(Vcćerno Udanjc*) 84 številka. V Trstu, v soboto dne 14. julija 1894. Tečaj XIX. UNOvr« izhaja po trikrat na ted-n t ientili ii-danjih ob torkih, Aatrlklh in aotooesala. Zjutranjo izdsnja iz-kaja ob 8. uri »jutraj, večurno p« ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : ■a JMun meiec . f. —.tti, iiven Avstrije f. 1 ,«i ea tri me«ec . . , 2Mi , , *.— na pol leta . . , f>,— ... 8.— ■a vi« leto . . „ 10 — ... 1«.— Na saraftfce brat priložene aarelirtae u ae Jemlje ezlr. Ponamičre &te vilke te dobivajo t pru-dajslnicah tobaka v lr*tu po S nti., V Gorici pn 9 nvč. Sobotno veierno tidanje v lrntu M nč., v Ooriri 4 ni. EDINOST Glasilo slovenskega političnega dmiitva za Primorsko. OjfInai ne račune po Urifu t petitu; r.A natloTf i dubolim črkami »o plaiuja prostor, kolikor ob.een > »radnih »rutic. Po.lana osmrtnic« in j »vnt>?.Hhvale. do-roači oglasi itd. *•> računajo po ponudbi. Y«i dopi.i naj te pošiljajo urnduiitvu : ulica Cisflrm* »t. 13. Vsako pi-ino mora biti frankovano, kur nofrankvvaaa lih. Da te pa ta naia odvianoat ne prelevi v auinoat, treba da telimo po druitvu, in aioer po takem druitvu, katero ga odprtimi rokami vaprejme pod tvoje krilo in v avojo salčito kot evojega laatnega uda in je pripravljeno braniti ga proti tujim naporom. In kateremu druitvu ame pojedineo bolj stupati, kakor onemu, ki v tvoji akupnoati objemlje ftiane, aorodne med t o boj po jesi k u , krvi in p 1 e m e n u, in jih idru-žuje v jednotno miiljenje ia atremljenje po jednih in iatih akupnib svrbsh P Tako drnfttvo je narod, h kojemu apada pojedineo;in ia ti« nat Slo« vence je aloventki narod saldi t* n i k , ki je prevsel v narodnostni borbi težko nalogo, da brani svete pravice svojih članov, sdrulenih v jedno telo po duhu, miiljenju, jesiku, krvi in plemenu. Po božjih in naravnih sakonih je torej sleharni dolžan delati, živeti in, ako treba, tudi umreti sa svoj na> rod, ksteremu je takorekoč uteleajen. Kakor se poživljajoči sok pretaka po vseh udih sdra-▼ega teleta, ittotako mora narodni duh preiiujtti vse sinove naroda ter navdajati jih življenjem. Ztto pa te morajo vai njegovi sinovi čutiti neločljivimi udi tvojega naroda v miiljenju in dejanju. Ali si morete misliti pametnega človeka, kateri bi ai odsekal roko in jo vrgel tam pred avojega nasprotnika samemu sebi v poameh P 1 PODLISTEK. 89 Kmetski upov« mgo*a*i**ka povrat ie*tnaj»t< f/a veh«. — Spital Avpust Šenoa. Frtloiil L i\ Planinski. — Ima natega gospodarja ! Itn* tudi Lo-liča 1 Habaka 1 kajpak 1 udari pijanec a pestjo ob miso in ae jame krohotati, da «u mu aolae priile v oči. Da, dal Fetko ji daje novcev, a ona meni. Ali ji nisi nikdar v lice pogledal? To ti je, amioe, ženski Turčin, žena sa troje mož, pa jo vpraiaj z d me. Ej pij tu o ga I udari dimen s pestjo zopet po misi, mej-tem ko ga je Peter oprezno poslušal. — Vidi* ! To me veže na Suaed, pravi Peter dalje, ali anal si bom dobiti kapitala P Tahi bo že odprl motnjo. — Kako bo P nagne Peter glavo. Šimen vstane, nagne ae čei polovico mise in iepne Petru v uho : No, in tako delate vi, naii mračnjaki in odpadniki 1 Z«du*ivii v sebi narodno zavest, poritali ate mrtev ud na živem telesu naroda. Zatajivii avojo narodnost izročili ste »e svojim nasprotnikom na milost in nemiloat; a tem ste zaslužili primerno plačilo — r.|ih-tekp mrcine se sopet rotć. — A kdo tč kje i mi je glava, kje korenina, kdo P Jaz to v. tu, vzravna ne advokat in ne udari ponusnu o a pr-a, |az dimen Drmačičl A komur jaa povem četki, L-lička meni, a jaz tebi, svojemu pobratimu. Ali vemjefi sedaj P — Verujem, Šituen, reče Peter in utakne mofinjiček hitro v nednje. 1 — Ali per amorem d vi, zakaj bb ti, Peter, ne ženil tako P Saj nisi ravno iepave kobile sin. sledujemo vzroke, ki ao zavirali dosedaj in le zavirajo avobodni razvoj narodnega napredka, moramo priznati, da ao napori za poitalijančetanj* zarea gorostasni. Res je, da si nam nasprotni livlji prizadevajo na vse pretfge, da bi popolnoma zatrli na*o nArodnost, da bi odpravili jezik na* iz dežele na*e ; da bi izbrisali sleherni sled, koji bi nas utegnil opominjati, da je zemlja, na koji bivamo, a I o v e n s k a last i da je narod, ki živi t u od nekdaj, alovanak narodi Toda vsi ti sovražni napori nam ne prizadevajo toliko akrbi in nam ne dajejo povoda da bi omagovali, ampak vtpodbujajo naa do tem reanejtega in krepkejiega delovanja sa svojo aveto atvar, čim hujii ao napadi ntaprotnih življev. Najhujše slo za našo narodnost niso naii nasprotniki druge narodnosti, ampak ljulika nalega lastnega rodu nsa tlači in pogubljs, ona ljulika, ki raste in ae liri med nami, moreč asdonoano delo narodnega truda. Koliko nalega življa je izgubljenega med nami 1 Koliko mrtvih dui iteje naia n&rodnoat I Koliko Slovencev živi po meatu in okolici, rastreienih in posabljenih, ne da bi se pobrigali, da bi se pridružili telesu, od katerega so odtrgani 1 Koliko slo-venake narodnost dohaja od sunaj v Trat in se tu potopi v morju italijanstva 1 Oglejmo si le nekoliko nal delavski stani Delavoi bi morali biti roke niroda, in sdružene roke fizična moč n&roda. Toda, kako naj te vkrepi ta fizična moč niroda, ako, odpadli od naroda, ae ne saveda več sama aebe in ae delavaki atan lovi sa goljufivimi in nedoaežuimi ter naii narodnosti nasprotnimi usori rasnih tsocijalistovu P Sicer imamo, hvala Bogu, med naiimi delavci le dovelj poltenih narodnjakov, kateri uvidevajo le v n&rodni organizaciji ter v apoitovanji avojega jesika in evoje narodnosti krepko obrambo, da se ne bode slora-bile njihove sile po oderuhih in kapitalistih. Takim delavcem seveda ne troba nalega priporočila. Nali opomini veljajo onim, ki žrtvujejo svoj jesik in tvojo n&rodnost, ter, poza-bivii sami sebe, posvečujejo svoje sile prašnim domiiljijsm, sebi in svojemu narodu v nečaat in poameh. Taki ao neplodna ljulika — neareča odroda. Tudi takih imamo mnogo med delavakim atanom, ki ao v srcu narodni in ki čutijo, da jih že hvaležnost vežo na ndrodno miiljenje in delovanje, ki ae pa bojč pokasati na sunaj to, kar čutijo v svojem arcu. „Kuiček kruha je v nevarnosti — ai mislijo — goapodar je drugorodeo in nam nasproten, odpravi mo ia alužbe, in kaj bode potem z menoj P" Tudi ta izgovor je jalov, kar hočemo dokazati takoj. — Ei jaz bi se ! Tu v Brdovci jo neko dekletce, Jurkova Jana. — A, a! dene advokat kazalec na čelo, spominjam se, tako mi Porcijunkule, lepo piiče. Pak ? — Ne d& si niti blizu. Žo nekolikokrat mi je podnmodila brke. — Fu I nasmeje se Simen, ako ti ni ravno za jua primao noetis, lahka je pomoč. Pokaži jo Tahiju, ta ae razume v to, A potem bo mečja. Kadar je aod načet, pije ia njega vsak vrag. — Ei to ni neumno t — Kako bi bilo neumno? Kadar jaz t» govorim, jaz, H men Drma^ič Oh jaz — jaz jaz — jaz — udari se advokat v prua in se zvali brez zavesti na mizo. Petor punti pj. janca in odide naglo na grad. Tu pmi^e Petra Petričeviča. — Gospod Petričević, pravi, jaz vem, da sovražite Loliča, kateri nam iztrga vsako koat izpred ust. VaSa delama Bila jo vrednost, k<>jo morete sami ceniti najbi lje. Kdor potrebuje vaše delavne sile, naj jo pla^a po nje vrednosti, Nikdo ne kupuje v*,š« ga mišljenja, auipitk plačati mora — v * h e delo. Kdor vas več ne potmliuje, odpravi i a« iz aluibe, ako ste narodni, ali pa ne. Ako vi vettno izpolnjujete svoj« dotžnouli pri delu in no krnite drugače apoAtovanja do tvojih predpostavljenih, ne zgudi ae vaui hudega, četudi 8i vali gospodarji ie tako zagriieui nasprotniki naše narodnosti. Kaj naj porečemo naftim obrtnikom?! Tudi mnogo njih je že začelo spoznavati, da mora riArodno vprašanje poaeči v vae alojeve naroda in kakor poživljajoči duh presinjati ele-herno na*e podjetje. Sleherno obrtno ali tigovsko podjetje je aicer namenjeno v prvi vrsti gmotnim svrham — dohodkom, dobičku. Toda če država aama organiziije obrtnike, jim postavlja nadzorstva, ustvarja zakone za trgovek« in obrtno zbornico, UHtanovlja posebne predpise za razne obrtne zadrugo — ali se morda ne dngajato v drž.tvno-politiAke svrhe P Ako pripadajo trgovcoin in obrtnikom glede na njihovo trgovino, oziroma obrt, posebne pravice in dolžnosti, zakaj naj bi se jim tedaj kriila pravica, zajamčena vsakemu državljanu v členu XIX. osnovnega zakonu, posluževati ae svojega jozika v uradu, violi, v zadrugah in v javnem življenju? Pravice, koje nam pripoznava država, nam nu smejo kratiti nje podrejeni organi. To ai zapomnimo 1 Zato pa zahtevajte, mirno in dostojno aicer, toda odločno in vatrajno, da ae povaodi apoitujeta vai jeaik in vaia narodnost I Izogibajte te vestno nemirom in izgredom, kajti no bi bilo čaetno za vaa, ako bi ai oskrunili svoje roko nad onimi, ki vaa izzivljajo, a tudi aanoa voditi ne dajte so nikom url Kjer ate v večini, tam je vaia naloga najložja. To vam jo govoriti in stavljati avoje predloge v materinom alovenskem jesiku, ksjti to pravo vam je zajamčono v postavah. Zabolelo nas je v srce, ko ao nasprotni listi po zadnjem zborovanju pekovske zadruge brili norce iz onih, ki bi bili morali soglasno vsprejeti pameten predlog onega cenjenega tovariAa, kateri je zahteva pravil v alovenskem jesiku. Popravite krivico, ki se je dogc dila va&i narodnosti; zahtevajte, da so skličo izvanredni občni zbor, pri katerem eo mirno, odločno in neizprosno oglasite za to, kar vam gre po božji in človeSki postavi t Konečno kličemo tudi vam, slovenski delavoi in obrtniki, ie posebej : S p o -Atujtese aami, ako hočete, da vas bodo apoAtovali tudi drugi! — Da! — Kateri se je kot služabnik »plazil v gospodsko službo, pa vlada kot gospodar, ker je njegova žena našega gospodarja nadvladala. Gospod Peter ! Jaz vem /a neko ntviir, s katero izkadimn tega d<>lgopetcu s S.med«. Vi bonte sami kaštelan, Ali hočete ? — Iločem, ali — — — Roko na to ! Dalje ne praftajte. Moja putka ne more pogrešiti. — Pa dobro 1 reče Petričevič in poda Bolnjaku roko. V spodnjem dvuriAčt S»sedg*na), III. nadstropje na tavo (Uhud na trgu della Chiesa FNangelica). Hujskanje Pod tem saglavjem piše poslednja „Soča": „Dne 7. r. m. je bila oddana v Trstu dopisnica z naslovom: M. R. Signor Don Oiuseppe Bottegaro, Paroco-Dec*no di Piedim on t« (Istria). To dopisnico je pošta poslala v Podgoro! Zakaj P Ali ne ve al. pošta, da Piedimonta na Goriškem niti ni ? Da-li se nahaja kje t Istri, tega ne vemo, a uprav za to, ker stoji pod imenom Piedimonte še dežela „Istria1, bi ta dopisnica ne smela priti v Podgoro. — Vrhu tega bi si si. pošta morala vendar že zapomniti, da je c. kr, nsmestništvo prepovedalo uradno rabo lahonskega „Piedimonte11. Delovanje zdravniike postaja. Tekom minolega meseca junija iskalo je občinstvo v 749 slučajih pomoči pri tukajšnji zdravniški postaji in sicer so pomagali zdravniki v 551 slučajih na postaji sami, 198 krat pa so bili klicani izven postaje. Največ opravila je bilo dnč 10. (36 slučajev) in najmanj dnč 25. (13 slučajev). Prekop z Dunaja do Trst«. Javili smo bili že, da je dovolilo trgovinski ministerstvo na Dunaju bivajočemu umirovljenomu ruskemu dvornemu svetovalcu Beningenu, da sme leto dnij vriiti tehniška pripravljalna dela za plovbeni prekop, ki bi Sel s Dunaja preko Bruka na Muri, Gradca, Dolnjega Drauberga, Trbovelj, Ljubljane do Trsta. Ministerstvo je ukazalo politiškim okrajnim oblastim in občinam, da podpirajo podvzetnika kolikor morejo. O tej stvari poročajo s Dunaja, da s tem sačasuim dovoljenjem nikakor ni zvezana koncesija, ampak da bode podvzetnik nasprotno moral slučajno odstopiti svoj načrt državni upravi proti primerni odškodnini. Bankovci po I gld. Koncem tekočega meseca pričnejo državne blagajne in vse fili-jalke avstro-ogrske baoke nabirati bankovce po 1 gld., katerih ne izdajo več v promet. Kedaj se umaknejo ti bankovci popolnoma is prometa, to bode določilo io-le ni.Se finančno minsterstvo sporazumno a ogrskim. Sedaj je v prometu bankovcev po 1 gld, za nekoliko več kot 50 milijonov, od katerih pa leži kakih 7 milijonov v državnih blagajnah. Za teh 7 mil. je izdala vlada že 14 milijonov komadov kron. Tajnoaten samomor. V Monte Carlu so našli na šinah mrtvo truplo elegantno oblečenega moža. Na nekem listku, kojega je imel pri sebi, stale so besedo: „Želim, da moja duša najde dušo Carnotovo". Dosedaj niso mogli dognati identitete samomorilčeve. Poizvedovanja se vrše jako natančno, ker sumijo, da je bil samomorilec sodrug napadalca Caseria. Krvna oaveta pred najviijim sodiščem. Dne 7. t. m. razpravljalo je najvišje sodišče na Dunaju o nekem slučaju krvno osvete. Stvar je v kratkem ta-le: Nedavno spri se je posestnik Gjuro Božovič v Padu pri Ko-toru iz ničevih virokov z bratoma Petrom in Grostom Gjokonovičem. Brata Gjokonoviča napadla sta Bažoviča s noži in ga lahko ranila, Božovič je v samoobrano potegnil samokres in ustrelil Groato Gjokonoviča. Božovič se je prijavil sam orožnikom, proseč jih, da naj čuvajo pred krvno osveto njegovega jedinega brata, 141etnega Stevs, kajti on je jedini možki njegovega rodu in imena in gotovo si ga izberejo sovražniki kot krvno žrtev. Dne 26. oktobra min. leta bila je v Kotoru porotna razprava proti Božoviču, toda porotniki spoznali so obtoženoa nekrivim ubojstva, ker je bil ustrelil Grosto Gjokonoviča v lastno obrambo. Ko jo doznal Peter Gjokonovič, da je Božovič oproščen, pozval je svojega brata Gjura in oba sta se napotila proti Boževičevemu stanovanju, da izvedeta krvavo maščevanjo. V hiši je bila le Božovičeva žena s hčerami, kajti oproščeni Božovič so ni še povrnil od sodišča. Maščevalca sta se skrila prod hišo in Čakala. Kar pride I4ietni Stevo pevajoč po stezi, noseč vrč vode v roki. Maščevalca planeta nanj, ga zakoljeta s handžari in skrijeta truplo v grmovji. Kmalu zatem se je vrnil Božovič, in opazivši kri, šel je za sledom in našel svojega umorjenega brata. Prijavil jo umor orožnikom, očitajoč jim, zakuj niso uvažali njegova prošnje ter pazili aa ubogega dečka. Orožniki so zaprli Petra in Gjura Gjokonoviča in porotno sodišče v Kotoru je obsodilo zaradi umora Petra na smrt, Gjura pa, ker ni ie 20 let star, na lSletno ječo. Oba obsojena sta uložila prizivno pritožbo proti obsodbi. Branitelj obsojencev, dr. Lenoch, povdarjal je pred vrhovnim sodiščem, da je krvna osveta v Jugoslovanih starodavna šega, katera nikakor ne temelji na navadnem, surovem nagonu, ampak da tako maščevanje zahteva čast vsakega možkega. Generalni advokat dvorni svetovalec dr. Schrott pa je povdarjal, da so pod žezlom avstrijskim tudi Jugoslovani deležni kulture in zaradi tega je krvna osveta skoraj popolnoma isginila. Porotniki, ki so spoznali obtoženca krivima umora, izvestno dobro poznajo narodne šege in vender ao ju proglasili morilcema. Temu nazoru so se pridružili tudi sodniki in vrhovno sodišče je odbilo prizivno pritožbo, potrdivši obsodbo. Proti kolari. Ministerstvo notranjih poslov je izdalo dnč 4. t. m. naredbo na vse politiške oblasti gledč preteče nevarnosti po koleri. Naredba opozarja na širečo se kolero v Rusiji ter na posamičee slučaje v Galiciji in Bukovini, priporoča zmernost in čistočo ter ukazuje, da se morajo slučaji sumljivih bolesnij takoj prijaviti. Iz Rusije prišedŠi popotniki morajo se tekom 5 dnij zdravniško nadzorovati. Policijsko. Josip Kovačič, težak v novem pristanišču, stanujoč na Vrdeli hšt. 365, našel je danes ob 4'/, uri zjutraj pred uhodom v svoje stanovanje omot perila, koje je bilo bržkone kje ukradeno. Dotični omot je shranjen pri policijskemu komisanjatu v ulici Scussa. — 85-letnega Jakoba Krebla iz Rožic pri Novem gradil so zaprli, ker je prosjačil v ulici Uiulia. — Te dni je prišel iz Sedmo-graške v Trst vinski trgovec Ivan Cziffra v družbi z dvema drugima trgovcama. V Budimpešti se je Cziffra seznanil z nekim zeld prijaznim človekom, kateri mu je povedal, da je v Trstu jako dohro znan, ker je časnikar, res si je med vožnjo do Trsta pridobil popolno zaupanje trgovcev. Dospevši v Trst, nastanila se je četvorica v dveh sobah v hotelu „de la Vile" Ljubeznjivi tujec „časnikar" pa je predvčerajšnjem zjutraj izginil, in ž njim je nestalo tudi Cziffreve debele listnice, v koji je bilo 860 gld. v gotovem denarju. Tat so je bil vpisal v knjigo tujcev pod imenom G. Lajos. V sobi je ostavil listek, na kateri je napisal drastične bessde : „Končal sem svoj denar, za to si vzamem vaše novce". Okradenemu trgovcu je pisal lopov pismo, v katerem pa zatrjuje, da inu hoče povrniti prej ko mogoče ukradeno svoto. Policija marljivo išče tega prekanjenca. Za lastnike živine. M<><1 poletjem nastopajo pogostejfie nogo v drugi letni dolii pri živalih, po-sobno pit pri prašičih, ovcah, kuretnino, kužne bulo/,ni. Priporočati je tnroj, dti ho v pravom čunu v porabijo pregoriativnu »rodit*«, kakorSna so Kwi7.de redilni pritfiek z it živino, Hwi*do prašek tu prašiče, Kwizdo praSok zu kuretnino, Kwizde sroditvo proti dritlti, ki no poznana žo veliko lot. Kot izdatno desinfok-cij»ko sredit to priporočati jo za hlovo kreolin (zbolj-Auni kreolin), kojega jo upravila v promet ivrdka Frani Juh. Kwi*da v Korneuburgu. Književnost. Kolo, zbirka izbranih hrvatsko-slovenskih možkih zborov. Izdalo hrv. pevsko društvo „Kolu" v Zagrebu, uredil Nikola pl. Faller, artistiški ravnavnatejj hrv. pevskega društva „Kolo". Cena 3 krone ali 1 gld. 50 nvč. — Ta sbirka obsega 131 skladeb, deloma zborov, deloma kvartetov za tenor, bariton, alt, solo itd. Najbolj so zastopani hrvatsko-slo-venski skladatelji, n. pr. Zaje, Kuhač, Vilhar, Eisetihut, Hajdrih, dr. Ipavec, Nedvfid, Fiir-ster, Jenko, Mayer, Lisinski, Grbič, Vašak, Kolander itd. Knjiga je jako lepe vnanjosti, a formata je takega, da jo pevec more vedno nositi s seboj. Uazveti teh udobuostij ima ta zbirka še jedno, najvažnejšo, in ta je, da ima pevec, pred seboj vse štiri glasove s slučajnim sol um, tako da poje kakor iz partiture, kar neizmerno olajhčnje petje, ker je pevec siguren in ga nič ne more iznenaditi, ker se v svoji celoti razvija pred njim skladateljeva fantazija. V obče je delo hvalevredno z vsakega stališča, ter je moremo najtopleje priporočati pevskim društvom, katera nikakor ne bi smela biti brez te pesmarice. — Opazili bi le, da je tnenda preveč Eisenliutovih skladeb (42), kajti, četudi so iste lepe, vendar bi se bile mogle uvrstiti koje druge skladbe v veliko zadovoljnost pevcev in občinstva. Tako n. pr. ima Zaje divnih kantat; zakaj ni vsaj jedna izmed teh uvrščena v t, zbirko ? Kje je ona divna „Kdo je mar"? Kje so oni božanstveni kvarteti Hajdrihovi? Itd. itd. No, nadajmo se skoraj druge zbirke, ki nas morda zadovolji v tem pogledu, kakor tudi v označevanju skladeb z besedami .kvartet", „zbor" itd. Si—H. • Tri jahači' (Tri Jezdci). Melodrama na pesem N. Lenau-a (slov. prevod od Fun-teka), za klavir zložil K. Hoffineister in posvetil g. Jur. dra. Ferd. Pondeiju v Pragi. Založila L. Sch\ventnerjeva knjigarna v Brežicah (ob Savi). Cena 50 nvč. — Skladba je lepa in na nekaterih krajih prav interesantna, tako, da mora deklamator nehotč čutiti pesem, kojo deklamuje ter se vznesti v višine, katerih menda ne bi dosegel brez skladateljeve pomoči. — Deklamator mora biti seveda muzikaličen, ako se hoče melodrama dobro izvesti; ker pa je malo mnzi-kaličnih deklamatorjev, izvajajo se le redko kedaj melodrame. Priporočamo to skladbo. — Opažamo le, ako že posvečujpjo skladatelji svoje duševne sile tako težkim umotvorom, zakaj ne segajo rajše po domačih izvornikih, namesto po nemških pesnih? Si—H. Prcdnazuanilo. Prihodnji teden izide v Dolenčevi tiskarni knjižica , Riftessi di poesia e prosa slovena" (Odsev slovenske poezije in proze, založil in izdal Fr. Pirman. Knjižica bode obsezala kakih 80 stranij v mali 8'; vsebina jej bode: 5 Preširnovih, 2 Stritarjevi, 2 narodni pesmi, 1 pesem Lnjize Pesjakove, 1 Gregorčičeva, itd. Med gradivom v nevezani besedi je „hjo /taJ", Jurčičeva „Osveta" in dr. — Jezik je gladek in čist, takč, da bi si vsakdo mislil, da ima italtfanski izvirnik pred seboj, ne pa prevod iz slovenščine. Oblika knjižice bode jako lična, tisek je čist, kakor smo se sami osve-dočili. Cena brošuri je 1 krona. Našim italijanščine veščim rojakom toplo priporočamo to knjižico. Naročila in predplače vsprejema »Tiskarna Dolenc" v Trstu, Piazza Caserma štev. 2. Najnovejše vesti. Dunaj 14. Nadvojvodinja Štefanija je odpotovala ie svojo hčerjo v Toblaoh. Princ Leopold Bavarski je došel tu sem it Mona-kovega. Dunaj 14. „Vojaški naredbeni list" objavlja zakon s dne 10. maja 1894, tičoć ae dolžnosti sglašanja črnovojnikov. Plzno 14. Takoj po razpoku dinamita v pivovarni pričela je policija iskati zločince. Po nekoliko dnevih je polioija dognala, da je provsroćitelj raspoka pobegnil, prijela pa je dva aokrivea. Budimpešta 14. „Nemzet" javlja, da bode zasedanje delegacij trajalo od 14. septembre do 15. oktobra. Beligrad 14. Ratkralj Milan jo opustil misel, da odpotuje v inozemstvo. Četinje, 14. Turško-črnogorska komisija za uravnatye meje je končala svoje delo. Dotične predloge odposlale so se dotičnima vla-ditna v potrjenje. Promet preko albansko-čmogorske meje je odprt. — Tukaj se govori, da knez Nikita obišče turškega sultana v septembru t. I., ker je bil sultan že večkrat izrazil željo, da ga knez obišče. Momkovo 14 Kraljica in kraljica-regen-tinja Nizozemska dospeli sti včeraj tu sem v daljše bivanje. Carjigrad 14. Od danes naprej so sopet odprte vsu brsojavne zveze. Rim, 14. Dasi je napravilo mogočen utis potijenje obsodbe GiufFride, vendar ni prišlo sinoči do demonstracij. Crispi ni še odločil, da-li naj se pridruži Italija mednarodni zvezi proti anarhistom, katero je sprožila Belgija. Tu gre za to, da bi se anarhizem proganjal tudi kot ideja in da bi se ustanovili posebni policijski uradi ob mejah, ter da bi se izročili inozemski anarhisti dotičnim državam, katerim pripadajo, da se kaznujejo tam. Ta zveza bi veljala tri leta. Doslej kaže vse na to, da se Italija ne pridruži zvezi. Sacramento 14. Proglasilo se je obsedno stanje. Strajkovci in vojaki so streljali drug na druzega, pri ćemer je bilo ranjenih 6 oseb, ubiti pa 2. (Saoramonto jo glavno mesto pokrajine jednakega imena v Severni Ameriki. Op. ur.) Pariz 14. Razprava proti Casorio-ju se bode vršila dne 27. t. m. Trajala bode aamo jeden dan. Odeta 14. Poveljnik italijanskega par-nika „Columbia*, ki je b:l trčil dne 10. t. m. pri Jepeteriji ob ruski parnik „Vladimir" ter razcepil poslednjega, ispasti se na pro-ato, ako položi jamčevino v tnesku 100O rublje v. Madrid 14. Is Bermco (Pristanišče v pokrajini Bi«caya na Španjskem. Op. ur.) dohajajo vesti o mnogih nesrečah na morju vsled pilnoga viharja. Utonilo je 17 oseb. Pariz 14. Redarstveni prefekturi dohajajo sleherni dan pisma poznanih anarhistov, v katerih izjavljajo, da hočejo odpustiti od Bvojih utopij. Prefektura Bodi, da je to po-alediea postopanju zbornice, katera je pripravljena dozvoliti v atroge naredbe. Chlcago 14. Vsled izjave Debsove, da je itrajk končan, prišli ao daaea vsi strajkuvci na delo. Trgovlnakl bnojiivi. Budtmpaita. Pšenica ca jesen 6 89-«.f»0, za b pomlad 7-2.1 - 7 24. Koruza za juli-avgust R'17 do o'19 Oves za jesen 0 08-6 09. Rž nova 4 95-5-15. Pšenica noT» od 77 kil- f, 7*00—7*05, od 78 kil. f. 710-715, od 79 kil. f. 7 8(1—7-25, od 80 kil. f, 7 25—7 35, od 81 kil. for. 7'30—7 45. .lečiuan « 80—7-15 ; proso —•—.— Silne ponudbe pšenice, povpraševanje srednje. Prodalo se je 8. 00 met. Htot. mlačno, 5 nč. ceneje. Hž nova 6 nvč. ceneje, koruza pa »e jo podražila za 15—20 nvč. Ove« je jako stalen, oene rusejo. — Vreme: jnko velika vročina. Prsja. Nerafinirani sladkor za julij f. 15,50 nova roba za september f. 14 55, bi ez po-da, mlačno. Havrs. Kava Rsntos good avorage za juli M7 75, za november 88 25, mirno, Hamburg. Santos good average za juli 79 —. september 75-75, december 61V50, mlačno. Nev Tork 13. julija. Kdeča zimska pšenica zopet ceneje, 60'/, bushel. (Poslednji tedon 61'/,). Koruza nespremenjena. Duni^Jska boran 1«. Državni dolg v papirju . . . B „ v srebru . . , Avstrijska renta t zlatu . . . .v kronah . . Kreditne akcije...... London 10 Lst...... Napoleoni....... . 100 mark........ 100 i Ulj. lir....... julija iag«. včeraj dane* . 98-15 . 9805 . 122.15 . 97*00 . 351-40 . 125 15 . 995 . fll-35'/, . 44-05 98-35 98 25 122-40 97*80 352 10 12490 9 94 «1-20 44 55 Tržna oana. (Caae ae razumejo na debelo in a carino vred.) (!ena od for. do for, Km Mocca.......i00 K. ——.— Ceylon Plant. dna . • „ 182,— 184,— . Perl..... „ 187- 189,— Java Malang .... „ 164.— 1«6,— Portoricco...... „ 174.— 176,- Guatemala . . , . . „ IflO,— 1GL — Han Domingo .... „ 155.— 156,— Malabar Plant..... n 171.~ 172.— „ native. ... H 102.- 163,— Laguayra Plant. ... „ 169,— 170,— „ native. ... „ 158.— 159,— Santos najfiniji ... , 158— 160.— n srednje fini . . „ 154.— 155.— n srednji .... „ 148.- 149,— „ ordinar .... „ 135,— 130,— Rio oprani..... „ 165.— 16(1.— „ iiiijfiniji .... „ 150,— 157.— v Mudu JOSlp 1 «71 tU t, Vocchia St. 1. prodaja in popravlja uro po nizki ceni. Priporoča se slavnomu občinstvu, 5 — 52 Gostilna Ivana Trevna 29. so priporoča slovenskomu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zmirom izvrstna istrska in okoličan-ska vina po najnižji coni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni. 2 — 52 Ivan nohololf w,t B*nvenut0 st- 1 V Trstu J"®"' jmn zn|0g0 vaftkovrBtnega jedilnega blaga, katero prodaja na drobno in dobelo kolikor v moBtu toliko na doželo proti povzotju. Priporočajoč so «1. občinstvu zagotavlja pošteno in vestno postrežbo. 2—52 svojo Bratje Ribarić, zalogo v Trstu: vla Vondarcs št. J, Viazza Uella Vatle '4, ria Madonnina 2, llazsetta Cordaluol! S?, z ubodom tudi v ulici Torrentc po najniijlli cenah. Oglje I. kakovosti karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbo se spro-niljojo tudi z dopisnico. K7nhaf* Sn P 0 izdolovatolj mnoteljnili fcUUCI/ III U. Ognjev priporoča se si. občinstvu, da ga blagovoli ol> vsaki priliki počastiti z naročili tomvuč, ker se naslanja na rok „Svoji lt »irojln«". Naročilu vsprojomajo so na c o s t. i Kos s o t ti lišt, 121 (Camp. Morpurgo) v Trstu, — Ceniko v slovouskom jeziku pošilja franko in grafi« Gostilna „All'Antico Moro" ulica Solitario 12, (po <1 ornate pri „1^'vaelcovcu") prodaja trna in bela vina prve vrste is prvaihih in dornbertkih vinogradov, in siccr: donmte cViio po,'iti, belo po ,10, modra frankinja po 40, in kraško po 40 iu riilink po 4H m', liter. Izvrstna kuhinja. — I trie«' ne gesla: HlloJak k rojaku", priporoča ne podpisani za obil obisk. Anton Vik, opi vrv, goDtilničar. Gostilna „Al Gallo d'oro' Uella Posta (Dogana) toči istrsko vino po 28 nč., belo vino po :(2 nč., kratki teran, lastnega pridelka, po 40 nč. liter. — V sodščokili od 25 litrov naprej, franko nn dom, po conah, kakor so dogovorijo — Izborna kuhinja. Vsprejema so naročila na obod in večerje po ni/.kili connh. — Nadejajo so obilnega obiska beleži najudanejAj V. Kovači v. Opazka. Vsprejema naročila na vino za notranje dežele franko želoznira Trst pu 15 gld. Iiolitl. Slovencem tržaškim J^T Ž kov l j a h „Alta hrlta lriente**. l/borna rtomiu-a kuhinja, piistna domača vina in kraški teran. Gabrijel Devetak. RODOLJUBIH Podpirani m innnj im.da sem odprl v soboto dne 9 junija svojo krčmo v nliri ValdIHro it. 19., znano pod imenom „Croee di Malta." Točil bodem vina prire vrste, kraški teran in izvrstno pivo. Izborna kuhinja, crne poštene. — Nadejajo«' se, da m« hono Tržaški 81ovani po mogočnosti podpirali, beležim udan i Fran Kravoa. Gostilna „C AN TINA IS TRI A NA" Via Tlvarnela, blizo postaje južne železnice. Prodajn najboljša istrska vina [»o 3R kr. in kraški „Aulierski" ternn po 44 kr. liter; pivi iz tovarne „Steinfeld* po 28 kr. liter. Kuhinja prve vrste. — Kosila po 22 kr. — Slavnemu občinstvu v mnatu in na dnželi priporoča se uljudno podpisani za mnogobrojni obisk. Josip Može. Na Prošeku ima na prodaj več hektolitrov vina: „brzaminu*terana" in trdega belega „protiekurja41 Eliza Tance. Tvornica glasovirjcv Henrik Breinitz v Trstu, Via Nuova A«. 13 pijnninov amerik. sistema j|garjiitirani novi od 1 70J 1'gld. naprej. Prodajejo se' tudi na mesečne obroke izplačljive v treh letih tor dajejo v najem od 3 gld. na mesec naprej, SVOJO VELIKO ZALOGO olja iz oliv priporoča 3-52 Enrico qm. Carlo Gortan vla Caserma 4, Trst (naapr. plvarnl Pilsen) pivovarne bratov Reinlnghaus v Steinfeldu — Gradec 156 pri A. DEJAKU, junior, v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant, Fr. Iv. Kwixda c, In kr. avstr. In kr, ram, dv. založnik, okrožni lekar Korneuburff, DuimJ. __ T^ Se l-abi 40 tel v mnogih lile vth, kadar krave n« m« -t ajo JeaU, kadar imajo alnho prebavo, v svruo tboljianja mleka In da krave dajo v e f mleka. KWIZDIN Korneuburški redilni prašek za živino osobto konje, rogato žvino In ovce Cona ftkatlji 70 kr., polovici ikatlje 35 kr, GLAVNA ZALOGA: okrožna lekarna XII Korneuburg, Dunaj Paziti jo na zgoriij.i vurstvouo znamko iu zahtevati Izrecno KWIZDIN Korneuburiki redilni praSek za živino. Jak. Klemen TRST MT Via S. Antoni« s 1.1. priporoča čaatitim svojim odjomnikom in slavnemu občinstvu Bvojo veliko skladisčo blaga zu prihodnjo spomlad in poletje, to jo Mago za moške in gospo, perkalj, svilnato ruto raznih vrst s franznmi nli brez njih, srnjco za turiste, ,,.liiguru-perilo, bomliažnu in volneno jopiee, inožko in žensko bele iu barvano srajce, mozko ovratnike, bogato zalogo zavralnio na izbero, dužnike iu aolnčniko, perilo, platno, musolin, koto-nino, bombažno, barvane tkanim*, ki so morejo prati, bombažno sukno zu možke, rokovico iz Aved-skega sukanca iu svilo za možko in gospe, rokovico iz sukanca po svudski šegi, tvarine za obrobljenih v bogati izberi, posebnosti za ženska Aolska rftfinn dolu. Vsprejomajo se naročila v vseh loli prodmetjo ter so zagotavlja točna in vestna postrežba. C. kr. dvorna lekarna Ivana Mizzana VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da jo prevzel gori omenjeno lokamo od dedičev pok. Henedettn Vlach-Miniussi ja, priporočajoč so najtoploju in ob ljuhljujoč natančno postrežbo z umerjenimi ee nami. Članom .Holnlskega podpornega društva pa naznanja se posebej, da mu jo odbor istego dovolil sprojoniati rocopto od njih v slučaju, ako njim tnkšne društvena zdravnika predpišeta. Zt< siučujno leliarsko polrebo so priporoča 101-110 Ivsn SIIkviiii. V ulici Cecilia šl 6 toči se izvrstno istrijansko in furlansko vino po 28 novčičev liter, helo vino po 32 in rooškat po 40 novčičev. — Marčno p:vo po 24 nrč. Zdravnik 13"4fl Dr. H. LukSić • Nižetić ordinira od 3-4 popol. via Madonna del Mare 2, II. (V slučaju potrebe tudi po noči). Škropilnice in Hepljalke lniinirja Živioa. Vsake vr^te stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijera, pumpe (nesalke) za rabo pri liiAi in za vsako drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke Omenjene škropilnice se pošiljajo na vsako poftto avstro-ogrske monarhije, franco, po 10 gld. komad, Schivitz &. Comp.. i (Živic in družb.) v Trstu, ulioa Zonta S. na debela in drobno G. B. ANGELI TRST Corso, Piazza ddl« Legna 1. Odlikovana tovarna Coplftev. Velika zaloga oljnatih |br.rv, lastni izdelek. Lak za kočije z Angleškega, iz Francije, I Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkete in pode. Mineralne vode iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanjako žveplo za žve-pljanjo trt. 104-88 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE* is AntverpOM direktno v Nev Jork & Pbiladelfflo koncesijonovaua črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—1 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasae 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt - Bureau & commercieler Correspon-dent der k. k. Oesterr. Staatsbahuen in Innsbruck. Tinct. capsici compos. (PAIN-EX PELLER) se prireja v Siohterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekarno Praxniarer r Trstu, P. Grande) obče poznano bolečino ublnžujočo drgajatije, dobiva bo po večini lekarn v stoklcnicah po gld. 1.20, 7(1 in 40 kr. Pri kupovanji, treba biti previdnim in je vsprejeU le take steklenice kot pTistno, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpoiiljalnica: Richter s Apotheke z. Goldenen L6wen. _Prag.__1 44 500 goldinarjev obeea se vsaki-mu bolniku na plučnh ki je jemal svetovno slovečo Bladno zdravilo in komur isto ni pomagalo ali olajšalo. K«S>ilj, hripavost, naduha, katar ▼ plačah in v dimniku iid. prenehajo ž« v malo dneh. 8 tem jih jo doEeglo tisoč s jajno v-.pulte, o čemur so na u-gled nošiovilnn spričevala. Prodaja tega slačl-nef£a zdravila dozvoljona je polioijsko v vsoh državah ter d..bo nopromožm proti spričevalu to dragoceno zdravilo zastonj. Cena treh steklenic 3 gld., ti steklenic 5 cld., ISi stoklenio fi gld. — Albert Zenkier, izun.itelj sladnih zdravil, Berolin 3. O. 33. Lastnik politično društvo ,Ediuost* — Izdavatelj in odgovorni urednik ; Julij Mikola. — Tiska Tiskui-na Dolenc v Trstu.