovščina in Vipava, Vstopnina 2 eur. KULTURNI DOM llllll NOVA GORICA Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica T 05 335 40 13 E pr@kulturnidom-ng.si W www.kulturnidom-ng.si Sreda, 2. april 2008, ob 20.15 Mala dvorana Kulturnega doma N. Gorica Boss Tweed (ZDA) Carolyn Siliš, Bas kitara, glas Gerard Egan, kitara, glas Erič Reed, bobni Art sredica Četrtek, 3. april 2008. ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma N. Gorica Klavirska šola profesorja Sijavuša Gadžijeva Aleksander Gadžijev - klavir Anže Vrabec - klavir Armin Coralič - klavir Giuseppe Guarrera - klavir Za izven Ponedeljek. 21. april 2008. ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma N. Gorica Komorni orkester Talich (Češka) Helena Jirikovska - violina Jan Talich - dirigent Za abonma in izven IM Gl MESTNA GALERIJA |NC| NOVA GORICA Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo Marina Gržinič, Staš Kleindienst in Sebastjan Leban: Reartikulacija Ponedeljek, 14. april 2008, ob 19.00 Predstavitev projekta in časopisa Mestna galerija Nova Gorica 11.-30. april 2008 "Data Collision", multimedijska razstava Soorganizator prireditve je umetniška skupina BridA Otvoritev v petek, 11. aprila 2008f ob 20. uri EUROPEAlSi CHAMPIOIMSHIP 5L0VENIA • ANKARANJ V...............-—— ižanka ie 23 2DCTKE51 PRINCES ___—.. LATNIK RADIO NOVA ANG.ŠAH. VELE- MOJSTER (NIGEL) KRAJ PRI KOBARIDU EGIPC. BOGINJA NEBA IN VESELJA BIN LADEN ŠVICAR. .ETOVIŠČE LATNIK RADIO NOVA SLAVILNA, VZVIŠENA LIRSKA PESEM PORTUG. NOGOM- ETAŠ (CRISTIANO) NAMIZNO PREGRINJ. REDKI OBRTNIK TRDNA, MAZAVA SNOV EDEN OD STARŠEV, OČKA MEHIŠKI KLOBUK S ŠIROKIMI KRAJEVCI AMERIŠKI LOVEC NA KOŽUH-ARJE BUNC PETER TATINSKA PTICA ZRNAT SNEG PETER POLES ČASTNI NAZIV TURŠKIH SULTANOV LATNIK RADIO NOVA LASTNOST NESPODO- BNEGA NIZEK ŽENSKI GLAS) MESTO V BOLIVIJI, RUDNIKI BOKSITA NAPOVE- DOVALEC PRIHOD- NOSTI IME HRV. POP PEVKE DRAGOVIČ VRSTA JUŽNEGA SADJA SESTAVIL DRAGO BRECELJ REKAV FRANCIJI VRSTA VRTNINE DVOJICA SKAND. IZRAZ ZA SMUČI STARA DOLŽIN. MERA ZA TKANINE KAREL OŠTIR VRSTA SVETILA FRANC. IME ZA BELGIJSKI AALST OŽINA NA MALAKI AM. MALI MEDVED ŠTEFAN ZARABEC NAKIT, OKRASJE VRH KILI-MANDŽARA AVTOM. OZNAKA POLJSKE JEZERO V ZDA EDVARD GRIEG SL.IGRAL. (JANEZ) IVAN KAVČIČ KEM.ZN. ZA NATRIJ SL.POLIT. (PETER) SREDIŠČE VRTENJA GL.MESTO GANE SPANJE, SPANEC PRISTAN. MESTO V UKRAJINI STROKOVN ZAFIZIKO AM.PISAT. (GEORGE) MESTO OB SAVI V BIH PLITVA VDOLBINA VRSTA TROBILA EDEN OD SKLEPOV ZGODBA, POVEST (NA PRIMORSKEM) IME HRV. PEVKE LISAC EGON RUTAR TERASA RISANA ZGODBAZ BESEDILOM GRAD PRI ČR.KALU GRŠKI OTOK Ž. IME NADIMEK BOS.PEVCA IVANDIČA HRVAŠKI OTOK V KVAR-NERJU OLEG VIDOV IRENA SLUGA PAVEL ERJAVEC LATNIK RADIO NOVA GLAVNI ŠTEVNI K VRSTA PREVOZ- NEGA SREDSTVA Slovar morskih volkov DALJNOGLED je zabaven ladijski kalejdoskop, skozi katerega, če ga usmerimo proti svetlobi, ugledamo zanimive vzorce, ki so posledica kristalizirane soli, prstnih odtisov ali prask. DEVIACIJA je nenaravna ljubezen do morja! DIALOGI so med plovbo sicer redki, saj jih je težko voditi tam, kjer ima samo eden prav. Če pa že pride do njih, se navadno pričnejo takole: “Kapitan! Ali je na tej barki večkrat voda v spodnjih predalih?” Ali pa: “Zakaj gredo vse druge barke okoli tiste črne stvari?” Oziroma: “Če so tisto tam res samo galebi, zakaj se ne premikajo?” Včasih kak član posadke reče: “Uh, kako ročice krmila kar naenkrat ne čutim več.” Nezmotljivi počitniški kapitan pa včasih pokomentira: “Se vam ne zdi, da bi tako velik otok moral biti na karti tudi označen?” Po nekaj urah plovbe se zgodi tudi začetek dialoga, kot je: “Dragi, kaj nismo zjutraj, ko smo izpluli, za seboj vlekli tudi pomožni čolniček?” Največkrat pa se dialogi končajo tako, da tudi skiper izusti: “Če dobro premislim, bo res bolje, da vzamem še sam eno tistih drobnih tabletk.” EKVATOR je navidezna linija, ki obkroža svet na enaki razdalji od severnega in južnega tečaja ter deli ocean na severnonevarno morje in južno nevarno morje. GPS je naprava, ki vam pomaga v kraje, kjer ni mogoče kupiti baterij. HAZARD je imeti opravka z vsakim plovilom, večjim od dveh metrov, ali pa z njegovim kapitanom. JADRANJE je prefinjena umetnost močenja in akumuliranja bolezni, medtem ko ne plujemo nikamor ali pa smo stalno obrnjeni v smer, kamor ne želimo priti. Vse skupaj pa je povezano z ogromnimi stroški. VIPAVA Tradicionalna Ime in Priimek: Naslov: praznika v Budanjah Konec koledarskega leta Budanjski fantje in možje že vrsto let zaključimo na prav poseben način, z dvema prireditvama: fantovščino ter srečanjem možakov budanjske fare. T^radicionalna fantovščina je gotovo najstarejša -l prireditev v vasi, saj izvira iz devetnajstega stoletja. Večer se je začel s skupno večerjo, nadaljeval pa z zabavnim večerom, med katerim so k>li krščeni fantje, ki so zaključili osnovno šolo. Tokratna generacija petnajstletnikov šteje 8 fantov. Staro vodstvo je fantovsko bukvo, knjigo, v kateri so zbrani podatki o krščenih fantih, porokah 'n vodstvih organizacije, predalo novoizvoljenima Predsedniku in blagajniku. Budanjske fante bosta v tem letu vodila Sandi Kobal in Primož Mikuš. V tem lepem večeru je mladina pokazala, da zna ob zvokih harmonike še. kako lepo zapeti, pa tudi plesišče je bilo polno dolgo v noč. Na drugi prireditvi pa seje zbralo preko 60 mož in fantov iz Budanj in Dolge Poljane. Letošnje srečanje je bilo jubilejno, dvajseto. Vsa pohvala gre organizatorjem, ki so pripravili lep večer v katerem so za kulturno plat poskrbeli fantje iz okteta Borea. Večeru je, tako kot vsako leto, dajala čar pristna ljudska pesem, pa tudi harmonika seveda ni manjkala. I-J K Rešitev pošljite v kuverti do 20. 4. 2008 na naslov: Nova Nova d.o.o.,Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina. Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili 3 flaškončke vina iz domače kleti. Izžrebanci iz prejšnje številke: Katja Jež, Lokavec 135A, Ajdovščina Andrej Kobal, Gradišče 25 A, Ajdovščina Matija Koren, Višnje 1, Col Citroen dodaja • Popusti na osebna vozila do 5.800 € • Popusti na tovorna vozila do 4.300 € • dodatni popusti za podetja • vse servisne storitve • karoserijska popravila • prodaja rezervnih delov in dodatne opreme http://www.citroen.si/slejko-pOtOCe/ Poraba goriva predstavljenega modela:4,1 l/100km. Emisije COz predstavljenega modela: 108 g/km. CrmoCN priporoma Total Ponudba velja do 31.03^008. AVTO SLEJKO d.o.o. Potoče 2 5263 Dobravlje Tel: 05 36 44 100 avto.slejko@siol.net CITROEN NITI PREDSTAVUATE Sl NE, KAJ VSE LAHKO CITROEN STORI ZA VAS Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 Plazma TV LG 42PC52 diagonala zaslona 106 cm Redna cena: 1.049 EUR / 251.382 SIT 7; 175.! Rezalni stroj Gorenje R 504 N Redna cena: 95,10 EUR / 22.790 SIT Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika: 66557 eur 15.953 SIT Ponudba velja v HM Mercator in v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo. Industrijski sesalnik Elektro maschinen MC 2600S z vgrajenim industrijskim motorjem, za suho sesanje, moč motorja 1.300 W, sesalni pretok 200 m3/h, velikost posode 10 litrov, teža 8 kg, zelo tiho delovanje 56 dbA, z zvočno zaščito, priložena filter vrečka in filterski vložek, gumijasta kolesa, enostaven za uporabo in shranjevanje, dodatna oprema: sesalna cev, krtača za suho sesanje in nastavki Prednost sesalnika MC 2600S je v trojni filtraciji zraka. Filter vrečka zadrži večjo umazanijo, vgrajen HEPA FILTER zadrži 99,97% umazanije obenem dodatni mikronski filter na izhodu iz sesalnika omogoča, da se v prostor ne vrača umazan zrak. Redna cena: 196,50 EUR / 47.089 SIT Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika: 117)90 EUR 28.254 SIT Ponudba velja v HM Mercator in v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo. J J Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika. Pristopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiščite na www.mercatorpika.si ali ^ pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080. 'Zj}) * 't / p t tk Bodite pozorni na ponudbo v navedenih M Centrih tehnike in gradnje ter v prodajalnah s tovrstno ponudbo: • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.. 01/560 61 00 • MCT Koper*, Ljubljanska cesta 5, tel.: 05/662 69 10 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCTG Ptuj, Ormoška cesta 30 tel.: 02/749 53 40 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 * Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali. Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina * Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič * Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net