LJUBLJANA
1wratnwrKttt( onttHintt m
v Trstu« v ptlik, m Mpltmbra 192«.
Posamezna Številka 30 stol.
Letnik U
List JrM« vuk dao zjtrtraj razen ponedeljka. Naročnina: za i meaee L 8.—, 2 icesccc L 22.—, pol leta L 38.—, celo leto L 7S.—, v tnacematvo meaetea J. 6 50 vet — Posamezne Številke 30 atot — O^laanlna za 1 mm prostora v Žirc kosti 1 kolone (72 mm): za trgovah« In obrtne oglase 75 atot, z« so rt niče, zahvale, poslara, v« bila L 1.20, oglrae denarnih' zavodov L X— Mati oglasi: 30 atot za besedo, najmanj L &
EDINOST
UtodnMtve In npravnUtvot Trst (3K nllen S. Fiant.aca đ*AaaU XX Tm laf on 11-57- Dopisi naj aa pofil|n|o Izklfućno nrsdnittm, atfiasi, reki*. mmcii* In damr pa upr»rmiltvu- Rokopisi se ne vrafa|n Nsfranldrana plaaan aa ne tvveemaja — Laat, založba In tiak TIskarne »Edlnort« PodnrednMtvo v Gorici: nMea Ofcw«4 Gvdncci K. T, U — Telci ft. S27 O lavni In odgovorni urednik t prof, FiHp Porte.
Bfralfveai gaw posiaBca dr^Ia Wll^a
ia Ion narodnih manistn t lm
25. avgusta1926
(Konec, glej tudi «E.» od 8. In 9. t. m.)
Gospod De Mello-Franco je v svoji znani izjavi posebno naglašal različnost zgodovinske tvoritve manjšin, katera različnost mora biti merodajna tudi za njihovo zihievo po mednarodni zaščiti. Tudi od drugih strani in
metne skupine skupnega dela predvsem v svojem lastnem, interesu. Tudi ta interes bi bil zadostna opravičha našega početja, ker pač ne gre za nizkotna stremljenja, temveč z* hrambo in pospeševanje* visokih skupnih življenjskih vrednot, katere cenijo tudi nasprotniki prav tako visoko, seveda pa le kolikor gre za njih lastne. Toda naše gibanje služi tudi skupnemu splošno-evropskemu interesu, ki presega interes posameznih skupin. Nam samim ali vsaj mnogim med nami je stopilo to pred oči še le tedaj, ko smo se lani
i..__— *	Cnl-iHnrarui'f r» a i«rtH H1 h
Slede denmefti obtoka
celo od prijateljev nagega gibanja ali«tu prrič sestali. Solidarnost narodnih
\oaj posameznih skupui se poudarja, kuko zelo se razlik ijejo narodne skupine Evrope in njihove razmere in _	-
kako nemogoče da je zato rešiti vpra- več, prvo delno uresničenje solidarno-
skupin ali — da rabimo navadnejši dasi ne vedno primerni izraz — narodnih manjšin Evrope tvori spočetek, še
Sanje v vseh prizadetih državah po splošno veljavnih normah.
Ne more seveda biti nikakega dvoma o tem, da so narodne skupine v evropskih državah v resnici zelo različne. Tudi nam ne prihaja na um, da bi skušali bodisi sebi ali drugim to resnico prikrivati. Naš položaj nas je dovolj navadil gledati trdi resničnosti v obraz in naši nasprotniki so pač storili še ostalo, da nam bosta samoprevara in zapeljavanje drugih v zmoto nemogoči. Da, narodne skupine in njihove razmere so različne. V načinu in zgodovini njihovega postanka., v številu in naselbi, v njihovem gospodarskem položaju in njihovih socijalnih slojih, v obliki in višini njihove kulture, v njihovih odnošajih k glavnemu delu lastnega ljudstva* v individualnem položaju tega ljudstva samega in v odnošajih skupin napram v dotičnih drŽavah prevladujočim ljudstvom so mogoče brezštevilne stopnje, tako da morajo nastati najrazličnejše kombinacije teh momentov in zato tudi največje rn^like med .posameznimi skupinami. K temu se pridruži še važna pravna i lišča našega prizadevanja. Konferenca razlika med onimi manjšinami, ki jih i je z navdušenjem enoglasno sklenila ščitijo mednarodna pod varstvo Druž- j izraziti zvezni vladi spoštljiv pozdrav be. narodov postavljene obveze držav, [jj* zahvalo za gostoljubje, ki ga tu uŽi-in onimi manjšinami, ki niso deležne j varno. Z istimi Čustvi spomnimo se tudi take zaščite. Pri takem stanju stvari se sedaj v našem razširjenem krogu te ple-
da so nasprotniki manjšin, brezpogojni in zakrknjeni pob^rniki niih v imenu državnega interesa zahtevanega uničenja igro dobili in- da imajo
sti evropskih ljudstev kot naravnih, posebno kulturnih skupnosti. Osebne žrtve, ki nam jih nalaga naše delo in ki jih v službi naših ljudstev z veseljem prenašamo, nam prinašajo tako poleg planila, ki je zavest izpolnjene dolžnosti, tudi zadoščenje, da služimo obenem tudi skupni stvari evropskega človeštva. Zato si usojam reči, da se naše gibanje lahko po pravici zanaša na simpatije in podporo vseh onih, ki stremijo •po enotni in zedinjeni Evropi. Mi mislimo celo, da pripelje prej naša pot do cilja, nego od njih priporočane poti, ker zastavljamo svoje delo ravno tam, kjer so nasprotja najobčutljivejša ter za odnošaje ljudstev tn držav najnevarnejša.
Naša lanska konferenc«, ki je pomenila začetek sodelovanja na skupni podlagi za zboljšanje položaja narodnih skupin Evrope, se je vršila v Ženevi.
Kot eden izmed treh sklicateljev konference sem imel priliko podčrtati v pozdravnem govom pomen Švice kot dežele, v kateri je dobilo narodno vprašanje idealno rešitev, torej ravno s sta-
RIM, 9. Sinoči je «Gaoetta Ufficiale* objavila odlok giede denarnega obtoka.
Prvi člen odloka p^avi, da se bančni obtok na račun državi, ki je znašal dne 31. junija 1006 6 milijard 729 milijonov in 500 tisoč lir, zniža tia 4 milijarde 229 milijonov in 500 tisoč lir ter da se zvišajo zlate rezerve denarnega zavoda 'Banca d'Italia za 45& milijonov zlatih lir. Na ta način bodo znašale zlate rezerve 2 tisoč 400 milijonov.
"VHnančnem proračunu se bo določila letna vsota 500 milijonov lir za postopno znižanje bančnega obtoka na račun države.
Nadalje pravi odl.jk, da se odtegnejo iz prometa 25 lirski bankovci ter da bodo s prvim oktobra nadomestili sedanje 5 in 10 lirske bankovce srebrni novci po 5 in 10 lir.
Glede nadzorovanje denarnih zavodov, ki sprejemajo ljudske prihranke v svrho obrestovanja, objavlja današnja «Gazzetta» odlok, ki pravi:
Bančni in drugi slišni denarni zavodi, ki hranijo denarne vloge, so podvrženi ne le predpisom trgovinskega zakonika, marveč i naslednjim določbam.
Imenovani zavodi morajo biti vpisani v posebnem seznamu v finančnem in gospodarskem ministrstvu In pri emisijskem zavodu. Za ustanovitev novih denarnih podjetij je potrebno pooblastilo finančnega ministrstva.
Že obstoječi zavodi morajo prijaviti svoj obstoj finančnemu ministrstvu. Nadzorovanje teh ustanov je poverjeno emisijskemu zavodu.
KRALJ IN ON. MUSSOLINI
prisostvujeta velikim vojaškim vajam
PERUGLA, 9. Nj. Vel. kralj je sinoči prispel s posebnim vlakom v Ellero. Danes zjutraj je odšel v kraje, kjer se vršijo veliki vojaški manevri
Ob 12.30 je prišel v Deruto on. Mus-solini. Prebivalstvo mu je priredilo živahne ovacije.
prav tisti, kateri izhajajoč sicer od popolnoma nasprotnih predpostav, svetujejo nekaterim narodnim skupinam, naj se ne solidariziraj© z ostalimi.
Toda označene razlike ne morejo zabrisati notranje enakosti bistva našega
menite dežele in slavnega mesta, ki nas ohranja: naložite, gospodje, predsedni-štvu, naj bo na pristojnem mestu tolmač teh čustev.	_
Ugotavljam enoglasni sprejem tega.Novi proračun - Pooodba o prodaji to-predloga in proglašam v imenu odbora .baka - Premogovna kriza - Nove afere kongres za otvorjen. Naj bi bilo naše {	Radeta Pašića
Selo ]u$osloveoske$a ministrskega sveta
delo prežeto z duhom solidarnosti evropskih manjšin, z duhom one solidarnosti, v kateri se v svojih prvih obrisih
BEOGRAD, 9. (Izv.) Na včerajšnje napade radićevskega-«Doma» na glavno radikalsko glasilo odgovarja današnja «Samouprava» v še ostrejšem tonu. Konflikt med obema Jglavnima
______________I___________	_	. glasiloma obeh strank komentirajo v
nem govoru na naši lanski konferenci! sama! Naj nas krepi zavest, da služi1 političnih krogih na različne načine.
položaja, ne zakriti one najgloblje ko-! oznanjuje veselemu upanju in hrepene-renine, iz katere raste za nas vse enaka j niu bodoča solidarnost evropskih naro-zahteva po pravici. V svojem misli pol-' dov kot naravnih kulturnih skupnosti
________ ___ » ^ X! 1 , < 1 r i lr t	i aomol Mo.i na« trprvi 7avA«rf da si 119.1 •
naše delo sporazumu med ljudstvi m svetovnemu miru! Naj bi ne izostal uspeh tam, kjer stremi dobra volja tolikih za istim vzvišenim ciljem!.
je dr. Pavel Schiemann izrabil za razumevanje naše borbe za narodno-kulturno svobodo spomm na borbo evropskega človeštva; za versko svobodo, katera se je d oboj evala pred 300 leti. Jaz sem si dovolil lok, ki je silil navzgor od nižjih k višjim stopnicam duševnega razvoja, do katerih se je treba povzpeU, še bolj napeti. Pojem nedotakljivosti fizičnega življenja se je razvijal le počasi, krog. v katerem se je ta nedotakljivost priznavala, se je le počasi širil. Število d.obrin, ki so se smatrale za vredne vrednočenia in priznanja ter potem zaščite, je le počasi naraščalo. Le polagoma so se povzpeli ljudje do tee-a, da. so priznavali vrednost in potrebo zaščite idealnih dobrin. Še bolj počasi bo evropska javnost — to pravimo z žalostnim, a vendar upajočim srcem — splezala do stopnje, kjer se bosta ne samo napad na posamezno življenje, temveč tudi namerno raznarodovanje celih ljudstev ali njih delov smatrala kot pregrehi zoper življenje sploh.
Toda — tako pravijo nasprotniki — raznarodovanje, asimilacija, amalga-macija, stopitev ali kakorkoli se že imenuje to kulturi sovražno in moreče početje je potreben pojav evropskega razvoja. Skoro nobeno ljudstvo v Evropi da se ni razvijala čisto, skoro vsako je rezultat stopitve in posrkanja raznih ljudstev in delov ljudstev. Toda nasprotniki se sklicujejo na čas, ko se pripadnost k narodu kot naravni ljudski skupnosti ni še čutila kot ena izmed najvišjih življenjskih vrednot, ko torej RIM> 9- Podatki, ki jih je nabralo gonje razkrojitev in uničenje ni še mogla spodarsko ministrstvo, pravijo, da zna-izzvati one reakcije, ki danes vzner	letošnji žitni pridelek v Italiji 55 mi-
ja in muči milijone Evropejcev in	78a tlso* kvintalov. Poleg tega
kakor kaže naše zborovanje, združuje »1e bll° pridelanih 5 milijonov kvintalov
Razgovori v palači Chlg*
Volpi in Federzoni pri Musse liniju
RIM, 9. Načelnik vlade on. Mussolini je imel danes v palači Chigi celo vrsto Razgovorov, ki se tičejo fin. in gospodarske politike, sindikalne organizacije ter notranjega položaja v državi
Finančni minister Volpi mu je obširno poročal o finančnem položaju in o delu posameznih uradov finančnega ministrstva za udejstvitev odredb, fi jih je odobril ministrski svet na poslednjem zasedanju. On. Mussolini je naročil Volpiiu, da se odlok glede denarnega obtoka prevede v več jezikov v svrho propagande v inozemstvu.
Vladni načelnik je nadalje sprejel tudi predsednika državnega zavoda za izvoz. gr. uff. dr. Pirelli-ja in gr. uff. Al-bertija. Razpravljal je z njima o perečih gospodarskih problemih, ki zadevajo kulturo imenovani zavod. Nato je imel Mussolini razgovor z on. Turatijem in ministrom on. Federzonijem.
Prvi je poročal o sindikalnih zadevah, poslednji pa o notranjem položaju v državi.
Žitni prldeleh v Italiji
preko vseh razlik k enemu čustvovanju in stremljenju.
V reakciji proiti ogrožanju, omejevanju in celo odrekanju narodno-kulturne svobode se čutijo narodne skupine Evrope eno brez razlike glede položaja, od onih, katerim se radi svoje lastne meči ali bolje uvidevnosti naroda, s katerim živijo v isti državi, ni treba bati za svojo narodnost in kulturo, do onih, katere so — kot se v tej lepi Evropi tudi godi — izročene brez moči in zapuščene j brutalnemu naskoku raznarodovalne j politike, ki očitno nastopa z vsemi sredstvi rafinirane taktike.
Toda vzajemnost, ki združuje vse narodne skupine( Evrope, jih povzdiguje tudi nr^ko njihove lastne usode k še višji nalogi, nego je samoohranitev. Lahko priznamo, da se udeležuieio Dosa^
ovsa, 2V2 milijona kvintalov ječmena in 1 milijon 677 tisoč kvintalov rži. Izmed posameznih pokrajin je spravila pod streho največ žita Emilija. Drugo mesto zavzema Sicilija, tretje mesto Lombardija in četrto Piemonte.
Učni jezik na tolminskem učiteljišču in videmskem nižjem tehničnem zavodu
RIM, 9. Prosvetni minister on. Fedele je s posebnim odlokom odredil, da se s prvim oktobra uvede italijanščina kot učni jezik na nižjem slovenskem tehničnem zavodu v Vidmu ter v višjih razredih tolminskega učiteljišča.
Odkritje vojaškega spomenika v Armeft
TURIN, 9. Danes ob 7.30 zjutraj je prestolonaslednik Humbert odpotoval s posebnim vlakom v Armeo, kjer bo odkril soomenik oadlim voiakom.
Ministrski svet se je danes po daljši pavzi spet sestal k seji, manjkalo pa je precej ministrov. Mnogo pozornosti je vzbudil povratek ministra Simuno-vića, ki se je delj časa mudil izven Beograda. O njem so se širile namreč govorice, da se nalašč noče udeleževati i dela v vladi, ker so nekateri ministri započeli akcijo proti Pašiću. V radi-kalskih krogih so se danes vršila živahna posvetovanja. Okrog raznih skupin je zagonetno hodil stari radikal ski prvak Aca Stanojević. Pravijo, da bo Pašić jutri ali pojutrišnjem odpotoval iz Monte Carla v Cavtat. V Beograd pa bo prišel okrog 18. oktobra. Ob Pašiče-vem povratku bodo radikali določili datum za kongres stranke.
Proti finančnemu ministru Peric u so nekateri ministri ostro nastopili, posebno radičevska ministra Krajač in Šibenik. Po seji današnjega ministrskega sveta so namreč novinarji doznali, da je minister Perič predložil stari proračun in zakonski načrt o novem proračunu. Radičevska ministra pa sta protestirala, češ da' jima finančni minister preveč črta proračune. Prišlo je tudi do spora med ministrom Trifuno-vićem in Peričem radi kreditov za samostan sv. Vladimira. Vlada je namreč že zdavnaj določila za ta samostan posebne kredite, ki jih pa finančni minister Perič sedaj ni hotel odobriti.
Kriza v premogovni industriji Še nI rešena. Prometni mini sfer je danes objavil, da bo to stvar rešil v sporazumu s trgovinskim ministrom dr. Krajačem. Rekel je, da bodo morali premogovniki znižati cene za 15 ker bodo sicer železnice dobile kurivo samo iz državnih premogovnikov. Če br se ne nakopalo dovolj kuriva, se bo produkcija v državnih rudnikih povišalMinistrski svet je danes razpravljal tudi o pogodbi med monopolno upravo in «Socićtć Gćnerale des Tabacs* radi prodaje jugo slovenskega tobaka. Vlada je to pogodbo odobrila.
Finančni minister Perič je danes novinarjem izjavil, da javnost ni storila prav ko ga je napadla radi pogodb, ki bi se bile morale skleniti med monopolno upravo in inozemskimi družbami radi prodaje tobaka. Rekel je tudi, da bo zakonski načrt o novem proračunu kmalu končan in predložen kralju v podpis. Novi proračun je mnogo manjši od prejšnjega.
V narodni skupščini sta danes zasedala odbor za izenačenje neposrednih davkov in anketni odbor, kateri le za-
slišal inšpektorja ministrstva za vino Dragišo Stojadinoviča, ki čas vodil ostro kampanjo proti Radetu Pašiću. Dragiša Stojadinovič je anketnemu odboru govoril o mnogih novih aferah Pašičevega sina. Po daljši debati je bil sprejet predlog, da naj Dra-giša Stojadinovič obrazloži vse te afere in naj obenem predloži tozadevne akte, ki jih ima v posesti.
H.kongres jugoslavenskih pravnikov
LJUBLJANA, 9. (Izv.) Danes dopoldne je bil v veliki dvorani hotela Union na svečan način otvorjen II. kongres pravnikov Jugoslavije. Udeležba je impozantna. Že pri otvoritvi je bilo prisotnih nad 1500 pravnikov iz vseh kraljev države. Zastopane so bile tudi vse oblasti. Svečani otvoritvi so poleg odličnih zunanjih pravnikov prisostvovali tudi predstavniki zunanjih vlad in privatne organizacije. Otvoritveni govor je imel dr. Majaron, nakar je kongres prešel k delovanju in so bili tekom dneva podani glavni referati.
Z Bleda je prispel danes dopoldne v Ljubljano tudi notranji minister Maksi-mović, ki je bil včeraj pri kralju v av-dijenci.
Po sprejemu Nemčije v Družbo nsrodov
Veselje angleškega in negotovost fran* eoskega tiska - Nemčija bo zahtevala izpraznitev zasedenega ozemlja
LONDON, 9. Angleški tisk pozdravlja hali.
jfzSiTOM orsanlzflcOe na Bolgarskem
4	* Senzacij onalne vesti o zaroti - Uradna
komunik* o aretacijah - Meje zastražene
SOFIJA, 9. O zadnjih senzacijonainlh aretacijah na Bolgarskem je bil objavljen uraden komunikć, ki pravi: Policijska direkcija izjavlja, da je bilo radi odkritja nove agrarno-komunistične zarote aretiranih osemnajst oseb. Zarotniki so hoteli vzpostaviti tajne zveze s svojimi pristaši. V mnogih mestih so delovali odseki zarotniške organizacije. V prestolnici so člani te organizacije razširjali idejo prevratništva ter so pripravili že vse potrebno za tozadevno propagando v Traci ji. Organizacija je izdajala tudi tajno periodično publikacijo, ki je nosila naslov «Rdeči prapor«. Policija je zaprla tiskarno, v kateri se je omenjeni list tiskal.
Oblasti so obvestile liste, naj objav-.ljajo glede te zadeve samo poluradne in uradne vesti. Med prebivalstvom pa krožijo o tej zaroti vznemirljive govorice, ki pa so gotovo v veliki meri plud domišljije. Pravijo, da so zarotniki hoteli aretirati vse ministre ter pognati v zrak kraljevsko palačo, sobranje in ministrstva. Pravijo tudi, da je bila palača Vojaške zveze podminirana. Slučaj je nanesel, da so mine še o pravem času izsledili v podzemskih prostorih pa/-lače.
Zarotniki so hoteli baje obračunati najprej z generali, predvsem pa z generalom Lazarevom. ki je znan po svoji odločnosti, radi česar so se ga najbolj Nekateri trde, da so zarotnike
z velikim zadoščenjem sprejem Nemčije v Družbo narodov.
«Daily Telegraph» piše: Vstop Nemčije pomeni zmanjšanje in končno odstranitev duha nezaupanja, ki je do sedaj obdajal ženevsko diplomacijo. S
podpirale makedonske revolucionarne tolpe, ki stoje sedaj pod vplivom Moskve.
Kar je mogoče z gotovostjo trditi, je samo to, da je sam ministrski predsednik priznal včeraj v sobranju, da
svojim obnašanjem bo Nemčiji lažje j je policija prišla na sled ta.ini organi-razčistiti atmosfero, kot katerikoli drii-jzaciji ter da so bile, kakor zatrjuje tudi gi državi. Njena naloga bo, dementirati i današnji uradni komunike, izvršene prorokovanja, da namerava zahtevati ! številne aretacije, katerih pa Še ni ko-nemogoče stvari, in mnogo bo odvisno 1 nec. Sofija je kakor pod obsednim sta^ od tega, na kak način bo Nemčija pred- > njem. Listi ne smejo pisati o zaroti, obložila svoje zahteve.	j javljati smejo samo uradna poročila.
Liberalna «Westminster Gazzette» '.Na. jugoslovensko, grško in romunsko pravi, da bodo sovjetski poglavarji mo-: mejo so bila poslana močna žendarm^-
rali uvideti, da so se sedaj, ko je Nemčija postala: članica ^ružbe narodov,
riiska in vojaška ojačenja, ker hoče vlada preprečiti, da bi one osebe, ki so
zmanjšale možnsoti za sejanje razdora I soudeležene pri zaroti, a še niso bile
med evropskimi državami.
BERLIN, 9. Listi komentirajo soglasji sklep ženevske skupščine, s katerim ^je bila Nemčija sprejeta v Družbo narodov, ter naglasa jo, da se sedaj pričenja nova doba v povojni zgodovini Nemčije.
«Taegliche Rundschau« z zadovolj-
aretirane, ubežale v sosedne države.
- Angleška rudarska stauka
LONDON, 9. Število delavoljnih stalno narašča. Število brezposelnih se je napram prejšnjemu tednu za 6000 zmnajšalo. VcKiitelji rudarjev so sledili stvom konstatira, da je Nemčija čast- ! pozivu vlade in odpotovali v London, k
no dosegla cilj, ki ji je bil dolgo časa nedosegljiv. «Berliner Tageblattu» "e žal, da sta se baš tedaj, ko je bila sprejeta Nemčija, umaknili iz Družbe na-Vodov dve državi: Španska in Brazilija. Naglaša seveda, da pri tem ne zadeva Nemčijo nobena krivda.
«Allgemeine Zeitung» je objavila članek pod naslovom «Konec okupacije», v katerem pravi, da bo morala Nemčija zahtevati, da se takoj -izprazni zasedeno ozemlje.
PARIZ, 9. Vsi listi se pečajo s sprejemom Nemčije v Družbo narodov ter naglašajo, da bodo s tem stopili v ve-
strokovnim pogajanjem. Zveza lastnikov je pozvala nekatera podjetja, da začno takoj z reorganizacijo v smislu predlogov vladne strokovne komisije. Centralni kongres rudarjev je proglasil izid glasovanja, s katerim delavstvo odklanja razširjeno pooblastilo za izvršilni odbor rudarske zveze.
PoloSaj na fpanskem
MADRID, 9. Direktorij razglaša, da na celem polotoku in na otokih ni nobene topničarske vojašnice in nobenega vojaškega oddelka, kateremu bi še po-
Ijavo locarnski dogovori. Glede bodo- -vaU "P0™1 člfst,niHki' /3e vo>f*e x_______i_____®	T-t________ edinice so v rokah vladi udanega čast-
čega zadržanja nove članice Družbe narodov pa kažejo mnogi listi nekako vznemirjenje.
Locarnski pakt, piše «Journal», v katerem vidimo mi najboljše in najbolj sigurno jamstvo za mir, stopa v veljavo. G. Briand sme po vsej pravici biti zadovoljen. Kakšno stališče bodo zavzeli rajhovski delegati? Pomisleki, kj jih imajo nekateri v tem pogledu, dajo misliti.
«Petit Parisien» piše: Včerajšnji dan pomeni nov korak na poti k miru; Lo-carno je bil prva postaja. Bodočnost bo pokazala, ali ima Nemčija, ki je bila še včeraj naš sovražnik, resno voljo za mir.
V «Matinu» ugotavlja Sauerwein, da Nemčija vstopa v Družbo narodov, ni prevzela vseh onih dolžnosti, kot so jih prevzele druge države. Napravila je gotove pridržke glede čl. 16 in s sovjeti je sklenila pogodbo,-v kateri obljublja, da se ne bo pokorila nikaki sankciji. V vprašanju nestalnih sede-
ništva. — Po dveurnem ministrskem svetu je predsednik Primo de Rivera izjavil časnikarjem, da bo izjemno stanje kmalu ukinjeno, da je kralj podpisal več dekretov glede ka-znovanja upornikov in nove razporedbe vojaških moči. Vlada ne bo izvajala nad uporniki nobenega maščevanja, le inicija-torji bodo kaznovani po zakonu.
Trgovinska konvencija med Francijo in Grško
PARIZ, 9. Minister za trgovino in industrijo ter grški poslanik Karapanos sta podpisala trgovinsko konvencij^ ki je stopila na mesto francosko-grške-ga začasnega dogovora od 21. februarja 1924. Za Francijo veljajo ugodnosti favorizirane nacije.
Romunski kralj na Bledu
BLED, 9. Romunski kralj je prispel včeraj okrog 1 ponoči na Bled. Kraljica se je peljala nasproti kraljevemu očetu do Rakeka. Nato sta se romunski kralj
Žev je napravila neznatno koncesijo, vjju jugoslovenska kraljica odpeljala po
zameno pa so ji zavezniki dali deset koncesij. List pravi, da si bo Nemčija gotovo priborila še znatne olajšave.
«Figaro» noče ugibati in pravi, da bo bodočnost pokazala kaj velja nova faza mednarodne politike, ki se sedaj pričenja. «Goulois» pa z žalostjo konstatira, da pomeni včerajšnji dan popolno rehabilitacijo Nemčije, ki se do sedaj nikoli ni hotela podvreči sankcijam in pogodbam.
Nesreča
NEW YORK, 9. Včeraj se je dogodila tukaj silna nesreča. Velik del oboka se je zrušil na potniški vlak in stri strehe pri vagonih. Veliko potnikov je ubitih
železnici do Lesc. Popoldne se je romunski kralj peljal v Bohinj, kjer je obiskal princa Pavla in princeso Olgo, ki bivata v svoji vili ob Bohinjskem jezeru. Na svojem malem dvosedežnem avtu se je pripeljala tja tudi kraljica. Spremljala jo je princesa, ki je prišla skupno z romunskim kraljem na obisk v Suvobor. Romunski kralj je po čajanki odšel v spremstvu nadzornika dvornih lovišč g. Plemela na ribolov, kraljica pa se je odpeljala nazaj na Sled.
Bivša cesarica Ziia se bo preselila na Angleško?
* PARIZ, 9. «Matin» piše, da se bivša ce-M	__ v	. sarica Žita, ki se sedaj nahaja na Špan-
in težko ranjenih. Nesrečo je povzročila j^kem, namerava preseliti na Angleško, eksplozija v spodaj ležeči podzemski j Obrnila se bo v to svrho na angleškega postaji električne železnice.	kralja*
CL
«EDU?OST»
V Trstu, dne 10. septembra 1926.
DNEVNE VESTI
He postimo propasti niti najslabše zadruge!
Eden glavnih vzrokov zastoja našega kmetijskega gospodarstva je pomanjkljiva strokovna izobrazba našega kmetovalca. Kljub temu da imamo strokovne gospodarske liste in drugo poučno čtivo, moramo priznati, da se jih naš kmet le malo poslužuje. Tudi ni naš kmet zadostno naklonjen gospodarskim poučnim predavanjem, katera se večkrat vršijo skoraj pri praznih dvoranah. Res je, da se naš kmet s svojo zaposlenostjo ne more omejiti na osem-urno delo — in večkrat tudi njihovo siromaštvo otežuje njih združitev in pogostejše sestanke za posvetovanja o splošni strokovni izobrazbi.
ja na Dunaj ob 12.45. Vrača se aeroplan ob torkih, četrtkih in sobotah. Za sedaj je služba omejena na navadna in ekspresna pisma. Poleg navadnih znamk gre na pisma Se enaka dodatna pristojbina kakor na pisma za progo Brindisi-Carigrad.
Iz Trsta gre zadnja poŠta za novo progo z vlakom 1651, ki odhaja ob nedeljah, torkih in četrtkih ob 23.45 in prihaja v Benetke ob 4. 15. Pisma naj se dene jo pravočasno v posebno skrinjico z napisom «Posta Aerea» v vezi glavne pošte. Cim prej bo skrinjica postavljena v ul. Milano blizu drugih Skrinjic za pisma.
DruStvene vtsti
D. K. N. Tommaseo, Danes ob 19.31 »seja. Navzočnost vseh odbornikov obvezna. Jutri ob 18.38 sestanek s predavanjem. — S. D. «Adria». Danes običajni članski _ _ __________________glede sestanek v navadnih prostorih. Prisotnost
na" to pa se po deželi tudi v naprednej--^eh članov cujno^po^trebna. Izvedelo^se
ših krajih najdejo ljudje, kateri kot ne- "	""
verni Tomaži sploh ne verujejo v sploš-
ne in končno v kmetijsko-gospodarske nauke.
Taki ljudje ris potrebujejo lastnih zadrug, zato ker se že obstoječa zadruga nahaja začasno v slabem gospodarskem položaju. Ne slutijo pa, da bi ta mala zadruga mogla biti zanj neizčrp-ljiv vir blagostanja, do katerega blagostanja vodi napredek in znanje. Poglejmo Belgijo, Dansko, itd., katere so prišle do blagostanja in napredka z učenjem in z v njem pridobljeno sposobnostjo.
Rušiti pa svojo zadrugo, ker danes ona nazaduje, — saj tudi neštevilno močnih podjetij nazaduje — ko tudi mi posamezniki vsak v svojem gospodarstvu nazadujemo in ko opazujemo kot težko moro padanje vseh poljedelskih cen, a cene obrtnih in tovarniških izdelkov ostajajo, — dalje radi pomanjkanja kredita — je to rušenje lastnih zadrug neodpustljivo.
Odkod, naj vendar ravno uboga zadruga — edina sedaj cvete, ko se vse okoli nje ruši in ko se vsak posameznik komaj vzdrži
Odkod naj zadruga črpa moči, ko vsak član beži od nje, mesto da bi se je še bolj oklenil v čvrstem zaupanju, da nam mora priti rešitev samo od složnega in premišljenega dela zadruge.
Težko je nevernemu Tomažu govoriti o velikih nalogah, ki jih ima zadruga na deželi, kakor je težko govoriti slepcu o svetlobi. In vendar
bo marsikaj novega. Še ne udruženi naj prinesejo slike s seboj.
Ureditev trainingov!
Pričetek točno ob 8.30 zvečer.
—	P, d. cllirifai. XXII. društveni redni občni zbor se bo vršil v nedeljo 19. t. m. ob 10. uri v društvenih prostorih. — Odbor.
—	M. D. Zarja - Bojan. Nocoj sestanek, odpade. Obenem je članstvo naprošeno, da opusti za danes zahajanje v prostore. — Predsednik.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 9. 9. 192«.
in predlaga sanjo kasen 2 mesecev zapora In 900 L globe.
Besedo povzame branitelj* ki dokazuje, da zamore omračen um popolnoma o temniti v trenotku prepira, in Canamttijeva je izgovorila te besede v prepiru z ženo nekega miličnika. Sodišča naj pomisli, da ima pred seboj polblazno žensko in naj smatra •to dejstvo kot olajševalno okolnost. V po-rejenem slučaju zahteva on najmanjšo mogočo kazen in Se to pogojno.
Canarutti je bila spoznana krivo prestopka Člena 9. kaz. zak. in je bila, upoštevajoč vse olajševalne okolščine, obsojena na 2 meseca ječe in 900 L globe. *
TELESNA VZGOJA
SPORT
S. D. «Primorje» Veliki športni dan na Prošeku 12. t. m.
Kolesarska dirka na progi 120 km. Opozarjamo kolesarje, da se udeleže v čim večjem Številu te dirke, ker je zadnja v tej sezom. Poleg šestih navedenih svetinj so-še razna druga darila za prvo-došle na vseh medciljih in na cilju.
Distančni tek na progi 5 km. Tudi ta panoga je
dobila pri naših atletih velik razmah in prepričani smo, da bo poset kar največji.
«Primorje«-«Magdaleni] Nogometna tekma, ki bo nudila mnogo užitka vsem posetnikom igrišča. V predtekmi nastopita bazeni «Primorje»-«Rocol».
Prepričani smo, da bo ta manifestacija častno obiskana, ker je organizacija najpopolnejša. Opozarjamo že naprošene motocikliste, naj se gotovo v nedeljo odzovejo za spremstvo kolesarske dirke. ' Prosita se M. D. «Magdalena* in M D. «Rocol»t da še tekom današnjega dne dasta definitiven odgovor glede nedeljskega nastopa.
Nogometa! tmiažr za kapo dr. Dorčeta Sardoč
S. D. «Obzor* javlja, da sprejema vpis k tekmovanju turnirja do danes zvečer do 22. ure. Obenem vabi zastopnike bratskih društev, katera so se
Albertinija in ga vprašal, kaj se je zgodilo I Občni zbor Dramatičnega dra£tva s čolnom; zahteval je tudi, naj mu povrne j v Gorici, ki bi se imel vršiti včeraj v četr-povzročeno škodo, ker je mladenič izgubil tek, je prenešen radi nepričakovanih ovir
Zopet je enkrat trg popolnoma izpreme-nil «voje lice. Zazdelo se je, da ga je nekdo často barvo. To so bile češplje, ki so tvorile i vpi&all, m "sestanek, kaUri se vrti danes zve^- ob/bil za.to premeščen na drug parnik. Šele
razne predmete. Albertini mu je sicer obljubil, da bo poravnal škodo, toda kmalu potem je odpotoval s parznkom v Trst. Dasi čoln ni bil izgubljen in tudi škoda ni bila znatna, si je Gulič vzel stvar zelo k srcu. Rađi žalosti ln jeze mu je postalo tako slaboga se je zgrudil nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda še pred no je dospel tja, je siromak izdihnil. Zdi se, da je od žalosti zadela kap.
Tragičen samomor pomorščaka.
Na parniku «Graz», ki je včeraj popoldne priplul v naše pristanišče, se je proti koncu vožnje dogodil tragičen dogodek. Ko je parnik plul v višini Pirana, je prvi natakar Anton Bekar, rodom iz Sežane, skočil skozi okno salona drugega razreda v morje. Pomorščaki, ki so to zapazili, so naglo sporočili dogodek kapitanu. Ta je takoj ustavil parnik i ndal spustiti v morje čoln, s katerim so pomorščaki naglo odve-slali proti mestu, kjer je nesrečnik skočil v vodo. Toda Bekar se ni več prikazal na površje; šele po dvajsetminutnem iskanju so našli njegovo truplo. Nesrečnik je imel privezane k nogam uteži, po čemer je bik> mogoče dognati, da je mož skočil v vodo s trdnim samomorilnim namenom. Iz pisem, ki so jih našli v njegovi kabini, je razvidno, da je Bekar že pred več dnevi sklenil, da si vzame življenje; ni pa nikjer nič omenjeno, kaj ga je gnalo v smrt.
Pri žalostnem dogodku je posebno tragična okolSčina, da je med ljudmi, ki so čakali na pomolu na parnik, bila tudi Be-k ar jeva žena z dvema otrokoma. Ko je videla, da njenega moža ni na spregled, je vprašala njegove tovariše, kaj to pomeni. Pomorščaki so ji sočutno prikrili tragično resnico, rekoč, da je Bekar obolel ter da je
na pondeljek 13. t. m. ob 20.30 v Trgovskem domu. — Odbor.
kar čez noč prepleskal s. temnosivo vijol-!21. uri v društvenih prostorih pri Tirolcu. Na se velike skupine v rudeči barvi paradižnika. J stanku se bo izvolilo izmed zastopnikov vodstvo, Danes jih je bilo na trgu nad 160 kvinta- katero bo vodilo turnir do konca lov, od katerih jih je dal bližnji Kras 135, 15 pa Istra — druge so iz bližnje okolice. Njih cena navzlic velikanski množini ni mnogo padla. Blago je dobro, povsem zrelo in zelo pripravno za vkuho. Seveda se ga za to malo porabi radi visoke cene.
Na splošno je sadni trg zavzel danes tri četrtine blagovnega. Zelenjadni del sicer ni bil bogvekako slab, toda tudi izven Čisto sadnega dela smo videli med zelenjavo jerb&se, košare in brente lepih ČeSpelj, bre-
Iz tržaškega življenja
Dranatitna peripetije in tragičen epilog ponosnega izleta s čolnom
Kako ima lahkomiselno dejanje včasih
lahko prav žalostne posledice, dokazuje
nenavaden dogodek, ki se je včeraj dogodil
v Grijanu. Prileten: ribič je umrl od žalosti,
. „ . „ . ,	„ , „ Q. ker so mu brez njegovega dovoljenja vzeli
skev, jabolk, hrušk m drugega. Breskve so ; goln ^ mu poškodovali
množmsko popustile Na trpi jih jc bilo j Tra^ČIlemu do?odku je nehote in labko-kakih 50 kvintalov. Zato pa so mo^no|ffiiselno dal po™d224etni Anton Albertini, jiarastle fige, ki so dosegle količino 50 kvin- natakar y holelu «Grignano» v Grijanu, talov. Tudi množina sadja se je sukala j Predsino2nje nu^eniču šinila v glavo okoli te številke kar je precej v očigled nesrečna migel da w se	^ k®atek
dejstvu, da smo šele v prvi polovici sep- ; izlet g čohlom o5 sJikoviti grljanski obalf.
tembra.	_______ .. Misel je bila vabljiva in Albertini se je brez
isa zelenjadnem delu trga seje opaz io j dalš pomišljanja odločil, da jo spre-pojemanje paradižnika m narastek čebule.'	- ^ ^ J	' J v
najokornejši in pojemanje paradižnika m	v dejanje> Domenil se je z dvema nie-
neverni Tomaž četudi ne veruje v nau-hwvma s krompirjem še vedno klavrna ;mu znanima dekletoma - 22-letno Ivanko
kT^a^Sek tudf on v dnu duše T^J5 flž?lQm .m	N°v S^S'JS j De Monte in 17-letno Marijo Katarinič, ki
ke m napredek, — tudi on V dnu auše tržaškem trgu je v Trstu ze o priljubljeni slj3iit& pri družini Grego, bivajoči v vili
«Maddalena» v Grijanu — ter se odpravil z njima v malo grljansko pristanišče. Tam je skrivaj odveza! čoln 58-letnega ribiča Antona Guliča iz Kontovela, sedel z dekle-
hrepeni po napredku kot slepec po'gelen. Lepe kupčije so se sklepale z buča-svetlobi.	-	j mi, dočim so kumare izginile.
Zato ne klonite Vi, četudi maloštevil-^ Cene so bile danes sledeče:
ni z&drugarji, ki poznate vzvišeno nalo- Zelenjava: Radič 80—320; pesa 60; pesa	__________________^___________
gro zadružništva in gospodarskih dru- bela 50—60; šelen 90—100; špinača 140 do : toma vanj ter brezskrbno odveslal od bre štev, katera morajo biti stebri, iz kate- 240; buče 60—150; zelje belol20;vrzote j ga Vožrja po morju v tihi noči je bila pri-
rih v71< 1 i i p nanrerlok in hlaeostanie 60—80; fižol v stročju zelen velik 140—200, i jetna in brezskrbni-trojici niti ni prišlo na rih vzklije nas napredek in blagostanje stročju za luščenje lisast in svetlo- mifel, da bi jo doleteti kaj neprijetnega. Zadru carji. strnimo se zopet v vrste______J9An. v	»ia^ muli! ^	" i™..
pozneje, ko je bilo truplo njenega moža .prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice, je reva zvedela strašno novico.
delavnosti in oduševljenja- Tudi po česen 200—210. — njenih žilah se bo počela pretakati topla Sadje: Breskve
80—500-
da ste umeli v težkih časih vzdržati steber bodočemu napredku.
Rado Cerkvenik.
Zamerljivost
G. Suligoj iz Idrije pri Bači nam piše, da
kri, kateraJ bo branila vse dele in vse 100; hruške 100—300; jabolka 50—80; ude svojega zadružnega telesa. Naši ro- fige 50^90; grozdje 170—400; indijske fige dovi bodo blagoslavljali Vašo vztrajnost 50; limone 10—35 L za zaboj. —_
in požrtvovalnost, ko se bodo zavedali,	va§|co SodiŠČC
Žaljen)« prvega ministra.
Včeraj se je vršila na tukajšnjem kazenskem sodišč« sodna obravnava proti Cana-rutto Mariji, ki j« glasom obtožnice pred časom izrekla v svojem stanovanju naje prišel v zamero pri svojih sovaščanih, Pram svo3? podnajemnici besede, žaljive za ker da ga obdolžujejo, da je on pisec dopi- P^ega ministra, on. Mussohnija. Zasliše-sa iz Idrije pri Bači, ki je bil objavljen v vanje prič, posebno karabinirskega bnga-torkovi «Edinosti». Čudna se nam zdi taka dirja Sonci Nicole je dokazalo, da je ob-zamera v tako zavedni vasi. V ostalem radi toženka slaboumna in v resnici se med akti ustregamo želji g. Šuligoja ter izjavljamo, nahaja zdravniško spričevaao, ki pravi da ni on naš dopisnik v onem okrožju. G. fQed drugim, da je bila Canarutto že več-Šuligoja ne poznamo, toda po pismu, ki YTtLi	v	odkoder so
nam ga je poslal, sklepamo, da bi lahko je z^lnjič izpustili neozdravljeno. pisal. Poziv, ki smo ga napisali pred krat-, Državnemu pravdniku te listme niso do-kim, da naj vsakdo dopisuje v «Edinost», i voIJ m zahteva nov zdravniški izvid, ker je veljal vsem. Nikaka zamera ni ta na ematra da se zamore po vesti obsoditi le mestu, zakaj dopisovanje v naše liste ni tedaj, ako je obtoženka odgovorna za svoje nikak greh, temveč sveta narodna dolžnost dejanje. To odgovornost da pa zamore le
obrnil čoln proti bregu, da bi čim preje pri-Češplje 60 do! veslal na varno. Toda čoln ni več ubogal
vsakogar, ki more koristiti svojemu kraju in svojemu narodu s peresom v roki. Za vse pa mora veljati: Proč zameriji-
smanjšati menjena slaboumnost, za katere konstatacijo je potreben zdravniški izvid. Branitelj obtoženke, odv. Ilessi, se proti-
vost in prevelika občutljivost! Ne bodimo tej zahtevi drž pravdnika, ker smatra malenkostni v teh resnih časih, temveč | z* zadostno že priloženo zdravniško spn-
iinejmo stalno pred očmi tudi skupne višje cilje!
Zračna poŠta
Pred kratkim se je otvorila zračna poštna proga Benetke-Celovec-Dunaj. Pošta odhaja iz Benetk ob pondeljkih, sredah in petkih ob 8.15, iz Celovca ob 10.45 in priha-1 ša dokazati polodgovornost Cavaruttijeve
čevalo in prosi sodni dvor, da naj že iz neumnih besed, izrečenih proti prvemu ministru sestavi sam potrebno spričevalo duševnega stanja obtoženke.
Po desetminutnem posvetovanju naznani predsedni, da je sodni dvor zavrgel zahtevo državnega pravdnika in poda besedo istemu. Kraljevi prokurator radi tega sku-
veslom; veter in valovi so ga gnali na odprto morje, Čeprav se je mladenič trudil z vsemi svojimi močmi, da bi ga obdržal v pravi smeri. Tako je minilo več ur, a vreme se ni zbolj&alo. Izmučen od prevelikega napora, je Albertini končno nehal veslati in prepustil čoln valovom, ki so ga premetavali kakor neznatno igračo. Nesrečni izletniki 90 prestali trenutke, ki jih ni lahko opisati; večkrat so £e mislili, da se bo čoln potopil ter da so izgubljeni. Po neskončno dolgih nrah se je naposled začelo svitati in napočil je težkopričakovani dan. Kmalu se je pojavila na obzorju temna točka, ki se je polagoma bližala; bil je parnik »Monfalcone«, ki je peljal delavce iz Trsta v tržiško ladjedelnico. Ko se je parnik dovolj približal, so nesrečni izletniki začeli dajati znamenja, da se nahajajo v stiski. Kapitan, ki je zapazil znamenja; je obrnil parnik proti čolnu. Kmalu potem so bili nesrečni izletniki na varnem. 3-H so prepeljani v Tržič, kamor je parnik zavlekel tudi čoln. Od tam so se Albertini, De Monteva in Katariničeva vrnili z vlakom domov.
Medtem so bili v Grijanu v velikih skrbe, kako je končal ponočni izlet s čolnom.
Zjutraj so namreč ugotovili, da je zmanjkal Guličev čoln in ker so pogrešali Alber=-tinija in dekleti, so upravičeno sklepali, da se je trojica podala na morje. Dr. Grego je že telefoniral pristaniškemu poveljništvu v Trstu, da bi pričelo tozadevne poizvedbe, ki so seveda ostale brezuspešne, ker so bili ponesrečenci medtem že rešeni.
Toda pomorska prigoda je imela, čeprav je z vrnitvijo pogrešanih srečno končala, žalosten epilog. Okoli 14. ure je Gulič, ki je bil v velikih skrbeh za svoj čoln, srečal
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Goriška gimnazija ln licej.
Tajništvo kr. liceja objavlja: Letos se prično izpiti (sprejemni, ponav-ljalni, maturitetni in usposobljenostai) z 31. dnem tekočega meseca; splošni šolski pouk se prične 6. dan oktobra. Vpisovanje, ki se prične 10. t. m., se zaključi 3. okt. Gojenci, ki nameravajo vstopiti v ta zavod, na^ spišejo prošnjo na kolkovni papir za 2 liri, naj io naslovijo na predsednišivo ter ji prilože: Rojstni list, izpričevalo o cepljenju koz, preidoče izpričevalo, izpričevalo o istovetnosti, listino, ki izpričuje, da je vplačana vpisnina (v znesku 60 L) oziroma ki izpričuje, da ima gojenec pravico do oprostitve šolskih pristojbin. Tudi oni morajo vložiti prošnjo na kolkovni poli, ki so poleti napravili sprejemni izpit za 1. razred gimnazije. Vsi drugi gojenci, ki nameravajo nadaljevati svoje študije na zavodu, naj to naznanijo na navadni poli predsed-ništvu v prej omenjenem roku (10. sept. — 3. okt.)
Delovanje mestne policije.
Radi policijskih prestopkov je bilo v Gorici v tretji tretjini minulega meseca (21. avg. — 31. avg.) oglobljenih 145 oseb in sicer, ker so vozili po poteh, določenih za pešce 21, brez zavore 16, prehitro 5, brez zvonca 27, brez luči 33, radi prestopka urnika za trgovine 4, radi voz brez predpisane tablice 20. 11 oseb je bilo kaznovanih, ker niso imeli psi nagobčnika, 6, ker so pustili živali brez nadzorstva in 2, ker sta iz-čiščala greznice na navaden, nehigijeničen način.

IDRIJA PRI BAČI.
Ulet v Čepovan — odloženi
Kakor je bilo v «Edinost» že javljeno, se* je imel vršiti dne 8. t. m. izlet našega »Prosvetnega društva« v Cepovan. Ker pa so ga zadnji dan pojavile nepredvideTane iapi»
ke, se je moral izlet odložiti na nedoločen čas!
Toliko v vednost!
SU ŽID. Društvena prireditev.
Igra našega prosvetnega društva se bo vršila dne 19. L m. z že objavljenim vzpo-redom in ne 12. t. m., kakor se je prvotno določilo.
KNEŽA Društvena prireditev.
Narodna Čitalnica priredi v nedeljo 2€ t. m. Ant. Novačanovo dramo v treh dejanjih «Veleja». Posameznosti se pravočasno naznanijo.
BORZNA POROČILA.
Trst, 9. septembra 1926.
Amsterdam 1120—1160, Belgija 77—78; Francija 81—£2.50, London 134—136, New York 27.60—28, Španija 420-^40, Švica 350 do 550, Atene 32—33, Berlin 660—680, Bu-karešt 13—14.50, Praga 82—83, Ogrska 0.0309—0.0405, Dunaj 396-410, Zagreb 49.50—50.25.
Vojnoodškodninske obveznice 67.50.
Uradna cena zlata <8. IX) 531.41.
MULI OGLA
BERLuz-scHooL p,ia Fawo Fnzi M'pouk ,n
L prevodi v vseh jezikfh. (1 r59
BABICA, diplomirana, sprejema Via Madonnina 10, II.
na doiu. 1396
BRIVSKEGA pomočnika s hrano, «tanc an|cm in plačo po sposobnosti sprejme P. Zupančič, brivcc, Opatija. Villa Persič.	1387
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-19.
1?«9
GLYKOL je pravi dobroimk vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavoboiu, pomanjkanju slasti. Glyku! jo splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteilanovich, Trst Via Giti-liani 42.	136'
ELIZIR CH7NA. Jako okusen. Vzbuja tečnost	iti
je naiboljae zdravilo proti želodčnim .šibko5l:.m	in
za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva	se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani .12.
1369
DEČEK poštenih starisev, krepak, star 16 let, se želi izučiti pri mehaniku-kovaču. Naslov pri uprav-ništvu.	1397
DEKLICA, štirina'"tietna, z dobrimi spričevali, želi vstopiti kot učenka v trgovino manufakture. Naslov pri upravništvu.	139S
ŽENSKA, štiridesetletna ali vdova brez otrok, r« išče zn na deželo za vsa hišna dele. Plača L 120 mesečno in hrana. Pojasnila Via S. Lazzaro 19t skladišče.	1399
POSLOVODJO aH poslovodkinjo sprejme konsuniT na zadruga v Bukovici - Volčjadraga (Valvolctanu). Nastop takoj. Plača po dogovoru.	140f

m

PODLISTEK
JULES VERNE:
(109)
Skrivnostni otok
Tako so preSIi štirje pravi zimski meseci, junij, julij, avgust in september, med hudimi mrazovi. V splošnem pa ni granitna hiša trpela vsled slabih vremen, ravno tako ne staja, ki ni bila tako na odprtem kakor planota, od druge strani pa jo je ščitila Franklinova gora. Vetrni sunki so dospeli tja, šele ko so se ubili ob obrežnem skalovju in gostih šumah. Škoda ni bila nikdar posebno velika in Ayrtonove spretne in pridne roke so naglo vse popravile, ko se je nekega oktobrskega dne tja podal.
Tekom zime se ni zgodilo nič posebnega, dasi sta Nab in Pencroff pazila na najmanjše pojave, o katerih bi se dalo sklepati, da so skrivnostnega izvora. Top in Jup nista tekala več okrog rova ter nista kazala nikakih znakov nemira. Zdelo se je,
kakor da se je vrsta nadnaravnih dogodkov zaključila; vendar pa so v granitni hiši marsikateri večer govorili o tem, in vztrajali so pri zaJključku, da morajo raziskati najbolj nepristopne dele otoka. Toda resen dogodek, ki je grozil postati usoden naselbini, je odvrnil Cira Smitha in njegove tovariše od njihovega namena.
Bilo je sredi oktobra. Spomlad se je naglo bližala. Solnčni žarki so zbudili naravo in med vedno zelenim iglastim drevjem se je že kazalo mlado zelenje pinije, banksije in deodarja.
Kakor znano, sta Gedeon Spilett in Har-bert že večkrat napravila fotograiične posnetke pokrajin otoka Linkolna.
17. oktobra je Harberta čisto nebo zapeljalo, da je prišel na misel posneti ves Zvezni zaliv, ki so ga s planote Lepega razgleda videli ležati pred seboj od čeljustnega rta pa do Krempljastega rta.
Obzorje je bilo čisto, lahen veter je pozi-baval morje, ki je bilo videti v daljavi kot jezero, na katerem so se bliskale posamezne krasne luči.
Objektiv so postavili na okno granitne hiše in v njegovem vidiku sta ležala obala
in zaliv. Harbert je kakor po navadi fiksiral plošče s primernimi kemikalijami v temnem prostoru granitne hiše.
Ko je prišel spet na svetlo, je zapazil na svoji plošči majhno, komaj zaznatno točko na morskem obzorju. Skušal Jo je odstraniti s pranjem, toda ni se mu posrečilo.
«StekIo ima pogreŠek», si je mislil.
Tedaj je iz same radovednosti s pomočjo povečal nega stekla, ki ga je odvil od aparata, natančneje pogledal madež.
Komaj se mu je oko na njem ustavilo, je zavpil in plošča bi mu bila skoraj iz rok padla.
Stekel je takoj v sobo, kjer je bil Cir Smith, mu podal ploščo in lečo ter pokazal na oni madež.
Cir Smith je pogledal na točko; nato je pograbil svoj daljnogled in stekel k oknu.
Po skrbnem raziskovanju obzorja z daljnogledom je končno obstal na Zemljini točki, nakar je Cir Smith spustil daljnogled ter izustil samo eno besedo: «Ladja!»
In resnično, daleč zunaj je bila na vidiku otoka Lincolna ladjal
Konec drugega dela.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo ljubljeno mamico, sestro in taščo
MARIJO PERHAVEC roj. GREGORIN
izrekamo našo n'ajsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti m šolskim sestram v Tomaju, preč. duhovščini in dr. Addobbati-ju, kateri jo je v celem času njene dolge bolezni zdravil z občudovanjem vredno vestnostjo in potrpežljivostjo.
SEŽANA-UUBUANA, 10. septembra 1926.
Žalujoče rodbine:
PERHAVEC, GREGORIN, AMROŽIČ, BIBER.



KRONE
plačuje vedno par cent. več kot drugi
ALOJZIJ PONI Piana Garl&alđl Z
9:5 prvo nadstropje
Pazite na naslov!
Pazit« na naslov
Brezplačno zdravi
dravnil t Moli Zaletel
a doma t Bistrici (Komlek)
vse revne bistriškega okraja vsako sredo in soboto dopoldne od 7. do 9. ure, .a siromake postojnskega okraja vsak torek in petek popoldne od 2. do 4. ure v privatni kliniki g. dr. Cicero v Postojni. (909)
Krone
limon m s-tinb zrn mm
Blato plačuje po vitjih conah nego vsak drugi
Albert Povh — urama
M 419
TržGfHo po;o]!ln! In MnOnlcs
registrovaca radruga z omejenim poro5tv^j
uraduje v tvoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst.
: rs
9 i
g
Sprejema nsvadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun vloge za čekovni proiaet, ter jih obrestuje

večje in stalne vloge^po dogovoru.
Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
B> razpolago varnostne celice (safe)
Orodne ure za stranke od 87* do 13 Io od 16 do 18
Ob nedeljah je urad zaprt.
916
HolstorelšI slov. denarni zauod