OBRTNI VESTNIK 9 m ■milj vjj l.i :h \ i [jjui j j if/j fi m .nir/Mji 11 r • ■ - m nflli i " " »OBRTNI VESTNIK«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE. IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—. POLLETNO DIN 20.—. POSAMEZNA STE V. DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DO-// PISI SE NE SPREJEMAJO. H ROKOPISI SE NE VRAČAJO. // »OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBIASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA STEV. 4. // PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON J5-23 // XXI. LETNIK. V LJUBU ANI 1. APRILA 1938 ŠTEV 6-7 Naše obmejno obrtništvo pred novimi nalogami Vsa Evropa preživlja težke čase. Z naravnost blazno naglico tekmujejo vsi veliki narodi, da si pridobe gospodarsko Prvenstvo; vsako sredstvo je dopuščeno, ker je posvečeno najvažnejšemu namenu, čigar dolžnost je najsvetejša nalogi vsake države, ki želi svojim pripadnikom zagotoviti najvišje kulturno in gospodarsko življenje. Poslednji veliki dogodki za našo severno mejo so nas postavili pred nove naloge. Za svojo neposredno sosedo smo dobili gospodarsko močno in urejeno državo, ki s svojimi nacionalnimi silami nad-kriljuje prejšnjo šibko državno oblast na teritoriju zvezne države. To je dejstvo, mimo katega ne smemo iti, ako hočemo našo obrt graditi na jugoslovanski bit-nosti. Razvoj Jugoslavije sloni na krepkem sodelovanju in tvorbi novega mirnega sožitja z ostalimi sosednimi državami. Z novimi gospodarskimi in političnimi pogodbami s sosednimi državami je Jugoslavija v zadnjem času pokazala resno voljo. Koristi, ki jih je prineslo gospodarsko sodelovanje s sosednimi državami je tudi našemu obrtništvu prineslo novih izgledov v boljšo bodočnost. Obrtnik je najbolj navezan na take pogoje, kajti le v mirnem in brezskrbnem življenju in možnosti širšega razgleda po svetu, bo lahko ustvarjal kulturne vrednote, ki bodo ponos našemu nacionalnemu življenju. Toda to še ni vse! Med vsemi poklici, ustanovami in gospodarskimi vejami narodnega življenja je domače obrtništvo eden najmočnejših činiteljev nacionalnega gospodarstva in narodne samobitnosti ter socialnega in kulturnega razvoja. Po pravici smemo kulturni nivo naroda soditi po njegovi stopnji obrtnega razvoja. Jugoslavija je po svoji politični tvorbi mlada država, ni pa mlada v tradiciji svoje nacionalne in kulturne samobitnosti. Obrtništvo je bilo od nekdaj sestavni del jugoslovanskega javnega življenja. Tekom dolgih stoletij smo bili žal radi geografskega položaja in še nekaterih lastnosti, ki so tipične napake našega naroda — na lastni zemlji nezavedni sužnji, naša miselnost je bila prikrojena interesom gospodovalnih tujcev, naše roke so bile v službi tujega gospodarstva. V tej dobi je bilo vse naše jugoslovensko obrtništvo krepko na braniku za svoje lastne kulturne in nacionalne vrednote. Obrtnik je bil prvi, ki je stopil v vrste borcev za našo nacionalno državo. To je storil zato, da brani svojo družino, svoj dom in svojo rodno grudo ... Danes si ne smemo zakrivati dejstva, da bo naša domovina potrebovala ljudi, ki bodo svojo jugoslovensko domovino znali ceniti ter bodo istočasno dobri gospodarji. Prepričani smo, da se mirne duše lahko zanesemo na naše nacionalno preizkušeno obrtništvo. Posebno obmejno obrtništvo bo storilo veliko zaslugo svoji domovini, če bo čuvalo tudi v bodoče tako zvesto kot pretekla stoletja neokrnjeno dediščino svojih očetov. Kakor je obrtništvo tekom svoje dolge poti narodne osamosvojitve bilo v prvih vrstah za ohranitev nacionalnega prestiža, tako bo tudi v bodočih dneh prvi či-nitelj, ki bo spoznal, kje je treba njegove pomoči. Izkušnje nas prepričujejo, da ne vemo, kaj nam more prinesti prihodnji dan. Vidimo, da se danes ne bijejo samo krvave vojne z orožjem; bolj kot orožje in bolj kot oborožena sila more postati zmagovita probojnost nam tuje miselnosti in invazija našemu domačemu gospodarstvu nenaklonjenega kapitala. Ni nam torej vseeno kakšno stališče bodo v tem pogledu zavzele naše merodajne oblasti. Vse velike države so ravno nacionalni pomen obrtništva pred vsem drugim življem najhitreje pravilno oce- čim plačate naročnino, preskrbite svojcem zavarovalnino! Stanovska skupnost In edinost med obrtništvom OB PRILIKI PREDSTOJECEGA OBČNEGA ZBORA ZVEZE OBRTNIH DRUŠTEV V LAŠKEM V DNEH 14.—16. MAJA. V težkem boju med človekom in strojem, si mora človek pridobiti nadoblast in se rešiti pred podrejenim suženjstvom stroja, ki mora postati samo njegov služabnik. V primeri z dobo kolektivnega sistema masne produkcije, ki se je pojavil v našem stoletju, pomeni današnji napredujoči razvoj obrti triumf posameznikovega dela in znanja. Rokodelsko delo živi v samem sebi, ker daje ves sijaj estetike in dobrega okusa, povezano s precizno izdelavo. Ze s prvim dnem postanka obrtniške delavnosti je bila glavna prednost rokodelskega dela v tem, da je bila med naročnikom in rokodelcem neka vez in duh skupnega dela kakor tudi popolnega edinstva in češčenia skupnih idealov poosebljenih v državi in družini. Kjer vlada skupnost in kjer so ideali cilj stremljenja, tam nastane družba. Zato je še danes kot pred davnimi stoletji najpopolnejša oblika obrtne složnosti rokodelska zadružnost in edinost. Obrtniške organizacije imajo nalogo, da obrtnika podpirajo pri njegovem delu ter ga vodijo k boljšemu gospodarskemu in socialnemu življenju. Uresničenje vseh možnosti, uvedba skupne pravične zakonodaje, ki oklepa obrtništvo vsega sveta ter izmenjavanje zakonov in odredb, ki koristijo obrti, čim širše in složno delo obrtnih organizacij in njihovo stalno skupno stanovsko sodelovanje je v interesu rešitve skupnih vprašanj, to so naloge mednarodne važnosti. Predno moremo pristopiti vsi k temu velikemu delu, moramo mi sami sebe spoznati, kajti šele nato bomo lahko razumeli poslanstvo nacionalne obrti kot činitelja svetovnega obrtniškega gospodarstva. Zato je naša naloga bližnje bodočnosti, da pogledamo v svet in se spoznamo z strukturo, razvojem, upravo, finančnim položajem, primerjalno statistiko, težnjami in delavnostjo drugih obrtniških organizacij. Šele tedaj bomo znali ceniti lastno delo. Šele s tem natančnim lastnim spoznanjem nam bo stopilo živo pred oči naše lastno obrtno življenje, ki bi ga ne smelo kaliti ničesar, kar nima z obrtnostjo skupnega. Šele s tem spoznanjem nam bo mogoče priti do skupnega sodelovanja in do podviga naše lastne nacionalne obrtniške politike. Pa tudi iz praktičnega stališča je nujno potrebno, da pridemo do edinosti v obrti, ne samo v najožjem smislu, temveč tudi da kot enakovredni člani velike svetovne obrtniške dru- žine pričnemo reševati vprašanja mednarodnega pomena. Tako n. pr. študijska potovanja, udeležba na mednarodnih razstavah in sejmih, seveda pod ljubosumno težnjo, da koristimo lastni obrti in lastnemu gospodarstvu. Obstojajo veliki problemi, ki se dajo rešiti samo na širši mednarodni podlagi. K tem vprašanjem spadajo vprašanje mednarodnih kartelov, borba proti šušmarstvu, razvoj izvozne politike, sodelovanje na področju trgovinske in carinske politike, pripravljanje kontingentov, socialno zakonodajstvo, ureditev delovnega časa, dela in nabave za državne potrebe itd. Velika industrija, ki je včlanjena povečini v velikih sindikatih in kartelih si je že ustvarila možnost mednarodnega sodelovanja. Tudi trgovina ima svojo mednarodno organizacijo v obliki mednarodne zbornice. Istotako sloni moč poljedelstva in delavstva na močnih mednarodnih organizacijah. Samo obrt nima prave zaslombe niti na domači zemlji in ne v svetu. Zato bodo v bližnji bodočnosti šle vse naše najmočnejše težnje za tem, da si istvarimo na lastnih tleh možnos*. vzajemnega sodelovanja in potem preko enotne vseobrtniške organizacije pridemo do svojih obrtniških pravic. V dneh od 15. do 16. maja t. 1. bo v Laškem drugi tabor našega stanov-stva in naše obrtniške skupnosti. Zveza bo te dni sklicala v zbor vse naše pozitivne obrtniške sile, da po svojih skromnih močeh pripomoremo do rešitve naših narodnih in splošnih mednarodnih obrtniških vprašanj. Bližamo se boljšim časom obrtniške prosperi-tete in delavnosti, zato upamo, da tudi naš preporod ni daleč. ★ Za skupščino Zveze obrtnih društev dravske banovine v Laškem je prometni minister odobril polovično vozno ceno in bo ugodnost veljala od 10. do 19. maja. Podrobnejša navodila prinesemo že v naslednji številki. Pripravite se za tabor vsega obrtništva v Laškem! Zanatska banka kraljevine Jugoslavije Iz skupščine delničarjev v Beogradu V nedeljo 27. p. m. je bila v Beogradu skupščina delničarjev Zanatske banke. Slovenske delničarje so zastopali člani upravnega sveta ljubljanske podružnice g. Rebek, g. Urbas in g. Pičman. Gospod Rebek je podal daljše poročilo, v katerem je ugotovil velike koristi, ki jih je obrtništvu zagotovil kredit naše lastne ustanove. Apeliral je na banko, da tudi v bodoče vodi čim reelnejšo kreditno politiko ter da izvaja čim lažje formalne postopke, kakor tudi da upošteva resnične in potrebne okolnosti pri odda -janju posojil. Izvajanja g. Rebeka so bila z odobravanjem sprejeta. Skupščino je vodil predsednik g. Stojanovič Milan. V izpopolnjeni odbor so bili izvoljeni povečini vsi člani dosedanje uprave, ki jim je potekla funkcijska doba Iz poslovnega poročila za 1. 1937. posnemamo, da je bilančna vsota zavoda narasla od 117.74 na 129.1 milj. dinarjev. Temu je pripisati delno izplačilo države k glavnici. Glavnica se deli sledeče; privatni delničarji 45.0 milj., vplačilo države 22.5 milj., fondi banke 6.6 milj. ter vloge 44.7 milj. dinarjev. Radi odpisov kmetskih dolgov ter povečanih upravnih stroškov se je čisti dobiček zmanjšal od 3.25 na 2.37 milj. dinarjev. Delničarjem je na razpolago 1.87 milj. dinarjev, kar bo dalo še vedno 8 dinarjev za delnico kot v letu 1936; ker znaša nominalna vrednost delnice 200 dinarjev daje torej nile in tudi dejansko najprej pripomogle k preporodu obrtništva. In tako vidimo danes, da oživljena obrtnost v naših sosednih velikih državah krepko stopa v svoj nekdanji normalni razvoj in s svojim vplivom sega tudi že preko svojih razširjenih meja. Naše jugoslovensko obrtništvo po dveh desetletjih svoje ekonomske in nacionalne osvoboditve ni prišlo še daleč. Mnogo se govori. Govori se o nekih vprašanjih in boljših načinih njihove rešitve kot so bile prej. Dalje ne pridemo. Obrtništvo v Jugoslaviji še vedno pričakuje svojega preporoda, tako kot manjka pri vseh slojih naroda notranje načrtne ureditve in zadovoljstva, istotako tudi naš obrtnik zaman pričakuje inicijativnega podviga pravega narodnega jugoslovenskega življenja in smotrenega gospodarskega napredka. Smatrali smo za potrebno, da se v teh dneh spomnimo tega aktualnega problema. Mnogokrat smo morali že zaradi svoje nesodobnosti in zanikrnosti drago plačati tuje račune. Zato je danes še čas, da damo našemu malemu obmejnemu nacionalnemu človeku dovolj moralne in materijelne opore, da bo lahko iz samega sebe črpal kulturne in nacionalne dobrine in tako dvigal jugoslovensko obrtnost na stopnjo sodobnosti. delnica 4 odstotke. Poročilo ugotavlja, da se je splošna obrtniška delavnost v zadnjem letu po malem opomogla. Prekoračeno je leto 1934, ko je bilo najmanjše povpraševanje kredita. Plas-man je letos dosegel najvišjo točko z 118,524.442 dinarja v primeri z 108,715.415 dinarjev koncem leta 1936. oziroma z niti 100 milj. leta 1934. Potrebe kreditiranja našemu obrtništvu so še večje ter bi bilo treba najmanj še 500 milj. razpoložljivega kredita. Razumljivo nam mora biti, da se bodo obrtniki ko bodo iskali kredita, obračali najprej na svoj zavod, ki jim nudi lahko dosegljiv kredit po znatno nižji ceni. Razvoj Zanatske banke gre lahko v razne smeri, posebno koristi bi si obrtniki z njenimi krediti lahko obetali, ko bi si preko Zanatske banke ustanovili manjše kreditne zadruge, s čemer bi si olajšali postopek. Ker bo gotovo v bližnji bodočnosti ta naš edini obrtniški zavod igral pri kreditiranju naše obrtniške delavnosti veliko vlogo, si bo naše uredništvo prizadevalo, da svoje naročnike stalno informira o njenem delu. Cenjeni naročniki! Da nam ne bo treba naših naročnikov ponovno nadlegovati, prosimo vse, ki so prejeli opomine, da čimpreje poravnajo tekočo in zaostalo naročnino. V slučaju, da je nastala kaka pomota pri opominjanju, prosimo da nam opro-ste. Pri vseh reklamacijah in dopisih v zadevi našega lista naj se naročniki sklicujejo na številko, ki je napisana poleg vsakega naslova. S tem bodo nam pa tudi sebi prihranili mnogo neljubih pomot. ★ Prosimo vse naročnike in čitatelje da nam oproste neljubo zamudo z rednim izidom zadnje številke, ki je nastala z neljubimi dogodki v upravi našega lista. Zakasnitev zadnje številke bomo nadoknadili tekom leta, tako, da naročniki ne bodo prav nič oškodovani. Prihodnja številka izide še pred Veliko nočjo, zato prosimo, da nam sotrudniki dostavijo vse gradivo najkasneje do 12. t. m. Obrtniki! Podpirajte in širite svoj strokovni list, ker je Vaš najmočnejši zagovornik! Drobne vesti X Alojzij Vodnik 70 letnik. Še vedno sredi najživahnejšega dela in pri najboljšem zdravju je praznoval kamnoseški mojster iz Ljubljane g. Alojzij Vodnik sedemdesetletnico. Mnogo je storil za napredek našega gospodarstva, posebno se je vedno trudil za razvoj obrtniških strokovnih organizacij. Čestitamo mu k jubileju z željo, da bi še mnogo koristil napredku naših gospodarskih in kulturnih organizacij. X V Zagrebu bo pod okriljem Saveza hrvatskih obrtnikov v začetku meseca junija velika jubilejna obrtniška razstava. X Beograjski sejem dobiva poleg velikih subvencij od države in privatne inici-jative tudi od mestne občine letno podporo v znesku pol milijona dinarjev. X Posli avstrijske poštne hranilnice preidejo z 28. marcem na obtok z RM (1 RM — 1.50 šilinga). X Ljubljanska tvrdka I. Bonač in sin bo zgradila tvornico celuloze v Krškem. Investicije bodo znašale 20 milj. dinarjev. Letna kapaciteta tvornice je predvidena na 600 vagonov. Izdelovala se bo svila »visca-se« iz celuloze. X Pred kratkim je imela Zveza indu-strijcev v Ljubljani svojo letno skupščino, na kateri se je posebno razpravljalo o potrebi poživitve tujskega prometa s tem, da se zgrade že davno projektirane cestne zveze. X Amerikanci bodo v okolici Banja Luke, v Sremu in okolici Pančeva pričeli z deli za vrtanje vrelcev nafte. X Vseh Slovanov je na svetu okoli 220 milijonov, od teh je 155 milijonov Rusov, 30 milijonov Poljakov, 14 milijonov Jugoslovanov, 13 milijonov Cehoslovakov ter 6 milijonov Bolgarov X Ob priliki poseta posebne delegacije naš h obrtnikov iz Beograda v Češkoslovaško so imeli priliko videti lep razvoj ta-mošnje obrti. Država skrbi za strokovno izobrazbo obrtništva s tem, da prireja tečaje v posebnih strokovnih šolah. Kljub temu, da je Bat’a tu doma, čevljarjem niti od daleč ne preti nobena nevarnost. Največ radi tega, ker je javnost navajena razlikovati rokodelsko delo od tovarniškega. Značilni so napisi na obrtniških delavnicah, ki kupcu takoj povejo, da tu lahko kupi samo ročni izdelek. X V Beogradu je bila pred tednom prirejena modna revija, ki pa niti najmanje ni zadostila svojemu namenu. Posebno se je kritiziralo neokusnost predvajanih modelov ter neprimerne manekene. Na drugi strani pa pridobiva zagrebška modna revija SHO vedno bolj na svoji veljavi. X Po poročilih tujega tiska je v Jugoslaviji zastopanega šest in pol milijard inozemskega kapitala. Glavne deleže si delijo Anglija, Francija, Avstrija, ČSR, Belgija, Madjarska, Italija in Nemčija. X Napad na združenja inscenira po poročilu »Trgovskega lista« »Narodno blagostanje«, ki je glasilo tujega kapitala, predvsem onega, ki je zastopano v Bat’i. Narodno blagostanje namreč predlaga, da se odpravi prisilni značaj strokovnih združenj, ker se baje v sedanji obliki uvaja v združenja politika. Smatramo to trditev ravno nasprotno za špekulativen napad gotovih političnih krogov, ki skušajo vedriti pod sedanjim režimom. Zamisel prisilnih združenj izvira še iz dobe cehov, kakor tedaj, tako je bila s prisilnim združevanjem obrtništva obvarovana obrt pred večjim izkoriščanjem političnih špekulantov. Ravno združenja so ono mesto, kjer ni govora o političnih prepirih, razen če jih ne izzovejo taki elementi, ki jim ne diši složnost in zavednost obrtništva in ostalih manjših gospodarskih stanov. X V četrtek je bila v Ljubljani velika tujsko prometna anketa. Sklenilo se je zgraditi veliko dvorano na velesejmu, ki bo 3 in pol krat večja od unionske; poleg drugih predlogov navzočnih zastopnikov tujskoprometnih činiteljev je bil to edini konkretni predlog, ki bo seveda razveselil vse, ki so že davno pogrešali večjo prireditveno dvorano v Ljubljani. X Ob zasedanju narodne skupščine je govoril poslanec Ivan Mohorič proti previsokemu obdavčenju. Posebno je nasprotoval nekaterim pooblastilom kot n. pr. za sklenitev notranjega posojila v višini do 4 milijard dinarjev, ki pa ne daje nobene garancije, kako se bo uporabilo. V zvezi s tem pooblastilom se zahteva tudi, da se angažirajo tudi zasebne delniške družbe, Zvišane so tarife taksnega zakona ter uvozne carine. Z uporabo skrajnih fiskalnih odredb se zvišujejo direktni davki za 220 milijonov, tako da znaša celotno zvišanje direktnih in indirektnih davkov 535 milijonov dinarjev. Z amandmani pa se ustanavljajo še posebni državni in banovinski cestni fondi, za katere se predvidevajo nove davščine in nova bremena. X Rok za prošnje za zaščito kmetijskim zadrugam je podaljšan do 23. avgusta t. 1. X Direktor Josip Reisner, pod čigar vodstvom je postala srednja tehniška, obrtna delovodska in druge pomožne šole v Ljubljani najboljši vzgojni zavod za bodoči obrtni naraščaj, odhaja te dni v pokoj. Ravno letos proslavlja šola 50 letnico svojega obstoja, za kar je g. direktor že za- Seja obrtnega odseka V četrtek 17. p. m. je bila v ljubljanski zbornici seja obrtnega odseka zbornice za TOI, ki je trajala ves dan. Nekateri zbornični svetniki so vložili v pričetku seje razne interpelacije, tako n. pr. g. Kavka glede udeležbe zborničnih svetnikov na občnih zborih združenj, g. Čamernik radi osnutka obrtnega zakona, ki je bil izdan v srbohrvaščini, g. Belcijan pa radi zaposlitve novih moči na zbornici. Pod rubriko »vsak dan ena« bi spadala interpelacija g. Šimenca, ki zahteva od zbornice zadoščenje, ker se mu baje i ni pravočasno sporočilo kje se bo vršila anketa o vajeniškem vprašanju. Kot smo namreč tudi mi že poročali, je bila anketa pravočasno preložena iz Novega Sada v Beograd, kamor so pravočasno prispeli vsi delegati in tudi zbornični tajnik g. dr. Pretnar, s katerim se je g. Šimenc skupno odpeljal na konferenco. Tem bolj se je zato g. Šimenc začudil, ko se je znašel v Novem Sadu sam, o konferenci pa tam niso ničesar vedeli. Zato se je bil podal na policijo, da zve, če se je g. dr. Pretnarju zgodilo kaj hudega. Na policiji šele je g. Šimenc zvedel, da je konferenca preložena v Beograd. Vprašujemo se, kako je mogel delegat naše zbornice iti tako nepripravljen brez vsakih informacij v Novi Sad in Beograd pogledat na uro. To vprašanje zanima tudi nas, ker vemo, da morajo obrtniki težko plačevati zbornične doklade, ki se trošijo za razna zabavna in nepotrebna potovanja ter izlete. Sejo odseka je vodil predsednik g. Ogrin kot smo že pričakovali zopet s svojo običaino taktiko, ki daje svojim ožjim političnim prijateljem možnost izkoriščanja situacije ter vmešavanja strankarske politike v stanovske zadeve. V svojem poročilu se je g. predsednik dotaknil vseh perečih obrtniških vprašanj. Obljubil je najširokogrud-nejše postopanje zbornice v zadevi reorganizacije obrtniških združenj ter ostalih obrtnih vprašanj, ki jih ima obrtni odsek v evidenci. Obrtni referent g. dr. Pretnar je poročal o tekočih zadevah in akcijah zbornice za obrtništvo. Razpravljalo se je o nekaterih obrtnopravnih zadevah, o katerih bomo naknadno poročali. Posebno natančno se je prede-batiralo vprašanje novelizacije obrtnega zakona, h katerim so bili stavljeni s strani zborničnih svetnikov dodatni predlogi. Sklenilo se je, da se snoval obširne priprave. Zbral je dragocene podatke za spominsko izvestje, ki bo prineslo zgodovino vsega obrtnega šolstva v Sloveniji ter razprave o pomenu in potrebah našega šolstva. Gospodu direktorju želimo, da bi leta svojega zasluženega pokoja v miru preživel ter sedaj, ko se je rešil službenih dolžnosti svoje dragocene moči posvetil tudi našim stanovskim, kulturnim in prosvetnim vprašanjem. X Anketa o zidanju nove šole za obrtno-nadaljevalni pouk je bila v torek pri mestni občini. Anketo je vodil župan g. dr. Ad-lešič. Svoje predloge so stavili zastopniki zbornice, strokovnih združenj in ostali šolniki. Sklenjeno je bilo, da se bo zgradilo šolsko poslopje s primernimi učilnicami in delavnicami po vzoru ravnokar dograjene šole v Zagrebu. Posebno je važno, da se je pokazala v vseh vprašanjih složnost in edinost, kar daje upanje, da pride tudi Ljubljana do svoje prepotrebne strokovne obrtne šole. X Ze koncem tega leta bo dovršena skopska postaja, ki bo stala 15 milijonov dinarjev. X Dočim je zagrebški občini v vseh instancah bila potrjena prepoved poslovanja Ta-Te, je centrali v Beogradu dovoljeno poslovanje v istem obsegu, kot je delala do sedaj. Dovoljenje, ki se glasi na sedem posameznih strok je izdal minister sam, dočim za ostala mesta dovoljuje ban otvar-janje podružnic. X Ravnateljstvo OUZD v Ljubljani je na svoji seji dne 26, marca t. 1. obravnavalo računski zaključek za preteklo leto v katerem pa je všteto samo bolniško zavarovanje, ker spada vse ostalo poslovanje pod nadzorstvo OUZD v Zagrebu. Delokrog zavoda se je z uvedbo zavarovanja, uredbo o minim. mezdah, zvišanjem doklad za Borzo dela itd. znatno povečal. Neposredno je torej že povečana administracija vzrok da so se prispevki in doklade zvišali. Povprečno število zavarovancev je bilo 94.495 (prirastek napram 1. 1936 znaša 8.578). Povpreč na dnevna zavarovana mezda je znašala 23.51 Din. Zdravstvene razmere zavarovancev so bile povoljnejše nego preteklo leto. Skupni dohodki odnosno izdatki (z ves materijal pregleda, uredi ter se ga še podrobneje obdela na anketah posameznih rokodelskih strok. K načrtu I za spremembo zakona o strokovnih šo- j lah se je na podlagi referata g. dr. ! Pretnarja sklenilo predlagati spre-membo nekaterih členov tega načrta v kolikor se tičejo strokovne usposobljenosti absolventov srednje tehniške in obrtnih delovodskih šol. Glede reorganizacije združenj je bilo mišljeno, da se število združenj na področju ljubljanske zbornice reducira na najmanj polovico. Materijal, ki je prispel na zbornico o tem vprašanju bo pregledal poseben odbor treh članov. Na podlagi referata g. Kavke so bila imenovana zastopstva v odbore obrtnih nadaljevalnih šol. * Popoldne je bila seja uprave zavoda za pospeševanje obrti, na kateri sta poročala predsednik g. Ogrin in tajnik g. dr. Pretnar, slednji posebno o pripravah za prireditev mednarodne razstave v Berlinu. Uprava je odobrila primerno vsoto za kritje tekočih stroškov z razstavo. Glede sodelovanja zveze na pripravah pri razstavi, moramo omeniti, da je zbornica prevzela inicijativo v zadnjem trenutku, ko je že na merodajnem mestu prišlo do spoznanja, da se mora Jugoslavija tu- Ravnokar zasedajo reklamaoijski odbori v zvezi s tem je naša dolžnost, da se ozremo na sedanji sistem neposrednega obdavčenja. Vsako leto imajo reklamacijski odbori nešteto pritožb radi nepravičnega obdavčenja največ iz vrst obrtništva. Še mnogo več prošenj izostane radi tega, ker se plačuj oči obrtniki prej premislijo, predno prilepijo na pritožbe kolek, za katerega si mo rajo denar — izposoditi, kajti vidijo da vse pritožbe nič ne pomagajo. Ze to dejstvo nam pravi, da je način takega obdavčenja skrajno nepravičen, nepraktičen dn netočen. Ne trdimo, da so morebiti davčni odbori brezvestni ali lahko trdimo, da niti ti odbori niti davčne oblasti v mnogih slučajih niso pravilno poučeni o faktičnem imo-vinskem stanju davkoplačevalcev. Radi tega se položaj pretirava in se ne zaslišuje in ravna po izjavah davkoplačevalcev. Poleg tega moramo ugotoviti, da je procedura pri odmeri davka (v kolikor obrtniki niso pavšalirani) zelo zamotana, kar kliče po nujni preureditvi. Nam malim obrtnikom n. pr. tudi ne gre v glavo da more n. pr. večje podjetje razliko 0.050 milj prim.) so znašali 48.409 milj, kar daje na zavarovanca letno dinarjev 512.29. Zavarovanci so prejeli na podporah v denarju 16.946 milj. X Opozorilo izvoznikom in uvoznikom blaga v Avstrijo. Uvozniki in izvozniki ki avstrijskim tvrdkam dolgujejo, morajo celokupno terjatev odnosno dolžno vsoto takoj prijaviti pooblaščenim denarnim zavodom ki morajo spiske teh prijav predložiti Narodni banki nemudoma a najkasneje do 5. aprila t. 1. X Deputacija Zveze gostilničarjev se je zglasila v Beogradu radi sanacije našega gostinstva. X Bat’a bo v Ljubljani v kratkem pričel graditi svojo lastno zgradbo nasproti pošte. Obrtniki gledajo na graditev te stavbe z mešanimi občutki. Obrtniki gradbene stroke si žele graditev da pridejo do zaslužka, dočim so čevljarji, in pa z ozirom na to da bo v stavbi hotel in kavama tudi ljubljanski kavamarji in trgovci proti zgraditvi. X Glasilo kmečke zveze se poteguje za socialno zavarovanje kmeta, isto tako je zahteval zavarovanje kmeta zadnji občni zbor zveze v Celju. Kmetski stan je dobil svojo zaščito, dobil je svojo zbornico in pre pričani smo da bodo dobili mnogo prej tudi svojo socialno zavarovanje kot pa obrtništvo. Kjer ni zavednosti, sloge in samospoštovanja ni tudi pravičnosti. X Mednarodni semenj v Milanu. — Letošnja pomladanska prireditev mednarodnega velesejma v Milanu bo od 12. do 27. aprila t. 1. Interesentom je brezplačno na razpolago prostor za razstavo vzorcev v jugoslovanskem paviljonu, toda javiti morajo to takoj Trgovinskemu Muzeju v Beo-I gradu, Miloša Vel. 29, ki poskrbi tudi brezplačen prevoz vzorcev iz Beograda do Milana in nazaj. Za letošnjo prireditev vlada veliko zanimanje. Kdor išče trgovske zveze z italijanskimi tvrdkami, naj ugodne prilike, ki mu jo nudi milanski velesejem, ne zamudi. X Zagrebški sejem bo odprt od 2. do 11. aprila. Za posetnike je dovoljena polovična vožnja. Letošnji sejem bo prinesel novosti iz avtomobilizma, poljedelskih strojev itd. di oficijelno udeležiti te mednarodne razstave ter so bile k temu delu pritegnjene vse tri vodilne zbornice v državi. Zveza si ne lasti nobenih predpravic pri sodelovanju, kajti te priprave na prireditvi so Zvezo angažirale že v oktobru p. 1. in je sedaj samo stvari v korist, da se tudi s pristojnega mesta posveti ves interes tej važni mednarodni obrtniški akciji. Toliko radi tega, ker se skuša to dejstvo zlonamerno predstaviti v drugi luči. Nadalje so bili na seji določeni nekateri strokovni tečaji in sicer za av-togensko varenje za kolarje, za sobne slikarje itd. Na podlagi poročila dr. Pretnarja je seja nato deloma ugodno rešila številne prošnje za podpore. ¥ - ■ Plenarna seja Zborn*ce za TOI. Zbornica za TOI je sklicala za četrtek 7. t. m. ob 9. uri dopoldne plenarno sejo zborničnega sveta, v sejni dvorani zbornice z naslednjim dnevnim redom: 1) Naznanila predsednika; 2) Poslovno poročilo o delovanju zbornice; 3) Računski zaključek zbonrce za leto 1937. in poročilo pregledovalcev zborničnih računov; 4) Izjava zbornice k načrtu izprememb in dopolnitev obrtnega zakona; 5) Poročilo finančnega odbora o predlogu obrtnega odseka glede razširjenja avtonomije odsekov! 6) Predlog predsednika gostinskega odseka glede izpopolnitve zborničnega predsedništva; 7) Predlogi odsekov in zborničnih svetnikov. plačati ravno toliko ali celo manj davka kot skromen obrtnik, ki ne zasluži iz obrti niti sol. Tu je mnogo nepravičnosti. Končno če se obrtnik pri plačilu svoje pridobnine nekako izmota bodisi z rubež-nijo ali odlogom plačila ali z odpovedjo obrti. Toda s tem še ni vsega odpravil. Z dneva v dan se kopičijo na njegovi mizi razni plačilni nalogi: razne doklade za zavarovanje na tuji račun, trošarina, takse, kazni ter sto drugih predvidenih in nepredvidenih dajatev. Vse te dajatve seštete gotovo presegajo ves ostali letni davek-Če vse to seštejemo vidimo, da obrtnik dela samo za to, da svoje sile dn svoj trud pretvori v dajatve in ne v rezervni kapital, ki je tako potreben naši propadajoči obrtni delavnosti. In kar je naj^nimivej-še je še to, da nihče ne vpraša ali obrtnik sploh zmore vse te strašne dajatve dn ali more živeti kljub temu če ugodi vsem tem brezštevilnim dajatvam. Vajenci in vajenke Obrtniki morajo po §§ 258 in 259 o. z. za vsakega vajenca in vajenko napraviti tekom 8 dni učne pogodbe in ga pri prisilnem združenju prijaviti. Cesto se dogaja, da so vajenci, zlasti vajenke že po 10 mesecev ali več pri učnem gospodarju, pa še vedno niso prijavljeni pri združenju. Mojstri tudi niso na jasnem, da morajo prijaviti vajenca tudi če je ta domači sin. Po § 262 o. z. se sme v učni pogodbi določiti poskusna doba največ na en mesec. V tem času imata obe pogodbeni stranki pravico enostransko odstopiti od pogodbe, nikakor pa ne more po tem terminu vajenec enostavno odstopiti od uka če ni za to posebnega razloga. Poskusna doba se vajencu ne šteje v učno dobo. Mojster ne sme vajencu predpisati daljšo učno dobo po svoji volji. Za ta prekršek bi moral odgovarjati po § 379. Mojstri naj v izogib lastnim nevšečnostim ne zaposlijo vajence preko dovoljenega časa. Po zakonu sme trajati delovni čas za vajence stare preko 16 let do 10 ur dnevno, izpod te dobe pa ne preko 8 ur. Nočno delo vajencev ni dopustno. Mojstri morajo vajence in vajenke redno pošiljati v šolo, tam kjer iste obstojajo in če niso prekoračili določeno starost. Če se ne ravnajo tako, povzročajo sami sebi sitnosti, vajencu ali vajenki pa škodo, ker se jih brez izpričevala o dovršeni obrtno-na-daljevalni šoli ne sme pripustiti k pomočniški preizkušnji. Zato so mojstri in mojstrice dolžni, da vodijo strogo kontrolo glede obiskovanja šole preko kontrolnih knjižic. Tam kjer ni obrtnih šol, naj mojstri poskrbijo za zadostno izobrazbo svojih vajencev v vseh zahtevanih šolskih predmetih. Navodila za to se dobe pri vseh združenjih. Sploh naj mojstri skrbijo, da vzgojijo raje manj vajencev, pa te dobro izbirajo in jih temeljito pripravijo za njihov bodoči poklic; zavedati se moramo, da je bodočnost obrti v dobrem in sposobnem obrtnem naraščaju. KROJAČI! Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge ln pribora, Vaa bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri: CeSko- jugoslovenska veletrgovina blaga ANTON HttBL D. D. Zagreb, Trenkova ulica Štev. 7 Ali morejo obrtniki še nadalje prenašati sedanje davčne obremenitve? LJUBLJANA. V nedeljo 6 marca je bil v beli dvorani hotela Union občni zbor združenja krojačev in krojačic v Ljubljani. Občni zbor je otvoril predsednik g. Može, ki je najprej pozdravil zastopnika zbornice in mestne občine, nato pa se je spomnil umrlih članov združenja Černe Antona, Koder Jakoba, Sever Josipa, Bizjaka Filipa, Stutzi Matilde, Zupančič Mateža in Hitzl Elize. V svojih obširnih izvajanjih je nato predsednik g. Može iznesel težko eksistenčno borbo obrtnikov oblačilnih strok. Zaradi šušmarstva in nelojalne konkurence so razmere v krojaški stroki vedno obupnejše. V preteklem letu so bili povečini vsi obrtniki oblačilnih strok samo po par mesecev zaposleni. Zaradi tega mojstri tudi ne morejo zaposliti pomočnikov, kar je zopet indirekten povod, da iščejo pomočniki izhoda iz brezposelnosti v tem, da se osa-mosvojujejo, kar pa njihovega položaja nikakor ne omili, nasprotno v vseh strokah je zaradi prevelikega navala mlajših mojstrov nastala še večja brezposelnost. Razumljivo, da gledamo zaradi tega s strahom v bodočnost. G. predsednik smatra za edino možnost, da se rešimo v tem, da se omeji industrijska delavnost tam kjer bi lahko z uspehom delovala obrt, ter sploh z zakonskimi uredbami zaščitila obrtniška delavnost. Tudi davčna bremena se bi morala znižati. Pavšalno obdavčenje naj se raztegne na obrtnike tudi v kraje nad 20.000 prebivalcev. Pavšalno obdavčenje naj se zniža, posebno za male obrtnike in obrtnice, ki ne zaposlujejo več kot 4 pomočnike. Z ozirom na to, da so oblačilne obrti zaposlene samo v gotovih sezonskih časih, naj se uvede delno obdavčenje za čas zaposlenja, razdeljen na mesece. V naslednjem je predsednik apeliral na člane, da se čuvajo nelojalne konkurence ter da vsi člani združenja pristopijo k posmrtninskemu skladu. Dalje je predsednik poročal o mezdnih gibanjih. Bilo je več skupnih sestankov za poravnavo mezdnih sporov. Končno so prišli do zaključka, da je največja plača, ki jo lahko nudijo pomočnikom v I. razr. sako 145 din, hlače 55, telovnik 40 din. V II. razr. sako 120, hlače 40, telovnik 30 din. V III. razr. sako 97 din, hlače 30, telovnik 23 din. Za urno delo se plača lahko v I. razr. 5.50, v II. razr. 4.50, v lil. razr. 3.50 din. Na predlog zastopnika združenja krojačev g. Jelovška, naj se bi sklepanje pogodb prepustilo individualnim postopkom. Končno je g. predsednik omenil, da bo združenije prihodnje leto praznovalo svojo 501etnico. Tajniško poročilo je predočilo podrobno tajniško poslovanje združenja, ki je budno sledilo vsem dogodkom zadnje poslovne dobe. Posebno izčrpno je združenje obdelalo predloge k novelizaciji o. z. Po blagajniškem poročilu je predsednik sta-rostno-podpornega sklada g. Pučnik poročal o upravljanju tega sklada, ki je do danes narastel že na 70.000 din ter se bo pričel pridobivati 1 I. 1941. Vidimo torej, da je združenje na delu, da vsestransko ščiti svoje članstvo. X Združenje urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani je s svojim 50. občnim zborom doživelo lep polstoletni jubilej. Predsednik g. Čeme je v svojem poročilu prikazal velike težave članov združenja ter sploh današnjega obrtništva. Spominjal se je zaslužnih članov, med katerimi je mnogo takih, ki spremljajo združenje od ustanovitve. Razveseljiva je ugotovitev, da se je akcija združenja v borbi proti šušmarstvu obnesla. Ob priliki 50-letnice obstoja združenja so prejeli nekateri revnejši člani podpore. V svojem poročilu je predsednik podal tudi obširen zgodovinski prikaz delovanja združenja tekom 50 let. Ustanovljeno je bilo v letu 1888., ki je bilo tudi mnogim združenjem rojstno leto. Leta 1910. je prevzel predsedstvo g. Milko Krapež, ki je predsedoval polnih 25 let. Za svoje zasluge in uspehe je bil imenovan 1. 1935. za prvega častnega člana. V njegovi poslovni dobi se je pričela šele organizacija smotrno razvijati, kar pa je prekinila vojna. Združenje se je lepo razvijalo ob požrtvovalnem sodelovanju vsega članstva. X Obrtniško društvo v Ljubljani priporoča čevljarjem 5. spomladansko številko »Obučarske revije« (čevljarske revije) z modeli in kroji za pomlad in zgodnje poletje. Cena 30 din. Naroča se: Ljubljana, Sv. Petra 4. X Združenje dimnikarjev za dravsko banovino v Ljubljani naznanja, da bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 24. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v kletni dvorani Hotela »Metropol« v Ljubljani, z običajnim dnevnim redom. X Združenje pletilcev za dravsko banovino ima v nedeljo 3. aprila ob 9. uri svoj 7. redni letni občni zbor v pritlični dvorani zbornice za TOI. X 20. p. m. je bil v ljubljanski zbornici občni zbor združenja pooblaščenih graditeljev, katerega je vodil predsednik Miroslav Zupan. V svojem poročilu je omenil, da se je stavbna delavnost v preteklem letu dvignila za 20°/o, lahko bi se pa še bolj, ko bi prevelika davčna bremena ne omejevala stavbne delavnosti. Nadalje je obravnaval vprašanje izvedbe javnih del v Sloveniji, ki se ne premaknejo z mrtve točke. Združenje se bori proti zelo razširjenemu šušmarstvu v tej stroki. Velika ovira stavbni delavnosti je previsoka zgradarina ter odprava davčne prostosti za nove hiše, kakor tudi previsoka trošarina za stavbni materijah ŠKOFJA LOKA. v zelo lepem številu se je odzvalo obrtništvo iz Škofje Loke in okolice pozivu na sestanek, ki ga je sklicala na željo tamošnjega obrtništva Zveza obrtnih društev v nedeljo 13. p. m. v Škofji Loki, v gostilni pri Kavčiču. Poročal je predsednik Zveze g. Rebek o splošnem gospodarskem položaju, dalje g. Ambrožič o obrtniški zaščiti v smislu svojih predlogov, ki jih je iznesel v zborničnem svetu. K debati so se zglasili mnogi obrtniki, ki so kritizirali postopanje nekaterih obrtniških voditeljev. Želimo, da bi ta sestanek škofjeloško delavno in stanovsko visoko zavedno obrtništvo zdramil iz dosedanje otopelosti in ga pozval k ponovnemu delu za splošne obrtniške interese. Zavedati se moramo, da je nečastno prepustiti v nemar delo v združenjih in organizacijah, če smo se k temu zavezali pred občnim zborom. CERKNICA. 6. februarja je Zveza obrtnih društev sklicala obrtniški informativni sestanek v Cerknici v gostilni pri Me-letu. Odzvalo se je veliko število cerkniškega in okoliškega obrtništva. Zborovalci so pazljivo sledili poročilom predsednika Zveze g. Rebeka, ter so tudi sami posegali v debato s stvarnimi predlogi. Sestanek je med obrtništvom prinesel novega stanovskega duha in krepke obrtniške zavesti. LJUTOMER. Na poziv zborničnega svetnika za ljutomerski srez g. Igliča, so sklicala tamkajšnja združenja širši obrtniški sestanek v Ljutomeru, na katerem so bila zastopana vsa združenja. Razgovor je tekel v glavnem radi predloga o spremembah obrtnega zakona. Navzoči obrtniki so s svojimi stvarnimi predlogi razčistili marsikatero stanovsko vprašanje. Sestanek je vodil predsednik g. Pečar. Daljše poročilo so podali g. Iglič, g. Reih, predsednik obrtnega društva in g. Horvat, predsednik Združenja lesnih strok. MARIBOR. 14. tm. so se zbrali mariborski krojači in ostali obrtniki k skupščini svojega združenja, na kateri so bila izne-šena vprašanja, tičoča se težke borbe za obstoj članstva. Skupščino je vodil zaslužni predsednik gosp. Reicher Franjo. Skupščini so prisostvovali številni zastopniki oblasti in strokovnih organizacij. Združenje se je temeljito oprijelo dela za zaščito interesov svojega članstva, ki imajo v nelojalni konkurenci, šušmarstvu in trgovcih s konfekcijo svoje naj-hujše sovražnike. Predsednik je ugotovil, da je v vseh slučajih pomagala mnogo takojšnja intervencija oblasti, za kar se najlepše zahvaljuje. Posebno se mora združenje nasloniti na pomoč Zbornice in podporo g. nadzornika Založnika. Združenje je proslavilo na prisrčen tovariški način svojo 501etnico, do česar so pripomogli vsi zavedni tovariši — člani. Tajnik g. Pravdič je podal izčrpno tajniško poročilo. Združenje šteje 225 članov ter je zaposlovalo 438 pomočnikov in vajencev. V preteklem letu je bilo 44.032 dohodkov, prebitek izkazuje 3.413.32 din. Proračun znaša 16.000 din. Občni zbor je pozdravil obrtni ref. g. dr. Senkovič ter g. Sojč kot zastopnik Zbornice. Posebno prisrčne besede je naslovil na zborovalce g. Založnik, pozivaj oč na složnost in zavednost v obrtniških vrstah, vse osebnosti naj se odpravijo, ker to ni v čast in korist onim ciljem ki jih nalaga skupno delo za boljši napredek obrtnega stanu. K besedi se je zglasil tudi zastopnik O. o. g. Bender, ki je tomačil prehodne zahteve k zaščiti krojaške stroke v novem o. z. Sledile so volitve v pomočniški izpitni odbor, v okrožni odbor, kamor so bili izvoljeni delegati gg. Reicher Franjo, Kosi Mirko, Benedičič Anton ter Lešnik Mihael, kot namestniki pa gg. Marčinko Anton, Stiberc Rudolf, Pistotnik Alojzij in Karner Hinko. X Združenje obrtnikov v Mariboru je imelo v torek občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Vahtar. Iz poročil je razvidno, da šteje združenje 105 članov, ki zaposlujejo 52 pomočnikov in 45 vajencev. Združenje je vodilo energično borbo proti šušmarstvu ter proti delu v kaznilnici. Člani se bodo letos udeležili v večjem številu obrtne razstave na Mariborskem tednu. V okrožni odbor sta izvoljena delegata g. Vahtar in Semko. Predlagano je bilo, da se v Mariboru ustanovi posebna uradna obrtna policija in da se prične konkretno delati za gradnjo obrtnega doma. TRŽIČ. 6. marca je bila v Tržiču skupščina združenja čevljarjev, katere se je udeležilo veliko število članstva. Iz predsednikovega poročila je razvidno, kako intenzivno se združenje bavi z delom 2a napredek čevljarske stroke. Združenje obstoja že 187 let. Iz Ljubljane je prihitel na občni zbor strokovni učitelj Stein- man, ki je priporočal, da se mojstri čim bolj strokovno izobražujejo ter tako najuspešneje skrbijo za svoj napredek. Graje vredno je, da se občnega zbora ni udeležil zastopnik Zbornice. JESENICE. Društvo obrtnikov za sodni okraj Kranjska gora na Jesenicah, ima svoj občni zbor v nedeljo 3. aprila ob 3. uri pop. v salonu restavracije »Kazine« na Savi. RADOVLJICA. Obrtno društvo v Radovljici je sklicalo svoj občni zbor 25. marca. Po poročilu predsednika g. Wag-nerja, tajnika Pavlina ter blagajnika se je razvila debata, v kateri so zborovalci bili informirani o raznih sodobnih obrtniških vprašanjih. Posebno odločno so zborovalci branili samoodločevanje v zadevi reorganizacije obrtnih združenj. Občni zbor je dalje obravnaval pereča vprašanja pobijanja šušmarstva, o delovnem času, o kolektivnih pogodbah, nadprodukciji v obrti, berlinski razstavi, o zborničnem delu itd. Na zboru so imeli besedo tudi nekateri izraziti politični eksponenti, ki jim je glavni cilj privesti nezavedne obrtnike v političen obrtniški tabor. Po vseh dosedanjih slabih izkušnjah je pač dovolj obžalovanja vredno, da se pusti obrtništvo zavajati na taka pota. GORENJA VAS. 13. marca ob 14. uri pop. je bil sklican v Gorenji vasi občni zbor katerega je vodil pred. Šorli, ki je po- dal obširnejše poročilo o sodobnih zadevah obrtniškega gospodarstva, posebej se je dotaknil vprašanja novelizacije obrtnega zakona. Na predlog Mateja Miklavčiča je občni zbor sklenil resolucijo, da se delovanje združenji prepusti odločitvi obrtnikov samih. Tajnik g. Tomin je poročal o tajniških zadevah, ter se je na njegovo pobudo ustanovil tiskovni fond z namenom, da se podpre naš obrtniški tisk. Društvo je nai očeno na Obrtni vestnik pavšalno ter dobivajo vsi člani obrtniškega društva Obrtni vestnik brezplačno. Društvo je v preteklem letu poleg svojega programskega dela za stanovsko zaščito svojega članstva priredilo tri uspele družabne prireditve, te je tudi drugače skrbelo za čim boljše družabne in tovariške odnošaje med obrtništvom samim kakor tudi v odnoša-jih do ostale javnosti v Poljanski dolin:. Društvo smatra tak način kot najučinkovitejšo propagando za splošno obrtniško stvar. Obrčni zbor je bil zaključen v najboljšem razpoloženju navzočih članov. Obširneje o delovanju tukajšnega društva bo Obrtni vestnik še poročal. CELJE. Združenje pekov v Celju je priredilo prisrčno proslavo, na kateri je bilo izročeno zaslužnemu pekovskemu mojstru g. Kirbišu Josipu častno predsedstvo. Uglednemu mojstru, ki je postal prvi častni predsednik pekovske organizacije, iskreno čestitamo. Uradni predlogi in odredbe CARINJENJE IN PLAČEVANJE BLAGA UVOŽENEGA S POŠTNIMI POŠILJKAMI Fin. minister je razveljavil odredbo iz leta 1936 ter odredil, da mora blago, ki se uvaža iz nozemstva spremljati originalna faktura odnosno, da te fakture pri plačevanju carine lastniki blaga sami dostavijo carinski pošti, ki so dolžne, da jih overovijo. V nasprotnem slučaju sprejemniki blaga ne bodo v stanju, da za to blago vrše plačila v inozemstvu, dalje da se izvzeto od razpisa odd. carine štev. 939. IV. 1933. ne vrše potrjevanja faktur s strani sprejemnikov blaga, ki pride po pošti, temveč, da sprejemniki blaga iz fakture potrjujejo naknadno t. j. prej nego se iste dostavijo pooblaščenemu zavodu radi nakazila protivrednosti v inozemstvo. Takim pošiljkam tudi ni treba prilagati prepisov faktur. RAČUNANJE POVPREČNEGA ŠTEVILA POMOČNIKOV K ŠTEVILU VAJENCEV Z ozirom na to, da mnoga strokovna združenja napačno računajo število pomočnikov k številu vajencev, je novosadska zbornica dala naslednje pojasnilo, ki je bilo potrjeno tudi od ministrstva. Za določitev števila vajencev, ki smejo v smislu § 1. biti istočasno v uku, je merodajno povprečno število pomočnikov, ki so bili v preteklem letu stalno zaposleni. Za stalno zaposlene se smatrajo oni pomočniki, ki so bili neprenehoma 4 tedne zaposleni. Za leto zaposlitve se smatra čas od dneva, ko je bil vajenec sprejet pa nazaj šteto dvanajst polnih mesecev. Nato se sešteje število tednov onih pomočnikov, ki so bili zaposleni nad 4 tedne hkratu ter se ta vsota deli z 52. Dobljeno število da povprečno število pomočnikov, ki so bili tekom leta zaposleni. Tako je bil n. pr. en pomočnik zaposlen 3 tedne, drugi 32 tednov, tretji 24 tednov, četrti 40 tednov kar znaša skupaj 96 tednov (tri tedne se ne upošteva). Če delimo to vsoto z 52 dobimo 1.85, kar pomeni, da smeta v obrti biti zaposlena dva vajenca. ALI JE POTREBNO PRIJAVLJATI SESTANKE SKUPNIH ZDRUŽENJ Zbornica TOI v Novem Sadu se je pritožila pri notr. ministrstvu da obče upravne oblasti prve stopnje zahtevajo, da se v smislu § 23 Zakona o združenjih, zborih in dogovorih prijavljajo sestanki članov prisilnih združenj trgovcev, obrtnikov, ki jih sklicujejo združenja samo radi razgovora o svojih stanovskih vprašanjih ali pa sekcije teh združenj. Na to vlogo je notranje ministrstvo izjavilo, da za taka združenja, ustanovljena na podlagi zakona o obr-tih veljajo predpisi tega zakona, ki jih predpisuje § 364. V tretjem delu obrtnega zakona so predpisi o prijavljanju, nadzorstvu nad združenji itd. Z ozirom na to da v zakonu niso predvidene sekcije posameznih združenj, se vendar smatrajo sekcije kot del združenj in za nje tudi ni treba prijavljanj. UREDBA O PROIZVODNJI SODAVICE Minister trgovine je predpisal uredbo o proizvodnji soda vode, po kateri se lahko proizvaja soda vodo z mešanico sirupov in sokov samo na podlagi potrdila o izvajanju obrti. Dovoljenja izdaje ban. Dovoljenje se sme izdajati samo osebi, ki izpolnjuje pogoje iz odst. 1 § 61 o. z. ter dokaže potrebno sposobnost (da je dovršil 4 razr. ljudskih šol in da je najmanj dve leti praktično delal v taki delavnici, v lekarni ali drogeriji. Za osebe, ki imajo višjo strokovno izobrazbo veljajo odgovarjajoče višje kemijske farmacevske, trgovske ali zdravstvene šole.) Oni ki dobi dovoljenje mora pričeti z idelovanjem najmanj 6 mesecev po izdaji, sicer se dovoljenje razveljavi, isto velja če se delo ustavi za dobo 10 mesecev. Uredba predpisuje tudi ureditev delavnice, orodja, način in sredstva izdelave. Vsi dosedanji izdelovalci so dolžni predložiti sedanja dovoljenja, da se jim potrde. Istotako se morajo vse odredbe v kolikor jih lastniki dosedaj niso upoštevali prilagoditi potrebnemu stanju. PAVŠALNI DAVEK IN DAVČNE NAPOVEDI Glasom posebne okrožnice finančnega ministrstva se pojasnjuje, da obrtniki, ki plačujejo davke pavšalno niso primorani predložiti davčne napovedi radi odmere pri dobnine, ker se jim določi pavšalni davek po odredbi § 19. fin. zakona za leto 1937 in 1938. PROSTOST OD PLAČILA PAVŠALNEGA PROMETNEGA DAVKA ZA UVOŽENE STROJE Po točki 4. § 4 zakona o pavšalnem prometnem davku, odnosno t. 4 čl. 14 zadevne odredbe so od plačila pavšalnega prometnega davka oproščeni oni uvoženi pred meti, ki so glasom odredb prosti carine ali pa če je dokazano od pristojne zbornice, da ne služijo za nadaljnjo preprodajo. Blago, ki je prosto carine mora biti še od min. dokazano, da se takega blaga ne izdeluje v državi. To velja n. pr. za tekstilne stroje, ki se uvažajo. DAVČNI odpis pri predhodno IZVRŠENI DAVČNI ODMERI Davčni oddelek finančnega ministrstva je bil opozorjen na okoliščino, da posamezni davčni uradi pri predhodni pridob-ninski odmeri od novih podjetij, obrti itd., v kolikor je bilo za ta podjetja v smislu čl. 58 zak. o dir. davkih že določeno končnove-ljavno davčno stanje po davčnem odboru, tako za naslednjo kot za odgovarajočo prvo polovico poslovnega leta, vnešen v glavno davčno knjigo, toda v smislu čl. 127. davčnega zakona že prej odmerjena in plačana pridobnina ni bila vrnjena če se je izkazala razlika, ako se davkoplačevalec sam za to ni pobrigal. Tako postopanje ni pravilno. V smislu čl. 8. predpisa o vknjiže-nju direktnih davkov (po čl. 58. in 127. zak. o dir. davkih) se smejo te vknjižbe izvesti, toda morajo se prihodnje leto po oceni davčnega odbora izravnati, če nastopi razlika. Za to ’ ni potrebno vlagati prošnje temveč so pristojne davčne uprave obvezane same izvršiti odpis. KATERA GOSTINSKA PODJETJA SE SMEJO IMENOVATI »HOTEL« Ministrstvo za TI je ravnokar pojasnilo, da se morajo strogo izvajati predpisi glede imenovanja gostinskih obrti; ona podjetja, ki imajo najmanj 60 sob in nudijo lahko ves komfort se smejo imenovati »hoteli«. KDO SME IN POD KAKŠNIMI POGOJI RAZREŠITI FUNKCIJE ČLANA DAVČNEGA ODBORA Neko združenje v Beogradu se je pritožilo nad članom davčnega odbora da je ravnal pristransko. Ker doslej Zbornica še ni imela takega slučaja, se je obrnila na pristojno ministrstvo ki je pojasnilo, da je v členu 113 in 114 zakona in pravilnika o neposrednih davkih rečeno kdo po-stalja, voli ter ureja dolžnosti članov davčnih odborov. Ker je za postavljanje davčnega odbora merodajna zbornica, je pri razrešitvi merodajna tudi zbornica, ki lahko v dobi treh let razreši člana v slučaju važnega razloga kot n. pr. bolezni, daljše nezmožnosti dela ali radi lastnih prilik, kakor tudi radi kakega razloga, ki ne dovoljuje postavitve za člana. Zidar]! (samostojni) dobe lep postranski zaslužek! Ponudbe na upravo lista pod »PRIUKA«. ŠPEDICIJA TURK Ljubljana prevzema : OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. — Telefon inter. 24-59 — Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi s tremi avtomobili po dve, tri, in sedem ton nosilnosti. — Telefon interurban št. 21-57 — M a s a r y k o v a c. 9 (nasproti tovor, kolodvora) ZANflTSKA Kraljevine Jugoslavije A. D. PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 CENTRALA BEOGRAD Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO PODELJUJE obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke. SPREJEMA na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. UPRAVLJA i m o v j n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon St. 20-30 — Račun Poštne hranilnice SL 14.003 Naznanilo Prihodnje dni bo izšla iz izdajateljstva Obrtniškega društva v Ljubljani knjiga, namenjena prosvetnemu in kulturnemu dvigu naše domače obrtnosti. »Umetnostna obrt«, kot je naslov te dragocene knjige obravnava bogato in zanimivo snov iz našega prazgodovinskega pa do najnovejšega obrt-niško-umetniškega snovanja: kako je izgle-dal predmet nekoč in kako ga lahko danes oblikujemo, da bomo pri izdelavi uporabi- IKIRDJACII Dober zaslužek in večji promet dosežete le s kolekcijo vzorcev veletrgovine sukna in krojaških potrebščin FRANJO NOVAK A KO. LJUBLJANA ŠT. 10S Ogromna izbera. Ugodne cene. Vestna postrežba. ZAHTEVAJTE KOLEKCIJO VZORCEV TAKOJ! AGA RUSE ZDRUŽENE JUGOSLOV. TVORNICE ACETILENA IN OKSIGENA D. D. RUSE nudi obrtništvu za svrhe autogenega varenja in rezanja poleg kisika v valjih tudi stisnjen in raztopljen plin acetilen pod imenom »dissous-plin«. Varenje z dissous-plinom je mnogo udobnejše in boljše kot z navadnim acetilenom iz karbidnih aparatov, ker je dissous-plin kemijsko čist acetilen, brez vlage, je siguren in neopasen pri delu, ne zmrzne in se more disous-plinski valj tudi namestiti na vsakem poljubnem prostoru. Disous-plinski valji so napolnjeni pod pritiskom 15 atmosfer ter vsebujejo nekaj nad 5 m3 acetilena. Na zunaj se označujejo z belo barvo ter se razlikujejo od kisikovih valjev tudi po železnem ventilu. Disous-plin se lahko uporablja samo s pomočjo redučnega ventila, katerega se namešča na valj potom posebne stezalke. Izkušen varilec zahteva samo Redučni ventili „ Aga-Ruše “ z navzdol obrnjenim regulimim vijakom. li čiste in najestetičnejše tvorne elemente domačega izvora. Razumljivo pisano besedilo nazorno pojasnjuje nad 100 slik. Avtor knjige je naš znani mladi znanstvenik in pisatelj g. Karlovšek, ki je našo obrtno literaturo obogatel že z lepimi deli iz slovenske ornamentike. Knjiga »Umetnostna obrt« bo potrebna slehernemu obrtniku, ki se količkaj zanima za napredek svoje stroke. Zato je izdajateljstvo imelo pred očmi to dejstvo, ter je ceno knjigi, ki obsega nad 150 strani oktavnega formata, določilo najnižje kar je sploh bilo mogoče. Knjiga se bo naročala pri Obrtniškem društvu v Ljubljani. Za danes smo priobčili samo to naznanilo, v prihodnji številki objavimo kratko vsebino ter vabilo k naročilu. Knjiga se bo tiskala v majhni nakladi, ker sicer stroški s tiskom stalno naraščajo. Zato se bodo odločili vsi, ki žele knjigo imeti, za takojšnje naročilo, ker bo knjiga, z ozirom na zanimanje vseh krogov, ki so dali ini-cijativo za njeno izdajo, prav kmalu pošla. Ne odlašajte Poteklo je prvo četrtletje, zato prosimo vse naše cenjene naročnike, ki še niso poravnali vsaj za pol leta naročnine, da store to čimpreje. Naročnino je treba plačevati vnaprej, ker moramo tudi mi vse tiskamiške stroške sproti plačevati, sicer nam je tiskanje lista sploh onemogočeno. Najhujši sovražniki vsakega napredka so ljudje, ki ne plačujejo redno svojih računov, to ve vsak obrtnik iz lastne izkušnje. Tem bolj nerazumljivo nam je zato, kako morejo pustiti svoje glasilo v nemar. Posebno moramo obsojati one naročnike, ki nam za preteklo leto še dolgujejo na naročnini. Prosimo jih, da nam na opomine, ki smo jih te dni razposlali takoj nakažejo kar so dolžni. Položnice in opomini, ki vam jih pošiljamo gredo v škodo listu, zato naj oni, ki hranijo še kake položnice Obrtnega vestnika oddajo odvišne položnice svojim tovarišem, da se tudi oni naroče na Obrtni vestnik. Obrtni vestnik je najsodobnejše obrtniško glasilo, ker izhaja redno 14 dnevno, ker zasleduje in vas informira o vseh važnejših gospodarskih vprašanjih, ker vam daje osebne informacije brezplačno, ako se obrnete nanj pismeno ter vas zavaruje za dinarjev 5000 v slučaju n e z g o -d e. Vse te prednosti naših naročnikov lahko presodi vsak sam, zato je v vašem lastnem interesu, da ste m »stanete naročnik Obrtnega vestnika. Čim več naročnikov tem boljši bo list. Priporočajte zato povsod Obrtni vestnik. Tekom leta imamo v načrtu še razne druge koristne akcije, ki jih bodo deležni oni, ki bodo imeli poravnano naročnino za vse leto. Radi pomanjkanja prostora so morali izostati nekatera važna poročila in obravnave. Objavimo jih prihodnjič! Kdor še ni poravnal naročnine za OBRTNIŠKI KOLEDAR, naj stori to še danes. Na razpolago je še nekaj izvodov v naši upravi. Kdor ga še nima, naj ga naroči. Kreditno društvo MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Lastna denarna sredstva so znašala 31. decembra 1936 din 2,909.574.60, varnostni zaklad din 1,297.691.60, rezervni zaklad din 1,138.756.81. iimnai ZA VESEL DELOPUST Političen klepar ŠESTI PRIZOR. Krivčeva, Železnikova. Železnikova: Ha, ha, ha, ha! Ali si opazila, kako ji je obraz žarel, ko sva ji poljubili krilo. Ha, ha, ha, ha! Tega ne bom svoj živ dan pozabila. In trčs-humble-ser-viteur, ha, ha, ha, ha, ha, ha! Krivčeva: Ne smej se tako glasno! Kaj bo, če te sliši? Zel.: Res, prava umetnost je, v takem položaju vzdržati se smeha. Ali ni bil pes, ki ga je držala v naročju v resnici ljubek? Buldok, kakršnega ni zlepa najti. Ha, ha, ha! Glavo stavim, da mu pravi Joli. Ha, ha, ha! SEDMI PRIZOR (Tine, Madame Železnikova, Madame Krivčeva). Tone: Ne dajta se dolgočasiti, milostlji- vi dami! Njeno blagorodje se bo kmalu vrnilo. Gospod župan je preskrbel za našega psa novo ovratnico, ki je pa nekoliko preširoka; zato so poklicali krojača, da bi psu zmeril vrat. Kakor hitro bo to izvršeno, se bo blagorodna gospa županja vrnila. Ce milostljivi dami ne zamerita, bi ju prosil za kakšno majhno diskrecijo. Imam namreč vse polno dela v hiši in garam kakor črna živina. Železnikova: Z veseljem ti ustrežem, prijatelj! Na kovača. Tine: Ah, najponižneje se zahvaljujem. Moja edina želja je, da bi Vam vedno služil. Zdaj pa izvolita kar krepko piti, dokler je madame še zunaj. Sicer se ji s tem ne bosta zamerili in tudi če bi se ji, bom že tako naredil, da se bo vse dobro izteklo. Železnikova: Ah, dragi prijatelj, naj-večjo uslugo nama storiš, če naju ne siliš. Tine: Kakor rečeno, milostljivi dami, njeno blagorodje vama to ne bo zamerilo, kar krepko pijta! Morda pa ni dovolj sladkorja v kavi: O, to se takoj lahko popravi. Toda, zdi se mi, da prihaja gospa županja. OSMI PRIZOR (Prejšnji, Neža.) Neža: Oprostita mi, da sem se tako dolgo zadržala. Toda moji dami nista skoraj nič pili. To ne gre! Posodo morata do dna izprazniti in ko bosta vso kavo popila, morata pokusiti naše pivo, ki je, ne da bi se hvalila, prav tako kakor kjerkoli v mestu. Železnikova: Ah, nenadoma mi je postalo slabo, gospa županja naj mi oprosti, toda jaz moram domov. Moja prijateljica bo pa ostala pri vas. Krivčeva: Ne, to bi bil velik greh, če bi svojo prijateljico pustila samo v teh težavah. Priporočava se milostljivi gospej županji. Neža: O, potem pa morate spiti kozarček brinjevca in takoj bosta zdravi, to vam prežene vetrove. Tine, skoči po po žganje. Madame se ne počuti dobro. Železnikova: Ne, hvala lepa, gospa županja, moram iti. (Obe odideta.) DEVETI PRIZOR (Mestna svetnica, Neža, Tine.) Svetnica: Blagorodna gospa, prišla sem, da vam izročim najvdanejše častitke. (Neža ji ponudi roko in ta ji jo poljubi.) Neža: Zelo bi me veselilo, če bi jaz ali pa gospod župan vam mogla služiti. Bodite tako dobri in se vsedite. Ne trudite se s komplimenti, ampak me smatrajte za sebi enako. Svetnica: Najponižneje se zahvaljujem, blagorodna gospa. (Sede.) Neža: Pravkar sta bili tu dve vaši ko-leginji in sta pili z mano čašico kave. Zdi se mi, da je ostalo še nekaj kapljic. Z veseljem vam morem ponuditi, kajti kava je na dnu najboljša. Jaz ne spravim vase niti kapljice več, kajti moj trebuh je napet kakor boben. Svetnica: Najvdaneje se zahvaljujem, ker sem pravkar kavo pila. Neža: Kakor vam drago. Mi boljši ljudje nikogar ne silimo. Toda, čujte! Ali mi ne morete rekomandirati kake Francozinje za mojo hčerko? Rada bi, da bi se učila francoščine. Svetnica: Seveda, blagorodna gospa, poznam neko Francozinjo in ta je zelo pripravna. Neža: Dobro, toda poučiti jo morate, da mi ne bo rekla »madam«, kar običavajo rekati Francozi. Tega ne trpim rada. Ne zaradi tega, ker bi bila ošabna, ampak imam pri tem svoje pomisleke. Svetnica: Kajpak, to bi se tudi ne spodobilo. Toda, ali ne bi mogla imeti te časti, da bi vaši hčerki poljubila roko? Neža: Vsekakor. Tine, pokliči gospodično in reci ji, da je tukaj neka svetnica, ki ji želi poljubiti roko. Tine: Ne verjamem, da bo prišla. Pravkar krpa svoje nogavice. Neža: Za božjo voljo, kako ta človek stoji tu kakor štor in blebeče neumnosti. Ha, ha, ha! Hotel je reči, da igra pink-ponk. (Kovačeva žena, v katero je preoblečen moški, vstopi.) Kovačeva žena: Ah, moja ljuba sestra Neža, ali je res, da je tvoj mož postal župan? To mi je ljubše, kakor da bi mi kdo dal sto dinarjev. Zdaj pa pokaži, da nisi^ ošabna in da poznaš svojo sestro. (Neža onemi.) Od kdaj pa je tvoj mož za župana, sestra? (Neža še zdaj ne zine.) Ti si razmišljala, sestra, vprašam te, od kdaj je tvoj mož župan? Svetnica: Več rešpekta morate pokazati nasproti gospej županji. Kovačeva žena: A, kaj še, svoji sestri vendar ne bom delala komplimentov. Mi-dve sva bili vedno eno srce in ena duša. Kako je vendar s tabo, sestra? Zdi se mi, da si postala nekam ošabna? Neža: Dobra ženica, jaz vas ne poznam. Kovačeva žena: No, potem me pa pozna ljubi Bog. Ko si še denar potrebovala, o, takrat si me poznala. Ti pač ne veš, da moj mož preden umrje, postane lahko, prav tako župan kakor tvoj. (Neža se onesvesti.) Tine: Ven, ti stara škatla! Kaj misliš, da si tukaj v svoji kovačnici? (Jo porine skozi vrata.) Neža (se osveti): Ah, madam, to vam je muka občevati s tako prostaščino. Tine, ti jih boš še dobil po grbi, če boš še take ljudi spuščal v sobo. Tine: Bila je pijana kakor svinja. Žganje ji je smrdelo iz gobca. (Dalje prihodnjič) Odg urednik Rudolf Lavrenčič. - Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. - Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.