Telefon št 74.
Posamna Številka 10 h.
Po pošti projeman: za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » četrt » » 6 » 50 » mesec » 2 > 20»
V opravnlštvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 • — » četrt » » B „ — » mesec » 1»70»
Za pošiljanje »a dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naro6nlno In insarate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2.;
Rokopisi se ne vra&jo, nefrankovana pisma no vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niških ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 54.
V Ljubljani, v soboto, 7. marca 190B.
Letnik XXXI.
Kaj porečete?
Vsak čas prinese t našem javnem življenju kaj zanimivega iz naše domače slo-vensko-nemške zveze. Danes moramo zopet beležiti tri pojave.
Prvi je uvodnik »Politik-e« z dne 26. februvarija pod naslovom »Die Slovenen«, drugi pojav je v »Grazer Tagblatt-u«, namreč govor dr. Egger-ja na občnem zboru »Deu tscher Verein-a« v Ljubljani, in tretji je naš dopis iz Tržiča, v našem listu objavljen dne 5. marca t. 1.
Pojdimo po vrsti.
Uvodni članek v »Politik-i« pod imenom »Die Slovenen« obravnava najprej naš geografični položaj in slika naše neugodno položenje, da smo razdeljeni v štiri dežele in podrejeni štirim deželnim političnim oblastim in pošiljamo svoje poslance v šest deželnih zborov. Narodni program vseh Slovencev je, združiti vse slovenske dele v eno politično in avtonomno celoto, kar pa je ob sedanjih razmerah šo nedosegljivo in Slovenci skušajo v sedanjih razmerah tako ali tako izhajati in si svojo eksistenco obraniti. Ugodno za Slovence je to, da v dveh upravnih pokrajinah, to je na Goriškem in Kranjskem, žive v kompaktni večini, vzlasti pa je Kranjska takorekoč čista slovenska pokrajina.
Potem navaja, da bi Slovenci na Kranjskem neizmerno mnogo lahko koristili svojim rojakom v drugih pokrajinah materielno in moralno, če bi se tu ne klali. Potem pripisuje krivdo obema strankama, češ: Pecca-tur intra muros et cxtra 1
No, mi ne bomo danes polemizovali s »Politiko«, na kateri strani je krivda večja, ali na naši ali na liberalni. Prišla bo morebiti še prilika, ko bomo z dejstvi pokazali, da na boju, ki presega meje dopustnosti, ima odločno največji delež nasprotna liberalna stranka.
Zanimiv pa je v »Politik-i« odstavek, ki govori o slovensko -nemški a 1 i -
a n c i, in lato ga ponatiskujemo v slovenskem prevodu.
»Politik« pravi: »Na Kranjskem je samo od Slovencev odvisno, da imajo odločno slovenski deželni zbor, v katerem bi bila nemška manjšina omejena na deset mož vele-posestva; da, mi celo mislimo, da bi bilo mogoče s pravo taktiko tudi to psevdonem-ško zastopstvo odpraviti. Namesto tega pa so se spojili liberalni Slovenci z liberalnimi Nemci v nemško - slovensko večino, katerim nasproti stoji manjšina konservativnih Slovence v. Ni od Slovencev odvisno, da odločijo, kakšaa bodi večina deželnega zbora, temveč od nemške manjšine, da se tej ali oni slovenski stranki priklopijo. Tako je par Nemcev na Kranjskem moč, ki odločuje, in svojega vpliva gotovo ne uporablja v blagor slovenskega naroda. Tudi češki narod ima stran-karstvo, vend ar ni k o I i ni bi 1 o še, da bi stala nemško-češka večina proti češki manjšini. In razmere v kranjskem deželnem zboru kažejo svoje posledice tudi drugod. Organizacijo, ki bi obsegala v državni zbornici vse Slovence, je popolnoma nemogoče osnovati. Slovenski liberalci, ki v deželni zbornici paktirajo z Nemci, tudi v državni zbornici nimajo prostih rok.« (Čujte, g. dr. Tavčar!)
Ta odstavek je uničujoča cbsodba za zvezo Tavčar sohwegeI. Korajžni »Narod« seveda se je potuhnil in ni ničesar odgovarjal »Politiki«, ker mu je diskusija o »rahli dotiki« z Nemci jako neljuba. Morebiti smo ga izbezali mi, da bo ozmerjal »češke fevdalce«. V stvarno polemiko pa se ne bo spustil, o tem smo uverjeni.
Drugo zanimivost je prinesel „Grazer Tagblatt" v predalu „Deutsche Stimmen" pretekli četrtek. „Deutscher V e r e i n"
LISTEK.
Leonova slavnost.
Rim, 3. marca.
Današnja slovesnost je bila ena onih prireditev, pri katerih se prav očitno kaže velika ideja enote v vesoljnosti, katere zastopnica na zemlji je katoliška cerkev. Tisoči, ki so ta dan prihiteli v Rim, so glasniki te ideje, in otroci vseh narodov, zbrani okoli skupnega očeta, neso to idejo zopet iz Rima, da odmeva na vseh koncih sveta.
Naval na Rim je bil uprav nepopisen. Kdor si ni že prej zagotovil stanovanja, je bil brez strehe. Tako n. pr. so prišli romarji iz Berolina, a si niso o pravem času naročili stanovanja. Celo noč so bili brez Btrehe in so tavali po širnem Rimu.
Naši romarji eo bili dobro spravljeni in postrežem. Na kolodvoru jih je sprejel in pozdravil presv. g. knezoškof ljubljanski. Za 3. marec je bila že velikanska cerkev sv. Petra pripravljena, da ž njo prasnuje sivi starček svojo srebrno poroko.
Avstrijci smo se zbirali od '/»8. ure dalje v Campo Santo. Če prideš na trg sv. Petra, greš pod levo kolonado dalje do vogla Tam zadaj je stari avstrijski in nemški Campo Santo. Mor. de Waal nas je tam sprejel.
Ze od ranega jutra dalje se je ljudstvo
gibalo čez Corso Vittorio Emanuele in stran ske ulice mimo Angelskega gradu. V Borgu je bila pa že prava gneča pešcev, tramvajev in neštevilnih kočij, ki so po bliskovo dirjale, da opravijo svoja številna pota. Zdelo se je, kakor bi se hotel ne le Rim, ampak ves svet izlitj skozi ozki Borgo vun na široki trg pred metropolo krščanstva.
Mi smo se uvrstili v Campo Santo in šli skozi Sacrestio v cerkev. Med tem se je na trgu že zbrala mnogo tisoč glav broječa množica iz vseh krajev sveta najrazličnejših noš, uniform, talarjev, kut itd. Poleg visoke štule Armenca in Kopta si videl elegantne gospodične, poleg kranjskega Janeza sladkega Francoza ali veličastno korakajočega Spanca, samo z vstopnico se je moglo priti v cerkev. To se glasi sicer čudno, a je čisto naravno. Bilo bi smrtno nevarno, ako bi se pri taki priložnosti ne natanko ogradil prostor te velikanske cerkve in spustilo vanje le toliko tisočev, kolikor jih ima v njej prostora.
Tudi italijanska vlada je računala s tem dnem. Mnogo vojaščine je poklicala v Rim, vsa cerkev sv. Petra je bila obdana od mnogoštevilnih vojakov, samo na trgu sv. Petra sta opravljala službo dva bataljona, ia nas vojaščine ravno ni bilo toliko treba, ker nismo prišli v Rim s sekirami, a da so bili vhodi dobro zastraženi, kakor trdnjave, in da jo vojaštvo puščalo le določene skupine
v Ljubljani je imel pred tednom občni zbor. Predsedoval je dr. S c h a f f e r in dr. E g g e r je imel govor o političnem položaju. Povedal je, da tako ne bo šlo dobro, če bodeta slovenska in nemška liberalna stranka vsaka zase marširali. Ne bodeta mogli, tako je rekel dr. Egger, vzdržati »den concentrirten Angriff« klerikalcev. »Getrennt marschiren, vereint schlagen", to ne bo imelo uspeha, ako no stojita obe stranki pod enotno komando.
Dalje je dr. Egger povedal, da se liberalci slovenski bojujejo zoper nas, namreč »klerikalce« „na nož" (bis aufs Messer), da pa pri tem boju pogreša doslednosti. Eno uro od Ljubljane stavijo klerikalci svojo trdnjavo v »škofovih zavodih«. Te zavode pobijajo slovenski liberalci, nekaj ur višje na Gorenjskem, namreč na Jesenicah, pa so se ondotni liberalci zvezali b klerikalci pri občutkih volitvah zoper Nemce. To ni do-Blodnost, pravi dr. Egger, in med vrsticami se bere, da so glede volitev na Jesenicah nekaj paktirali nemški in slovenski zavezniki — prvaki. Zakaj se je razbilo, to ni zapisano v „Deutsche Stimmen", ker imajo gotovo katere ozire, bržkone da dr. Tavčarju stališča ne otežko-čijo. Krasno, zanimivo je to! »Und was er verschweigt, da zeigt sich der Meister des Stils«.
Tretjo zanimivost nam je pa prinesel dopis iz Tržiča v .Slovencu" od 5. marca, V Tržiču so volitve pred durmi in Nemci tam, ki so glede prebivalstva v ogromni manjšini, hočejo pomesti Slovence iz občinskega sveta. Nemci imajo neko obljubo, neko obvezo, od liberalnega vodstva v Ljubljani, namreč, da se tržiški liberalni S 1 o v e n o i vzdrže glasovanja v I. razredu in tako p o -morejo do absolutne večine radikalnim Nemcem v trži-škem občinskem svetu. Dopisnik
citira doslovno besede iz nekega pisma ba rona S o h w e g 1 a : »die B e d i n -gungen sind erfiillt \vorden, die wir als Gegen 1 ei s tung fur die Unters t a t zung des Ferjančič verlangt haben, und wir sind dadurch far die bevorstehende Landtags-wahl gebunden«. Krasno, kar navaja dopisnik in mi pričakujemo stvarne razjasnitve, kakšne so bile tiste »Bedingungen« kot »Gegenleistung« za Ferjančičevo volitev! Sicer nam dopisnik vse jasno pove, vendar bi radi, da bi ali dr. Tavčar ali baron S o h \v e g e 1 potegnil iz svojega tajnega »dossier-ja« tisto zadevo.
Gospodje pa naj ne skrivajo stvari preveč! Sicer so pri slovenski liberalni stranki le komaj štirje, ki poznajo vse karte slov.-nemške alijance, ali padlo je v tej igri že toliko kart, da tudi one karte, k i j i h g o -spoda v s 1 o vens k o - nemšk i zvezi skriva, že precej poznamo.
Kaj naj porečemo o teh treh navedenih dokumentih, ki v živo zadevajo slovensko-nemško zvezo?
Za danes nič! Sedaj naj se oglasijo gospodje iz koalicije.
Taktika jim je prosta: ali korakajo »ge-trennt« ali „vereint", tepeni bodo na vsak način, v očeh vseh onih Slovencev, ki niso vsled slovcnsko-nemške zveze postali nem-škutarji.
Sedaj imata besedo dr. T a v č a r in ekscelenca baron Schwegel. Nadejamo se, da se besedi ne odpovesta.
Zaključno besedo bomo imoli na vsak način mi.
Carinski tarif.
X Smola. Čreslovina.
Doslej je tujemu lesu večinoma k nam vhod prost. Le od lesa za barve, od čreslo-vine, smole, terpentina in od furnirja je uveden autonomni tarif, oziroma jako nizka ca-
v cerkev, je bilo pametno in potrebno. Notri v cerkvi pa so vzdrževali red papeževi vojaki, nobelgardisti in Švicarji.
So nekaj posebnega ti papeževi »vojaki«. Od 1. 1870 niso nosili več svojih krasno pisanih, romantičnih uniform, katere segajo še nazaj v poetično dobo srednjeveške teme. V skladiščih so ležale te pestre noše, ti stari meči, te helebarde, ti šlemi. A stari Leon je začutil mlado kri v svojih žilah, ko se bliža že svoji stoletnici. In poiskali so jih zopet, po vzorcu starih šlemov dali napraviti nove. In glejte čudo: Dne 3. marca letos je sivi Leon obhajal petindvajsetletnico svojega papeštva z vsem onim pompom, z vsem sijajem, kakoršnega so imeli nekdanji rimski papeži-kralji ! Prvič čez triintrideset let v Rimu, v »odrešeni Italiji« !
Cerkev je bila drapirana z rudeCim, zlato obrobljenim damastom. Sv. Petra sto-lica ne naredi na gledavca onega vtiska starodavnih, dragocenih, a od časa očrnelih marmornatih cerkva, kakor jih vidimo po vsej Italiji. Marmor je svetel, zlato je sveže' kakor bi bilo od včeraj. Blesk neminljivosti odseva z marmornih sten, s kasetiranega stropa in z veličastne kupole. A ta sijaj postane uprav čudovit, ko zasvetijo na stropu električne luči, razlivajoče z višine svoje solnčni svetlobi podobne žarke.
A bilo je preskrbljeno tudi za osebno varnost. Šestdesettisoč vstopnic je bilo iz-
danih za to slovesnost. Pri taki množici udeležencev je treba računati tudi z njih telesnimi potrebami. Zato je bil ves prostor v cerkvi z barierami razdeljen tako, da so bili vmes hodniki. V raznih oddelkih pa je bilo šest zdravstvenih postaj z rešilnimi organi, zdravniki in usmiljenimi sestrami, kateri so takoj vsprejeli v svojo oskrb vsakega, ki ga je oslabilo ali onesvestilo ne ravno kratko bivanje v toliki gneči. Ob deseti uri je bila največja cerkev na svetu tako napolnjena, da so morali zapreti vse uhode, in še na tisoče romarjev in Rimljanov, ki bi radi videli slavje svojega Leona, je moralo ostati zunaj.
Na tribunah so zasedli svoje prostore zastopniki raznih držav. Kdo bi jih vbo popisoval? Imenujmo zaradi zanimivosti nekatera imena: Nadvojvodinja prestolonaslednica švedska, velika vojvedinja saksonska, knez Liechtenstein, lord Noriolk. Potem pridejo tribune za zastopnike rimske aristokracije, za generale redov, in v sredi, okoli »konfesije«, sedeži za škofe. Tudi Carpineto, rojstni kraj Leonov, je poslal številno deputacijo. Njihov Pecci jih ni pozabil. Iz svojih sredstev je daroval ravnokar njihovi posojilnici deset-tisoč lir kot jubilejen dar svojim revnim rojakom. Avstrijci so imeli svoj prostor na desni strani konfesije ravno pod robom kupole, na kraju, kjer je zboroval vatikanski cerkveni zbor. V krogu okoli konfeBije bo bo vrstile drugo narodnosti.
rina, ali je pa celo dovoljen prost uvoz. Vsled te prostosti pa je nemala industrija a m o 1 e zelo propadla. Kedor se vozi po iužni železnici od Semeringa naprej proti Dunajskem Novem mestu, pozna borove gojzde ob železnici. Te imajo, ali vsaj po-pred so jih imeli v prvi vrsti za dobavo smole. Ko je borovo drevo doraslo do 20 let starosti (svet je zelo gruščaat), ga obelijo, da iz njega izteče vsa smola, katera se potem prodaja v tovarne za napravo terpenti-novega olja, smolnega olja, tičjega lima in mazila. Drevo seveda se vse posuši, zato ga posekajo in podelajo v drva.
Vsled cdprave carine na smolo udar jeni so ondotni gospodarji tako, da sedaj vsled tuje konkurence ne najdejo več pravega dohodka iz teh kultur. V varstvo te domače gojzdne industrije bi se morala vse-kako uvesti carina na tujo smolo.
Istotako bi se morala carina naložiti na i r e a 1 o v i n o, V zadnjih letih prihaja silno veliko takozvane čreslovine od que-bracho-lesa iz prekomorskih pokrajin, in zato je cena čreslovini sploh zelo padla.
V	Nemčiji, pa tudi na Ogrskem, (pri nas na Kran skem mi je znan v tem oziru le kraj od Šiofje loke in ondctne okolice), so imeli hrastove gojzde, katere so gojili le v ta namen, da so mlade hraste lupili in mlado kožo potem prodajali za čreslo. Vsled tuje konkurence pa se to ne splača več, zato opuščajo od leta do leta to kulturo.
Čreslovine rabi Nemčija silno mnogo. Leta 1900. je nemška usniarska obrt potrebovala čreslovine za 33 milijonov mark, katere se je izplačalo 14 milijonov mark za domačo, 19 milijonov pa za tujo čreslovino. Zato se je začela v Nemčiji velika agitacija proti carine prosti uvožnji osobito cjuebracho-čresla, katero je po nizki ceni ter škoduje ceni prave dobre čreslovine.
Quebracho da pa slabo čreslo, kar tudi to spnčuje, da je v nemški armadi prepovedano rabiti usnje, strojeno ž njim.
Preizkušnje so namreč pokazale, da usnje s tem čreslom strojeno, ni tako trpežno, kakor usnje, strojeno s hrastovo čreslovino, katero je tudi glede vlage dokaj trpežnejše.
Z ozirom na ugovor velikih usnjarjev v Nemčiji, ki trde, da potrebujejo qutbracha za primes smrekovemu fireslu, je vlada določila srednjo carino t j. eno marko na en kvintal.
Naslednje številke nam kažejo, koliko čresla sploh naša država izvaža in kolino ga vvaža od drugod.
V	letu 1900. smo izvozili čresla za 6,404 000 kron, od katerega je šlo skoro vse v N-m^ijo, namreč za 6 032 000 kron.
Uvozili smo pa čresla za 974.000 kron, največ iz Argontinije.
Deloma škoduje vsekako quebracho-čreslo domači kupčiji, k^r 1. 1892. je prišlo k nam tega čresla 14.743 kvintalov, I. 1896 pa že 49 489 kv.
V	malo letih se je torej ta uvoz po-trojil.
Vsekako je torej vsaj deloma carino na tuje čreslo vpeljati tudi pri nas, saj za domačo usnjarsko obrt produciramo čez potrebo čresla.
Prav tako je potrebno carino vpeljati na smolo.
Doslej je bil uvoz tuje smole carine prost, vsled tega je prišlo posebno iz Ame-
rike toliko smole, da je cena naši smoli padla od 24 na 14 kron.
Ko je leta 1S90. znašal uvoz tuje smole iz A m e r i k e le 60.000 kvintalov, narasel je v letu 1900. na 278.000 kvintalov. Opravičeno torej naši gospodarji zahtevajo, da se na kvintal tuje ameriške smole naloži vsaj 3 gld. carine.	Fr. Povfie.
Papež in nadvojvoda Fran Ferdinand.
Dunajska „Ioformacija" ve poročati, da je sv. oče sklenil podeliti nadvojvodi Franu Ferdinandu Kristusov red, najvišji red. ki ga podeljuje sveta stolica. Formalna notilikacija tega odlikovanja se izvrši v kratkem, bržkone ob povrat&u nadvojvode s potovanja. To odlikovanje bo brazdvomno z živahnim zadoščenjem pozdravilo vse katoliško prebivalstvo v monarhiji, ker je gotovo poroštvo dobrih razmer naše cesarske hiše do svete stolice, in kaže, da Leon XIII. pozna in emi izredne lastnosti in mišljenje našega prestolo naslednika.
Preosnova zborniškega poslovnika.
Redakcijski odbor velikega odseka za reformo poslovnika je izgotovil svoje delo in objavlja v raznih listih dotični elaborat. Glavne določbe v načrtu so naslednje: Odsek je sklepčen, če je prisotDa več kot tretjina (doslej polovica) članov; b tem se hočejo izogniti doslej običajni nesklepčnosti. Prvo branje vladnih in cd gosposke zbor niče došlih predlog se vrši le tedaj, če terx«u pritrdi dvotretjinska večina. Pri samostojnih predlogih more predlagavee isto zahtevati. O tem predlogu mora zbornica razsoditi tekom 24 ur po razdelitvi predloga, in sicer brez debate. Pri samostojnih predlogih od sekov odpade vsele) prvo branje. Drugo bra nje more odpssti lo tedaj, če obstoji načrt iz enega samega načrta. Stvarni popravki se. morajo omejiti le na dejstva in no na nazore predgovnrnikov. O nujnih predlogih stavi redakcijski odbor sledeče nasvete«: O predlogu, naj pride na dnevni red kak drug predmet, se mora glasovati takoj v isti seji. u% utemeljitev nujnosti dobi besedo samo predlagatelj, nato se mora brez debate takoj preiti na glasovanje. Nujnost ie sprejeta, če glasujeta zanjo dve tretjini. Glasovanja po imenih so nedopustna pri golih formalnostih. — Interpelacije morajo hiti natisnjene ter se take razdele mej poslance. Čs zahteva 50 poslancev. se morajo prebrati tdkom s»je. Interpeliraneo mora tekom šestih tednov odgovoriti na interpelacijo ali pa povedati razloge proti odgovoru. Te določbe doslej ni bilo. Razprave o odgovoru na interpelacije v bodoče ne bo. Zbornica bo razsojala le o tem, če se odgovor vzame na znanje ah ne.
Kongregacijska debata v francoski zbornici.
Francoska poslanska zbornica je te dni završila proračunsko razpravo ter prične v ponedeljek z debato, ki je že davno zaželeno pričakujejo vsi francoski kregi in ki jo bo paznico očesom zasledovala vsa evropska javnost. V razpravo pride namreč odsekovo poročilo o kongregacijah, oziroma o prošnjah redovnih predstojništev za avtorizacijo. Najprej pride v razpravo poročilo o 54 moških kongregacijab, o ka-
terih želi vlada in odsak, da se jim odreče avtorizacija. Mej temi so, kar z največjim veseljem naglaSajo vsi iidovsko-framasonski listi, tudi redovniki, v kojih oskrbi je sve-tovnoznana božja pot v Lourdu, ki bodo torej prej ali slej morali ostaviti svoje dosedanje bivališče. Vsa razprava bo trajala nekako do velikenoči. Oglašenih je že 25 govornikov. Socialistiška radikalna skupina bo zahtevala od vlado, da stavi povodom razprave vprašanie gled3 zaupnice, ker se boji, da ne bi Etiennova skupina konečno glasovala proti vladnim predlogom.
Velika stavka na Nizozemskem.
Na Nizozemskem so z zadnjim dnem minulega meseca stopili v stavko z malo izjemami vsi prometni delavci. V ladjedelnicah in na vseh državnih in zasebnih železnicah počiva velik del delavstva. Pripom niti pa treba, da igrajo pri tej stavki obi čajno zahteve po zvišanju plače in skrajšanju delavnega časa le postransko ulogo, in da je ves boj vprizorjen le proti vladi, ki jo hočejo na vsak način strmoglaviti. V tem boju pa uživajo soc. dem. kot vodje stavke popolno podporo od strani liberalcev; to pa radi tega, ker še sedaj ne morejo pozabiti poraza pri zadnjih volitvah, ki so jim izpodnesle ministerake stolce in pripomogle na vrhunec katolikom in protirevolucionar-nim protestantom. Da prepreči še večje zlo in pred vsem generalno stavko, je vlada te dni predložila zbornici tri zakonske načrte, ki merijo na to, da se prepreči nadalnje še občutneje oviranje javne prometne službe. Načrt mej drugim določa ječo šestih mesecev za vsakogar, ki bi brez pravega povoda ustavil delo, za voditelje in organizatorje stavke pa ječa rlo 4, let. Tem predlogam je sicer v zbornici zagotovljena zmaga, ki pa ne bo imela traj. vspeha in torej vlada dobro ve, da se bližajo še kritičneji časi.
Razmere mej Francijo in Abe-sinijo.
Razni izvenfrancaski, posebno nemški listi so pred nedavnim poročali, da so razmere mej Francijo in Abesinijo postale zelo' napete, ter so celo trdili, da je neguš Me-nelik ukazal francoskemu poslan. Ligardo-ju, da naj hitro zapusti Abesinijo. Iz tega so izkovali „dejstvo", da je med Francijo in Menelikom moralo nastati ojstro nasprotje. Dne 20 1'abr. pa je v ministerskem svetu francoskem prebral vnatiji minister Deleasse brzojavko poslanika Lagarde, v katari ta pravi, da odnošaji med njim in Menelikom še nikdar niso bili tako prisrčni nego so zdaj. Komu naj so pač verjame? Vsekako bo ta „ prisrčnost" takoj izginila, ko se pokaže, da Francija išče v Abesiniji le svojih koristi in da to poslednji ne bo v nikako korist.
Položaj v Južni Afriki.
Povodom odhoda Chamberlainovega iz Južne Afrike smo že povedali, da v Južni Afriki ni vse tako, kakor dopovedujejo svetu angleški listi. Zasebna poročila pripovedujejo vse druge reči. Po teh vesteh je položaj v Južni Afriki silno nevaren. Noben Bur no veruje sladkim besedam in zagotovilom Gbam-herlaina, ki je dejal Burcm, naj le žive z Angleži v prisrčnih odnošajih, saj Anglija ne pozabi svojih prijateljev, marveč vedo, da se je Chamberlain le zaradi tega laskal
Pride čas, ko naj vstopi papež. Vse čaka nemirno, nestrpno. Kakor valovito morje se giblje množica in neprestano, sicer zadržano, a vendar nezadržno vrši po baziliki. Raznesel se je glas, da je vsled na nagle izpremembe vremena — začelo je čez noč deževati — papež obolel. »Ne bo ga! Zdravnik mu je prepovedal iti iz sobe!« Taki glasovi se slišijo, in hipoma zašumi mrmranje neizpolnjene nade skozi cerkev. Zdaj pa se zazdi komu, da je opazil pri va< tikanakem vhodu gibanje slovesnega sprevoda. »Živel papež!« zagromi na hip po oerkvi. Vse se obrne tje k vhodu, kjer ima priti, a zaman — ni ga! Zopet nestrpno pričakovanje. Ali bo, ali ne ? To se ponavlja večkrat, in napetost raste od minute do minute.
Med tem pa se je v Vatikanu ie zbralo spremstvo papeževo : kardinali, škofje, pre-lati. Navzočih je 43 kardinalov, mej njimi Gruscha, Pužyna, bteinhuber. Presenetljiv je pogled na ta zbor: večinoma so stari, od teže let upognjeni možje. Kontrast med temi častitljivimi možmi duha in duševnosti in med slokimi, visokimi gardisti dela vso skupino še bolj slikovito. Z dvorišča svetega Damaza čez stopnice muzejske, skozi voj-vodsko in kraljevo sobano, stopajo v kapelo »dalla Pietd«, kjer čakajo papeža.
Ob enajstih pride sveti oče, in ves sprevod se pomika slovesno v cerkev sv. Petra. Impozanten je ta vhod. Trombettieri igrajo
Longhijevo koračnico, in z loggie zapoje zbor »Tu es Petrus«. A to se sliši le en hip. Komaj zagleda možica svetega očeta, zagrmi po vsej baziliki z oglušujočo silo: »Živel papež — kralj! Živel Laon! — Klic, ki se ponavlja brez konca v vseh jezikih.
Papež Leon je pa tudi prikazen, ki zs-služi tako čaščenje. Sedia, na kateri ga nosijo, je nova, dar vatikanskih odličnjakov. Obraz mu je bled, kakor iz voska, belejši, nego po navadi. Beli talar dela postavo še bolj eterično. Na glavi pa nosi papež novo tiaro, dar vsega sveta k temu častnemu dnevu. Tiara ima tri krone iz najčistejšega zlata, izdelane z največjo finoBtjo. Po vsem svetu so se nabirali prispevki za ta pomenljivi dar — lahko rečemo, da je č!oveštvo kronalo svojega očeta na novo. Papež je ginjen: svetle oči se mu še bolj bliskajo kakor po navadi; blagoslavljajoč pride do konfesije, odkoder gre k svojemu sedežu, da asistira sveti maši.
Pontificira francoski kardinal Langenieux; asistirata mu en vatikanski in en lateranski kanonik. Petje vodi maestro Perosi. Glasba je izbrana iz najsijajnejših točk klasičnega sloga. Kyrie, Gloria, Čredo, Agnus Dei so iz Palestrinove »Missa Papae Marcelli«, Sanctus iz »Missa brevis« istega skladatelja, Graduale Viadanov. A Perosi je hotel kar najčastnejši nastopiti prvič kot pevovodja najslavnejšega pevskega zbora pred zastopniki vsega sveta. Zložil je dve skladbi: „Be-
nedietus« in „Oremus pro Pontilice nostro Leone". Zlasti zadnja je klasično delo prve vrste, polna neizrekljive miline. In proizvajanje? Zbor je velikanski. Združili so se vsi najboljši rimski pevci. Samo dečkov je 62 iz raznih zavodov. Perosi je danes nekoliko nervozen. Z mladeniškim ognjem, energično in s strastno silo vodi svoj zbor in večkrat se sliši skozi harmonijo krepak udarec po pultu.
Dolgi obred ni utrudil papeža. Z lahkim korakom gre na sedijo in s krepkim glasom, smehljajočega obraza ter s slovesno razprostrtimi rokami da apostolski blagoslov. Ob poldrugi uri popoldne je ves obred končan, in zopet neso papeža skozi cerkev, kupola pa odmeva zopet od nepopisnih klicev, ki se zlivajo v viharno šumenje.
Zvečer je bil Rim razsvetljen. Cerkve in katoliški zavodi so storili vse mogoče, in so res krasno razsvetili svoja pročelja. A tudi sploh po mestu je bila razsvetljava nepričakovano številna in lepa. Vidi se sploh, da veljava papeštva raste. Ne le oseba Leonova, ampak duh, ki vlada v papeštvu, zopet kliče človeštvo nazaj v očetovo hišo.
Avstrijci so imali zvečer sestanek v Palazzo Venezia, kateri je avstrijska last in kjer biva naš poslanik pri Vatikanu. Navzoča sta bila tudi knezoškofa ljubljanski in šent-hipolitski.
Burom, ker b« je bal za svojo kožo, dočim je naglo obrnil ščit, ko se je čutil varnega v krogih svojih zvestih lojalistov, ša na slabše se pa obrne, ko se vrne nazaj v London, kakor sploh Anglija ni izpolnila fie niti ene svoje dolžnosti uasproti Burom drugače nego na papirju in v besedah za svoio kožo boječega s« kolonijalnega ministra. Ta koža je bila tudi zares v veliki nevarnosti. Poekušenih je bilo namreč več atentatov na Chamberlama in tudi na kapskega guvernerja Milnerja. Največji lastnik rudokopov, žid de Beers, je zastrupljen. Najbolj se upirajo Buri kapske kolonije. Zdaj se že nahajajo v Južni Afriki vsi burski generali in vse kaže, da se v kratkem pojavi mej Buri novo, dobro organizirano gibanje, ki ga Angleži ne bodo veseli.
Iz brzojavk.
N i ž je-a v s tri j s k i deželni zb o r se ne Bnide pred veliko nočjo. Na tozadevno naznanilo nameatnikovo vloži odbor novo prošnjo. — Nagodbena razprava. Vlada upa, da bo nagodbena razprava dovršena najpozneje konoem julija. Potem se prično takoj obravnave glede obnovitve trgovinskih pogodb. — V o g r s k i zbornici je včeraj izjavil poslanec Go-hanyi, da stoji minister Fajervary z eno nogo v pokoju, z drugo pa v grobu. Vladi-novci so pri teh besedah demonstrativno ostavili zbornico. — Italijanski minister Brancaumrl. V Neapolju je umrl bivši minister za javna dela v Rudini-jevem kabinetu, A<?canio Branca. Bil je poseben Btrokovnjak v finančnih vprašanjih.— Poraz marokanskih v s t a š a v. I/. Foza javljajo uradni viri, da je bil dne 27. m. m. pretendent z vstaško armado po-' polno poražen in se je moral umakniti v gore. Vojni minister je ugrabil niegov tabor z vbo zalogo. Ča je le res I — Avstro-ogrski konzulat v M i t r o v i c i. Sultanova vlada je ugodila prošnji avBtro-ogrske vlade, da se v Mitrovici ustanovi konzulat. Tja pojde konzul v B»ru vitez Zambur. Tudi Rusi imajo že ondi svojega konzula. — Francoski proračun odobren. Zbornica je včeraj s 371 proti 82 glasovom odobrila ves državni proračun. — bu It a n in amnestija, aultan je pomilostil baje že 400 politiških kaznjencev.
Cerkveni letopis.
Slavnostni govor
o priliki petindvajsetletnega vladanja papeža Leona XIII. dne 3. marca 1903.
Govoril v ljubljanski stolnici kanonik g. dr. Andr. K a r I i n.
(Konec.)
Proti navalom državne anarhij e pa je naperil papež Lson okrožnico : Immortale Dei (l. novembra 1885) o krščanski državi, še prej pa okrožnico: Diuturnum (29 juni)a 1881), v kateri kaže, koliko veljavo, moč in oblast si pridobi žezlo svetnega vladarja, ako sa naslanja na božjo avtoriteto, in milo vabi vae vladarje, naj sodelujejo s katoliško cerkvijo.
In njegov glas je sogel v kraljeve in cesarske palače, v konstitucionalna in ljudo-vladne države in zveza posamnih vladarjev z rimsko sto.ico, poprej že tako rahla, se je iznova okrepila in utrdila. Danes ob petin-dvajsetletnici je skoro ni države — niti krščanske, niti drugo verske — ki bi ne imela svojega diplomatskega zastopnika na papeževem dvoru.
Vse te navedene okrožnice, ki urejujejo viharni tok časa in ga vodijo v pravo strujo, hkrati dokazujejo čudovito, vseobsežno in časovne razmere nadkriljujočo državniško modrost današnjega jubilarja. Že zato smemo pritegniti onim, ki Leona XIII. nazivljejo »sekularnega« papeža, ne le po letih ampak po duhu in delih njegovih.
Zgodovina 19. stoletja ga bode po pravici nazivljala: Lumen de coelo, luč z neba, ki je ozarjala vesoljni svet s čudovito modrostjo in spretnostjo.
Poleg tega pa ne smemo zabiti njegove višepastirBke skrbi za posamne narode. Takoj po nastopu vladanja je obnovil cerkveno hierarhijo na Saotskem. In ko eo naši vojaki kmalu nato zastražili meje Besne in Hercegovine, se je ondi dvignila iz razvaline turškega gospodstva nova razdelitev cerkvenih mej po posameznih škofijah. Hkrati pa je blagoslavljala papeževa roka mučno delovanje misionarjev po razgretih pokrajinah Afrike. Kdo ni čul o slavnem francoskem kardinalu Livigeriju, ki je s svojimi »belimi brati" prodiral bolj in bolj v osrčje solnčne Afrike pa tudi v srce nesrečnega Kajnovega rodu in ondi odpravljal in zatiral človeštva nevredni madež sužnost? Slovanskim narodom je zasvetilo novo veselje z okrožnico: Grande munus (30. sept. 1880). Ž njo se je določilo, da bo odslej praznuj vsako leto po širnem svetu praznik naših blago-vestnikov sv. Cirila in Metoda s posebnimi duhovskimi molitvami in s posebno sveto mašo.
I. Priloga 54=. štev. „Sk>venca" dn6 7. marca 1903.
Namen svetega očeta je bil jasen: hotel je svoje vernike fte bolj vzpc dbuditi, naj priporočajo slovanske rodove slovanskima bla-govestnikoma, da po vstrajci nuši molitvi in njujini priprošnji tem prej doaežemo versko edinost vseh rodov matere Slave. Kdo ni navdušenja strmel ob onih promških besedah, katere je izgovoril Loon XIII. slovan skim romarjem dne 5. julija 1881., rekoč: Divino quodam consilio Slavorum genuB ad singularia munera expectatum videtur: Zdi se, da je slovanski rod p® božjem načrtu za posebne namero odločen. Kdor je čul te besede, jih izvestno nikdar ne pozabi, v svesti si bode, da naši zgodovini šo ni napočil zadnji večer.
Pri vseh naporih pa sveti očo nikdar ni pozabil, da je namestnik Kristusov, da mu je prva naloga: verniko voditi h Kristusu. In kakor da bi nam hotel olajšati pot do Kristusa, kazal je pogosto, zlasti pa ob sedemstoletnici njegovega rojstva na ubogega, ponižnega, tako ljubeznivega svetnika Asiškega, ki bodi zlasti današnjemu ■vetu pretresljiva pridiga krščanskega življe nja, bodrilen zgled, po katerem bogatini in reveži srečno doapo preko posvetnih zablod in blostečih izkušniav do srečnega miru in srečne zadovoljnoati v Kristusu Jezusu.
Da, h Kristusu je vodil svoje ovčice veliki Leon XIII., k škofu naših duš je na vajal omahljivce in dvomljivce, krivoverce in razkolnike — toda po mili priprošnjiMa-rijini. Kdaj se jo bolj priporočala molitev sv. rožnega venca, nego pod slavno vlado Leona XIII.? Zadnjih petnajst let jo je pri poročal v posebni okrožnici vselej pred praznikom sv. rožnega venca, zapovedal, naj jo molijo meseca oktobra vsak dan po vseh župnijskih cerkvah, naj kličejo verniki kraljico sv. rožnega venca v lavretinskih lita-nijah, priporočal, nai se širi ta molitev po družinah od dne do dne, da čim prej pri vede vso družino po Mariji zopet h Kristusu. Da, po Mariji h Kristusu! Kuj drugega je pač rožni venec, nego kratek životocis na šega Zveličarja, zapleten v češčenje Marijino ? Kdcr ga moli, je Kristusov, kateremu bodi čast in hvala vekomaj!
Kako jo nadalje gorelo Loonovo srce za razširjenje, vednosti in znanosti v kato liški cerkvi! Sa pozna leta življenja, o katerih pravi sv. pismo, da čioveku no ugajajo, si je ohranil vedrega duha, ki je snoval himno in odo za razne pomenljive prilike. V večnem mestu je ustanovil šolo za višjo izobrazbo v leposlovju, odredil stolico staro-Blovenskega jezika. In kako jo pomnožil vatikansko knjižnico, ki je in ostane glede na zgodovinsko važnost prva na svetu! Vatikan 8ki arhiv j« otvoril no lo Krščanskim ampak tudi drugoverskim učenjakom v svesti si, da objavljeni zgodovinski viri rimski stolici ne le ne bodo v sramoto, ampak v čast in priznanje, bodo pa tudi razpršili in uničili razne klevete, katere so enostranski zgodovinarji napisali proti rimski stolici.
Poleg tega javnega delovanja nam je zlasti Avstriicem treba omenjati tesne zveze, ki je vladala do danes mej Vatikanom in prestolom našega presvetlega vladarja. Znano Vam je, da se je vseh veselih dogodivščin v naši Blavni vladarski rodbini, rekel bi, z neko posebno prisrčnostjo udeleževal sveti oče Leon XIII. Kadar pa je bilo treba tudi našemu presvetlemu vladarju prijeti za kupo grenkosti in bridkosti in jo — kar smo, žal, večkrat doživeli — izpiti do dna, tedaj je bil vatikanski starček gotovo prvi, ki je sočutno vlival tolažbo v ranjeno vladarjevo sroe, da ni izkrvavelo, ampak se zopet zacelilo ob zavesti milostnega nauka naše vere, da Bog vsakogar tepe, koga ljubi, in navdaja z bridkostjo, katerega je za svojega izvolil.
Ia Če tron in oltar drug drugega podpirata, branita, tolažita, varujeta, se bo gotovo sreča, mir in zadovoljnost uselila mej narode.
Velečislani poslušavci! Cas mi je postavil meje, da ne smem nadalje razvijati pred Vami orjaškega delovanja našega slav ljenca. A že iz teb podatkov razvidite, da govorim v slavo poglavarju katoliške cerkve. Da, katoliško je delovanje Leonovo: obsegajoče vse narode, vse ljudske slojeve, vse življenje posamnikov, vso panoge človeškega napredka in omike. In če dodamo še misel, da je zašel Petrovo stolico ob času, ko stopajo navadni ljudje — in to zdravi in trdni — v zasluženi pokoj, Leon XIII. pa je VBtrajal na svojem prestolu četrt stoletja v neprestanem trudu in naporu, mu iznova prisodimo besedo evangeljsko: A Domino factum. . . Po Gospodu se je to zgodilo in je čudovito v naših očeh.
Mi katoličatije spoštujemo v rimskem papežu vrhovnega očeta vse neštete katoliške družine.
Zato nam danes ob izrednem slavlju petindvajsetletnega vladanja očetovega vha-jajo misli in želje tja dol v večno mesto, kjer naši zastopniki, združeni z nebrojno množico vernikov v svetem navdušenju kličejo: Leonu čast, Leonu slava!
Tem bolj pa se nam ogreje srce, ako si obnovimo v spominu viharje, ki so butali
ob Petrov čolnifi zadnjih 25 let. Razljučeni valovi bo pretili, da zagrnejo v propast dediščino Kristusovo. Javno se jo govorilo in pisalo v Rimu da s Pi|em IX. lega v grob zadnji papež T< da Gospod, ki jo ustanovil svojo corkev na skalo, jo prav v te| burni dobi nevernosti in sovraštva, v dobi negacije in anarhije postavil na krmilo Petrovemu čolnu moža, ki je, oropan vso posvetne oblasti, razvil čudovito moralno moč nad človeštvom, ki |e vršil Bvojo nalogo tako, da z življenjem in delovanjem ob petindvajset-letnici nad st-boj in nad cerkvijo izUuša resnico besedo Gospodove : Et portao inferi non praevalebunt, In peklenska vrata je ne bodo premagale.
Lumen do coelo ! Luč z neba! Ta pridevek je nadela sedanjemu papežu stara prerokba.
In po pravici. Luč z neba odseva v njegovem umu in življenju, v njegovih delih in uspehih.
Zato ga zlasti v teh dneh časte in proslavljajo ne le verniki, ampak tudi drugo verci in podajajo odkritosrčne znake svojega spoštovanja.
Očetova čast je otrokom veselje.
V tej radosti pa ne pozabimo tudi otroške hvaležnosti.
Ob tem slavlju ponovimo zopet zvezo s svojim duhovnim očetom, ponovimo zvestobo rimski stolici, rimskemu papežu. Naj sikajo jez* klovetniki krščanstva, naj blatijo nevesto Kristusovo v besedi in pismu naj grdijo in ofcrekujejo Skele in duhovščino, naj so znašajo celo nad namestnikom Jezusa Kristusa, slavnim Leonom XIII., nam ne bodo vzeli vere v Zveličarja, ruti zvestobe do rimskega papeža. Pomljivi krilate hesede velikega milanskega škofa Ambrozija: Ubi PetruB, lbi eccles>a, Kjer je Peter, tam je cerkev, smo in osranemo rimski stolici zvesti do zadnjega vzdihljaja. V zvezi z du hovniki in šk( f >m smo in ostanemo verni člani velikansko s vetovno družine: edine, svete, katoliške in apostolske cerkve, vedno zvesti otroci namestnika Kristusovega rimskega papeža.
Slavnoznani irski državnik Daniel o. Connell je obolel na potu v Rim. V severni Italiji ga za smrt previdijo. Pred smrtjo pa je izustil tele pomenljive besede: „Moje truplo v domovino, moje srce pa v Rim."
Tem plemenitim besedam ne vem drugega dostaviti nego to, da lepšo častitko za današnjo slavnost no moremo podati viso kemu jubilarju v Rimu nego priznanje zvestobo apostolskemu sedežu, zvestobe rim-»hemu papežu do zadnjega izd hljaja. V tem smislu kliči m v svojem, in v imenu Vas vseh navzočnih vernikov: Leonu čast, Leonu slava!
„Tudi žrtev razmer."
(Odgovor na napad „N a r o d o v").
»Slov. Narod« je nasul v bvojo predale članek z naslovom »Tudi žrtev razmer«. Slonove potrpežljivosti treba ubogemu čitatelju »Narodovemu«, preden prežveči vso zlagano neumnost. Pripoveduje namreč, da je nekdanji trnovski kaplan Rudolf v Trnovem pri II. Bistrici ustanovil po sojilnico in gospodarsko društvo ter sezidal društveno hišo. To so liberalci „Narodovi" že stokrat povedali. Ker so si pa izvolili za napade na mojo o?ebo markantni naslov „Tudi žrtev razmer", tedaj moram odgovoriti.
»Žrtvi«, pravite, sta kmeta Ovčanec, bivši nadžupan, moj iskreni prijatelj France B e n i g a r iz Trnovega štev. 54 in Oštar Jožef B a t i s t a iz Vel. Bukovice štev. 13. To sta moža, kakeršnih liberalci zaman iščete v svojih vrstah. To sta bila moja generala. Pomeli smo vas, liberalci, vsolej imenitno in korenito s pomočjo teh dveh. Da sem ostal jaz v Trnovem, ne bi bila gledala danes Amerike. Liberalci, vi ste se bali teh dveh mož, ker sta kurila ogenj med kmeti. Zalibog, da jaz nisem izvedel za njih namene. Bila sta naj plemenitejša kmeta on-dotne uboge raje, kar je še ostalo izpod kopit neusmiljenih sesalk kmetskega rodu. Vi, ki ste skrpucali laži za »Narod«, povedali ste vsemu svetu, da sta samo dva kmeta še ostala dobra, obvarovana pred kremplji glasovitih oderuhov, eden v Trnovem, drugi na Vel. Bukovici. Teh niste dobili v bvojo pest. Tedaj je imel »dober nos« kapelan, da je ta dva našel izmed 8000 duš nboge raje domače, katero ste neusmiljeno molzli in drli.
Vi, ki niste trpeli za denar, ki ga vži-vate, vprašam vas vpričo vsega ondotnega ljudstva, odkod prihaja, da se vi zavzemate za dva človeka, ki sta vam bila najhuje sovražna? — Da ne boBte javnosti slepili, zato nekaj pojasnila.
Kmeta Ovčanec in Oštar sta šla v Ameriko zato, pravi ,Narod", ker sta garantirala meni, tedanjemu kapelanu v Trnovem, za nekaj tisoč gold. posojila pri »LjudBki posojilnici«. Strašansko brezno slika »Narod« svojim bralcem, kamor sta zabredla ta dva nesrečnika, ki sta se jim še le sedaj jela
smiliti, ko jim ne moreta več politično škodovati. „Narod« pa v celem dolgem dopisu ni povedal, koliko sta morala plačati ali koliko sta zgubila. Povem tedaj jaz in povedati more cela trnovska župnija, da nista ne enega novčiča trpela O v č a n e o in Oštar zato, ker sta garantirala za posojilo par tisočev tedanjemu trnovskemu kapelanu Rudolfu. Bilo j e v mojem premoženju dovolj garancije za dano posojilo.
Dne 8. avg pret. leta podpisala se je pa kupna pogodba, b katero je prevzelo on-dotno »Gospodarsko društvo« vse moje imetje in je kupna svota pokrila popolnoma vso moje dolgove, torej tudi tiste zneske, za katere bo moji poroki garantirali. Očitno so tedaj vsi moji po roki b kupnim pismom bili razbremenjeni. Če jo vknjižba na porokov premoženju ostala, n« more imeti ista nobenega pomena in ne pomeni nobeno škode. Ce se ni še intabu-lacija izknjižila, mora se vsekako izbrisati. „Narod" tedaj tudi ni mogel povedati v vsej svoji indiskretnosti, koliko ie kdo garantov po gsranci|i oškodovan. Trpel pa ni nikdo ne vinarja.
Co sta šla imenovana posestnika v Ameriko, nista šla zavoljo tega, ker sta kaj izgubila. marveč kakor drugi gredo, vsled pomanjkanja zaslužkov. Da ni bila ustanovljena posojilnica v zadnji uri, moralo bi iti na tuje na stotine posestnikov, in šlo jih jo itak mnogo, katerih posojilnica od oderuhov oskubenih ni mogla več rešiti.
Dopisniki „Slov. Naroda", vi imenujete odišla kmeta Ovčanca in Oltarja »žrtvi raz mer«. Pojdite v trnovsko posojilnico, naj vam odpro knjige posojil, in brali boste žrtve vaših očetov, ki so ubogo kmetsko rajo molzli do mozga in krvi! Z vednimi dopisi hočete razkriti vsemu svetu, kdo so bili vaši očetje. Vi seve no morete več nadaljevati mesarskega klanja ter pobirati 50% za posojen donar. in točite debelo solze po minulih časih To vas peče in grize. Zato sem jaz „žrtev vseh žrtev".
Db, gospoda, jaz sem žrtev, pa v dru gem pomenu, kakor ga vi umejete. Ali se ne spominjate več, kako ste nekoč sami pi sali, »da je kaplan Rudolf v svoji preveliki gorečnosti žrtvoval sebe in vse svoje imetje za klerikalstvo".
To som hotel povedati na »Narodov« pamflet, ne v svojo obrambo, ker mi je ni potreba, marveč, da sem pokazal ljudi, ki nimajo drugih zaslug, nego da so otrcci bogatih oseb. Naj bi so skrili in molčali, da se jih po imenu ne pove. „Narod" mi pravi, da sem grešnik. Malovrh, dr. Tavčar in vsi bistriški mogotci, če ste vi brez greha, pa me kamenjajte. — In take topovske laži je ponatisnil tudi »Gorenjec«. Sram jih bodi!
Čatež ob Savi 20. febr. 1903.
Alojzij Rudolf, župnik.
Glasi iz Češke.
Čeika hranilnica — in njene sestre.
V Pragi, v Ferdinandovi tfidi, zraven kavarno »Slavija«, nasproti »Narodnemu Di-vadlu«, stoji mogočna stavba : »B o h m i -achooparkasse — Češka s p o -f i t e 1 n a«.
• Češko« hranilnico so jo menda zategadelj imenovali, ker so v nji z milijoni čeških penez gospodarili izključno le Nemci in Židi ter vsako leto s polnimi rokami sipali za nemške in ponemčujoče namene. Nasproti »Narodnemu D i v a d 1 u« je bila ona res velika n a • sprotnica češkega naroda, dasi si je pridevala tudi priimek »češka«. (Tako je tudi v Gradcu mogočna stara hranilnica, ki se menda tudi zato imenuje »štajerska«, ker ima vsaj dve tretjini hipotek prve in druge vrste na spodnještajerakih zemljiščih, pogoltne tako slovenskim hranilnicam »smetano«, darujn pa veliko tisočakov le za po-nemčevanje Spodnještajerske. Koliko pa je na ljubljanski kranjski hranilnici kranjskega, bodete v Ljubljani sami najbolj vedeli).
Te »stare posojilnice«, mogočne so, a niso več v duhu časa; kar se tiče napredka, prehitela jih je že vsaka vaška Raiffeisenovka. Po pravici se »starim« očita posebno sledeče:
1.	Ker je njih jamčenje le omejeno, ne morejo dati drugega gotovega zagotovila varnosti vlagateljem, kakor svoj rezervni zaklad: denar in državne papirje, ki se, kakor znano. kaj lahko spreminjajo. Pri Raiffeisenovkah pa jamčijo vkladateljem v prvi vrsti neomejeno kmečka posestva, katerih »rja in molji« ne snejo tako lahko.
2.	Skoraj nečuveno v naših časih pa je, da je mali hranilniški odbor velikanskega zavoda tako rekoč n e u m r j o č ! Vedno isti gospodje I Če je novega odbornika treba, pokliče se le ožji somišljenik! Ti volijo tudi nadzorništvo (kuratorium), ti sami delajo račune in jih sami revidirajo. Reče se sicer,
da bo pod nadzorništvom države, da je deželne vlade predsedi ik nekak „general-pro-kurator« ! »Tega pa jaz že, če sem v taki hranilnici, užonem« ! si misli marsikdo. — Bodi že to kakorkoli, rosnica je le : uprava teh posojilnic je zaostala in ni več primerna napredku č a s a !
Nemško zlato trdnjavo , imenovano »Bohmische*. je zadnje dni zadela zanimiva osoda. Dnč 20. februvariia v jutro je navrelo iz okolico praške nad 2000 ljudi pred »Češko posojilnico« in tako traja to dalje. Ferdinandova tfida je prenapolnjena ljudi. „Po-licajti« peš in na konjih vzdržujejo red. Po 100 ljudi naenkrat ae pušča v posojilnico. Vsi hočejo svoj denar nazaj! Na dan se povprek odpravi 1500 strank. Uradujejo do pozne noči I V 12 dneh so je izplačalo že 2 4, 0 0 0.0 0 0 kron, in še vedno čaka vsak dan več ljudstva pred hranilnico na svoj donar! Kak bodo to konec, bo no niti slutiti! Vzrok toga runa je skoro gotovo ta, da hočejo Čehi spraviti čoški denar v češke zavode.
Denarni savodi v Pragi.
Ker žo o denarju govorimo, ostanimo še malo pri tem predmetu. Koliko je v Pragi penez? To je res čudovito! Razvon velikanske »BOrse", nove „Tržnice" in velikih dveh hranilnic (.češke" in mestno) naštel sem pet velikih „B»nk" (Slavia, Zivno stenska, Piunyslova, Union, Drželna) in Se zraven teh 15 malih »bank" (arr.čaarna). Te vse tudi vloge prejemajo in deloma do pet odstotkov obrestujejo. Poleg tega pu je v Pragi f>ami 24 posojilnic (Raifleisenov«) skoraj v vsaki večji ulici, in Če se še, kakor nameravajo, pridruži nekaj predmestij »Veliki Pragi", bode posojilnic nad 30 v Pragi sami. praven imajo Nemci v Pragi še posebej „Centrslo" vseh nemških hranilnic in zadrug in tri Raiffeisenovke v mestu. Kako ogromno bogata je češka dežela! Umevno pa je pač tudi, če v enem teh zavodov kaj „poka", da so tresejo tudi ostali; saj so si večinoma v zvezi, in denar, ta je v prvi vrsti internacionalen I
Še enkrat pozor voditeljem farnih matičnih knjig!
V teku enega leta skončala se je oni teden — 25. lebruvarija — v Pragi nami že peta pravda zavoljo „talšovanja" plemstva z obsodba Jožefa Mejtakega na tri leta težke ječe. To so vam bili genealogi l Na-hlimli so se župnikom, da bo jim ti lzrcče-vali star« matične knjige. V to se je »vdelalo" staro plemstvo, potem so be tirjali krstni listi in na podlagi teh je dobil marsikateri „naza)" zgubljeno plemstvo svojih pradedov! Sedaj neki mnogo čeških župnikov še svojih gg. kaplanov ne pusti več do matičnih knjig, tako so jih zbrihtali — genealogi" !
Dnevne novice,
V L j u b I i a n i 7 marca. Papežev jubilej in deželni sa stop. Vsled brzojavnega čestitanja Njegovi svetosti papežu Leonu XIII, povodom 25. obletnice kronanja, odgovoril je kardinal Ram-polla deželnemu glavarju sledeče: »Summus pontifex taetissime accepit humanas ao pias gratulationes comitiorum ducatus Cirniolae, quibus testem praecipuae benovolentiae apo-stolicam benedietionem impertit«.
Iz Rima se je povrnil sinoči presvetli g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Jutri bo imel pontifikaino sv. mašo v stolnici kot sklep cerkvenih slovesnosti papeževega jubileja.
Mainikovo posvečevanje Danes zjutraj je podelil premil. g. knezoškof ljubljanski dr. Anton B. Jeglič dijakonu in ka-tehetu v Kočevju č. g. Karolu G r o s s u prezbiterat.
Župnijski ispit so delali cd 2. do 6. t m. pred izpraševalno komisijo v Trstu ter bili aprobirani naslednji čast. gospodje: I. B u d i n, duh. pom. v Trstu; Fr. C v e j n, kurat v Borštu; Jak. Č e m a ž a r, kapi. v Občini; Iv. F 1 e g o , ekspozit v Lokvi pri Divači; Jos. H a b a t, ekspozit v Podgorji; Pet. S v e g e 1 j, župn. upravit. v Movraiu. Istodobno Bta aprobirana g. Šim. F r u 1 i č, župnik grdo8el|ski in p. Emilijan D o v g a n, frančiškan v Pazinu učiteljema za veronauk na srednjih šolah; a kurat v Krašici č. g. Iv. V r a n j a o , usposobljen veroučiteljem na ljudskih šolah.
Poročil se je g. dr. GuBtav Grego-r i n, odvetnik v Trstu z gdč. Rozo On-garo.
Dražba sv. Cirila in Metoda in barOn Rieger. Družba sv. Cirila in Metoda
je poslala „Ustrčdni Matioi Škotski" v Prago naslednjo sožaljnioo: .Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani žaluje ob krsti velikega češkega sinu, Vašega prvega staroste dr. Františka Ladislava svob. pana R i e g r a. Prvomestnik Tomo Zupan"
K , slov. krič.-socialni Zvezi" so dalje pristopia društva:
35.	Bralno društvo Sv. Jurij ob Stavnici.
36.	Katol. delavsko društvo v Preski.
37.	Bralno društvo v Ž reh.
38.	Kat.-slov. izobraž. društvo v Mengšu.
Hranilnica in posojilniea v Veli
kih Laščah ]e začela poslovati. Prvi uradni dan ie bil minuli ponedeljek.
Česa je Se treba Slovencem ob Kolpi? Slovenec ob Kolpi nam piše: Nas je kakih 3000—3500 duš, ki obljudujemo levi breg Kolpe ter prebivamo po občinah Banjaloka, Kostel in Osilnica. Ako prištejemo še občini Travo in Drago, kjer je tudi še kakih 1000 Slovencev, je nas skupno okrog 4500 duš, t. j. '/« prebivalstva sodnega okraja Kočevje. Vse urade imamo v oddaljenem nemškem Kočevju. Res imajo ti uradi zunaj deloma dvojezične napise, a notri pa kakor kje na Svabskem. Vse nemško. Z» Slovence ob Kolpi se ura-duje ravno tako nemško, kakor za Koče-varje iz »Hinterlanda». Razumeš ali ne razumeš, to je vseeno, a razumeti moraš. Nemško je zlaBti sodišče in davkarija, glavarstvo ima vsaj kakega slugo ali pisarja Slovenca, ki prestavlja nemške koncepte za ! slovenske stranke, pa to gotovo ne iz ozirov 1 na Slovence ob Kolpi, ampak za one v rib- i niškem okraju in dr. Iz sodišča pa dobi- ! varno skoraj izključno nemška pisma. Stranka, j ki ima ondi opraviti, mora biti že precej in- j teligentna, da si preskrbi slovenski uradni J spi«. Tako se nam godi velika krivica. Zato ; je naša iskrena in dolgoletna želja, da bi se j odcepili od sodišča v Kočevju, ter bi se za nas ustanovilo lastno sodišče Res bi bilo sodišče po številu duš precej majhno, a so še manjša sodišča v Avstriji, a po prostoru bi bilo dovolj veliko. Za sodišče govore tudi gospodarski vzroki. Kdor ima sedaj opraviti pri sodišču od nas, zgubi mnogo časa in denarja. Iz b a n j s k e občine se opravi v jednem dnevu, a iz kostelske ali celo os i l-niš k o je pa že treba dva dobra dneva ali pa tudi čez. Isto tako je daleč za prebivalce iz Trave in Drage. Politični in gospodarski vzroki so dovolj tehtni za ustanovitev sodišča. In mi mislimo, da stvar ni nemogoča. Samo trkati in zahtevati je treba. Med ljudstvom je treba agitacije v tem smislu Občine in drugi zastopi morajo dokazati potrebo sodišča na merodajnih mestih, a naši državni poslanci morajo pritisniti z načo zahtevo na Dunaju. Mi vemo, da z naglim po tom ne pojde, ali ako se nič ne stori, se gotovo nikdar ne dobi. Tako pa nam gotovo ne odide. Za prvi hip bi nam bilo poma-gano z ekspozituro sodišča in davkarije kje ob Kolpi, a to bi bil le korak do cilja. Za to ne držimo rok križem, pojdimo na delo vsi, da spravimo v pravi tir našo stvar. G. državni poslanec P o v š e je pred par leti potoval po naših krajih. Na lastne cči je zrl našo revno krajino, videl naše siromaštvo po kočah in potožili boio mu tudi gorje, ki nas sicer tlači, zato upamo, da bo z vsem velikim vplivom podpiral to stvar, samo treba je krepko in prav začeti.
Hrvatsko katoliško akademično društvo se ustanovi na Dunaju. Gospod Ivan Butkovič priobčuje poziv v danes nam došlem zvezku »Zore«. To izborno glasilo slovenskih krščansko mislečih akademikov bo odslej prinašalo tudi hrvatske članke.
Nov napad na slovenščino pred graškim nadsodiščem. Ko so si leta 1898 priborili slovenski odvetniki z doslednim svojim postopanjem pravico pred graškim nadsodiščem zastopati svojo stranko v slovenskem jeziku, je jezikovno vprašanje pred tem sodiščem veliko časa mirovalo. Šega, da se govori slovensko za slovenske stranke, se je tako udomačila, da se nobenemu ni zdelo čudno. Te dni nas je presenetil »Gra-zer Tagblatt« s člankom »Slovenisch beim Grazer Oberlandeegericht«. V tem članku protestuje dopisnik preti običaju, da bi smeli govoriti slovenski odvetniki slovensko, čo imajo za nasprotnika pri graškem nadso-dišču slučajno Nemca. »Grazer Tagblatt« je v tem oziru jako slabo poučen, ker menda
ne ve, da se že več let v mnogih slučajih nihče ni pritoževal, če je na eni strani slučajno prišla pred graško nadsodišče nemška stranka, in je slovenski odvetnik v svojem jeziku govoril. Sedaj se pa ta prepir zopet premleva. Nevarnosti seveda ni prav nobene, nasprotno bo to slovenskim odvetnikom dalo povod, zahtevati za slovenščino še večje pravice, kakor jih je do sedaj uživala, namreč da se tudi razsodbe slovensko razglase. Našim odvetnikom pa priporočamo, naj bodo v varovanju narodnih pravic jako oprezni, Posebno naj se pazi na to, da bodo slovenski odvetniki pri sodniji prve instance zahtevali, da se za slovenske stranke zapiše zapisnik vedno slovensko, tudi takrat, kadar je nasprotnik Nemec.
—	Kristanovi .računi". Prispevek k poglavju »TaSuni" socialnih demokratov za delo v bltgor delavstva, in to lep prispevek, vdobimo menda kmalu. Neka| dni je strašil Kristan po Trstu ter prireja po italijanskem vzgledu konference, seveda proti plačilu vstopnine 10 kr. od osebe! — Celo slavnostni komers si je dal prirediti, to pa proti vstopnini 15 kr. od osebe. — Lepo ie tako delo „za narodov blagor", koristno pa tudi!
—	Pokopali so včeraj v Novemmestu gospoda Mato Mračeta, soda. adjunkta n omarja na Štajerskem. G. Mato Mrače je prevel za »Slovensko Matico« roman »Z ognjem in mečem« in prevedel več slovanskih leposlovnih del v slovenščino. N. v m. p.!
—	K obstrukciji v Spodnji Šiški.
Piše se nam: Včerajšnji članek naznani pri-četek občinske seje, ki je bila, ko so železničarji odšli, nesklepčna. Dnevni red je bil resnično važen, proračun je bil odobriti. Za-toraj so sa zbobnali podžupan in toliko ob činskih odbornikov, da je bila — ob petih sklicana seja, vendar ob pol sedmih sklepčna. Gospod župan naznani proračun in pravi, da bo shajal, ako se mu privolijo 5 do 6% občinske naklade. Prisotni odborniki so bili pa dobre volje in so mu hoteli privoliti 7 ali 8% s pristavkom, da bo gospod župan skrbel za zboljšanje razsvetljave, cest in ulic. Na to se oglasi goBpod župan: »Oho, gospodje! če pa Vi to mislite, potem pa ni zadosti 8 % «. Ali je gospod župan v svojem proračunu pozabil na razsvetljavo, na ceste in ulice, ali si je pa mislil, da jih naj vzdržujejo sami hišni posestniki, oziroma prebi-vavci ali obiskovalci Šiške?! Mislil bi človek, da gospod župan ne ve, v kakšnem stanju so ulice in ceste in ali se tist h par svetilk, ki so, kedai prižge ali ne. Zdi se nam, da nekateri v Šiški preveč hočejo prezirati takozvane^ »privandrovce", ne pomislijo pa, da se ima Šiška mnogo zahvaliti železničarjem in Ljubljančanom! Večino v občinskem zast >pu podpirajo virilisti in zakaj? Zato, da bi doklad ne plačevali. Ljubljan-čanje! pridite v Šiško, kadar ne bo ne dežja ne snega, ne mraza ne vročine, ne mraka ne megle, tistokrat so ceste lepe in svetle brez občinskih žrtev! Naj bi kompetentne višje oblasti vendar pogledale in presojale, ali so taki sklepi veljavni ali ne. — P r i -vandrovci in tudi še kdo drugi.
—	V pomoč družbi sv Cirila in Metoda v Istri Dne 14. marca priredi, zagrebško meščanstvo velik koncert, katerega čisti dobiček se pokloni družbi sv. Cirila in Metoda v Istri. Poziv je podpisalo neodvisno meščanstvo, na čelu mu starina Ivan Trnski; mažaronov ni blizo, ker oni ne smatrajo po nazorih svojih gospodarjev za dolžnost, da se sploh kaj stori in pomore Hrvatom, ki žive zunaj mej kraljevine Hr vatske in Slavonije. MeBtno zastopstvo zagrebško tudi ne sme o takih pod|etjih govoriti, tudi ko bi hotelo, kaiti to je po ma žaronskem tolmačenju politična stvar, a mestno zastopstvo glavnega mesta se ne sme sploh dotakniti takih vprašanj, ki se tičejo obstanka hrvatskega naroda v drugih deželah. Zato ne je postavilo na čelo temu podjetju neodvisno meščanstvo. A bil je pa tudi že čas, da stori kaj glavno mesto Hrvatske za istersko Hrvate, da se morejo vzdržati v hudem boju proti laškim iredentoveem. Zagreb mora pokazati, da je srce Hrvatstva, ki vse požrtvovno daruje tudi za Hrvate na mejah hrvatske domovine. Mi se nadjamo sijajnega uspeha!
—	Petdesetkrat drug V Oplotnici je obhaial Kriechbaumov natakar izreden jubilej. Bil je namreč te dni petdesetkrat za druga. Da ta mož ni pristaš protialkoholnega gibanja, je umevno parno na sebi.
—	Svojega očma je težko ranil V Dragoviču stanujoč kočarski sin Jože Berlak je vrgel svojega očma J. Leiha, s katerim sta se bila sprla, na tla in ga je suval z nogami, tako, da je svojega očma s petami svojih čevljev na glavi težko ranil.
—	Nemška zmaga v Vojniku. „Domovin&" piše: Zmagah so torej, kakor ni bilo drugače pričakovati, ljudje, ki plačujejo po 1 ali 2 vinarja davka, kmetje so so bili na ta način potisnjeni v manjšino!
Naši volilci so moiato vztrajali in storili svojo dolžnost, tako da jim gre vsa čast in priznanje. Dosegli smo v tret|em razredu 47 poštenih glasov. Če bi ne bilo manjkalo nekaj cmahl|iveev (n. pr. bivši poslaneo dekan dr. Lavoslav Gregoreo in učitelj M a h o r č i č , mežnar Čl e č k o itd.) in če bi ne bilo volilo nad 20 Nemcev, ki ne sta nujejo v Vojniku in bo prišli na znani na čin do volilne pravice, n. pr. dr Jabornegg iz Celja h davka), dr. Mravlaer iz Maribora (2 h davka), dr. Lautner (2 h davka) itd., morala bi priti občina v slovenske roke. Vsa čast gre vojniskemu župniku gosp. Vo duAeku, nadalje neumornima agitatorjema g. Uratnriču in g. Vrečku. ki so šli celjskemu političnemu društvu »Naprej" poleg gospoda Brezovmka požrtvovalno na roko. Vsekako bodo morale biti volitve zaradi nepontav nosti in zlasti večkrat omenjenih tihotapstev razveljavljene. Zadeva se nemudoma pred loži vsem kompetentnim oblastim (kazenski sodniji), upravnemu sodišču in glede dr. Ja-bornegga in dr. Mravlaga tudi odvetn. zbornici) Ni ša vseh dni konec. Vojniški Slovenci, dr»ite se. čas zmage pride gotovo!
—	Samomor Ustrelil se je iz še ne znanega vzroka v Slovenski B strici v ponedeljek dne 2. t. m. dopoldne gospod Jožef Kač, dolgoletni oskrbnik Pongračevih po sestev, nekdaj oskrbnik graščine Novo Celje v Savinjski dolini. Nagla smrt vrlega moža je tembolj tragična, ker se je v njegovi rod bini še le teden dni poprej vršila poroka njegove starejše hčere. Zapustil je ženo in dve hčeri.
—	Važna razsodba ▼ zadevi občinskih volitev Upravno sodišče je od lofilo. da je volivcem dovoljen upegled v volivne imenike ne le med reklamacijsko dobo, ampak tudi po preteku te dobe do volitve in da se ta pravica volivcem ne sme odrekati.
—	Cigan Gašpar Held umrl. Cigan Gišper Heid, katerega brata Simna so obe siti v Novemmestu j a umrl v Gradiški. Predlanskim jo poskušal ubežati, a je pri tem padel s precejšnje visočine in se težko poškodoval.
—- Papeževa slavnost v Šmart nem pri Litiji. Iz Šimrtna pri Litiji se nam piSe : Preteklo nedeljo smo praznovali pri nas imenitno dekanijsko slavnost petindvajsetleinice slavnega via danja Leona XIII na Petrovem prestolu. Predvečer te slavnosti je bil sicer deževem in mračen — ali v našem Smartnem je bilo jasno kakor po dnevu. Iz mnogoterih oken so žarele mnogotere raznobojne luči, po bližnjih gričih pa so goreli visoki kresovi, ki so pridali sosednim krajem, da bo jutri pri nas nenavaden praznik. Zjutraj tega prazničnega dna je sto in sto pobožnih src darovalo sv. obhajilo za najvišjega pastirja svote cerkve, zagorski župnik veleč. gosp. Rott je v slavnostnem vrloizbranem govoru pojasnil pomen današnje slavnosti. Pri slo vesni sveti maši, katero je ob obilni azi stenci duhovščine daroval veleč. g. dekan Anton Zlogar, se je hvalevredno izkazal z jasnimi krepkimi glasovi naš cerkveni pevski zbor. Ze pri sveti maši in še bolj pri jubilejni procesiji z Najsvetejšim zbralo se je mnogo zastopnikov iz raznih dekanijskih župnij in diuštev, kakor tudi iz raznhokr. občin. Nekatere družbe oziroma društva so bila navzeča tudi z družbeno zastavo in društvenim znakom. Po dokončani lepi cer kveni slavnosti smo brzojavno poslali svetemu očetu pozdrav udanosti. Preresnične pa vtegnejo biti besede, ki jih je med dru gim izrekel slavnostni govornik: »Izredne, nenavadne slavnosti papeževe petindvajset-letnice (najbrže) ne dočakamo več — ne vi, ne jaz*. Bog ve, kdaj se vrne speti Taka je bila cerkvena jubilejna svečanost. Za slavnost zunaj cerkve pa se z velikim veseljem pripravila tukajšnja »dekliška Marijina družba«. V ta namen bo priredila v nedeljo 15. sušoa izvirno slavnostno tridejansko predstavo: »V saj še pet let!« La pridite pogledat to predstavo! Gotovo Vam ne bo žal m pomnili jo boste vsaj pet let.
—	Boj proti nemškim propo-vedim. V Zagrebu se propoveduje v postnem času v osmerih cerkvah. Propovedi so povsodi hrvatske, le v corkvi sv. Katarine v gornjem mestu je po starej navadi nem ška propoved. Za onega tedaj, ki želi poslušati božjo besedo v hrvatskem jeziku, je tako dobro preskrbljeno, da more prisostvovati propovedi vsak dan v drugej cerkvi. Nemške propovedi pa so namenjene nem škemu prebivalstvu mesta Zagreba, kjer živi po zadnjem popisu do 4250 Nemcev, od katerih je velika večina katoliška. Povejmo iskreno, da nam ni namen braniti nemštva, vendar pa ne moremo odobravati ravnanja zagrebške vseučiliške mladeži, da je hotela preprečiti prvo nemško propoved v letoš njem postnem času v omenjenej cerkvi z nedostojnim svojim ponašanjem, kašljanjem in mrmranjem, dokler ni redarstvo naredilo reda Da so vseučiliški dijaki na to sklonili poslati posebno deputacijo k nadškofu Po-siloviču, da se mu pritožijo radi nemških j propovtdij ravno v vseučiliški cerkvi, je po
polnoma v redu, ker nadškof bode dijaštvo gotovo dobro podučil o vsej tej zadevi, kakor se spodobi. Kako je prišlo do tega, da so se vzdig iili vseučiliški dijaki ravno proti tem nemškim propovedim, ni nam znano, vsekakor pa ju čudno, da izganjajo iz cerkve nemške propovedi, namenjene le katoliškim N-mcem, dočim mirno trpe nemške propovedi v protestantovskej cerkvi in da se nemščina širi po javnih lokalih po doseljenih poznatih pevcih, raznositeljih posebne nemške kulture.
—	Pok. Boku Drofeniku je napisal »Delavec Rdeči Prapor« jako žaltav spo-minčič. Naj bi napisal vsaj kaj o imenu svojem, o tisti famozni fazi ji »Delavca« z listom »nove« struje »R P.«, katera fuzija je poštenemu delavcu — to priznavamo radi, dasi je bil naš nasprotnik — prva zlomila krda. G Etbm Kristan bi sploh naj položil roko na aroe ob odprtem grobu svo lega nasprotnika-poštenjaka ter se malo povprašal, koliko je ležalo na njem, da je bilo življenje R)ka Drofenika zadnia leta živ Ijenje nesrečnega — desetega brata!
—	IZ Idrije Letni občinski računi za 1902 so razpoloženi do 14 t. m. Gosp. županu — izdajatelju »Jedoakopravnosti« — se ni zdelo vredno v zadnji številki to naznaniti. Liberalci še vedno mislijo, da ljudi bolj zanimajo napadi na duhovnike m poštene d(d*voe, nego občinsko gospodarstvo.
—	Razpis zdravniških služb. Pri okr. boln. blagajni ljubljanski oddajo se štiri zdravniške službe, katero je nastopiti s 1. aprilom t. 1. S temi službami spojena je letna plača 1800 K, po 40 vinar, oddaljuine od kilometra in prosta vožnja pri obiskih bolnikov izven teritorija mesta ljubljanskega. Prosilci za te službe naj svoje zadostno dokumentirane prošnje najdalje do 15. maroa t. 1. pri načelstvu okr. boln. blagajno ljubljanske vlože.
—	Prestavljen je V Maribor iz Čer-novic p< štm ofio<ial g. Oskar Uršič.
—	Bazglas dež vlade Na podstavi cesarskega uKaza z dne 15 sept. 1900, drž. zak. šL 154 (§ 3 a), in ministerskega ukaza z dne 18 sept. 1900, drž. zak. štev. 155, o odvračanju in zatoru svinjske k u e e izračunjena, v Ljubljani meseca febr. 1903 plačevana poprečna tržna cena za zaklane prašiče (brez drobu) vseh vrst, ki ima biti meseca marca t. 1. na Kranjskem za podstavo pri z?htevanju odškodnino za prašiče za klaii|e, ki se zakoljejo ob izvrševanju zgoraj navedenih dveh ukazov, znaša 102 h za kilogram.
—	Frančič pomiloščen Radi umora svoje žene pred novomeškimi porotniki obsojeni posestnik Fran Frančič je pomiloščen r dosmrtno ječo. Te dni ga prepeljejo v Gradiškn.
—	Žensko vprašanje Tržaško italijansko društvo zanebn h uradnikov je te dni sklenilo sprejemati tudi društvenice. To se je sklenilo z veliko večino glasov. Kaj pa naše veleslavno »društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov« s sedežem v Celju?
—	Nemške postne pridige bo letos v Novem mestu imel o. R o 1 1 e r , S. J. od 9. do 16. t. m. vsak večer ob 6. uri in četrt.
—	Sejmi po Slovenskem od 9. do 14. maroa. Na Kranjskem: 9. v Ljubljani, V šnji gori, na Brezovici in Rakitni; 10 v Črnomhu, na Raki in bmuku; 11. v Senožečah; 12. v Drnovem, Kotredežu, na Veseli gori, Radoljici, Kamniku, Turjaku in Spod. Logatcu; 13. v Crmošnjicah; 14. v Št. Vidu pri Vipavi. — Na slov. Stajar-skem: 9. na Pilštanju in Poličanah; 10. v St. Juriju ob Tabru. Kapeli pri Brežicah, Spodnji Poljskavi, Dobu pri Hrastniku in Kostrivnioi; 12. v St. Juriju ob južni žel.— Na Koroškem: 10. v Šmohoru ; 12. v Lavamintu; 13 v Gmintu; 14. v Št. An-dreiu. — Na Primorskem: 9. v Palmi in Kobaridu; 10. Ajdovščini; 12. v Sežani.
Novice iz Amerike.
§ Ženski monokli. V Ameriki so začele sedaj tudi ženske nositi monokle. Zlatarji ne morejo svojih cenikov nikoli dovolj izpopolniti in slediti napredku teh modernih dam. No, ker monokli stanejo najmanj po 400 mark, nosijo jih samo mlade dame is »višjih« krogov, te pa posnemajo že tudi starejše. Da bi pa zaradi zoženja mišio ne izgubilo lice kaj lepote, ne devajo 3tekel v očesne jamice, ampak jih drže v roki pritrjeno na okrašenem in finem ročaju Ta držala so pa navadno iz finega zlata in z dragimi kameni posuta, seveda zopet po 3 do 400 mark. Razun ročajev, izumili so zlatarji tudi trakove in verižice, na katerih monokli z držaji vise. To stane zopet 3—400 mark. Navadno sežejo te verižico do pasu in so narejene iz biaerov in kristalov. Najdražji so oni monokli, ki so posejani z enakimi kamenčiii.
§ Misijon za nekatoličane. V New-Ycrku bo oo. paulisti ravnokar končali svoj | misijon za nekatoličane. Pri vsaki pridigi je i bila cerkev natlačeno polna, in šc veliko bolj kakor druga leta so ukaželjni drugoverci
II. Priloga 54. štev. »Slovenca" dn6 7. marca 1903.
stavili svoja vprašanja, na katera jim je na to zgovorni pridigar odgovoril. Dosedaj je ie 38 oseb pristopilo h katoliški cerkvi edino le vsled tega misijona, veliko drugih se pa ie pripravlja sa ta važen korak.
§ Živ zgorel. Mladi naselnik William Akers je v Cumberl^ndu v severni Ameriki planil v gorečo hišo, da bi rešil iz ognja svoje novce, katere je imel v nekem kovčgu. Silni plamen je objel med tem celo poslopje in nemilo razsajal. V sobi, kjer je bil ravno AkerB, Be je udri nenadoma strop in ga tako podsui, da se nesrečnež ni mogel več rešiti, ampak je živ zgorel.
§ Naš rojak ponesrečil na lovu. Iz Glevelanda se poroča: V bolnišnico sv. Jožefa bo pripeljali rojaka M. Podobnika, ki se je ponesrečil v Bedenridge, Louisiana. Podobnik jo bil na lovu ter se mu je puška razpočila v roki. Hudo ga je poškodovalo po obeh rokah ter ga tudi za vedno osle pilo na jedno oko. Zdravniki so mnenja, da bo kmalu zopet ozdravel.
§ Grozna soproga Iz Monticello, Ky. se poroča: 14letna hči od M. Taylor, ki je zaprta tukaj na sumu. da je koncem pretočenega meseca umorila svojega moža, je pred preiskovalno sodnijo izpovedala grozno povest o zločinu svoje matere. Ko je njen mož nekega večera prišel vinjen domov, sta se jela z ženo kregati. Slednjič je žena za grabila za revolver ter moža na mestu ustrelila. Nato mu je s sekiro odsekala glavo in desno roko ter oboje v peči sežgala. Prihodnja dva dni je še ostalo truplo razsekala na kosce ter ga počasi Bežgsla. Da bi izbrisala vse sledove svojega zkčina, vrgla je v ogenj tudi vso obleko in osebne imetje moževo.
ljubljanske novice.
Pozor somišljeniki! Jutri praznuje „Slo venska kršča^sko-socialna zveza" slovesno jubilej sv. očeta. Zbirališče je točno ob '/»9- uii v »Katoliškem domu", odkoder odkorakajo moški z zastavo in godbo na čelu v nunsko cerkcv, kjer se vrši ob 9. uri zjutraj sveta maša, in slovesni govor. Vabimo k cerkvtni slavnosti tudi rodbine somišljenikov. Po bv. maši odkorakajo moški zopet z godbo in zastavo na čelu v veliko dvorano »Katoliškega doma", kjer so vrši ob 10. uri dopoludne slavnostno zborovanje z govori, deklamacijo, petjem zbora »Katoliškega rokodelskega društva" in živo podobo. Dvorano so vrli ktš3.-soc. delavci bogato okrasili. V dvorano bodo imeli pristop samo moški, na galeriji pa bo pripravljen prostor za zastopnice ženskega oddelka »Slov. kršč.-scc. zveze«. Upamo, da ko ta proslava kaj lep dokaz, da je v Ljubljani še mnogo mož, ki hočejo jubilej svetega očeta slovesno praznovati. Zato pa, somišljeniki, udeležite se jutri prireditev »Slovenske krščansko-socialne zvezel"
Konference v stolnici ima vsak večer ob šestih od 6. do 13. marca jezuit č. p. S c h ti t h. Predmet kor.fdrencam je izredno zanimivi tema: Ločitev duhov. Ves svet vidimo razpolovljen na dva velika tabora: tu prijatelji kraljestva Kristusovega, — tam njega sovražniki. Govornik navaja izjave avtoritet, ki soglašajo v sodbi: Ali katoliška vera ali — nobena. Zato se tudi ravno in edino proti katoliški cerkvi obrača veB ard, druge konfesije imajo mir. Zadnji, najgloblji vzrok te vehke ločitve duhov je prosta volja človekova: tu dobra — tam zla. Govornik razpravlja zanimivi predmet zanimivo in temeljito.
Občinski svet ljubljanski ima prihodnji torek sejo.
Nagajiv pes. Franc Bar, postrešček, stanujoč na Marije Terezije cesti št. 11, pripeljal se je 5 t. m. dopoludne po Poljanski cesti. Pri Kubelkovi hiši skočil je naenkrat iz okna velik pes pred njega in ga ni pustil naprej peljati. Bar je moral stopiti s kolesa in je psa le z velikim trudom prepodil. Postrežček pravi, da ga je ta pes ie večkrat napadel na cesti.
Izgubljeno. Na poti od Gorupovih ulic, po Rimski in Emonski cesti m skoz Trnovo do Konjušnih ulic in nazaj čez Mirje do Rimske ceste je bila izgubljena zlata zapestnica s kratkimi udi.
Velika razstava ženskih ročnih del se otvori na željo dam razstavljalk, mesto 19. aprila, 17. m a j n i k a t 1. Rok za zgla-sitev se podaljša do 1. a p r i 1 a t. 1. Dame, katere Be želijo raistave udeležiti, naj se blagovolijo zglasiti pri gospeh odbornicah: Mariji D r e n i k o v i ali Ivani S u -pančičevi.
Tatvina. Anton Berčič, delavec pri vrtnarju Ivanu Goričanu na Poljanski četi št. 16, je ukradel svojemu gospodarju svinčeno vodovodno cev, vredno 10 kron in v isti hiši stanujoči ženi trgovskega pomočnika Rozaliji Ecker pa jopo in dva noža. Slednje reči je imel še v svojem kovčegu, cev pa je bil Že prodal, ko so ga prijeli in zaprli.
Mladi kokošji tat. Železniškemu pazniku Josipu Vidicu na Erjavčevi cesti štev. 28 Bta bili 27. februvarija t. I. ukradeni dve kokoši. Včeraj je policija prijela 14letnega Franca Bernarda, stanujočega na Karolinški zemlji št. 6, kbteri je kokoši ukradel in prodal nekje v mestu.
Društvena godba priredi jutri t. j 8. t. m. koncert v restavraciji g. Kenda. Častiti člani so vBtopnine prosti, nečlani plačajo štirideset vinarjev. Začetek ob pol osmi uri zvečer.
Rodbinski večer spojen s predavanjem priredi v nedeljo 15. t. m. pevsko društvo »Ljubljana" v areni .Narodnega doma". Vspored: Predavan'« o petju m lepoti po izvajaniu gospoda I Žaidaršiča, gimn. profesorja v Sarajevu. Predava gosp. Fran O r e h e k. Po predavanju igra, petje in druge zabave.
Po nocojšnem ruskem koncertu je v mali dvorani »Narodnega Doma« prijateljski sestanek na čast gospej Mariji Ivanovni plem. Gorlenko-Dolina.
Nepreviden kolesar. Alojz Kramberger, sluga pri Mahru na Cesarja Jožefa trgu štev. 12, je včeraj zvečer pred Hafnerjevim vrtom v Komenskega ulicah aadel z biciklom v Albina Rakuša, zavirača na južni železnic! in gi podrl na tla, ob jednem pa je tudi sam padel s kolesa. Rakuš je padel na obraz in se pobil na nosu, da je krvavel. Kram-bergarju se je pa le bicikel nekoliko poškodoval. Kramberger ni imel luči pri biciklu in je vozil pri kraju ceste in tudi ni zvonil.
Hišo Lekanovo ni kakor se nam poroča, kupil g. Seidel. Hiša baje Se ni prodana.
Potovanje po Egiptu in Bicer šesto, se prične jutri v mejnarodni panorami. Prične se na glavnem kolodvoru v Kairi ter se nadaljuje ob Nilu do Luksora in Thebena. Večina slik, namreč 26, nam predočuje vse večje znamenitosti mesta Kairo, ostale pa obrežje Nila ter mnoge zgodovinske stavbe, kot svetišča, piramide in dr. — Naslednji teden pride na vrsto del naše Tirolske.
V Ameriko Danes po noči se je odpe-lialo z južnega kolodvora v Ameriko 125 Hrvatov.
Iz bolnice. Valentin Čufer, 62 let star, iz Cerknega, je bil danes dopoludne pripeljan v tukajšnjo deželno bolnico. Ko je delal doma neko orodje, bo je vsekal s sekiro v dosno nogo in se hudo ranil.
Tedenski koledar.
Nedelja, 8 marca: 2. postna, Janez od Boga; evang.: Jezus se Bpremeni na gori. Mat. 17. — Ponedeljek, 9. marca: Frančiška Rimlj. — Torek, 10. marca: Štiri deset mučencev — Sreda, 11. marca: Heraklij m. — Četrtek, 12. marca: Gre-gorij 1. p. — Petek, 13. marca: Evfrazija dev., Tančica Gosp. — Sobota, 14 marca: Matilda kraljica. — Solnce izide dne 10. marca ob 6. uri 26 minut, zaide pa ob 5. uri 56 minut. — Lunin spremin: Ščip 13. marca ob 1. uri 11 minut popoludne. — Musica sacra v nedeljo 8.marca:
V	stolni cerkvi velika maša ob 10. uri:
V	proslavo 251etnega papeževega jubileja pontifikalna maša (Missa votiva de ss. Trini-tate): Missa »Exultet«, zložil dr. Fr. Witt, graduale »Benedictus es, Domine«, zl. Ant. Foerster, traktus „Te Deum patrem« koral, po cfertoriju »Jubilate Deo«, zložil Kašpar Aiblicger, »To Deum laudamus«, zl. Josip Gruber.
Kotiček za liberalce.
Malovrh in sveto pismo. Vsestranski Malovrh je začel pretresati tudi sv. pismo. Oprijel se je za »škrijce« nemškega protest, prif Delitzscha in patetično dekla-mira, da je vse sv. pismo stare zaveze izposojeno od Babiloncev, da torej ne obsega božjega razodetja, marveč le od Babiloncev »prepričane bajke«. Malovrh je gotovo vse te »prepričane bajke« sam preštudiral, zato mu liberalci lahko verjamejo na besedo. Da so se proti Delitzschu vzdignili prvi stro-tovnjaki, to Malovrha ne more ženirati. On iratko malo zanikuje, da bi to bili strokovnjaki. Kdor ni za Malovrha, i a ni strokovnjak! In če ti strokovnjaki pravijo, da so jabilonske tradicije res podobne judovskim, e da babilonske nosijo na sebi pečat mitO' ogije, a v sv. pismu da vlada velika res-noba in čista religija enoboštva, tudi to Malovrha ne vžene. Malovrh že ve, da je treba liberalnim bravcem le trditi in lagati, lagati (kakor na primer še vedno ni preklical laži o »škofu na balu«) in liberalci mu bodo vse verjeli. »Narode«, le 1 a -g a t i, lagati, v tem si mojster vseh mojstrov, pravi strokovnjak!
Kaj pa je s protestnim Bh o-dom? »Učit. Tovariš« piše : Odbor »Slo venskega deželnega učiteljskega društva« je Bklenil v svoji seji dno 15. t. m. sklicati o velikonočnih počitnicah učiteljski shod. Na dnevnem redu bo ena sama točka, in sicer: »Izboljšanje gmotnega stanja kranjskemu učitelj-
s t v ur. Povabljeno bo na ta shod vse kranjsko učiteljBtvo brez izjeme. V ta namen sta se pooblastila gg. predsednik in tajnik, da povabita k sodelovanju zastopnika »Slomškove zveze«, nemškega deželnega učiteljskega društva »Krainischer Landeslehrer-verein« in zastopnico »Društva slovenskih učiteljic«. Na shod bodo povabljeni tudi vsi kranjski deželniposlanci.ki bodo imeli pravico tudi govoriti. Izmed uči-teljstva bodo govorili štirje govorniki, in sicer po en zastopnik imenovanih štirih de želnih učiteljskih društev. Govornika bo vsako društvo samo izvolilo, a govor bo moral vsak teh štirih učiteljskih govornikov poslati poprej pripravljalnemu odboru v cen zuro. Politike se ne bo smel noben učiteljski govornik dotikati in ne žaliti zastopnikov posameznih političnih strank. Ali bo ta shod javen, ali ae bo vršil po § 2., o tem bo sklepal pomnoženi pripravljalni odbor, v katerem bodo bržkone zastopniki vseh poprej imenovanih štirih deželnih društev. Ta shod Be bo pa seveda vršil le, če bo zboroval deželrd zbor<'. Na to pravi »Slov. Učitelj« : Poziv na protestni shod zoper obBtrukcijo, ki ga je priobčil »Narod«, je tu popolnoma izostal. Ali se je vendar tudi pri »naprednih« učiteljih začelo daniti?
»Gorenjec« popisuje v zadnji številki v podlistku predpustne veselice v Kranju in se norčuje iz veselice, ki jo je napravilo izobraževalno in zabavno društvo »Kranj«. Svetujemo »Gorenjcu«, da opušča v bodoče kritiko naših veselic v tonu, kakoršnega se poslužujejo navadni pouličnjaki, drugače bomo tudi mi pisali kritike o prireditvah liberalnih društev. Poročali bomo golo resnico, ki bo pa mnogim neprijetna. — Le prisiljeni bomo udarili z istim orožjem, katerega se „Gorenjec" poslužuje redno vsako soboto.
Napredek. Idrijski slovenski liberalci so pričeli prirejati veselice v prostorih nemške kazine. Celo Vodnikov ples je slo venska »Čitalnica" v Idriji priredila v kazin-skih prostorih! Zato ni čuda, da je ljubezen Nemcev do slovenskih liberalcev segla že na Štajersko in da ptujski »Štajerc« hvali celo ljubljanski občinski zastop. Očividno torej liberalna stranka — napreduje, a ravno v svoii zvezi z Nemci.
Tavčar hoče nastavljati in odstavljati škofe. Torkov „Slov. Narod" je dejal, naj gredo nadškof olomuški in kapitelj v pokoj in je ponudil g. Štefetu nadškofovsko mesto v Olomucu, ker je bila v »Slovencu" pojašnjena »Narodova" notica o »framasonstvu" pokojnega g. kanonika Premersteina in znamenje na njegovem spomeniku. Tavčar se menda domišljuje, da bo sedaj, odkar je bil enkrat naslikan v „Ježu" za kardinala, kar odstavljal in nastavljal škofe. Njegova ponudba je bila popolnoma brezpomembna ne le radi tega, ker jo gosp. Štefe odklanja, ampak tudi radi tega, ker ni nobenega vzroka, da bi olomuški kapitelj in nadškof šli v pokoj radi one laži, katero je »Narod" po čeških listih prekuhal za svojo inteligenco. »Narodova" trditev nima nobene podlage. Iz pisma, ki smo ga danes prejeli iz Olomuca, izvemo, da pri vsej tej stvariniimel ne škof, ne kapitelj prav nič opraviti. Rajni kanonik Premerstein v svoji opo-rokiospominkunitizeno besedo ni prav nič opomnil, nič odredil. Njegov nečak doktor medicine je to popolnoma po svojem s kamnosekom naredil in pred 10. dnevi je sestra rajnega kanonika, kateri oblika spomenika ni bila všeč, pisala profesorju dr. Titelnu in ga prosila, naj bi on preskrbel, da se tablica s irižcem spremeni. To se je tudi res zgodilo. Da je ono znamenje bilo tudi v Indiji, kjer so tudi kamnoseki, nismo nikdar zanikali in ni treba, da bi nas »Narod" v tem pod-učeval, ker to tudi mi vemo. Da bi bilo to leraldično znamenje, se je »Narod" izmislil. Jri nas je heraldika grboslovje. Sicer je pa bil češki list, ki je natvezil občinstvu, da je bil jokojni kanonik Premerstein framason, to-iko pošten, da je preklical svojo laž in >ripoznal svojo neumnost, »Narod" pa tega ne stori.
Književnost in umetnost.
~ Slovensko gledališče. Jutri popoludne »Snegulčiča«. Zvečer ne bo opere »Azrael«, ker orkester ni imel liasa za skušnje. Jutri zvečer gostuje gospa Polakova v igri »Brez denarja«. — Benefica jako vestnega režišerja gosp. Aschenbren-nerja bo v t o t e k. Peli bodo opero „ A z r a 6 1
* Gospa pl. Gorlenko Dolina, katere koncert bo danes zvečer ob pol osmi uri v »Narodnem domu", se je včeraj ob 1/i6. uri zvečer iz Budimpešte pripeljala v Ljubljano v spremstvu svojega soproga gosp. polkovnika
telesne straže carja ruskega in gdč. Nedba-love. Na kolodvoru jih je v imenu mesta pozdravil gospod podžupan B 1 e i w e i s vitez Trsteniški indeputacije»Glasbene Matice". Poleg gospoda dr. Bleiweisa ste izrekli dobrodošlico tudi goBpe dr. Jenkova in dr. Ferjančičeva ter gosp. računski nadsvetnik Svetek kot predsednik »Glasbene Matice". Na kolodvoru se je k sprejemu zbralo okrog 60 dam in gospodov. Gospej pl. Gorlenko-Dolina in gdč. Nedba-lovi sta bila poklonjena krasna šopka. Gospa pl. Gorlenko Dolina stanuje pri »blonu*. Če bo lepo vreme, se pelje iutri na Bled, v ponedeljek se pa odpelje v Rim. Današnji koncert obeta nekaj posebnega. V rokah imamo kritike rasnih tujih listov, ki so vsi navdušeni za to odlično pevko. Celo »Pester Lloyd" ne more pre-hvaliti njenega petja. Pričakovati je torej, da ljubljansko občinstvo v velikem številu prihiti na današnji koncert slavne ruBke umetnice.
#	Koncert ruske pevske družbe in balalajka orkestra pod vodstvom gospe Nadine Slavjanske v deželnem gledališču dne 6. marca. Pred desetimi leti v dvorani podrte redute — in včeraj v našem gledališču. Precej velik razloček! Zopet smo čuli po dolgem času tisto melanholično rusko pesem, zopet smo se divili pesni burlakov na Volgi »Ej uhnem", globoki kantati in ljubki »Vanjka ljubi P^njka", vendar pa smo odhajali sinoči od koncerta s prepričanjem, da vsa stvar ni ravno toliko vredna, kot se je o nji govorilo in piBalo in deloma tudi pričakovalo.
Ne bodimo podobni idejalnim našim dijakom in ne smatrajmo vsega, kar nosi ime rusko, kot popolno in nedotakljivo. L mirno zavestjo in a ponosom lahko trdimo, da presega naš Matični zbor, kar je pokazal zlasti v zadnjih koncertih, daleko to, kar smo čuli sincči. S tem pa seveda še nočemo trditi, da nam sinočni koncert ni donesel nikakega užitka. Program sam na sebi je bil jako lep in izvajanje tega prcgrama je bilo zelo precizno. Za mirno ponosni nastop in obvladanje zbora Nadine same nam je naravnost imponovalo, dasi smo občutili pri vsem proizvajanju — in to moramo tudi povedati, — da ljubi in išče Nadina povsod efektov. Kar pa se tiče proizvajanja balalajka orkestra, o tem pa se nam zdi, da bi ga poslušali lahko kje drugje n. pr. v kaki gostilni, nikakor oa ne v koncertni dvorani ozir. v gledališču. Gledališče je bilo do zadnjega prostora razprodano.
Kljub temu navdušenju se v glasbenih krogih koncert nikakor ne hvali.
*	Sienkiewiczevi »Križarji" v slovenskem prevodu. Ravnokar je v založbi »Goriške tiskarne" A. Gabršček-a izšel 115-120 snopič »Slovanske knjižnice«, ki obsega na 489 Btraneh I. in II. del krasnega Sienkiewiczevega zgodovinskega romana »Križarji« v slovenskem prevodu. Cena naročnikom 90 v, v razprodaji 1 K 20. Tretji in četrti del bodeta še obsežnejša.
izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča.
Nesrečna ljubosumnost. Pri zgradbi nove ceste v Smrečju poslujoča delavca 40 let stari Jernej Matičič po domače Gregora-čev iz Ivanjega sela, jako potuhnjen človek, in njegov tovariš 51 let stari Janez Križaj, stanovala sta v Lavričkovi hiši v Smerečji ter se oba zagledala v domačo 49 let staro hčer, kar je dalo povod do ljubosumnosti in prepira. Dne 10. januarja t. 1. sta dobila od podvzetnika g. Lavrenčinča nekaj predujema, ter sta potem v družbi pila po raznih krčmah. Na potu proti domu je Matičič v Pod-čelu brez povoda skočil na Križaja, ga zgrabil z eno roko za vrat, z drugo roko pa zamahnil s pipcem proti njegovemu vratu in gotovo bi bil ta sunek osodepoln, da ni prijel Križaj Matičiča za roko. Na to je zbežal Križaj v Mlinarjevo hišo na Stari vrhniki. Ker so vrata zapabnili, mu je Matičič žugal, da ga bo zaklal; slednjič so ga odpodili. Na potu proti Podlipi je srečal orožniško patruljo in ji pravil, da bo mu pri Mlinarju s sekiro grozili. Ko je pa ta izvedela resnico, ga je aretirala in odvedla v zapor vrhniškega sodišča. Sedaj pa je vskipela jeza v Matičiču, pričel je orožnike z raznimi grdi psovkami zmirjati in pripomnil, da take berače je lahko vjeti kakor je on. Ko pa je bil Matičič iz zapora odpuščen, prišel je k Janezu Mlinarju v kamnolom in pravil, da bo Križarja zaklal, kjer ga bo dobil. Nasprotnika sta se našla na Vrhniki; pri pijači sta se zopet sprla, a si naposled vendar podala roko. Okoli pol 9. ure šla 8ta na hlev v seno Bpat. Križaj je kmalo trdno zaspal. Sedaj ga je pa napadel Matičič z nožem ter mu prizadejal na raznih krajih deBne strani života 17 ubodlin, potem pa zbežal. Prišel je nato v Korenčanovo gostilno na Vrhniki in slednjič v Jurčevo gostilno v Podlipi, kjer sta ga orožnika vklenila; na vprašanje, kje ima tovariši, je ta odgovoril, da loži v loteriji v slami mrzel. Ko so ga pripeljali na lice me-
sta, kjer je ležal ranjeni Križaj, je zaklical Matičič: a ni še mrzel; sinoči je bila tema, zato nisem videl, kam da sem ga zadel; pa •aj še skupaj prideva; kar sem nameraval, to moram tudi storiti, drugače mi ne bo srce mirno. Kaka moralična propalica da je Matičič, je posneti tudi iz tega, da je po noči cd 1. na 2 svečana bil iz kapelice ob cesti z Rakeka na Unec razmetal razpelo in dva kipa na cesto, da se je vse zdrobilo. Porotnikom sta bili stavljeni eno glavno in eno dodatno vprašanje. Prvo glavno vprašanje, glasečega bo na poskušan zavratni umor, so zanikali, pač pa soglasno pritrdili eventualnemu vprašanju, na težko telesno poškodbo, kakor tudi na vsa druga jim stav ljena vprašanja razun enega glede hudodelstva javnega nasilstva s hudobnim pcškodo-vanjem tuje lastnine. Obsodbo smo že prej objavili.
S predvčer obravnavo proti Zofki K v e d e r , o kateri smo tudi. poročali, se je porotno zasedanje zaključilo.
Celjske porotne obravnave. Pri Sv. Kunigundi na Pchorju je mladenič Janez Kandut nekaterim tovarišem obrezal peresa na klokukib. Vsled tega so imenovanca na-t«pli Marko Gričnik, Albert Gričrit, Janez Hren. Kandut je dobil na glavi dve smrtonosni rani, da je čez nekoliko ur potem umrl. Pri porotnih sodbah v Celju so zdaj za plačilo dobili Marko Gričnik dve leti, Albert Gričnik petnajst mesecev, Janez Hren osem mesecev težke ječe in vsak še po en post vsak mesec.
Slovenska tržaška šola pred upravnim sodiščem. V kratkem se bo vršila na Dunaju pred upravnim sodiščem obravnava o pritožbi tržaških Slovencev proti minister-ski odločbi, s katero je bila odbita pritožba tržaških Slovencev v zadevi ustanovitve slovenske šole v Trstu. Tržaški magistrat si je izbral za svojega zastopnika odvetnika dr. Grossa na Dunaju.
Celjsko državno pravdništvo zasleduje »Domovino« po § 300 k. z. in meni, da pride »Domovina« pred porotnike.
Kako je celjski Rakusch pogorel Znano je, da celjski žblezninar, bivfu slovenski sin, sedaj ob enem nemški župan, znan iz sodnijske obravnave zaradi »proklete predrznosti« itd., v svoji obrti ni več tako trden kakor nekdaj, ko še ni bilo Majdičeve slovenske trgovine z železnino. Zato se njegovi uslužbenci morajo presneto potruditi, da privabijo v Rakuschevo trgovino kakega kupca. V sledečem slučaju bo pa gospodu »Nemcu« Rakuschu slabo ustregli. Prišel je pred kratkim v Celje nek gospod, brat trgovca, ksteremu se je obrt ponesrečila, in poplačal je pri slov. obrtnikih za svojega brata, kar je ta napravil dolgov. Veselo se je namuznil, ko je za svojega brata poravnal vse dolgove, samo dolea v znesku 400 K pri železninarju »Nemcu« Rakuschu ne. Stvar pa je bila taka. Gospod, o katerem govorimo, je bil poslal v Celje po železnino k slovenskemu trgovcu gospodu Majdiču. Obenem je pritijal pismo, v katerem se zavezuje, da bode on sam poravnal račun gosp. Majdiču, ako bi njegov brat ne mogel. Toda Raku-schevi uslužbenci so na cesti zasačili moža, ki je bil poslan v Majdičevo trgovino, ter bo ga pregovorili, naj vzame rajši pri Rakuschu blago. Res se je dal pregovoriti in je vzel za okroglo 400 K železa pri »Nemcu" Rakuschu mesto pri Majdiču, kakor mu je bilo naročeno. Zdaj je pa, kakor omenjeno, oni trgovec s svojo obrtjo ponesrečil. Njegov brat se je zavzel za njega in je prišel v Celje plačat vse dolgove, za katere je iz vedel, da so ga Rakuschevi uslužbenci oprostili te obveznosti. Gospod namreč ni dal poroštva za Rakuscha, ampak za Majdiča, in zato tudi ni dolžan prevzeti plačila pri Rakuschu. Tako je vsled nerodnosti in prevroče krvi Rakuschevih agentov prihranil celih 400 K Agitacija za nemštvo ni zmiraj koristna !j
Surov poročnik. Sodišče v Konigs-bergu je obsodilo poročnika lovcev Jurija Steflena radi mučenja vojakov v 9mesečni zapor. Dokazali bo mu 119 slučajev.
Nečloveška mati pred sodiščem. Pretekli teden je stala v bteyru pred porotnim sodiščem kočarica Cecilija Mairhofer radi detomora. Posameznosti sodnijske obravnave so vzbudile občno pozornost. Obto-ženka je namreč najpreje svoje dete z a -davila, je potem na drobne kosce razsekala in je vrgla na svojem dvorišču svinjam v korito. Ko so prišli nečloveškemu dejanju na sled, so našli le še nekaj oglodanih udov otroškega telesa. Obtoženka je bila obsojena na 7 let težks ječe.
Koliko zasluži modistinja ? Pri neki zanimivi obravnavi pri pariškem sodišču so prišli tudi do tega, koliko zaslužijo po-sestnice pariške delavnice klobukov. Neki oče je tožil tri svoje hčere, ker mu niso hotele plačevati izgovorjenih 900 frankov na mesec, ker si sam ne more več služiti kruha. Natančnejša obravnava je dokazala, da zaslužijo te tri sestre s prodajo klobukov na leto najmanj 200.000 frankov, in da se ne
morejo izgovarjati, da bi ne mogle plačevati svojemu ubogemu očetu dotične \sote.
Pastorjeva afera v llalle. V preteklem letu je v Hali« vzbudilo veliko pozornost, da je pastor Tobler svojo nevesto hčer tovarnarja Bdrgerja. na poročni dan zapustil, ko so bili gostje in neveBta že v cerkvi. Nevesta je bila vsled tega tako raz-burjena, da je umrla. Pastor je nato podal izjavo, v kateri je oblatil čast svoje neveste. Oče nevestin je pastorja tožil in ker so tudi zdravniki potrdili neutemeljenost pastorjevih napadov, je bil pastor obsojen na tri tedne zapora in na 550 frankov globe.
Tatica razglednic. 161etna Marija Lipič v Ebentalu izvrševala je poleg nekega nedopustnega posla tudi še tatvino v pro-dajalnicah v Celovcu na tak način, da je obkradla skoro vse celovške trgovce, osobito si je pa na piko vzela prodajalce z razglednicami. Ko so jo decembra lanskega leta aretirali, našli 8) pri njej celo skladišče ukradenih stvarij, med katerimi so tvorile glavni kontingent razglednice. Obsojena je bila pri sidnijski razpravi na tri mesece težke ieče.
Pred celovškimi porotniki so dobili radi tatvine in nevarnih groženj Anton in Janez H e 1 d štiri mesece. Marija H e 1 d eno leto težke ječe.
Detomorilka — oproščena. Ana K o t a r je stala pretekli teden drugič pred porotniki. Detomorilka je svoje dva meseca staro dete umorila in vrgla v vodo. Pri prvi obravnavi se je neusmiljena mati zagovarjala s tem, da je storila zločinstvo v sili, ker jo je otrokov oče zapustil in tako ne bi mogla sebe in otroka preživeti. Porotniki so pritrdili vprašanju radi uboja, a s pristavkom v „nepremagljivi sili", vsled česar je bila morilka oproščena. Višje sodišče je razsodbo razveljavilo, ker nepremagljiva sila je sicer olajšava a ne oprostitev razloge. Pri prihodnji obravnavi so zahtevali porotniki opetovano glavnemu vprašanju pristaviti pristavek o nepremagljivi sili ali „brez zavesti". Ker jim sodišče sklicujoče se na odlok višjega sodišča ni ugodilo, so pritrdili sicer vprašanju glede uboja, a prečrtali pristavek „z namero otroka ubiti.". Sodnik je moral nato zopet deto-morilko nekaznovano izpustiti.
Bazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Prijet ponarejalec denar-j a. V Senrvasu je policija prijela nekega mladega moža, pri katerem so našli za 18 tisoč kron ponarejenih stotakov. — P o -neverjenja se nadaljujejo. Ravnatelja filijalk velikih bančnih tvrdk Rovati v Neapolju in Milanu sta poneverila pol milijona lir in pobegnila. — O p r i n c e z i -n j i L u j i z i se poroča, da ko princezinja povije, se bo z dovoljenjem cesarjevim vrnila v očetovo hišo v Solnograd. — Avto-mobil proti stavkujočim. V slučaju, da stopijo holandski železničarji v stavko, se bode železniška uprava posluževala avtomobilov. — Milijonarka poročila kočijaža. V Newyorku se je ena najbogatejših žena iz Broklyna vdova Hendricksohn poročila s svojim ko-čijažem Patrick Max Hughom.ki je bil vdovec s šestsrimi otroci. — Svoji ženi je prerezal vrat v Meranu brivec Franc M ti 11 e r. Tudi svojega vajenca je smrtnonevarno ranil. Nato se je brivec sam usmrtil. — Morilec štirinajst žensk P i etro Vermeg g i je bil te dni izpuščen iz ječe v Rimu. Presedel je v ječi 30 let. — Leopold W o 1 1 1 i n g sa je obrnil na magistrat v Solnograd, kjer prebivajo njegovi ssariši, s prošnjo za domovinstvo. Odgovorilo se mu je, da s tem imenom nimajo nobenega upi-sanega. Leopold \Vo fling je, kakor znano, bivši nadvojvoda Leopold.— 6 00 letnico rojstva Petrarce bodo priho dnje leto Lahi slovesno praznovali. — Slikar brez rok je neki Hiles v Bri-stonu na Angleškem. Krasno slika, držeč čopič v zobeh. — Angleški kralj se poda koncem marca na Riviero. — Največ vojaških samomorov se zgodi v Avstriji. Na 10 000 vojakov pride v Avstriji 12 53 vojaških samomorilcev, v Nemčiji za polovico manj. — Velikanska iznajdba. Laški inženir Foretti je iznašel napravo, po kateri je mogoče pomnožiti hitrost vlakom tako, da prevozijo 200 klm. v eni uri. — Soc. demokratični kolesarji in agitacija. Soc. dem. stranka v Nemčiji organizira povodom bližnjih držav.-zborskih volitev na vseh krajih delavce kolesarje, ki jej bodo dobro služili pri agitaciji in razdeljevanju tiskovin.
Jubilej s v. očeta je mesto Požun na Ogrskem praznovalo na vso moč slovesno. Vse hiše so bile v predvečer slavnosti razsvetljene , razsvetlili so svoje hiše celo nekatoličani.
Najnovejša iznajdba. Ameriški listi poročajo: Naš svet je sestavljen iz mno-« goterih snovij in nekatere od njih se naha-
jajo v jako majhnih množinah. Profesor Cu-rie v Parizu je prišel na sled eni izmed teh najbolj redkih snovij, ki so ji nadeli ime radij. Tako redka je ta tvarina, da velja en sam fuut celih 200 000 dolarjev. Na celem svetu je sedaj radija le dva funta. Listi pišejo, da je radij najbolj znamenita iznajdba zadnjih trideset let. Kar dela to tvarino tako pomenljivo, so niene posebno čudne lastnosti. Ko je Rontgen iznašel »črno luč", s katero se more videti v notranjščino stvarij, je svet strmel. Toda v primeri z radijem je to otročja igrača, u njem se more fotografirati skozi tri čevlje železa ali čevelj Bvinca. Za ranocelstvo in zdravilstvo je ta iznajdba velikanskega pomenu.
Koliko je bilo Slovanov i. 1900. Profesor Lubor Niederle je objavil v »Slov. Pf\« : R u s o v io bilo vneb »kupaj 95 1G5 023; Poljakov 18,764 353; Čehov 6,619706; Slovakov 2 019 706; L u ž i š k i h Srbov 158 800; Slovencev 1,450000; S r b o v in H r v a t o v 8 210 000; Bolgarov pa 4,850 000 Vseh Slovanov na celem *vetu je v začetku XX stoletja bilo 137—138 railiionnv. — L«ta 1825 so našteli Slovanov 68 255 000, za 50 let pnzneie (leta 1876) že 90 329 633, 1. 1887 do 101,724.000, a danes žo do 138 milijonov. In prišel bo slovanski vek !
Po poroki obolela 28. febr. sta bila v Sisku poročena posestnik Konstantin Ga-letta in hči pekovskega mojstra Schneiderja. Po poroki jo bilo nevesti naenkrat slabo in poklicani zdravnik je konstatiral obolenje na tifuzu. Ženin so je tako prestrašil, da ga je takoj kap zadela. Zonina so pokopali, nevesta pa leži nevarno bolna v bolnišnici.
Strahovita nevihta je razsajala v noči od preteklega petka na soboto in v soboto v vseh francoskih primorskih mestih, zlasti na severnem obrežju, odkoder se poroča o neštevilnih nezgodah ribiških ladjic in drugih malih |adernikov. Tudi v Parizu je pometal tako silen veter po ulicah in cestah, da je napravil povsod mnogo škode. Neštevilno dreves jo poškodovanih. Vihar je razbil stekla po oknih in izložbah, potrgal raz prodajalnic napise, tako, da je pogled na nekatere ulice zares zelo žalosten.
Zakaj milijonarji popotujejo. Angleški milijonar John Hampton potuje celo leto po svetu od enega kraja do drugega, in sicer zato, da dobi celo leto sveže — ru-! deče jagode. Ko si je nagromadil precejšnje premoženje, dela to že enajst let V septembru zapusti Angleško in se poda v E^ipt, od tod nazaj na Špansko in Francosko in se s Francoskega vrne v juliiu na Angleško, da se na e zopet rudeSih jagod na domačih tleh. Bog mu žegnaj!
Samomor radi poneverjenega goldinarja. V Budicnpečti se je zgodila sledeča resnična dogodba. Neki častnik je po Blal svojega strežnika Wisza z goldinarjem nakupit več stvarij. Strežnik je pa mesto na trg šel v krčmo, kjer je našel tovariše in ž njimi toliko časa popival, da je goldinar zapravil. Ko je prišel iz krčme, je mesto k poročniku šel v vojašnico in se iz strahu pred kaznijo ustrelil
Koliko so vredne železnice celega sveta? Vrednost vseh železnic na svetu je 120 milijard kron. Ta svota odgovarja desetini vsega imetka vseh civiliziranih narodov čertini njihovega vloženega kapitala, z vsem zlatim, srebrnim in papirnatim denarjem, kolikor je tega sploh na celem svetu, kupiti bi moglo k večjemu četrtino VBeh že-ieznic.
Nečloveški oče. Pretečeni teden je nastal v angleškem mestu Ramsgate naenkrat ponoči vrišč. Bilo je čuti eksplozijo in okna po hišah so namah zaropotala, kot ob potresu. Ena hiša je bila skoro do dna porušena. Našli so v razvalinah gospodarja in gospodinjo s prerezanimi vrati, oba živa in pa razmesarjeno truplo njihovega sina. Surovi oče je hotel zaklati sebe in ženo in potem z dinamitom razrušiti hišo. V tem trenotku je prišel domov nesrečni sin, ki je s silo iztrgal iz očetovih rok dinamit, ki se je pa razletel v njegovi roki, predno ga je mogel ugasiti.
Nova iznajdba. Pomorski ruski zdravnik od baltiške mornarice Tesipov se je že dalje, časa trudil fotografovati morsko dno. Po mnogoterih trudapolnih poskusih se mu je delo srečno obneslo in danes so na razpolago slike iz morskih globin. Najtežje je bilo razsvetliti podmorsko okolico, a tudi to težavo je srečno premagal. Nova iznajdba bode služila kaj dobro pri iskanju potopljenih ladij.
Suša v Algiru. Že pet tednov ni bilo kapljice dežja v planjavi Mitidja. Ako ne bo v kratkem dežja, bo vsa žetev uničena, kar bo za ondotne kmetovalce silno hud udarec.
Ruska trgovska mornarica. Pred malo leti imela je ruska trgovska mornarica le malo ladij in samo 200 finskih ja-dernic za prevažanje drv. Danes pa ima trgovska mornarica 3050 parnikov, kateri plovejo po vseh morjih in rekah pod rusko zastavo.
Fretestanških kandidatov teologije je vedno manj. Leta 1888. jih je
bilo 2190, leta 1892. jih je bilo 1903, leta
1894. le 1500, I*ta 1897. le IS 19 in letak 1901. le 1079. Padlo je tedaj število prot. hogoslovcev v teku 14 let za več kot 50%. Čudno, da imajo na Nemškem le vedno pastorje, ki so pripravljeni na misijon v Avstrijo!
Sokoli. „Vestnik sokolski« publicira sledeča pravila za sokole. »Častna straim sme stati pri mrliču le tedaj, ako se ta nahaja na neblagoslovljenem kraju; straža ima kapo na glavi. V posvečene kraje ne sme vstopiti straža ali častna 6 'a. Zastava ostane vedno pred blagoslovljenim lokalom«. Ali so Sokoli protikatoliška društva?
Na Dunaj ali v St Louis? Prihodnje leto bodeta dve veliki razstavi: prva v St. Louisu v Ameriki in druga bo inter-nactjonalna razstava za proizvajanje in tehnično uporabo špirita na Dunaju. Veliki fa-brikantje v Berolinu so imeli te dni sestanek, da določijo, pri kateri razstavi naj sodelujejo; odločili so se za dunajsko. V St Louis jih bo potemtakem prav malo šlo.
Društva.
(V proslavo papeževega jubileja) napravita katoliška di o -lavska družba in družba Marijinih hčera vldriji v nedeljo 8 marca slavnost v pivarni »pri črnem orlu«. Vspored: 1. %,* »Pohod fazniku", godba. 2. J. Skroup: »Papeževa himna", mešan zbor. 2 „Solo Romanca za flavto", godba. 4. K. Bendi: „Križaci na morju", veliki mešani zbor. 5. R. Etlenberg: ,Gozdni koncert", godba. 6. Slavnostni govor. 7. J. Č ^rmak: »Pesem brez besed", sob za Cello". godb?. 8. *** „ S v. Elizabeta". Igrokaz v petih dejanjih. 9. Alegoriia. 10. A. Foerster: »Svetemu Očetu Leonu XIII.", mešan zbor s spremljevanjem orkestra. — Bisgajna se odpre ob polu 7.t] začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina: £a družbenike 20 vin., za goste 40 v. za osebo. — Preplačila se hvaležno sprejmo. — K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Poslani našemu uredništvu.
Za škofove zavode: čast. g. V. PauluB 10 K namestu venca g. dekanu Sitarju. — GoBpod Andr. Pipan, župnik v Polici, 10 K mesto venca na grob f g. dekana M. Sitarja.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Pri odhodnici č. g. Šinkovca nabral g. P. T a v č a r ob priliki veselice delav. katol. bralnega društva na Jesenich-5 K 30 v. — Gdč. Pavla Premrl v Št-Vidu nad Vipavo za dobljeni stavi 2 K. — G. profesor M. Petelin v Ljubljani v spomin dragemu sošolcu -J- gosp. dekanu M. Sitarju 10 K.
Bog plačaj!
X>i*ol>iž.
V dekliški šoli: Učiteljica: »Kako se glasi prihodnji čas glagola omožiti?« Učenka: »Ločiti se!«
Dobil je plačil e. Bilo je ob zadnjih riaželnozborskih volitvah Neki znani napr<dnjak vprašal je vpričo več volivcev župnika, kak razloček je med škofom in oslom. „To vam povem hitro," odgovori župnik, „Skof nosi križ ra prsih, osel pa na hrbtu. Toda povejte mi" nadaljeval je žup-" uik, »kak razloček pa je med vami in oslom." Naprednjak je jecljaje odgovoril: „Tega pa vam sedaj ne morem povedati." „Prav, prav," odvrne župnik, „tudi jaz ne najdem nikakega razločka."
Ubogal je Liberalni odvetnik: »Kako Vas pa je g. Kovač raz-žalil?« Toženec: »Rekel mi je, naj grem k vragu.« Liberalni advokat: »In Vi?« Toženec: »Sel sem naravnost k Vam«.
Slaba tolažba. Mož (kmalu po poroki šivajoč si gumb na obleki): »Mislil sem, če se oženim, da mi ne bo več treba gumbov šivati". Žena: „Ja, dragi moj, ali si mislil, da se ti po ženitvi ne bo nikoli več noben gumb odtrgal?"
Pri prijatelju. Neki gospod je prišel k svojemu prijatelju ravno takrat, ko je prijatelj spal. Ker je pa prijatelj hudo smrčal, vpraša gospo: „Ali Vaš g. soprog zmeraj tako hudo smrči?" Gospa: »O ni>* samo takrat, ko spi.«
Pred sodniki. Sodnik: »Toženec, Vi se gotovo nahajate vedno v slabi družbi?« Toženec: „Ravno narobe, gospod sodnik, jaz imam že od svoje mladosti samo s sodniki in državnimi pravdniki opraviti."
Razne navade. Ako se izve, da je kdo umrl, vpraša Francoz najprej: Koliko je bil star ? — Nemec: Kakšno bolezen je imel? — Italijan: Poveretto (revček). — Amerikanec: Prav mu je, da je umrl. — Rus: Srečen, da mu ni treba več delati! — Holandec: Koliko je zapustil? — Anglež : Kje je bil zavarovan ? — Jud: S čim je tržil?
Zanimivo priznanje. JejteleB Aron, tvoj knjigovodja je tudi eden izmej. judožrcev! — Aron: Neumnost, saj ni na
•vetu nobenih judoircev! — Jej teles: Zakaj neki praviš, da jih ni? — Aron: Žito, ker se jim studimo.
Pred poroko. Ona : Daliti hočem s teboj veselje in žalost. — On: Pri meni ni žalosti. — Ona : O, ko Be vzameva, bo že prišla.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 7. marca. Na smrt obsojeni morilec Senekel zadnje dni ni hotel nič jesti. Ko so mn zdravniki dejali, da se na ta način še ni nihče usmrtil, je pričel zopet jesti. Obnaša se vedno silo-vitejše.
Dunaj, 7. marca. Neka dekla se je nameravala danes usmrtiti s tem, da je izpila četrt litra črnila. Poškodovala si je samo nekoliko želodec.
Gradec, 7. marca. Za jutrišnji dan vnovič napovedani pročodrimski shod je oblastvo prepovedalo. Vršil se bo bržkone zopet po § 2.
Gradec, 6. marca.*) Včeraj prišlo v kavarni,Union' do pretepa med slovanskimi in nemškimi dijaki. Povod dali nemški burši. Graški listi zvračajo vso krivdo na Slovence in ščuvajo prebivalstvo proti slovanskim gostom.
Zagreb, 7. marca. Hrvaške opozicijske stranke bodo priredile veliko demonstracijo proti vojni predlogi. Tudi socialni demokratje se bodo pridružili demonstraciji.
Praga, 7. marca. (C. B.) V Ašu in Oraslicah so se sinoči in danes zjutraj zopet čutili precej močni potresni sunki. V Karlovih varih se sunki več ne ponavljajo.
Praga, 7. marca. Kiegrov pogreb se je vršil danes popoludne. Veliko število slovenskih poslancev je vzbujalo pozornost. Raz hiš so vihrale črne zastave.
Monakovo, 7. marca. Poroča se, da je bavarska princezinja Gabrijela, ki potuje s svojim možem princem Ru-pertem po Indiji, zaostala v Bandogu. Skregala se je z možem in se hoče ločiti. Poroka se je vršila še - le pred dvema letoma.
Rim, 7. marca. Zdravnik papežev dr. Lapponi dementira vesti o papeževi bolezni. Sveti oče je imel nekoliko nahoda, a je že ozdravljen.
Rim, 7. marca. Jutri bomo imeli Slovenci v cerkvi sv. Klemena na grobu sv. Cirila pridigo in sv. obhajilo.
Lipsko, 7. marca. Bivši jezuit grof Hoensbroech kandidira v nemški državni zbor.
Pariz, 7. marca. Humbertova predlaga celo vrsto visokih politikov v svoji pravdi za priče.
Pariz, 7. marca. El Meubhi je za-žgal mesto Ain Metiarana. Samo 40 oseb se je rešilo iz plamena.
Carigrad, 7. marca. Sultan je po-milostil 400 kaznjencev.
Zofija, 7. marca. Velikansko razburjenje vzbuja vest, da so se turške čete utaborile tik bolgarske meje. V Solunu je dobil Hilmi paša nalog, vsakega člana makedonskega odbora, ako ga dobi v pest, ustreliti.
Curih, 7. marca. Mehanik Brink-man je ustrelil svojega štiri letnega otroka in sebe.
Atene, 7. marca. Policija je prijela ruskega špijona.
London, 7. marca. Angleška vojna uprava odpravi iz angleške armade sulice.
ki
Meteorologlčno porodilo.
Viflina nad morjem 306.2 m, srednji tračni tlak 746-0 mm
Ca« »pa-lovnnja
Stanje baro-metra. ▼ mu.
Tempe-ratura
_ P« Celsijn
Vetrni.
Nebo
Hi * _ »
z;-
6
1). sve57
7 s utr. 2 (topol.
734'9
737-7 738 1
6'4 | alTjzah. PskToblT
4 9 I sl. szah. I 6-2 [sl. vzjvzh.|
dež obl.
11
Sredpja včerajšnja temperatura 5-6* normale. 2 1*.
Dunajska borza
dnč 7. marca.
Skupni državni dolg v notah.....ICO'50
Skupni državni dolg v srebru.....100-
Avstrijska zlata renta	.....121-10
Avstrijska kronska renta 4%.....101-10
Ogerska zlata renta 1% ......12110
Ogerska kronska renta 4% .....99-65
Avstro-ogerske baučne del.nice 600 gld. .	15-89
Kreditne delnice, 160 gld.......684-—
London vista......................240-25
NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	117-15
20 mark........................23 44
20 frankov (napoleondor)......19-10
Italijanski bankovei.........95'45
a kr. cekini ... .......11-31
Ži tne eene
dne 7. marca 1903. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov. PSenica za spomlad . . . , . K 7
Rž za spomlad ........ 7 16
Koruza za maj - junij 1903 . . . „ — Oves za pomlad ......6-3 i
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za april ......K	7-65
Pženica za maj.......>	7 54
Pšenica za oktober.....»	7 55
Rž za april..........6 73
Oves za april .........6-05
Koruza za maj (1903) ....	6-14
Koruza za julij.........C'20
(Efektiv). Dunajski trg
do	7-70
„	7-06 »1
»	6 33
do	7-66
»	7-55
.	7-P6
n	6 74
„	606
.	6 15
»	6-21
Pšenica banaška . . .
> južne železnice Rž > » Ječmen , »
,, ob Tisi . . . Koruza ogrska , . .
K
Cinkvant » . »
Oves srednji Fižol . . .
8-29 7-60 6 85 6-40 6-40
6-50
710
6 45
7—
do	8-70
.	8—
»	715
,	7-40
n	7-65
n	680
"	7-40
',',	6 65 14—
*) Za včerajšnjo Številko prepozno doSlo. Op. uredništva.
— Obfieznano dajo Mautner jeva napojena semena za krmsko repo najobilnejii pridelek. Prav tako izvrstna in nepresežna so tudi Mauthnerjeva zele-njadna in cvetlična semena.
Spominjajte se
ljudskega sklada.
77
SLOVENEC
w se prodaja '^m
doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah:
Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred skcfijo 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2. Snšnik Josipina, Rimska cesta 24. Tonich Ivana, Kiorijanske ulica 1. Vrhove Ivan. Sv. Petra cesta 5?
zavod za izdelovanje steklenomozaičnih božjih grobov, lurških duplin in altarjev za procesije ob sv. Reš. Tel.
Odlikovan od Nj. svetosti pa peža Leona XIII., priznanja katol. teol. akademije v Pe-terburgu.nemškegamisijofia v Carigradu itd. 143 4-2 llustrovani ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčene.
Iz|la jc Knj'9a
„Lur$l(i čudeži".
Francoski spisal Henrik Lasdr, poslovenil
Fr. Marešič. Dobiti je v „Katol. Bukvami" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman. Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več.
J. SOKLIČ *
v Ljubljani, Pod Tranoo 1
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo
cilindrov, mehkih in trdih klobukov, furisf-skih klobukov, čepic.
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
Tovarniška zaloga
lodnafih klobukov
c. kr. dvornih založnikov A J. Pichler v Gradci. 273 12—14
flf >y<Hti z 1 citre. ****** *
. Album: 100 nemških pesmi z besedami in prstometom, 4 K. — 85 slovenskih pesmi z besedami in nemški prestavi istih, . čredno navduševalni in priljubljeni
K:inWeni 50 v lahkem in prijetnem slogu. Odlikovane, 3. izdaje.
Usneh ^!IlriI!aVS0 Za samouk Prirejena šola za oitre. l^peh siguren. Poponu v jedni knjigi (225 stranij), 5 kr. Prospekt brezplačno. - S palto 50 vin ve" .
Josip Sorp, Dunaj III Hauptstrasse 144.
± # # # #
Naznanjam slav. občiDstvu, da sem v zvezi z največjo švicarsko tovarno, ki izde-luju ure z mojo lastno znamko.
V zalogi imam žepne zlate, srebrne, niKelnaste in jeklen« ure, nadalje vse vrste stenskih ur in budilk itd.	32 1
stebr,,aU"d'r °.f Srebrna pancer "veriiiea'lS ,,r. gld 'iio Budilka od gld. 1-4B naprtit.
Mojih u, ni zamenjati z dunajskimi, kei' bo prave *Ti«r,ke ure, da pa so res dobre, dokazn e to, d. m s. pridobil odjemalce tudi izven Avstrije, ter razpošiljam blago na v.e kraje, kakor v Nemčijo, Bolgarijo" Komu-mjo, Ameriko itd. - Vzlic priznano dobri kakovosti mojih ur oddajom iste po jako nizki ceni z večletnim jamstvom.
^Nadaljo priporočam evojo veliko zalogo
W zlatnine in srebrnine
kakor veMSioe, uhane,prstane, porotne prstane, zapestnice, brošk,., priveske, srebrne palice itd. — vse moje zlato m srebro jo puncirano pri c. kr nun-cij-kem uradu	r
Sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila, katera izvršujem v moji delavniol točno in ceno. Priporočani se slavn. občinstvu za obilo nakupovanje t. zagotovilom točne postrežbe hiljožiin z vele-spostovanjem
Fr. p. Zajec,
urar ter trgovina zlatnine, srebrnine in optičnega bloga; zastopnik največjo tovarne v Zil ricli - u.
Ljubljana, Staritrg 28
Prosim, zahtevajte ilustrorani cenik, katerega pošiljam poštnine prosto.
Tudi imam v zalogo
—optično blago -«■
kakor očala, ščipalce, daljnoglede, barometre, toplomere in sploh vse optične predmete.
# # # # # # # # #
Isašp
Kdor želi imeti dober
armonij
vrhulakoga ali amerl-kanskega sistema, U
naj blagovoli pisati na naslov: A. Lnznlk, Vrhnika pri Ljubljani. 2
Najizvrstnejše in najboljše
w fcimburice
iideluje in razpošilja
prva siseška tvornica tamburic J. Sfjepušin,
Sisek (Hrvatsko).
Odlikovana na pari ki izložbi 1. 19C0, ter na milanski izložbi 1 1896. Zraven tamburlo in skladb za tamburlce prodaja razna glasbila kakor:
gosle, citre. kitare, mandoline, harmonike, okarine
za koje se pošlje possben cenik s slikami.
Veliki llustrovani cenik se pošlje vsakemu 1310 6—6 franko in zastonj.
Ksifate vajte ^
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 500 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbineh reči
HANN8 KONRAD
tovarna za ure in izvozna trgovina Most št 234, Češko. rlimrn-TMi mm&amB/smastmtBaumKimmmmmKM
Zahvala.
Veleč. gosp. duhovnikom, sl. cerkvenim predstojništvom in cenj. občinstvu za vsa prešlo leto izročena dela, proseč novih naročil letošnje leto, izreka	273 4—1 z velespoštovanjem
Alojzij Fakin,
oblastveno potrjeni preskušalec in poprav-ljalec strelovodov itd. Glince pri Ljubljani, p. Vič.
Kafarl v duinIKu f Se po redni
------rabi
rogaške vode
olalialo. c.
294 l-l
se iiče. — Dobra plača. — Oženjeni prosilci, vešči kakega rokodelstva imajo prednost. — Več pove iz prijaznosti upravništvo ^Slovenca."	260 3-3
Družinska pratika
za 1.1903
je izšla v 2. izdaji
in se dobiva pri I Kordiku, H Ničmanu, I Korenčanu in V. Petričiču
Lepo
predivo in suhe hruške
cele vagone in manjše part je, kakor tudi fižol
Anton Werbole, Medija-Izlake Kdor
kaj ima, naj takoi naznani. 281 2-2
Prošnja.
Ljublianski fiiakar Ivan Čibaiek je na večteden*kem potovanju z nekim gospodom agentom, ki prodna Brankovo ci-konjo". K»r je njegov oče Matej Č.bsšek, župan na Črnučah pri Ljubljani, nagloma smrtnonevarno obolel, prosimo vse bralce .Slovenca", ki morda vedo, kje sedaj biva omenjeni lijakar Ivan, da mu takoj sporočo o boh zni očt tovi.
Najtoplejše se mu za to ljubav že naprej zahvaljuje
289 3-2 družina Čibašek.
Na Črnučah, 5. marca 1903.
HazBtaaiilo.
V četrtek, dnč 12. sušca 1903 se bodo
prodajala na drobno zemljišča
umrlega Jožefa Pipan iz Poljan hiš. št. 16.
Kdor želi kaj kupiti, pride naj v četrtek, dne 12. sušca ob 8. uri dopoludne v Poljane hišna štev. 16.
Na prodaj je tudi hiša z gospodarskimi poslopji.
Zemljišča leže v kat. občini Šent Vid, Zgornja Šiška in Ježica.
Natančneja pojasnila daje dr. Fran Vok, c. k. notar v Ljubljani.	288 2-1
m.
300 1—J<
? Ljnbljani, Pogačarjev trg.
Fctcpla5tična cmetnc^too razstaua
Danes, v soboto 7. marca
w Zadnji razstavni dan ^o Potovanje po
slikovitih Alpah
in velezanimiva hoja na
Montblanc.

V nedeljo, 8. do 14. marca Zanimivo potovanje po
JHgipfu.
Pozor! Novo došle
mufoskopne slike
Zabavno in zanimivo.
Odprto vsak dan, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2 do 9. ure zvečer
Pozor!
Kdor želi dobre, pristne, fine slivovke ali tropinovca nad pol hektolitra kupiti naravnost od producenta, na| se obrno do posestnika Ort-hovaca. gospoda Dragotin Frohlicha, poč ta Sv. Peter- Orehovac na Hrvaškem	a?3 8—3
307
1—1
Izvrstno delujoča
gostilna "SrS
na jako primernem kra]u tik vrat bohinjskega predora
se odda takoj v najem.
Ponudbe in pogodbe sprejema posestnik
™ xjrS*	SB' t w
gostilničar pri Predoru v Bo« hinjski Sistriei št. 102.
# Manjše stanovanje #
išče za aVgUSf termin 1.1. ožcnjen uradnik brez otrok. — Ponudbe sprejema magistratni uradnik g. An t e Gutnik.	311 3—i
Šivilja sprejme takoj
nee
308 2—1 Oglasiti se je na
Karlovski cesti štev. 15.
Oreranist
samec, z dobrimi spričevali,
išče iluzbe.
Njegov naslov povč upravništvo „Slovenca"
292 2—1
se išče za samostalno delo na deželi
Ponudbe na izdelovalnico domačega orodja (Hausgeriithe - Manufactur) v Višnji Gori na Kranjskem.	293 1—1
Važno za bolne na želodcu!
Brezslastnost, težave v želodcu, slabost, glavobol vsled slabega pribavanja, razne že-lodčne bolezni
takoj odstranijo znane
Brady-jeve kaplje za želodec
(Marijaceijske).
1Ia tisoče zahvalni!t in pritnalnih pisem ! Cena steklenici z navodilom rabe SO h, reča steklenica K 1.40.
gtfT Dobiti po lekarnah.
Glavna zaloga t i jubljanl: lekarna „Pr! zlatem jelenu", Marijin
trg It. 4 (Jos. Mayr) in lekarna „pri orla-
Svarimo pred ponarejanjem, pristne Marijaceijske kapljici za želodec morajo imeti varstveno znamko in podpis C\/J*a.LVj' 1161 12—6
— --------.
..Katoliška Bukvama" v Ljubljani
priporoča:
F as
•Mi
Kratek poduh
o sv. zakonu.
Za slov. zaročence In zakonske
sestavil
Jan. Za bukovpc, župnik.
Cena trdovezani knjigi 70 v, po pošti 10 vinarjev več.
VABILO
k
občnemu zboru
Slovenske posojilnice v Št. Jerneji na Dolenjskem
registr. zadruge z neomejeno zavemo,
kateri se bo vrflil
dn6 22.sušca 1903 ob 4. popoldan
v starem šolskem poslopji.
Dnevni red:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Račun načelstva.
3.	Poročilo računskega preglednika.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev računskega preglednika in njega
namestnika.
6.	Slučajnosti zlasti glede premembe zadružnih pravil.
Zadružnike k obilni udeležbi uljudno vabi
29i i-i	>Tačelstvo.
VABILO
na
VII. red. občni zbor
hranilnice in posojilnice y Stariloki,
registr. zadruge » neomejeno zavezo,
kateri se ho vržil
v nedeljo, dne 22. marca t. 1.
ob 3. uri popoldne v kaplaniji.
282
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Odobritev letnega računa.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
i-i	Nacelstvo.
Opomnja: Ko bi ob določeni uri zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drugi ni sklepa ne glede na število udeležencev.
Konjski kovač se sprejme
takoj v službo pod jako ugodnimi pogoji pri Ur ban Weber je v h nasled. na Zalemlogu pri Železnikih.	252 3—1
VABILO
na
V. redni občni zbor
»Kmetijskega društva v Podkorenu",
ki bode
dne 5. aprila 1903, na Cvetno nedeljo
popoldne ob 4. uri v zadružni hiši.
o o
VSPORED:
1.	Poročilo o računu za 1902.
2.	Odobritev računa.
3.	Volitev tretjine odbornikov.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Morebitni nasveti.
V Podkorenu, dnč 20. svečana 1903.
310 1-1	Načelstvo.
V slučaji, da bi prvi zbor ne bil sklepčen, skliče se s tem drugi občni zbor ob 5. uri z istim vsporedom.
VABILO
na
VIII. redni občni zbor
hranilnice in posojilnice
v Horjulu,
registr. zadruga z neomejeno zavezo, koji se vrSi
v nedeljo, 15. marca 1903
ob polu 4. uri popoludne v Horjulu h. št. 94
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za leto 1902.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
302 i-i	Jiačelstvo.
Mlad mož
vsestransko izobražen z izbornimi večletnimi spričevali kot poslovodja, vešč računstva, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, išče primerne službe. Vstopi lahko takoj. — Ponudbe sprejema iz prijaznosti uredništvo .Slo-
venca"
259 3-2
Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa -V*
Huss-ova pogača.
Zaloga: Dnnaj, XVIII., Ladenbarggaase 46.
Prospekt brezplačno. — Požiliatev za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—6
Št. 399/2
OKIilC.
1223 3-1
Na prošnjo priglašenih dedičev dovoljuje se
prosteueljna jauna dražba
v zapuščino Jere Rozman iz Spodnjega Otoka štev. 23 spadajočega posestva vložne štev. 140 kat. občine Otok, obstoječega iz zidane hiše štev. 23, v kateri se je izvrševal gostilniški obrt, z gospodarskim poslopjem, dveh njiv, treh travnikov in štirih gozdov. — S hišo vred prodd se za gostilniški obrt namenjena priprava in pohištvo.
Posestvo se izkliče za 10 000 K —in se ponudbe pod izklicno ceno ne sprejmejo. Prodajalci pridržč si pravico, prodajo v osmih dneh odobriti. Kupnina se ima položiti v sodne roke. Pogoji dražbe ležč tusodno v upogled.
C. kr. okrajna sodnija v Radovljici odd. I.
dnč 2. marca 1903.
Elmajlirani in porcelanasti
higijenični pljuvalnilfi
natančno po predpisu
v največji izberi
se dobivajo najcenejše pri tvrdki
FRM hOLLHAXi\
trgovec s steklenino in s porcelanom
v Ljubljani, Mestni trg.
VABILO
na
IV.redni	občni zbor
kmetijsk. društva v Dolenjivasi pri Ribnici
rej. zadruga z omejeno zavezo
kateri se bo vršil
dne 22. marca 1903 ob polu 4. url popoldne v društvenih prostorih v Dolenjivasi.
VSPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Predložitev in odobrenje računa za leto 1902.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
302 l-i	ODBOR.
V abilo
na
V.	občni zbor
kmetijskega društva v Gorjah
registr. zadruge z omejeno zavezo.
koji se bo vršil
v nedeljo, dne 22. marca 190$ ob polu 4 uri popoldan v posojil, prostorih.
Dnevni red:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo načelstva
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računa za leto 1902.
5.	Volitev treh po triletni dobi odstopivših udov načelstva.
6.	Volitev nadzorstva
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi 303 i_i	Načelstvo. -
l&čg* Večje posestvo
na Gorenjskem, blizo industrielnih krajev in 50 minut hodd od železniške postaje Podnart oddaljeno; obstoječe iz enonadstropne hiše, gospodarskega poslopja z obokanim hlevom, vse v dobrem stanu, z velikem sadnim vrtom, 56 oralov gozda, čez S oralov njiv, 11 in pol oralov travnikov, nekoliko pašnika, se iz proste roke vse skupaj ali pa le en del proda. K hiši in hlevu napeljana dobra pitna voda-studenčnica. Večina travnikov namaka se s to izvrstno vodo, kar pripomore k več nego do dvojnega pridelka. — Pojasnila daje iz prijaznosti T. Stlšferšič, grajščinski oskrbnik v Radovljici.	261 2-1
Izvrstno delujoča
gostilna
j na jako primernem kraju tik vrat bo-| hinjskega predora
se odda v najem.
Ponudbe in pogodbe vsprejema lastnik
279 2-1
Josip Marke«,
na Jesenicah 54.
263 12-2
—— Dobiva se v vseh knjigotržnicah ——
MALI VITEZ
Pan Volodijevski
Zgodovinski roman, spisal H. Sienkiewicz
* Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. * Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 se-šitkih po 40 h. Vsakih 14 dni se izdaja en sešitek.
Založila knjigarna
Kleininayr & Bamberg v Ljubljani.
111 20-10
Proda se še dobro ohranjeni
križev pot "M
po jako nizki ceni. — Podobe so velike z akviri in nadstavkom 125x67; brez okvira in nadstavka pa 67X52 cm.
Kaj več se izvd pri cerkvenem pred-stojništvu v Rudniku.	27* 4—2
Umetno vezenje na šivalnih strojih.
V	številki 3999 je »Illustr. Leipziger Zeitungc dne 20. novembra 1902 prinesla naslednje naznanilo :
»Umazano amerlkansko reklamo so naši društvemki imenovali ono po amerikanskem S nger-jevem društvu uprizorjeno hval sanje. DruStvo Singer je na to tožilo, a bilo v vseh instancah zavrnjeno.
Sodišče je spoznalo, ko je tožbo zavrnilo, da je ono imenovanje vseskozi [.r.marno.«
DruStvo nemških tovarnarjev za šivalne stroje.
Okolnost, da tudi v Avstriji agentje Singerjevega. druStva občinstvu trdijo, da so le Singerjevi šivalni stroji pripravni za vezenje, nas sili k izjavi, da je vsak šivalni stroj raben za vezenje in da je merodajna edino le spretnost ln Izurjenost onega človeka, ki dela na stroju.
V	Ljubljani, 20. februvarja 1903.
Janez; Jax & sin.
V nnši trgovini na Dunajski cesti štev. 17 daje se poduk v vezenju vsaki čas brezplačno, in sicer nauk v vezenju na vsakoršnein šivalnem stroju, bodisi fiaejšem kakor tudi na priprostejem.	217 2—1
U:ZZ	Alojzij Korsika
priporoča svojo bogato semensko zalogo, katera je edina na Kraijskem, strokovno urejena stih-naka trgovina, ter ima vsa krmska, zelenjadna in cvetlična semena, prava m dobro kaiilna, za katero kakovost jamčim nadalje imam mnogovrstne ovetlloe v lonolh, svtle m suhe palme. Izdeljuiem tudi sveže in suhe venoe m šopke z trakovi in napisi in vse sploh v mojo stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah — Ilu' crovanl
oenlk za 1.1903 se dobi brezplačno.
Za obilno naročbo se priporoča
z odličnim spoštovanjem

210 10-5
Alojzij Eorsika.
Otvoritev prihodnji teden!
Za Marijin mesec maj in praznike Matere Božje priporočamo
Janez Pogačnik:
Dvanajst Marijinih pesmij S
za mešan zbor.	g j
Cena partituri 50 kr., posameznim S 5? glasovom 10 kr.
Katol. Tiskarna v Ljubljani. jj|j
--------------
da so doš\e xio9o^\\ 9Voxi$eVc\}\xa dame \xv Ae\d\ce, \Auxe A VaVor \ud\ modno \Aago o\>\e\te ^ dame ui^jo^ipode \ti ^e ifri^oroca mxio-^jo\>rojxvemu o\)\^Vu
S)o\\dtio \>\ago.
Pripoveduje se, da hode nova glavna prodajalna "a Mestnem tr ju št. 5
angleškega skladišča oblek
najeiejantnejša in največja v tej stroki
Za pomladno sezono dospeli so najnovejši in ====== najmodernejši izdelki =====
MF* konfekcija za dame in deklice ^Hi p®?" obleke za gospode in dečke
Posebni oddelek za naročila po meri; največja isbera najfinejšega blaga; obleke za preč. duhovščino, vsakovrstno blago sa razne uniforme isvršd se natančno in trpežno najtočneje.
K
306 3—1
Velespo.štovanjem
O. jjernatovič v Ljubljani
i
m**

m*




h*



cene.
C\JUorc\ na xaYv\e9anje JratvVo.
Razglas.
296 3-2
Razpisuje se
zgradba nove štirirazredne šole v Radovljici.
Dražbeni pogoji, načrti in proračun so na upogled v občinski pisarni v Radovljici. — Ponudbe, katerim se mora priložiti petodstotni vadij, naj se vložč pri podpisanem do 23. marca 1.1. opoldne.
Krajni šolski svet v Radovljici, 4. marca 1903.
Janez ftavak, predsednik.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio, veljaven od i. oktobra 1902.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je k rajnemu času v Ljubljani za 2 minua naprej.
Odhod iz Ljubljane (.juž. kol.).
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Seli-thal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbii, Pontabel Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak » Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 3. uri 5(i min. popoldne osebni vlak v Trbit, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Seli-thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc. Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri S min. zvečer mešani vlak r Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmunden*, Ischla. Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 16 min. dopoldne osebni vlak a Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, 8teyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. ttrt 32 min. popoldne mešani vlak ii Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Da-naja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, BeljaJta, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 28 min. rfutraj v Kamnih. r 2. „ 05 „ popoldne „ „ , 6. „ 50 „ zvečer „ „
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob 6. uri 49 min. zjutraj „ 11. „ 06 „ dopoldne 6..10 „ zvečer
iz Kamnika.
r
Odhod:
Ob 7-15 zjutraj „ 2-13 popoldne ,, 6*05 zvečer
Prihod:
Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6*S9 zvečer.
NOVO!
Razpisana jc služba
organista in cerkvenlka
Pripravna je slu*ba za oženienega organista. ki je tudi rokodelec, zlasti krojač ali čevljar.
Službo je nastopiti o sv Juriju 1.1903.
Piemena in ustmena pojasnila daje do konca marca podpisani:
Žnpni urad na Vrhu pri Vinici,
dne 1. marca i9i 3.
Uljudno naznanjam, da sem priredil v prvem nadstropju svoje trgovine	305 1—1
Pred Škofijo štev. 1 poseben oddplek za sukneno blago vsake vrste. Potrudil sem se, da sem dopolnil svojo zalogo z najnovejšimi in najbolj modernimi tu in inozemskimi vrstami blaga od najfinejše do najcenejše kakovosti, s čimur mi je omogočeno, da ustrežem vsem zahtevam.
Poskusite toraj nabaviti pri meni potrebno sukneno blago vseh vrst, in prepričali se hote, da bote popolnoma zadovoljni tako glede izbire in kakovosti kakor tudi glede cene.
Na blagohoten obisk najuljudneje vabi
J. Grobelllik, Ljubljana.
Vzorci na zunaj franko. Blago lanske sezone 20 ostanki bla^a 30?» pod tovarn, ceno.
1
274 3-2
Josip JKramarič,
župnik.
O

dvajsetega stoletja 1901 - 2000
z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor GregorlJ Pečjak. «
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti
20 h več. js^jsvs^avr^Mf
•
narava
alkalična kislina
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 38 9
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad bjubljano
11
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
ielez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franko. V Iajnbjanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih ipecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaini in vinom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-n v Ljubljani
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj 1
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstva in preč. duhovSčmi svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 62-10
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Varstvena znamka: Sidro.
LINIMENT. CAPSICI Comp.
Iz lekarne Rlchter-Jeve v Pragi,
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K — 80, K 1-40 in K 2 — v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1146 34-20
m
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev priporoča 42 jos. Arhar> načeinik.
se
jtNDROpOGOfT
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo ZA rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpoiiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (32)
Vaso Petriči6-u.
V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. TrnkČCZV » Ljubljani, Rant v Kranji, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop.. II. nadstr. (flfledijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgifinih barvah, plavlj&le, obhajllne borze'
Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najlineje, kakor se glasi naročilo, v svil" natem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljoo prevzame.	llAa OR—1 h
•Ji 8 26-14

m	n	1357 16
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18
se priporo čapreč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnISKe obleke
iz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
Na prodaj sta
2 križeva pota
jeclen 95 cm visok velja gld. 65.— drugi 150 „ „ „ „ 250.—
P"	211 12-4
FR. TOMAN-u,
podobarju ln pozlataiju t Ljubljani, Valvasorje? trg št. i.
Iz drevesnice >
Jos. Lenarčiča
na Vrhniki
oddaja se za spomladno saditev sledeča 266 6-2 tvarina:
1.	Visoko debelnato drevje najboljših preisku-Senih vrst, jablane in hruške v lepih, zdravih in krepih komitdih a K 0.60 do K 1 —.
2.	Pritlikavci najboljših zimskih hrniek, namiznih Jabolk in marello, v obliki piramid in palm«t z 1—3 etažami, z rodnim lesom a K 1.60 do 6 -
3.	Srednjo vlaoka debla od Izvrstnih „rln-
glotov" (Reine-Claude. a K 1.—.
4.	Lopotično drevje: lipe do 4in visoke z velikanskim li tjem, a K 2.—, tomnorndcče listnate bukve 2—3 m visoke a K 4.—, Thnje, koje brez poškodbe prezimijo, v raznih vrstah 6"em do f>m v goke i K 1.— do 5.—, Azerol-Jablane h K 0.60, in rasno lopotično grmičevje K 0.60 do 1.—.
Za embalažo se računajo lastni stroški.
Cene se razumejo za blago postavljeno na kolodvor na Vrhniki.
g^ Jlofeli, kavarne in gostilne, ^
ki so naročene na „Slovenca":
Belca pri Dovjem: P o t o č n i k Fr., gostilna.
Begunje nad Cirknico: B o n a č Anton, Svigelj Anton, gostilni.
Beričevo pri Dolu : G r a d lian, gostiln3*
Bled Gostilna Wester.
Bistrica pri Št. Rupertu: Z * j c Anton, gostilna.
Boh. Bela: M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne.
Boh. Bistrica: A r h Franc in Mencinger J., gostilni.
Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anton, gostilni, Fran o v i g e 1 j, gostilna (Breg). Lebez Ivan, gostilna.
Brezje, Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-brijelčič Ant., goBtilni. Lavrenčič Pavi, gostilna „pri Rozmanu«.
Brod pod am. goro : B i t e n c Jož., gostilna.
Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic).
Cirknica, Notr.: K o r 6 e Ivan in M e d e n Miroslav, gostilni, Anton de b e h i a v a , restavrater.
Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., gostilna.
Črnomelj Franc Jerman gostilna.
Dedendol pri Višnjigori: O m ah en Mih., gostilna.
Dolenja vas pri Ribnici: M r h e r I g n., gost.
Dunaj: C afe »G o Id ene Kugel« IV. okraj, Cafe »Mozart«, III. okraj, in »Are a de n-Cafe«, I., Universitatstrasse. Carl Zobl's „Caf6 Beethoven", L, UniverBitatestrasseKavarnaMuhič IX. okraj. PorzelangasBe, Cafe »Wien«,
L. Franzensnng.
Gorica: Kavarna Schwarz, Kavar-
na „C e n t r al"-
Gorje Spodnje pri Bledu. Z rime Janez,
Jan Janez, Jan Marjeta, gostilne. Grapče: Miha Zalokar, gostuna. Grosuplje: Košak Fran, gostilna Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gOBtilna.
Gozd Kranjska gora: Blanktiš Pavi, gostilna.
Horjul: C e p o n Janez, gostilna.
Hruiica pri Jesenioah: N o č A., gostilna.
Idrija: Casino »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna.
Javornik: N o č Mihael, gostilna.
Jesenice, Gorenj.: F r j a n Ivan, restavracija , V i 1 m a n Fran , V i š n j a r Karol, Hrovat Marija, »pri mesarju«, gostilne.
Kamnik: F r i e d I Ivan, hotel, V a n o s s i Jos., kavarna,Pet. Žerovnik pri »Sokolu«.
Kandija pri Nov. mestu: J a k s e Jan. in Zore J., gostilni.
Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna.
Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. gostilna.
Kranj: Kavarni J a g e r in Kreuz-b e r g e r, Fran burni in Golob Mat., FranzJezeršek, gostilni. M a v r i 1 i j Mavr, pivovarnar, hotel »Nova pošta". Hotel »Stara pošta."
Kropa: M. J a 1 e n, gostilna, M a g u š a r Jurij, gostdna.
Kranjska gora: „Pri pošti", „Razor", hotela, Blenkuš, Slavec, Razin-g e r, gostilne.
Ljubljana: Kavarne: „Austria", »E ur op a", „V a 1 v a s o r", „C a s i n o", „ E g g i a 8, Ivan Lekan, .Morcur", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: »Pri slonu", „ Lloyd", Iv. Graj-žar, južni kolodvor; pivarne: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „Pri mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „Pri zvezdi", Cesarja Jožefa trg, »Pri roži", Židovske ulice, „ P r i zlati ribi", Špitalske ulice, »Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, „Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko k o n s u m n o d r u -
IV
š t v o , Eliz. J u r k o v i č (»pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, »Pri križu", Rimska cesta, Marija B a r b o r i č , Sv. Petra nasip št. 5, Fr. Krvarič (»priFi govcu"), Dunajska cesta, Mar. Ah I in, Karlovska cesta štev. 28. August Zaje' Rimska cesta št. 4, „ P r i Kamen-č a n u Karlovska cesta št. 4, gostilna D a c h s, Florijanske ulice št 33, M. Š k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana austeršič, bv. Petra cesU št. 15, Ivan C i n k o l e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna »pri J u r ) u ", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r (»pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil-šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip Boštijančič (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta št. 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija Štele (»pri bslem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T e n e n t e , Gradaške ulice St. 10, Ana o u z a k , Poljanska cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, P e r š i n Matija na Rožniku, Vospernig, Gospodske ulice, Fric Nova k, restavrater v „i> v i c a r i j i", Bi zj ak Fran , pri Krčonu", Tržaška cesta, Praun-seis A., ZBjutrkovalna soba, Mestni trg 19.
„Pri lipi", restavracij.
Litija: »Pri Fortuni« , gostilna.
Medvode: Jerala Alojzij in Zvvoiner Ivan, gosti Ini.
Metlika. Vu*Sin iS J ižef ga-stlm.J
Novomesto: Kavarna Danisch.
Ortenek: J B. K osle r, restavracija.
Podnart: Pogačnik Marija, Javor Terezija, gostilni.
Pulj (Pola): Cafe Miramare.
Premskovo p. Kranju: Jak. Gorj ano in
Jakob Dolinar gostilni. Radoljica: Hirschmann Ign., gostilna. M u 1 e j Ivana, restavracija, A u g u s t i n Janez, 'gostilna. Rakek: Sebenikar Lovro, restavracija, Ludovik S e b a r , c.kr. poštar, Ivan Fatur. gostilni.
Rate5e, Gorenjsko: Ivan P e t r i č, gostilna. Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna,
Podboj Jos. in Zadnik J., Fr. Podboj, Andrej Podboj, And. P e t e r 1 i n,
gostilne.
Sava pri Jesenicah: Arh Jan., gostilna. Slov. gradeč: Giinther Avg., gostilna. Smlednik: Oblak Primož, gostilna. Sodražica: Drobnič Jurij, gostilna. Staneiiče pri Ljublj.: Josip T e r š a n , gost. Stara Loka: Jelovčan Marija, gostilna. Stožice pri Ljubljani: Pečnik Jan. (»pri
U r b a n č k u"), gostilna Struge pri Dobrepolju : o a 1 o kar K., gostil, Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula
Jakob, gostilna v »Nar. domu«. Sv. Križ p. Litiji. Fr . Miklavčič, gostilna. Škofja Loka: Hafner Leopold in Hafner J., gostilni, Splichal Fr. kavarna. Št urijo pri Ajdovščini,: Edvard C igo j, Štefan Sel j in Ivan Štibilj, gostilne. Toplice, Dol.: Oskrbništvo toplic. Travnik, Dol.: LavriS Jan., gostilna. Trst: Cafe Commeroio, CafeFabris. Tržič: Lončar Mat, Ruech K., gostilni. Velike Laifie: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti."
Vel. Poljane Dol., M. Andolšek, gosti!,. Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hotel »A d r i a«.
Visoko pri Kranju: O k o r n Jan., gostilna. Vrhnika: Dolenc Fr. Jurca Jos. in
Kočevar Franc, gostilne. Žerovnica p. Cirknici: M a r o 11 J., gost, Žirovnica: C o p M., S v et i n a A., gostilni.
pisarna za posredovanje pri prodaji In OO nakupu posestev QQ<
17. Nap. Plitz-a t Lilpi
Rimska cesta št. 24
priporoča za dobro naložitev kapitala priQ
& »konverziji rent" §
m graščine, posestva na de- OOO Q želi, vile na Bledu in ob jezerih na Koroškem, gostilne na deželi in v mestu, manjše in velike hiše za stanovanja v Ljubljani in
v predkrajih Vodmat, Glince, Vič in Šiška ter stav. porcele od 2 K m1 viš
ODOOOOOOOO
Leopold Trafnik
pasar in srebrar
v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št 27
se priporoča prečastiti du-novščini, cerkvenim pred-stojmštvom in dobrotnikom cerkvi v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
tabernaklje, mon-
štrance, kelihe svečnike, lestence, svetilke itd
iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo že izgotovljenlh. krasnih
predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri in cozlatl po najnižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne Izdelke In veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo to^na, cene nizke.	726 15 13
oooooooo oooooooo
»H
fmjerna® podporno init?©
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg št. 19
sprejema vsak delavnik od 9.—12. ure dopoldan hranilne vloge ter jih obrestuje
po 41»0
0
to je: daje za 200 Kron 9 Kron 50 h na leto.
Rentni davek plača hranilnica sama.
Simon Pogačar 1. r.
predseoniK.
Andrej Zamejc 1. r.	Dr. Vinko Gregorie 1. r.
Stolni dekan,	H. podpredsednik.
I. podpredsednik.
Rajko Samsa 1. r.
1469 12	ravoatiili.
h
Ustanovljeno 1.1832.
<D
a a
a
1? rž o
u &
m
Priznano lia px>yše
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Haiapimaraia v lajnMjam
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 176 4	Električni obrat
P 8»
Di
O
o*
13 O
l llustrovani ceniki se dobe brezplačno.
ŽČHU

HERBABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do je 11, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooth pospešujejo narejanje koatlj.
Cena stekleniol 1 gld. 25 kr,= 2K 60 h, po pošti 20 kr. = 40 h ved za zavijanje.
^va ril n!1>reJ p°d
a ^"""V 'enakim ali po-
3 dobnim imenom, ki pa so i] po sestavi in po učinku vsa 53 različna posnemanja naših Dj: izvirnih preparatov že 33
D]' let obstoječega podfosfor-nastega kislo-apnenega-že--"»rgBNVwiEirtj ,eznega girupa svarimo in
toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno-železni sirup in gledati na to, če ima
vsaka steklenica pristavljeno uradno vpisano varstveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./1, Kaiserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vsah lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 141 20-13 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetschISger, G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: 0. Schwarzl & Co„ M. Hauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schh dler. Ant. Mizzan; Breze: G. ElsSsser dediči; Ssvodenj: F. Kordon '.Celovec : P. Hauser &-I Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid: A. Schiebl: Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Sutina. A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M.Kavasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann: Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.
Franc Rolič
naznanja
288 2-2
tvoritev vinske trgovine
v Lescah pri Bledu št. 3.
Prodajal bo le pristna istrska in briška vina od 56 litrov više in tudi v zapečatenih steklenicah. f/tT Cene primerne. 'O®
oooooooo
oooooooo oooooooo ooooooom
oooooo
iOOOOO
iooooo
oooooooo mmoooooo
Stanje flog 30. junija 1902: blizu 9 milijonov kron.
kS"
^ Najboljša in najsigumejša m prilika za šfedenje! m
Ppeje: Gradišče št. 1,
P
Denarni promet v letu 1901: čez 23 milijonov kron.
VS"
SOOOOOO
sedaj: kongresni št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ======
1
0
brez kakega odbitka, tako, da sprejme n vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih u	--4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. junija 1902: 8,818.060 K 70 h. DenaPni ppomet v 1. 1901: 23,559.611 ^ 20 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
V Ljubljani, dn6 1. julija 1902.
Dr. Iyan Šusteršič, predsednik.
hranilnične položnice na razpolago.
Odbor* tiiki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Josip Jarc,	Anton Belec,	Dr. Andrej Karlin,
veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. stolni kanonik v Ljubljani.
Karol Eansehegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,	Frančišek Leskovic,
veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. v Polju. načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. zasebnik in blagajnik „Ljud. pos."
• Karol Pollak,	Greg. Šlibar,	Dr. Aleš Ušenienik,
tovarnar in posest, v Ljubljani. župnik na Rudniku, profesor bogoslovja v Ljubljani.	1236 15
oooooS _loooooo ooooooom oooooool oooooooo
loooooo mooooom oooooooi ooooooot
OOOOOOOi
ooooooom oooooooo

Razstava
izdelkov*u met nega vezenja
~ na šivalnih strojih Singerjevih v poletnem salonulhotela „prl Maliču" v Ljubljani
združena z brezplačnim podueevanjem v vezenji.
Vsi razstavljeni predmeti so izdelani na izvirnem šivalnem stroju	246 3-2
S—BSinSer Certral Rollin. --
n
' a
Otvori sejrazstava
v ponedeljek, dne 2. marca 1903.
Najvišja odlika
„Grand prix"
na pariški razstavi I. .1900.
Vstop prost.

Odprta je vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure zvečer.
Z največjim spoštovanjem
5INGER
akc. družba za šivalne stroje v Ljubljani,
sv. Petra cesta štev. 4.
Podpisana ima v aalegi najraznovrstnejše trpežno, krasni)
blago ga bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd.
sploh vso, kar ne rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vrni popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najniiji ceni landera in vso drugo obleko.
Preč&stite gospode prosim, da. se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najnianjie naročilo, Najodličnej&im spoštovanjam se priporoča 691 52 40
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja :n posode
v Ljubljani, Wolfove nlloo 4.
1
SJFZ oooo

+OQ3QOOQOQOQOOQQQQOQQQOOQQQQ&i O
-E3&
Rezervni zaklad: nad 400.000 K.
!

0 I Stanje hranilnih vlog: O 17 milijonov K.
O O
0 vizfJ	xZvrs.
§ na /Hesfnem trgu zraven rotovža
0
X sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne Ja in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Eentni davek od vložnih obresti plačuje rj 0 hranilnica iz sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.	q
0 Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega 0 Q zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim 0 0 premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je var- 0 0 nost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to 0 0 hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in 0 0 varovancev.	0
O SK5T Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in O 0 potom c. kr. poštne hranilnice.	771 11 O
O Posoja se na zemljišča po 43/t0/o na leto. Z obrestmi vred pa O 0 plača v*ak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo 0 ra ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 0 62 in pol It-ta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na a Jk primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 % izposojenega kapitala, s?
O SS" Posoja se tudi na menice In na vrednostne papirje
In sicer po 4'/,% do 5%.	gi
}*GQGCOOOQOQQQQOQQQQQQOGOCOOO»
t
i
<8
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. U. 1,
v Knezovi hiši,
obrestuje hranilne vloge po	no 95-31
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj ln praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
PoStnega liranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
Prva tržaška destilerija za konjak
Oimis&Sfock v Barkovljah Pn Trstu
priporoča domači
zdravilski konjak
po Irancoskem uistemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjem preiskovalnice za živila in sladila Dunaj IX, Spitalga»se 31, ki je odobrena od vis. c. kr. ministerstva notranjih zadev. 1 steklenica 5 K, l/» steklenice K 2 60.
V Ljubljani se dobiva pri tvr.Jkah: J. Jebačin Kham & Murnik, S. Kordin, 22 30-18 A. Lilleg, A. Šarabon, Viktor Schiffrer, F. Terdina.
Nakup ln prodaja 1B vsakovrstnih driavnlh papirjev, are6k, denarjev itd.
Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — Promese za vsako trebanje. Knlantna izvršitev narodll na borzi.
Isdajatslj in odgovorni ■ rajnik: »r, i|«a«i| Zitalk.
99
Menjaricna delniška družba
hebcv
1., miollzeile 10 iD 13, Dunaj, I., Strobelgassi 2.
66
_ Pojasnita	v vseh gospodarskih in flnanftnlh
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni n&svitl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh
glavnlo.	134 169
tlak .Katoiilks Tiskarn«' v Ljubljani,
]