ISSN 0351-6407 9 ^0351 "64001 9 Oktobra burja, ^raz, v januarju sončen čas. Sončno bo in razmeroma hladno, ajbo megla, poldne sebo prehodno pooblačilo. ■— Murska Sobota, 7. oktobra 1999, leto LI, št. 40, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT •••• ? 44^ > <.A.Z "a;'- O P R E S L I Š ANO AKTUALNO DOMA, str. 3 (IZ)BRANO, str. 9 w.„. oibl) ,TER0M0bP0M, M? / ~cčA... JOŽE GRAJ Otroci in učitelji Svetovni dan otroka, 4. oktober, in sveto- TtOtsmuNA... «8 X ^‘teljev, oktober - pomembna »praznika« tega ted-£ ateremie napovedano tudi rojstvo šestmilijardnega otro-^eva?VelU' kakšno naj bi bilo sporočilo enega in drugega / otr°ka, ki smo ga v Sloveniji »raztegnili« kar na teden I ’ naj bi prinesel našim najmlajšim predvsem mnogo zani-^av ^oi šolski ali vrtcev vsakdan. Za to so skoraj pov-1 poskrbeli. Še vedno pa je svet nemočen oziroma rezbrižen do lakote, revščine, nepismenosti in brezdom-%tr.ol(' Znano je namreč, da jih vsak dan umre zaradi po-in bolezni okrog 40 tisoč. Tudi AIDS mori med ®ovenski šolarji so si zato izbrali za letošnjo parlamen-sa^0 in sP°lnost. Prezgodaj in preresno za njih? $ N1 to še kako zanima in tudi zadeva. ^kotOVn' ^an učiteljev pa je predvsem priložnost za razmi-^a^no učiteljico in učitelja potrebujemo za šolo ob ^ibi bleznank o tem pravzaprav ni veliko. Učitelj ^dalje manj v vlogi prenašalca znanja, ampak se od re^VSem pričakuje, da bo spodbujal učence k samostoj-^istr ^^kovalnemu in kakovostnemu učenju ter da bo do-na°Vn°//7 kakovostno »opremljen« za krmarjenje med a Poti vzgoje mladega rodu. takšni prazniki in prinesejo veliko dobrega! ^se poti vodijo v Prodaja megle državnih uradnikov »regijam« Stečaj beltinskega nogometa REPORTAŽA, str. 16 Praznik občine Gornja Radgona M. SOBOTA tel. 27 020 MARIBOR tel. 062 224 900 N cn IX Ul U! Od 4. do 10. oktobra poteka teden otroka in v ta namen so tudi pri nas organizirane številne prireditve, ki jih je toliko, daje vse nemogoče našteti. Ta praznični teden naših najmlajših so počastili tudi v Gornji Radgoni, kjer je tisoč otrok z roko v roki okoli osnovne šole sklenilo obroč za mir in prijateljstvo, vsak učenec pa je z lastnoročno izdelanim spominkom obdaroval svojega soseda. TK marles marles hiše d.o.o. Hiše po vaši meri Medijske osebnosti za tretje tisočletje oktobru v prodajalnah b vaše domače trgovine----------------------------------- moka>ostra’1 kg’ Mlinopek................. 89,00 SIT rnoka’ gladka, 1 kg, Mlinopek..... 79,00 sit ''Plot -_____ MfCjf a C|scenje - Domes fresh, sir^ S 'n Sratis Sunlich...... ^rii|V.r°čkah 3/1, Dana Mirna. 58.990,00 sit 699,00 sit 579,90 sit °šnik, obiščite vašo domačo Potrošnik d. d., Ul. arhitekta Novaka 2, 9000 Murska Sobota P redzadnjo sredo je Inštitut za raziskovanje medijev Mediana podelil na slovesnosti v hotelu v gradu Podvin prestižne nagrade petnajstim medijskim osebnostim Slovenije, ki so značilno zaznamovale oziroma sooblikovale medijsko delo zadnjega desetletja. Nagrade so dobili: Irma Benko, direktorica Podjetja za informiranje Murska Sobota; Miša Molk, urednica razvedrilnega programa na TVS; Bernarda Jeklin, urednica revije Jana; Božidar Zorko, direktor Večera; Stojan Auer, programski vodja TV3; Robert Botteri, urednik Mladine; Stane Grah, direktor TV Pika; Janez Lomi>erger, direktov tv-progamov TVS; Željko Miklič, direktor RGL in radia Antena; Tomaž Perovič, urednik na POP TV; Slobodan Sibinčič, direktor Gospodarskega vestnika; Danilo Slivnik, urednik Maga; Zlatko Šetinc, urednik Dnevnika, in Stane Cencelj, direktor radia Hit. Direktorica Mediane Janja Božič Marolt i je na slovesnosti poudarila, da ne gre za i nagrade za minulo delo, ampak za priznanja za prihodnost, torej za novo tisočletje. V Podjetju za informiranje (Vestnik, Murski val in agencija Venera) smo veseli, da je med temi osebnostmi za tretje tisoč- i letje tudi naša direktorica Irma Benko, zato j ji za odličje, ki tudi obvezuje, čestitamo. šsi ! MMtM 2 AKTUALNO OKOLI NAS _____________________________7. oktober 1999, Iz New Yorka piše Pokakana devica Marija ewyorški župan Rudi Giuliani, ki vsake toliko časa poskrbi, da prebivalcem najbolj norega mesta na svetu ni dolgčas, se je predstavil še v vlogi umetnostnega kritika. V Brooklynskem muzeju so se namreč odločili povečati število obiskovalcev in zelencev v proračunu. Namera je uspela bolj, kot bi si lahko kdaj upali misliti. Umetniška zbirka različnih avtorjev pod skupnim naslovom Senzacija je vzbudila približno toliko prahu kot v Sloveniji naslovnica glasbene skupine Strel-nikoff z brezijansko Marijo. O umetnosti lahko večinoma sodi le umetnik, vendar je razstava Senzacija v Brooklynu skoraj iz vsakogar v ZDA naredila umetnostnega kritika. Razstavljeni izdelki so nekonvencialni, saj je med njimi mogoče najti razrezane dele krav, svinj in drugih domačih živali, šokantnih človeških obrazov, kipe otrok s spolnimi organi na čelu in novotarije, ki so izražene v »umetniškem« materialu, saj je veliko del izdelanih na primer iz iztrebkov. Vse to bi še šlo mimo pretiranih kritik po načelu, naj si to pač ogleda tisti, ki ga zanima, če ne bi bila med umetninami tudi slika znanega angleškega slikarja po rodu iz afriške Nigerije Chrisa Ofilija, ki jo je naslovil Sveta devica Marija. Na prvi pogled ni s sliko nič narobe. Na njej je prikazana ženska malce čudnih proporcev in temne polti, podrobnejši pogled pa razkrije, da je Marijina desna dojka izdelana iz slonjega kakca, okrog nje pa so izrezki iz pornografskih revij. Avtor slike trdi, da s tem ni mislil nič provokativnega, ampak ker izhaja iz Afrike, kjer so črni, si tudi on kot katolik Marijo predstavlja kot črno, slonji iztrebek pa razlaga s simbolom rodovitnosti. V Afriki se to, kar ostane od slonovega kosila, uporablja za različne namene, med drugim tudi za kurjavo, ne pa le za očitno - gnojenje zemlje. Slonji kakci so tako tam nekaj lepega. Razlaga ni niti najmanj zadovoljila močne katoliške skupnosti v New Yorku, v bran časti katere se je postavil Rudi kot potomec italijanskih priseljencev. Giuliani je napovedal, da morajo razstavo zapreti ali bo mesto nehalo sofinancirati delo muzeja, ki dobiva od mesta New York približno tretjino denarja za svoje delovanje. Niti v sanjah ni bilo pričakovati, kaj je nastalo po tej izjavi. V zrak so skočili tako na levi kot desni strani politične scene, zadeva pa je postala predmet globokih razprav po celotnem ozemlju ZDA. Županu bi sicer lahko do neke mere verjeli, da se kot | katolik počuti prizadetega zaradi »onečaščenja« svete podobe, vendar tisti, ki so imeli čast, pobliže spoznati dejanja starega političnega lisjaka, vedo, zakaj se je oglasil zdaj, ne pa na primer prej ob kakšni hujši umetniški predstavitvi. Žena predsednika Billa Clintona Hillary še zmeraj tipa teren pred razglasitvijo kandidature za zvezno senatorko iz države New York, kjer bi bil njen najbolj verjeten nasprotnik prav Rudi Giuliani. V državi New York je skoraj polovica prebivalcev katoliške veroizpovedi in z napadom na galerijo in razstavo je Giuliani vrgel vroč politični krompir naravnost v roke Hillary, ki je znana po svojih levo usmerjenih liberalnih stališčih. Slednja ni mogla storiti nič drugega, kot daje izmikajoče »pošinfala« razstavo, vendar obenem ostro kritizirala, da je Giuliani muzeju odtegnil proračunska sredstva. Pravni strokovnjaki trdijo, da . župan v tem boju nima možnosti za zmago, ker bo sodišče, na katerem je muzej že vložil tožbo proti mestu za zaščito pravic iz prvega amandmaja k ameriški ustavi, ki zagotavlja svobodo izražanja, zagotovo zahtevalo, da muzej še naprej dobiva denar iz proračuna. Županu se bo cenzuriranje maščevalo, saj imajo Newyorča-ni kljub uspešnemu zatiranju krminala počasi dovolj njegovega samovoljnega obnašanja. S tem ko je muzeju odtegnil denar in ga s kritikami reklamiral bolj, kot če bi ga ignoriral, pa je naredil medvedjo uslugo tudi časti device Marije. Na otvoritvi se je zbrala največja množica obiskovalcev v zgodovini, skoraj 10.000 ljudi. Za vstopnico je bilo treba čakati več kot uro in pol pa še za zastonj »razvedrilo« je bilo poskrbljeno. Pred muzejem je namreč demonstriralo veliko različnih skupin, od redovnic, ki so molile, »zdravamarijo«, do borcev za pravice živali, ki jim niso bila všeč razrezana živalska trupla. Navzoči so bili tudi taki ali drugačni posebneži, med njimi eden, ki je nosil transparent z napisom »Hitler je imel prav, da je treba uničiti dekadenčno umetnost«. Kontroverznost je uspela - združiti široko paleto umetnikov, ki bi se^drugače verjetno raje zgrizli, zdaj pa pišejo skupne peticije proti županovi cenzuri, Brooklynski muzej pa služi kot že dolgo ne in uživa v brezplačni reklami, saj bi brez nje Senzacija ostala na robu časopisnih strani. ROBI POREDOŠ« Volitve v Avstriji Pravi zmagovalec je Haider Svet že komentiral rezultate eprav je od volitev v Avstriji minil slab teden, se prah, ki so ga v svetovnem političnem svetu dvignili rezultati glasovanja in —J uspeh Haiderjevih svobodnjakov (FPO), še ni polegel. Dosedanja vlada je formalno že odstopila, vendar je predsednik države Thomas Klestil kabinet, ki ga sestavljajo socialdemokrati (SPO) in ljudska stranka (OVP), prosil, da opravlja delo »do oblikovanja nove vlade«. Komu mandati? V novem parlamentu naj bi imela SPO 65 mandatov, FPO 53, OVP pa 52. Za Zelene je na tokratnih volitvah glasovalo 7,1 odstotka volivcev in bodo imeli v novem parlamentu 13 sedežev. Liberalnemu forumu (LiF) s 3,4 odstotka glasov tokrat ni uspelo koroški Slovenci. Izraelski predsednik Ezer Weizman je uspeh Haiderjeve stranke na avstrijskih volitvah označil kot »razlog za zaskrbljenost«. Dejal je, da pomeni Haiderjev prodor »neugoden trenutek za Evjopo«, in dodal, da se mora Evropa s tem čimprej spoprijeti. Izraelski zunanji minister David Levy pa snice v Avstriji ne bo imela vpliva na preostalo Evropo. Španski notranji minister Jaime Mayor Oreja pa je izjavil, daje volilna zmaga FPO nauk za vso Evropo. Ob robu srečanja notranjih in pravosodnih ministrov EU v Luksembourgu je dejal, da bi morali rezultati avstrijskih volitev spodbuditi Evropo, da bi storila več za varnost. O Hitlerjevi domovini1 Toliko zanimivejša pa je izjava Združenih držav Amerike. Menijo, da je izid parlamentarnih volitev v Avstriji del demokratič- priti v parlament. SPO ostaja najmočnejša stranka, toda volitve so zanjo poraz, saj so v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubili največ glasov. Pravi zmagovalci so Haiderjevi svobodnjaki, ki so se prebili na drugo mesto pred Ljudsko stranko, kot so napovedovale že ankete pred volitvami. Nauk za vso Evropo Razmere za koroške Slovence se po Haiderjevem volilnem uspehu ne bodo izboljšale, kvečjemu poslabšale, Haiderjeva stališča pa bodo odslej vplivala tudi na dunajske politike, sta povedala Rudi Vouk iz Narodnega sveta koroških Slovencev in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm. Vouk je povedal, da so koroški Slovenci v zadnjih mesecih, odkar je Haider postal koroški deželni glavar, doživljali napade na dvojezični pouk na Koroškem. Po njegovem mnenju se bodo na tem področju težave nadaljevale tudi po meni, da je bližnje oblikovanje vlade »preizkušnja« za avstrijski narod. Dodal je, daje potrebno najprej počakati, ali bo Haider prevzel vlado, nato pa odločiti, ali bo Izrael »sprejel druge ukrepe«. Italijanski notranji minister Lamberto Dini je volilni uspeh avstrijskih svobodnjakov ocenil kot »tipično avstrijski fenomen«. Po njegovem mnenju zmaga de- nega procesa, v katerem se kažejo različna politična mnenja. Kot je povedal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva James Rubin, ZDA »zaupajo v avstrijsko demokracijo«. Z njimi se strinjajo tudi avstrijski Zeleni, ki so zavrnili bojazni iz tujine, da bo Avstrija po Haiderjevem volilnem uspehu postala država neonacistov. »Avstrija niti pred voli- Z rezultati pa niso nezado-Ijni samo socialdemokrati in Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Šobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. IME IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota tvami niti po njih ni postala neonacistična država,« je na Dunaju dejal predsedujoči stranke Zelenih Alexander van del Bellen. Menil »histerija«, do katere je prišlo v tujini po volitvah v Avstriji, »ni umestna«. Pri tem naj dodamo, daje Van derBellen eden najbolj ostrih kritikov Haiderjeve politike v Avstriji. Pouda-ni je tudi, da volilni izid še ne pomeni, »da seje Hitlerjeva domovina ponovno znašla pred letom 1933 ali 1938«. Odprti pogovori Koroški deželni glavar in vodja svobodnjakov (FPO) Joerg Haider na pogajanjih o obliko--——n I vanju vlade ne ključitve sstrani r in bo z vsemivod.* djas^ govore«, je sporo^ s)d /o dnjakov na prv> n°v ferenci. . FPOjeponjegO »delovna, pripraVJ zVesta v vladi, odgovoind striji«. dEjAN FU V Monoštru/Szentgotthardu na Madžarskem je bila v petek priložnostna slanica Republike Slovenije v Budimpešti Ida Močivnik izročila odlikovanji - zla*'_ nije - monoštrskemu županu Karolyu Bauerju in nekdanjemu predsedniku skupšč'n Denesu Palfiju. Slednji (prvi z leve) je zelo odkrito podpiral osamosvojitev Slovenije 1^ tudi udeležil slovesne razglasitve naše samostojne države; g. Bauer (tretji z leve) ^pjfa. zetejših zagovornikov pravic slovenske manjšine v Porabju, ki jo tudi vsestransko P na Monošter primaknila za zgraditev slovenskega kulturno-informacijskega centra v denarja, kot so ga v ta namen dobili iz madžarske državne blagajne. (JG) 7. oktober 1999 AKTUALNO DOMA 3 Mekt treh držav Uradno ostaja za tri etiketo »sliši se« so na uradnih sestankih nekateri že Spovedovali, da avstrijska stran umika sodelovanje v pralnem projektu Tri D T|azadnjo sejo upravnega nabora, ki je bila konec siru tedna v Mono- s'cer okrnjena, k S a avstrijska delegacija, t stavnika z Gradiščan-itrsk"1I1eden z avstrijske Šta-•hvii Pravni odljor Je tako blJZadnji sestanek pred do-soisJ6.111 Projekta, na katerem 'ho r' S^fan' P°tr dišča, najde in oV pr ce|o 80 kvadratnih ipravlJ odstopiti ga zahtevka,« DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOV zbira prostovoljne prispevke o in organizacij na ŽIRO RA 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREE>STvA SE zahvaljujemo- 7. oktober 1999 LOKALNA SCENA Odzivi na Komunalina opozorila Ni tako črno, kot se zdi vplačniki dolgujejo že 30 milijonov tolarjev - Plačniki se ^jjg ogrožene - Upoštevati zaščito potrošnikov Tl glavno obvestilo podjetja llj^unala iz Murske So-'ilovodpe’da b°d° dolg za pla' 'Meriali Centralno ogrevanje stvi s ■1 VSem* m°žnimi sred-«kro2ajne|)!r?’ki dol8"jejo že ”vzročiK,j°nOV tolarjev’ Je HM . Precej prahu, zlasti ki S0 red' U(]i . . *■ '1 so namreč razu-nikd’ ? da J'™ bo zaradi dolž-«^oni °mUna'a po 5- oktobru to. |?a Vod° m centralno kurja-Ujposeje zdelo krivično HimJ. 'So redni plačniki ko-na,n'h storitev. čut^ S°Se stanovalci, ki se ^Plaf ?°Zene zaradi nekaterih Sakej? Ov’ Povezali z uprav-rjem 7 anovanj Stojanom Fiše-cevp]?Se v imenu stanoval-itva2a s Predstavniki dru-tiipoj?8?0 Potrošnikov. Ti so 8»Vpa Jnd’’da ne sme biti pose-hakj °do Plačnikov, saj bi šlo Primeru za kratenje člo- * - A r osjo1 Občina Križevci pri Ljutomeru Skrb za pitno vodo vekovih pravic. Sicer pa so se s stanovalci dogovorili, da počakajo na dan morebitne odklopi-tve, ko bodo lahko ukrepali. Kot pravi direktor podjetja Komunala Mirko Šabjan, so stanovalci napačno razumeli njihovo obvestilo, ki so ga dobili ob- oji, tako plačniki kot neplačniki. Slednji se že več mesecev požvižgajo na taka in podobna opozorila, očitno pa tudi sodni mlini meljejo zelo počasi. Soboški ko-munalci poudarjajo, da želijo problem enkrat za vselej trajno rešiti, pri čemer naj bi predelali instalacije tako, da bi v prihodnje omogočale le odklop neplačnikov. Zdajšnje tehnične naprave tega namreč ne omogočajo. Kot zatrjujejo, naj bi bili plačniki oškodovani le toliko, da bodo za krajši čas, torej med deli, brez njihovih storitev, in ne vseskozi, kot si nekateri razlagajo. Še vedno pa upajo, da takšni ukrepi ne bodo potrebni. M. JERŠEi Postopen prehod na višjo ceno vode Četrti med slovenskimi animatorji • Četrti med sl V akciji turistične promocije Slovenije, ki sta jo organizirala Zavod za promocijo turizma in Nacionalno turistično združenje v sodelovanju slovenskih dnevnih medijev in porote bralcev, ki so se odločili za naj... turistično osebnost in naj... turistični kraj v Sloveniji, je četrto mesto zasedel animator Moravskih Toplic Boštjan Serec iz Murske Sobote. Odličen animator, ki je v službi šele dve leti, pravi, da je dobil priložnost za svojo aktivnost ob podpori glavnega direktorja Moravskih Toplic Dušana Bencika in njegovega pomočnika Evgena Kisilaka. Mladi animator Moravskih Toplic Boštjan Serec si šteje v čast, da so ga opazili turistični delavci Slovenije in še posebej domači in tuji gostje Moravskih Toplic. Še posebej zaradi velike konkurence kakovostnih zdravilišč je Boštjan zelo ponosen, da se je uspel uvrstiti med deset najuspešnejših animatorjev termalnih kopališč. Še več, uspel je zasesti četrto mesto, to pa pomeni Moravskim Toplicam, v katerih bodo še pred koncem letošnjega leta dogradili Termoland, ki bo povezan z vsemi obstoječimi odprtimi in zaprtimi bazeni hotelov Termal in Ajda, da tudi odgovorni za goste v Moravskih Toplicah ne spijo. Boštjan, ki je dosegel svojo visoko uvrstitev med animatorji v relativno kratkem času službovanja, svoj uspeh pripisuje tudi sodelavcem. Posebej je omenil animatorja Matjaža Kovačiča in vse druge vodje posamičnih sektorjev gostinsko-turistične ponudbe v Moravskih Toplicah. Boštjan in njegovi kolegi oziroma sodelavci se več kot dobro zavedajo, da je uspeh »njihovih« Moravskih Toplic več kot odvisen od počutja gostov, vedno novih programov in zato so tačas na- vdušeni nad gradnjo novih kopaliških objektov, ki se bliža koncu. BORIS HEGEDUŠ ■ a zadnji seji občinskega sveta občine Križevci pri Ljutomeru so namenili svetniki največ pozornosti naložbi v črpališču pitne vode v Lukavcih in amortizaciji javnega vodovodnega omrežja, zato so na sejo povabili tudi predstavnika Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer, ki upravlja vodovod. Vgraditev filtrirne naprave v črpališču pitne vode v Lukavcih so načrtovali že v nekdanji skupni ljutomerski občini, vendar je prišlo do uresničitve šele v prvi polovici tega leta. Svetniki so se strinjali, da je bila investicija potrebna, vendar jih je motil postopek za njeno izvedbo, saj je občina zdaj, ko je treba investicijo plačati, postavljena pred dejstvo. Pri ureditvi filtrirne naprave, kije stala 13 milijonov tolarjev, stroške zanjo pa so si razdelili na osnovi porabe pitne vode, odpade skoraj 3,8 milijona tolarjev na križevsko občino, ki pa v proračunu za to ni načrtovala sredstev. V komunalno-stanovanjskem podjetju so del sredstev za filtrirno napravo zagotovili iz vzdrževalnine, iz občinskega proračuna pa bomo morali Križevčani primakniti še 2,2 milijona tolarjev. Del sredstev za to naj bi zagotovili z rebalansom letošnjega proračuna, preostanek pa v proračunu za prihodnje leto. V komunalno- stanovanjskem podjetju, ki je naložbo že pokrilo z lastnimi sredstvi, zagotavljajo, da občinam ne bo zaračunalo obresti. Z javnim vodovodnim omrežjem, ki pokriva občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje, delno pa tudi območje občine Sveti Jurij ob Ščavnici, se bodo morali občinski svetniki v prihodnje še veliko ukvarjati, saj je to ponekod že dotrajalo in ga bo potrebno obnavljati. Na račun amortizacije seje doslej v blagajni zbiralo premalo sredstev, saj so občani omenjenih občin med tistimi, ki za vodo plačujejo manj, saj jih kubični meter stane zdaj le 50 tolarjev. Predlagane stoodstotne podražitve svetniki križevske občine niso podprli, pač pa so predlagali postopno podražitev. Letos naj bi se tako kubični meter vode podražil za 25 tolarjev, v prihodnji treh letih pa letno še za 8 tolarjev. L. KOVAČ ■ ^iisetletnica dela v novi stavbi OŠ Velika Polana “Sejte dobro seme ---------—------------—--- ^^ranjec še vedno »hodi« med njimi_ s aSt°Poni so bili še posebno duhoviti sedmošolci. (Foto: JG) le«h so imeli v Veliki Polani eno od najslabših CPa So ?tavb dalee naokoli- To se je videlo že na zunaj, znotraj V0 uPravi”rali Cel° podpreti nekatere strope, da se ne bi porušili. Pt"8raitl Ce"o zagnali vik in krik ter dosegli, da so prišli v obcin- । aganj v šolske prostore takratne Občine Lendava. so bHi šele ^.^in Misvbra je Pisateli Ob t •en Za n°vogra-Priložnost’ je ^h^kib tavek: »Sejte 6' septe °k° predali na' N mim? ra 1979' Te 9 0 0£l tega dogo- dka že dvajset let. Šolski kolektiv na čelu z ravnateljem Pavlom Berdenom se je odločil, da bodo ta jubilej proslavili na posebni prireditvi, ki so jo pripravili minuli četrtek. Ob tej priložnosti so prikazali filmski posnetek z otvoritve nove šole in podali krajši zgodovinski pregled dogodkov, ki so bili neposredno ali posred- no povezani z življenjem in delom velikopolanske osemletke. Ravnatelj pa je v svojem nagovoru poudaril, da so lahko na dosežene rezultate vsekakor ponosni. Zdaj se pripravljajo na devetletno osnovno šolo. To zanje ne bo pretežka naloga, saj mnoge elemente novega programa že izvajajo. Ob jubileju jim je posebej čestital tudi župan Štefan Prša, učitelj Marjan Vinkovič pa je poskrbel za zanimiv kulturni program. JOŽE GRAJ ■ ? & Male sive celice • Male sive celice • Male sive ce To je naslov kviza, ki ga že več let organizira redakcija otroške-, ga in mladinskega programa TV Slovenija, v njem pa dokaj množično sodelujejo tudi osnovnošolci iz Pomurja. Preteklo sredo je bilo na Dvojezični OŠ I Lendava regijsko izbirno tekmovanje, na katerem je preizkusilo svoje znanje 17 ekip, pridružili pa ste se jim še ekipi OŠ Ormož in Središče ob Dravi. Odgovarjali so na vprašanja z različnih področij, vmes pa jih je zabaval pevec Adi Smolar. Zmagali so učenci OŠ I M. Sobota in OŠ Ormož, zelo dobro pa je kazalo tudi tekmovalcem z OŠ Radenci in DOŠ I Lendava. Foto: JG L JUD5 UM ŽVE fF:Zh| Vpisujemo v programe: VOZNIK TRGOVEC EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK TURISTIČNI TEHNIK Prijave do 20. oktobia 1999. Ferenčevo senje • Ferenčevo se Pred štirimi leti so v Turnišču spet začeli organizirati Ferenčevo senje, ki so ga leta 1952 tedanje oblasti prepovedale. Gre za sejemsko prireditev, ki je namenjena predvsem prikazu domače obrti in tradicije. Nekaj tega smo lahko v nedeljo tudi videli (ročno vezeni prti bistriških vezilij, domače dobrote turniških gospodinj, izdelki iz usnja, oblačila, košare, cekarji idr.), na sejem pa so se »prikradli« tudi nekateri ponudniki kiča. In da bi bilo tudi drugače zanimivo za obiskovalce, je Turistično društvo Turnišče organiziralo še več tekmovalnih iger (zabijanje žebljev, tek z zavezanimi nogami, vlečenje vrvi idr.). Najbrž nekaj takega ljudje res potrebujejo. Besedilo in foto: J. G. 6 FINANCE / GOSPODARSTVO 7. oktober 1999, Borza Začetek trgovanja s pokojninskimi boni inuli petek se je začelo trgovati na prostem trgu Ljubljanske borze s pokojninskimi boni, ki so izrazito špekulativen vrednostni papir. Začetni tečaj se je oblikoval pri 40 tolarjih, v nekaj dneh pa smo zasledili maksimalni tečaj bonov pri 48 tolarjih. Pokojninske bone so dobili državljani Republike Slovenije, zaposleni v državnih službah, kot izplačilo za neizplačane plače, ter državljani, ki so del delnic praznih pidov že zamenjali za pokojninske bone. V preteklem tednu se je tudi nadaljeval rast indeksa PIX, ki trenutno znaša 1514,74 indeksne točke. Rast tečajev seje nadaljevala tudi pri polnih PID-ih, zelo pa se je povišal tečaj praznih PID-ov; tako se je v enem tednu pomurski PID2 podražil kar za 15,3 odstotka. Borzni indeks SBI je končal na ravni prejšnjega tedna pri 1903,17 indeksne točke. Ena od glavnih značilnosti trgovanja minulega tedna je tudi, da sta upravi Merkurja in Kovinotehne dosegli sporazum tako, da bo vlada Republike Slovenije Merkurju veijetno odobrila prevzem Kovinotehne. Posledica tega pa je, daje skoraj zamrlo trgovanje z delnicami celjskega trgovskega podjetja. Naslednja značilnost je objava spojitvenega razmerja med delnicami Intereurope in Luke Koper. Delničarji Luke Koper naj bi za eno navadno delnico (poleg teh obstajajo še prednostne delnice, katerih lastnik je država) prejeli 1,0623 navadne delnice nove družbe. Delničarji Intereurope naj bi za eno navadno delnico prejeli 0,9225 navadne delnice nove družbe. Po predlaganem razmerju je navadna delnica Luke vredna za 14,78 % več kot delnica Intereurope. Ker je bila v preteklosti razlika na borzi okrog 37 %, seje sprva tečaj Intereurope višal, tečaj Luke Koper pa zmanjševal. Omeniti velja še ponovni začetek rasti tečaja delnice Mercatorja. Blizu kotacije na borzi so tudi nekatera težko pričakovana podjetja, ki so se olastninila z javno prodajo. Najbližje temu je Pivovarna Laško (kotaciji A Ljubljanske borze). Blizu uvrstitvi na borzo so tudi delnice Pivovarne Union in kranjske Save. Glavna značilnost tujih svetovnih trgov je občutni dvig borznih indeksov. Glavni razlog v ZDA je v tem, da njihova centralna banka verjetno ne bo povišala obrestnih mer. Tako je trenutno Dow Jones pri vrednosti 10466,76 indeksnih točk, medtem ko je indeks tehnoloških delnic Nasdaq končal pri 2828,96 točke. Japonski borzni indeks Nikkei je znašal 17784,15 indeksne točke. V Evropi navajajo kot glavni razlog za optimizem pričakovanje nespreminjanja obrestnih mer Evropske centralne banke. Tako seje Dax povzpel na 5301,85 indeksne točke, francoski CAC 40 na 4661,13 točke in angleški FTSE 100 na 6084,50 točke. ŠTEFAN KERČMAR ANALITIK BORZNOPOSREDNIŠKE HIŠE BROD NA MURI Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d.,v obdobju od 28. 9. do 5.10.1999 PAPIR delnice na trgu A Blagovno trgovinski center Dolenjska banka - imenske Droga Portorož Emona Obala Koper Etol Celje Intereuropa Koper Istrabenz Koper Kolinska Ljubljana Krka, tovarna zdravil. Novo mesto _ek, razred A Luka Koper Mercator, poslovni center Detrol Ljubljana 3robanka Maribor Radenska SKB-banka Zdravilišče Moravske Toplice delnice na trgu B Kovinotehna Celje obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica Republika Slovenija, 2. izdaja SKB-banka, 3. izdaja delnice na OTC Cetis Celje Color Medvode -ruda! Ajdovščina Gorenje Velenje Helios Domžale Kerna Puconci Tovarna sladkorja Ormož Uetetrgovina Potrošnik kratkoročni papirji del nakupnega bona NB12 (v sit) obveznice na prostem trgu SL odškodninski sklad investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 NFD 1________________ ZVON 1 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 ZLATA MONETA 1 POKOJNINSKI BON ATENA TRI INFOND ZLAT KMEČKA DRUŽBA POMURSKA INV.DRUŽBA 2 SlovenskLborzni indeks SBI Borzni indeks obveznic BIO Indeks delnic PID-ovPIX 28. 9. 99 5. 10. 99 razlika v odstotkih Ljutomerski svetniki navrgli »turistični« davek Pospešek s ceno Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer jutomerski svetniki so na zadnji seji izglasovali odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem, ki bo deloval kot lokalna turistična organizacija. Njegova naloga bo pospeševanje turizma, nosila pa bo ime Lokalna turistična organizacija Pr- lekija Ljutomer. Ljutomerska je prva pomurska občina, ki je na osnovi Zakona o pospeševanju turizma ustanovila tak zavod. K soustanoviteljstvu so povabili tudi občine Veržej, Razkrižje in Križevci, vendar slednje niso pristopile. Odlok jim dopušča možnost, da to storijo pozneje. Iz občinskega proračuna bo za delovanje zavoda v tem letu namenjenih milijon ter v prihod- Firma Luna orje ledino njetn štiri milijone tolaijev, njegovo delovanje pa bodo kot »obvezniki« financirale pravne osebe in posamezniki, katerih dejavnost je povezana s turizmom. Kljub pripombi ljutomerske obrtne zbornice na določilo o obveznem članstvu, saj ta pomeni dodatno obremenitev samostojnih podjetnikov, so svetniki opravili že tudi prvo branje odloka o določitvi Ljutomerski svetniki so se strinjali z višjo ceno vodarine, ki jo občinam Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej predlaga v sprejem Komunal no-stanovanjsko podjetje Ljutomer, upravljaec javnega vodovodnega omrežja. Cena vodarine z amortizacijo bo znašala za gospodinjstva 100,8 e za gospodarstvo 15 > tolarja za kubični meten Namesto ducata anten le krožnik V Lendavi slovenska novost: MMDS (mikrovalovni distribucijski sistem) a skoraj najvišji točki Lendavskih goric stoji že nekaj časa antenski stolp s krožniki za sprejem in oddajanje televizijskega signala. Postavilo gaje podjetje za telekomunikacijsko in televizijsko dejavnost Luna, d. o. o., katerega direktorje Enes Prosič. 14.029,00 20.350,00 35.198,00 2.287,80 ' 21.174,00 2.403,50 2.975,50 2.069,60 27.806,00 39.224,00 3.266,40 12.959,00 27.548,00 27.400,00 2.250,50 2.346,70 1.377,00 14.417,00 20.000,00 35.646,00 2.314,00 21.228,00 2.572,00 2.920,00 2.155,00 27.827,00 38.721,00 3.115,00 13.197,00 26.988,00 27.600,00 2.270,00 2.347,00 1.376,00 2,77 -1,72 1,27 1,15 0,26 7,01 -1,87 4.13 0,08 -1,28 -4,64 1,84 -2,03 0,73 0,87 0,01 -0,07 902,30 790,00 -12,45 114,00 102,78 100,00 114,00 103,20 100,00 0,00 0,41 0,00 14.000,00 3.998,30 2.290,30 2.372,60 37.053,00 2.990,00 4.300,00 2.000,00 14.000,00 4.322,00 2.253,00 2.409,00 37.567,00 2.990,00 4.300,00 2.400,00 0,00 8,10 -1,63 1,53 1,39 0,00 0,00 20,00 4.010,00 2.789,00 -30,45 67,90 66,90 -1,47 90,31 89,65 74,53 ,90,62 73,61 52,47 51,25 45,88 33,39 92,70 89,80 75,50 92,00 74,70 44,90 53,10 53,20 48,10 38,50 2,65 0,17 1,30 1,52 1,48 1,20 3,80 4,84 15,30 1.909,51 107,00 1477,08 1.903,17 107,10 1514,74 -0,33 0,09 2,55 Firma Luna je dobila od lendavske občine koncesijo za postavitev omenjene opreme in pokrivanje območja upravne enote Lendava s televizijskim signalom. Pajie gre za prenašanje tujih (zemeljskih in satelitskih) programov, saj je Luna registrirana in ima ustrezno opremo in prostore tudi za proizvodnjo lastnega programa. Ta čas so sodelavci Lune najbolj angažirani, da bi čim-prej omogočili sprejemanje svojega mikrovalovnega signala (angleška kratica: MMDS) v domovih zainteresiranih občanov in drugih. Možnosti za to sta dve: nakup individualne opreme (krožnik s sprejemnim LBN in aparat), ki stane 600 mark v tolarjih, ali sprejemanje prek že zgrajenega kabelskega razdelilnega sistema, katerega antena mora biti usmerjena proti antenam v Lendavskih goricah. D oslej so posamično priključili 260 gospodinjstev, dogovorjeno pa je tudi že, da se bodo na oddajnik kmalu priključili kabelski razdelilni sistemi: Gornji in Dolnji Lakoš, Ga-berje, Kapca in Dobrovnik. To pa ne pomeni, da te in druge vaške kabelske televizije ne bodo mogle imeti še naprej svojih internih kanalov. Torej: še naprej bodo lahko predvajali svoje vaške čestitke, obvestila (na primer o cepljenju svinj), reklame itd. Prašičeva televizija omogoča za zdaj legalno gledanje 25 programov. Prav to, legalizacija, je ena od prednosti (tudi zakonske obveznosti) pri gledanju tujih (kodiranih) programov. Vaški kabelski razdelilni sistemi so menda zgrajeni »na črno« oziroma brez uporabnih in drugih dovoljenj, zato obstoji utemeljen strah, da jih bo kakšna inšpekcija zaprla oziroma prepovedala distribucijo programa, zato utegnejo naročniki, ki so plačali tudi po tisoč mark za »kabelsko«, linčati svoje iz gradbene odbora oziroma njihove šefe, ki neradi poročajo o stanju, kaj šele, da bi poskrbeli za ureditev solastništva. Firma Luna ima ustrezno pogodbo s slovensko^ avtorsko agencijo in združenjem operaterjev kabelske televizije za dekodiranje in plačevanje programov, seveda tistih, ki niso zastonj. Posamezniki, ki sprejemajo program prek firme Luna, bodo morali mesečno plačevati 220 ■ tolarjev. Enes Prosič (oziroma njegova firma) je doslej vložil v naložbo 18.000.000 tolarjev. V znesku so stroški ne le za stolp, antene in aparature, kar je v Lendavskih goricah, ampak tudi stroški za repetitor, ki je na naftnem stolpu v Petišovcih. Od tam »napaja« s signalom zlasti del Čentibe, Dolino in Pince -kraje, ki doslej niso mogli sprejemati vseh zemeljskih postaj. Š. SOBOČAN ■ članarine. Po njem bom°r primer vsaka gostilna v0 c za spevati za delovanje zavo turizem na leto po sto tiso potem pa še tisočak zav* .. služeni milijon (do sto . )a nov), članarina se bo vnaprej, plačevati pa J° .-i(1 rali tudi tisti (resda v zneskih), ki morda se da se njihova dejavnos turizma, na primer gfa pridelovalci vrtnin, ban ne, kemične čistilnic6® P ... Skratka, ob široki P J1 0 nikov, kot jih določa opredelitvi s turizmom n P no povezanih dejavnost11 vi razvrstitvi v skupin® list RS, št. 65/98lin28/ ostali »neobdavčeni« djetniki in podjetja. Raj ^ja rič je zato vprašal, a projekcija, koliko dem< tako steklo. Marija Gjem nik pa je na njegovo VP odgovorila s predlogo |j stojna komisija priprav1 jih bodo upoštevali pt .jjU' vanju olajšav pri place narine. Ljutomerski svetnik^ novali na predlog župa ni Špindlerja za direktorja zavoda Odarja, dipl, inž- stroju Boraku pogojna kazen hotel opus««! z a okrajnem sodišču v Murski Soboti je bila v sredo končana glavna obravnava proti Antonu Boraku, invalidskemu upokojencu iz Ulice Ivana Regenta v Murski Soboti, ’ ki ga je obtožnica bremenila več kaznivih dejanj. Po navedbah okrajnega sodnika Draga Fariča -navzoč je bil tudi okrožni državni tožilec Branko Murmajer-je bil zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe in ogrožanja varnosti pogojno obsojen na enotno kazen šest mesecev zapora. Če v naslednjih dveh letih ne bo storil nobenega kaznivega dejanja, bo obsodba postala nična. Hkrati so ga, upoštevaje, da je brez premoženja, oprostili plačila stroškov kazenskega postopka, ki znašajo okrog 140.000 tolarjev. Takšen je torej epilog dolgoletne zgodbe, ki se vleče še iz časov, ko je Anton Borak prebival v Stari ulici. Zaradi številnih zapletov so že v nekdanji veliki soboški občini z njim sklenili menjalno pogodbo in ga preselili na novo lokaciji v Ulici Ivana Regenta. Kljub opozorilom pristojnih služb sprva ni posesti, zato je prihajalo do neneh občinskimi službami in sosedi. . jjtof Kot je na sklepnjobravnavi poseda t mestne uprave Tibor Cigut, toženi po telefonu celo grozil, da ga ^.ja tud1 mu zažgal hišo, ustrahovana Pa -I -gvečk^ njegova družina, se vsa zadeva v'eC?asa sodd0" dve leti. Imenovani je z njim dolg0 c $^0 val in poskušal njegov primer karse ^tije sevati, zato so se mu zdele Bora pte^e povsem nepotrebne in zanj ve 1 $ g0Sed0111 čenje. Podobno se je dogajalb tu Ludvikom Gornjecem, sicer vo h® državnega tožilstva v Murski So 0 ob- Sodu pa je očitno izbilo dno t $^$8*1^ toženi Anton Borak otroka Mi ® s K°v viča, ki se je znašel v njegovem ^u P sko kanglo večkrat udaril po 8 - vzročil lažjo poškodbo. • . jE^ J Spravilo sladkorne pese po načrtih Petina pridelka že v tov#^ nocnrnfiii 7 loncLim latnm in inLroi vromo nriHnlnvoIrom cin- I ned novpreč«0* V nasprotju z lanskim letom je tokrat vreme pridelovalcem sla- dkorne pese naklonjeno. Spravilo teče po načrtih, pridelovalci se določenih rokov spravila v glavnem držijo, in če se bo tako nadaljevalo, z letošnjo sladko kampanjo ne bi smelo biti večjih težav. Od zasejanih 10.600 hektarjev so do torka pridelek pospravili z 2.150 hektarjev in na njih nabrali 100 tisoč ton sladkorne pese. 80.000 ton soje že predelali, prevzem in predelava pa potekata po načrtih. Čeprav so napovedovali, da bodo letošnji pridelki nižji, saj so morali nekatere površine ponovno zasejati, so z rezultati na pospravljenih površinah zadovoljni. Nekoliko nižji so pridelki na težjih tleh, višji so na'lažjih tleh, gibljejo pa se od 35 do 48 ton na hektar. Kot so povedali v surovinskem sektorju tovarne sladkorja, so namerili do torka v sladkorni pesi POvPre^r>^ sladkorja, sic J P 6d U stopnje grb J liprČ odstotki. Ker so 1*0 X zem in zmogljivost1- ^arn’ , ju3'' ne prihaja m )g ^e peso prev^ abOdo P uro, popotuj tudi podaljša z. oktober 1999_____GOSPODARSTVO ^zadovoljni pridelovalci krušnih žit Komentar prepolovljen odkup ?av°d za blagovne rezerve je odkupil 54 tisoč ton krušnih Sj^Jjnarji pa še okoli 12 tisoč ton Sindikat kmetov Slovenije, ki mu predseduje Evgen Sapač, je že Pred mesecem načrtoval sestanek s predstavniki Jžitnopredelovalnih organizacij, direktorji kmetijskih zadrug, Mstavniki ustreznih ministrstev in drugimi, vendar je do srečanja No šele v začetku tega tedna. Razlog za sestanek so bile težave, s . ^so se ob letošnji žetvi srečevali pridelovalci krušnih žit, zdaj, ^jesenska setev na vrhuncu, pa tudi še ni dokončno znano, kakšni 0 Pogoji odkupa prihodnje leto. Kmetijski minister Ciril je predstavitev tržnega za pšenico letine 1999/ * obljubljal že do kmetijske-Jsejma v Gornji Radgoni, ven-Jrvministrstvu za ekonomske ^nose in razvoj dokončnega ^edloga še niso pripravili in se ponavlja stara praksa, da ^elovalci ob setvi ne vedo, ^Kakšnimi pogoji bodo priho-leto prodajali pšenico. Pre-odkup krušnih žit ob žetvi sicer ne moremo ’*ati odkupnim pogojem, hv pni vrsti neugodnim ■inskim razmeram, s kateri-so se pridelovalci srečevali že 'ženske setve naprej. Prav ■^'slabega vremena lansko ^Krušnimi žiti niso zasejali ■ ''ačrtovanih površin, dobr- Pridelka pa so pobrale ? Podatkih Inspekta so pro-Covenski pridelovalci letos za blagovne rezerve le 54 Jn krušnih žit, kar je polo-kot ob lanskem rekor-" ^^kupu, prepolovilo pa se je tudi število vzorcev za analizo, saj sojih letos vzeli okoli 12 tisoč, lani pa 25 tisoč. Le 606 vzorcev ni zadovoljilo odkupnih pogojev, to pa kaže na to, daje bila kakovost letošnjega pridelka kljub slabšim pridelovalnim razmeram v povprečju vendarle zadovoljiva. Na posameznih območjih in pri posameznih sortah je bilo problematično število padanja, ki so ga kot parameter kakovosti določili v tržnem redu šele letos spomladi in prav na takšen odnos je bilo med pridelovalci slišati največ kritičnih pripomb. Po besedah predstavnice zavoda za blagovne rezerve so letos ob žetvi po interventni ceni odkupili vso ponujeno pšenico, v prihodnjih letih pa naj bi se interventni odkup začel šele v oktobru, saj je takšna praksa tudi v Evropski uniji. Tržišče bo moralo oblikovati ceno, zato bodo ob žetvi odkupili le strateško potrebne količine, preostale pa bodo morali pridelovalci sami skladiščiti. Po Smrkoljevih besedah pa bo zakonitosti tržišča težko vzpostaviti, če pridelovalci ne bodo imeli dovolj skladiščnih zmogljivosti, zato bodo v kmetijskem ministrstvu že prihodnje leto skušali zagotoviti sredstva tudi za gradnjo skladišč. Čeprav ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj dokon- čnega predloga tržnega reda za pšenico še ni pripravilo, se pogoji odkupa ne bodo bistveno spremenili. Po napovedih bo interventna cena prihodnje leto nekoliko nižja kot letos, medtem ko naj bi ostale neposredne podpore na hektar na ravni 54 tisoč tolarjev. Predlog za slednje pripravljajo v kmetijskem ministrstvu, uredba o intervencijah v kmetijstvu v letu 2000 pa naj bi določala poleg podpor za pridelavo krušnih žit še podpore v enaki višini za koruzo, uvedli naj Ob stalnem dežurstvu kmetijske ministrske ekipe na kmetijskem sejmu in po ponovnem obisku ministra na sindikalno-zadnižnem posvetu realnih političnoeko-nomskih premikov v kmetijstvu ni zaznati. Vsi kazalci namreč kažejo, da so se kmetje odločili za umik iz igre in jih položaj na trgu ne zanima več. Očitno so ugotovili, da se ne splača stavljati na no- benega konja več, razen na svojega, in to tistega na svojem dvo- rišču, in če tega ni, na nobenega. Kljub obljubi tržnega reda za pšenico še ni, a ne samo to, večji problem je, da je država kmete krepko potegnila za nos. Logično bi bilo, da bi tako, kot so bili ažurni pri zbiranju formularjev o kmetijah in obljubljeni subvenciji 54 tisoč tolarjev po hektarju, to subvencijo kmetom tudi dali. Premalo je namreč točenje krokodi- Adijo kmet Ijih solz, da skladišča s semensko pšenico ostajajo polna. Realno dejstvo je, da kmet ob sedanji dosežen i ceni pšenice drža vno subvencijo potrebuje, za vsaj delno poravnavo stroškov letošnje setve. Če tega denarja ni, tudi kakovostne setve ne bo. Hkrati je tu še eno dejstvo - kljub zakonski obvezi, da vlada predloži predlog proračuna do konca prejšnjega meseca, a tega ni storila ki zamegljuje položaj v kmetijstvu. Kmet, ki naj bi bil v prihodnje predvsem odvisen od proračuna, še zmeraj ne ve, ali bodo v proračunu dejansko zagotovljena sredstva za pripravo na prilagajanje Evropi, zato imajo tudi razlage in papirnata izhodišča državnega sekretarja prej negativen kot pozitiven učinek, še posebno sedaj, ko nas Evropska komisija ponovno postavlja na rep kandidatk za priključitev. Prav tako so njegove trditve o zavračanju sporazuma o prosti trgovini s kmetijskimi pridelki z državami CEFTE postavljene na glavo z določenimi ukrepi na praktični ravni. Te dni dviga prah pravilnik o karanteni, ki naše (pomurske) živinorejce postavlja pri nakupu telet za nadaljnjo rejo v podrejen položaj. Pravilnik po strokovni plati ni sporen, sporno pa je, da država kljub nakupu objektov še ni uredila karantenskih hlevov in s stroški bremeni kmeta. Žal je tu še en dejavnik, in to dejavnik stroke. Ta se v zadnjem času podreja diktatu svojega financerja - državi - in mu za to ceno podlega, namesto da bi zagovarjala svoja strokovna izhodišča, kajti po definiciji naj bi delovala le kot razvojni oddelek nekega podjetja - kmetijskega. No, da ni tržnega reda za pšenico in da se ponovno pojavlja problem koruze, samo ponovno pojasni, da I kmetijsko politiko diktirajo predelovalci in ne minister. Morda pa I le ostaja kaj upanja, saj so prihodnje leto volitve? . J. VOTEK ■ j PRODAJNA AKCIJA od 20. 9. do 30. 10. 1999 -prodaja na 12 obrokov brez pologa in brez obresti -prodaja na bančna posojila do 36 obrokov - brezplačna dostava kuplje- Priporočajo se Mercatorjeve specializirane prodajalne na Ptuju, Ormožu, Lenartu, Lendavi in Gornji Radgoni ter Prodajalne družb Mercator Klas - Maribor, Planika - Slovenska Bistrica in Jelša - Šmarje. 5i naj boljši sosed bi podpore za travinje, razmišljajo pa tudi o podporah za semensko pridelavo. LUDVIK KOVAČ ■ 1 Steča, ga Gradbeniku prerekane terjatve a ponedeljkovem prvem naroka za preizkus upniških terjatev lendavskega Loga v stečaju je stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap od 725 milijonov prijavljenih terjatev prerekal 517 milijonov. Glavnina prerekanih terjatev je Gradbenikovih. Slednje podjetje je skupno prijavilo terjatve v višini 517,9 milijona ali iz naslova lastništva 463,7 milijona. Stečajni upravitelj mu je priznal le 6 milijonov, drugo pa prerekal. Sicer pa je nepremično premoženje Loga, ki je ocenjeno na dvesto milijonov tolarjev, obremenjeno s hipoteko, zalog polizdelkov je za petintrideset milijonov, ugotovljenih terjatev pa za polosmi milijon. Stečajni upravitelj je priznal tudi terjatve delavcev, v petčlanskem upniškem odboru.pa bo delavce zastopal Bojan Devetak. Imenovani je povedal, da na prvem naroku ni bil, informacijo o imenovanju v odbor pa je izvedel iz medijev. Odločitve stečajnega senata o delavskem zastopniku v upniškem odboru tudi ni želel komentirati pravni zastopnik večine delavcev, članov svobodnih sindikatov, Branko Luta-rič. Je pa imenovani presenečenje za sindikaliste. MH ■ Še o Mizarstvu Ljutomer C e zasebni podjetnik Marjan Maučec iz Gančan od Pomurske banke včeraj ni dobil zaprošenega posojila, bo stečajni upravitelj Mizarstva Ljutomer Milorad Vidovič predlagal preklic sklenjene pogodbe ter začel ponovni postopek prodaje premoženja stečajnega dolžnika. Kupec bi moral kupnino v višini 131 milijonov poravnati najpozneje mesec dni po sklenitvi pogodbe, ta pa nosi datum sedemnajsti avgust. Vidovič je tudi povedal, da se je že oglasil drugi, zelo zainteresirani kupec, ki najavlja, da bi kupnino za premoženje stečajnega dolžnika poravnal takoj. MH ■ Predstavitev in testne vožnje bodo v soboto, 9. oktobra, od 9. ure dalje na poligonu pri centru GABER v Noršinski ulici v M. Soboti. AVTO WOLF , d. o. o., pooblaščeni prodajalec in serviser MITSUBISHIJEVIH vozil. Skakovci 35, tel.: (069) 40 088 (IZ)BRANO 7. oktober 1999, Na tapeti Prvo leto delovanja skupine za pomoč onkoloških bolnikov v Pomurju Užaljenost ali kaj drugega? s tefan Zadravec, prejšnji predsednik sveta Krajevne skupnosti Lipa, sedaj član občinskega sveta v Beltincih in občan Lipe je postavil javno vprašanje: Ali v Lipi še ob- staja svet KS? Kakšni so programi v KS Lipa in kdaj se bodo predstavili vaščanom Lipe? Na prvi pogled se zdi omenjeno vprašanje logično, toda upoštevati je treba, daje bil Štefan Zadravec dolgoletni vaški funkcionar, ki bi moral biti tudi sedaj, ko je občinski svetnik, dobro seznanjen z dogajanjem v svojem kraju. To, ali svet KS Lipa preslabo deluje, bodo morali oceniti krajani. Morda pa je posredi tudi rahla užaljenost gospoda Zadravca, da ni bil ponovno izvoljen za predsednika sveta KS? Kaj pa, če so vaščani sami ugotovili, da ni več primeren za opravljanje te odgovorne funkcije? Tudi to je treba upoštevati, mar ne?! M. JERŠEI Je upanje za novo pomlad življenja eto dni je minilo od takrat, ko so se v okviru pomurskega društva za boj proti raku prvič srečale žene, zdravljene za rakom na dojki, ter ustanovile Skupino za samopomoč onkoloških bolnikov v Pomurju. Podobni skupini sta v Pomurju delovali že pred leti ter potem zamrli, sedanja pa ima oporo in pripada širšemu gibanju v krogu Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Misel o povezovanju bolnikov, obolelih za rakom, se je na pobudo dr. Marije Vegelj Pirc rodila v Ljubljani v osemdesetih letih, potem pa je prerasla v gibanje, ki se je razmahnilo po vsej Sloveniji. V skupini je upanje Pot k okrevanju po bolezni je prežeta s številnimi vzponi in padci, vdajami in boji, zato je bolniku potrebno mesto, kjer najde oporo, upanje. Skupina, v kateri so ljudje z enakimi izkušnjami, je lahko opora, le pristopiti ji je treba. »Treba je lomiti skale pred seboj, za seboj puščati potoke solza in ne misliti na bolezen. Nihče tega ne more narediti na- mesto nas, to moramo storiti sami,« je na vabilo ob prvi obletnici srečevanja članic pomurske skupine zapisala koordinatorka skupine ter pobudnica za njeno ustanovitev Sidonija Rehar. Skupina daje moč »Skupina se srečuje vsako zadnjo soboto v mesecu in na teh srečanjih se kaj pogovorimo, si potožimo, zaupamo. Praznuje-, mo tudi rojstne dneve in si organiziramo izlete. Če bo skupina tako delala še naprej, bo to zelo dobro,« je povedala Elizabeta Horvat, kije v skupini že prav od začetka. »Danes smo sprejeli novo članico skupine, in če za katero zvemo, da je bila operirana, jo povabimo, da se nam pridruži. Skupina daje ženskam moč, da laže prebrodijo negotovost, ki jo prinese bolezen,« je povedala Anica Vučkič. Skupina je zaživela in članice so se v njej odprle druga drugi. Zaupajo si in zato se lahko pogovarjajo tudi o stvareh, kijih težijo, pa jih ne morejo odložiti niti v družini. V skupini, kjer pa so enake med enakimi, je to lažje. »V naši skupini vlada sproščenost in to nas drži pokonci. Malo je zabave, malo strokovnosti, malo klepeta, organizirale s® že tudi nekaj izletov, romanj članice prihajajo na srečanj velikem številu. . Mislim, da bo naša s u ostala in da se bo število elan še povečevalo. 0 Imamo tudi močno po pomurskega društva za boj P raku in donatorjev ter m* ’ je poudarila koordinator pine Sidonija Rehar n $ ,. svojim delovanjem že i® pokazati, da kljub bolezn mo biti vesele in znam0 delati.« , . ,,9nja Ob prvi obletnici d skupine so ji zaželele u n pot tudi gostje, PredstaXiboft pin za samopomoč iz jD Slovenja Grade. Celja. uHl Umor na Cvenu • Omor na Nova knjiga Karoline Kolmanič Uradno še novi galeriji Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti je bila minuli četrtek predstavitev nove knjige Karoline Kolmanič Lotosov cvet. Gre za zgodbo, ki jo je pisateljica zajela iz pubertetniškega obdobja in ki se začenja v Sloveniji (Mariboru, Ljubljani in na Gorenjskem), konča pa v Egiptu. »Puberteta je najtežje življenjsko obdobje, saj v tem času otroci težko razumejo starše, le-ti pa otroke. Ko bi pravzaprav potrebovali najmočnejšo roko, se otroci oddaljujejo od staršev in obratno, zlasti v današnjem času. Moja knjiga je v bistvu izpoved pubertetnika, za katerega pa ne morem reči, kdo je bil. Imena namreč spreminjam, dogodke pa puščam,« je dejala Kolmaničeva. Lotosov cvetje izšel pri založbi Karantanija in je njena štirinajsta knjiga. Petnajsta je že v tisku, šestnajsta pa bo avtoričin življenjepis: »Trenutno nič o morilcu Policija v intersu preiskave moi& pišem avtobiografijo, kije bila ljudje nimajo ničesar bati, saj zelo pestra. To bom pa napisala nočem nikogar žaliti in se znam spretno izogniti bolečini stvarem, tako da ne iščem nobene žrtve.« TOMO KOLEŠ Foto: JZ ■ Jabolčna juha z ocvrtim grahom Telečja , zarebrnica ’ v vinski omaki Gobovi cmoki Špinača v solati Kostanjeva torta kar s polnimi imeni, vendar se Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana ... petek se je na ljutomerskem ‘pokopališču množica poslovila od tragično preminulega 4 ' Janka Makoterja s Cvena, katerega življenje je US v noči s 25. na 26. september. V imenu organov upravljanja Območne obrtne zbornic tomer, katere član je bil ob 1. januarja 1983, ko je PoS j nik, pozneje podjetnik, seje poslovil podjetnik Marj«0 Babinec in na kratko orisal pokojnikove zasluge za o ranje in delovanje obrtne zbornice ter pomoč pri gradnji I ga doma. , Od pokojnika so se poslovili tudi predstavniki drus bil med drugim tudi predsednik kluba malega nogonre® plast Ljutomer, deloval je v ljutomerskem konjeniške svojčas pa je bil tudi aktiven igralec NK Ljutomer-nizali, kje vse je bil aktiven. -rtov na Kdo je umoril Janka Makoterja, kije imel toliko poslovnem, športnem in drugih področjih? Uradnega na to vprašanje nam včeraj na Policijski upravi Mur oziroma njenem uradu kriminalistične službe niso da • povedali, da se zelo trudijo najti morilca, in upaj0’ 0 kmalu prijeli in potem bodo pripravili tiskovno kome 1 ggl Jabolčna juha z ocvrtim grahom 300 g jabolk, cimet, 3 c/ limoninega soka, 10 g škrobne moke, 15 g masla, 10 g sladkorja, sol. Ocvrti grah: 10 g margarine, 1 jajce, 30 g moke, 8 cl mleka, sol, olje za cvrenje Jabolka olupimo in odstranimo peščišča. Narežemo jih na krhlje, damo v lonec, zalijemo z 1,51 vode, začinimo s cimetom in limoninim sokom ter kuhamo do mehkega. Vse skupaj prepasiramo. Posebej naredimo v kozici svetlo prežganje iz masla in škrobne moke. Zalijemo s prepasi-ranimi jabolki, prevremo in solimo. Sladkor v ponvi spražimo, da dobi lepo karamelno barvo. Dodamo k juhi in premešamo. Juho postrežemo z ocvrtim grahom. Ocvrti grah: Iz margarine, jajca, moke, mleka in soli naredimo testo. Testo damo v grobo cedilo in tlačimo v vroče olje, kjer se zlato rumeno ocvre. S penovko ga poberemo iz olja in damo na papirnato servieto, da se znebimo odvečne maščobe. Telečja zarebrnica v vinski omaki 800 g telečjega kareja (4 zarebrnice), sol, poper, 100 g masla, 100 g korenja, 50 g peteršilja, 80 g paradižnika, 15 g moke, 30 cl belega polsladkega vina, 20 cl vode, 10 cl kisle smetane Telečje zarebrnice potolčemo, solimo In popramo. Maslo v kozici segrejemo in na njem opečemo zarebrnice. Nato jih preložimo v drugo posodo. Na preostanku maščobe premažimo na drobne kocke narezano korenje in peteršilj. Dodamo olupljen in na kocke narezan paradižnik, premešamo in pomokamo, malo prepražimo ter zalijemo zvinom in vodo. Dobro prevremo, po okusu še začinimo in prepasi- ramo. Z omako prelijemo opečene zarebrnice in dušimo 15 minut. Tik pred serviranjem pokapljamo s kislo smetano. Gobovi cmoki 200 g šampinjonov, 15 g masla, 100 g čebule, 20 cl sladke smetane, 15 g moke, 2 jajci, 10 cl mleka, 100 g drobtin, peteršiljeva vejica, sol, poper, muškatni oreh, olje za cvrenje Šampinjone drobno sesekljamo. Čebulo narežemo na kocke in na maslu zarumenimo. Dodamo šampinjone, sesekljan peteršilj, solimo in popramo. Vse skupaj pražimo toliko časa, da voda izhlapi. Nato potresemo z moko, premešamo in zalijemo s smetano, prevremo in odišavimo z muškatnim oreščkom. Postavimo na stran, da se malo ohladi. K ohlajeni masi primešamo jajce, hladno mleko in drobtine. Pustimo stati 10 minut, da se drobtine prepojijo. Iz te mase oblikujemo za oreh velike cmoke, ki jih povaljamo še v drobtinah in ocvremo v olju. Serviramo vroče. v Špinača v solati 600 g špinače, 5 cl olivnega olja, 5 cl kisa, sol, 20 g česna, poprova meta Špinačo očistimo, operemo in zrežemo na široke rezance. Damo v skledo in prelijemo z mešanico olivnega olja, kisa, soli in sesekljanega česna. Po vrhu solato odišavimo s sesekljano poprovo meto. Kostanjeva torta 210 g kuhanega kostanja, 80 g sladkorja, 4 jajca, 40 g lešnikov, 1/2 zavitka pecilnega praška Krema: 120 g margarine, 120 g sladkorja v prahu, 200 g kuhanega kostanja, 1 cl ruma, 16 kostanjev za krasitev, 15 cl sladke smetane Rumenjake in sladkor penasto umešamo. Ko masa dobro naraste, dodamo mlete lešnike, pretlačen kostanj in pecilni prašek. Dobro razmešamo in primešamo trd sneg beljakov. S to maso napolnimo namazan in z moko potresen tortni model. Pečemo 40 minut pri 170 °C. Ohlajeno torto prerežemo in nadevamo s polovico kreme. S preostalo kremo namažemo torto tudi po vrhu in ob straneh. Torto okrasimo s kostanjem in stepeno sladko smetano. Krema: Penasto umešamo margarino in dodamo sladkor. Ko se sladkor dobro razmeša, primešamo kuhan in pretlačen kostanj z rumom. KOMUNALA Javno podjetje d. o. o. Murska Sobota, Kopališka 2 Telefon: (069) 31 600 VODA Kako kratka beseda, za tako pomemben naravni element-Brez nje ni življenja. Vsak otrok ve, kako pride k nam-Preprosto odpremo pipo. VAS ZANIMA ŠE KAJ VE^? 0 Za vse tiste, ki jih zanima’ jelaV voda iz zemlje do pipe, mestnega vodovoda odlocl ’ 0 odpremo črpališča in ražk 3. delovanje vodovodnegaslS V TOREK, 12. 10. 1999, od 12' VAS PRIČAKUJEMO NA ČRNSKE MEJE IN KROG . tudi , Za večje organizirane skupine je mogoč ogle jjetja- petrK' drugi dan. Vse informacije dobite na upravi P pori® liska 2, Murska Sobota, tel. št. je 069 31 600 jjjjrc, 7. oktober 1999 (IZ) BRAN O Inovatorji so med nami Maksovi izumi in inovacije Anketa M in kako z 62 Kriza NK Potrošnik Manjka nam denarja 8eta 1984 so v tovarniškem listu tedanje Avdoradgone zapisali, da je tehnolog ^slapajner zaoral ledino na Otočju inovacij, saj je izdelal sttojza odvijanje, ravnanje, re-Ia,1ie in upogibanje pločevine za »Stroju streže le en dela-'St' Zdaj delavec porabi za raz-Po širini pločevine le sekun-prej pa je 4,5 do 9 ton kolut valjalo sem ter tja in Pločevino veliko ljudi ..•« , ^troj sam ne bo prinesel pri-!1®ka, če presežka delovne sile ^^Prerazporedili drugam,« izjavil Maks, ki pa je zdaj let upokojenec, živi v "^ki Soboti in še vedno iztuhta 5 novega. ^vanje “■«s se je rodil 1930. letavJu-hli v Slovenskih gori-prej je končal poklicno W lr^° š°lo v Mariboru, poz-^o^^strijsko srednjo šolo v O m se kot str°jni tehnik bil M v v°jaški mornarici. Prido-“di čin MTS-starešine, saj ”''jo ? končal strojno akade-J^očil se je 1954. leta s 'z rojstnega kraja Kri-odtlej njegova življenj-ilti^jevalka in mati njunima > sinu Miljanu, ki je cari-SojjJ.^rki Jadranki, ki je vz-fenjaj ' Maksu je ostalo iz živ-% s? ^'a v mornarici v traj-znamenito šestme-'tov° Potovanje z ladjo kateri je skrbel, da je ^l^0®vse v redu. Tedaj je J^tju. Kar dobro je bilo $adu’ Mer te bi' Za donavski vojni floti in sta Vn° Preživela 16 let. ^'i in ?9eva vlekl° v svet ob 'eta sta se vrnila v Si Maks se je zaposlil v so- Poznejši Panoniji, V recePciji hotela Dia-P 'et (do upokojitve v %. j® Maks delal v Avtora- ^5j ritih ^.nem'rnega (inovativ-^'ali i v' V Vseb sv°j’b zaP°" določene tehnične fSr v pn°vac'je. Ko je bil, na Hn|Q.anon’jL sta skupaj z afarjem izdelala pripra- 2druženih narodov razglasila za leto starejših, >n ob 1. oktobru, kije medna-ie ZuPan Anton Slavic sprejel predstavnike društev upokojencev mestne občine !d Bernom je spregovoril o pomembni vlog., k> jo imajo upokojene, v nas. družb., Clan°v društev z mestno občino. Upokojenci so županu predstavili svoje delo v dru-Xia tema pogovora pa je bila pomoč starejšim in reševanje nj.hovih težav na tako imeno-pravnem področju. DF, foto: JZ Izum Maksa Tapajnerja: prototip hitro vrteče se rečne turbine, ki bo poganjala posebno vodno črpalka (tudi ta je novost in narejena v prototipu). - Foto: N. Juhnov vo za vrtanje jermenov za grabljal-nike sena (traktorske obračalnike), ki je omogočala hkratno in vzporedno vrtanje lukenj na paru jermenov (prej so vrtali posamično), zato se taki jermeni, na katere so pritrjene vzmeti, ki obračajo seno, niso več trgali oziroma jih ni več metalo ven. Stroj za rezanje U-profilov Z inovacijami je nadaljeval v Avtoradgoni. Tam je izdelal tudi stroj za rezanje U-profilov za va-gonska vrata. Bistvo inovacije je bilo: profilov niso več rezali od zgoraj, ampak od spodaj z rezalno ploščo, kije bila na premični mizi, to pa je bilo mogoče obračati za 360 stopinj. Treba je bilo nastaviti želeni kot, nakar je avtomatski reduktor potiskal profil (železo) k rezalni plošči. To so se delavci namučili in umazali, ko so potiskali sveže ple-skane zabojnike iz komore v lakirnici. Maks jim je pomagal. Pa ne potiskati, ampak je skonstruiral avtomatsko vlečno pripravo z jekleno vrvjo, ki je lahko potegnila ne le enega, ampak tudi več spetih zabojnikov. Vrv je bila speljana pod tračnicami. Za to pogruntacijo so ga pohvalili. Izdelal je tudi pajka oziroma pripravo, ki je bila pripeta na tovarniški žerjav in so njene konice hkrati prijele zabojnik na vseh štirih koncih. Ko gaje žerjav . .ložil na določenem mestu, so konice popustile. Prej so si pomagali z jeklenimi vrvmi: ročno sojih priključevali in odključevali. Turbina čaka na preizkus Maks Tapajner je ustanovni član soboškega društva inovatorjev in eden najbolj aktivnih na področju tehnične kulture. Po upokojitvi je izdelal najprej mehansko, nato pa še hidravlično ključavnico za zaklepanje avtomobilov proti kraji. Zdaj išče nekoga, ki bi napravo, ki se da prirediti za vsak avto in je zares učinkovita, izdeloval. Podobno je z inovacijo - napravo za zavarovanje traja pred točo. Gre za mrežo in še kaj, ki ni stalno nad brajdami, kot jih (mreže) sicer videvamo pri bogatejših vinogradnikih, ampak prekrije trsje šele pred nevihto. Pa ne mislite, dajo (mrežo) vključi kaka super avtomatika, ampak vlaga, ki stopi kocko sladkorja. Deluje na principu podvodnih ladijskih granat. Izkušnje iz vojske torej za miroljubne namene. Z Maskom pa nisva le paberkovala za mizo, ampak sva nekaj časa preživela tudi v njegovi utesnjeni delavnici v kletnih prostorih stanovanjskega bloka. Tam mi je nazorneje pokazal, kako bo delovala njegova nova novotarija »podvodna turbina za namakanje polj in polnjenje podtalnice.« Naredil je prototip turbine, ki je, če jo gledamo od spredaj, podobna mlin- ogometaši Potrošnika iz Beltinec so po devetih odigranih krogih v prvi slovenski ligi šele na predzadnjem mestu, dosegli pa niso še nobene zmage. Zadnji poraz doma proti Korotanu z 1 : 3 je »sodu izbil dno«, tako da je mnogo dosedanjih simpatizerjev »žutih« izjavilo, da ne nameravajo več hoditi na tekme, trener Simeunovič pa je napovedal svoj odstop. Kaj se dogaja pri beltinskem prvoligašu? Zakaj je prišlo do krize? Kdo je kriv, vodstvo ali nogometaši? Kako vplivajo na igralce pogoste menjave trenerjev? Vse to in še več smo vprašali naše anketirance, ki se jim zahvaljujemo za sodelovanje, saj so bili eni redkih, ki so upali naravnost povedati svoje mnenje. Pri večini drugih smo namreč naleteli na nekak strah pred zamerami in še čim, saj smo celo slišali stavek: »V vodstvu kluba je tudi moj sosed, tako da ne veš, kaj se lahko zgodi.« skemu kolesu, vendar lopute niso fiksne, ampak se (spredaj) samodejno odpirajo, zajemajo vodo, poganjajo kolo ...; zadaj pa »padajo« na kolo, zato je kolo (turbina) učinkovitejše za poganjanje vodne črpalke ali električnega agregata. Že kmalu namerava turbino preizkusiti praktično in je prepričan, da se bo obnesla. Potem pa se bo morda le našel kdo, ki bo naredil turbino in drugo v ustrezni velikosti. Še bi lahko nizal novosti, od katerih jih je nekaj na papirju, druge pa so kot prototipi pripravljene za izdelovanje. Sam pa se s proizvodnjo ne namerava ukvarjati, saj je star 69 let. Bo pa še naprej našel čas za svoj oldtajmer: 350-kubični vojaški motor Ariel, izdelan 1937. leta v Angliji. Kot član soboškega veteranskega društva se bo s tem motorjem še naprej vozil na razna motoristična srečanja in tako nehote vzbujal pozornost, kajti njegov 62 let star motorje vreden več kot kateri koli avto iz visokega cenovnega razreda. Motorja seveda ne bo prodal. Š. SOBOČAN ■ Avgust Farkaš, upokojenec iz Beltinec: »Nogomet je profesija, in če je profesija, je potreben tudi denar. Zato je verjetno bistvo problema pri financah, poleg vseh stvari, ki se tičejo prav nogometa. Zahtevajo se rezultati, zaradi kratke relacije med Mursko Soboto - kjer je Mura - in Beltinci pa je težko, da bi kapital iz Sobote prišel v Beltince, to je jasno, kajti tudi z lobiranjem v Soboti so težave, gospodarstvo v Beltincih pa je preslabo, da bi vzdrževalo takšen aparat. Danes so to pač veliki stroški, čeprav ne glede na težave pride na tekmo v Beltincih še vedno po tisoč gledalcev, torej si ljudje poleg kruha želijo tudi iger. Verjetno so problemi tudi pri igralcih, ker če na eni tekmi odigraš gala predstavo, na drugi pa si zanič, potem tu nekaj ni v redu. Tu pa tam odigra svoje tudi igralski sindikat, to je dejstvo. Menjave trenerjev so trg. To ni samo v Beltincih, dogaja se tudi v drugih klubih. Naš prostorje relativno majhen in skromen in ta skromnost se kaže tudi pri kadrih in rezultatih slovenskega nogometa. Maribor je malo odskočil, drugače pa je to sivo povprečje. Ne bi vedel, kdo bi bil ustrezen trener za Potrošnik, ker nisem takšen strokovnjak za nogomet, lahko samo ponovno poudarim, da bo situacija drugačna takrat, ko bo Potrošnik lahko s pravim denarjem plačal pravega človeka.« Upokojenec iz Lipovec (ki je želel ostati neimenovan); »Nogometaši, ki so igrali prej, so bili boljši. Sedaj pa so vsi slabi, obramba sploh ne obstaja, tako da vidim vzrok krize pri nogometaših in tudi pri prepogostih menjavah trenerjev. Sedaj bo odšel Simeunovič, pred njim se jih je pa tudi že veliko menjalo. Še najboljši doslej je bil Hrvat Pero Nadoveza, ki je kasneje odšel k Muri, sedaj pa ne vem, kje je. Takšnega nogometa, kot so ga igrali takrat, v Beltincih ni več. Nakup novih igralcev se sploh ne pozna, ker so kupili nogometaše, ki so poškodovani. Kaj bodo s takim, ki odigra eno tekmo, potem pa ga dve, tri tekme spet ni? To je čista nepripravljenost. Ko je bil v vodstvu še Maki oz. Maučec, je še nekako »klapalo«, sedaj pa ne več. Dobro, vzrok je tudi v denarju, ker na vasi gotovo ne more biti toliko kot v mestu, kot sta Sobota ali Maribor. Saj tega skorajda ni nikjer v Evropi, da bi klub iz kakšne vasi igral v prvi ligi. Po srečanju s Korotanom sem se'odločil, da na tekme ne bom več hodil, edino še, ko bo gostovala Mura. In če smo že pri tem, ne vem, zakaj v Beltincih nimajo popusta za upokojence, tako ima Mura?« ZBIRANJE PONUDB ZA NADOMESTNA ZEMLJIŠČA PRI GRADNJI AVTOCESTNEGA ODSEKA VUČJA VAS-BELTINCI Investitor gradnje avtocestnega odseka,Vučja vas-Beitinci bo lastnikom zemljišč, ki so prizadeti z gradnjo navedenega avtocestnega odseka, ponudil nadomestna zemljišča. V ta namen objavljamo zbiranje ponudb za prodajo kmetijskih zemljišč ob trasi avtoceste, in sicer na območjih: - k. o. Bakovci - k. o. Bučečovci - k. o. Gančani - k. o. Krog - k. o. Lipovci - k. o. Murska Sobota - k. o. Rakičan - k. o. Vučja vas Interesenti, ki bi na navedenih območjih prodali zemljišča, naj pošljejo pisne ponudbe s ceno in podatki o zemljišču ter dokazili o lastništvu (zemljiškoknjižni izpisek, posestni list) na naslov: DARS, d. d., Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »Ponudba nadomestnih zemljišč za avtocestni odsek Vučja vas-Beltinci«. DARS, d. d. Goran Kumelj, kuhar iz Beltinec: »Po mojem je velik vzrok za krizo v vodstvu kluba. Lg-to bi moralo bolj »zategniti« igralce, ki so preveč ležerni, z njimi ravnati strožje. Novi kupljeni nogometaši bi se morali bolj zavzemati za svoj klub, saj mislim, da nogomet jemljejo le bolj površinsko. Manj, kot so to znali včasih. Slabo vplivajo tudi pogoste menjave trenerjev, vendar ne toliko. Saj je Simeunovič tudi dober trener, vendar bi se moral bolj po- svetiti svojemu položaju. Imeli smo že dosti dobrih trenerjev, pa kaže, da nič ni zaleglo. Super trenerje bil Džalma Markovič. Letos sem bil bolj poredko na tekmah, ker nogometaši ne prikazujejo takšnih iger, kot so jih znali nekoč. Verjetno pa bom še naprej ostal spremljevalec tekem Potrošnika.« Stanko Horvat, delavec iz Ižakovec: »Ravno na pravega ste naleteli, saj sem navijač Potrošnika. Vzrok za krizo Beltinčanov je v financah in v tem, da ni kvalitetnih igralcev. Novi kupljeni nogometaši se še niso uveljavili, saj verjetno še niso uigrani. Mogoče pa bo čas prinesel svoje. Tile novi igralci so kvalitetni, vendar jih je mogoče premalo. Dva ali trije ne morejo narediti ničesar. Pa tudi mlade, ki so kolikor toliko dobri, bi morali čim-prej vpeljati. Ampak največji problem je de- nar, trenerje pa tako ali tako nonstop menjavajo. To nikakor ni dobro, saj ima vsak svoj pristop in način treninga, tako da se morajo igralci neprenehoma prilagajati. Simeunovič je dober trener, najboljša doslej pa sta bila Nadoveza in Markovič. Lepo bi bilo, če bi kateri od njiju spet postal trener. Vodstva kluba pa toliko niti ne poznam, tako da o njem ne morem ničesar povedati. Ali bom še hodil na tekme, je odvisno od vremena. Ko je igral proti Korotanu, sploh nisem prišel do igrišča, ker mi je pred tem prijatelj povedal, da »žuti« izgubljajo z nič proti ena, zato sem se obrnil in odšel. Potrošnik se bo v tej sezoni verjetno spet »lovil za zadnjo slamico.« TOMO KOLEŠ, foto: JZ ■ W INTERVJU 7. oktober 1999, M* S prihodom Valerije Perger pred sedmimi leti v Porabje, na delovno mesto višje svetovalke za narodnostno šolstvo, je dobil vsakdanjik naših rojakov onkraj meje, še predvsem šolarjev in njihovih učiteljev, nove razsežnosti. Valerija je zaorala zelo globoko ledino na področju strokovnega izpopolnjevanja tamkajšnjih pedagoških delavcev pa tudi pri snovanju novih, sodobnih didaktičnih gradiv in učnega načrta za narodnostne šole; javnost je razgibala s plodnim publicističnim delom in še bi lahko naštevali njene »posege«. Nedvomno je bilo njeno dosedanje delo uspešno, to dokazuje tudi letošnje priznanje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki ga je prejela pred kratkim na strokovnem srečanju v Slovenj Gradcu. To je bil razlog več za nekoliko širši pogovor za naš tednik. Ima štiri domove - Srečujemo vas v različnih krajih. Kje ste pravzaprav doma? »Zanimivo vprašanje, posebej v mojem primeru, kajti nekako lahko rečem, da sem doma v šti- učni načrt madžarskega jezika z naslovom Slovenski jezik itd. Bili so nerešeni problemi z učbeniki in odprta številna druga vprašanja. Glede statusa šol, za katere so mi govorili, da so dvojezične osnovne šole, sem ugotovila, da o dvojezičnosti ni bilo ne duha ne sluha, kajti slovenščino so poučevali zgolj kot učni predmet, pri vseh drugih predmetih pa je bil učni jezik madžarščina. Okrog poimenovanja dvojezične šole je bilo sploh veliko nejasnosti. Nekateri strokovnjaki, tudi naši, so preprosto hoteli naš model dvojezičnosti prestaviti kar tja čez mejo. Ampak tam za takšno šolo preprosto ni bilo niti osnovnih možnosti, niti zanimanja, niti madžarska zakonodaja tega nikoli ni sprejela.« Kako je in kako bi lahko bilo? - Ali torej na Madžarskem dvojezične šole niso zakonsko dovoljene? »Po novem madžarskem nacionalnem učnem programu obstajajo dvojezične šole, ampak to pomeni striktno 50 odstotkov ■ Slovenci zasebne šole s slovenščino kot učnim jezikom, če bi to hoteli. Ustanoviteljica take šole je lahko tudi narodnostna samouprava.« - Je učenje slovenskega jezika v Porabju obvezno za vse učence? »Ne. Na šoli na Gornjem Seniku obiskujejo pouk slovenskega jezika samo gornjeseniški otroci, medtem ko imajo učenci z Dolnjega Senika pouk nemščine. Slovenščina torej ni obvezna, zato bi lahko tudi starši z Gornjega Senika vpisali svoje otroke k nemščini. No, to se na srečo doslej še ni zgodilo. V Števano-vcih so vključeni v pouk slovenščine vsi učenci, v Monoštru pa obiskujejo pouk materinščine v glavnem vsi otroci iz Sakalovec, medtem ko za otroke iz Slovenski vesi in Monoštra posebej odločajo .o vpisu k slovenskemu pouku starši.« - Takšno narodnostno šolstvo, takšen pouk najbrž ne omogočata, da bi si otroci slovenske narodnosti pridobili dovolj znanja iz materinščine? Če je res tako, kje so vzroki? Zamere, (ne)dobrodošlost in optimizem - V teh svojih pogled dokaj kritični. Ali vamte^ zamerijo? »Na žalost je bUo vzadnjem času nekaj velikih za®ef’ sem pač odkrito povedala« . tere stvari tudi njim v ofa sem napisala članek oz.e povedala svoje mnenje pf dia. še najboljšem^ negodovanj s knjižni. Tudi to je Porabje, ki J založbi Zveze Slovence'' džarskem, in to v sloven madžarščini. Biliso®® vi odmevi, Nihče ni m f = je Valerija o čemer koH gi zlagala, vsi pa so se užaljeni in'me napa mogoče načine, ker s dregnila prav v se probleme. Na primer .’otroki slovenski starši s svoji pogovarjajo v madžars ku, in to celo tudina > učitelji. Ob tem so naP Francka Mukica, uV° moje knjige, ki je nK Naša sogovornica je višja svetovalka za slovensko šolstvo na Madžarske1” Ni dovolj govoriti, da moramo Kljub vsemu je optimistična rih krajih. Najprej v Okoslavcih, kjer sem rojena in še vedno rečem. da grem domov v Okosla-vce pogledat, kako so kaj mama, bratova in sestrina družina in drugi. Moje stalno bivališče je v Lendavi, in ko grem iz Monoštra v Slovenijo, rečem, da grem domov v Lendavo. Ko pa sem nekje v Porabju oz. Monoštru, kjer imam službeno stanovanje in sem namenjena tja, tudi Vtem primeru rečem, da grem domov. Pojem doma je torej zame dokaj relativen.« - Kateri dom pa vam je najljubši? »Zdaj mi je najljubši dom v Lendavi. Tam imam namreč stanovanje, ki je moja last. Kuftila .sem si ga s svojim denarjem po dolgoletnem odrekanju in ga opremila po lastni želji. Vanj lahko povabim ljudi, ki so meni pri srcu. Seveda mi je zelo pri srcu tudi moj rojstni kraj, ki pa ga v zadnjem času zanemarjam, a ne zato, ker bi to hotela, ampak zategadelj, ker mi zmanjkuje časa. Večkrat se dogaja nekaj takega, kjer moram biti navzoča po službeni dolžnosti, poleg tega pa me v Lendavi čaka nekdo, ki se tudi veseli, če pridem tja domov. Nedaleč od Lendave, v Čen-tibi, pa imam še hišico (vikend), vrt in sadovnjak, ki me prav tako čakajo, da kaj postorim. In tam je moj četrti dom, kjer mi je prav tako zelo prijetno.« Z grožnjami in prisilo naj bi se naučila madžarsko - Kako ste zašli v Prekmurje? »Ko sem leta 1982 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sem bila najprej zaposlena za določen čas na srednji lesarski šoli kot profesorica slovenskega jezika. Ker je bila takrat v Ljubljani hiperprodukcija slavistov, ni bilo možnosti, da bi dobila stalno službo, zato sem začela brskati po razpisih in našla prosto delovno mesto na srednji šoli v Lendavi. Prijavila sem se in bila sprejeta. V Lendavi do takrat nisem bila še nikoli; na srečo pa sem poznala iz študentskih let profesorico Lij o, prav tako slavistko, ki je bila že na šoli, tako da mi je bilo nekoliko lažje.« - Kaj pa znanje madžarskega jezika, ki naj bi ga morali imeti tisti, ki delajo na tej šoli? »Da, in to so pričakovali tudi od mene. Osebno nisem imela nič proti, da bi se učila madžarsko, vendar sem občutila, da me v to silijo, in to na zelo neroden način, češ da ne morem poučevati na šoli v Lendavi, če ne obvladam madžarščine. To se mi je zdelo v mojem primeru nesmiselno, saj slovenščine ne moreš poučevati dvojezično. Normalno pa je, da na taki šoli učitelj potrebuje tudi znanje madžarskega jezika za komunikacijo s starši, urejanje določenih dokumentov in tako dalje. Ampak če bi mi bilo s strani vodstva šole prikazano to na tak način, ne pa z grožnjami in prisilo, bi imela čisto drugačen odnos do madžarskega jezika. Verjamem, da nisem sama, ki razmišlja tako. Sicer sem se pozneje, posebej ko sem prišla na Madžarsko, že tudi naučila veliko madžarščine - čisto iz praktične potrebe in drugih razlogov. Zdaj mi je to všeč in mi je celo žal, da ne znam več. Nimam nobenih predsodkov in nič takega, ampak če te nekdo želi prisiliti, da se naučiš drug jezik, se ti lahko priskuti. In to se v Lendavi večkrat zgodi.« Porabje je bilo zanjo nov izziv - V Porabju ste kot višja svetovalka za slovensko šolstvo na Madžarskem. Ste se spet I prijavili na razpis ali pa je to nov izziv pri vašem delu? »To delovno mesto mi je bilo pravzaprav nekako ponujeno. Na lendavsko šolo, kjer sem bila zaposlena deveto leto, sta prišla nekdanji predstojnik organizacijske enote zavoda za šolstvo v M. Soboti Franc Huber in Geza Bačič. Povabila sta me na pogovor# na katerem je sodeloval tudi ravnatelj naše šole, in me povprašala, ali sem pripravljena sprejeti to nalogo, kajti prejšnji svetovalec Janez Kerčmar seje upokojil. Ker se nisem mogla takoj odločiti, so mi dali tri mesece časa za razmislek. Odločila sem se, da grem na novo delovno mesto, ki mi je ponujalo nov strokovni izziv. Podobno kot v Lendavi, tudi v Monoštru nisem bila nikoli prej. Vedela sem le, kje je to na zemljevidu, s položajem slovenskega šolstva v Porabju pa sem bila seznanjena v glavnem prek medijev.« - Katere osnovne naloge so vam bile naložene in kaj ste čez čas ugotovili? »Najprej sem si izprosila določen čas za spoznavanje. To je trajalo približno tri mesece. Ugotovila sem, da moje delo še zdaleč ne bo tako romantično, kot mi je bilo predstavljeno. Spoznala sem namreč dejstva, o katerih se mi ni niti sanjalo, da bi mogia biti taka. Na primer, da je bil veljavni učni načrt za slovenski jezik sestavljen v madžarščini in star trideset let; neveljavni, kije nastal pozneje in je bil star deset let, je bil prav tako v madžarščini. Eden je bil v bistvu učni načrt srbohrvaškega jezika v madžarščini z naslovom Učni načrt za slovenski jezik, drugi pa je bil »V madžarskem narodnostnem zakonu, ki ga nekateri tolikokrat postavljajo kot nekaj najboljšega in v zvezi s katerim sem se »zgrabila« z narodnostno poslanko Pozsončevo, kije rekla, da imajo Madžari najliberalnejši zakon o manjšinah, med drugim piše, da imajo manjšinski jeziki vlogo povezovalcev manjšinskih skupnosti. S somanjšincem torej lahko govoriš svoj jezik, večine se pa ta jezik ne tiče. Prav tako je v zakonu člen, v katerem je opredeljeno, da je v naselju, v katerem so manjšinski prebivalci v večini, poleg njih pa živijo tudi prebivalci madžarskega večinskega naroda, krajevna samouprava zanje dolžna organizirati šolo v madžarskem učnem jeziku. Ni pa govora o nobeni dvojezičnosti za manjšino.« pouka v madžarščini in 50 odstotkov v jeziku manjšine pri vseh predmetih. Vendar takšne šole niso bile nikoli predvidene za porabske Slovence, ampak predvsem za nemško manjšino. Nekaj takih, šol imajo tudi Hrvati in Srbi na Madžarskem, nekaj pa jih deluje celo S hrvaščino in srbščino kot učnim jezikom. Osnovne šole v Porabju po madžarski zakonodaji nikoli niso bile poimenovane kot dvojezične, ampak le narodnostne šole.« - In kako je zdaj? »Šoli v Števanovcih in Monoštru sta ostali narodnostni, to pomeni, da imata slovenščino kot učni predmet, medtem ko ima šola na Gornjem Seniku status šole z razširjenim poukom materinščine, to pomeni najmanj pet ur tedensko slovenskega jezika, 35 odstotkov predmetov, kijih šola izbere sama, pa je dvojezičnih. Ta dvojezičnost pa v praksi lahko pomeni, daje samo terminoligija podana v slovenskem jeziku, kajti ni čisto natančno določeno razmerje 50 : 50. Povsod pa imajo določene dejavnosti v slovenskem jeziku, kot na primer folklorne, pevske, recitatorske in dramske skupine, slovenska bralna značka, sodelovanje s šolami v Sloveniji idr. Madžarska šolska zakonodaja pa je zdaj sicer zelo liberalna in spodbuja tudi nastajanje zasebnih šol ne glede na učni jezik. Tako bi lahko imeli porabski »Ne, s takšnim modelom otroka ne morejo naučiti normalne ustne in pisne komunikacije v slovenskem jeziku. To dokazuje tudi sociolingvistika, da na takšen način, eno uro dnevno pri pouku v .šoli, preprosto ni mogoče nadomestiti jezikovnega primanjkljaja iz družinskega in širšega okolja. Slovenščine je namreč tudi v družinskem okolju, v medsebojnih pogovorih staršev z otroki, mnogo premalo. Trdim, da si porabski Slovenci znotraj svoje skupnosti še vedno niso začrtali jezikovne politike, torej tega, kako in na kakšen način v prihodnje z materinščino. Načrtovalec mora biti v prvi vrsti manjšina sama, takoj za njo je država, v kateri manjšina živi, in šele na tretjem mestu je država matičnega naroda. Jaz kot svetovalka nimam možnosti odločanja. Mi lahko priporočamo, svetujemo, izobražujemo učitelje ... To je vsekakor premalo. Sicer so vedno polna usta vseh manjšinskih politikov, kako moramo ohranjati slovenski jezik, materno reje, kot oni rečejo, ampak nihče nikoli ne pove: ,Jaz bom prvi, ki se bom začel truditi za to, potem bo to moja žena pa moji otroci, moja soseda učiteljica in tako dalje.’ Ne, le tako abstraktno rečejo:,Moramo ...’ To je glavni problem porabskih Slovencev.« j?atščinu uporabil izraz (v mad alukepzett, s čimer Je .jZ0W venske učitelje za eD.N( žene«, to je slabšalni p torej, da nimaš la brazbe, ampak da si P J jem. V slovenščini je besedo neizobražen, nikogar posebej mod - Kako vas jemajo na porabskih 0 šolah? Ali lahko P^, uku na lastno želio ■ »Da, na videz me sp / zelo prijazno, PoZ°r” pfiP°* zanimajo za to^ kar n dujem in prinašam uku pa ne morem Pr kajti v novi šolski ^0 konodaji je določb: ^Olo^ svetovalca povabi ‘ . pJac9«^ samouprava m želi, da pride d0 8 velja na splošno z elJ,. W ' tovalce na Madz lokalne samoupraV narja za take stva.r Lj na Pf^a? vabila res v skrajni kadar je kaj h« ^di13 V(etili sem v začetku s treh rede k pouku, 6 da lahko pridem-adarpflp3 To pa sezg°d ’aakatere.^ »revialne« ur• jth ker * pa nameravam 1 } zame- )e|j bi prišla v raz g^i, K . jaz, preprosto n ja ” učiteljica lah o se^ te pravice. KU sih pri rednem P jah ni dem, m dosl J . rekel, da ne sm - Pa ste moida optimistični’ ujbd3’ rJetnožeP«dp„t«»»'(,l>< včke in odsl‘^tak^ skopu sem 1 ^t0 vztrajna in trm se lab ne. UP«”' Z da morajo za bod°fW skih besed-« j0^ g* 7. Oktober 1999 KULTURA 11 Ce ni zapisano s krvjo... J^Pominski razstavi Ladislava Danča (1932-1979) Iz ? Cevnega večera v 11’^“ ^Ptembra je bila Okoval °ška §a,erija polna 9hvit '7’ Ve®‘na nas Je prišla ^inin ntlmei,ta'no potovanje -'astnona prem'nulega slikarja Xva]ni'ad°st' SPet smo s’ 'e s]^ *Zaane pa ™ Pozablje-besedam o b" Prv' v 8enera’ . Ursb'b slikarjev, ki se \ieV. Ljubljani. Dalje zve-lz kataloga naslednje: V0^0 razstavo Ladi-X n^a Zelimo predstaviti <’°raz®erno kratko us-XX01’ ki jo je prekinila Vendar je bila v osno-zastavljena, da Skriva vso veličino 'kovnega ustvarja-X ju a Vse °d risbe, grafike, Xfe aC'je’ knjižne opre-'^a« slikarstva in X inskega slikarstva do ^an /PravzaPrav pomeni 'Vik Ul evidentiranje Dan-^^laht-150^"8' katerih »SvrMhko izrekli oceno o ‘n Pomenu, ki ?evrazv°Vo ''kovno ustvar? °JU s°dobne sloven-^^^^etnosti, posebej z vidika našega ožjega pomurskega prostora (Franc Obal). Da bo to potovanje vzbujalo čustva, nas opozori že takoj pri vhodu slikarjeva fotografija, staro, nekam romantično slikarsko stojalo, z barvo popacani »štafe-laj«, z drobno začetniško krajini-co - motivom, ki je dokaj zaznamoval njegovo poznejšo pot. Krajine imamo ljudje pravzaprav vedno radi, čeprav se glede na »svoj ugled in strokovno veljavo« radi distanciramo od tovrstnega podobarstva - a kdo od nas ne nosi v sebi melanholičnega, blatnega, a tudi s soncem obsijanega prekmurskega kmečkega dvorišča. In tako se v glavni dvorani pogledu s skoraj vseh strani razkriva zelenilo goričkih gričev in vesela rdečina kmečkih streh, ki pa se nenadoma naredi kar malo preboleča - podobna kapljam krvi. To boleče občutje se potrdi še ob sliki, h kateri se vedno znova vračata korak in pogled - lepa, bela vasica, stisnjena v snežnem metežu z živo rdečim hišnim zatrepom v sredini. Samo enim. In če pomisliš, ali so kje kakšne večnostne galerije, je ta slika go- Ramovšu je J^uhnilo 54 slušateljev ^tek ■ Pou,j Soboto je v dvorani občinsko-vaške stavbe v Turnišču Jaslih^^bčinski seminar za vodje in plesalce otroških in %1'^ar jP obiij Pa ln Bistric. Na seminarju so se slušatelji lahko dodat-Si i’ ^a.^'111 pIesnim izročilom teh krajev, torej s plesi, kot kuit arjanka, špricar polka, drmač, šoštarska in drugi. društvu so se s predavateljem dogovorili, da V na tem elovali in mu pomagali pri njegovem raziskovanju SV%sk?bmoeju. l?5°zSv Prekmurja je namreč v preteklih nekaj letih VS širjen6 4 '°'klorna dejavnost z ustanovitvijo novih folklor-S ?' Triem Pasnega repertoarja in izboljševanjem kakovo-Sos^ližno/^.^Hd tem območju osem odraslih folklorni s u \JVse b0| ° 'ko Proških. Da je kakovost plesnih skupin s tega i Cin zun ' Pa d°kazujejo tudi na tekmovanjih in srečanjih v \Xrst 'dJnJega. Za ljub?!nizirala Kulturno društvo Štefan Raj iz Turnišča Jenaharm JSk° kulturno dejavnost iz Lendave. Praktične °niki spremljal Matej Zavec. J. GABOK ■ lačno in hkrati odbijajočo avreolo tujstva, o kateri je tako lepo govoril že Ivan Cankar. In Ladislav Danč je bil res bohem, čeprav ni imel ne brade, ne pipe, ne baretke - danes že tako rekoč maškaradnih »slikarskih rekvizitov«, v življenju je poleg vloge slikarja odigral tudi vlogo skrbnega družinskega očeta -, a verjetno je bil bohem zaradi velikodušnega in trenutnega za-metavanja stvari, ki ozkosrčnemu umevanju povzročajo tolikanj skrbi. tovo tam - prav zaradi tiste kaplje krvi, brez katere ne more nastati nič, kar je vrednega. Ko je neke take davne zime umrl slikar Ladislav Danč, je nekdo dejal - no, pa se je poslovil zadnji bohem - in s temi besedami dejansko končal obdobje, ko je pomenilo biti slikar še nekaj romantičnega, nenavadnega, od usode preizkušenega, s priv- V teh dvajsetih letih, ki so minila od njegove smrti, je postal slikarski poklic poklic kot vsi drugi - brez potrebe po bo-hemstvu in tujstvu -, in se na žalost ali na srečo lahko opravlja povsem netravmatično. Za našim bohemom so jokali njegovi prijatelji. Zdaj gledajo njegove slike in mislijo, kakšna škoda, kaj vse bi še lahko naredil, kaj vse smo mi dosegli v teh letih. A naj bo v tolažbo zgodba o zgodbi, ki jo je treba vedeti: Neki človek je bil povabljen na gostijo. Ko se mu je zdelo najlepše, so ga nujno poklicali domov. Naslednji dan je srečal prijatelja in ga vprašal, kako je bilo tam še pozneje. Nič posebnega, je rekel prijatelj, res seje dogajalo še to in ono, a v bistvu nisi ničesar zamudil (Effie Briest). Odslej trienale namesto bienala * odslej trienale namesto bienala Male plastike Hellmuta Brucha Vedno nasmejani in simpatični Hellmut Bruch pri enem svojih del v soboški galeriji. Foto: JZ omanjkanje finančnih sredstev s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Murska Sobota, ki sta manifestaciji doslej zagotavljali največ denarja, nas je prisililo k odločitvi, da mednarodni bienale male plastike preimenujemo v evropski trienale, torej da ga pripravimo vsaka tri leta, in to tako, kot se za tako prireditev spodobi, je na petkovi otvoritvi razstave skulptur in objektov Hellmuta Brucha goste najprej ogovoril v. d. direktorja Galerije Murska Sobota Franc Obal. Omenjeni avstrijski avtor bo tako torej nekako nadomestil ta prehod, vendar kakovost zato nikakor ni padla, saj gre za dobitnika velikega častnega priznanja 13. mednarodnega bienala male plastike leta 1997. Hellmut Bruch seje rodil 1. 1936 v Hallu na Tirolskem, kjer tudi sedaj živi in dela. Njegove številne samostojne in skupinske razstave so bile na ogled že v Angliji, Avstriji, Bel- novi galeriji Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti so minuli četrtek zvečer odprli razstavo del Mednarodne slikarske kolonije Lipovci ’99. Gre za že sedmo slikarsko razstavo umetnikov, ki so čez poletje ustvarjali v Lipovcih, ideja oz . prva kolonija pa je bila že leta 1993 na pobudo Izidorja Horvata - Izaka, ki se predstavlja tudi tokrat. Od lani dalje je z gostovanjem slikarjev iz bližnje tujine kolonija mednarodna. Tako se poleg Izaka letos predstavljajo: Tibor Bu-dahazi, Goce Kalajdžiski, Janez Knez, Janez Mišo Knez, Helmut Kortan, Susanne’ Kortan - Gimbel, Aleš Nežmah, Apolonija Simon in Severina Trošt - Šprogar. TOMO KOLES ■ Obrazi Tibeta v Art Caffeju $ Minuli četrtek zvečer se je na dvorišču soboškega lokala Art Caffe z m uiti vizijo Obrazi Tibeta predstavil svetovni popotnik Matjaž Krivic, istočasno pa so odprli tudi prodajno razstavo njegovih fotografij na isto temo. Multivizija, prvič videna v katerem od soboških lokalov, je potekala na treh velikih platnih ob prefinjeno izbrani glasbi (U2, Deep Fo-rest...) in čudovitih podobah Indije, Nepala, Kitajske oz. Tibeta, kamor se je Krivic odpravil kar s kolesom, njegova pot je trajala šest mesecev, obiskal pa je že tudi Jordanijo, Egipt, Turčijo, ZDA in številne druge države. Tibet je I. 1951 okupirala Kitajska in ga integrirala v svoje ozemlje, tako da še do danes ni priznan kot suverena država, od I. 1965 le kot avtonomna regija. Še več, pred kratkim je uradna Kitajska dala celo izjavo, da Tibeta nikoli ne namerava zapustiti. Po predstavitvi je šef lokala Jože Kranjec pripravil specialno pogostitev za goste z obilo sadja in vroče čokolade, moderatorka in pevka Branka Božič pa je zapela nekaj avtorskih pesmi s svoje zgoščenke Nov svet. TK, foto: JZ | giji, Braziliji, Franciji, Italiji, Izraelu, Kanadi, Litvi, na Madžarskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, v Rusiji, Španiji, Švici in Sloveniji. O svojem delu je zapisal: »Stremim k odprtosti in nematerialnosti: moja najljubša materiala sta akrilno steklo in legirano jeklo, kajti njuni s svetlobo povezani lastnosti - transparentnost in odsevanje - mojemu konceptu zelo ustrezata. Pri plastikah in stenskih delih se pogosto opiram na klasični zakon harmonije, imenovan »zlati rez«, ter na Fibonaccijevo zaporedje ... Našemu z informacijami preplavljenem svetu zoperstavljam univerzalna, jasna in skladna dela, ki našemu posredujejo harmonijo in odprtost.« Njegova dela bodo v galeriji, ki hrani v svoji lastni zbirki trideset eksponatov male plastike od prvega do trinajstega bienala, na ogled do 26. oktobra. TOMO KOLES I Mednarodna slikarska kolonija ■ Lipovci ‘99 Že drugič umetniki iz tujine Akademski slikar Helmut Kortan, ki se predstavlja z nam znanim motivom, živi in dela na Dunaju. MULARIJA / NA SCENI 7. oktober 1999, Skupina Zmajčkov iz Vrtca Ljutomer je pred kratkim obiskala domačijo Blaža Karbe v Slamnjaku, da bi pomagali pobirati seme iz buč. Ob delu in v prijetni družbi (povabilu se je odzvalo kar 15 družin) jim je popoldne hitro minilo. Dan pa so sklenili ob domači prleški južini. Pa se je začelo Bila sem na poroki Vas kaj zanima? ŠOLA vendar. Ponovno posedamo v šolskih klopeh, s težavo poslušamo učiteljevo razlago,.z mislimi večkrat odtavamo v počitniški čas, se spominjamo, sanjarimo ... S hladnimi jesenskimi jutri pa postajamo realnejši. Spomin na počitnice bledi, vsakdanje obveznosti v šoli pa nam ne pustijo sanjariti. In kako je letos pri nas - na Osnovni šoli II Murska Sobota? Najpomembnejša novica je, da smo mi, lanski petošolci, letos že v 7. razredu. Kako je to mogoče? Mogoče je, mogoče, in to tako, da smo eni od redkih učencev v Sloveniji, ki smo prestopili iz 5. v 7. razred devetletke. Novost je tudi, da imamo izbirne predmete, na primer računalništvo, šport, astronomijo, gledališki klub, tuje jezike, sodobno pripravo hrane, šolsko novinarstvo idr. smo sošolce in nekaj učiteljev. Na vprašanje Kako ste se počutili prvi Šolski dan? je večina učencev odgovorila, da jim je bilo prijetno. Le eden ni bil zadovoljen. Verjetno je bil spomin na počitnice še preveč svež. Na vprašanje Kakšne sošolce imate in ali so postali zrelejši? so spet vsi, razen enega, odgovorili, da so sošolci v redu, da so komaj čakali, da poklepetajo, in da so radi skupaj. Na vprašanje Kakšni se vam zdijo učitelji? pa nismo dobili pričakovanih odgovorov. Eni so sicer rekli, da so z njimi zadovoljni in da ni opaziti bistvenih sprememb, razen nekaj simpatičnih obrazov. Tudi učiteljem nismo dali miru. Spraševali smo jih o počitni- čah in tudi o tem, kako so pripravljeni na devetletko. Vsi so povedali, da so vložili veliko truda in dela v pripravo na pouk, saj le-ta zahteva drugačen način dela, druge vsebine itd. In pričakovanja? Vsi se bomo trudili, da bo cilj dosežen. Zadovoljstvo mora biti obojestransko. Ne maramo pa razgrajačev, namerno motečih učencev, nerazpoloženih učiteljev in razočaranih staršev. Mladi novinarji: Urška, Tamara, Nuša, Barbara, Jerneja, Tjaša, Katja, Timi, Boštjan, Alenka, Nika, Katja, Črt, Simon, Denis, Izak In David Iz 7. A-, B- In C-razreda OŠ II M. Sobota Vesel sem, da ste pri svojem delu pomislili tudi na Vestnik, to je na dopisovanje v našo in vašo rubriko. Vaš sestavek pa sem moral zaradi dolžine nekoliko skrajšati. Upam, da niste preveč jezni. (J. G.) Pramen las Pramen lepi, tujih las se spustil je na obraz. Zdaj mrak ti sili pred oči in v glavi se ti vrti. Ta prelepi pramen las misli ti je zameglil, želiš, da bi se lahko skril. Pozabil si svoje ime in poklicati prijatelje, pozabil si računati, peti . in kako pri miru je vklop Ne veš, kako besedo sto f a nekaj ti ni uspelo po^ Seveda, to je pramen las in prelepi tvoj obraz. in tvoje simpatije, ki le zate kakor sonček • Že dolgo časa sem si želela, da bi šla na kakšno poroko. Nekega dne je prišel k nam »pozvačin«. Oblečen je bil v posebna oblačila. Na glavi je imel klobuk, nosil je lep suknjič in široke bele hlače, v roki pa je držal ježevko. Povabil nas je na poroko v Odran-ce. Prišla je težko pričakovana sobota. Ženin je moral najprej najti nevesto, da jo je lahko peljal k poroki. Prstane sta si izmenjala na matičnem uradu in v cerkvi. Nato sta se skupaj s pričami in muzikanti odpravila proti gostilni v Odrancih, kjer je bilo »gostovanje«. Sprejeli’ so ju s pesmijo. Ko smo se vsi udobno namestili, smo dobili hrano. Po jedi pa smo šli na plesišče. Plesali in jedli smo vso noč. Ko je ura odbila polnoč, sta zaplesala le mladoporočenca. Po poročnem valčku sta zaplesala vsak posebej še s svojimi starši in najožjimi sorodniki. Nato sta se odšla preobleč. Sledile so razne igre. Prva je bila za pare, ki so morali plesati z banana- mi v ustih, druga pa za ženske, ki so zabijale žeblje v les. Ura je odbila štiri zjutraj, ko so se ljudje začeli poslavljati. Poroka je bila zame zelo lepo, zanimivo in veselo doživetje. Vsem mladim družinam želim veliko družinske sreče in otrok. KSENIJA PRKIČ, 7. B OŠ II M. SOBOTA Mi, mladi novinarji, sedemnajst nas je, se bomo preizkušali v pisanju, spoznavali bomo novinarske zvrsti, ustvarili bomo razredni časopis in še in še. O vseh pomembnih dogodkih pa vas bomo sproti obveščali. Najprej nas je zanimalo, kako smo »zagrizli« v šolo, s kakšnimi pričakovanji smo prišli, kako smo pripravljeni na devetletko. Anketirali Novice iz naše južne sosede - Petar Grašo in »Utorak« Končno je tudi v Sloveniji izšel novi album Petra Graša z vsemi še neobjavljenimi uspešnicami, imenuje pa se Utorak. Trenutno je na našem trgu le kaseta, CD se pričakuje v začetku oktobra. Na Hrvaškem so že prvi prodajni dan presegli načrtovano število izvodov omenjenega albuma, pri nas je povpraševanje veliko. Že kaseta se neverjetno dobro prodaja, vrhunec pa bo zagotovo, ko bo na našem trgu tudi zgoščenka. Ob novostih so na albumu zelo iskane skladbe Lakše mi je s njom, Ljubav jedne žene in Lomi me. - Nina Badrič je z albumom Unique navdušila Na nedavni promociji v Klubu Central v Ljubljani je Nina Badrič navdušila publiko s svojim nastopom. Predstavila je novosti z albuma Unique, očarani so loUi tudi glasbeni kritiki in sploh vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z glasbo. Nina je pred kratkim za album Unique na Hrvaškem že prejela zlato ploščo. Kljub veliki zaposlenosti bo še obiskala Slovenijo, in sicer bo 8. oktobra nastopila v oddaji Petka. - Boris Novkovič spet na vrhu Boris Novkovič je z albumom Branim se spet dokazal, da sodi v vrh hrvaške glasbene scene. Brez velike promocije na naših tleh je omenjeni album zelo iskan tudi v Sloveniji, uspešnici Branim se in Prodala me ti pa pogosti na lestvicah in v radijskem etru sploh. Tudi medijsko zanimanje je precejšnje. Boris prihaja v Ljubljano in pripravlja žur 6. oktobra ob 21. uri v gostilni As. Še prej bo nastopil v oddaji Petka in klubu Trezor v Kranju. Pred kratkim je na Hrvaškem prejel zlato ploščo za prejšnji album Sve gubi sjaj bez ljubavi, glede na uspešno prodajo pa bo verjetno kmalu zlat tudi album Branim se. Posnel je tudi videospot za skladbo Bilo je davno. - Sandi posnel videospot za skladbo E, da mi je Sandi je posnel videospot za pesem E, da mi je. Z omenjeno skladbo je letos nastopil na Melodijah Hrvatskog Jadrana, bila pa je tudi ena najbolj poslušanih v minulem poletju. Videospot so snemali na hipodromu in verjetno ga bomo kmalu videli tudi v Sloveniji. Pesem E, da mi je bo dobila mesto na novem albumu, ki ga Sandi že pripravlja. - Giuliano na turneji po Avstraliji Giuliano se odpravlja na turnejo, v mesecu dni bo imel dvanajst koncertov v vseh večjih avstralskih mestih. Po velikem hitu Jugo, nagradi porin in uspešnem albumu Giuliano u Lisinskom ga tam že težko pričakujejo. - Željko v živo v Centralu Željko je svoj prvenec Za stare godine v živo z bendom predstavil v ljubljanskem klubu Central v četertek, 30. septembra. Kot pravijo navzoči, je bila dobra zabava! Nepozaben dan v Dobravi Zgodilo se je v poletnih počitnicah, ko je zazvonil telefon in smo zvedeli veselo novico, da bomo dobili obisk iz Kanade. Prišli naj bi stric, teta, sestrična, njen mož in sin. Ta dan smo vsi komaj čakali, še posebno jaz. Postajali smo čedalje nestrpnejši, hkrati pa smo bili polni upov. Končno so se pripeljali in spreletel me je poseben občutek. Ko sem zagledala svojo 40-letno sestrično Meri, sem ostala brez besed. Videla sem jo prvič in takšne, kot je, si je nikoli nisem predstavljala, kaj šele njenega moža Marka. Strica in teto pa sem že videla kar nekajkrat. Ves Rajtmanov rod pa je pre- ■ 1 ' živel oblačno nedeljo čani, ko smo P^^.Liebilo^ co vaške kapelice. Tud nas nekaj posebnega in tudi nepozabnega. pRlU^ Ko si resnično bogat Prvi jesenski dan je nekaj učencev Dvojezične osnovne šole I Lendava obiskalo dom starejših občanov. S sabo smo vzeli jesenske sadeže, ki smo jih zbrali učenci 4. razreda. Ostarelim in onemoglim stanovalcem doma smo pripravili prisrčen nastop. Andrej jim je zaigral na harmoniko, jaz pa sem zapela madžarsko ljudsko pesem. Videla sem, da jim je naš nastop veliko pomenil. Nekaterim so se prikradle v oči tudi solze sreče. Od navdušenja so nam močno ploskali. Pogostili so nas s keksi in sadjem. V domu ostarelih smo predali zbrana jabolka, hruške, slive in orehe. Spoznala sem, daje človek resnično bogat le takrat, ko kaj podari. EVA NAD, 4. C, DOS l LENDAVA Tvoji strahovi so resnični Odlična igralca Jeff Bridges in Tim Robbins sihološka drama Skrivnost ulice Arlington (Arlington Road) ameriških filmskih kritikov ni posebej pretre- sla, so jo pa zato toliko bolje sprejeli ozaveščeni gledalci, še bolj pa filmofili po Evropi, kjer je srhljivka požela prav dobre do odlične ocene. In res gre za mojstrovino v svoji zvrsti, ki vas bo držala v napetosti od začetka do konca. In po ogledu filma vam bo jasno, zakaj je ameriški recenzenti, ki ocenjujejo filme po hollywoo-dskih merilih uspešnosti, niso marali: zato, ker so na koncu vsi »good guys« (dobri fantje) v filmu mrtvi! Ta podatek vam moramo žal izdati že zdaj samo zato, da že po tem lahko sklepate, da gre za film, ki odstopa od običajne ameriške navlake. Moto filma je: Tvoji strahovi so resnični. V filmu je to paranoja Michaela Faradaya (Jeff Bridges), Arlington Road, ZDA 1998. Režija: Mark Pellington. Igrajo: Jeff Bridges, Tim Robbins, Joan Cusack, Hope Davis, Robert Gossett. Dolžina filma: 119 minut. Na sporedu v soboškem kinu Park v četrtek, 7., in v petek, 8. oktobra, ob 20. uri. Ob tednu prometne varnosti m pt0"16111 Tudi svet za preventivo in vzgojo v cesto Občine Črenšovci je sprejel poseben Pr°9rarripZ r)Cetal’fe’ metne varnosti. Skupaj z osnovnima šolama šerna Črenšovci in Prežihovega Voranca Sre bodo izvedli akcijo Popravimo svoja kolesa (P0^ brezplačna, le za rezervne dele bo P°tre n tajoL«^ račun), varijo pa bodo vključili tudi Policijsko P° va. Za udeležence akcije pripravljajo tudi žreb nagrad. Prav tako so razpisali nagradni natecai literarne prispevke in likovne izdelke natem0 grade bodo podelili na proslavah ob tednu o r 7. oktobra v Črenšovcih in 8. oktobra na OS profesorja zgodovine, ki na univerzi predava o mednarodnem terorizmu, sam pa s sinom živi v mirnem predmestju Washingtona. V sosednjo hišo prek ceste se je pred kratkim preselil Oliver Lang (Tim Robbins) s svojo družino, ki naj bi bil arhitekt in dizajner nakupovalnih centrov. Moška se kmalu spoprijateljita, dokler Michaela ne začnejo razjedati dvomi, ali je Oliver tudi v resnici človek, za katerega se izdaja. Kmalu odkrije, da je Lang nekoč v Kansasu živel pod imenom William Fenimore, kjer so ga pri šestnajstih letih obtožili bombnega terorističnega napada. Tako se Michael začne spraševati, ali so Oliverjeve skice res načrti potrošniških centrov ali pa dobro pripravljen plan terorističnega napada v njegovi bližini. Toda njegovim skrbem nihče od znancev ne prisluhne, ker mislijo, da je še vedno paranoičen zaradi ženine smrti, ki je v službi k se n® V filmu Arlington Road ni srečnega konca, junaK vsi njegovi sorodniki in znanci umrejo. Ostane lete k ki se bo kmalu preselila v naslednje naselje. Mog° FBI-ja izgubila življenje. Dokler ni za vse prepozno... Film je nekakšna aluzija na eksplozijo, ki je leta 1995 v celoti porušila zgradbo v Oklahoma Cityju, umrlo pa je 180 ljudi, opaziti pa je tudi reminiscence na napade t. i. Unabomberja in na World Trade Center. Zato je Arlington Road posnet na precej verističen in dokumentaren način, tako da se vam bo večkrat zdelo, da gledate poročila CNN-a. Poleg te značilnosti je odlika filma tudi izvrstna igra glavnih igralcev Jeffa Bridgesa in še bolj genialnega Tima Robbinsa ter ustrezno vznemirljiva glasba Tomandandyjev. .^ir^ Prizori o dinamičn®^^®0^ govorih sosed|.g^no. grani tako rea g^ta^ s|il bodo zdeli dolg0 j|rn sničnem življenju-ce Arlington Jed tpoiajt/ predvajan le n®^ skem dvorišču, pod0”^ zamudili, ne n jfl0|osk pake, kajti gre z rijeta za čisto peti®0 nečenjenarns^ -erjaM*^ eden prvih ob k je nar MTV stila, doslej Going AH the ^^0 Croatia Records podelila priznanja najusP^>^ Pred kratkim je največja hrvaška založba Croatia Records podelil3 plošče za prodane albume najuspešnejšim izvajalcem. Prireditev je bl Šibenika, zbrali pa so se vsi, ki v glasbeni industriji kaj veljajo. Zlat^. Thompson - Vjetar s Dinare Petar Grašo - Utorak Doris Dragovič - Krajem vijeka Nina Badrič - Unique Severina - Ja samo pjevam Zdenko Runjič - MHJ 99 Boris Novkovič - Sve gubi sjaj bez ljubavi Alen Nižetič - Nočas se rastaju prijatelji Srebrne plošče: Vanna - Ispod istog neba Dino Dvornik e pi® _The pest oV,u Crvenajabuk® Tr,oG ‘ Giula®0 Giuliano - u »Miz. oktober! 999 KMETIJSTVO Cene nogradniške in ^tarske opreme Deset let pomurskih vzrejnih središč zasebne prašičereje Lani 1500 brejih plemenskih mladic Urediti status vzrejnih središč omurska prašičereja ima dolgoletno tradicijo. Že nekdaj so bili znani prašiči mesarja g. Benka, ki jih je celo izvažal na angleški trg. Po drugi vojni, pravzaprav po letu 1955, pa se je začelo intenzivno delo tudi s selekcijo. Na kmetije, ki so se ukvarjale z vzrejo, so uvažali sodobne mesnate pasme prašičev. Vendar je potem ta dejavnost zamrla, ohranila se je le na treh kmetijah kot reja domače bele žlahtne svinje. Ponovni razvoj in intenzivna vlaganja v zasebno prašičerejo so se začeli po letu 1985. Takrat so začeli tudi nastajati zametki današnjih vzrejnih središč. Prav letos mineva deset let, odkar bila so na takratnem odboru za prašičerejo pri PZP prejeta osnovna izhodišča za delovanje vzrejnih središč zasebne prašičereje, kmalu za tem pa so bila potrjena prva tri vzrejna središča na kmetijah v Sloveniji, in to iz Pomurja: kmetija FRANCA BERTALA-NIČA iz Sodišinec, kmetija SLAVKA ČERNELE iz Slaptinec in kmetija BRANKA KOLARJA iz Logarovec. Pozneje so se organizirala vzrejna središča v zasebni prašičereji tudi drugod po Sloveniji, tako da jih je do sedaj potrjenih 44. V Pomurju imamo danes dvajset kmetij, ki imajo status vzrejnega središča v zasebni prašičereji. Kmetije so si pridobili status po naslednjem vrstnem redu: Leta 1990 sta pridobili status kmetiji Karla Kuzmiča iz Nuskove in Alojza Berdena iz Filovec, leta 1991 kmetija Franca Sinica iz Vanče vasi, leta 1992 kmetiji Jožeta Meolica iz Malih Bakovec in Janeza Hermana Škaperja z Vaneče. leta 1997 kmetiji Feliksa Ostrca iz Vuč-je vasi in Andreja Žnidarča iz Pod-gradja, letos pa še kmetije Martina Frasa iz Lešan, Marka Severja iz Stročja vasi in Draga Kšele iz Klju-čarovec. V pomurski regiji smo si že na začetku zadali cilj, da potrebujemo okrog dvajset kmetij, ki se bodo intenzivno ukvarjale z vzrejo plemenskega materiala. Dve kmetiji imamo še v pripravi, ker vemo, da vse kmetije iz takšnih ali drugačnih razlogov niso maksimalno izkoriščene. Kriteriji, na podlagi katerih smo posamezno kmetijo uvrstili v pripravo za vzrejno središče, so zelo strogo nastavljeni. Prvo in osnovno je naslednik na kmetiji, dovolj obdelovalnih površin z ekološkega vidika in prašičerejska tradicija na kmetiji. Prav tako smo pazili, da smo izbirali kmetije glede na intenzivnost prašičereje po posameznih geografskih območjih. Tako imamo sedaj sedem kmetij v murskosoboškem okolišu, eno kmetijo, ki pokriva lendavski okoliš, pet kmetij v gornjeradgonskem in sedem kmetij v ljutomerskem okolišu. S takim Marina iz Borec, leta 1993 kmetije Jožeta Lančiča iz Žihlave, Štefana Šeruge iz Pečarovec in Janka Vrže- la iz Dragotinec. Leta 1995 je pridobila status kmetija Alojza Kralja iz Spodnje Ščavnice, leta 1996 kmetije Matka Galunderja iz Veržeja, Avgusta Antolina iz Črenšovec in KZ Radgona trgovina Sp. Ščavnica brente Okiroto 201 2.507,40 posoda za vino lnox Brežice 501 11.944,00 posoda za vino lnox Brežice 601 12.540,00 posoda za vino lnox Brežice® ventili, 200 I 33.946,00 posoda za vino lnox Brežice 1 ventil, 3001 30.803,00 posoda za vino lnox Brežice3 ventili, 300 I 40.075,00 posoda za vino lnox Brežice3 ventili, 500 I 51.862,00 posoda za vino lnox Brežice3 ventili, 600 I 57.520,00 posoda za vino lnox Brežice3 ventili, 700 I 65.378,00 posoda za vino lnox Brežice3 ventili, 10001 88.008,00 stiskalnica, hidravlična 150 179.660,00 stiskalnica, hidravlična 2301 206.822,00 žvepleni trakovi 0,5 kg 464,00 žveplasta kislina žveplasta kislina 11 31 234,40 699,60 žveplasta kislina 51 992,90 parafinsko olje 11 428,40 vrelne vehe C 120 828,20 vrelne vehe C 80 skemikalijami 1.135,20 zamaški pinta Č 30 75,60 zamaški pinta C 40 99,00 plastična kad 1101 2.380,60 plastična kad 2101 2.768,70 plastična kad 3501 4.800,10 plastična kad 5001 6.574,60 plastična kad 7001 10,409,60 stekleni balon 151 1.478,00 stekleni balon 251 1.678,85 stekleni balon 341 2.735,90 načinom dela skušamo pokriti potrebe po plemenskem materialu v posameznem koncu in moram reči, da nam je do začetka krize, ki se je začela jeseni leta 1998, to tudi uspevalo. V letu 1998 smo imeli v kontroli okrog 700 čistopasemskih živali, prodali pa smo 1500 brejih plemenskih mladic. S tako intenzivno stjo smo bili zadovoljni, saj smo v povprečju prodali od plemenske svinje na leto dve mladici. Vendar so se razmere v letošnjem letu bistveno poslabšale. Vse to gre nedvomno pripisati velikim družbenim in s tem organizacijskim spremembam, ki so nastale v teh časih v naši državi, in tudi svetovni krizi v prašičereji. Vse to je zelo negativno vplivalo na tržno prašičerejo na -kmetijah. Posledice se kažejo v opuščanju reje prašičev, porušeni pasemski strukturi, nekontrolirani in Pridelovalci za pšenico prejeli le intervencijsko ceno Kdaj hektarske podpore in dodatni 3 tolarji? V povprečju je bila kakovost letošnjega pridelka zadovoljiva Heprav tržni red za pšenico letine 2000 do srede tega tedna še ni bil potrjen, v kmetijskem ministrstvu zatrjujejo, da se le-ta ne bo bistveno razlikoval od letošnjega. Spodbude na hektar naj bi ostale v višini 54.000 tolarjev, vendar s to razliko, da bi jih bili deležni vsi pridelovalci krušnih žit, tudi tisti, ki jih ne bodo prodali. Te spodbude bodo v prihodnjem letu s pšenice in rži razširili še na pridelavo drugih žit, saj naj bi bili do njih upravičeni tudi pridelovalci pire, ajde, prosa, ovsa in ječmena. Zaradi sprememb tržnega reda za žita v Evropi, kjer ostajata kot kakovostna parametra poslej le vlaga in beljakovine, preostali pa naj bi bili stvar dogovora med pridelovalci in kupci, bo potrebno prilagoditi tudi naš tržni red. Se bo pa po napovedih nekoliko znižala interventna cena, ki naj bi bila v prihodnjem letu 22,25 tolarja za kilogram. Odkup letošnjega pridelka je končan, večina pridelovalcev pa je tudi že dobila delno plačilo za letošnjo pšenico. V kmetijskem ministrstvu zatrjujejo, da je bila letošnja odkupna cena ugodna, saj so pridelovalci, odvisno od kakovosti, dobili za kilogram pšenice od 33 do 36 tolarjev, za pšenico, ki ni zadovoljevala vseh kakovostnih parametrov, pa 29 tolarjev. Poleg intervencijske cene so tu všteti še dodatni trije tolarji in hektarske spodbude. Podatek, da so dobili pridelovalci le delno plačilo za letošnjo pšenico, drži, saj še vedno čakajo na dodatne 3 tolarje in na hektarske spodbude. V zavodu za blagovne rezerve zatrjujejo, da so po intervencijski ceni plačali že vse račune, ki jim je potekel rok plačila, dodatne 3 tolarje za kilogram pa bodo dobili pridelovalci skupaj s hektarskimi spod- budami. Za slednje morajo seveda vložiti ustrezne zahtevke, prav tu pa se največkrat zatika. Zahtevke lahko v imenu predelovalcev vlagajo organizatorji odkupa, lahko pa jih vložijo tudi posamezniki. Doslej so prejeli 51 zahtevkov, polovica je bila pomanjkljiva, zato so jih morali vlagatelji dopolniti. Seveda so do hektarskih spodbud'upravičeni le tisti, ki so na Poslovno združenje prehrane Slovenije pravočasno poslali izpolnjen obrazec Podatki o kmečkem gospodarstvu. V zahtevek za podpore, ki ga je mogoče vložiti še do 15. oktobra, je potrebno vpisati številko MID, ki ga je prejelo kmečko gospodarstvo, če te številke morebiti niste prejeli, pa lahko pokličete na kmetijsko ministrstvo na številko 061 1789096 in jo boste izvedeli. Pridelovalci opozarjajo še na en problem, s katerim so se srečali pri odkupu. Tisti, ki ob oddaji pridelka niso imeli potrdila davčnega urada, da so pri obračunavanju davka na dodano vrednost pavšalisti, niso bili upravičeni do 4 odstotkov dodatka na intervencijsko ceno pšenice. Prizadeti so mnenja, da bi morali biti do tega upravičeni tudi, če bi potrdilo priložili v roku, ko so čakali na izplačilo. LUDVIK KOVAČI nestrokovni obnovi osnovnih čred, zastoju prodaje pitancev itn. Zelo pogosto.se pojavlja vprašanje, koliko vzrejnih središč za prašiče na kmetijah v Sloveniji sploh potrebujemo. Za načrtovanje takih izračunov je potrebno upoštevati naslednje: selekcija prašičev je zelo pomembna naloga, vendar je lahko uspešna le, če jo spremlja zelo vestno in natančno delo in če je dovolj znanja, poleg vsega pa tudi zelo močna organiziranost. Torej, kako naprej? Nujno je takoj narediti nekaj osnovnih korakov. Urediti status vzrejnih središč zasebne prašičereje. Kmetije, ki bodo dobile ta status, morajo izpolnjevati določene pogoje in zadostiti tehnološkim, ekološkim in veterinarskim normativom. S tem pravilnikom (upamo, da bo naslednje leto že veljal) želimo, da se uredi status vzrejnih središč in da kmetije, ki delajo vestno in pridno, za to dobijo tudi priznanje ne le s prodajo, ampak tudi javno. V javnosti je treba poudarjati pomen vzrejnih središč (delavnice, predavanja, kskurzije, razstave ...). Pri tem bi bilo potrebno narediti korak naprej, predvsem pozimi je treba poudarjati pomen selekcijskega in razmnoževalnega dela v prašičereji, s tem da mora biti način podajanja tega znanja blizu rejcem in zanimiv. Narediti bo treba korak naprej pri uvajanju umetnega osemenjevanja svinj. Preko OC ljudem vcepljati pomen kakovosti plemenskega materiala. Vsekakor imamo na OC najkakovostnejše plemenske merjasce, katerih gene najhitreje in najlažje vključujemo v rejo na široko prav prek umetnega osemenjevanja svinj. Napredovati bo potrebno tudi pri prodaji plemenskega materiala. Nujno je organizirati avkcijske prodaje plemenskih živali, kajti tudi s tem bomo dvignili rejski nivo naših rejcev. Kakšna je prihodnost vzrejnih središč, je težko napovedati. Dejstvo je, da bo obstoj selekcijskega in razmnoževalnega dela na teh kmetijah precej odvisen od razvoja celotne zasebne prašičereje, zato je ena od pomembnejših nalog strokovnjakov in sodelavcev, ki se ukvarjajo s to panogo, povezati, organizirati in promovirati zasebno rejo prašičev. Ko nam bo to uspelo, bo zaživela prašičereja kot panoga v celoti. ZORICA ABRAHAM PANIČ, DIPL. KMET. INŽ, ŽVZ M. SOBOTA ■ IZ NAŠIH KRAJEV________________________________________7. oktober 1999, Hg Na kratko... Podobe življenja iz naših krajev Oh, ta prekleta usoda! Stanko in Helena Arnuš s Polic sta izgubila sina Beltinci Na tamkajšnji osnovni šoli so tudi v tem šolskem letu zagotovili organiziran prevoz njihovih učencev. Gre za učence nižjih razredov in za tiste učence, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre. To so otroci iz Lipe, Meiinec in Hraščice. Poleg tega so dobili izjave 256 staršev, ki so pripravljeni poravnati stroške prevoza. Hkrati se zavzemajo za dodaten avtobus iz Meiinec. V novem nadzornem odboru beltinske občine so: Andrej Virag, Janko Lajnš-ček, Marija Sobočan. Mirko Sraka in Matija Sobočan (vsi iz Beltinec). M. J. Bratonci V naslednjem letuje predvidena rekonstrukcija križišča državne ceste Bratonci-Veržej z lokalno cesto Dokležovje-Ižakov-ci. V tem okviru naj bi zgradili tudi pločnike, avtobusna postajališča in pre-plastili vozišče na lokalni cesti. M. J. o 37 letih dela na gradbiščih mariborskega Konstruktorja, nazadnje v tesarskem obratu v Hočah, se je 1990. leta upokojil zdaj 68-letni Stanko Arnuš s Polic pri Gornji Radgoni. Po svoje je srečen, ker mu ni treba več opravljati težkih pomožnih tesarskih in zidarskih del, manj vesel pa je, ko dobi pokojnino, ki je izredno nizka: 48.000 slovenskih tolarjev. »Brž ko dobim prejemke, nakupim .fasungo’ za cel mesec, sproti pa kupujem le kruh,« je povedal Stanko. Za tiste bralce, ki ne veste, kaj je fasunga, pojasnilo: domača beseda za življenjske potrebščine (živila in predmeti za osebno higieno). Tako ravnanje je pametno; noro pa ravnajo tisti, ki denar porabijo za kaj drugega, potem pa ga ni za hrano. Glede na to, da Stanko tehta le 61 kilogramov, sem si ga drznil vprašati, ali je morda tako suh zaradi pomanjkanja. »Ne! Naj sem pojedel, kolikor sem hotel, sem imel (in imam) vseskozi enako težo.« (Ko bi bilo tako tudi pri nas drugih, bi bilo v redu, mar ne?) Stanko Arnuš se je rodil v Jur o 50 letih skupnega življenja sta vnovič stopila pred oltar tur-niške cerkve Marija (76 let) in Jožef Maroša (75 let) iz Gomilice. Zahvalila sta se za srečen zakon, v katerem se jima je rodilo pet otrok: Jože, Marija, Cecilija, Ana in Angela. Zelo sta srečna, ko se družita s svojimi 11 vnuki ali s štirimi pravnuki. Zdaj pri hiši seveda nič ne manjka, nekoč pa je bilo hudo. Tudi zaradi težkega obdelovanja njiv. Svojčas sta polje obdelovala s kravami, potem s konji, nazadnje (in tudi zdaj) pa s traktorjem. Še kar dobro sta gospodarila na kmetiji, Jože pa je bil vmes-večkrat na sezonskem delu v Avstriji. Nikoli pa ni zamudil priti domov na trgatev v domač vinograd v Lendavskih goricah. Tja (tudi rezat in špricat) se je najraje vozil s kolesom. - Foto: J. Žerdin Uspešni ljutomerski dijaki Škofji Loki je bilo šolsko prvenstvo v gorskem kolesarstvu. Dijaki Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera so dosegli izreden uspeh, saj so bili ekipno že drugič zapored državni prvaki. V posamični konkurenci je Jože Panič zasedel prvo mesto, Samo Rauter tretje, Marko Panič štirinajsto mesto med starejšimi dijaki, med mlajšimi pa je bil Jernej Jandl peti, Tomaž Lihtenvalner pa dvanajsti. V ženski kategoriji je bila Irena Čeh prva med mlajšimi mladinkami. - Tekst in foto: M. Tivadar šincih in 1958. leta seje poročil s Heleno s Polic, ki je zdaj stara 69 let. On je bil v službi, ona pa je doma gospodinjila in pomalem kmetovala. Stanko je s ponosom povedal, da po svoji krivdi nikoli ni izostal z dela ali pa prišel v poznejšem času. Od doma je pešačil kaka dva kilometra do avtobusne postaje na Spodnji Ščavnici in sedel na avtobus, kije peljal ob 4.40 proti Mariboru. Na delu je bil previden, saj se je samo enkrat poškodoval: skočil je z višine poldrugega metra in nehote pristal na kamnu, zato sije zlomil peto. »Veliko upanja sva imela za sina Stanka, četudi ni bil ravno zdrav; zato tudi ni mogel dobiti redne služba, pa seje preživljal s priložnostnim delom. Bilo je v oktobru lanskega leta. Vrnil seje od Tanackovih iz Spodnje Ščav- Oktober - mesec požarnega varstva Ljutomer: Mercedes še vedno čaka Koncesija za reševanje v prometnih nesrečah ljutomerskem gasilskem domu imajo izobešen plakat, ki vabi na otvoritev gasilskega doma v 1930. letu. Predsednik PGD Ljutomer Stanko Hunjadi je pojasnil, da so omenjeni dom 1991. leta dogradili in tako pridobili: garaže, društvene prostore in stanovanja za gasilske operativce. Preden se je še bolj razgovoril, mi je razkazal vse prostore, ki so zelo čisti in je vse na svojem mestu. Lepo. »V gasilsko društvo so vključeni predvsem Ljutomerčani, saj imajo v sosednjih krajih svoja društva. Zdaj je v društvu 189 članov: 83 operativcev, 41 starejših članov in članic in 65 mladincev in mladink. Gasilsko društvo Ljutomer ima tri avtocister-ne, s katerimi je mogoče pripeljati naenkrat 14.000 litrov vode. Vse tri imajo tudi penila. Imamo tudi kombi za prevoz ljudi in specialno vozilo Mercedes za prevoz opreme za reševanje v primeru razlitja ali razsutja nevarnih snovi in tehnično reševanje v prometnih in drugih nesrečah. Za to imamo tudi posebno koncesijo od republiške uprave za zaščito in reševanje,« Stanko Hunjadi tudi ni pozabil omeniti Mercedesa Atega, ki so ga dobili v letošnjem letu, za katerega so kupili tudi že črpalko, vendar vozilo še ni opremljeno, ker pač za zdaj ni denarja. Na tihem upajo, da bo vozilo povsem nared do sredine prihodnjega leta. la TOM pri ZPMS WtZPlA občini si že H^ičasaprizade-bi Prišli do 8rba in zastavki si' ?°’da b°do ob-^0 l , 0|' uvedeni leta 0(10 izbrali tudi %iik» e8a občinskega P°Sebna komi-je,Vodi B°jan Pe- H i'| ev' pmpelo je ^ihzastJnih Zasn°v za kateri-p a 'zbrala štiri So so Jih tudi de-K X* Z. M- dl Cfhee Gomboca iz JU. /.^Sije bil pre-toNovec^ ^evaneca Ds ■ tFetje Četr- 1^ Prem? k°mis'ja pri' M°ice Ko- ^izK njec'n Leona . Kot J p°Vec. jer°k°vni član ko-^^j^im10?' tUdi skPtiizhn me besedo J^ovv ? °bčinskih ^uJ^abo- Sličic; Pripravili ne-'dejne swbami r anjsimi spre-dJ?Q1i). Ur merii med X. d bo bolj raz. JERŠE I K ot kaže, so tudi v Radencih nezadovoljni z ravnanjem koncesionarja za plin. Po besedah občinskega svetnika Antona Sečka je »nevzdržna samovolja koncesionarja, ki so mu zaupali napeljavo zemeljskega plina v Radencih. To so Mestni plinovodi Koper, ki imajo nesprejemljiv odnos do možnih porabnikov plina.« Poleg tega naj bi bili priključki bistveno dražji kot drugod. In še najbolj bode v oči, da so marsikje cevi za plinovod položili kar sredi cest in ulic. Zato je več prekopavanja cestišča, saj bi bile cevi ob robu vozišča dostopnejše tudi v primeru okvar in popravil. »Toda koncesionar se o teh problemih noče pogovarjati,« je še opozoril Anton Sečko. Marsikdo dodaja, da je to pač stvar odloka o koncesiji. Gradnja plinovoda v naselju naj bi potekala skladno z gradbenim dovoljenjem, izdanim 8. maja 1998, zato ni mogoče ničesar Cankova Posnetek, ki je nastal v bližini soboške občinske zgradbe, ponazarja prometni kaos, ki je nastal ob zdajšnji gradnji plinovodnega om- režja. Foto: M. JERŠE spremeniti. Hkrati se pojavljajo težave pri sanacije izkopov. Ponovno zasutje in kasnejše asfaltiranje teh površin je ponekod tako površno, da so v enem primeru (pri otroškem vrtcu), potem ko so se trikrat poskusili sporazumeti, zadevo predali odvetniku, ta pa sodišču. Občani pa so odločni, da ne bodo dovolili kasnejšega prekopavanja ulic, zlasti ne tistih, ki so jih že lepo uredili ali jih nameravajo v bližnji prihodnosti. M. JERŠE ■ V akciji »Stopite iz teme« Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu cankovske občine je sklenil, da sodeluje v vseslovenski akciji z naslovom Stopite iz teme. Ugotavljajo, da so pešci ena od kategorij udeležencev v cestnem prometu, ki je zelo izpostavljena in s tem tudi ogrožena, še posebej, če ti niso za gibanja po prometnih površinah ustrezno opremljeni. Denar bo namenjen izključno za nakup kresničk in drugih svetlečih se materialov. Le-te bodo kupili do 4. oktobra, ko naj bi se začela omenjena vseslovenska akcija. V ta namen bo cankovski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu angažiran v sodelovanju s policijo in tamkajšnjo osnovno šolo. Prav tako se bodo samoiniciativno angažirali po vaseh, kjer prihaja do zbiranja določenega števila občanov, kot so npr. zbiralnice mleka, kjer bodo razdelili določeno število odsevnih teles, predvsem osebam, ki se gibljejo po prometno bolj izpostavljenih površinah. S tem bodo skušali spodbuti tudi druge za nakup ustreznih odsevnih teles. MJ ■ v puconski občini, lahko sodelujejo fizične in pravne osebe s stalnim bivališčem v naši državi. Od udeležencev natečaja pričakujejo, da bodo ponudili samo izvirne rešitve, ki še niso v prosti prodaji. Najizvirnejši rešitvi bo podeljena nagrada v višini 50.000 tolarjev v enkratnem znesku in z možnostjo odkupa za poslovno darilo ob prehodu v leto 2000. Vsem prispelim spominkom in njihovim izdelovalcem bodo omogočili promocijo v medijih in sodelovanje na razstavi, ki bo 16. oktobra na folklorni prireditvi Zapojmo in zaplešimo po domače v gasilskem domu v Moščancih. Izvirne spominke sprejemajo do vključno 13. oktobra na sedežu puconske občine ali v Pok Lajmskem muzeju Murska Sobota. IVi. JtRŠE ■ Obešenec v Odrancih drančani in drugi, ki s(m)o v petek zjutraj šli ali se peljali po glavni cesti, s(m)o prese- nečeni zastali, kajti nad uličico, ki se odcepi od glavne ceste, je visel obešenec, v sami vulici pa je bilo perja do gležnjev. Ne-, ni to uvod v kriminalko, ampak v veliko lepšo zgodbico. V Odrancih je prikukal v letošnjem letu na svet 16. novorojenček; tega pa je povila Monika K. Po nekem novodobnem običaju so ponoči (ne)znanci napolnili s slamo neke stare hlače in suknjič in to strašilo obesili na električni kabel. Po ulici pa so potrosili perje in drugo. Jih bomo kritizirali, ker da onesnažujejo okolje? Ne, kajti deda so medtem že sneli, uličica je očiščena, v zibki pa spančka najmlajši Odrančanl V občini in župniji pa si želijo, da bi bilo novorojencev še in še, čeprav je bilanca za letošnjih devet mesecev še kar ugodna: 16 rojstev in 13 smrti. -FOTO: Š. S. ■ 16 REPORTAŽA 7. oktober 1999^5* Tisoč otrok je sklenilo živi obroč za mir in prijateljstvo okrog gornjeradgonske osnovne šole, vsak učenec pa je obdaroval svojega soseda na levi. Četrti praznik občine Gornja Radgona Častni občan je duhovnik Franc Puncer zapestnico, broško, verižico, vetrnico, rožico, prtiček, igračko, lutkico, pisemce, škatlico, copatek ali kaj drugega., Po tem slovesnem dogodku je bil še priložnostni koncert - tudi karaoke -, nato pa so se v odbojkarski tekmi pomerile učenke in učiteljice, v Tisoč otrok za mir in prijateljstvo o bčina Gornja Radgona je 1. oktobra proslavila že svoj četrti občinski praznik, vendar tako bogatega programa kot doslej verjetno še ni bilo, saj so se prireditve začele že teden prej, končale pa se bodo šele ta konec tedna. Vseeno pa je bil vrhunec praznika v petek, prvi dan meseca oktobra. Že dopoldne so se pri osnovni šoli Gornja Radgona v Prežihovi 1 začeli zbirati otroci in mladi izvz-gojno-varstvenega zavoda Manka Golarja in Radenec, osnovnih šol Radenci, Kapela in Sv. Jurij ob Ščavnici ter Društva prijateljev mladine Radenci. Najprej so podelili medalje najboljšim v jesenskem krosu, nato pa se je začela akcija Tisoč otrok v krogu za mir in prijateljstvo, ki jo je organiziralo ob začetku tedna otroka Društvo prijateljev mladine Gornja Radgona. In res se je točno opoldne ob »dirigiranju« predsednika društva in ravnatelja šole Dušana Zagorca sklenil krog tisočerih otrok z roko v roki okrog šole, ki te dni praznuje 25-letnico delovanja v novi stavbi, vsak udeleženec pa je svojemu levemu sosedu predal lastnoročno izdelan spominček: Slika je simbolična. Znižanje. vetja za omejeno količino vozil. Kam Vas pripelje DAEMOBIL? O Do novega avtomobila. > Do popustov do 120.000 SIT O Do kredita pridobljenega z osebno izkaznico. Do najboljšega prodajalca znamke Daewoo v letu 1998. Do največje izbire vozil. DAEMOBILPTUJ Ob Dravi 3a, Ptuj, informacije na tel.: 062 783 828 Petra Auguština, Petra Jančarja in Mojce Muhič iz Gornje Radgone ter Francija Koračina iz Lomanoš, Branka Borka z Janževega Vrha, Danijela Rajha iz Spodnje Ščavnice, Klavdije Rauter iz Črešnjevec, Ide Petek iz Paričjaka in Igorja Petka z Noričkega Vrha. Vsi likovni ustvarjalci so prejeli iz rok predsednika območne izpostave Milana Nekrepa tudi priznanje. Osrednja prireditev pa je bila prav gotovo slavnostna seja v domu kulture, kjer sta se moderatorja Norma Bale in Dušan Zagorc najprej spomnila starih, burnih, časov v zgodovini Radgone, nato pa so podelili občinska priznanja in nagrade. Častni občan je postal monsinjor Franc Puncer iz Gornje Radgone. Rodil seje 3. oktobra v Braslovčah, v Gornji Govor monsinjorja Franca Puncerja, ki prejema naziv častnega občana iz rok župana Mihe Vodenika, si bo marsikdo zapomnil: »Rad bi vam rekel kako lepo besedo, pa ne morem, ker sem preveč ganjen in presenečen. Oproščam se vsem tistim, ki so med vojno več trpeli kakor jaz, a o tem niso mogli napisati ničesar, ker jih je okrutni čas umoril.« r Radgoni pa živi že 53 let. Je tenkočuten poznavalec radgons preteklosti in pisec številnih zgodovinskih člankov in razprav. Poleg tega se je uveljavil kot i era ustvarjalec. L. 1991 je Mohorjeva družba izdala njegovo knjigo Du hovnik v taborišču smrti, v monsinjor opisuje svojo r pot med drugo svetovno voj ° letih 1941-1945. Vtem cas doživel vse strahote nems ega okupacijskega terorja, bi | niran in zaprt v Celju, a koncentracijskem tabori chau. Franc Puncer veliko^ objavlja v nekaterih stro blikacijah, razpoznavno je nj 9 vo pero zlasti v Stopinjah za tet 19Nagrado akadenjka^J Trstenjaka je PreJe študij Rajh iz Selnice ob Dra za z|ati jezikoslovca Petra a grb Milena Šeruga J Mete delo na področju kuhun grb Lojze Filipi gone za ustvarjalo gfb dročju enologije, _ he Zvonko Bevk iz Apač pri razvoju podjetntet|Caha.jaS dolini in listino Mi ,,stvyin iz Žiberec za delov 9 na humanitarnem po*oc)nada|. Praznik občine jeval s petkovim 2^ n kom na radgonski gra knjiž. vo otvoritvijo nove s de niče in učilnic za pr epo devetletne šole, konca P of s petkovim predavanj .p,ta|U Lojzeta Penica v sia ^gt. ob 17. uri. Tema. 8 1 dbei(i Germainske mirovne dogodki v rad9°np Lgvanjes,a tih 1918-1919' pre zJH| organizirala občina । jgo^ sko društvo Gornja R )g 3o Slednje bo priprav ^tu tudi razstavo Trideset te čez Muro. foto'^ TOMO KOLES, te —— L. _______________________ S promenadnim koncertom gornjeradgonske godbe na pihala se je začela uvertura v otvoritev območne likovne raz nogometni pa učenci in učitelji. Radgonsko društvo prijateljev mladine je ta teden pripravilo še deseti šolski parlament na temo Spolnost in aids ter športne aktivnosti na temo Veter v laseh in dali poudarek prometni varnosti v naših krajih. . S prireditvami so nadaljevali popoldne s promenadnim koncertom godbe na pihala, nato pa so v avli in galeriji kulturnega doma odprli območno likovno razstavo, ki stajo pripravili gornjerad-gonska območna izpostava sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti ter Zveza kulturnih društev in skupin Gornja Radgona. Do 16. oktobra bodo na ogled dela Anice in Eve Žula, Zdenka Krpana, Antona Rovšnika, Nade Droz-dek, Damijana Sovca, Vidke Šaj-har, Francija Jaušovca, Petre Šterman, Valerije Mauko, Tamare Harcah, Marka in Ludvika Jakiča, S svojimi likovnimi deli se predstavlja v avli in galeriji doma kulture 22 d0 j6-celo prvič. Razstava bo odprta vsakdan od 10. do 12. ter od 14. do 1?ur , 7. oktober 1999 KRONIKA Ona: Z obrekovanjem te bodo poskušali prizadeti predvsem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo, ti pa boš uživala in se predvsem posvečala sebi in partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje presenečenje na denarnem področju. On: To, kar doživljaš sedaj, je sicer lepo, je pa tudi nevarno, zato ti malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda vedi, da se lahko na koncu opečeš predvsem ti, drugi pa se ti bodo samo smejali. bik Ona: Preveč se ženeš in poskušaš dokazati, da si v. vsem najboljša. Pusti težave drugim, sama pa se posveti zanimivejšim rečem in za spremembo tudi uživaj, kajti nekdo te že dalj časa prav željno opazuje. On: Za prijateljico pokaži malo več zanimanja, saj jo boš v nasprotnem primeru kaj hitro izgubil. Nekdo se bo začel mešati v tvoje poslovne zadeve in na plan bo prišlo veliko več, kot si morda pripravljen priznati. Ona: Naj te nikar ne motijo očitki iz okolice, temveč ravnaj tako, kot ti veleva srce. Nekaj, kar je bilo včeraj le še iskra, se počasi, vendar vztrajno razrašča v pravi ljubezenski ognjemet. Bodi pripravljena! On: Zadel te bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimeš, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi tvoje bližine ... Rak Ona: Najprej boš deležna delnega negodovanja, pozneje pa se bo vse zasukalo, kot bi si lahko samo želela. S partnerjem se boš spustila v nenameravano investicijo, ki pa ne bo čisto po tvojem načrtu. Zau- I paj mu! On: Doživel boš izreden konec tedna, saj boš končno dosegel kompromis med svojimi željami in možnostmi. Nikar ne poskušaj do konca vztrajati pri svojih načelih, kajti posli se lahko tudi prav hitro izjalovijo. Edinstven policist v Dokležovju čez katere pa so se ljudje, ki stanujejo v bližini, pritoževali, češ da preveč ropotajo in zato ne morejo spati. Potem pa se strani ceste (gledano iz bakovske smeri) »pravi« policist, ki s položajem telesa in dvignjeno roko daje znak, da moramo vozilo ustaviti. Dokležovski policist ni živ, ampak gre za veliko fotografijo pravega policista, ki je prilepljena na trdo podlago in izžagana, tako da je videti le lik. Je edini tak policist v Sloveniji, ki pa je učinkovit, saj vsak, kdor se pelje po dokležovski glavni ulici, pritisne na zavoro. Zgodilo pa se je že tudi, da je neka voznica povsem ustavila avto, izstopila in se napotila z vozniškim dovoljenjem k »policistu«. Vse to kaže, da je namen po- . ' ' • ' ' ■■ . .........................................................................................................................................................................................................................................................- . ’ - '• ‘ . : stavitve dosežen: vplivati na voznike, da vozijo z dovoljeno hitrostjo (50 km/h) in tako prispevajo k večji pro- metni varnosti. Res pa je tudi, da ima dokležovski policist nekaj pomanjkljivosti: s položajem svojega telesa in dvignjeno roko »zapoveduje«, da moramo ustaviti; dejanski namen tistih, ki so si ga omislili in Zgodilo se je Ona: Preveč se trapiš z neumnimi mislimi, kaj si bodo o tebi mislili drugi. Vzemi usodo v svoje roke in potegni iz življenja kar največ tudi zase. Nepričakovano srečanje ti bo obudilo spomine. On: Povsem po sreči se boš izmazal iz zelo neprijetne situacije, vendar bi ne bilo slabo, če bi se takšnim dogodkom v prihodnje izognil. Je že res, da je tveganje privlačno, vendar pa je to, kar počneš, pretiravanje. Ona: V srce ti bo prišel nedvoumen namig, to pa te bo tako zmedlo, da še nekaj časa ne boš trezno mislila, ampak le medlela od skoraj bolečega hrepenenja. To pa je lahko varljivo, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš razočarana. On: Raje dvakrat premisli, preden se boš odločil za kakšno konkretno dejanje. Poslovni sestanek bo sicer minil brez večjih razburjanj, vendar ne bo prinesel kdove kakšnih pozitivnih rezultatov. Ona: Premišljevanje o vzrokih, zakaj te prijatelj zadnje čase zanemarja, ti ne bo prav nič koristilo. Rajši se podaj v družbo in kaj hitro boš izvedela odgovor na svoje vprašanje, ki pa utegne biti prav neprijeten. On: Hazardiranje se ti ne bo ravno najbolje obneslo pa tudi pretiranih izgub se ti ni treba bati. Prišlo bo novo obdobje, ki ti bo prineslo veliko več odgovornosti, zato je najbolje, da se na to tudi pošteno pri- praviš. Ona: Tvoje ljubosumje bo sicer povsem brez razloga, vendar si lahko zaskrbljena zaradi nečesa povsem drugega. Le vprašanje časa Je, kako dolgo se boš uspela upirati osvajanju tistega, ki ti je nekoč že veliko pomenil. On: Še vedno se ne boš uspel otresti večnih sumov o partnerju, kar te lahko še drago stane. Pazi se, saj se lahko tvoje poizvedovanje o njenih opravkih sprevrže v pravo nočno moro tako zate kot tudi Pomurje: Prometne nesreče 29.9.: pet prometnih nesreč, v katerih je nastala le premoženjska škoda. 30. 9.: zgodilo se je devet prometnih nesreč. V eni se je lažje poškodoval kolesar, v preostalih pa je nastala samo materialna škoda. 1. 10.: vseh prometnih nesreč je bilo 11, deset z gmotno škodo in ena s telesnimi poškodbami. 2.10.: zgodilo se je šest prometnih nesreč; v petih so bila poškodovana prevozna sredstva, v eni (v Bodoncih) pa je voznik avta dobil lahko telesno poškodbo. 3.10.: policisti so obravnavali štiri prometne nesreče; od tega eno, v kateri se je voznik kolesa z motorjem lažje poškodoval, v drugih pa je nastala le materialna škoda. 4. 10.: bil je deževni dan, zato kar 19 nesreč, v katerih sta se dva udeleženca lažje poškodovala, v drugih pa je »trpela« pločevina. Lenart: Nesreča Benedičana 3. oktobra ob 18.55 se je zgodila prometna nesreča na dovozni cesti javnega parkirnega prostora Sadjarstva Lenart, ko je voznik motornega kolesa Suzuki 900 23-letni Aleš O. iz Benedikta vozil z glavne ceste I. reda proti dovozni cesti. Med vožnjo (za trenutek zgolj z za- Pomurje dnjim kolesom) in poznejšim zaviranjem je zadnje kolo zaneslo na levo in s prednjim delom motorja je silovito trčil v sprednji levi bočni del parkiranega tovornega avta. Aleša so zaradi hudih poškodb prepeljali v mariborsko bolnišnico, materialne škode pa je za 1.150. 000 tolarjev. Ljutomer: Dva kilograma marihuane Kriminalisti in policisti so opravili na ljutomerskem območju dve hišni preiskavi. Na domačiji enega osumljenca so našli in zasegli 2.055 gramov snovi, za katero sumijo, da je marihuana, in 1.000 mark, ki jih je domnevno pridobil s prodajo mamila. Med preiskavo na domu drugega osumljenca pa so našli 44 gramov posušenih vršičkov konoplje, 20 gramov posušenih listov, 5,30 grama semena konoplje, tabletko exta-sija in dve ampuli ketanola. Zoper prvega osumljenca, ki se je ukvarjal domnevno s preprodajo, bodo napisali kazensko ovadbo na državno tožilstvo; drugi pa naj bi imel mamila za lastno uporabo. Ta se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške. Lipovci: Skaljeno sosedstvo Zgodilo se je 29. septembra v Lipovcih. Sosed je ves ljubi dan kli- cal soseda, četudi sta že lep čas v sporu, vendar ne za to, da bi se pomirila, ampak, kot so sporočili s policije, je grozil celi družini. Sosed, ki je moral to poslušati (ni se pač spomnil, da bi telefonski aparat izključil), je klicatelja prijavil policiji, ki je grožnje ocenila kot resne, zato so ogroženega soseda opozorili na samozaščitno ravnanje, obiskali pa so tudi kličočega in se z njim pogovorili, nato pa so sestavili tudi pisemce, namenjeno tožilcu. postavili, pa ni bil vtem, ampak bolj želja, da bi vozniki zmanjšali hitrost. Za to pa je (kot določajo prometni predpisi) policijski znak: počasno mahanje gor in dol z vodoravno predročeno roko z navzdol obrnjeno dlanjo. Bi imeli radi tudi v vašem kraju takega »dokležovskega« policista? Prometni inšpektor nam je povedal, dav Sloveniji (še) nimamo predpisa, ki bi dovoljeval ali prepovedoval postavljanje takih preventivnih policistov. Tega, ki stoji v Dokležovju, seveda ne bodo odstranili, saj prispeva k večji varnosti v prometu. Izdelal naj bi ga oblikovalec iz Veržeja. - Š. S., foto: J. Z. I posezonsko znižanje ŠE NEKAJ VOZIL V ZALOGI PRODAMO JIH POD ZELO UGODNIMI POGOJI! (letnik ’98) DEVIZNI KREDITI ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO (za študente in zaposlene v tujini) PRIPOROČAMO OLJA Mobil MOTOR Industrijska 1, M. Sobota, tol.: (069) 36 600 Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota zanjo. Ona: Nenadoma se bo pojavila neka povsem tretja oseba, ki se bo začela vmešavati v tvoje zasebne zadeve. Postavi se ji po robu, saj ti lahko v nasprotnem primeru popolnoma podre sicer ugodno in obetavno razmerje. On: Grozi 'nevarnost', da se ti bodo ponovno odprle stare srčne rane. Kdo ve, mogoče pa bo tokrat bolje, kot se je pripetilo zadnjič. Vsekakor je vredno poskusiti, saj je ‘dobitek’ več kot mamljiv. Ona: Če tako želenega vabila še nekaj časa ne bo, stori prvi korak sama in ne bo ti žal. S partnerjem se boš zapletla v manjši prepir, ki pa bo imel tudi nekatere prijetne posledice. Vprašanje je, katerih bo več. On: Dobro bi bilo, če bi pomislil tudi na svoje prijatelje, saj te lahko le-ti kaj hitro pozabijo. Pozabil boš na dano obljubo, ki pa se je bodo drugi prav dobro spominjali, predvsem tvoj trenutni partner. Ona: Tvoja reakcija na nepričakovano novico bo preveč impulzivna, da bi lahko dosegla kakršnokoli razumno rešitev. Poskusi se zbrati in trezno razmisliti, pa se bo rešitev pokazala kar sama od sebe. On: Sladka skrivnost, ki jo boš izvedel popolnoma po naključju, ti bo precej olajšala pot do uspeha. Se vedno pa se boš moral kar precej potruditi, saj ti bo nekdo prav veselo nagajal. V poslu se ti obeta nekaj nepričakovanega. Ona: Pojavilo se bo izredno zanimanje za tvoje proste trenutke, zato se nikar ne izogibaj tistim, ki sl jih želijo. Kdo ve, mogoče pa se bo iz vsega tega še kaj izcimilo. Pazi na zdravje, saj se ti bližajo zapleti. On: Če se boš precenjeval, se ti lahko zgodi, da se boš zameril precej vplivnemu človeku, ki se bo znal prav prefinjeno maščevati. Tudi s prijateljico nimaš poravnanih vseh računov, zato se raje pazi. Kradejo pa še kar Murska Sobota: Iz izložbe neke trgovine v Murski Soboti je nekdo ukradel dva GSM telefonska aparata. - Neznanec je vlomi v osebni avto in ukradel avtoradio. - Izginilo je žensko kolo Rog na šest prestav, modre barve, z belo košarico na prtljažniku. V Krekovi banki je neki občan skušal v novčiti bankovec za 100 mark, a so ugotovili, da je ponarejen. Dobil naj bi ga v ZR Jugoslaviji. Boreči: Iz osebnega avta je izginil GSM, vreden 18.000 tolarjev. Kobilje: Delavki, zaposleni v Komsi, je nekdo na delovnem mestu ukradel denarnico s 60.000 tolarji. Moravske Toplice: Nekdo je vlomil v rastlinjak Zdravilišča Moravske Toplice in odpeljal motorno kosilnico, vredno 30.000 tolarjev. Stanjevci: Podjetje Primorje, katerega delavci gradijo železniško progo, je oškodovano za 260.000 tolarjev. Toliko je namreč vreden električni agregat, ki je izginil z delovišča 1. oktobra. Radmožan.ci: V noči z 2. na 3. oktober je nekdo ukradel z dvorišča temno sivo opel vectro, letnik 1995, avstrijske registracije BN 935 AN. PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo MIZAR MIZAR, SESTAVA POHIŠTVA MONTAŽA NA TERENU; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 15.10.99; KOUS BOJAN S.P. SPLOŠNO MIZARSTVO, KROG, PLEČNIKOVA UL. 59, M. SOBOTA AVTOMEHANIK VOZNIK C IN E; določen čas 3 mes.; 2 1. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; do 08.10.99; TRANSPORT PUŠENJAK D. O. O., NORŠINCI PRI LJUTOMERU 1F, LJUTOMER VOZNIK II (TOVORNEGA VOZILA); določen čas 3 mes.; 3 1. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B,C,E; do 18.10.99; AR AVTO, D. D. GORNJA RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA 29, G. RADGONA; št. del. mest: 2 TESAR PRIUČENI TESAR; določen čas 3 mes. do 08.10.99; MK-H1ŠA 2000 PODJETJE LESNIH KONSTRUKCIJSKIH OBJEKTOV D.O.O., ORMOŠKA CESTA 3, Ljutomer; št. del. mest: 2 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; do 12.10.99; TUŠEK BOJAN S. P. AVTOPREVOZN1-ŠTVO. STROČJA VAS 9A, Ljutomer VOZNIK INŠTRUKTOR; nedoločen čas; I I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorne in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 03.1 1.99; Modri dirkač d.o.o., Markišavci 30, M. Sobota PRODAJALEC TRGOVEC; določen čas 6 mes.; I L, 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje_____________________________Izobrazba ____________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 0 14 4 0 1 19 kategorije: B; do 19.10.99; Flamingo d.o.o.. Trgovsko in storitveno podjetje. Črenševci 158, G. Radgona KUHAR KUHARICA; nedoločen čaš; 8 1. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; do 20.10.99; RTG V1CTOR1A, PREDANOVCI 021, M. SOBOTA NATAKAR VSA NATAKARSKA OPRAVILA; določen čas 6 mes.; do 13.10.99; MACUN SLAVKO, S. P. BAR MACUN, STROČJA VAS 20. LJUTOMER NATAKAR-NATAKAR1CA; nedoločen čas; 8 1. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B: do 20.10.99; RTG VICTO-RIA, PREDANOVCI 021, M. Sobota NATAKARSKA OPRAVILA; določen čas 12 mes.; 6 1. delovnih izkušenj; do 12.10.99; GREGOR METKA S. P. OKREPČEVALNICA VRT, DOKLEŽOV-JE, GLAVNA 69, BELTINCI NATAKAR - KUHAR; določen čas 6 mes.; Samsko stanovanje; do 12.10.99; ZAKOJČ JOŽEFA S. P. GOSTILNA ZAKOJČ, GORNJA BISTRICA 84, ČRENŠOVC1 RAČUNALNIŠKI TEHNIK OBLIKOVANJE INTERNET STRANI; določen čas 24 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 12.10.99; ABAK.NET D.O.O.. TOMŠIČEVA 19. M. SOBOTA TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA; določen čas 6 mes.; 3 L, 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 19.10.99; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, G. RADGONA EKONOMSKI TEHNIK PRODAJALKA V TRGOVINI S CVETJEM, KRISTALOM. STEKLOM, PORCELANOM, DARILI.. .; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 08.10.99; Cipot Ida S. P. CVETLIČARSTVO IN TRGOVINA, KARDOŠEVA 5, M. SOBOTA MARKETING-TRŽENJE. PRODAJA STORITEV; določen čas 3 mes.; 11. delovnih izkušenj; do 08.10.99; M. A. S. MURSKA SOBOTA D. O. O., SLAVE KLAVORA 1, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI INŽENIR FARMACIJE IZDAJA ZDRAVIL - DIPL. ING. FARMACIJE; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 16:10. 99; PAVLINJEK BRIGITA MAG. FARMACIJE, APOTEKA, CANKOVA 65A, CANKOVA 18 ŠPORT 7, oktober 1999, Razmišljanje Razočaranje v Beltincih Napovedi, da bo beltinski prvoligaš Potrošnik, ki je gostil prevaljski Korotan, v devetem kolu prvenstva prvič zmagal, se niso uresničile. Beltinčani so namreč prikazali bledo igro, doslej najslabšo, in razočarali ljubitelje nogometa. Skoraj neverjetno se zdi, da so jih Korošci, ki so doslej bolj ali manj sodili v njihov razred, povsem nadigrali, tako da bi bila njihova zmaga lahko še prepričljivejša. Pokazalo se je, da Beltinčani po odhodu nekaterih kakovostnih igralcev niso našli primernih zamenjav, saj novinci, razen Romuna Popesca, ki pa ni dobil uporabnih žog, ne igrajo primerno prvoligaški konkurenci. Poleg tega sta v moštvu manjkala poškodovani Vorobjov in Halilovič, ki še ni bil registriran. Oba bosta lahko nastopila na tekmi s Pohorjem v Rušah. Sicer pa bi morali Beltinčani kar najbolje izkoristiti štirinajstdnevni odmor zaradi kvalifikacijske reprezentančne tekme za evropsko prvenstvo med Slovenijo in Grčijo v Mariboru. Po porazu s Korotanom je trener Vojislav Simeunovič napovedal svoj odhod, hkrati pa izrazil željo, da bo kot trener ali strokovni svetovalec še naprej pomagal klubu, dokler Beltinčani ne dobijo drugega. Svoj odnos do igre pa bodo morali spremeniti tudi nekateri igralci, ki se premalo zavedajo, da so profesionalci. Po treh zaporednih spodrsljajih je soboška Mura razveselila z zmago nad Pohorjem v Rušah, kar je velikega psihološkega pomena pred tekmama z Olimpijo (pokal) in Mariborom v Fazaneriji. Sobočani so v Rušah igrali solidno, ustvarili pa so si tudi številne priložnosti, od katerih je povratnik Cipot izkoristil eno, kar je bilo dovolj za zmago. Tudi za Muro je odmor lepa priložnost, da stvari, ki so se nekoliko omajale, postavijo na pravo mesto. V drugoligaški konkurenci sta prekmurska Ugaša iztržila le točko. Nogometaši Nafte, ki jih je vodil novi trener Milan Koblencer, so gostili Jadran in osvojili le točko, čeprav so dobro igrali. Tako kot na prejšnjih tekmah, so tudi tokrat opravili svoje sodniki. V Lendavi se ne morejo otresti občutka, da so sodniki naperjeni proti njim, saj si drugače ni mogoče predstavljati njihovega sojenja. To potrjuje tudi šest rdečih kartonov, ki so jih podelili nogometašem Nafte v devetih kolih letošnjega prvenstva. Zato je vodstvo Nafte sklicalo čim-, prejšnji pogovor s predstavniki ' NZS. Z osvojeno točko je Nafta prehitela Črenšovce, ki so gostovali v Novem mestu pri Elanu in po pričakovanju ostali brez točke, saj so Novomeščani eden od kandidatov za najvišje mesto. Razveseljivo pa je, da se igra pri Črenšovcih izboljšuje, kar bi morali potrditi na nedeljski tekmi z Ivančno Gorico. Nogomet Nogometaši Radgone, ki uspešno tekmujejo v 1. MNL Maribor. Stojijo v zadnji vrsti od leve: Franc Škrobar, Sebastjan Staro-vasnik, Ljubo Štrakl, Andrej Škrobar, Sandi Horvat, Goran Logar, Ciril Geder, Bojan Fifolt, Primož Žnuderl; srednja vrsta: Branko Borko (fizioterapevt), Franc Senekovič, Milan Fleissin-ger (trener), Benjamin Krajnc (pom. trenerja), Karli Šarkanj, Simon Štrakl, Uroš Nežic, Tomi Novak; sedijo v prvi vrsti: Denis Roškarič, Damjan Pansi, Miran Jaušovec, Vlado Starovasnik (predsednik), Bojan Frumen, Damjan Irgolič, Denis Zupančič, Matjaž Bračko. Manjka Tomaž Foršek. Fotografija: 0. Bakal Šport od tod in tam Nogomet - V devetem kolu prvenstva v slovenski mladinski nogometni ligi je soboška Mura visoko z 8 : 2 premagala celjski Publikum, Bilje Primorje pa beltinski Potrošnik s 3 : 0. V slovenski kadetski nogometni ligi je Publikum premagal Muro z 2 : 1, Bilje Primorje pa Potro-šniks3:0. (FM) Mali nogomet - V drugem krogu prvenstva v prvi slovenski ligi malega nogometa je Sevnica premagala Meteorplast iz Ljutomera s 3 : 1 (Kurnik). V drugem krogu slovenske lige malega nogometa so Križevci premagali Rače s 3 : 1 (Žnidarič, Vrbnjak, Marinič). Pušen-ci pa so premagali Marco Polo s 3 : 2 (NŠ) Rokomet - V Murski Soboti je bila odigrana povratna pokalna tekma za pokal Rokometne zveze Slo venije med Pomurko in Ptujem. Tekma se je končala z zmago Pomurke z 28 : 20 (13 : 13). Strelci za Pomurko: A. Kolmanko 9, S. Buzeti 6, S. Husar 5, D. Kolmanko 4, A. Vereš 3 in Zajnkovič 1. Ker so na prvi tekmi zmagali Ptujčani z manjšo razliko (27 : 24), so se v nadaljnje tekmovanje uvrstili roko metaši Pomurke. (FM) Namizni tenis - V Mengšu je bil prvi državni turnir za mlajše kadete. Med 71 igralci iz 21 klubov so sodelovali tudi štirje igralci Moravskih Toplic Sobote in trije Kerne Puconci. Lep uspeh so dosegli Sobočani, saj so zasedli tri prva mesta. Zmagal je Roudi pred Fri-drihom in Ropošo. Marič in Kuhar iz Kerne sta bila druga v predtekmovalni skupini. (M. U.) Badminton - Na prvem članskem B-turnirju v badmintonu, ki je bil v Mariboru, je dosegel lep uspeh Lendavčan Bojan Sekereš, saj je med člani zasedel prvo mesto. Pešehonov je bil šele šesti, med ženskami pa je Martina Bukovec zasedla četrto mesto. (FB) Kegljanje - V Slovenj Gradcu je bilo sedmo državno prvenstvo veteranov v kegljanju. Lep uspeh je dosegel Lendavčan Dušan Peric, saj je z 232 podrtimi keglji zasedel prvo mesto in postal državni prvak. (MŽ) Strelstvo - V Štorah je bilo tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško za kipec livarja. Med pomurskimi ekipami je bila najboljša Pomurka iz Murske Sobote, ki je s 1738 krogi zasedla četrto mesto, Radgona pa je bila s 1708 krogi osma. (FM) Kegljaški maraton - V Novem mestu je bil kegljaški maraton slepih in slabovidnih Slovenije. Med 7 ekipami je bila tudi ekipa MDSS Murska Sobota in zasedla četrto mesto s 1858 podrtimi keglji. Med posamezniki pa je bil prvi Maučec s 490 keglji. (TK) Pikado - V Dravogradu je bilo izbirno tekmovanje invalidov za državno prvenstvo v pikadu. Sodelovali sta tudi ekipi DRŠI iz Murske Sobote. Ženske so zasedle z 2.979 točkami peto, moški pa z 2.247 sedmo mesto. (TK) Košarka 1. B-liga moški Nova Gorica 2 2 0 162:107 4 Rad. - Creal. 2 2 0 179:151 4 Ilirija 2 2 0 171:152 4 Ten Krško 2 2 0 170:157 4 Bežigrad 2 1 1 162:149 3 Kemoplast 2 1 1 166:159 3 Elektra 2 1 1 153:157 3 Banex 2 1 1 163:179 3 Radovljica 2 0 2 168:177 2 U. Olimpija 2 0 2 133:157 2 Pl. laguna 2 0 2 117:146 2 Hrastnik 2 0 2 110:163 2 1. liga ženske Ingrad Celje 3 3 0 210:154 6 Sežana 3 2 1 199:188 5 ADD Ilirija 3 2 1 178:169 5 Imos Ježica 2 2 0 197:100 4 Pomurje Sk. 3 1 2 162:239 4 SKB Ježica 2 1 1 136:123 3 Odeja Mar. 3 0 3 179:208 3 Maribor 3 0 3 142:222 3. Atletsko prvenstvo osnovnih šol Učenke soboške tretje osnovne šole so v polfinalu ekipnega atletskega prvenstva osnovnih šol Pomurja, Koroške in Štajerske, ki je bilo v Mariboru, med devetimi ekipami zasedle drugo mesto. Najbolje sta se odrezali Laura Korčulanin in Lučka Cvetko, ki sta zmagali v teku na 300 in 1000 m. Tudi druge tekmovalke so dostojno zastopale Pomurje in šolo pod vodstvom mentorice Mirjane Hiršl. Na fotografiji: v zadnji vrsti od leve: Gornjec, Praprotnik, Bransberger, Korčulanin, Cvetko, Petrič, Baranja in M. Brunec; srednja vrsta: Tratnjek, Uršič; sedijo: Zekovič, Kuzma, Hiršl (mentorica), Zver, P. Brunec, Lebar. (Jasmina Opeč) Prva državna nogometna liga Pohorje : Mura 0:1 Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 400. Sodnik: Govedarevič (Ljubljana)-Strelec: 0:1 Cipot (43). Mura: Nemec, Ošlaj, Cifer, Gabor, PimafPetrov! , Lukič, Baranja (Žilavec), Vogrinčič, Mesarič (Dvoršak), Cipot, Ristič. Potrošnik: Korotan 1:3 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.000. Sodnik. (Portorož). Strelci: 0 : 1 Breznik (52), 0 : 2 Zildžovič (74), 0: 3 Johcl > : 3 Popescu (85-11 m). Potrošnik: Kuzma, Novak, Ulen, Tratnjek, 1 Adjei (Kendič), Pevnik (Bukovec), Baranja, Kokaš (Širec), Bedo, Druga državna nogometna liga Nafta : Jadran 2:2 . Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 300. Sodnik: Ihan (Ljubljana)- r 1:0 Zver (19), 1:1 Koradin (52), 1 : 2 Mamič (73), 2 : 2 Gerenceu ■ Nafta: Magdič, Hozjan, Novak, Drvarič, Gabor, Tompa, Koša ( a Škerbič (Horvath), Gerenčer, Zver, Gomboc. Elan: Črenšovci 2 :0 Novo mesto - Igrišče Elana, gledalcev 250. Sodnik: Kogej (Idrija). . 1 : 0 Lukič (19), 2 : 0 Radič (87). Črenšovci: Karoli, Kolar, na (Tratnjek, B. Horvat, Pucko, Plej, Kustec, Pintarič, Krapec, Vori ( Brunec. Tretja državna nogometna liga Kerna : Beltrans 4 :1 g|ci 0 Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 100. Sodnik: Velički (Mariboč 4:1 : 1 Sunčič (11), 1 : 1 J. Kutoš (34), 2 : 1 Banfi (40), 3 : 1 Rakar? □ Bat* J. Kutoš (80). Kerna: Maučec, Kuplen, D. Banfi, Maček, lvanclCge|trans: Rakar, Kuhar, Bočkorec (Vlaj), Škedelj (E. Kutoš), JK. KutoS„ ečnjak Balažič, Hanžekovič, Kosi, Pučko, A. Osterc, Kavaš(Fras), Modlic, Puhar (Kolb), Sunčič, Ropoša. Turnišče: Čarda 1:1 .„. 0 .. afrelC3‘ u Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Klinc (Ptuj)-: 1 Titan (9), 1 :1 Ternar(72). Turnišče: Dominko, Lutar, Pren > Pucko, Ternar, Kreslin (Houbar), Žižek (Vegič), Lebar, (Zver). Čarda: Fekonja, Čarni, Meničanin, Jaklin, Antolin, Olgo, Horvat (Matuš), Kerec, Titan, Cmor (Hajdinjak). Hotiza : Bratonci 2 : 0 $^1. Hotiza - Igrišče Hotize, gledalcev 150. Sodnik: Lešnik (Rošnja)- Lac^ : 0 Ritlop (64), 2 : 0 Albin Lackovič (71). Hotiza: Plej, Hozjan, AID vič, Jakšič, Farkaš, Antolin, Albert Lackovič, Kerek, Robert Lac o Gy6rkoš (Cigan). Bratonci: Kuzma, Kreslin (Jerebic), M. Horva, Zlatar, Forjan, Duh, Antolin, Tkalec (Koren), Mertuk, Panker. Goričanka Big Fun : Tromejnik Slovenica 1: A Rogašovci - Igrišče Goričanke Big Fun, gledalcev 350. Sodni K (Radlje). Strelci: 0 : 1 J. Horvat (31), 0 : 2 Cener (50), 0:3 og : 4 Rogan (61), 1 : 4 Kuzmič (85). Goričanka Big Fun: Fe ^^5, Gumilar, Gider, Ficko, Šuša, Kosednar (Huber), Kren (Raisar p, Zi’1’1' Turza (Kuzmič), Lapoša. Tromejnik Slovenica: Husar, a ^Ro^' Šalamon, Kranjec, Dobrina (Hajdinjak), G. Zrim, J. Horvat ( Cener (Benko), B. Horvat. Odranci: Renkovci 0: 0 Pdranci - Igrišče Odranec, gledalcev 300. Sodnik: Kerč^agj| Hoziarl Odranci: Marič, Kerčmar, S. Virag, Berendijaš, Sim. (Zadravec), Vegič, Marinič, A. Kavaš (D. Virag), Pozderec, ■ gojnec, ' vci: A. Lebar, Plej, Trček (Kerman), Nežič, S. Bojnec, Litrop. Ritlop, Kocet, S. Lebar, D. Ritlop. Kobilje: Polana 4:0 , st> Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 200. Sodnik: Karmel <^ar $ Koc®* : 0 Šijanec (22), 2 : 0 Radikovič (64), 3 : 0 Danč (80), 4 ■ ’ Kobilje: Zver, Rituper, Kocet, Muler, J, Bukovec, S. Bukov1 p, pz Šijanec (Gregorec), Trajber(Prendl, Penhofer), Radikovič- pa| (Gost° D. Žižek, Biro, Le. Imre, Hozjan, Baranja, Klujber, Kercm Cvetko, La. Imre (Horvat). Streli Lesoplast: Bakovci 2:1 neš Križevci - Igrišče Lesoplasta, gledalcev 300. Sodnij ^ggopla?1^^ Strelci: 1:0 Oršoš (13), 2 : 0 Šebok (18), 2 :1 Viher< sarič, Bebok, Malačič, Čerpnjak, Cor, Jandrašič (Tibo a), ^0|Cfnan I Oršoš (Potočnik), Kutoš, Pojbič (Žido). Bakovci: Gregom ,torba Kološa, Živič, Bagola, Donša, Veindorfer, Krančič, Viher, Verban' V tretji državni nogometni ligi vzhod so po osmem kolu brez poraza še tri moštva (Renkovci, Kobilje in Lesoplast). Vodeči Renkovci, ki imajo najboljšo obrambo, saj so dobili le tri zadetke, so gostovali v Odrancih in igrali neodločeno. Kobilje je z visokim rezultatom odpravilo Polano, Lesoplast pa je premagal Bakovce. Za največje presenečenje so tokrat poskrbeli nogometaši Tromejnika Slovenice iz Kuzme, ki so v Rogašovcih v goričkem derbiju prepričljivo premagali Goričanko Big Fun in prvič zmagali. S tem so se tudi otresli zadnjega mesta. Presenečata tudi visoka zmaga Kerne z Beltransom iz Veržeja in zmaga Hotize z Bra-tonci. V osmem kolu so prvo točko osvojili nogometaši Turnišča, ki so doma igrali neodločeno s Čardo iz Martjanec. Novo vodstvo (predsednik Jože Kocet, strokovno vodstvo Franc Gorza, Franc Litrop in Mirko Škalič) napoveduje, da je to začetek boljših časov. FERI MAUČECI 1.SNL Rezultati - 9. kolo Pohorje : Mura 0 : 1 Potrošnik: Korotan 1 3 Publikum.; Primorje 3 : 1 Gorica : Rudar 0 : 1 Olimpija : Domžale 2 । ■ 0 Dravograd : Maribor 1 : 3 Maribor 9 9 0 0 32:8 27 Rudar 9 6 1 2 16:10 19 Olimpija 9 5 0 4 20:15 15 Mura 9 4 2 3 12:9 14 Primorje 9 3 3 3 18:15 12 Gorica 9 3 3 3 13:12 12 Dravograd 9 3 3 3 11:14 12 Korotan 9 2 5 2 12:12 11 Publikum 9 2 5 2 12:12 11 Domžale 9 2 2 5 8:20 8 Polrošnik 9 0 4 5 4:16 4 Pohorje 9 0 2 7 4:22 2 2. SNL Rezultati - 9. kolo Nafta : Jadran 22 Elan : Črenšovci 2 : 0 Železničar: Triglav 3 : 0 Aluminij: Šentjur 3 : 0. Koper: Avtoplus 4 : 0 Tabor: Drava 2 : 1 Šmartno.: Rogoza 1 : 2 Zagorje : I. Gorica 3 : 1 Tabor Elan Koper 9 7 1 9 7 1 9 6 2 1 1 1 22:4 22 20:7 22 27:7 20 Železničar 9 5 2 2 12:5 17 Aluminij 9 5 1 3 15:8 16 Šmartno 9 5 1 3 19:15 16 Triglav 9 5 0 4 14:10 15 Zagorje 9 4 2 3 15:11 14 Šentjur 9 3 3 3 9:11 12 Jadran 9 3 3 3 9:12 12 Rogoza 9 3 2 4 8:12 11 Drava 9 2 2 5 11:13 8 Nafta 9 1 3 5 8:18 6 Črenšovci 9 1 3 5 6:24 6 Avtoplus 9 0 3 6 3:22 3 I. Gorica 9 0 1 8 6:25 1 3. SNL vzhod Rezultati - 8. kolo Kerna : Beltrans 4 : 1 Hotiza : Bratonci 2 : 0 Odranci : Renkovci 0 : 0 Goričanka : Tromejnik 1 : 4 Turnišče : Čarda 1 : 1 Lesoplast: Bakovci 2 : 1 Kobilje : Polana 4 : 0 Renkovci 8 6 2 0 13:3 20 Kobilje 8 4 4 0 17:7 16 Lesoplast 8 4 4 0 18:10 16 Čarda 8 4 2 2 15:7 14 Odranci 8 4 2 2 14:6 14 Bakovci 8 4 1 3 11:7 13 Kerna 8 3 3 2 13:12 12 Goričanka 8 2 3 3 9:9 9 Polana. 8 2 3 3 7:16 9 Beltrans 8 1 4 3 13:14 7 Hotiza 8 2 1 5 8:19 7 Tromejnik 8 1 3 4 12:16 6 Bratonci 8 1 3 4 8:16 6 Turnišče 8 0 1 7 4:20 1 1. MNL MS Rezultati - 7. kolo Lipa : Serdica 2 : 1 Grad : Cankova 0 : 2 Tišina : Ižakovci 1 : 1 Apače : Horoš 6 : 1 Prosenjakovci: Ljutomer 1 : 3 Pušča : Rakičan 2 : 4 Apače 7 5 2 0 22:7 17 Rakičan 7 5 2 0 17:8 17 Lipa 7 5 1 1 18:9 16 Serdica 7 4 1 2 24:8 13 Tišina 7 3 4 0 22.14 13 Ižakovci 7 3 2 2 11:9 11 Grad 7 3 0 4 11:7 9 Cankova 7 2 2 3 16:11 8 Ljutomer 7 2 0 5 12.25 6 Pušča 7 1 1 5 11:21 4 Hodoš 7 1 1 5 8:28 4 Prosenjakovci 7 0 0 7 5:30 0 15:16 Liga Triglav Lendava Rezultati - 6. kolo Panonija : Dobrovnik 3 : 3 Petišovci [ Olimpija 1 : 5 Bistrica : Čentiba 0 : 1 Nedelica : Lakoš 2 : 0 Tropovci Černelavci Meteor Triglav 5 2 n 4 13JO 4 1 0 5 1 0 5 O1 4 12^ 12:26 Čentiba Nedelica Bistrica Panonija Dobrovnik Olimpija Lakoš Petišovci 6 6 6 6 6 6 6 6 4 0 4 0 3 1 2 4 2 2 2 0 2 1 2 2 2 0 2 3 3 5 16:12 12:10 16:7 14:10 12:13 13:10 7:12 9:25 12 12 10 10 8 7 7 1 2. MNL MS Rezultati - J■ K 1 .4 Šalovci: Slatin da Dokležovje . HO 2 “ 5 * 4:0 Mali nogomet - PL Rezultati - 5. kolo Flamingo : Triglav 6 : 1 Videm : Junior SNV 4 : 2 G. metuljček : Bulls 2 : 0 Ivanci: Černelavci 3:2 Tropovci: Prosečka vas 5 : 2 Kupšinci : Meteor Kupšinci Videm Ivanci Junior SNV Flamingo Bulls Prosečka vas Grmetuljček 5 4 1 5 5 5 5 5 5 4 0 3 0 3 0 2 2 2 1 2 1 5 2 1 5 : 4 0 1 . 2 2 1 2 2 2 20:12 22.18 15:18 17:21 17:10 22:13 19:17 11:9 13 12 9 9 8 7 7 7 Makoter Dokležovje Roma Slatina Gančani Makoter Bogojina Šalovci Rotunda 7 7 7 7 7 7 7 7 5 1 4 1 33 2 1 1 2 1 2 1 0 2 4 4 6 25:8 23:9 16:10 16^ 18:18 17:31 6:21 2.MNLWtf Nafta vet. Žitkovci Kapca Graničar Mostje Dolina 6 6 6 6 6 3 0 2 2 2 3 1 3 4 10:6 H.8 13:12 13.1 1C* 6:14 f? 16 13 12 1 15 9 9 1 1 4 7. oktober 1999 ŠPORT Pomurka remizirala s Hrastnikom , 'i prvem kolu prvenstva v dr-* rokometni 1. B-ligi je Pomu-^av Murski Soboti gostila Hra-in igrala neodločeno 24 : 24 11). Pomurka je bila boljši jasprotnik in ves čas tekme vodi-a'nekaj časa tudi s 6 zadetki. pomurka Krog Bakovci: D. Kolmanko, 2, Škraban, ''Lovenjak, Merica, 1, S. Husar, ■Sedenja, A. Vereš 4, S. Buzeti, .',D- Buzeti, 2, B. Vereš, Zajnko-*'Ritonja, 4, Roškar. (FM) zmaga Arconta ''prvem kolu prvenstva v drugi ^•ni moški rokometni ligi vzhod 1 rcont iz Radgone gostoval v “Pfeh in prepričljivo z 31 : 24 premagal Duplje. Radini so bili boljši nasprotnik in Začetka vodili. P'oont Radgona: Kocuvan, ^'"tanč, 1, Smolko, 4, Zor-fl'^0,6, N. Klun, 7, Kepe,' ’ 6stovar, Žinkovič, 3, L. Klun, Pometači Doma Žabnice so L?553" ^azkrižje s 25 : 21. 5*Jezersko : Polet ni bila odi- • H ■ > Rokometaši Pomurke Krog Bakovci so v svojem prvem nastopu v 1. B-ligi s Hrastnikom osvojili le točko. Fotografija: N. Juhnov Hitrostno rolanje Andrej Šiftar - trener OK Beltinci Obdržati status drugoligaša V soboto se začne prvenstvo v drugi državni moški odbojkarski ligi, kjer nastopata ekipi Ljutomera in Beltinec. Tokrat smo obiskali novega drugoligaša Beltince, ki bodo štartali v novi sezoni z novim trenerjem Andrejem Šiftarjem. Gre za nekdanjega igralca Pomurja in Ra-denec, ima pa tudi nekaj trenerskih izkušenj, saj je bil pomočnik trenerja Jurija Čopija pri soboškem prvoligašu Vigrosu. Sicer pa smo se z Andrejem Šiftarajem pogovarjali o pripravah, igralski zasedbi in željah v novem prvenstvu. - V ekipi Beltinec igra več študentov. Kako ste se pripravljali in uresničili program priprav? »Priprave za novo tekmovalno sezono smo začeli konec avgusta. Tenirali smo doma na igrišču in v Tanja Koren in Jasna Santavec najboljši V Lendavi je bilo finale slovenskega pokala v hitrostnem rolanju, ki ga je pripravilo ŠD Do konca. V ekipni konkurenci je RK Murska Sobota po petih tekmah zasedel tretje mesto s 468 točkami, ŠD Do konca Lendava pa s 375 točkami četrto mesto. na travi ^'Toplice premagale Svobodo V posamični konkurenci sta bili po petih tekmah najuspešnejši Tanja Koren (Lendava) pri kadetinjah in Jasna Šantavec (Murska Sobota) pri mladinkah, ki sta zmagali na kratki in dolgi progi ter postali pokalni prvakinji. Naslove pokalnih prvakov na kratki progi sta osvojila: Manue-la Bogdan (Lendava) pri mlajših deklicah in Miha Cvornjek (Murska Sobota) pri kadetih. Na dolgi progi je po petih tekmah zmagal Davorin Šijanec. (F. Bobovec) dvorani Osnovne šole v Beltincih. V začetku, ko so bili študentje še doma, smo trenirali štirikrat tedensko in program v celoti uresničili. Sedaj treniramo trikrat tedensko, vendar se zaradi odsotnosti študentov vsi skupaj dobimo le ob petkih. To nam povzroča nekaj težav pri uigravanju ekipe.« - Ali ste se z uvrstitvijo v drugo državno ligo igralsko okrepili? »Od igralcev, ki so si priborili tekmovanje v drugi državni ligi, ni odšel nihče. V ekipo pa smo vključili nekaj mladih in obetavnih domačih igralcev. To so: Danijel Jerebic, Jernej Sobočan, Sebastjan Balažič, Andrej Vulje in Marko Mesarič. Jedro ekipe bodo sestavljali: Stanko Gobec, Igor Prša, Gorazd Gider, Črtomir Časar, Uroš Gumilar, Primož Horvat, Marko Janža in Igor Čener. Po potrebi bomo v ekipo vključili tudi Bojana Balažiča, Janka Hochstatterja, Bojana Novaka in Mitjo Janžo.« - Kaj pričakujete od tekmovanja v drugi državni ligi? »Ker lahko tedensko vsi skupaj treniramo le enkrat in ker smo novinci v drugi državni ligi, si želimo obstanek v ligi. Vsaka boljša uvrstitev bo za nas lep uspeh.« (FM) Jubilej kolu prvenstva v slo-! banski ligi v hokeju na travi ^^^le presenečenje Mora-I so nepričakovano Svobodo iz Ljubljane z | Muša). Mursko Soboto s 6 : 1 (R. Mesraič 2, P. Forjan, B. Tivadar, Stanko in Štiblar za Lek ter Županek za MS). lz Lipovec pa je premagal Lek Triglav Svoboda M. Toplice M. Sobota 2 2 2 3 2 1 0 o o o 0 0 0 1 1 2 1 10:1 4:3 3:3 1:6 1:6 6 3 3 3 0 V tretjem kolu prvenstva v slovenski mladinski ligi v hokeju na travi sta bila dosežena naslednja rezultata: Murska Sobota : Lek 1 : 3 in Triglav : Triglav (d.) 1 : 0. Deset let KK Tromejnik Kuzma ^ojka । ^z Pomurja v Kamniku [SeSeie prvenstvo v prvi državni moški odbojkarski! ligi. Pomurje iz V, te ie gostovalo v Kamniku in izgubilo z domačim Žurbi Team . Pr^S 0(25:10, 28:26, 25:14). 8premenjena ekipa Sobočanov se je le v drugem nizu uspe-'St, ?a boljšim domačinom, ki so zasluženo zmagali. Pomurje: Hor-6rec, Čeh, B. Marič, Š. Marič, Topovšek, Fujs. (FM) Svoboda Triglav (d.) Triglav Lek M. Toplice M. Sobota M. Toplice (d.) 4 3 3 3 2 3 2 2 1 2 0 2 0 1 1 10 1 0 o o 1 1 1 1 2 2 7:5 4:1 3:2 5:7 4:1 6:6 0:7 7 6 6 4 3 3 0 Kegljanje Visoka V Len^^^0 Prvenstva v tretji slovenski košarkarski ligi vzhod je Kun-J.Sid Premagala Miarte Lindau z 78 : 70 (31 : 35). Strelci: Zrna SGorP/’ ^or 13, Sijarič 9, Granfola 9, Hozjan 3, Gašparič 2, Hor-V^mk01’^’ Bobovec) kSe q 9u tretje državne košarkarske lige vzhod je mlada ekipa ik^Pr 1 o6^Va gostovala pri Lenartu in izgubila s 63 : 67. Strelci: ’ ^akula 17, A. Novak 8 in Bojnec 8. V tekmovanju druge s 1košarkarske lige je' Radenska Creativ premagala 0 : 97. Strelci: A. Novak 27, T. Novak 25 in Maje 22. (M) zmaga Nafte ---------------—--------- klu b k« -------------— -----------------------------*---*— C«*8* ki je po soboških osnovnih šolah organiziral i ^rsk o 6šč'n’ vpisuje ob torkih in četrtkih ob 17.30 v domu Par- C^Al- novečlane- 6s Jančič iz Ljutomera, član Impola iz Slovenske Bistrice, -d0 lQslovensko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v judu, ki %l6ni °^°bra v Birminghanu v Angliji. To bo njegov drugi nastop Prvenstvu. (NŠ) Košarka v Avstriji je bil med-Ni,^. ni tek na 7,6 km dolgi '6'e za pokal avstrijske f ^r i-n^beloval je tudi Geza ženska) in zasedel S'atini ie bil drugi ro-opeloval je tudi Slavko . h Ornie Radgone in v teku " SL članih zasedel tretje »"6^ ''"brskem šahovskem I M S turnirju, ki ga je pri-I endava, je sodelovalo je Vučko z 9 b.T^Gaborjem.B.Strba-p.^Todorov ičem, 5,5 V drugem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Nafta v Lendavi visoko s 7 : 1 (5354 : 5125) premagala Žalec Rogaško.' Za Nafto so zmagali: Peric, 959, Radakovič, 926, Horvat, 898, Žalik, 891, in Matko, 877 podrtih kgeljev. Tekmovala sta še Matjašič - Ro-šič, 803 podrti keglji. Kegljavci Rolo Sternada iz Maribora pa so premagalo Radensko s 5 : 3. (5163: 5137). Za Radensko so zmagali. Drvarič, 855, Kučan, 919, in Steržaj, 894, tekmovali pa so še: Šebjanič, 840, Harc, 855, Kos, 408, in Emeršič, 371 podrtih kegljev. (MŽ, RD) Karate klub Tromejnik iz Kuzme, ki ima 40 aktivnih članov, letos praznuje 10-letnico delovanja. Bilo je septembra, leta 1989, ko so se karateisti, ki so do tedaj nastopali za Karate klub Murska Sobota, odločili, da bodo ustanovili svoj klub. Začetki so bili težavni, saj niso imeli možnosti za vadbo in so trenirali v gasilskem domu. Šele po ureditvi telovadnice pri OŠ Kuzma so lahko začeli z načrtnim delom z učenci Osnovne šole Kuzma. Po petih letih delovanja so svojo dejavnost razširili tudi na Osnovno šolo Cankova, letos pa tudi pritegnili učence iz OŠ Sveti Jurij in Grad. V času delovanja so člani kluba dosegli vidne rezultate doma in v tujini. Največ zaslug za to ima predsednik kluba, mojster karateja 2. DAN Marjan Solar, ki se s karatejam ukvarja že osemnajst let in svoje bogate izkušnje uspešno prenaša na mlade tekmovalce. Poleg njega so za razvoj karateja na Kuzmi zaslužni tudi mojstri karateja Zadravec, Sušeč, Rozman in drugi. S strokovnim znanjem na raznih seminarjih pa jim veliko pomagajo tudi glavni inšpektor S. K. I. zveze Slovenije Ivo Čerič, 5. DAN, glavni inšpektor S. K. I. zveze Švice Rikuto Koge, 7. DAN in glavni svetovni inšpektor Kanazave, 9. DAN. Danes so v širšem slovenskem prostoru že dobro znana imena karateistov iz Kuzme, kot so: Mateja Recek, Damir Horvat, Denis Kristl, Polonca Hull, Valentina Trajbar in Doris Kristl. Za njimi pa dosti ne zaostajajo tudi drugi člani in članice kluba. O uspehih kluba dovolj zgovorno priča tudi 10 zlatih, 5 srebrnih in 16 bronastih kolajn, ki so jih dosegli v zadnjem tekmovalnem letu. Njihovi uspehi pa bi lahko bili še večji, če bi imeli potreben denar. Domicilna občine se izgovarja na trenutno krizo, pomoč pa so jim dale poleg domače tudi občine Cankova, Rogašovci in Grad. Sicer pa se klub preživlja iz prispevkov sponzorjev in donatorjev ter s članarino. Razumevanje do kluba imajo tudi šole, saj dajo na razpolago telovadnice. Karate klub Tromejnik iz Kuzme se je uveljavil tudi pri organizaciji tradicionalnega karate turnirja za pokal Tromejnik, na katerem se vsako leto zbere blizu 200 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. (FM) Druga zmaga Radenske Creativa V drugem kolu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska Creativ v gosteh premagala Elektro iz Šoštanja po podaljšku s 101 : 85(82 : 82, 42 : 39). Gostje so bili boljši nasprotnik ter ves čas vodili in imeli štiri sekunde pred koncem tri točke prednosti, vendar je prejšnji igralec Radenske Milič v zadnjih sekundah Rokoborba Uspešni Pomurci V Gradcu v Avstriji je bil mednarodni mladinski rokoborski turnir v grško-rimskem slogu. Med 49 tekmovalci iz štirih držav so sodelovali tudi Sobočani. Najuspešnejši je bil Jure Kuhar (63 kg), ki je zasedel drugo mesto. Aleš Krojs (54 kg) in Matej Hull (130 kg) sta bila peta. (RB) V Kaposvaru na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje dečkov in deklic v rokoborbi prostega slogu. Slovenijo so zastopali tekmovalci Mlekoprometa iz Ljutomera in dosegli odličen rezultat. Prva mesta so zasedli Niko Horvat (do 37 kg), Sašo Hladen (do 38) in Simon Novak (do 35 kg). Tretja sta bila Mihaela Čirič (do 38 kg) in Tadej Kavaš (do 41 kg). (NŠ) rezultat izenačil. To je bila druga zaporedna zmaga Radenske Creativa. Strelci: Oček 25, Meško 18, Želj 15, Karlo 11, Niderl 11, Besediš 7, Bratkovič 7, Ulaga 4. (FM) Pričakovan poraz Pomurja Skiny V tretjem kolu prvenstva v prvi slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa državnih prvakinj Imos Ježica iz Ljubljane v Murski Soboti po pričakovanju premagala mlado ekipo Pomurje Skiny z 97 : 43 (46 : 27). Strelke za Pomurje Skiny: Svetinova 15, Orijeva 11, Horvatova 9, Pušenjakova 6 in Gorčanova 2.(FM) Na drugi pokalni tekmi v karateju, ki je bila v Limbušu, so sodelovali tudi tekmovalci iz pomurskih karate klubov: Ljutomera, Mura-kena iz Murske Sobote, Civitasa iz Murske Sobote, Radenec in Murske Sobota ter dosegli lep uspeh. Med Ljutomerčani je bil v katah najuspešnejši Staša Žibret, ki je zasedel prvo mesto, Sara Bolkovič je bila tretja.V borbah je zmagal Samo Prelog (48 kg), Jure Lebarič (38 kg) in Aleš Preglej (48 kg) sta bila druga, Miha Feuš (38 kg) pa tretji. Pri Mura-kenu sta bili v borbah najuspešnejši Andreja Benkič (48 kg) in Lea Sedonja (nad 48 kg), ki sta pri st. deklicah zasedli prvi mesti. Druga sta bila Andrej Gomboc (48 kg) in Roland Horvat (58 kg), tretja pa Sara Horvat (nad 45 kg) in Sanja Jezernik (48 kg). V katah se je izkazala ekipa st. deklic Mura-kena (Jezernik, Benkič, Gomboc), ki je zasedla prvo mesto, ekipa st. dečkov pa je bila tretja. V katah je Andrej Gomoc zasedel tretje mesto. Najboljša pri Radencih je bila Ines Satler (38 kg), ki je zasedla tretje mesto. Pri Civita-su sta Jasminka Kovač (48 kg) in Denis Ficko (nad 58 kg) zasedla tretji mesti. Pri RK Murska Sobota je bil v katah najboljši Dejan Novak, ki je zmagal pri st. dečkih, Tina Berden je bila pri malčicah druga. Ekipa malčič (Berden, Gabor,. Časar) je zasedla prvo mesto, ekipa st. dečkov je bila druga, ekipi ml. in st. deklic pa tretja. V borbah je pri ml. deklicah zmagala Nataša Voroš (48 kg), Luka Peroš (48 kg) in Maja Sr-pak (nad 48 kg) sta bila druga, Marko Rožič (nad 48 kg) pa tretji. (NŠ, RH, DS, IT) 20 ZA TOPEL DOM ______z. oktober 1999, W8M Toplo, varčno, a tudi varno! zen, ekonomsko upravičen in varen. To pa je zelo težko, zato je bolje poiskati pomoč strokovnjaka. Na porabo energije v stavbi namreč lahko vpliva kup dejavnikov: lokacija stavbe oziroma podnebne razmere in drugi vplivi okolja, postavitev zgradbe in njenih prostorov, toplotne lastnosti objekta oziroma njegova konstrukcijska zasnova. Pomembne so tudi želje in navade stanovalcev. Izbor pa je treba narediti še ob upoštevanju razpoložljivih virov energije, ki so tudi odvisni od naravnih danosti določene dežele in njihove cene. Predvsem zadnje čase postaja čedalje aktualnejša ekološka sprejemljivost sistema. Dobro toplotno zaščitene zgradbe potrebujejo, na primer, manj energije za ogrevanje, to pa pomeni tudi manjše onesnaževanje okolja. Prav tako je dobro izbrati goriva, ki izgorevajo okolju prijazno (plin), ali sisteme za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Kadar uporabljamo goriva slabše kakovosti, predvsem premog ali lignit, pa moramo pravilno kuriti, da pri izgorevanju nastaja čim manj škodljivih snovi. vanjskih kompleksov, in sicer okoli 15. oktobra. Zasebni porabnik, ki ni vezan na distribucijski sistem toplarne, bo dom začel ogrevati seveda v skladu z lastnimi potrebami. Uporabljamo različne ogrevalne sisteme; nekateri se zanašajo na enega samega, drugi pa glavni način ogrevanja povezujejo vzporedno še z drugimi. Sodobni človek pozna široko paleto možnosti ogrevanja: toplovodno, lokalno, centralno, daljinsko in ogrevanje s plinom. Da bi zmanjšali stroške ogrevanja, nekateri uporabniki še vedno kurijo najrazličnejše odpadke, zmesi naftnih derivatov, odpadno olje in podobno, kar je seveda dvorezen meč. Tudi če bi si upali zanemariti ekološko plat, bi morali pomisliti vsaj na to, da je kurjenje teh odpadnih zmesi zelo nevarno zaradi povečane možnosti požara. Še vedno se premalo ljudi zaveda, kako pomemben je popoln pregled kurilnih naprav in grelnih teles pred začetkom kurilne sezone. Kar zadeva varnost, bo torej še naprej držal izrek, da je »bolje preprečiti kot zdraviti«. MILAN JERŠEi Bo v blokovskih naseljih najmanj težav s kurjavo? Foto: JZ Sonce vsak dan bolj in bolj izgublja svojo moč in temperature bodo vztrajno padale; poletje se je prevesilo v jesen, jesen pa bo zamenjala zima. To je tudi čas, ko začnemo misliti na ogrevanje, ki nam mora v naslednjih hladnih mesecih dobro služiti. In ko zavejejo hladni vetrovi, je pomembno, da imamo toplo zavetje doma. Pred prihodom zime se mnogi verjetno sprašujete, kako najceneje in okolju neškodljivo ogreti svoj dom. Ogrevalni sistem moramo izbrati tako, da se bomo dobro počutili, da bo energijsko varčen, ekološko prija- Zdaj moramo torej dobro premisliti - posebej, če ne živimo v bloku, ampak v zasebni hiši z lastnim sistemom ogrevanja -, katero gorivo bomo uporabljali, na kaj moramo biti pozorni pri njegovem nakupu, kako se »držijo« naše kurilne naprave, ali so dotrajane, potrebujejo manjše ali večje posege ... Morda tudi premišljujete, da bi obstoječi ogrevalni sistem nadomestili s sodobnejšimi, učinkovitejšimi napravami? Odvisno od temperature -običajno takrat, ko srednja zunanja pade pod 12 stopinj Celzija - se začne ogrevanje stano- u radna kurilna sezona se začne, ko temperatura tri dni zapored ob 21. uri ne doseže 12 stopinj Celzija. Najpozneje takrat začnejo toplarne v večjih mestih oskrbovati gospodinjstva s toplotno energijo. Posamezni odjemalci, ki so priključeni na daljinske ogrevalne sisteme, pa lahko začno ogrevati stanovanja tudi prej. Zadostuje, da jim pooblaščena oseba vključi toplotno postajo. Precej ljudi živi tudi v stanovanjih z individualnim ogrevalnim sistemom. Največkrat je to centralna Poskrbite za brezhibnost ogrevanja Kaj kmalu bo vreme že tako hladno, da bivanje v zaprtih prostorih brez dodatnega ogrevanja ne bo nič več prijetno kurjava, v njenem kotlu pa kurilno olje ali plin, čeprav marsikje še vedno najbolj prisegajo na trdagoriva. Če ste v lanski zimi precej pokurili, je zadnji čas, da poskrbite za novo zalogo kurilnega olja in premoga, poskrbite pa tudi za to, da bo ogrevalni sistem brezhibno deloval vse do pomladi. Ogrevalni sistem je sestavljen iz naprav, katerih vzdrževanje zahteva bolj ali manj posebna znanja, torej strokovnjake, ki se na posamezne naprave tu6i spoznajo. Marsikaj pa lahko postorite tudi sami, posebno še pri lokalnih kurilnih napravah na trdo gorivo. Pri zahtevnejših kurilnih napravah, kot so plinske peči, plinski grelniki ali kotli z oljnimi gorilniki, pa je za popravilo treba več znanja in opreme. Kaj lahko naredimo sami? Nekatera dela lahko opravite sami. To velja predvsem za lokalni sistem ogrevanja. Centralni ogrevalni sistem je po zgradbi in delovanju zahtevnejši, zato.je treba pre- Preverite, ali so ventili centralnega ogrevanja v primernem stanju! gled in servisiranje prepustiti ustreznemu strokovnjaku. Pri vseh kurilnih napravah pa lahko sami opravite naslednje: preverite zalogo goriva in ga po potrebi tudi kupite; - iz prostorov z rezervoarjem, kurilno napravo ter dimnovodnimi napravami pospravite vse gorljive materiale; - preverite tesnost rezervoarja za kurilno olje in dovodne cevi do gorilnika, preglejte filter pred gorilnikom; - uredite varen, dostop do vseh naprav ogrevalnega sistema (predvsem kotla in dimnika); - preglejte tesnost kurilne naprave dimnika in drugih delov ogrevalnega sistema (predvsem cevi in radiatorje); - preverite tlak vode v kotlu ali drugih kurilnih napravah in jo po potrebi dotočite; - preverite obratovanje obtočne črpalke; - preizkusite, ali so v primernem stanju vsi ventili kurilne naprave; - odzračite ogrevalni sistem, zlasti če ste morali vodo dotočiti, od- zračevanje ponovite tudi potem, ko ste vodo segreli nad 85 °C; - če imate kurilno napravo na trdo gorivo, preverite regulator temperature in ga nastavite; - preverite tesnost kurilne naprave in po potrebi zamenjajte tesnila na vratcih ali tesnilni kit na fiksnih sestavnih delih peči, štedilnikov, kaminov ali lončenih peči; - preverite, v kakšnem stanju sta dimnik in dimniški priključek, če tega ni naredil dimnikar; - poskrbite, da ob prezračevalnih napravah ni predmetov, ki bi ovirali dovod in odvod zraka v prostor s kurilno napravo; - zamenjajte dotrajane dele kurilnih naprav, kot so rešetka kurišča, vratca, pepelnik, kuhalna plošča pri štedilniku, dimniški priključek, rešetke prezračevalnih naprav; - toplotno izolirajte neizolirane cevi, predvsem tiste na primernem delu ogrevalnega sistema; - na dele ogrevalnega sistema namestite oznake in preprosta navodila za upravljanje z ogrevalnim sistemom, če ga bo občasno upravljal kdo, ki se na to manj spozna. Pripravljeni na hladnejše dni Z jesenjo se pojavijo skrbi z ogrevanjem - Kako je urejen^ oarevanie stanovaniskih blokov v svetu ob Muri Murska Sobota: Prihranki pri kurilnem olju Kot zatrjuje Anton Benkovič, vodja enote Energetika podjetja Komunala iz Murske Sobote, so se na novo kurilno sezono pravočasno in dobro pripravili. V minulih mesecih so namreč opravili vsa potrebna vzdrževalna dela. »Za nami so tudi rutinski servisi in pregledi posameznih kotlovnic. Eden od kotlov v ulici Staneta Rozmana 5 v Murski Soboti je žal pokvarjen, zato se z upravljal-cem, podjetjem Fisa, in lastniki stanovanj dogovarjamo o financiranju nakupa novega kotla. Obenem se išče možnost prehoda na ogrevanje z zemeljskim plinom. Ob Lendavski ulici sever pa zamenjujemo plinsko cev, ki povezuje odmerno regulacijsko postajo Platana s kotlovnico. Ta investicija bo stala okrog 1,5 milijona tolarjev. S tem pa ne bo motena oskrba stanovalcev.« V mestu Murska Sobota, kjer je ena velika kotlovnica zmogljivosti 9,5 megavata ob Lendavski ulici in 15 manjših kotlovnic v blokovskih naseljih z okrog 1.900 stanovalci, še vedno prevladuje ogrevanje z ekstra lahkim kurilnim oljem (več kot tisoč stanovanj), medtem ko je do 958 blokovskih stanovanj v kompleksu lendavskih blokov že speljan zemeljski plin. Po Benkovičevih besedah je približno 80 odstotkov rezervoarskih zmogljivosti napolnjenih s kurilnim oljem. Dobili so ga po nižji ceni od običajne, za kar stanovalci plačujejo mesečne akontacije. Lendava: Kar štirje remonti kotlov Kot nam je povedal Ciril Šte-sl, vodja poslovne enote podjetja Komunala iz Lendave, so pred glavno kurilno sezono obnovili štiri kotle in popravili toplovod, ki je puščal, hkrati pa so naravnali radiatorje in ventile v blokovskih stanovanjih. Skupno imajo v Lendavi pet kotlovnic, preostale štiri pa so v Turnišču, Kobilju, Čren-šovcih in Dobrovniku. Tako upravljajo devet kotlovnic, na ogrevanje pa je priključenih približno 715 blokovskih stanovanj in nekaj poslovnih objektov, kot so lendavska občina, policija, razne trgovine in lokali. Prevladuje ekstra lahko kurilno olje, pri čemer so zaloge zagotovljene za naslednje tri tedne. Sicer pa se z lastniki stanovanj sproti dogovarjajo o nakupu potrebnega goriva. Tudi pri njih velja plačevanje mesečnih akontacij (od junija do aprila). Ti zneski so seveda različni od kotlovnice do kotlovnice. Nekoliko višja cena velja za zunanje kotlovnice, kjer naj bi porabili več kurilnega olja, poleg tega pa morajo poravnati stroške dimnikarskih storitev in zagotoviti plače kurjačem. Ljutomer: 19 kurilnic za 560 stanovanj Za ogrevanje in vzdrževanje 19 kurilnic, na katere je priključenih 560 stanovanj v ljutomerski občini, skrbi Komunalno-sta-novanjsko podjetje Ljutomer. Po zagotovilih vodje stanovanjskega programa Milana Cvetka so dobro pripravljeni na bližnje ogrevanje blokovskih stanovanj, katerih skupna površina znaša več kot 32.000 kvadratnih metrov. Povsod še vedno uporabljajo ekstra lahko kurilno olje. Ogrevanje obračunavajo izključno po ogrevalnih površinah, in sicer akontacijsko vse leto z obračunom za obdobje od 1. maja do 30. aprila naslednje leto. Pri tem je’c odvisna od dejanske pt>^' Inega olja in električne ene’ posamezni kurilnici in P 0 stajah. Za vse kurilnic® P pred glavno kurilno z vili servis in nastavitev go1]1 v meritvami sajavosti dimni in izkoristka. Gornja Radgoni Vgradili 50.000' litrski rezervo# In še pogled v radgons^. čino. Direktor Stanovanj munalnega pravi. Radgona Edvard Starc da so ob prehodu iz en kurilno sezono tem J ^rje dali vse ^ovn'ce.!nLine sans' ter marsikje opravi li .stano- cije naprav. Gre za t0-vanjskih hiš in poslov^ rov s sedmimi kotlov^ terimi ogrevajo pnbiznjSkih kvadratnih metrov stanc površin. anieeks^ še vedno lahko kurilno olje, znj ^je va548 uporabnike ,P ^a-največ odjemalce oredvide te v Gornji Fladgon .lnj seZo-vamo, da bomo v ^0 ni porabili okrog 0 vecJ° kudlnegaolja.OP^^^^ rekonstrukcijo dveh Z foških rezervoarjev na ^gt de v Gornji Padg skj reze ' njiju vgradili 50_ odste voar, za kar smem tolarJ^ približno 10 " Poleg tega smo z Takosm nik v eni kotlov^ ^1 tehničnem smislo^ hladnejše dn'’^iitrSki Rj£. vnic na nase j^P 7. oktober 1999 ZA TOPEL DOM *‘KUPOVALNO SREDIŠČE MURSKA SOBOTA ____________Telefon: (069) 348 840, http:Wwww.finander.si SALON POHIŠTVA Tudi zastekleni balkoni prispevajo k prihranku energije. Foto: JZ Kako zmanjšati stroške ogrevanja? veliko pravilnih odločitev Je Potrebnih, da postavite dom, ki vam nudi toplino, varnost in zadovoljstvo, ob tem pa ohrani vašo finančno svobodo. Naj bo ena teh odločitev tudi izbira kakovostne I termoizolacijske fasade < razvite v Kerni Puconci. Pravilno se boste odločili. Termoizolacijska fasada I Mineralnim zaključnim slojem Termoizolacijska fasada brez zaključnega sloja I 690 sit/m 1380 sit/m^ ^ničnih ploščic italijanskih, španskih, čeških in ostalih proizvajalcev sit/m2 i X^n»ka C.27-Bkxl SLOVENIJA TWx3«4(0)Mm> rAXi386(O)M 7« 675 PRODAJNI SALONI -BLED, LJUBLJANSKA. C. 27 ■ LJUBLJANA, BTC-INTER1EK - LLSOBOTA, ŠAVEL C. -KRANJ-PRIMSKOVO - TEL: 064/705 230 • TEL: 061/185 26 42 - TEL: 069/22 941 - TEL: 054/340 090 JA VRATA NA VRATA VRATA CŠIV0 lz ^^negalesa 'Naravno. Prijetno. Naročila po telefonu: 59 207, GSM: 041 716 576 v vašem domu! PARIŠ gozda KI LIP-ov HIŠNI SEJEM ? 9. DO 1110.1999 | Za ljubitelje narave in zdravega nači - stavbno pohištvo iz najboljšega lesa BACH 8 Narava ima prednost JELOVICA, Lesna industrija, d.d., Škofja Loka, tel.: 064/61 30, faks: 064/634 261, http://www.jelovica.si, e-mail: info@jelovica.si • Murska Sobota, Nemčavci 1D, BTC tel./faks: 069/22 921 • Diskont Univerzal Križevci/Ljutomer tel./faks: 069/87 630, 84 104 Prestiž: Gianni Versace 1. V dnevni sobi je dovolj že dvajset, na hodniku pa petnajst stopinj Celzija. Le ena stopinja sobne temperature manj lahko pomeni do šest odstotkov nižje stroške. 2. Skrbno zatesnite vsa okna in vrata, da vam dragocena energija ne bo uhajala na prosto. 3. Zrak v radiatorju onemogoča optimalno kroženje vode, zato moč ogrevanja ni dovolj izkoriščena. 4. Zaradi pipe, iz katere po malem kaplja, vržemo vstran kar deset litrov vode na dan. Če je to pipa za toplo vodo, »odkapija« v kanalizacijo še več tolarjev. 5. Ko pade mrak, spustite žaluzije in odgrnite zavese. Zavese in pohištveni elementi preblizu radiatorjev namreč »obračajo« toploto na prosto! To lahko pomeni tudi do dvajset odstotkov večjo porabo energije za ogrevanje. 6. Prezračujte prostore pri široko odprtih oknih, vendar le nekaj minut. Tako se bo izmenjal le stari, »izrabljeni« zrak, stene in pohištvo pa se ne bodo shladili. Sveži zrak se hitreje segreje! iZenuto & Go. IN PWWf\ KUatNEGf! OM Renato Ritlop, s. p., Markovci 4, 9204 Šalovci PONUJAMO VAM: »KAKOVOSTNO EKOLOŠKO KURILNO OLJE*UGODNE CENE* * MOŽNOST NAKUPA NA VEČ ČEKOV* * BREZPLAČEN PREVOZ DOMOV* VSI KUPCI, KI SE BOSTE ODLOČILI ZA NAKUP KURILNEGA OLJA, BOSTE SODELOVALI V NAGRADNEM ŽREBANJU, KI BO 10. OKTOBRA 1999. NAGRADE: 3 x 500 LITROV KURILNEGA OLJA 7. Perilo sušite na posebnih stojalih, ne na radiatorju. Sicer se lahko pojavi efekt izolacije, zato sobna temperatura pade. Vemo pa, da bolj odprt ventil pomeni višje stroške ogrevanja. 8. Če boste zmanjšali temperaturo radiatorjev za pet stopinj Celzija, preden boste šli spat (na primer eno uro prej), boste na leto prihranili do petnajst odstotkov dragocene (in drage!) toplotne energije. KA-EL TRGOVINA Z ELEKTROMATERIALOM Markišavska c. 16, 9000 Murska Sobota tel.: (069) 36 630, faks: 36 631 VELIKA JESENSKA AKCIJA POPUSTI V OKTOBRU OB GOTOVINSKEM PLAČILU: do 10.000,00 sit.10% nad 10.000,00 sit.15 % POPUSTI VELJAJO ZA VES ELEKTROMATERIAL V ZALOGI! 22 ZA TOPEL DOM Oktober 19992®™» Da ne bomo greli še okolice Izboljšana toplotna zaščita ovoja zgradbe vpliva na ugodnejše počutje ljudi v bivalnem prostoru, saj so notranje površine sten toplejše aloga toplotne izolacije je zmanjšanje toplotnih izgub in s tem stroškov za energijo pa tudi zaščita nosilne konstrukcije pred zunanjimi vremenskimi vplivi (npr. dež, intenzivne spremembe temperature in sončnega sevanja) in njihovimi posledicami (kot so namakanje konstrukcije, zmrzovanje v notranjosti nosilnih zidov, pregrevanje). V stavbah lahko uporabljamo različne toplotne izolacijske materiale, kot so mineralne volne (kamena in steklena), penjeni polistiren, pri lahkih montažnih konstrukcijah pa tudi nasipne toplotnoizolacijske materiale iz skupine naravnih materialov, kot so izolacija iz starega papirja, ovčja volna, bombaž, lan ipd. Kdor svojo hišo dobro toplotno izolira, lahko prihrani tudi do 25 odstotkov energije za ogrevanje, so izračunali strokovnjaki. Dobra izolacija pride prav tudi poleti, saj je v hiši veliko hladneje. Izolacija pa ni pomembna samo zaradi temperature v prostorih. Nepravilno projektirana ali slabo narejena toplotna izolacija lahko povzroča tudi vlago in prepih, zato je najbolje, če se o toplotni izolaciji hiše posvetujemo s strokovnjaki. Kdor se odloči za toplotno izolacijo hiše ali stanovanja, ima na voljo več možnosti. Toplotno izolacijo zunanjih sten naredimo na zunanji strani, saj tako ohranimo toplotno akumuliranost zidov in prekrijemo tudi vsa mesta, kjer je toplotna izolativnost slabša (toplotni mostovi). Pri oknih in vratih naj izolacija, če je le mogoče, sega prav do okvira. Toplotno izolacijo z notranje strani priporočajo le v skrajnem primeru, ko hiše ali stanovanja ni mogoče izolirati od zunaj. Pri izolaciji z notranje strani pa je treba obvezno namestiti parno zaporo. Pri takšni izolaciji postanejo stropna in talna plošča ter vmesne stene toplotni mostovi, zato je treba vsaj za pol metra v prostor izolirati tudi njih. Pri mansardnih stanovanjih je treba temeljito toplotno izolirati streho. Izračunali so, da je mogoče z izolacijo podstrešij prihraniti do 15 odstotkov energije. Zunanje stene naših zgradb je potrebno dodatno toplotno izolirati, saj opečni zidaki ali drugi konstruktivni materiali, ki zagotavljajo zgradbi nosilnost in trdnost, prevajajo preveč toplotne energije. Pri toplotno izoliranem objektu so okna najšibkejši člen v toplotni zaščiti, zato svetujejo okna, ki imajo na eni šipi tanko kovinsko plast za odboj toplotnega sevanja nazaj v objekt, prostor med šipama pa je napolnjen z žlahtnim plinom. Pri takšnih oknih so toplotne izgube približno za polovico manjše od izgub pri običajni dvojni zasteklitvi. Odločite se lahko tudi za tako imenovano nočno zaščito z žaluzijami srebrne barve, zunanjimi roletami, izolacijskimi polkni in podobnim. Roletno omarico je treba toplotno izolirati s spodnje, zadnje in zgornje strani, ker je nad okni toplotna izolativnost najbolj šibka. Tudi s pravilnim tesnjenjem oken in vrat je po izračunih strokovnjakov mogoče prihraniti od 10 do 17 odstotkov energije. Sicer pa so si strokovnjaki enotni, da je izolacija koristna, ker v zgradbi ohranja temperaturo, ščiti proti hrupu, preprečuje nevarnost požarov, zmanjšuje porabo energije za ogrevanje in hlajenje prostorov, varuje okolje ih izboljšuje bivalno ugodje. Servis kurilnih naprav Le pravilno vzdrževane in servisirane kurilne naprave zagotavljajo, da se bomo PoZlfT11 lahko varno in tudi energetsko učinkovito greli ___- o zakonu o dimnikarstvu je treba ob koncu kurilne sezone očistiti dimo-vode in kurilne naprave. Ne bo odveč očistiti tudi peči za kurjenje na kurilno olje, ne le na trda goriva. Če damo po čiščenju in servisu še pravilno nastaviti gorilnik, lahko prihranimo približno tri odstotke goriva. Kdor kurilnih naprav ne čisti redno, porabi vsako leto za enako toploto več goriva, na varnost naprave pa to ne vpliva. Če pustimo obloge od izgorevanja kurilnega olja, žveplo s kon-denzom tvori kislino, ki razje steno kotla, ki zato začne puščati in ga je treba hitreje zamenjati kot redno vzdrževano in čiščeno napravo. Medtem ko kurilno napravo lahko očisti vsakdo sam, je za servisiranje na voljo veliko podjetij. Večina ljudi ne kuri več s premogom in drvmi, ampak s kuril- nim oljem in plinom. Kdor še kuri z drvmi in premogom, mora čistiti kotlovnico zelo pogosto, ker se nabere zelo veliko prahu, saj in pepela. Kotli za centralno ogrevanje so, kot pravijo, »tekači na dolge proge«, zato jih je treba pregledati večkrat med ogrevalno sezono in tudi ob koncu oziroma pred začetkom nove ogrevalne sezone. Obloge, ki nastanejo pri izgorevanju premoga in drv, zmanjšujejo toplotno prehodnost za vodo. Vsak milimeter oblog pomeni 6 odstotkov izgub, če pa so te obloge debele dva do tri milimetre, se izgubi že deset odstotkov energije. Takšne obloge so zelo trdovratne, zato jih je potrebno odstraniti mehansko z ostrim kovinskim predmetom, npr. z izvijačem, strgalom in kovinsko krtačo. Kadar mehansko čiščenje ne zadošča, je potrebno še kemično s tekočinami, ki jih razpršimo po kurišču, nato pa v kotlu zakurimo. Čeprav lahko večino dela opravimo sami, je dobro, da kotel občasno pregleda tudi serviser ali dimnikar. Ta bo poleg čiščenja kurišča pregledal še, kako tesnijo vrata, nastavil regulator,in dimne lopute ter pregledal varnostne naprave. Kotlov za tekoča in plinasta goriva ni potrebno čistiti tako pogosto kot kotle za kurjenje na trda goriva. Največkrat zadostuje dvakratno čiščenje med ogrevalno sezono, ko odstranimo saje s sten kurišča na enak način kot pri kotlih na trdna goriva. Koliko saj se naloži, je odvisno od nepopolnega izgorevanja, ki je večje ob prevelikih kotlih ter ob nepravilno nastavljenem gorilniku, zato strokovnjaki priporočajo, da pokličemo serviserja in zahtevamo nastavitev gorilnika dvakrat letno oziroma pred začetkom vsake ogrevalne sezone. Po izkušnjah je nujni servis potrebno opraviti na vsakih 4.000 litrov porabljenega kurilnega olja. Ena ko velja tudi za nastavitev gorilnika. Z dobro nastavljenim gorilnikom lahko prihranimo tudi do deset odstotkov goriva. Serviser mora vselej, ko ga pokličemo, preveriti in očistiti dovode in filter za gorivo, filter na oljni črpalki v gorilniku, na razpr-šilni šobi, očistiti dovodne kanale za zrak, ventilator in izgorevalne glave gorilnika. Pregledati in po potrebi zamenjati mora tudi elektrode, izolator, pregibne cevi in druge dele. Izmeriti mora saja-vost dima, njegovo temperaturo ter vsebnost ogljikovega dioksida in kurilnega oija. Čistiti je treba tudi dimnik. Kdor kuri na trdna in tekoča goriva, ga mora čistiti enkrat na mesec, pri plinastih gorivih pa vsaj dvakrat v ogrevalni sezoni. Najbolje je, da dimnik čisti usposobljeni dimnikar, ki ga hkrati tudi pregleda in opozori na morebitne poškodbe. Ob prehodu s kurjenja s trdnimi ali tekočimi gorivi Plin je dimnik največkrat potrebno sanirati. V takšnih primerili najprimernejša sanacija z dinami tuljavami iz nerjavečega jek^ ki jih vstavimo v dimnik. V kotlovnici je treba vzdržen' tudi druge inštalacije. Kontrolira1 moramo merilne instrument6'1’ jih, če so pokvarjeni, zameri1'. Enkrat letno moramo pr65^. tudi varnostni ventil, ki se 1^ med ogrevalno sezono zap1^ Tudi raztezno posodo je^ preveriti, saj ima ta varno$,e ment, ki prevzema raztezke0^ valne vode zaradi povišanj perature in tlaka v sistemu-ce ventila priteče voda, je t0^ menje, da je membrano P°lre no zamenjati. Če je pritiskvr tezni posodi nižji od statik6 tlaka v sistemu, lahko tlak sodi povečamo tako, da i° polnimo z zračno tlačilko- Kamin se v naših stanovanjih vse bolj uveljavlja. e se tega zavedamo ali ne, ima za človeka močan simbolni pomen. Materialno ga dojamemo Ni ogrevanja brez omejitev Ko govorimo o ogrevanju, običajno najprej pomislimo naog^21 kot nekaj, kar lahko vidimo in čutimo, kar nam zbuja ugodne, včasih pa tudi strašljive občutke, dojemamo pa ga tudi duhovno kot simbol nematerialnega bivanja in se lahko nanaša na nadnaravne ali celo božanske sile. Lahko bi rekli, daje ogenj temelj človekove civilizacije, in pričevanja iz različnih kultur kažejo, da so ga v davnini povezovali z bogovi. Grki so verovali, da je Prometej ukradel ogenj Zeusu in ga dal ljudem, Zeus pa je potem za kazen poslal nad ljudi Pandoro z njeno skrinjico nadlog, tatu pa prikoval na skalo, kjer mu orel kljuje drobovje. Nekateri razumejo to kot izvirni greh tehnične civilizacije, ker si hočejo ljudje podrejati naravo in njene zakonitosti, namesto da bi se oni podrejali in prilagajali naravnim danostim. Takšno ravnanje je v bistvu uničevalno, izraža pa se v nenehni ekspanziji: ko človek izrabi določen prostor, začne prodirati v drugega, ko izrabi določen energetski vir, začne izkoriščati novega... Morda se zdijo te misli nekoliko visoko doneče, toda prav pri energiji se ta čas najbolj jasno kaže, da si človek ne more podrejati narave brez kakršnihkoli omejitev. Na to bolj mislimo tudi pri ogrevanju stanovanj. Energetska požrešnost V današnjem času postajamo energetsko čedalje zahtevnejši. Danes energije ne uporabljamo samo za ogrevanje, razsvetljavo in pripravo hrane, ampak tudi za pogon različnih strojev - od pralnih in pomivalnih do akustičnih in komunikacijskih. K smotrni rabi energije so nas sprva silili gospodarski razlogi in na lastno pobudo smo začeli ravnati gospodarneje. Toda ko so energetski in ekološki problemi presegli določene meje, so bili potrebni tudi različni državni ukrepi, predvsem prisila (visoko obdavčenje nekaterih energentov ali prepoved uporabe) ali zakonski predpisi, ki določajo minimalne standarde za izdelavo objektov ali njihovih sklopov, tako da uokvirjajo porabo energije v razumne meje. Varčevanje z energijo ima seveda tudi narodnogospodarski pomen. Sistemi tri Pri sistemih ogrevani3 nosti: 1) Lokalno ^^pprosto la J je najstarejši en P J aJa rečemo, da ena PeC se pro to pomeni, da se toP^^ v ogrevalnem teles , ^o- dala, prostor, Ki so znani: od KmečKe P PeC mina do termoakumulac' 2) Centralno 09^". ogre^ Ji je sistem, kjer e ^amo^pto' prostorov. Prostore o eVajaJ ogre-telesi, ki toploto m6 . pan®1 štor (na primer radia*0 J ’ vanje in drugi način1 nrPvanle (jpora 3) Daljinsko og ® |ih m©6' mestnih sosesk a1 pfir^n vpd° blja dvokrožni siste ’ vre irr)a gu katerega dovat3 v slednL p^ od kotla do objek ’ ^ted topioto' mo toplotne P°slaieo(idob'^ plotnih merilnikov po primerno za ogre prostorov. , 7. oktober 1999 ZA TOPEL DOM 23 Tel.: (069) 76 111, faks: 788 340 Dejavnost družbe je proizvodnja, projektiranje in montaža sanitarnih kabin, ekspanzijskih posod in cevnih radiatorjev. Sanitarna kabina Variš je finaliziran 9radbeni element, ki je namenjen vgra-dnji predvsem v stanovanjske ter hotelske objekte. Bistvena prednost tega elementa pred klasično je do 20-odstotno skrajšanje roka gradnje. Izdelujemo jih v kompaktni izvedbi iz lahkega betona in sestavljive iz kovinskih sendvič plošč. Ekspanzijska posoda VARFLEXje obvezen del vsakega sistema central-ns9a ogrevanja ali klimatizacije, rabi pa Za sprejem diletirane vode pri ogrevanju ak hlajenju. delujemo jih v različnih velikostih, tako ^a so primerne za vgradnjo povsod - od naimanjših do največjih objektov. Izdela-ne so po vseh veljavnih slovenskih in predpisih EU. Kontrolo dokumentacije in posod opravlja Republiški inšpektorat parnih kotlov, zaradi česar je dodatno zagotovljena visoka kakovost. Naše ekspanzijske posode se v primeru okvare lahko servisirajo, s čimer se podaljša njihova doba uporabe. Cevni radiatorji FLORA in MON-CER so kakovostna grelna telesa, ki se vgrajujejo v toplovodne sisteme ogrevanja. Uporabljajo se lahko kot klasični radiatorji, kot dopolnilo talnemu ogrevanju, za razne pregrade ali kot sušilniki. Zaradi estetske oblike in pestre izbire tipov je primeren za vgradnjo v vse vrste objektov. Kot dopolnilni program proizvajamo rezervoarje za tekoča goriva, zračne rezervoarje, izmenjevalnike toplote, bojle-rje, naprave za vzdrževanje tlaka in druge tlačne posode po naročilu. VAS PARTNER Specializirana trgovina vodovod-toplovod Unovči 13a, 9226 Moravske Toplice, tel.: (069) 48 226, faks: 48 826 IZDELAVA VISOKOTLAČNIH HIDRAVLIČNIH CEVI KARDANI IN POPRAVILA KLINASTI JERMENI ^TOBRA RADIATORJI VOGEL & NOOT gotovinskem /Učili CENEJŠI EL|KA izbira r pEČI ZA ^ntralno KuRjavo, ^^ERIALOV TOPLOVOD Vodovod m MOŽNOST PLAČILA S ČEKI! :e nas in se prepričajte o pestri izbiri in ugodnih cenah. 9 d. o. o VNI SALON TALNIH OBLOG FICKO - DURIC MONTAŽA IN SERVIS GORILNIKOV • oljni gorilniki • plinski gorilniki • plinski stenski kotli • termoregulacije Gornji Črnci 3, 9261 Cankova tel.: 40 152, 40 146 mtel.: 0609 612 628 Novo: GOTOVI PARKETI VSEH VR Akcija: LAMINATNI POD 10.000 OBRATOV CENA Z DDV 2.149,50 SIT/m2 Lokacija: Liškova22 (Černelavci, novo naselje) Delovni čas: ponedeljek - petek od 9.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 Telefon: (069) 38 132 Iščete nov vir energije za Vaš dom ali poslovni prostor? Odločite se za sistem oskrbe z utekočinjenim | naftnim plinom iz rezervoarja in mesečnim obračunom porabljenega plina. Vsem, ki se boste za naš sistem odločili do 30. 11. 1999, bomo do 31. 3. 2000 priznali 20% /trulba ta proizvodnjo, distribucijo energentov, trgovino in storitve 2000 Maribor, Plinarniška ut. 9, Tet: 062/224-141, fax: 062/222-272 liitpi//www.pltnarna-marlbor.Kl, tt-mall: pllnarnat^ttnarna-marlbor.sl popusta na ceno porabljenega plina. Natančnejše informacije dobite v Plinarni Maribor, d. d. ' NE ZAMUDITE PRODAJNO NA URADNE AKCIJE PLINSKIH PEČI! PogotlbMIsvtRalclPIImme Maribor d.d,: CtNrRAi.VODd.o,o., MARIBOR-CIMERMAN JanKr.p,. MARKOVCI PR! PTU/li-DA-BO MONT,MAllIHOlhliLBAdou.. ŠENTJUR-liLEKTRO LINASI, PODMRJIiPIdSLOVENJGRAIJCl h tlNERQOCONSW,TINGdMi,MARIBOR-PTilUJ^ i d.o.o„ KOPER' GMAJNER Zvonto ,.p„ PRAGERSKO • CMiOOK hnm' t.p„ MIMIKA SOBOTA • lili' KO d.M„ CIRKOVCE • tNSTAL HORVATCRliSNOVCh INSTAlACUtiMARTIN.f,p. m/iNJIi. 1NS1AIACUKHAJTNIK. PAMEČE' INSTA1ATERPREVACJH <1.(1. 1'RKVAIM • INSTALATERSTVO UK!A, ZABOVCI • INSTAfATmrm Kahovit Rada < /a, 20. DUPLEK • JANŽEKOVIČ Irm, i.p„ BOROVCI • KAPI IN BRANKO f.p., STROČJA VAS • KOKOT Joto r,p„ MOSKANK 7 • KOSTANJUVKi: Trne s.p.. MARIBOR • KOVAČ ,1.0". MORAVSKE TORIJCE • KRAM Dragi, gg, HOČE • KMVZEI. Vrane im. KOSTANJ • KRlClJ .lairb.p. MIKLAVŽ NA DRAV POMU • MAICRN VHaarMIKIAVZNA DRAV. POlJlhMASS‘nRMd.o.o..MtKUV2NA mAVPOUli,MAVSARMJllid.n,a.MARIBOR-MII 7AKIJUCNA GRADBENA DMA i.p., MARIBOR-MONTING dam.. Tt.lRNIŠC'l. • PETEK Umih,p, MALA NEDELU • IHLING f.p., MURSKASOBOTA-SliRVlSHAlJiRBorltf.p.,BlZEtJSKO-SMJX)».p.,20.DUPIJiK‘STi:N-('OMMIiRt’i:d.n.ii..ROOA'm -STROJNE INSTAlAClJtiCkiMoAloJrp.p., ROG. SLATINA ■ STROJNE INSTALACIJE H Al'JPTMANbM. LENART- TAMKEdMU,. PTUJ'TRGOVINA C.EV-MONTAŽA.S1.0VKNJORADF.C-VNlPRlMdn.o..MARIBOR>VOCOVNlKLm>iMldr p.MISLINJA-WASTIiIom..SIAI)K/VRH 24 ZA TOPEL DOM 7. oktober 1999, Wg Z regulacijo prihranimo tretjino energije! P LIPA POHIŠTVO vsa očdočja živ^enfa OBIŠČITE Pri ogrevanju bivalnih prostorov je čedalje pomembnejše varčevanje s toplotno energijo, za to pa potrebujemo poleg toplotne zaščite prostorov tudi sodoben kotel in ustrezno regulacijo ogrevalnih sistemov regulacijo ogrevalnih sistemov prilagodimo toploto za ogrevanje trenutnim toplotnim potrebam v posameznih prostorih, to pa omogoča velik prihranek pri stroških ogrevanja. S pravočasno regulacijo lahko prihranimo do trideset odstotkov energije in obenem odpravimo skrbi, povezane z ročnim nastavljanjem ogrevalnih sistemov. Mogoča sta dva načina regulacije: kotlovski in lokalni. Kotlovska regulacija omogoča prilagoditev toplotne energije toplotnim zahtevam v bivanjskem prostoru. Temperaturo dovodne vode, ki jo črpalka potiska v radiatorje, je treba prilagoditi zunanji temperaturi, za kar skrbi kotlovska regulacija. Avtomatiko izbiramo glede na vrsto kotla, pri nizkih temperaturah regulira avtomatika temperaturo vode že v kotlu, pri klasičnem pa avtomatika vzdržuje v kotlu stalno temperaturo in spreminja temperaturo dovodne vode s pomočjo mešalne pipe in prilagojenega motorja. Z uro na regulatorju lahko nastavimo čas želenega znižanja temperature ponoči, s čimer dodatno prihranimo pri gorivu. SALON POHIŠTVA LIPA Ustrezno nastavljen regulator bo ob prehodu v toplejši poletni čas sam opravil vse potrebno, če pa skrbi tudi za ogrevanje tople sanitarne vode, bo poleti izklopil zgolj ogrevanje. Z lokalnim reguliranjem vzdržujemo želeno temperaturo v posameznih prostorih. To lahko dosežemo z vgradnjo termostatskih V petek, 15.10.1999, vas vabimo v Mursko Soboto na tradicionalno TREZINO SENJE okrog 300 prodajalcev zagotavlja pestro ponudbo sejemski prostor bo v središču mesta (Slovenska ulica, Trg zmage, Zvezna ulica, makadamsko parkirišče pri Kulturnem domu, Trubarjev drevored) Sobočane naprošamo, da se na sejem odpravijo peš. radiatorskih ventilov (TRV), ki natančno vzdržujejo želeno temperaturo prostora in prihranijo pri energiji (za eno stopinjo Celzija nižja temperatura v prostoru pomeni kar pet do osem odstotkov prihranka goriva!). Najoptimalnejša rešitev pa je kombinacija kotlovske in lokalne regulacije, s katero prihranimo celo do trideset odstotkov energije, ne glede na vrsto izbranega goriva. Lokalna regulacija je v primerjavi s kotlovsko cenejša rešitev in investicija se bo zaradi prihrankov pri gorivu povrnila najkasneje v dveh letih. Zamenjava ročnih ventilov s TRV je zelo preprosta, medtem ko je kotlovska regulacija bolj zapleten in dražji postopek. Če je radiator težko dostopen oziroma je »skrit« za zaveso, kar ni najbolj optimalno (termostat ima namreč vgrajen mehanski senzor, s katerim »tipa« temperaturo v okolici, zato se v primeru, ko je nastavljen na radiatorju za zaveso, »zmoti« v oceni), lahko gumb z nasta-vljalnim delom oziroma senzorjem posebej montiramo na steno, z radiatorjem pa ga povezuje drobna žička (dolga celo do osem metrov), ki ji pravijo tudi kapilara. V MURSKI SOBOTI rastavno-prodajni salon v poslovnem centru ŠAVEL na Cvetkovi ul. 2 v Murski Soboti ponedeljek-petek: 9.-19. ure sobota: 9.-12. ure Avtomatika - zakaj in kako? N minulih letih si je veliko ljudi uredilo ogrevanje s kurilnim oljem ali plinom, ki hitro izriva trdna goriva^_____ e pogledamo prednosti, ki jih dajeta tekoče in plinasto gorivo, vidimo, da sta okolju mnogo prijaznejša; druga prednost pa je popolnoma samodejno delovanje kurilne naprave. Po predpisih mora biti vsak kotel opremljen z varnostnim in kotlovskim delovnim termostatom, to je kotlovsko regulacijo, ki vzdržuje stalno temperaturo. Napačna nastavitev mešalnega ventila največkrat povzroča pregrevanje prostorov za 2, 3, 5 ali več stopinj Celzija. Samo za eno stopinjo previsoka sobna temperatura pa podraži ogrevanje za celih 6 odstotkov. Potemtakem je torej povsem razumljivo, da se montaža samodejne regulacije prav hitro poplača. Pravilna avtomatska nastavitev podaljša tudi trajnost kotla in priporno-* re k manjšemu onesnaževanju bivalnega okolja. Poznamo zvezne in dvotočkov-ne regulatorje (sobne termostate) in termostatske ventile. Boljši in seveda dražji so zvezni regulatorji, ki uravnavajo temperaturo dvižnega voda (to je radiatorjev) zvezno in tako dovajajo v prostor le toliko toplote, kot je trenutno potrebujemo. Njihova odlika je vzdrževanje stalne sobne temperature. Sestojijo iz centralne enote z uro, ki je običajno v kotlovnici, zunanjega tipala, tipala na dvižnem vodu, sobnega tipala z daljinskim posredovalcem in motornega pogona. Zunanje tipalo pošilja centralni enoti podatek d zunanji temperaturi. Na tej osnovi bo izračunala trenutno potrebno temperaturo dvižnega voda, ki jo meri in posreduje podatek centralni enoti tipalo. Na centralni enoti je tudi ura, s katero nastavimo program ogrevanja prek celega tedna. Podnevi segrevamo prostore na normalno sobno temperaturo okrog 20 stopinj Celzija, ponoči pa jo avtomatika precej zniža in vzdržuje v prostorih temperaturo okrog 16 stopinj Celzija ali pri višjih zunanjih temperaturah ogrevanje celo zapre. Na znižano temperaturo lahko preidemo tudi čez dan, ko smo zdoma. Pri daljši odsotnosti avtomatiko preklopimo na protizmrzovalni režim. Pri zagonu regulacije mora strokovnjak nastaviti na centralni enoti ustrezno ogrevalno strmino, ki pove, za koliko stopinj.se mora dvigniti temperatura dvižnega voda, če pade zunanja za 1 °C. Sobni termostati so । in cenejši. Delujejo po žena izklop. Ko je v prosto e|ff0- nastavljena temperatura-stat izklopi obtočno crp' - |nj ven-tornemu pogonu zapre )ote v til, Pri ponovnem padcu prostoru se zgodi ogrevanje deluje s p vzdržuje želeno tempe kakovosti, termostata >e hanje dejanske sobne e glede na nastavljeno. _ .^goO' bo termostat vezan nacrp biti grelnik ali mešalni ventil, m r . te(n puščena strokovnja u, upošteva tip kurilne napra^ Prednost termostats aiU< je v tem, da uravnavajo। fer-ro v vsakem prostoru p |njenas mostatska glava J® posebno tekočino, ' -pako23 temperature bolj raz e TerrrtOsta' pira radiator in narobe _ tske glave so oprem I javite s številkami od 1 do stoPml na št. 3 pomeniokr ^ostats^ Celzija v ProstorUr.biiamo , ventile lahko upora ter stojno ali v poveza v reguia mostatom oziroma-tolUK] cijo, vendarvtistemPobnotipalo, je sobni termostata statskihgla-pe smemo imeti te IČK^ KOMUNALA, javno podjetje, d. o. o., Murska Sobota Svet OSNOVNE ŠOLE FOKOVCI razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati.pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/96), ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa (do vključno 15. 10. 1999) na naslov: Osnovna šola Fokovci, Fokovci 32, 9208 FOKOVCI, z oznako »ZA RAZPIS«. Zaželen je program dela ravnatelja v naslednjem mandatnem obdobju. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. 2.315.400 sit / | ALMERA~I ' sv¥ w ® ALMERA 1,4 GX, s štirimi vrati Klimatska naprava, servo volan, ..e L. odpiranje prednjih stekel, : daljinsko centralno zaklepanje, [dve zračni blažini,... ® MICRA 1,6 L s tremi vrati Dve zračni blazini,... Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, telefon: 061/17 10 840, http://www.nissan-adria.si Pooblaščeni trgovci in serviserji v Sloveniji: • AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 15 97 331 • AVTOTRUNK, Ljubljana Ježica, telefon: 061/ 16 83 899 • AVTOSERVIS RIŽEM, Domžale, telefon: 061/ 16 27 100 1.417.800 sit____________________ f0, 064/ . AVTO MOČNIK K'Sorica-^,. 0g6/ g69 . AVTOSERVIS GORICA- granlk. ® . 06®/ ,5 180 . AVTOMEHANIKA FABJAN, sr . mbr companJ <^;h^ t oe/ 669 . AVTOMEHANIKA p Sevnka' * kOi 0^ g . AVTOMEHANIKA ZIE«^ koVe3<2 . AVGUŠTIN AVTOČ^ --™- - . AVTOHIŠA MURsK _ . NISSAN SERVIS KRULC, Moravče, telefon: 061/ 731 143 . AVTOHIŠA FERK, Maribor, telefon: 062/ 224 478 . NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/ 783 849 • MG d.o.o., Muta, telefon: 0602/ 61 760 • PANADRIA Celje, Celje, telefon: 063/ 425 43 71 • AVTO KUK, Slovenske Konjice, telefon: 063/ 753 984 . AVTOHIŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 230 . AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, telefon: 063/ 893 549 Petek, 8. 10. 1999 TV SLOVENIJA 1 10.00 Ročne ustvarjalnosti 10.20 Otroška oddaja 10.35 Najlepši dan v življenju, nemška drama 12.00 Modro 12.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Svoboda izražanja - prepovedi, cenzura 14.40 Po domače 15.30 Naša pesem 16.00 Gibljive slike 16.30 Mostovi 17.00 Lahkih nog naokrog 17.40 Afriške pravljice 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dober večer 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.30 Caroline v velemestu, nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Polnočni klub 0.00 Michael Tirabosco in Tomaž Rajterič 0.40 Dober večer POP TV 10.30 Divji angel, nad. - 11.30 Moč ljubezni, nad. - 12.30 Raztresena Ally, nan. - 13.30 Umor, je napisala, nan. - 14.30 Fejst fantje, nan. - 15.05 Varuška, nan. - 15.40 Cosby, nan. -16.15 Umazane laži, nad. -17.10 Divji angel, nad. - 18.10 Moč ljubezni, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Smrtna obsodba ameriški film - 21.45 Dosjeji X, nan. - 22.45 Teksaški mož postave, nan. - 23.45 Obiskovalec, nan. - 1.00 To je spolnosti, erotična serija KANALA 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, nad. -10.30 Uboga Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nan. - 14.30 Družinske vezi, nan. - 15.00 Ne mi težit’, nan. - 15.30 Sodnica Judy, nan. - 15.55 Oprah Show: Minute za duhovnost - 16.45 Uboga Maria, nad. - 17.10 Maria Isabel, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad) - 18.30 Nora hiša, nan. - 19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nan. - 22.00 Zmaga, ameriški film - 0.00 MacGyver, nan. IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno-razvedrilno -Portret - Navigator - 16.00 Prijatelj Felix, nanizanka - 17.00 Obiskovalci, nanizanka - 18.00 Komandosi, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Obalna straža, nanizanka - 21.00 Obalna straža, nanizanka - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Potujte z nami: Indonezija - 23.00 Smrtonosni zaklad piranhe, ameriški film TV AS - KANAL 54 TV SLOVENIJA 2 10.30 Dr. Duinnova, ameriška nanizanka 11.15 Prihajajo, predstava Koreodrame 12.15 Srčna igra, gledališka predstava 14.15 Tanka modra črta, ameriški film 16.00 Aliča, evropski kulturni magazin 16.30 Izgubljena plemena v pragozdu, serija 17.30 Po Sloveniji 18.05 Popolna tujca, ameriška nanizanka 18.30 Simpsonovi, risana nanizanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 20.00 Brat volk, francoska dokumentarna oddaja 21.00 Pravljica sredi zime, angleški film (č.-b.) 22.40 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 23.30 Izgnanstvo, nemška nadaljevanka 0.25 SP v kolesarstvu 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 11.00 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 -Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija. 20.00 - Gnes - informativna oddaja. 20.30-Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 21.25 - Zgodovina avtomobilizma, ameriška nadaljevanka, 21.50 - Videospoti. 22.30 - Gnes -informativna oddaja, 2’3.00 - Videotop iz produkcije ZLTV, 23.45 - Erotika. 01.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 12.00 Dnevnik - 12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek z... - 13.55 Sunset Beach, nan. - 14.40 Poročila - 14.50 Na dolžnosti, ameriški film - 16.20 Risanka - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Moj dom, reportaža - 18.20 Kolo sreče -18.55 Večer z Muppetki - T 9.30 Dnevnik - 20.10 Hladna vojna, serija -21.15 Po naši lepi - 22.30 Snemalna knjiga - 23.35 Dnevnik - 0.00 Iz tv-arhiva TV HRVAŠKA 2 9.35 Dokumentarna oddaja - 10.35 Hitri in mrtvi, ameriški film - 12.10 Kviz - 12.40 Odkrito - 13.45 Pol ure kulture - 14.15 Morje - 14.45 Koledar - 14.55 Carstvo divjine - 15.25 Otroška serija - 16.00 Znanstveni album - 17.00 Televizija o televiziji - 17.30 Hugo -18.00 Živeti zdravo, živeti srečno - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Veronikine skrivnosti, nanizanka - 20.55 Oddelek za umore, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.25 Dober sin, ameriški film TV MADŽARSKA 1 12.00 Poročila - 12.30 Magazin novic -13.00 Regionalni magazini - 13.58 Poročila -14.05 Senzacija, nan. - 14.50 MC - 14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska, nan. - 15.30 Za otroke -15.58 Poročila - 16.05 Thalassa, nan. - 16.30 Kalifornijske sanje, nan. - 16.58 Poročila -17.00 Kviz -17.30 Sporočilo svetih krajev - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik -' 18.15 Svet Evrope -18.30 Kolesje časa - 18.40 Urgenca, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.00 Film tedna: Zvezdna vrata - 22.00 Dnevnik, aktualno - 2^.30 Beži naprej, VVellsl, ameriški film TV MADŽARSKA 2 11.50 Narodopisje - 12.00 Tom Jones, zgodba najdenčka, nan. - 13.00 Aktualno - 13.30 Magazin novic - 14.00 1100 let sredi Evrope - 14,30 Glasbeni program -15.20 Narodopisje - 15.30 Madžarska hiša, diaspora - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Madžarski salon -18.00 Telešport, vmes košarka - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.30 Iz delavnice Naše stoletje - 20.50 Madžarska leta 2000 - 21.25 Lady Chatterley, angleški film, 2. dei TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.20 Herkul -10.00 Prekletstvo Pink Panterja, filmska komedija -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul -17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Kot luč v temni noči, srhljivka - 22.25 Jackie Chan - Misija Orel, akcijski film TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva -21.20 Na sodišču - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.15 Stockinger - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Prijatelji EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Kolesarstvo: dirka juniork na 65 km, prenos s SP - 11.30 Avto-moto šport - 12.30 Motociklizem, prenos - 13.00 Motociklizem, prenos treninga, 125 ccm -14.00 Motociklizem, prenos treninga, 500 ccm -■!5.00 Kolesarstvo: dirka članov U23 na 179 km, prenos s SP - 16.45 Rugby: Škotska - Urugvaj, prenos - 18.45 Tenis, prenos iž Basla - 21.15 Rugby: Francija - Namibija, prenos - 22.45 Rugby - 23.00 Judo - 0.00 Motociklizem - 1.00 Tovornjakarji S« g Sobota, 9. 10. 1999 TV SLOVENIJA! 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Otroška oddaja 9.35 Denver, poslednji dinozaver 10.00 Pika Nogavička, švedski film 11.35 Lassie, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Turistična oddaja 13.35 Duhovni utrip 13.55 Petka 15.10 Tri želje, ameriški film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Obiskali smo..., francoska serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Tv-genij. 21.15 Rolada 21.50 50 let Mercatorja 23.15 Poročila, vreme, šport 23.40 Sorodne duše, angleška nanizanka 0.05 Sedeti na dveh stolih, angleška nad. 0.55 Morilec s kladivom, nemški film TV SLOVENIJA 2 9.05 Videoring 9.30 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.55 Učitelj, francoska nadaljevanka 10.40 Štafeta mladosti 11.35 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 13.00 Šport 15.35 Kva. za EP v nog., Slovenija: Grčija 18.45 Liga prvakov v rokometu 20.30 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 20.55 Vijolice so modre, ameriški film 22.20 Sobotna noč 0.20 Sla, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Kremenčkovi - 8.00 Maska, risanka - 8.30 Batman, risanka -9.00 X-men, risanka - 9.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka, nan. -10.00 Kalifornijske sanje, nan. - 10.30 Križarjenje, nan,- H.OOTarzan, nan.- 11.30 Brez zapor -12.30 Mačka na vroči pločevinasti strehi, ameriški film - 14.30 Fotomodeli, nan. - 15.30 Mala Daniela, nad. - 16.30 Pop’n’roll, glasbena oddaja - 17.30 Beveriy Hills, nad. - 18.20 Melrose Plače, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Končna hitrost, ameriški film - 21.55 Bes, španski film - 23.55 Najboljši časi, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Webster, nanizanka - 11.00 Izgubljena dežela, nanizanka - 11.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Mladoporočenci -13.00 Divji svet nanizanka - 14.00 Kozmična zmešnjava, ameriški film -16.00 Prijatelj živali, ameriški film -18.00 Adrenalina - 19.00 Drzni reševalci, nanizanka - 20.00 Zmaga pravice, ameriški film - 21.40 Carrie, ameriški film - 23.20 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Tedenski komentar -Napoved športnih dogodkov - Potujte z nami: Indonezija - Pregled dogodkov tedna - TV Pika: Ta je študentska - TV Pika: Image -15.00 Noseča pri petnajstih, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga -18.00 Policijska akademija, nanizanka -19.00 Pica, ti in jaz, nanizanka - 19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 22.00 Barton Fink, ameriški film - 0.00 Vampirski klan, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 10.55 - Zgodovina avtomobilizma, 11.20 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16,00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma, 17.50 - Najspot. glasbena oddaja iz produkcije ZLTV, 18.35 ■ Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 -TV-dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja. 20.45 -Izbor lepotice Zasavja 1999,22.35 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA! 7.30 Dnevnik - 8.00 Otroška oddaja - 0.30 Film za otroke - 10.00 Kaj se dogaja z mano? - 11.00 Potovanja dr. Dolittleja - 11.25 Legenda o belem očnjaku - 12.00 Dnevnik - 12.35 Hruške in jabolka - 13.10 Kmetijski svetovalec - 13.45 Rogist, nadaljevanka -14.35 Poročila - 14.45 Govorilnica -15.30 Azijski sveti spomeniki -16.00 Sharman, nadaljevanka - 17.20 Poročila - 17.25 Turbo Limach Show - 10.30 Dnevnik - 20.10. Gost-urednik, film po izboru gosta - 22.30 Tujec, dramska serija - 23.35 Dnevnik - 23.50 Glasbena oddaja - 0.50 Album Show TV HRVAŠKA 2 13.20 Reševalci, nan. - 14.05 Hladna vojna, serija -15.00 Dober dan, informativni magazin -16.30 Črno belo v barvah -19.30 Mednarodno tekmovanje mladih dirigentov - 21.15 Velikani 20. stoletja, serija - 22.10 Opazovanja - 22.45 Prijatelji, nan. - 23.15 Pravica za vse, nad. TV MADŽARSKA 1 12.40 Vrnitev v Paradiž, nad. - 13.30 Šestilo, magazin -14.00 Mreža, serija - 14.30 Delta, znanost - 15.05 Glasbeni butik - 16.00 Iz delavnice Naše stoletje - 16.20 1100 let sredi Evrope -16.50 Plesna glasba - 17.15 Linda in narednik, ital, film - 19.00 Lotosov - 19.20 Kolesje časa, 1916 - 19.30 Dnevnik - 20.00 Holokavst, ameriška nanizanka, 1. del -22.25 Lahka uspavanka, ameriški film TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Za manjšine - 7.40 Domoznanstvo - 8.00 Družina z jasnega - 8.50 Odprti studio - 9.00 Hitchcock: Lahkotna morala, angleški film (č.-b.) - 10.30 Emily, nad. - 11.15 Pop glasba - t1.30 Harry in še en falot - 12.00 Nebodigatreba, nan. - 12.55 Labodje jezero, duet - 13.00 Thalassa - 13.30 Igre brez meja - 15.00 Dogodivščine -15.30 Gimnazija strtih src - 16.15 SP v gimnastiki - 16.55 30 let madžarske pop glasbe -17.15 Honkonška lasulja, komedija - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.30 Maicdlm, avstralski film - 21.55 Šport TV AVSTRIJA! 11.20 Disneyev festival -12.15 Šaljivec Carey - 12.35 Meego -13.00 Nick Freno -13.25 Princ iz Bel Aira - 13.50 Policijska akademija -14.35 Sabrina - 14.55 Davvsonov potok -15.40 Beverly Hills 90210 - 16.30 Melrose Plače - 17.15 Srček -18.05 Gospod Bean -18.35 Wanted - 19.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Corrina, Ccorrina, filmska komedija - 22.06 Operacija Zlomljena puščica, akcijski film - 23.45 TO 2000, znanstvenofantastični film -1.05 Zgrabite Shortyja, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.30 Samo ne biti milijonar, film - 11.05 Vitezi okrogle mize, pustolovski film - 13.00 Poročila - 13.10 Skrivnosti nekega zakona, film - 14.25 Tukaj sem -tu ostanem, filmska komedija -16.00 Tekmovanje Štajerska harmonika -17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 10.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani -20.15 A razumete humor?7prenos iz Saarbriickna - 22.15 Poročila - 22,20 Vse je komedija - 0.05 Čas v sliki - 0.10 Gospodarica Thornhilla, film EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 9.00 Superbike, prenos iz Japonske -10.00 Kolesarstvo: dirka juniorjev na 130 km, prenos s SP - 12.45 Motociklizem, prenos kvalifikacij - 13.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij, 125 ccm - 14.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij, 500 ccm -15.00 Tenis, prenos polfinala iz Basla -17.00 Rugby: Anglija ■ Nova Zelandija, prenos iz Twickenhama - 10.15 Rugby: ZDA ■ Romunija, prenos iz Dublina - 21.45 Konjeništvo -22.30 Nogomet: kvalitikacije za Euro 2000 - 0.30 Motociklizem Četrtek, 14. 1O. 1999 JV SLOVENIJA 1 9.30 Pod klobukom 19.29 Zgodbe iz školjke 10.50 11.10 12.00 12.30 13.00 14.10 15.00 16.30 17.00 17.20 18.00 18.10 18.30 19.30 20.05 Otroška oddaja Življenje ptic, angleška serija Bloška planota, dokumentarna oddaja Mojstrovine Slovenije Poročila, vreme, šport Intervju Zoom Osmi dan Tedi, oddaja za mularijo Ročne ustvarjalnosti, razstava Obzornik, vreme, šport Izobraževalna oddaja Humanistika Dnevnik, vreme, šport Tednik 21.00 .Leteči cirkus Montyja Pythona 21.30 22.00 22.50 23.20 0.35 Turistična oddaja Odmevi, vreme, šport Pisave Svoboda izražanja . Druga godba: Benat Achiary in Pedro Soler TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 11.45 12.40 14,15 14.35 16.00 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 20.20 21.00 22.00 23.40 Videoring Ženska v belem, francoska nad. Na robu, kanadska športna serija V znamenju škorpijona, nadaljevanka Svet poroča Tabaluga, risana nanizanka Vijolice so modre, ameriški film SP v gimnastiki, mnogoboj Po Sloveni)! Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka Videoring Na robu, kanadska športna serija Filmski triki: Hollywood gre k vragu Michael Bolton - moja skrivna strast Smešne igre, avstrijski film Črni sneg, nizozemska nadaljevanka n/, nada/jevanka - /2.30 /Vetvyorška po/ici/a, nanizanka - 73.30Umor, je napisa/a, ' nanizanka - 14.30 Fejst fantje, nanizanka - 15.05 Varuška, nanizanka - 15.40 Cosby, nanizanka - 16.15 Umazane fazi, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka -18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena AUy, nanizanka - 20.55 Nikita, nanizanka - 21.50 Prijatelji, nanizanka - 22.20 Brez zapor - 23.15 Kameleon, nanizanka - 0.10 M. A. S. H., nanizanka - 0.45 Krila, nanizanka -1.15 Columbo: Zdaj ga vidiš, ameriški film - 3.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Adrenalina ponovitev - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: lyan-la 4 -16.45 Uboga Maria, nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40,Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Nora hiša, nanizanka - 19,00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Ste videli mojega sina, ameriški film - 21.40 V nemilosti, nadaljevanka - 22.40 Samo bedaki in konji, nanizanka - 23.15 MacGyver, nanizanka - 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Prekmurci za Prekmurce, reportaža - 16.00 Prijatelj Felix, nanizanka - 17.00 Obiskovalci, nanizanka - 18.00 Komandosi, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Policijski obračun, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program -Aktualno - Kulturno - razvedrilno - Intervju: Jože Zver - Navigator (film, kultura, prosti čaš) - 23.00 Od maja do decembra, nanizanka - 23.30 Resnične usode, nanizanka -0.00 Odpisani, nadaljevanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Buum, pazi ka vdari. oddaja za najstnike, 10.30 - NK Mura: NK Olimpija, posnetek, 12.00 - Videostran*, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 -NK Mura : NK Olimpija, posnetek, 18.00 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije. TV-studio Signal, 18.30 - Buum, pazi ka vdari, oddaja za najstnike, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija. 20.00 - Gnes - informativna oddaja 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.30 - Hokus pokus, skate board, oddaja TV-centra, Trbovlje, TV Težjo, 22.00 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije. TV-studio Signal, 22.30 - Gnes -informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik-8.00 Dobra jutro- 10.00 Poročila-10.05 Izobraževalni program- 11.25 Otroška oddaja - 12.00 Dnevnik - 12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek z... - 13.55 Sunset Beach, nad. - 14.40 Poročila - 14.45 Noč v mestu, ameriški film - 16.30 Alpe - Donava - Jadran - 17.00 Hrvaška danes- 17.45 Gledališče v Pečuju - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 21.15 Kviz - 22.00 Svinčeni časi - 22.50 Pol ure kulture - 23.25 Dnevnik - 23.45 Belmonte, španski film - 2.00 Poročila - 2.05 Smrtonosna praska, ameriški film - 3.50 Opazovanja - 4.20 Alpe -Donava - Jadran - 4.50 Svinčeni časi - 5.40 Kviz - 6.10 Odkrito - /ZOOSknn/a- 72. 30 Pos/o krni k/ub - 73.00 2kran brez okvira - 74./5 Odprava Cbra-pas - 14.45 Koledar - 14.55 Carstvo divjine - 15.25 Glasbena duša - 16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo - 18.00 Otroška serija -18.30 Iz jezikovne zakladnice - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Popolna tujca, nan. - 21.00 Urgenca, nan. - 21.55 Opazovanja - 22.30 Film - 0.00 Drugi svet - 1.00 Sunset Beach, nan. - 1.45 Prevare, nad. - 2.45 Portreti - 3.20 McQuade,volk samotar, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Zabavno dopoldne, vmes Vino in oblast, Kralj pamp, Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Poročila - 12.30 Magazin novic -13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 Senzacija, nan. -14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska, nan. - 15.30 Za otroke - 15.58 Poročila - 16.00 Thalassa, nan. -16.30 Kalifornijske sanje, nan. - 16.58 Poročila - 17.00 Kviz - 17.30 Krščansko mladinsko društvo - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Kolesje časa, 1921 - 18.40 Urgenca, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.00 Malo mesto, nan. - 20.30 Kratki film - 21.00 Show program - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Svet v slikah -23.00 Twin Peaks, nad. TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska -9.00 Vedno lepe melodije - 10.00 Iz tv-arhiva: Vinska pesem, Tetovirani raj - 11.00 Želeli ste - 11.50 Narodopisje -12.00 Vino in oblast, nan. -12.50 Pop glasba -13.00 Aktualno - 13.20 Odprti studio -13.30 Magazin novic -14.00 Delta, legenda se oživlja - 14.30 Šestilo, magazin - 15.00 Mreža, serija -15.30 Moja glasba -16.00 Šolska ulica - 17.30 Uradne ure - 18.00 Šport, namizni tenis - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik -20.30 Galerija zločincev: Al Capone - 21.20 Mi, dvajsetletniki, ruski film (č.-b.), 1. del TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Herkul - 10.10 Medicopter 117 - 10.55 Specialisti - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Varuška -18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Kottan poizveduje - 22.55 Nash Bridges - 23.40 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9,00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.15 Obok nekoga drugega, TV-film - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Nashville in San Antonio - 13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila ■ 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Univerzum: Ramzes - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Ellen ELROSPORT 8.30 Raily - 9.00 Ritmična gimnastika, prenos iz Kitajske -11.30 Ritmična gimnastika - 12.00 Rally - 12.30 Avto-moto šport - 13.30 Jadranje - 14.00 Rugby: Nova Zelandija - Italija, prenos iz Huddersfielda - 15.45 Tenis, prenos z Dunaja - 19.00 Tenis, prenos iz Zuricha - 20.00 Tenis - 21.00 Ritmična gimnastika - 22.30 Rally - 23.00 Rugby -0.30 Tovornjakarji RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MH/ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila,-10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila- 14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-17.30 Kulturni koledar-17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSto-19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila-12.35 Obvestila-13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12,05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Qsrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke- 21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti-19.00 Dnevnik RaSlo-19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine - 13.15 NSTSNMV-14.00 Popoldne na Murskem valu -14,00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila- 21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža- 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila- -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza- 24.00 Želimo vam lahko noč. f IMF Nedelja, I F 10. 10. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.55 Moja najljubša opera 11.00 Nazaj v divjino, angleška serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 4 x4, oddaja o ljudeh in živalih 14.05 Tv-genij 15.05 Rolada 15.30 Leteči cirkus Montyja Pythona 16.00 Prvi in drugi 16.15 Dokumentarni film 16.30 Parada plesa 17,00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Mojstrovine Slovenije 19.10 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Intervju ■22.30 Poročila, vreme, šport 22.45 Plesna skupina NDT 3 23.40 Mojstrovine Slovenije 0.00 Prvi in drugi 0.30 Parada plesa POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Kremenčkovi - 8.00 Maska, risanka - 8.30 Batman, risanka -9.00 X-men, risanka - 9.30 Skrivnostni svet A\exa Mačka, nanizanka - A0.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - A 0.30 Križarjenje, nanizanka - U.00 Tarzan, nanizanka - H.25 Beverly Hills, nadaljevanka - 12.15 Melrose Plače, nadaljevanka - 13.05 Clean & Clear - 13.35 Gospodu, z ljubeznijo, ameriški film - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Otroci ne lažejo - 17.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Gotti, ameriški film - 22.15 Športna scena - 23.00 Šola golfa - 23.30 Poslednje odšle-vanje, ameriški film - 1.30 Hladni bife, francoski film - 3.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 VVebster, nanizanka - 11.00 Izgubljena dežela, nanizanka -11.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 12.00 Skrita kamera - 12.30 Fashion TV. nanizanka - 13.00 Divji svet, nanizanka -14.00 Pisateljica v gosteh, ameriški film -15.50 Klik! - Bojevniki davnine, nanizanka - Atlantis, glasbena oddaja - Hughleys, nanizanka - 19.00 Highlander, nanizanka - 20.00 Nune pojejo 2, ameriški film - 21.50 Stilski izziv: Jesen življenja - 22.30 Škandal v malem mestu, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Plačilo pšenice, jesenska setev in odkup sladkorne pese - Prekmurske koline - Zeleni list za Zdravilišče Moravske toplice - Portret: Karolina Kolmanič - Pregled dogodkov tedna - Brez šminke: Goran Jordan - TV Pika: Ajd’dijo -15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Čarovnik samote, ameriški film - 18.00 Policijska akademija, nanizanka r 19.00 Clean & Clear, glasbena oddaja - 19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 22.00 Mrtvi in pokopani, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.30 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.20 Davov svet, ameriška nanizanka 10.45 Ljubezen in zakon, ameriška nanizanka 11.10 Zvezde Hollywooda: Audrey Hepburn 11.40 Policija na naši strani 15.10 Teniški magazin 15.45 Motociklizem za VN Južne Afrike 16.45 SP v kolesarstvu 17.45 Liga prvakinj v rokometu 19.30 Videoring 20.00 V znamenju škorpijona, ruska nad. 21.00 Življenje v številkah, ameriška serija 22.00 Šport v nedeljo 22,45 Pravljica sredi zime, angleški film (č.-b.) TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.15 - Na domači grudi, od zrna do kruha, kmetijska oddaja - produkcija TV AS, 11.55 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 12.55 - Videostrani, 18.00 - Gnes - informativna oddaja, 18.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 19.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 19.30 - TVdnevnik Slovenija, 20.00 - KK Pomurje • Skiny: KK Legrand BTC, 1. SKL - ženske, posnetek, 21.25 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 7.55 Otroški program -11.00 Zemlja in morje, oddaja za kmetovalce -12.00 Dnevnik - 12.40 Hruške in jabolka - 13.15 Družinsko kosilo -14.45 Poročila -15.00 Rogist, nad. -15.55 Dokumentarni film -16.50 Poročila -17.15 Film -18.45 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Trije moški Melite Žganjer, dramska serija - 20.50 Hit leta '99 - 22.30 JAG, nad. - 23.25 Dnevnik - 23.40 Zakonske vode, nan. - 0.10 Film -1.45 Poročila - 1.50 Črno belo v barvah - 4.50 Dokumentarni film - 6.40 Hit leta '99 TV VWVASKA‘i B.00 Živeti zdravo, živeti svetno - 9.00 Prainiteo \utio - iOAO Portret cerkve - ti .00 Dnevi kruha, zahvalni dnevi - Risanka - Duhovni kito - Fiim - Mir in dobrota - ishe Raziskovalec, serija - 16.00 Dober dan. informativni mozaik - 11 30 Oddaja klasične glasbe - 18.30 Zlati gong - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Zvezdni prah, oddaja o filmu - 21.45 Nedeljska premiera'. Življenje iNilliama Palmerja -1.05 Raziskovalec -2.00 Triler - 3.00 Dr. Halifaxova, nan. - 4.35 JAG, nad. - 5.20 Zakonske vode - 5.45 Hruške in jabolka - 6.20 Turbo Limach Show TV MADŽARSKA 1 11.05 Dan za preživetje -12.00 Zvon - 12.05 Od melodije do melodije - 12.40 Vrnitev v Paradiž, nad. -13.30 Evangeličanska cerkev -14.00 Moški pri hiši, francoski film - 15.35 Cerkvena horda, angl. dok. film - 16.35 Emily, nad. -17.25 Čarobna šestica -17.50 Kolesje časa, 1917 - 18.00 20. cirkuški festival, franc, film -19.00 Dnevnik - 19.10 Teden - 20.00 Takoj, program M. Vamosa - 21.00 Kvalifikacije za EP v nogometu, Portugalska : Madžarska - 23.05 Rock-cafe - 0.00 Mediamix TV MADŽARSKA 2 8.60 Razumeš? - 9.10 Za mlade baptiste - 9.35 Kavalir, franc, film -11.30 Harry in še en falot, nan. - 12.00 Nebodigatreba, nan. - 12.65 Thalassa - 13.25 Pesem doni -14.00 Dogodivščine -14.30 Gimnazija strtih src, nan. - 15.15 Sporočilo svetih krajev -15.35 General Lenkey, tv-igra - 16.50 Varstvo mest - 17.40 Prosta ura, o poeziji -18.30 Veseli muzikantje -19.30 Viking Erik, angl, film - 21.00 Dnevnik, Teden - 22.05 Don Juan, francosko-italijanski film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Risanke -10.35 Disneyev festival - 11.30 Šport -12.00 A moštvo -12.45 Tarzan, gospodar džungle, pustolovski film -14.30 Mojstrska veščina - 15.15 V. I. P. - 16.00 Nogomet: Avstrija - Ciper, prenos -19.30 Čas v sliki - 20.15 Film - 21.45 Kolumbo - 23.00 Kraj dejanja - 0.30 Angel varuh, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Hannerl in njeni ljubimci, film -10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Pogled v deželo -12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.20 Divje življenje - 15.05 Heidi in Erni -15.25 Kohlhieseljeve hčerke, film - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Nori par -18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.16 Gozdarska hiša Falkenau - 21.45 Poročila -21.55 K stvari - 23.15 Vizije - 23.20 Enostavno klasično - 0.20 Tim, film EUROSPORT 7.30 Superbike: dirka št. 1 na Japonskem - 8.30 Superbike, prenos dirke št. 2 iz Japonske - 9.30 Kolesarstvo: dirka članic na 97 km na SP -10.00 Motociklizem, prenos ogrevanja -10.30 Motociklizem, prenos uvoda -11.00 Motociklizem, prenos dirk iz Južnoafriške republike -15.00 Kolesarstvo: dirka elitnih članov na 260 km, prenos SP iz Verone -17.00 Rugby: Irska - Avstralija, prenos iz Dublina -17.45 Tenis: finale v Baslu - 20.00 Nogomet - 23.00 Športne novice - 23.15 Športni avtomobili, prenos dirke iz Laguna Seče - 0.00 Rugby -1.00 Motociklizem j' Ponedeljek, 11. 10. 1999 TV SLOVENIJA 1 18.00 Dober večer 10.50 Na vrtu 11.15 Obiskali smo.... francoska serija 11.45 Alpe ■ Donava - Jadran 12.15 Utrip, Zrcalo tedna 12.45 Prvi in drugi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Pika Nogavička, švedski film 14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 RadovedniTaček: Grba 17.15 Super babica, angleška nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Dosje, pogovor 0.00 Recept za zdrava življenje TV SLOVENIJA 2 12.00 Popolna tujca, ameriška nanizanka 12.25 Simpsonovi, risana nanizanka 12,50 Brat volk, francoska oddaja 13,45 Življenje v številkah, ameriška serija 15.25 Na smrt obsojeni je pobegnil, fran. film 17.00 Policija na naši strani 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Jasno in glasno 20 .00 Gospodarska panorama 21 .00 Studio Clty 22 .30 Noč z Dickom, ameriška nanizanka 22 .55 Brane Rončel izza odra 0.20 Na smrt obsojeni je pobegnil, ponovitev filma POP TV 9.35 Umazane laži, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Moč ljubezni, nad. -12.30 Športna scena -13.30 Umor, je napisala, nanizanka -14.30 Fejst fantje, nan. -15.05 Varuška, nan. - 15.40 Cosby, nan. - 16.15 Umazane laži, nad. -17.10 Divji angel, nad. -18.00 Športni krog - 18.10 Moč ljubezni, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Dober dan, slovenska hum. nad. - 20.45 Tessln telesni stražar, am. film - 22.40 Cybill, nan. - 23.15 Kameleon, nan. - 0.10 M. A. S. H., nan. - 0.45 Krila, nan. - 1.15 Columbo: Umor po žici, am. film KANALA 9.00 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, nad. -10.30 Uboga Maria, nad. -11.00 Oprati Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 MacGyver, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -16.00 Ne mi težit', nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah Show: lyanla 1 -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Tuja vrsta, am. film - 22.00 Zvezdna vrata SG1, nad. - 22.50 Samo bedaki in konji, nan. - 23.30 MacGyver, nan. IDEA TV-TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Prijatelj Felix, nanizanka -17.00 Obiskovalci, nanizanka -18.00 Komandosi, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 šola golfa - 20.30 Obupno iščem Suzano, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - TV Pika: Adrenalin, Sebastjan Kern - 23,00 Od maja do decembra, nanizanka - 23.30 Resnične usode, nanizanka - 0.00 Odpisani, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Na domači grudi, od zrna do zrna, kmetijska oddaja - produkcija TV AS, 10.10 - KK Pomurje - Skiny : KK Legrand BTC, 1. SKL ■ ženske, posnetek, 11.35 -Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Na domači grudi, od zrna do zrna, kmetijska oddaja - produkcija TV AS, 16.40 - KK Pomurje ■ Skiny: KK Legrand BTC, 1. SKL -ženske, posnetek, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, informativna oddaja, 20.30 - KK Radenska Creativ: KK Jurij Plava laguna, posnetek, 21.55 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Modul 8 - 12.00 Dnevnik - 12.35 Prevare, nad. -13.20 Trenutek z... - 13.55 Sunset Beach, nan. - 14.40 Poročila - 14.50 Krivo obsojena, ameriški film - 16.20 Risanka - 16.30 Mir in dobrota - 17.00 Hrvaška danes -17.45 Obnova Hrvaške -18,20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Glas naroda - 20.40 Kviz -20,50 Kirstinine stvari, danska drama - 21.45 Glasbena oddaja -'22.50 Lepa naša -23.25 Dnevnik - 23.50 Na robu pameti, gledališka predstava - 1.15 Poročila - 1.20 Policisti prejšnjega režima, poljski film - 3.05 Opazovanja - 3.35 Ameriške pokrajine: Havajski raj - 4.25 Glasba - 5.10 Lepa naša - 5.40 Glasbena oddaja TV HRVAŠKA 2 14.20 Izobraževalna serija -14.50 Koledar -15.00 Carstvo divjine: Jaguar -15.25 Modul 8 - 16.00 Znanstveni album - 17.30 Hupo - 18.00 Otroška serija - 18.30 Oddaja o kulturi -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Serijski film - 21,20 Newyorška policija, nan. - 22.10 Opazovanja - 22.40 Misli 21. stoletja -23.40 Dobri fantje, ameriški film - 2.00 Sunset Beach, nan. - 2.45 Prevare, nad. - 3.30 Hollywoodska dekleta, serija - 4.20 Strokovnjak, ameriški film - 6.10 Serijski film -6.55 Otroška serija TV MADŽARSKA 1 12.00 Poročila - 12,30 Magazin novic - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 Senzacija, nan. -14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska, nan. -15.30 Za otroke -15.58 Poročila -16.00 Thalassa, nan. -16.35 Kalifornijske sanje, nan. -16.68 Poročila - 17.00 Minute za srečo - 17.30 Srečanje z Jezusom - 17.35 Piaristična vzgoja v Debrecenu - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.35 Kolesje časa, 1918 - 18.40 Urgenca, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.00 Obiskovalec, nan. - 20.45 Naslednji!, risanka - 21.00 Šik - 21,30 Dgme izbirajo - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Madžarski salon - 23.00 Pizzicata, italijanski film TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Operete -10.00 Iz tv-arhiva: Vinska pesem, Tetovirani raj - 11.00 Glasbeni butik - 11.50 Narodopisje -12.00 Dežela hrepenenj, nan. -13.00 Aktualno -13.20 Cvetlična arija - 13.30 Magazin novic -14.00 Film -15.00 Skupščinski dnevnik -16.00 Šolska ulica -17.30 Ciljni križ -18.00 Šport, košarka (ž.) - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.30 Svobodna Evropa, dok. film - 21.20 Najstniška zabava - 21.45 Samotni človek božji, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.15 Herkul -10.00 Corrina, Corrina, filmska komedija -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul -17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20,15 Čisto značilno!, filmska komedija - 22.05 Frankenstein, film - 0.05 Nikita - 0.45 Zadnje raztrgajo psi, akcijski film TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Orientacija - 12.36 Podobe Avstrije -13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Scwarzwaldu -14.30 Umor je njen konjiček -15.16 Bogati in lepi -16.00 Derrick -17.00 Poročila -17.05 V Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22,00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nashville, film EUROSPORT 8.30 Judo - 10.00 Nogomet -13.00 Triatlon -14.00 Judo -15.30 Nogomet - 18.30 Ekstremni športi - 19.30 Namizni tenis: Caen (FRA) - Royal Vlllette Charlerol (BEL), prenos - 21.30 Avtomobilizem: FIA GT v Watklns Glenu - 22.30 Rally San Remo -23.00 Nogomet: legende EP - 0.00 Motociklizem VATO VN Torek, 12.10.1999 TV SLOVENIJA! raO. - toto vr.to. totoT.™, - \l.W Uobes Oan.nto. - risala, r\an. - \4.^bFe\štlaai:\e,naa. - 9to, nan. - AL An Goshv.nan. - Umazana\aT\, nart - VI .WOjv\i angel, ra4. - 18.1 Q Meh htoeznl, nad. - 19.18 24 ur - 20.00 Ponovno na nogah, am. Vr\m - 21An Zaton v Vos Angelesu, nan. - 22.40 CybW. nan. - 23.15 Kameleon, nan. - 0.10 ULS H., nan. - 0.45 Krila, nan. -1.15 Columta. Križa identitete, am. film - 3.00 24 ur VN - ¥aV\tan\\\s¥& - Y1 tisacvVa - Al kiovAVa - - A$A% - A%Aa 9.30 9.45 10.05 10.35 Radovedni Taček: Grba Waynove dogodivščine Otroška oddaja Recept za zdravo življenje 11.25 Dokumentarni film 11.40 Parada plesa 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 50 let Mercatorja 14.30 Dosje 16.30 Prisluhnimo tišini 17 .00 Sprehodi v naravo: Cvet 17.20 Žlampirji, ameriška nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Velike knjige, ameriška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klan, tv-nadaljevanka 21.00 Tv-konferenca 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Guiltrip, irska drama 0.20 Roland Barthes, francoska oddaja 1.10 Velike knjige, ameriška serija KANALA 9.30 Vse za ljubezen, nad. -10.30 Uboga Maria, nad. -11.00 Oprto Show, ponovitev -12.00 Atlante -13.30 MacGyver, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit’, nan. - 15.30 Sodnica Judy, nan. - 15.55 Oprah Show: lyanla 2 -16.45 Uboga Maria, nad. - 17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad, - 18.30 Nora hiša nan. - 19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina: Športno plezanje - 21.00 James Bond: Operacija Vesolje, am. film - 23.10 Samo bedaki in konji, nan. IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponov. region. prog. - Aktualno - Kronika - Pregled športnih dog. - TV Pika: Adrenalin -16.00 Prijatelj Felix, nanizanka -17.00 Obiskovalci, nanizanka — 18.00 Komandosi, nanizanka - 19.00 Aktualno, infor. oddaja -19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Ostrostrelec, ameriški film - 22,00 Živa, regionalni program - Aktualno - Iz našega studia: Plinifikacija v mestni občini Murska Sobota - 23.00 Od maja do decembra, nanizanka - 23.30 Resnične usode, nanizanka - 0.00 Odpisani, nanizanka TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 12.15 13.46 15.40 17.30 ,18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 Videoring Snežna teka, avstralska nadaljevanka Gospodarska panorama Studio City Jasno in glasno Tri želje, ameriški film Po Sloveniji Veter v hrbet, kanadska nanizanka Lingo Videoring Koncert Skupine California Tretji spol, ameriška znanstvena oddaja Kratki filmi Karpa Godine TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - KK Radenska Creativ : KK Jurij Plava laguna, posnetek, 11.25 - Risanka. 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - KK Radenska Creativ: KK Jurij Plava laguna, posnetek, 17.55 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30-TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja. 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 10.05 Izob. program -11.25 Otroška oddaja -12.00 Dnevnik -12.35 Prevare, nad. -13.20 Trenutek z... - 13.55 Sunset Beach, nan. - 14.40 Poročila -14.50 Portret, ameriški film -16.30 Glasbeno-dokum. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Vesti iz znanosti -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zlata ribica - 21.10 Kviz - 21,20 Srečanja nerodne vrste, humor, oddaja - 21.50 Z namenom in razlogom -22.50 Velikani hrvaške znanosti - 23.25 Dnevnik - 23.46 Prebujenje, am. film TV HRVAŠKA 2 12.15 Obnova Hrvaške - 13.45 Glas naroda -14.15 Lepa naša - 14.45 Koledar -14.55 Carstvo divjine: Zebre -15.25 Otroška serija -16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo - 18.00 Prizma - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Serijski film - 21.10 Iz življenja strank - 21.45 Opazovanja - 22.20 Nenadoma Susan, nan. - 22.45 Potovanje skozi čas in prostor: Japonska - 23.40 Vse o sebi TV MADŽARSKA 2 M\no m ob\ast, nan. - A $ .00 kk\ua\no - A 0.20 Odpvfi s\ud\o - A 0.00 Magazin novic - A 4.00 Zgodovina književnosti - A 4.20 Domoznanstvo - A 4.4’5 Anonimna pisma, NAgva - A5.00 Šolska uiica - Al .00 Madžarski saion - AO.OO Šport, vmes gimnastika -A9.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.00 Tigrova usoda, naravoslovni film TV AVSTRIJA 1 12.10 Risanke -14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul -17.05 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Medicopter 117 - 21.05 Hamburg - mesto v strahu, srhljivka - 22.45 Mož na pločevinasti kanti, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.54 Vreme - 20.00 Pogledi i s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled EUROSPORT i 11.30 Motociklizem - 12.00 Rally - 12.30 Avtomobilizem - 13.30 Tovornjakarji - 14.00 i Tenis, prenos iz Ziiricha -16.00 Tenis, prenos z Dunaja - 19.00 Tenis, prenos iz Zuri- cha - 20.30 Ritmična gimnastika - 22.30 Rally San Remo O NAS A NAS 23.30 Svet poroča Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja ■ Sreda, 13. 10.1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Sprehodi v naravo 9.45 Žlampirji, ameriška nanizanka 10.20 Velike knjige, ameriška serija 11.10 Tv-konferenca 12 .05 Klan, tv-nadaljevanka 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.20 Obzorja duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Roland Barthes, francoska oddaja 15.30 Pomp 16.30 Mostovi 17 .00 Pod klobukom 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Življenje ptic, angleška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20 .05 Georgia, ameriško-francoski film 22 .05 Odmevi, vreme, šport 23 .00 Osmi dan 23.30 Beethovnove simfonije s simfoniki RTV 0.10 Življenje ptic, angleška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 11.15 Tretji spol, znanstvena oddaja 12.05 Koncert skupine California 14.10 Primorske zdrahe, gledališka predstava 15.55 Zaliv Alamo, ameriški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Ženska v belem, francoska nadaljevanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 19.30 Videoring 20.00 Evropska liga v košarki (tj 21.35 Glasbeni utrinki 22.00 Zaliv Alamo, ameriški film POP TV 9.35 Umazane laži, nadaljevanka -10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.30 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.30 Pop’n’roll -13.30 Umor, je napisala, nanizanka - 14.30 Fejst fantje, nanizanka - 15.05 Varuška, nanizanka -15.40 Cosby, nanizanka - 16,15 Umazane laži, nadaljevanka -17.10 Divji angel, nadaljevanka -18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka -19.15 24 ur - 20.00 Talci v vrtcu, nemški film - 21.45 Newyorška policija, nanizanka -22.35 Cybill, nanizanka - 23.15 Kameleon, nanizanka - 0.10 M. A. S. H., nanizanka - 0.45 Krila, nanizanka - 1.15 Columbo: Etuda v črnem, ameriški film - 3.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.30 Uboga Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 MacGyver, nanizanka -14.30 Družinske vezi, nanizanka -16.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.30 Sodnica Judy, nanizanka -15.55 Oprah Show: lyanla 3 -16.45 Uboga Maria, nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka -17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -18.30 Nora hiša, nanizanka - 79.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -20.00 Film po Izboru gledalcev - 22.10 Plen, nanizanka - 23.00 Samo bedaki In konji, nanizanka - 23.40 MacGyver, nanizanka - 0.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Iz našega studia - 16.00 Prijatelj Fellx, nanizanka -17.00 Obiskovalci, nanizanka -18,00 Komandosi, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Mesečina In Valentino, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Prekmurci za Prekmurce, reportaža - 23.00 Od maja do decembra, nanizanka - 23.30 Resnične usode, nanizanka - 0.00 Odpisani, nadaljevanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - Informativna oddaja, 11 30 J Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja. 16.30 • Teden ob Muri - informativna oddaja, 18.00 . Videostrani, 18.30 - Risanke, J9.00 -Gnes - Informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Buum, pazi ka vdari, oddaja za najstnike, 21.00 - NK Mura: NK Olimpija, pokalna tekma • posnetek, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.06 Izobraževalni program - 11.25 Ko odrastem - 12.00 Dnevnik -12.36 Prevare, nad. -13.20 Trenutek z... - 13.55 Sunset Begch, nan. - 14.40 Poročila - 14.45 Prebujenje, ameriški film - 16.30 Hrvaška struna -17,00 Hrvaška danes - 17.45 Speleološka odprava Chiapas -18.20 Kolo sreče -18.50 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Skrinja - 20.40 Kviz - 20.50 Ekran brez okvira - 22,10 Zapirač, nan. - 22.45 Poslovni klub - 23.20 Dnevnik - 23.40 Zgodovinski album -1.40 Poročila - 1.46 Odprava Chiapas - 2.16 Opazovanja - 2.45 Prevozniki denarja, avstralski film TV HRVAŠKA 2 9.40 Srečanja nerodne vrste, nan. -10.10 Shane, ameriški film -12.15 Z namenom in razlogom - 13.15 Trenutek spoznanja -13.45 Zlata ribica - 14.45 Koledar -14.55 Carstvo divjine -15.25 Ko odrastem -16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo -18.00 Risanka -18.30 Hrvaška kulturna dediščina - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Nasprotja s Hemingwayem, ameriški film - 22.00 Opazovanja - 22.35 Humoristična serija - 23.00 Noč v mestu, ameriški film TV MADŽARSKA! 6,00 Informativni program - 9.00 Zabavno dopoldne, vmes Vino in oblast, Kralj pamp. Gozdarska hiša Falkenau -12.00 Poročila -12.30 Magazin novic -13.00 Za manjšine -13.58 Poročila -14.05 Senzacija, nan. -14.58 Poročila -15.00 Skrivnosti peska, nan. -15.30 Za otroke -15.58 Poročila -16.00 Thalassa, nan. -16.30 Kalifornijske sanje, nan. -16.58 Poročila -17.00 Družina Smola -17.30 Krščansko mladinsko društvo -17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik -18.15 Tema -18.30 Kolesje časa, 1920 -18.40 Urgenca, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.00 Želeli ste - 21,00 Nebodigatreba, nan. -22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Uradne ure - 23.00 Družba volkov, angleški film TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska -9.05 Operete -10.00 Iz tv-arhiva: Vinska pesem, Tetovirani raj -10.55 Bomba-posel, šaljivka -11.30 Molnšr Dixieland Band - 12.00 Druga možnost, nan. - 12.45 Narodne vrednote -13.00 Aktualno - 13.20 Odprti studio - 13.30 Magazin novic - 14.00 Zlati dim, magazin -16.00 Šolska ulica -18.00 Šport, košarka (ž.) -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.30 Film - 21.25 Vodni policisti, nan. - 22.10 Osupljivo območje, nan. TV AVSTRIJA 1 6,15 Otroški program - 9.50 Herkul - 10.35 Kolumbo -11.45 Konfeti - 12,10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policist iz Tolza - 21.50 Živi, film katastrofe - 23.50 Nash Bridges - 0.35 El Capltano, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.1 C Njen prvi zmenek, filmska komedija - 11.45 Vreme -12.10 Reportaža - 13.00 Poročil; -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.31 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Derrick -17.00 Poročila -17.0! Dobrodošli v Avstriji -18.50 Loto -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.51 Vreme - 20.15 Otrok nekoga drugega, TV-film - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas i sliki - 22.30 Telo in duša - 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Ellen EUROSPORT 8,30 Rally - 9,00 Ritmična gimnastika -11.00 Golf -12.00 Rally -12.30 Konjeništvo -13.30 Tenis: pregled ATP-lestvice - 14.00 Tenis, prenos iz Ziiricha -16.00 Tenis, pre nos z Dunaja -19.00 Tenis, prenos Iz Ziiricha - 20.30 Avto-moto šport - 21.30 Jet Sk v dvorani - 22.30 Rally San Remo - 23.00 Rugby - 0.00 Avto-moto šport , 7. oktober 1999 27 KRIŽANKA OB MESECU VARČEVANJA mlad moški ASTAT KAMBOŠKI POLITIK (ION) MESTO V BELGIJI, AALST TOMAŽ ERTL ZAČETNA CELICA ŽIVEGA BITJA MAJHNA ŽIVAL, KI LEZE PODOBA GOLEGA TELESA Premoženje Prihodnost l-AN I (PPG.) ITALIJANSKI POTEPUH SESTAVNI DEL, SESTAVINA OZEK PAS KOPNEGA MED DVEMA MORJEMA VNEMA, SKRBNOST VKLJUČITEV V SKUPNOST RADON MESTO V SREDNJI ITALIJI VOJNI TOVARIŠ NAPRAVA V LUKI 'X s S s OPREDELITEV RAVNANJA PALICA ZA ČIŠČ.PLUGA IME CESARJA AVGUSTA PROVINCA V JAR KRALJICA ŠPORTOV IZSTRELIŠČE RAKET 17 LEVI PRITOK RENA V ŠVICI IRIDIJ ja Rentno Sevanje pomurska banka Rešitev kupon (na dopisni- Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V Med reševalce (delavci banke in njihovi (^Oi-^^vice sodelovanja), ki nam bodo poslali kupon Seslom, bomo razdelili 3 nagrade: :°000 tolarjev 5^'000 tolarjev 2°>000 tolarjev banka, Trg zmage 7, 9000 Murska Sobota. Javno žrebanje pravilnih rešitev bo v torek, 26. oktobra 1999, dopoldne na Murskem valu. Izid žrebanja bo objavljen 28. oktobra v Vestniku. ci) z nagradnim geslom pošljite najpozneje do 21. oktobra 1999 na naslov: Pomurska 1 2 3 4 5 6 7 8 9 t 10 11 12 13 14 15 16 17 .18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 Naslov pošiljatelja 28 OGLASI 7. oktober 1999, V rodni zemlji mimo spita, a v naših srcih še živita. V SPOMIN 7. oktobra bo minilo deset let od izgube dragega Marjana Jakoba in 7. maja je minilo osem let od izgube dragega Jožefa Jakoba iz Lipovec S spominom vsi, ki smo ju imeli radi Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN Te dni mineva deset let od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji mož, oče, tast in dedek Štefan Copot iz Odranec Žalostno in boleče je stati ob tvojem grobu. Hvala vsem, ki se ga spominjate, ustavite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ali prinesete cvet spomina. V žalosti njegovi naj dražji Odšla si brez slovesa, v naših srcih še živiš, *za tvoj trud, ljubezen in dobroto, mama, hvala ti! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in tašče Jožefe Karaš iz Gederovec 13 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče, prispevke za soboško bolnišnico ter prispevke za ureditev okolice pri mrliški vežici in maše. Posebej hvala zdravnikom in osebju internega oddelka, še posebej interne terapije, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS Gederovci za ganljive besede slovesa ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 62. letu je mirno in tiho, a za vedno odšel od nas naš dragi oče, brat, tast in dedi Jožef Škalič upokojeni mlinar iz Gornjih Slaveč 16 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za darovane vence, cvetje, sveče in za svete maše, druge dobrodelne prispevke ter izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se njegovi osebni zdravnici dr. Mariji Perič, osebju in sodelavcem Onkološkega inštituta v Ljubljani, članom kolektiva Mlinopek, kolektivu OŠ Kuzma in Modnemu salonu od Grada, upravi in svetnikom občine Kuzma ter posameznim društvom. Posebna hvala duhovnikom g. Martinu Vorošu, g. Rudolfu Ficku, g. Frideriku Gumilarju in g. Andreju Zrimu za pogrebno daritev, pevcem pod vodstvom g. Giderja za odpete žalostinke, g. Lovenjaku in g. Vratuši za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Maje iz Kuzme za opravljeno delo. Vsem prav iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji Dedi, ohranila te bova v lepem spominu Tvoja Aleksandra in Sebastjan Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. V SPOMIN 7. oktobra mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari ata Alojz Šinko od Grada Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA Zapustila nas je draga mama Rozalija Pozvek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, vence, sveče, svete maše ter za dobrodelne namene. Posebej se zahvaljujemo KG Rakičan in AP M. Sobota, g. župniku, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Nihče ne ve, kaj si je želela takrat... ... morda si je želela vsaj še eno pomlad. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 72. letu zapustila naša draga žena, mama in babica Ana Prša iz Lendave Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, društvu upokojencev iz Velike Polane, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala vsem duhovnikom za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Da ni mogoče pozabiti tega, kar dan za dnem boli, kot ni mogoče solz prekriti, ne pota videti v temi. Toda ■ ni več besed, nič več stiska rok, ostal te spomin nam je, a ob spominu trpek jok! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nas je mnogo prezgodaj, komaj v 64. letu, zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast in dedek Bela Koudila iz Petanjec 35a V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče ter vsem, ki so darovali v dobrodelne namene in našega dragega Belo pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebej smo dolžni izreči zahvalo nekdanjim Belovim sodelavcem iz Radenske, posebej nekdanje linije Seitz 4, sodelavcem iz Radenske TRI SRCA - Polnilnica MV in BP, podjetju TRANSPAK, d. o. o., iz M. Sobote, kolektivu Doma starejših Rakičan ter sodelavcem iz ZD M. Sobota - zobna ambulanta. Hvala evangeličanskemu duhovniku g. Novaku za poslovilne besede in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Marjanu za ganljive besede slovesa, g. za odigrano Tišino in pogrebništvu Kampuš. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji DRAGI DEDEK! Pogrešali te bomo, tvoji vnuki: Sana, Jure in Anja Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu... Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. V 66. letu seje nepričakovano končala življenjska pot dolgoletne učiteljice in tudi ravnateljice Cilke Ohman Bili ste dobra in vestna učiteljica. Za vsakega ste našli prijazno besede in topel nasmeh’ Ohranili Vas bomo v trajnem spominu. Kolektiv OŠ Razkritje Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 11. oktobra bo minilo žalostno le^ odkar te ni več med nami, drag oče, brat in stric Avgust Žitek iz Kroga Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem gro prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te iste. Zato pot nas vodi tja, ' kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapuS‘^ dragi mož, oče, tast m dede* Ludvik Hari - Lajci iz Murske Sobote Naselje Jožeta Kerenčiča 6 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsernso^ znancem, sosedom in prijateljem za podarjene ter izrečeno sožalje. Carinarn'C' Hvala Veletrgovini Potrošnik - prodajalni Kovin , in Murska Sobota /CI M. Sobota, g. župniku Leon pevcem za odpete žalostinke. jSkrena Hvala zdravstvenemu osebju za humano pome' goboti-hvala pogrebništvu Banfi iz Veščice pri Mur Žalujoči vsi njegovi najdražji Prazen dom je in naše nič več ni tvojega^ dnih rok le trud in delo tvoj; za vedno na r ostala je praznina, ZAHVAM ., drag* V 52. letu nas je za vedno zapustil mož, oče, sin, dedek, brat, stric Josip Gomboc iz Gerlinec 52 sorodni1"’ Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljnJ6*^^ v tak° sosedom, znancem in prijateljem, ki s j^na hv številu pospremili na njegovi zadnji po gV6te izrečena sožalja, darovano cvetje,Xd,P*^^ Zahvala velja g. župniku za pogrebni gatlfj m g žalostinke, PGD Gerlinci, pogrebnis e£je. Peršu za izrečene poslovilne Vsem še enkrat - hvala. Žalujoči vsi njegovi 51, 7. oktober 1999 OGLASI 29 ZAHVALA V 73. letu življenja nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga mama, sestra, stara mama in prababica Olga Kranjec roj. Novak iz Ivanovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ^osebna hvala internemu oddelku bolnišnice iz M. Sobote za anje bolečin, g. duhovniku in pevcem za odpete žalostinke. aMudi vsem sorodnikom, sosedom, še posebej Novakovim, Posteljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence, sveče in darove za mrliško vežico. Njeni najdražji V življenju smo prehodili mnogo skupnih poti, sedaj nam je ostala le še pot spomina. Na njej bosta vedno z nami. SPOMIN 6. janurja je minilo eno leto, odkar ni več med nami našega moža, očeta in dedija Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu. Vajini najdražji V SPOMIN Oh, kako je hiša prazna, odkar te več med nami ni, prej bila prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Franca Gumilarja in 7. oktobra mineva eno leto od takrat, ko se je poslovil tudi dragi sin, brat in ' stric Milan Gumilar od Grada 77 ki ^■okt Zarezal nam je bolečino, dan, ki naredil je praznino, ^rat v er' Minevajo štiri leta žalosti in neizprosne resnice od s’ za vedno odšel od nas. Težko nam je brez tebe, saj 'I opora in luč v življenju, naš dragi mož, oče, opa, tast, brat in sorodnik Alojz Kornhauser iz Gor. Slaveč 122 hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj, mu asate rože, prižigate sveče in darujete za sv. maše. Žalujoča žena ter vsi, ki smo te imeli radi Čemu bilo mi je življenje, saj živel sem z vami le kratek čas, Bog poslal mi je trpljenje in me ločil spet od vas. ZAHVALA V 59. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, tast in brat Ludvik Fujs iz Prosečke vasi b pMCeih,^n° v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ^ini^^dnikom, GD Prosečka vas in vsem, ki ste dragega cvetj^^femili na njegovi zadnji poti, darovali vence in ’ v dobrodelne namene ter nam izrekli, sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred ’n pevcem za odpete žalostinke. Vsi, ki smo ga imeli radi Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila lepe si spomine. ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Ana Lutar iz Turnišča Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, g. Benceju za izrečene besede slovesa ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni te na pragu več, ni te v hiši, utihnil je tvoj glas, samota in bolečina sta pri nas. V SPOMIN 7. oktobra je minilo leto žalosti, tihe bolečine in praznine od takrat, ko je prenehalo biti srce dragega očeta, dedka in pradedka Ludvika Korošca iz Sela 110 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče spomina. Vsi njegovi Ce namreč živimo, živimo za Gospoda. Če pa umiramo, umiramo za Gospoda. Naj torej živimo ali umiramo, smo Gospodovi. ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in sorodnik Emil Bencak iz Vadarec 79 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih 'in nam stali ob strani. Iskrena hvala sosedi Hildi, družinam Benkič, Vrhovec, Merklin in Sukič ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, denarne prispevke, nam pa ustno in pisno izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovnikoma Maučecu in Kranjcu za pogrebni obred in pevskemu zboru Binkoštne cerkve Nuskova za pesmi tolažbe in upanja. Hvala tudi bratom in sestram binkoštne cerkve Vadarci, sodelavcem tovarne Mura in gradbeništvu Bencak. Z žalostjo v srcu: žena, otroci z družinami in vnuki Na svidenje v večnosti Zaprla trudne si oči, saj tam, kjer si, bolečine več ni, le pri nas vse prazno je, vsi zelo, zelo pogrešamo te! ZAHVALA V 68. letu nas je zapustila draga mama, tašča in babica Elizabeta Lebar s Hotize rojena Pucko Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku V. Kovaču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi njeni najdražji Draga babica! Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena! Žalujoči vnuki in vnukinje Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Srce ljubeče v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči, a misel nate je lepa, čeprav boli, nikoli ni isto, ker tebe zdaj ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 4. oktober, ko je minilo leto dni od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat Janez Jandrašič iz Šalovec Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, ki so nam jih dale tvoje pridne roke in plemenito srce. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Prezgodaj nas je po hudi bolezni zapustila naša sodelavka Anica Kuhar 1 Ohranili jo bomo v lepem spominu. Kolektiv uprave Pomurskega zdravstvenega zavoda Murska Sobota Kruta smrt te nam je vzela, žalostno pesem v srce nam zapela. Nam pa žalost srce trga, ker te več med nami ni. UČEN MA V 86. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica Marija Šomen iz Beltinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala duhovniku in pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. ' Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni najdražji Bil si in boš čudovit otrok vesel, razigran, ki te je vsak rad imel. Ničesar kriv, vendar si odšel od nas, ki te ne bomo nikoli pozabili in te vedno v srcu in duši nosili ter svečke prižigali in vedno ob tvojem grobu stali. ZAHVALA V tretjem letu ježa vedno odšel od nas in nas zapustil naš predragi sin, vnuk in pravnuk Ivan Košič iz Lukavec 62 Z neizmerno bolečino v srcu se ob nenadomestljivi izgubi iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, prispevke, spodbudne in tolažilne besede. Posebna hvala gospodoma župnikoma za pogrebni obred, pevskemu zboru ter godbeniku za odigrano Tišino. Hvala govorniku g. Zvonku Moravcu za lep poslovilni govor ter pogrebništvoma iz Ljutomera in Križevec. Še enkrat - vsem iskrena hvala! Žalujoči: ata, mama, bratec Aleksander, oba dedka, babica in prababica ter vsi, ki so ga imeli radi 30 OGLASI 7. oktober 1999JB IB Mohor, d. o. o Ljuba Šercerja 17, Radenci. Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 Reklame za rumene strani lahko naročite po tel. 041 867 718. Mercator n o» to v akciji Od 30.9. dOl4.1O.'99 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 ^Tpohištvozavas X\trium Ljutomer, tel.: (069) 84 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, lel.: (069) 35 460, od 9.00 do 17.00 vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid oz. AKCIJA—AKCUA—AKCIJA—-AKCIJA—AKCIJA --.«.'3---------' mtntOMimonnaur BUKEV. JAVOR) CENA Z DDV: 2.149,50 SIT/nP ‘ Delovni čas: pon. do pet. od 9.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 EKOLOŠKO KURILNO OLJE Mlečna čokolada Milka Ul 100 g, Mercator N rl 00 k 98,00»’ SALON POHIŠTVA - posojila na osnovi zastave, izplačila takoj - NOVO - zastava zlata - najugodnejši nakup in prodaja deviz - sprejem naročil za odkup oz. prodajo delnic skladov VINO*TOČ SEVER Moravske Toplice Tel.: 22 812, 48 850 Nedeljska kosila, pizze, narezki, pravi naslov za praznovanje rojstnih dnevov, krstov, obletnic ... HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice. Brezje 6. tel. & faks: (069) 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 «£<».#. "TU. Sobota TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel./Fax: (069) 32 220 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSE ZA STREHO IN STROJNE OMETE TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 ST/HL Akcijska ponudba velja v vseh trgovskih podjetjih in franšiznih trgovinah Koncern ...MALICE, PEČEN PIŠČANEC Z* NIDER'S SOBOČANKA Lendavska 18, MS Tel.: 27 064 £ o 0) -D E ro 5 ‘55 S > - kurilno olje I. kakovosti - plačilo na 6 čekov - brezplačna dostava - najugodnejše dnevne cene TEL.: (069) 45 283, 041 635 548, (062> 520 69 00 se priporočamo! JVFe/vcbcA NAGRADNO MESEČNO ŽREBANJE 3 X 7001 LITROV. E. BRANSBERGER, s. p. SLIKOPLESARSTVO STROJNI OMETI Dolga ulica 79, Černelavcijj Murska Sobota FASADERSTVO Tel. &faks: (069) 21 238 mobitel: 0609 61 76 41 \GSM: 041 61 76 41 EKOLOŠKO KURILNO OLJE » CESTA NA STADION 1/A i SŽMGOTIUAIIAD^U 0 069/648-340 NAROČILA od 8. do 19. ur., BREZPLAČNA DOSTAVA RAZNE SORTE JABOLK (NAMIZNIH IN ZA OZIMNICO), SUHO SADJE PO UGODNIH CENAH, SADJARSKA KMETIJA CIFER, KUKEC 16, tel.: 54 092 JERIC Vlado -Janez Plečnikova 42. Krog, rel.: (069) 28 251 IZDELUJEMO balkonske ograje, lesene stopnice, stružene ograje, lesene senčnike (pergole). vrtne lepe, brunarice, vhodna vrata iz masivnega lesa, zimske vrtov e garsižna P.E. MURSKA SOBOTA Vlado PAVLIČ s.p. J 9000 M. Sobota Ul. Mikloša Kuzmiča 13 >69/ 35-130 stara cena 127,50 SIT 50let ., ,.v. n.j Mercator najboljši sosa^ in. ose Telefon: (069) 348 840, http:\\^-----! NAKUPOVALNO SREDIŠČE MURSKA SOBOTA MALE OGLASE ©080-1200 ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI W1K, 7. oktober 1999_____NAPOVEDNIK 31 | tolturni koledar K o Delimo vstopnice za kino OTVORITEV GORNJA RADGONA ' V petek, 8. oktobra, ob 18.30 bo v starem Špita-otvoritev razstave 30 let mostu čez Muro, ki jo je Pripravilo Zgodovinsko društvo. Razstave Turška sobota V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno raz-’av° Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavi-eie na ogled tudi stalna likovna razstava Od poz-Oe9a srednjega veka do modernizma. Muzej je °riprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto lnn®deljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je prost. '';Art caffeju si lahko ogledate razstavo fotografij ’3zi Tibeta popotnika Matjaža’Krivica. kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij fo-™no kluba Drava iz Džurdževca na Hrvaškem. n°vi galeriji Zavarovalnice Triglav so na ogled ®aMednarodne slikarske kolonije Lipovci ’99. .. Galeriji si lahko ogledate razstavo skulptur in isktov Heilmuta Brucha. ^ORNJA RADGONA avli in galeriji Doma kulture je na ogled ob-Cnalikovna razstava 22 ustvarjalcev iz domače °Dcine. ^OMER ;. Pr°storih mestne hiše si lahko ogledate mu-zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem sPl°šno muzejsko zbirko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa lahko muzejsko zbirko obiščete ob predhodni najavi. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava o škofu Antonu Martinu Slomšku. - V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja akademski slikar Žarko Vrezec iz Ljubljane. LENDAVA - V grajski galeriji Lendava je na ogled razstava Avtoportret v likovnih delih umetnikov Pomurja članov DLUPP. Muzej in Galerija v Lendavi sta sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10, do 14. ure. PUCONCI - V občinski zgradbi razstavlja svoja slikarska dela Jože Špilak. BRATISLAVA - Na bogoslovni fakulteti razstavlja svoje male plastike in vinjete Evgen Titan iz Murske Sobote. KONCERT - V četrtek, 7. oktobra, dopoldne bo na OŠ Turnišče nastopil Adi Smolar. Adi bo v BTC-ju v Murski Soboti od 17. do 18. ure podpisoval svojo zadnjo ploščo Je treba delat. MONODRAMA - V petek, 8. oktobra, ob 9. uri bo v domu kulture v Veržeju in ob 11.45 v domu kulture v Ljutomeru nastopila Miša Gerič s svojo monodramo Življenje te punce. I Kino Park Murska Sobota V četrtek in petek ob 20. uri bo na sporedu ameriška psihološka drama Skrivnost ulice Arlington, v četrtek in petek ob 18. ter v soboto in nedeljo ob 18. in 20. uri pa ameriška komedija Genij. -Kino Ljutomer V soboto, 9. oktobra, in v nedeljo, 10. oktobra, ob 20. uri bodo vrteli ameriški pustolovski spektakel Mumija. K o Poroke ^AXSPOT. letnik 1997. *Hll^n3en’ Prodam. Tel. 251 K Kaljeni, največ 4 let star ^znamke Opel, Passat, Golf ''V^van dizel. Ponudbe po VOZILA VSEH '■\^tarih do 8 let. Tel.: 61 živali po 250 S)T/kg’ el:k'Veščica 36 pri Ljutome-ml 157 ^'T^ICO, kontrola A, pro-4 136- ml 133 NEMŠKO OVČAR-^ll^csece, prodam. Tel.: 51 -AKOL, krmljene z do-Prodam. Tel:. 48 60Č posesti ^“^SOBNO STANOVA-()W'V najem. TeL: 041 767 centralno ogrevano '■ nadstropju, v M. So-eL: 48 980 mI,°4 TbPricah v obrato-opremljeno, pro-i33 mH55 ak dvosobno stano-Wl>i. T., Poboti ali Radencih 1’ *eI : 87 308, po 18. uri. V 0 Prostor za zeliščno trgovino, 30-60 m2, na območju M. Sobote. Informacije Matik, tel.: 061 162 13 26. ml039 STAREJŠO HIŠO na obroke kupim ali vzamem v najem v M. Soboti ali okolici. Tel,: 53 817. m 1093 STAREJŠO KMEČKO HIŠO v Lipovcih 228 na 20-arski parceli prodajo. Lipovci 228. ml 139 । V ČRENŠOVCIH prodam parcelo, 1330 m2, s staro hišo in delno obnovljenim gospodarskim poslopjem. Tel.: 062 413 387. ml 116 kmetijska mehanizacija NOVI PREDSETVENIK za traktorje nad 90 KS prodam. Veščica 18, M. Sobota, ml 102 DVOREDNI OBIRALNIK KORUZE in FREZO ZA KORUZO. Zmaj, 3 m, prodam. Tel.: 82 474. ml 160 kmetijski pridelki ODKUPUJEMO svežo luščeno kuru-zo. Plačilo takoj. GSM 041 753 330. m!097 RDEČE GROZDJE Z BRAJD, okrog 1.000 kg, prodam. Franc Lončar, Segovci 11, Apače, tel.: 69 109. ml 103 GROZDJE, jurko in klinton, večje količine, ugodno prodam. Tel.: 27 501. ml 114 JEDILNI KROMPIR prodam. Tel.: 411 290. m! 140 ŠMARNICO po 50 SIT/liter prodam. Tel.: 47 150. ml 151 GROZDJE, šmarnico, prodam. Ženavlje 35, tel,: 56 262. ml 159 litij ZADRUGA MARTJANCI, z. o. o, Martjanci 18, C^ANCI J v skladu s pravili zadruge KZ MARTJANCI 0 izobrazbo kmetijske smeri (VII. stopnja) IL a4il' 0 izP°lnievaniu pogojev pošljite na gornji naslov ”Za uPravni odbor« do 15. 10. 1999. Kandidati bodo .’Po Preteku 30 dni od prijavnega roka. n Ormacije po telefonu (069) 48 634. ^SNOVNE ŠOLE BELTINCI razpisuje delovno mesto I ’zP°lnievati pogoje, ki jih določa Zakon o 'n f'nanciranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 1Peda90ške, organizacijske in druge sposobnosti b Vo^enie pedagoškega in poslovodnega dela šole. >8^ ? d °kirnenovan za dobo štirih let. (j.%1) ° o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite °^avi razpisa (do vključno 15. 10. 1999) na naslov: Beltinci' Panonska 35b’ 9231 Beltinci, z oznako \%kii o imenovanju obveščeni v 15 dneh po končanem razno LADIJSKI POD, talni in stropni, I. ali 2. kvalitete, z dostavo, prodam. Tel.: 063 451 082. m680 KLETKE za nesnice in zajce prodam. Prodajamo tudi plastične plavalne bazene, greznice in rešetke za svinjske bokse. Anton Rajgelj, s. p., Kropa 2a. Informacije Bratonci 10, tel.: 421 096. m964 SILOS za žagovino, 10 m3, prodam. Tel.: 069 27 159, po 19. uri. m 1095 Preklicujem veljavnost HK št. 59633-8 in ŽR št. 7-596338 pri HKS PA-NONKA na ime Štefan Katona, Gorica 45, p. Puconci, ml 100 TRDA SUHA DRVA, od 4 do 5 m3, prodam. Štefan Sukič, Zenkovci 83. mlU5 REZERVOAR ZA KURILNO OUE, 3000 I, 300 x 70 x 150 cm. ugodno prodam. Tel.: 31 225. ml 118 PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala Osnovne šole Mala Nedelja, šol. 1. 85/86, na ime Ivanka Kranjc, Mali Moravščak 9. ml 120 PREŠO Willmes, 1200 1 in 1550 1, prodam. Teh: 68 078. tnl 124 ŠESTVALJNE PLOŠČE, SALONITNE, 200 kosov, in JUGO za dele prodajo. Tel.: 041 8fl6 783. ml 126 SOD, 350 I, kardan in krožne brane prodam. Nemčavci 3. ml 135 ŽELEZNI KORUZNJAK prodam. Tel.: 26 056. ml 138 delo DELO v Nemčiji takoj dobi več zidarjev, tesarjev in železokrivec.Tel:. 064 702 240, GTG OBJEKT, d. o. o., Rožna dolina 10, Lesce, ml 128 KUHARICO ali KUHARJA zaposlim. Tel.: 57 058. ml 141 ZAPOSLIMO dekle za strežbo v gostišču. Tel.: 063 762 860. ml 150 DEKLE za strežbo v bistroju - v Litiji takoj zaposlimo. Stanovanje brezplačno. Tel.: 041 710 660. ml 158 NATAKARICO, LAHKO TUDI PRIPRAVNICO gostinske ali živilske stroke takoj zaposlimo. Tel.: 53 004. ml!63 storitve USPEŠNO POUČUJEM HARMONIKO IN SINTETIZATOR na domu. Tel.: 28 507. m 1096 CENTRALNO GRETJE, vodomon-taža ter montaža oljnih gorilnikov. Ogled in predračun brezplačen. Ivan Šarkezi, s. p., tel.: 76 376., ml 105 OPRAVLJAMO STROJNE OMETE IN FASADE. Firma CMS, tel.: 041 751 834. ml 121 USPEŠNO INŠTRUIRAM NEMŠČI- NO za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 27 183 ali 23 038. m 1156 Luc Besson, Abel Gance, Roger Vadim, Erick Zonca, Daniel Janne-au, Jean Luc Godard, Andre Antoine, Francois Truffaut, Rene Clair in še mnogi drugi so francoski režiserji, ki jih očitno zelo dobro poznate. Med številnimi pravilnimi odgovori pa smo izžrebali našega nagrajenca. To je Ludvik Škrilec, Sebeborci 103a, 9221 Martjanci. Česti-tamoLNaše naslednje vprašanje pa se glasi: Kdo igra glavno vlogo v ameriški komediji Genij? Odgovor:______________________________________________ Odgovore pošljite do 12. oktobra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 40 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. NO MATTER - Jack Radics 2. PUT YOUR LIGHTS ON - Santana/Everlast 3. SIKIDIM - Tarkan 4, POPSTAR - Pretenders 5.1 GOT A GIRL - Lou Bega 6. C'E TUTTO UN MONDO - Nek 7. O MARE ETU - Andrea Bocelli/Dulce Pontes PREDLOGI: BECAUSE I LOVE YOU - Roy Horton I SAVED THE W0RLD TODAY - Eurythmics BLUE EYES BLUE - Erič Clapton LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. KO POGLEDAŠ ME - Nuša Derenda 2. OSTANI ŠE MINUTO - Rok'n'band 3. JE TREBA DELAT - Adi Smolar 4. NOBEN DRUG - Peter Lovšin 5. TO NI TO - Selekcija 6. SOLZE - Monika Tratnik . 7. DALEČ JE AMERIKA - Vili Resnik PREDLOGI: NI ŠE KONEC - Power Dancers DEŽ IN SONCE - Babilon GLAŽEK AL’ DVA - Metulj MATIČNI URAD G. RADGONA: Damjan Zorko, vodja obrata sekundarne surovine, s Štajngrove in Mojca Klemenčič, ekonomistka, s Spodnje Ščavnice; Zlatko Klobasa, delavec, in Marjna Uhan, šivilja, oba iz Gornje Radgone; Andrej Rajšp, mizar, s Trat in Jasmina Kavčič, študentka, iz Podgrada. MATIČNI URAD SP. ŠČAVNICA: Darko Marinič, strojni tehnik, iz Pa-ričnjaka in Darja Rajšp, tekstilna konfekcionarka, iz Radvenec. Vestnik vam čestita! BORZ ZNANJ. je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno po-hujajo in iščejo: • iščejo se informacije o programskem jeziku Java; • gospa potrebuje praktična zna-■ nja računovodstva; • ponujajo se inštrukcije in nasveti iz medicine. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www.borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska.univerza.m-sobota@siol.net. GUINNESS W0Kt» RECOROS dosežki tisočletja tadi v slovenščini knjiga, ki se prodaja tako rekoč sama ZASTOPNIKI, se nam želite pridružiti? postaviti svoj rekord? ne zamudite priložnosti tisočletja’ Založba Obzorja d.d. Maribor SLUŽBA PRODAJE KNJIG, Gosposka 3 tel. 062 228 31 24, faks. 062 223213 www.zolozba-obzorjo.si; prodaia@zolozba-obzorja.si HITRO, PREPROSTO IN CENEJŠE TRGOVANJE BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d. o. o. Kocljeva ul. 1 a, Murska Sobota (zgradba SOBOTA - CENTER) TEL.: 35 630 FAKS: 35 641 DAMIR BANFI VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEI.: (06'1) MII Urili, IAX: (Prih) 25 । , 7,1, <)t....MURSKA SOBOTA LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. POVEST SRCA - Slovenskih 5 J 2. KJE NOCOJ Sl MUZIKANT - Mirko Šlibar s prijatelji 3. TRIKRAT LAHKO UGIBAŠ - Ans. Braneta Klavžarja 4. ZLATI DEČKI - Beneški fantje 5. PREGOVORI - Ans. Roberta Zupana 6. ČLOVEK Z ZAMUDO - Dan in noč 7. LJUBEZEN Sl ŠE VEDNO Tl - Bobri PREDLOGI: NAJ BO VESEL TA DAN - Tornado GLASBA JE KOT DEKLE - Bohpomagej FANTJE IZ SLOVENSKIH GORIC - Slovenjegoriški fantje Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 14. oktobra 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 40 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: _______________________ 7 VELIČASTNIH:_________________________________ GLASBA NAŠEGA SRCA:___________________________ Ime in priimek ter naslov:__________________________ I_________—____________________—______________________ Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Tržnica Tržnica Prodajalna M. Sobota G. Radgona Ljutomer Jabolka...............150.................200 ............... 120 Hruške ......,........250............,.....-................. 250 Pomaranče...............280................380 300 Limone..................280................300 280 Banane..................150................180 170 Kivi.................... -............... 600 600 Suhe slive...............-.................600 600 Orehi-jedrca.............-..................-..............1.400 •Solata - kristalka.....250..................-............... 200 Breskve.........-.....350 ..............r 300 ............. 250 Cvetača...............300................280 ..............:. 300 Zeleno zelje.......... 60................100 ................ 70 Kumare................200........;.......220 ................ 200 Sveže slive...........200 ..................-................ 200 Korenček..............250..................270 200 Paradižnik............300..................380 300 Paprika...............150................ 180 180 Čebula................100.,............... 160 120 Česen ................400................400 ..............'. 350 Lubenice.............. 80..................120 90 Stročji fižol.........350.................-.................. 300 Krompir............... 50.................60 ................ 50 Peteršilj.............400............■.....-............. 350 Nektarine..............300 .............. 350 .............. 300 Melone..........‘.......-.........:........ -.................300 Belo grozdje..........200 ’........... 260-350................320 Ananas.................-...................-..................300 Jajčevci................-....,...........350 .............1.. 250 KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA PE MURSKA SOBOTA. Ul. Arhitekta Novaka 13, Tel.: (069) 30000 www.krekova-banka.si __________________________ZADNJA STRAN _____ ____________ Menjalniški tečai Pomurske banke 5.10.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 5. 10. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,2876 14,1425 14,2847 Francija 1 29,9717 29,6673 29,9655 Nemčija 1 100,5206 99,5000 100,5000 Italija 100 10,1536 10,0505 10,1515 Švica 1 123,5787 120,6608 123,1045 ZDA 1 183,2600 182,5051 184,3393 OBRESTNE MERE od 1. oktobra 1999 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za oktober je 0,6 % mesečno oz. 7,30 % letno. V oktobru vam med drugim ponujamo tudi naslednje možnosti varčevanja: Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave Od 31 do 90 dni Od 91 do 180 dni Od 181 do 365 dni Obrestna mera Od TOM + 0,8 % do TOM +1 % Od TOM + 1,6 % doTOM + 2 % Od TOM+ 2,4% do TOM+ 2,75% Skupna letna obr. mera 8,16% do 8,37% 9,01 % do 9,44 % 9,87 % do 10,25 % Dolgoročni depozit z valutno klavzulo (Va = DEM, EUR) Rok vezave Znesek Nad 12 mesecev Od 500 DEM, od 250 EUR Nad 24 do nad 60 mes. Od 500 DEM, od 250 EUR Skupna letna obrestna mera val. ki. + 3,33 val. ki.+4,33% do val. ki.+ 5,55% V dvoje je lepše V veliki dvorani okrepčevalnice Kamin v Žižkih je bilo pred kratkim veselo kot že dolgo ne. Le kako ne bilo, ko pa je bila tam gostija, na kateri je bilo 150 svatov, igral je ansambel Halicanum, pridružili pa so se tudi člani folklorne skupine kulturnega društva Hotiza. Poročila sta se 22-letna tekstilna konfekcionarka Lidija Flisar s Hotize, zaposlena v Muri, in 27-letni varnostnik Štefan Herženjak iz Gaberja, zaposlen pri Varnosti. Civilna poroka je bila na matičnem uradu v Lendavi, zakrament sv. zakona pa sta si podelila v župnijski cerkvi na Hotizi, in sicer med obredom, ki ga je vodil sorodnik -soboški župnik Martin Horvat. Depozit z rokom vezave Rok vezave Obrestna mera mera Nad 24 mesecev Nad 36 mesecev Nad 60 mesecev TOM+ 4,33% do TOM+ 4,50% TOM+ 4,85 doTOM + 5% TOM 5,55% do TOM 5,70% Skupna letna obrestna 11,94% do 12,13% 12,50 % do 12,66 % 13,25% do 13,41 % pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Nevesti je bila priča Marija Feher s Kapce, ženinu pa je bil priča Mirko Horvat iz Gornjega Lakoša. Po poroki sta bila mladoporočenca nekaj dni na poročnem izletu na Madžarskem (Blatno jezero, Budimpešta), kjer sta obiskala tudi sorodnike. Štefan je velik ljubitelj streljanja z zračno puško in ima s tekmovanj kar nekaj odličij. Bil pa je tudi igralec (branilec) v NK Kapca. Včasih je šla na tekme tudi Lidija in ga tako na videz spoznala. Prijetno usodno pa je bilo druženje na praznovanju rojstnega dne Lidijine prijateljice, kamor je prišel tudi Štefan. Kar hitro sta se zaljubila in potem ni poteklo ravno veliko časa, ko je Pištek, kakor ga ljubkovalno ogovarja, prišel na njen dom in - ostal. Ujela sta se tudi zato, ker oba rada plešeta in sta par v folklorni skupini. Po dveh letih koruzništva je končno napočil čas za poroko. Ker je Lidija edinka, se je seveda poročila domov. Postopoma si bosta uredila stanovanje v nadstropju novejše stanovanjske hiše. - Š. S., foto: Šimonka Radgonska šola je praznovala VESTNIKOV KOLEDAR 7. september, četrtek, MARKO 8. oktober, petek, BRIGITA 9. oktober, sobota, ABRAHAM 10. oktober, nedelja, DANIJEL 11. oktober, ponedeljek, MILAN 12. oktober, torek, MAKS 13. oktober, sreda, EDVARD Lunine mene: 11. oktobra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 13 minut, zašlo pa ob 18. uri in 24 minut. Dan bo tako^dolg lese 11 urin 11 minut, kar je slabe pol ure manj kot prejšnji teden. 9. oktobra bo na nebu nastopil mlaj. Jubilej in nove pridobitve Zanimiv sprehod skozi četrt stoletja, kakor si ga je zamislila učiteljica Norma Bale Bepšo priložnost za praznovanje 25. obletnice preselitve OŠ Gornja Radgona iz grajskega poslopja v novo stavbo bi si težko omislili, kot je bil minuli torek - svetovni dan učiteljev in drugi dan v tednu otroka. To je bilo tudi posebno očitno na proslavi, ki je potekala kot nekakšen učiteljsko-učenski venček - izmenjaje so nastopali uči- telji oz. ravnatelji Anica Mihalič in Vanda Jošt (prva in druga ravnateljica v novi šoli) ter Dušan Zagorc (sedanji ravnatelj) in učenci (mladinski pevski zbor pod vodstvom Marije Dukarič in harmonikarski orkester pod vodstvom Olge Radolič) ter prvošolčki, ki obiskujejo 9-letni program osnovne šole. Slednjim je bila ta prireditev še posebej namenjena, saj so ob koncu slovesno predali namenu štiri prostore - učilnice in jedilnico ter igralnico ki so jih med počitnicami uredili samo zanje. Za vse učence pa so odprli novo knjižnico, v kateri je na volje okrog 15.000 knjig. Po besedah prve ravnateljice v novi šoli Anice Mihalič je bilo vse skupaj težko preseliti iz grajskega poslopja v nove prostore, težave pa jim je delala tudi nova oprema. (Foto: JG) Anica Mihalič je med drugim omenila, da nekaj časa niso mogli verjeti, da so dobili tako prostorne in lepe prostore ter veliko nove opreme. V primerjavi s prejšnjimi prostori v gradu se jim je zdelo, da jih imajo naenkrat preveč. Vendar seveda ni bilo tako. Vanda Jošt seje posebej spominjala, kako, ji je uspelo dobiti s pomočjo tovarne Mura prve računalnike in kako so uspeli organizirati 64 interesnih.dejavnosti za učence. Dušan Zagorc pa je dejal, daje najraje v šoli, saj jo ima nadvse rad. Med drugim pa bi bil vesel, če bi jim čimprej uspelo kupiti tudi nov klavir. Med navzočimi pa je posebej pozdravil nekdanjo učiteljico Anico Strah, kije dočakala že devetdeset let. Izrazil je še željo, da bi občina priskrbela manjkajoče štiri milijone tolarjev, kolikor znaša dolg od eriajstmilijonske naložbe v nove pridobitve. Župan gornjeradnoske občine Miha Vodenik, ki je prav tako pozdravil vse navzoče in šoli čestital ob jubileju, je glede dolga povedal, da ga bo mogoče poravnati še letos, odvisno pa je, kako bodo svetniki glasovali ob sprejemanju rebalansa proračuna. JOŽE GRAJ ■ NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) IDI i= zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota j vaša spremljevalca skozi podobe življenja □ a g Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste । palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj Odrešitelj pomurskega tijstva je vstal. Jeno Sapac Brzi je s pomočjo mim svojim sindikalistom pove® da se bodo cene kmet k pridelkov še znižale m koruzna skladišča po n madžarskih njiv namest naših. *** Kandidat za državnega P°d, sekretarja za regionah^ na lokalni ravni g. _ • Odarje končno nase prostor pod soncem, postal namesto region uradnika visoki turisticri nik. Ta resor ni v pristoF • visokega akademika । nika Andreja Horvata -šenega. *** Leteči piceki v A^^ so sprostili dovolj P za naselitev veterinart da očitno veterinarje^ nuja več beltinski žepa Kavaš-Teležup.kJ'^ laga, da počakajo o mesecev, da jim ° voljo celoten m as^^i gometni stadion s P .,jve. prostori. Tako bi pn ih terinarji ob udobni f' prostorih s prhami । robami še karantene* šnik. *** ij Turniški župan Kocetje: . slavil, pridobil si je n« » trenersko licenco. । ( seli na klop NK Turnih gove ambicije pa so in strankarskemu koleg čecu je že ponudil^, pomoč pri reševanj šnika. Prvi, ki mu Je pgnc je bil petrovski žup .^iz Šlihthuber - Tenisk. ki|ša| Munchna, kjer se je P uvrstiti na glavni ten Gran slam. *** -rief'1 Štefan Cigan-Kr^ kerje kar malo svet preložil o po-bvenciji ob^^^oljen i® djetju Sabo. Nej , ne predvsem zarad * ^plima podjetje se odjeb® ci, kjer občine Sobota bremenijo ne zaloge- šefinja gornJ6^^ nadzornega od anje °d bila občinsko 0^ samega župa esnost vendar je na d njk Pa* mudila. odos že izdal dekret d ti ko niki ob ^.^kid^ travico, P^Jaliza* 0 intakopnvaro t pi|vveUa virja. Dekreti^ es^ Na Hodošu b^ menaM - redelila do Zvezda. * ■ oc50Z gradbeništva^ Ta* h gradnjah oab vetilia’0- jjj