ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW leto 2002 3-4 letnik 56 ZČ, Ljubljana, 56, 2002, Številka 5-4 (12(>), stran 257-520 in V-VIII . ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL KLVILVV ISSN 0350-5774 h ^£ 949.712(05) GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Bojan Balkovec (tehnični urednik) Borut Batagelj dr. Rajko Bratož dr. Emst Bruckmüller ddr. Igor Grdina dr. Žarko Lazarcvič dr. Božo Repe dr. Franc Rozman Janez Stergar (namestnik odgovornega urednika) dr. Peter Štih (odgovorni urednik) dr. Peter Vodopivec Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 15. 3. 2003 Prevodi: Nives Sulic Dular (angleščina), mag. Niko Hudelja (nemščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, SI-1000 Lju- bljana, Aškerčeva 2/1, tel.: (01) 241-1200, e-pošta: zgodovinski. casopis@uni- Ij.si; http://www.ff.uni-lj.si/zgcasopis/ Letna naročnina: za leto/letnik 2002: za nečlane in ustanove 7200 SIT, za društvene člane 5200 SIT, za društvene člane-upokojence 3900 SIT, za društvene člane-študente 2600 SIT. Cena tega zvezka v prosti prodaji je 3600 SIT (z vključenim DDV). Naročnina za tujino znaša za ustanove 45 C, za posameznike 35 G in za študente 25 G oziroma ekvivalent v nacionalni valuti. Plačuje se na transakcijski račun Zveze zgodovinskih društev Slovenije pri Novi Ljubljanski banki: 02010-0012083935 Sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tisk: Littera pieta, d.o.o., Ljubljana, april 2003 Naklada: 1800 izvodov ZGODOVINSKI ČASOPIS - LETNIK 56, 2002,3-4 (126) KAZALO - CONTENTS ...„., >0. J RAZPRAVE - STUDIES Ji* 3 O 3 t niz/1 Marjan Drnovšek, Mobilnost Slovencev in regionalizem žu. 259-27^ Mobility of Slovenes and Regionalism **70N^ Branko M a r u i i č. Zahodno slovensko ozemlje. Iskanje ozemeljske istovetnosti skozi čas 277-286 Western Slovene Territory. The Search for Territorial Identity through Time Dušan Kos, Grb in mit. Primer psevdokraljevskega izročila o gospodih Svibcnskih (12.-19. stoletje) 287-325 Coat of Arms and Myth. An Example of Pscudoroyal Tradition on the Schärffenberg Lords (12th - 19* Century) Andrej N a re d. Seznam »deželnih sovražnikov« iz okoli 1440 ali podoba fajde iz prve roke 327-344 A List of »Enemies of the Country« from around 1440, or a Firsthand Illustration of the Fajda (Private Wars between Noblemen) Stanislav J u ž n i č. Jezuitski profesorji matematike na višjih študijih v Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu in na Reki, njihova matematična ter fizikalna dela 345-398 Jesuit Professors of Mathematics Studying in Ljubljana, Klagenfurt, Gorizia. Trieste and Rijeka, and Their Publications on Mathematics and Physics Damir GI o b o č n i k. Škrat, Rogač in Brus - troje liberalnih satiričnih listov 399-446 Škrat, Rogač and Brus - Three Liberal Satirical Newspapers Nevenka Tro h a. Italijanska narodnostna skupnost v Sloveniji med letoma 1954 in 1990 447^*64 Italian Ethnic Community in Slovenia between 1954 and 1990 Danijela Trsk an. Metodična struktura sodobnih srednješolskih učbenikov za zgodovino 465-478 Methodic Structure of Modern High-School History Textbooks ZAPISI - NOTES Danijela Trsk an, Prednosti individualnih konzultacij -drugačen način dela s študenti 479-482 Advantages of Individual Consultations - A Different Approach to Working with Students PROBLEMI IN DISKUSIJA - PROBLEMS AND DISCUSSION Marko Vrhunec, Kritika knjige Jerce Vodušek Starič, Slovenski špijoni in SOE 483-486 Critical Review of Jerca Vodušek Starič's Book Slovene Spies and the SOE KONGRESI. SIMPOZIJI IN DRUŠTVENO ŽIVLJENJE - CONGRESSES, SYMPOSIA. SOCIETY EVENTS Vloga mitov pri poučevanju slovenske zgodovine - Prvo zborovanje učiteljev zgodovine. LaSko, 22.-23. marec 2002 (Jelka R a z p o t n i k) 487-490 The Role of Myths in Teaching Slovene History - 1" History Teachers Convention in LaSko. March 22-23. 2002 Letni sestanek Organizacije ameriških zgodovinarjev, Washington D. C. 11 .-14. april 2002 (Matjaž K I e m e n č i č) 490-492 Yearly Conference of the Organization of American Historians in Washington, CD., April 1 -14, 2002 32. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci-Mogersdorf, Koprivnica, 2.-5. julij 2002 (Olga Janüa Zorn) 492-496 32nd International Conference on Cultural History in Modinci-Mogersdorf, Koprivnica, July 2-5 OCENE IN POROČILA - REVIEWS AND REPORTS Zvonka Zupanič Slavec, Družinska povezanost grofov Celjskih. Identifikacijska in epigenetska raziskava njihovih lobanj (Cirila Toplak) 497-499 Maurice Keen (ur). Medieval Warfare. A History (Tomaž Lazar) 499-501 Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918-1921 (Miroslav StiplovSek) 501-504 Egon Pelikan, Tajno delovanje primorske duhovščine pod faSizmom (Andrej R a h t e n) 504-506 Andrej Rahten, Slovenska ljudska stranka v beograjski skupščini (Jure G a S p a r i č) 506-508 Marjan Dolgan, Kriza revije Dom in svet leta 1937 (Janez G rad i Sni k) 508-510 JercaVodušek Starič, Slovenski Spijoni in SOE 1938-1942 (Igor Grd i na) 510-514 Gianni Olivia, Foibe. Le stragi negate degli italiani della Venczia Giulia e deiristria (Sandi Vol k) 514-516 LETNO KAZALO - ANNUAL CONTENTS Letno kazalo Zgodovinskega časopisa 56/2002 517-520 Annual Contents of Zgodovinski časopis - Historical Review 5672002 IZVLEČKI - ABSTRACTS Izvlečki iz razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 56, 2002, 3-4 (126) V-VIII Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski časopis - Historical Review 56,2002,3-4(126) ZGODOVINSKI ČASOPIS » 56 ' 2002 • 3-4 (126) ' 239-276 259 Marjan Drnovšek Mobilnost Slovencev in regionalizem* Uvod V naslovu omenjeno temo obravnavam z vidika selitev (migracij) Slovencev in njihove povezanosti s t.i. regionalnimi oziroma lokalnimi značilnostmi, vse v obsegu orisa, izposta- vitve posameznih segmentov in vzorčnih primerov iz časa množičnega izseljevanja pred prvo svetovno vojno in deloma kasneje. Gibljivost oziroma mobilnost Slovencev vključuje tako njihovo spreminjanje mesta v prostoru (prostorska gibljivost) kot tudi položaja v družbi (družbena gibljivost). Vprašanjem gibljivosti prebivalstva posvečata z vidika prostora tako tudi regije večjo pozornost socialna geografija in demografija, glede družbene gibljivosti pa predvsem sociologija. Družbeno gibljivost teoretiki delijo v horizontalno (znotraj istega družbenega sloja) in vertikalno (prehajanje iz enega v drugi sloj, navzgor ali navzdol). Teoretični pogledi so različni, tako npr. z geografskega vidika poznamo tudi enačenje prostorske mobilnosti s horizontalno in socialne z vertikalno, upoštevajoč možnosti (ne)povezanosti obeh.' Skratka, selitve ljudi se povezujejo ne samo s prostorsko, ampak tudi z družbeno gibljivostjo in s tem z določitvijo in spremembami položaja izseljencev v novem okolju. Predpostavka obema procesoma je pri- pravljenost in sposobnost ljudi za spremembe. Temeljna socialna in kulturna sprememba, imenovana kulturni šok, je bila že prehod večine slovenskih izseljencev iz agrarnega okolja v industrijska in urbana središča v tujini. Sam prehod v novo okolje ni avtomatično pomenil izboljšanja posameznikovega (izseljenčevega) položaja, ampak za mnoge tudi poslabšanje, odvisno pač od njegovih sposobnosti in gospodarsko-socialnih, političnih in drugih pogojev v priseljenskem okolju. Nedvomno so vsi, ki so se odločili za odhod, pričakovali izboljšanje svojega položaja v primerjavi z izvornim okoljem. Pri proučevanju izseljenstva so premalo poudarjene osebnostne ambicije, želja posamez- nika po uspehu, t.j. izboljšanju lastnega materialnega kot duhovnega življenja. Enim je to uspelo, drugim pa ne. Če se ozremo samo na čas priseljevanja v ZDA pred prvo svetovno vojno, zasledimo pri mnogih priseljencih željo po izboljšanju izobrazbe, kar je bilo najprej povezano z znanjem jezika novega okolja kot pogojem za nadaljnje izobraževanje, s tem za pridobitev boljšega položaja na delovnem mestu, ki je prinašal višjo plačo, večji ugled, boljše življenje. Omenim naj dve življenjski zgodbi, prvo. Franka Česna (1890-1983) v ZDA, ki se je doma izučil za čevljarja, v ZDA pa se je strokovno izpopolnjeval, postal tehnični risar, delal po tovarnah, se lotil tudi podjetništva in zaživel tipično življenje ameriškega Slovenca, ki je imel velik posluh za slovenstvo, in drugo, kuharice Elizabete (Liže) Škofic (1871- * Referat na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni vidiki slovenske zgodovine«; Maribor, 10. - 12. oktobra 2002. 1 Vladimir Klemenčič. Prostorska diferenciacija Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva. Geografski ve- stnik XII (1971). str. 141. 260 M. DRNOVŠEK: MOBILNOST SLOVENCEV FN REUGK3N1ZEM 1919), ki kljub usposobljenosti za gospodinjski poklic in nekaterim dobrim zaposlitvam ni uspela, pri čemer so na njen socialni položaj vplivale tudi osebne karakteristike.2 Selitve označujemo kot globalni proces3, ki je zlasti v 19. in 20. stoletju vključeval ogromno Število ljudi in hkrati zajel vse celine sveta. V strokovni literaturi seje zanje utrdila oznaka sodobne migracije (modem migration), ki jim v Evropi sledimo od konca 18. stoletja. Za čas do prve svetovne vojne seje zaradi množičnega izseljevanja Evropejcev za ta proces uporab- ljala oznaka evmpeizacija sveta, bolje rečeno Združenih držav Amerike, čeprav so se vanjo v večjem številu priseljevali še Kitajci, Japonci in drugi. V tej evropeizaciji so sodelovali tudi Slovenci kot del evropskih izseljenskih tokov.4 Razlogi za njihovo vpetost v evropska selitve- na gibanja so mnogoštevilni, z geografskega vidika naj izpostavim le prehodnost in odprtost slovenskega ozemlja, kar ni vplivalo samo na boljše prometne povezave s svetom, ampak tudi na pretok civilizacijsko-tehnoloških, kulturnih, idejnih in še kakšnih tokov. Čeprav kore- nine modernizacije v Evropi segajo že v 15. oziroma 16. stoletje se je ta pojem utrdil za obdobje, ki ga označujejo industrializacija, urbanizacija, pismenost in civilne svoboščine (svoboda življenja, lastnine in govora, enakost pred zakonom, politične in socialne pravi- ce...). Zelo okvirno lahko trdimo, da se je modernizacija v Evropi širili od zahoda proti vzhodu: Anglija (druga polovica 18. stoletja), Francija, Nizozemska, Belgija, Švica (do srede 19. stoletja), ostale države zahodne Evrope (druga polovica 19. stoletja), Avstro-Ogrska, Fin- ska, Italija ( šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje). Skratka, modernizacija na eni strani in zaostajanje na drugi strani, npr. na Slovenskem, sta vplivala na selitvena gibanja v smeri nerazviti (zaostali) - razviti svet. Vendar samo belo-čmo gledanje ni na mestu, saj brez določene modernizacije slovenskega prostora, npr. razvoja prometa, zviševanja nivoja izobrazbe, uvelja- vljanja informativne povezanosti s svetom in še kaj, ne bilo tako množičnega odziva pri Slovencih, kot ga zasledimo na prelomu v 20. stoletje. To le kaže na kompleksnost obravna- vane tematike, ki sejo znanstveno lotevajo najrazličnejše stroke, med njimi tudi zgodovino- pisje. Tudi opredelitve regionalizma oziroma regije so različne, odvisno pač od znanstvene stroke, saj vsaka izpostavlja tiste elemente, ki jih sama najbolj proučuje.'' Okvirno lahko rečemo, daje regionalizem sistemski okvir, v katerega je vgrajen regionalni razvoj različnih območij s podobnimi (homogenimi) strukturnimi lastnostmi. Kljub majhnosti slovenskega ozemlja in maloštevilnosti prebivalstva ugotavljamo veliko razdrobljenost in raznolikost tega prostora, tako po naravnih kot družbenih značilnostih, nekoč in danes. Glede oznake regije se običajno naštevajo naravno-geografske danosti in historične, etnične, družbene, upravno- politične in še kakšne situacije, ki označujejo posamezno regijo.6 Temeljno za posamezno regijo je sorodnost značilnosti, ki se medsebojno prepletajo in so-učinkujejo. Kljub razno- 2 Marjan Drnovšek, Amerika zgodba Franka Česna. Slovenski koledar 1993, Slovenska izseljenska matica. LJubljana 1992, str. 227-232; isti, Kuharica Liza v New Yorku. Izseljenec: Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Muzej novejše zgodovine Slovenije. Ljubljana 2001. str. 43-46. 3 V našem primeru gledano zlasti z vidika pretoka ljudi. * Veliko je teoretičnih in drugih razmišljanj o vlogi Evropejcev v Ameriki v odnosu do staroselcev, od obtožb o brezobzirnem uničevanju staroselske kulture in civilizacije do zagovarjanja prinosa »moderne« civilizacije v Ame- riko, zlasti iz Evrope. V ta splet dogajanj so bili vpleteni tudi Slovenci. Glej. Marjan Drnovšek. Baragov odnos do staroselske civilizacije in kulture v Ameriki. Baragov simpozij v Rimu. Mohorjeva družba, Celje 2000, str. 157-170. ' Dojko Bučar, Mednarodni regionalizem mednarodno večstransko sodelovanje evropskih regij. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 1993. h Milan Bufon. Prostorska opredeljenost in narodna pripadnost. Obmejna in etnično meSana območja v evrop- skih razvojnih silnicah. Primer Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, Slovenski raziskovalni iniUitut. Trst 1992, str. 13 in 36. ZGODOVINSKI čASOPIS »?6»2002 • 5-» (i26> 261^ likosti odgovorov na vprašanje, kaj so regije, so pri selitvah prebivalcev izredno pomembna izvorna okolja, naj bo to rojstna hiša oziroma vas ali država. Z vidika selitev moramo upoštevati zgoraj naštete determinante, hkrati pa tudi (pretirano) poudarjeno zavzemanje (ljubezen) do lastne regije oziroma pokrajine, preneseno tudi v novo priseljensko okolje.7 Meje med regija- mi so torej teoretično določljive, vendar marsikdaj nejasne in odvisne od naravnih, družbenih ali zgodovinskih mejnikov. Če pogledamo z očmi izseljenca in njegovo pojmovanje »domače pokrajine«, kar je določena oznaka prostora, so te meje še bolj neotipljive oziroma individua- lizirane. Ko se spustimo na lokalni oziroma regionalni nivo proučevanja izseljenstva moramo upoštevati vsa širša politična, gospodarska, idejna in ideološka, vojna in še kakšna dogajanja oziroma stanja, gledano s selitvenega vidika zlasti tudi dogajanja in stanja v priseljenskih državah. Kot sem že omenil, moramo pri proučevanju sodobnih selitev upoštevati zgodovin- ski razvoj, vpetost posameznih regij v odmaknjena ali pretočna oziroma stična geografska območja, stanja naravnih danosti (narava) in še kaj. Ker čas sodobnih selitev sovpada z obliko- vanjem slovenske narodne zavesti, ko so ob narodni živele in usihale tudi regionalne zavesti ali pripadnosti, moramo upoštevati tudi to stran dogajanj. In še več. v zvezi z ohranjanjem narodne zavesti pri izseljencih moramo vedeti, daje bila ta izpostavljena pritiskom novega okolja (asimilacijski procesi), danes pa ogrožena zaradi prekinjenih dotokov novih doseljen- cev, kar vodi k njenemu upadanju v sorazmerju z naravnim odhajanjem prve generacije in številčnemu zmanjševanju slovensko čutečih z vsako naslednjo generacijo potomcev. Neka- tere prvine regionalne pripadnosti izseljcnccv-prcdnikov pa se nenavadno trdno ohranjajo tudi v naslednjih generacijah, predvsem na področju prehrane, običajev, glasbe in podobno. In celo več, nekatere prevzame tudi večinsko okolje. O tem nekoliko kasneje. Meje In selitve Ko govorimo o selitvah, se nam postavi vprašanje obstoja naravnih in upravno-političnih mej, to je njihovega pomena kot (ne)ločnic in ovir za gibanje prebivalstva. Malo je bilo naravnih danosti, ki bi v času sodobnih selitev ovirale gibanje ljudi, zato pa je bilo toliko več raznih »mej«, od tistih, ki so bile samo formalne in le z redkimi mejnimi kamni označeni opomniki, da prehajamo mejno črto, do tistih, ki so bile s temi kamni (in tudi minami ter bodečo žico) bolj posejane, zaščitene z vojaki, pripravljenimi na strel, in trdno zaprte. Če Karavanke niso predstavljale ovire za sezonske selitve gorenjskih agrarnih delavcev in delavk na polja koroških kmetov konec 19. stoletja, je v več kot desetletju po drugi sveto- vni vojni jugoslovanska državna meja postala bolj ali manj nepropustna za legalne selitve. Zato seje v tem času povečalo število ilegalnih selitev (beg prek Karavank). V avstrijski dobi je sicer meja med deželama Kranjsko in Koroško delila obe na upravni ravni, ni pa predstav- ljala kake ovire, saj so bili - če nekoliko poenostavim - gospodarski interesi koroških kme- tov po ceneni delovni sili in gorenjskih agrarnih delavcev po zaslužku osnovno vodilo za (sezonsko) selitev. Državna meja po letu 1945 pa je pomenila tudi mejo med dvema družbe- nima sistemoma in je bila del t.i. lelezne zavese, ki seje šele z začetkom šestdesetih let začela odpirati tudi za legalna selitvena gibanja. Takrat je jugoslovanski (slovenski) del železne zavese postal bolj odprt v primerjavi z ostalo, ki se je zrušila šele s padcem komunizma na prelomu v devetdeseta leta 20. stoletja. 7 Leksikon migracijskoga i etničkoga nazivlja. Institut za migracije i narodnosti. Zagreb 1998. str. 228. 262 M. DRNOVŠEK: MOBILNOST SLOVENCEV IN REUGIONtZEM Kot sem omenil, je bil v povezavi z državo in njenimi mejami odločilen njen politični in družbeni sistem. Nujna pogoja za legalne selitve sta osebna svoboda in svoboda gibanja. V avstrijski dobi je bilo izseljevanje in priseljevanje prosto. Z vidika matične države omejeno le glede služenja vojaškega roka in dolžnostjo odziva ob vojnih nevarnostih. Podobno je bilo v času prve Jugoslavije glede izseljevanja, drugačne pa so bile sočasne možnosti glede pri- seljevanja, saj so ga priseljenske države skoraj zaustavile (npr. ZDA) ali postopoma omejeva- le s politiko organiziranega prihajanja in izbora priseljencev (npr. v Franciji). Potreben ni bil samo potni list, ampak tudi že doma sklenjena delovna pogodba. Ob tem naj opozorim še na paradoks: prihajajoči v ZDA pred letom 1924 niso smeli priti s sklenjeno delovno pogodbo. Če so priznali, da imajo zagotovljeno delo, so jih zavrnili že na Ellis Islandu." Izseljevanje v času prve in druge Jugoslavije pa je bilo pravno urejeno s številnimi meddržavnimi dogovori in delovnimi pogodbami z delodajalci v tujini. Skratka, nekaj, kar je bilo nekoč prepovedano, je bilo tedaj zahtevano. V času druge Jugoslavije so bile do začetka šestdesetih let meje bolj ali manj trdno zaprte, po sprostitvi načeloma ni bilo problemov, vendar je priseljenska poli- tika gostujočih držav postajala vedno bolj omejevalna in selektivna, zlasti po gospodarski krizi (recesiji) leta 1973. Danes postajajo meje Slovenije proti jugu del schengenskega režima z namenom preprečevanja nenadzorovanega pritoka ljudi v evropski prostor. Posledica je povečanje ilegalnih selitev.9 Nekaj primerov. Sotla in Kolpa po letu 1867 - kljub uvedeni upravni meji med avstrijsko in ogrsko polo- vico države - nista pomenili ovire za prehod ob imetju potnega lista, in tudi za ilegalce prehod ni bil težaven. Marsikateri belokranjski kmet si je prislužil nekaj denarja z nočnim vodenjem (predvsem fantov brez potnega lista, ker še niso odslužili vojske) prek te meje. Skratka, naravna (reki) in administrativna meja nista pomenili večje ovire. Če je bil s sloven- skega vidika čas do druge svetovne vojne glede selitev izrazito usmerjen v smeri zahod- vzhod (na Hrvaško in dalje), je bil po letu 1945 do današnjih dni bolj usmerjen v smeri vzhod-zahod (v Slovenijo).10 Mura kot naravna in administrativno-politična meja je do prve Jugoslavije pomenila ločnico Prekmurja od ostalega Pomurja in Štajerske. Dotlej je pomenila tudi ločnico med ogrskim agrarnim na eni in gospodarsko bolj modernim avstrijskim sistemom na drugi strani. Vendar za selitvena gibanja ni bila nepropustna, saj jim sledimo od konca 19. stoletja, ne samo se- zonskega značaja, ampak kot trajno naselitev, mnogokrat s prihranki, ki so jih Prckmurci pridobili z delom v tujini." Če državna meja v avstrijski dobi ni predstavljala dejanske ovire za selitve, tudi za ilegal- ne ne, je jugoslovanska meja po letu 1945 proti Avstriji oziroma 1954 Italiji pomenila zausta- vitev selitvenih tokov. Pri tem ne smemo pozabiti na ilegalno zapuščanje države do začetka šestdesetih let 20. stoletja, ko se je izseljevanje sprostilo. Do tedaj državna ideologija ni priznavala ekonomskega izseljevanja, ki naj bi bilo pojav kapitalističnih družb. Sčasoma je morala odstopiti od tega pogleda, kar je omogočilo sprostitev selitev tudi v tujino.12 Koliko je " Marjan Drnovšek. Slovenski izseljenci na pragu Amerike. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino 47/1-2(1999), str. 49-72. 9 Felicita Medved, Slovenija v svetu migracij, Unescov glasnik 52. letnik. 5t. 63. november 1999, str. 6-12. ln Slovensko-hrvaSki obmejni prostor. Življenje ob meji (ur. Vera KržiSnik-Bukić). Institut za narodnostna vprašanja, Ljubljana 1999. " Ludvik Olas, Migracije Prekmurcev v Štajerski del Pomurja, Geografski vestnik XXXV (1963), str. 15-34. 12 Marjan Drnovšek, Odnos Partije do slovenske emigracije. V: Temna stran meseca : Kratka zgodovina totali- tarizma v Sloveniji 1945-1990 (ur. Drago Jančar). Ljubljana 1998, str. 234-247. ZGODOVINSKI ČASOPIS • y, • vm»3-4 g 26) 263 na zaprtost mej - poleg ideoloških zadržkov - vplivalo pomanjkanje delovne sile kot posle- dica vojne (žrtve) in povojnih pobojev, izgonov (npr. oseb nemškega in italijanskega porek- la), pobegov in ilegalnega izseljevanja, še ni raziskano.11 Na Primorskem so bile prekinjene tradicionalne dnevne in sezonske selitve že po prvi svetovni vojni14, nato po drugi vojni in se v smeri Italije in Avstrije obudijo šele po sprostitvi mejnega režima z uvedbo maloobmejnega prometa tako ljudi kot blaga n določitvijo obmej- nega pasu s posebnim režimom tudi za prehod meje in možnostjo legalnih zaposlitev pri gospodarsko bolj razvitih sosedih." V geografski literaturi seje zanje uveljavila oznaka ob- mejne regije oziroma obmejna območja, ki so bile selitveno usmerjene v omenjeni državi. V povezavi z mejo poznamo ločevanja med notranjimi in zunanjim selitvami. Opredeli- tev notranjega in zunanjega prostora je lahko zelo različna. Pri proučevanju selitvenih gibanj prebivalstva je najbolj upoštevan vsakokratni državni prostor, kar omogoča uporabo statističnih virov pri kvantitativnem ugotavljanju obsega seli- tev ali priselitev. Zaradi pogoste menjave državnih okvirov v preteklem stoletju (Avstrija, prva in druga Jugoslavija, Slovenija) in različnih pristopov statističnega spremljanja so rezultati ugotavljanja obsega selitev običajno bližje ocenam kot točnim rezultatom. Še težje je, če imamo v mislih slovenski etnični prostor (ozemlje)•, kar bi bilo glede ugotavljanja števila Slovencev po svetu najbolj idealno, z vidika statistične obdelave pa neizvedljivo. Tudi s stra- ni priseljenskega prostora situacija ni nič boljša, saj so Slovence vodili po državni in ne etnični pripadnosti, v ZDA in Kanadi določen čas celo skupaj s Hrvati kot eno »raso oziroma narodnost«, redka povpraševanja po materinem jeziku ob popisih prebivalstva pa so temeljila na osebnem odločanju, vključno s pripadniki v novem okolju rojenih potomcev, kar je ob še mnogih drugih pomanjkljivostih tovrstnega evidentiranja (npr. politični pritiski, osebni inte- resi ipd.) omogočalo le približne rezultate. Podobno kot v primeru etničnega opredeljevanja pri Slovencih v Italiji, Avstriji ali na Madžarskem, najdemo tudi v izseljenstvu različno opredeljevanje, odvisno od »muhavosti življenjske usode«, družbene in politične klime ipd. Vzemimo samo primer Slovencev v Nemčiji med svetovnima vojnama, ko so tudi zaradi nacističnega odnosa do tujih manjšin in lastnih zaposlitvenih možnosti prevzemali nemško državljanstvo, da bi se namenoma utopili v nemški množici. Podobno je bilo v času gospodarske krize v tridesetih letih 20. stoletja in politične predvojne situacije v Franciji, pri prvi se je to kazalo v odklanjanju podaljšanja delovnih pogodb, s tem z izgubo osebne izkaznice in posledično je sledil izgon iz države, pri drugi situaciji v poostreni državni kontroli. V obeh primerih se je povečal tudi odpor do tujcev, ki so, med njimi slovenski izseljenci, težili k prevzemu francoskega državljanstva.'7 In ne nazadnje, z vidika slovenskega prostora so se v selitvena gibanja vključevali tudi pripadniki drugih etnij, npr. kočevski Nemci, Italijani, Nemci, Madžari, ki so bili nekako zliti 11 Stane Krasovec. ČloveStvo, kruh in lakota. Včeraj, danes, jutri. Državna založba Slovenije (Moderna družba). Ljubljana 1970. str. 175-184. 14 Rapalska meja (1920) je odrezala velik kos slovenskega ozemlja, katerega večji del je bil po vojni priključen k Jugoslaviji. Toda Trst je ostal na drugi strani meje. mesto, ki je z vidika notranjih selitev imelo pomembno vlogo že od 18. stoletja dalje. " Npr. videmski sporazum med FLRJ in Italijo (1954). blejsko-glcichenbcrSki sporazum (1975) in sporazum z Madžarsko (1965. dopolnjen 1975). 16 Vlado Valcnčič, Izseljevanje Slovencev v tujino do druge svetovne vojne. Dve domovini / Two Homelands I. InStitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU (1990). str. 44-45. Marjan Drnovšek. Utrinki iz kronike družine Urh o življenju Slovencev v Gladbccku (Vestfalija). Slovenski izseljenski koledar "95. Slovenska izseljenska matica, Ljubljana 1994. str. 150-157; isti. Velika gospodarska kriza in slovenski izseljenci. Gospodarske krize in Slovenci (ur. Neven Borak. Žarko Lazarević). Institut za novejšo zgodo- vino. Zveza ekonomistov Slovenije. Ljubljana 1999, str. 11.1-126. 264 M. DRNOVŠEK: MOBILNOST SLOVENCEV IN RELIGIONTZEM s slovenskimi selitvenimi tokovi, zlasti če imamo v mislih ekonomske selitve, bolj razvidni pa v primerih nasilnih selitev. Le omenim naj prisilne selitve nemškega prebivalstva v času po prvi in drugi svetovni vojni, pogojno prostovoljno izselitev kočevskih Nemcev 1941/42 in prisilno po letu 1945 in večjega dela italijanskega prebivalstva takoj po 1945 oziroma pred ureditvijo jugoslovanske meje proti zahodu leta 1954. V zvezi s povedanim je marsikdaj težko postaviti mejo med t.i. notranjimi in zunanjimi selitvami. Običajno je vzeta državna meja kot črta med tuzemstvom in inozemstvom", ko postane državljanstvo najpomembnejša oznaka pripadnosti, potni list pa njegova zunanja in simbolna forma. Paradoksov ob spremembah meja prostora, v našem primeru državnega, najdemo veliko v novejši slovenski zgodovini. Najnovejši in znan je v zvezi z razpadom Jugoslavije, ko so mnogi Slovenci nenadoma postali pripadniki novih držav, marsikdaj z nejasnim statusom pripadnosti (manjšina, »izseljenska skupnost« ipd). T.i. notranje zgodovinske (npr. deželne) in druge upravno-administrativne (politične) meje, npr. občinske, niso predstavljale odločujočega zaviralnega ali pospeševalnega elementa pri selitvah prebivalcev. Njihove meje niso bile ovire za selitvena gibanja, razen v primerih, če so se pokrivale z državno mejo, npr. v času dravske banovine ali kasneje Slovenije v okviru Jugoslavije. Upravne aktivnosti v zvezi z selitvami so zgoraj naštete enote opravljale v imenu države in niso vodile svoje lastne politike. Zanimiv je primer Izseljeniškega komisariata v Zagrebu (1922-1939), ki je v imenu beograjske vlade in njenih ministrstev opravljal naloge v zvezi s selitvenimi gibanji v tujino za vse državno ozemlje, vključno s slovenskim." Če gledamo s formalnega vidika zgodovinske in nižje upravno-administrativne (politične) meje nimajo odločujoče vloge pri selitvenih gibanjih (razen statistične). Gledano z narodnega vi- dika so upravne delitve na dežele v avstrijski dobi s prevladujočo nemško (Štajerska, Koroška), italijansko (Goriška, Tržaška), italijansko-hrvaško (Istra) in madžarsko (Prckmurje) večino pomenile grožnjo obstoju Slovencev, hkrati še, ker so bili centri gospodarske in politične moči zunaj ali na obrobju slovenskega etničnega ozemlja (Trst, Gorica, Celovec...) V litera- turi večkrat zasledimo opozorilo na pomen razbitosti Slovencev med različne upravno-terito- rialne enote.2" Menim, da so bile za selitve bolj pomembne razlike v naravnih in gospodar- skih danostih in stopnji razvoja posameznih predelov države, dežele, pokrajine, kot pa uprav- ne in druge administrativne danosti, vsaj v avstrijskem času in času prve Jugoslavije. Zato so (bila) selitvena gibanja pri ljudeh vedno usmerjena od slabših (nerazvitih) k boljšim (razvi- tim) okoljem. Primer. Gledano z vidika posameznika najdemo številne, ki so pri iskanju boljših pogojev za delo in življenje korak za korakom spreminjali okolja oziroma prostore. Deželne in državne meje v avstrijskem času niso predstavljale ovir. Marsikateri kmečki fant iz Poljanske doline nad Škofjo Loko je odšel v zasavske rudnike, se priučil dela in se nato zaposlil v enem od zgomje-štajerskih rudnikov, kasneje odšel v Porurje ali Vestfalijo in se končno odločil za Združene države Amerike. In tudi tam seje selil od rudnika do rudnika (ali celo zamenjal poklic, npr. z delom v tovarni), vse s ciljem, da doseže boljši zaslužek, v kriznih časih pa da dobi delo. Njegova gibljivost je posledica iskanja boljšega. Njegova po- stopna pot je bila v Evropi povezana tudi s pridobitvijo prihranka za pot čez Atlantik. 11 Vlado Valenčič, Izseljevanje Slovencev v tujino do druge svetovne vojne, Dve domovini / Two Homelands I. Institut za slovensko izseljcnstvo ZRC SAZU (1990). str. 41-82; isti, Izseljevanje Slovencev v druge dežele habsburške monarhije. Zgodovinski časopis 44/1 (1990). str. 49-71. " Pavao Jonjić. Ante Lausić. Izvješća Iseljeničkog komesarijata u Zagrebu 1922.-1939, Institut za migracije i narodnosti (Biblioteka Iseljenička arhivska građa I). Zagreb 1998. 20 Vladimir Klemenčič. o. d. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 20(12 » 3-1 (126) 265 Notranje selitve, gledane z državnega ali etničnega vidika, so bile v obeh stoletjih usmer- jene s podeželja v mesta in gospodarska (zlasti industrijska) središča. Beg s podeželja, praznjenje podeželja, selitve vas-mesto ipd. so oznake, ki jih uporabljamo v zvezi z njimi. Njihova intenziteta je bila odvisna od gospodarskega razvoja. Po svojem trajanju so bile trajne in sezonske. Pogosto se za drugo omenjeno selitev pojavljata dve oznaki, sezonsko in začasno izseljevanje. Razlika je v tem, da vsako začasno izseljevanje še ni sezonsko, saj je slednje vezano le na določena sezonska dela, npr. gradbena, kmetijska, delo v gozdovih ipd. Trajanje začasne odsotnosti je tudi raztegljivo, to je od dnevne odsotnosti (npr. ženske, ki hodijo kot služkinje v Trst) do večletne. Še bolj nejasna je meja med začasnim in trajnim izseljevanjem, ko časovna komponenta ni toliko važna kot vsebinska, to je odločitev za stal- no naselitev, npr. s pritegnitvijo žene in otrok v tujino s strani moških ipd. Delež sezonskih in začasnih selitev je bil močan v avstrijski dobi in času prve Jugosla- vije, če jih okvirimo z državnimi mejami. Začasne selitve so bile močno povečane po 1945 kot posledica koncentracije gospodarstva v mestih in intenzivne industrializacije, deloma pospeševane tudi s političnimi sredstvi. Poleg trajne je strmo naraščala tudi dnevna migra- cija. Posledica je bila koncentracija prebivalstva v mestih. Leta 1971 je v slovenskih mestih prebivala skoraj polovica ljudi (48,7%), ki niso bili rojeni v mestu, deset let kasneje kar 52,0%.21 Z razvojem cestnega prometa (avtobus, avto) so se povečale dnevne selitve, npr. iz Suhe krajine v Ljubljano (Litostroj) - ki je poleg klasične železniške povezave - najbolj zaslužen za te selitve še danes. Pozabiti ne smemo tudi na druge povode za notranje selitev, ki so osebne narave, npr. ženitve in šolanje.22 Marsikdaj v preteklosti so poklici narekovali notranje selitve, npr. učiteljski, vojaški, žandarski, žclczničarski ipd. Če gledamo na izseljevanje z vidika socialnega prostora, ki ga določajo socialnoeko- nomske značilnosti izseljenskega in priseljenskega okolja, je v avstrijski dobi kmečki fant iz Poljanske doline nad Škofjo Loko, zaposlen v strojni tovarni v Knittelfeldu na Štajerskem, v okviru iste države (prestopil je le deželno mejo) prišel v novo socialno okolje in sploh civili- zacijsko-kulturno okolje kot njegov zgoraj omenjeni vrstnik, ki je sočasno odšel Porurje v Nemčiji. Gledano z vidika prostora je delovno in socialno okolje imelo za posameznika mnogo večji pomen kot državni prostor, vsaj v avstrijski dobi, ko govorimo o relativno svo- bodnemu gibanju delovne sile. Tudi na formalni ravni je posameznik lahko odšel na delo v Porurje ali Vestfalijo brez potnega lista. Zadostna je bila delavska knjižica, v kateri je imel od ustreznih upravnih organov zapisano, da se mu dovoljuje delo v Avstriji in posebej tudi v Nemčiji. Z restriktivno in selektivno priseljensko zakonodajo po prvi svetovni vojni (do danes) imajo državne meje, potni list, delovno dovoljenje, pogoji življenja v priseljenski državi ipd. vedno večji pomen. In ponovno smo pri paradoksu današnjega časa, da bolj ko se Evropa združuje, odpravlja notranje meje, bolj postajajo pomembne zunanje meje, vse z namenom kontroliranja (ilegalnih) selitvenih gibanj.21 Marjan Ravbar, Regionalni razvoj slovenskih pokrajin, v: Regionalni razvoj v Sloveniji. Geographica Slove- ti ica 33/11 (2000), str. 27. 22 Enako velja za zunanje selitve. Pozabiti ne smemo na ljubezen kot vzrok izselitve, npr. pri Ifigeniji Zagoricnik Simonović. ki ji je narekovala pot v London. Njo je izpostavila na okrogli mizi Ustvarjalnost Slovencev po svetu, ki je potekala 4. julija 2002 v okviru 38. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani. 21 Felicita Medved, o. d. 266 M. DRNOVŠEK: MOBILNOST SLOVENCEV IN REUGIONIZEM Regije in izseljevanje Ko govorimo o regijah na Slovenskem moramo poznati izhodišča - kot smo že omenili - njihovega določanja z geografskega oziroma družbeno-geografskega, etnološkega, ekonomske- ga, ali kakega drugega vidika. Skozi daljše časovno obdobje, in včasih le delno upoštevajoč zgodovinske spremembe na vseh nivojih, so se v naši zgodovinski zavesti utrdile nekatere tipične izseljenske regije. Gledano v daljši zgodovinski perspektivi in upoštevajoč selitvena gibanja se nam na Slovenskem pojavljajo območja, ki so tradicionalno podvržena izseljevanju, npr. Bela krajina, Prekmurje, Beneška Slovenija (predvsem Rezija), Dolenjska (ožje tudi Suha krajina). Notranjska, Goriška in druga.24 Belo krajino in Prekmurje še danes uvrščamo med nerazvita območja Slovenije.25 Če pogledamo s prostorskega vidika - zlasti za čas do izbruha prve svetovne vojne - se nam vsiljuje slika, da so bile regije na obrobju slovenskega ozemlja v stiku z drugimi narodi/ državami bolj podvržene selitvenim gibanjem, kot npr. osrednji deli tega ozemlja.26 To še bolj, če imamo v mislih sezonsko izseljevanje. Kot primere lahko naštejem Beneško Slove- nijo, Prekmurje, Belo krajino, Kočevsko, Ribniško dolino. Notranjsko (Brkini in Čičerija) in Tolminsko. Ta slika nam je bolj jasna, če omenjena območja povežemo z naravnimi in go- spodarskimi razmerami, ki so krojile življenje tamkajšnjega prebivalstva v omenjenem času, s hkratnim upoštevanjem potreb razvitih delov Evrope (zlasti sosednjih razvitih centrov) in Združenih držav Amerike po vedno novi delovni sili. Bolj konkretno si oglejmo nekaj regionalnih primerov. Beneška Slovenija27 je območje, ki je prehodila ločeno zgodovinsko pot, kar je dalo pose- ben pečat njeni kulturi in identiteti.21 To območje je poznalo močno izseljevanje z daljšo tradicijo, ki sega že stoletja nazaj. Je eno najbolj izrazitih slovenskih izseljenskih območij.29 Neugodne naravne danosti so prisilile prebivalstvo, da so iskali zaslužek zunaj domačega okolja, sprva v obliki začasnega oziroma sezonskega dela, v dvajsetem stoletju vedno bolj kot stalni izseljenci, kar je tudi prispevalo k slabi demografski sliki tega območja (trajno in dokončno zapuščanje dolin).30 Vpetosti Beneških Slovencev v širše selitvene tokove sledimo 24 Tudi etnologija upošteva t.i. »izseljenske« regije (vzhodna, jugovzhodna in zahodna Slovenija), v: Ingrid Slavec. Etnološko preučevanje etnične identitete slovenskih izseljencev. Dve domovini/Two Homelands 1 (1990), str. 310. 25 Marjan Ravbar, Regionalni razvoj slovenskih pokrajin, v: Regionalni razvoj v Sloveniji. Geographica Slove- nica 33/11 (2000) str. 14. 26 Obrobje lahko ima tudi druga izhodišča, npr. gospodarski (ne)razvoj. demografska slika, odmaknjenost od prometnih poti. urbanih središč, izobraževalnih središč ipd. "Območje porečja Tera, Nadiških dolin in Rezije. M Do 1797 je bila del Beneške republike, nato - razen kratkega obdobja pod francosko administracijo - do 1866 pod Avstrijo in od tega leta dalje pod Italijo. 29 O izseljevanju iz Beneške Slovenije imamo številne razprave, tako italijanskih kot slovenskih avtorjev. Ta bogata bibliografija je zajeta v naslednjih razpravah, ki so bile temelj mojega razmišljanja. Glej: Aleksej Kale. Prispevki za zgodovino izseljevanja iz Beneške Slovenije: primer občine Sovodcnjc/Savogna, Dve domovini/Two Homelands 11-12. Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU (2000). str. 175-202; Aleksej Kale, Selitvena gibanja ob zahodnih mejah slovenskega etničnega prostora: teme in problemi, Annales l(V97 (1997), str. 193-214; Aleksej Kale. Majda Kodrič. Izseljevanje iz Beneške Slovenije v kontekstu furlanske emigracije. Zgodovinski časo- pis 46/2 (1992), str. 197-209; Miran Komac, Migracijski procesi v Furlaniji—Julijski krajini s posebnim ozirom na Beneške Slovence. Zgodovinski časopis 45/4 (1991), str. 639-649; Vladimir Klemenčič, Regionalna preobrazba s Slovenci poseljenega območja ob italijansko-jugoslovanski meji v Italiji. Geografski vestnik XVLIV (1977), str. 149-156. w Ta pojav označujemo demografsko pravljenje Benečije. Nadiške doline so v letih 1951-84 izgubile več kot 52% svojega prebivalstva, v Reziji je do leta 1981 zmanjkalo več kot 54% prebivalstva (Kale 1997, 209). ZGODOVINSKI ČASOPIS ' .Vi » 2002 ' 3-4 (126) 267 proti vsem stranem Evrope in čez oceane (kar jih uvršča kot drobno.kapljico v mednarodnih selitvenih gibanjih31), zlasti v 20. stoletju tudi vključitvi v notranje italijanske tokove, npr. v bližnjo Furlanijo, druge dele države in njej priključenih teritorijev, npr. v času fašizma32, v razna industrijsko razvite centra severne Italije in dežele v razvoju v drugi polovici 20. stoletja." Hkrati pa moramo izpostaviti posebnosti, ki nam dopolnjujejo selitveno sliko tega območja. Že glede naravnih danosti obstajajo razlike med Rezijo (gorata) in Nadiškimi dolinami (več plodne zemlje). Odraz tega je razdrobljenost posestev pri prvi in večja koncentracija zemlje pri drugi, kar je tudi posledica dedovanja, pri prvi vsi, pri drugi le prvorojenec. Oboji so poznali obliki popotništva (krošnjarstva). in sicer z namenom prodaje ali opravljanja sezon- skih poklicev54. Največji razmah sta obe obliki doživeli od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne. Usmerjeni sta bili v srednjo, vzhodno in jugovzhodno Evropo. V Reziji" je bila najbolj razširjeno popotniško (sezonsko) trgovanje, nato zidarstvo, brusaštvo, v manjšem obsegu kotlarstvo, preprodaja rabljenega blaga, steklarstvo, livarstvo in opekarstvo. V nasprotju z Rezijo je bilo sezonsko izseljevanje iz Nadiških in Terskih dolin skromnejše in kasnejše.36 Največ se jih je ukvarjalo s popotniškim (sezonskim) trgovanjem, sprva s prodajanjem sad- nih pridelkov, kostanja in izdelkov domače lesene obrti, kasneje s preprodajo nakupljenega blaga, t.i. guziranjem, še kasneje z deli v gradbeništvu in opekarnah. Odmevna je bila izseli- tev nekaterih Beneških Slovencev iz Dreke in Sv. Lenarta v okolico Vladikavkaza ob sever- nem vznožju Karpatov. Zakaj skromnejše oziroma zapoznelo izseljevanje iz Nadiških in Ter- skih dolin? V ozadju so bili socialno-ekonomski razlogi, zlasti rodovitnost nadiškega ozem- lja, vendar poznavalci opozarjajo na kompleksnost te problematike, ki zahteva nove metodološke pristope.37 Kljub temu je na začetku 20. stoletja tudi te doline zajela ameriška izseljenska mrzlica s posebnostjo, da se je večina vračala domov3', kar lahko označimo za svojevrstno čezoceansko sezonstvo. Za to regijo lahko trdimo, daje izseljenstvo dalo močan pečat s posledicami do današnjih dni. Gledano na izseljevanje iz Benečije v obeh stoletjih, dobimo vtis, da so regionalne po- sebnosti selitev (sezonstvo) najbolj zaznavne v času do prve svetovne vojne, naslednje seli- tve pa so že bolj zlite v mednarodne tokove, kjer so Beneški Slovenci bili del delovne sile na tržišču potreb razvitih držav, tudi lastne. Drugače povedano, če so bili izseljenci v času fašistične Italije del t.i. nadzorovanega (organiziranega) izseljevanja (znotraj), so bili v času demokratične Italije po drugi svetovni vojni del izvoza delovne sile (odprtost mej), kar je bilo tudi v interesu države zaradi gospodarskih težav, ne nazadnje tudi zaradi politično-narodno- To je čas modemih migracij kot posledica industrijske revolucije in posledično potreb po delovni sili, na drugi strani pa nezadostnost agrarnih sistemov za preživetje in naraščajoč demografski pritisk. 32 Zlasti po letu 1927, ko je faSizem začel omejevati inozemska izseljevanja. 13 Ti Rosijanski po sfčtu/I Resiani nel mondo. Resia 2001. 34 Zanje se v literaturi uporablja oznaka izseljenski poklic. 35 Rezijo uvrščamo med najstarejša izseljenska območja celotnega vzhodnega alpskega loka (Kale. 1997, str. 194) 36 Do leta 1911 se je iz sosednjih območij Furlanije izselilo preko 10% prebivalstva, iz NadiSkih dolin le 3%. Glej: Pavel Stranj. Slovensko prebivalstvo Furlanije-Julijske krajine v družbeni in zgodovinski perspektivi. Sloven- ski raziskovalni institut (Trst), Narodna in Studijska knjižnica (Trst), Znanstveni institut Filozofske fakultete (Lju- bljana). 1999, str. 126. 37 Upoštevajoč alpski prostor in raziskave z vidikov raznih strok, med njimi ekoloSke antropologije in historične demografije (Kale 1997. str. 196). "Kale 1997. str. I9.V 268 M. DRNOVŠEK: MOBILNOST SLOVENCEV IN RELIGlONtZEM stnih motivov (poitalijančevanja).39 Že omenjeno demografsko praznjenje Benečije je pove- zano s prehodom od sezonskega k stalnemu izseljevanju, upoštevajoč številne politične in druge dejavnosti s strani Italije, kar je prispevalo k marginalizaciji tega območja. Ravno primer Rezije je po mnenju raziskovalcev zanimiv za primerjave med odprtostjo in zaprtostjo prostora, v tem primeru gorskih ekonomij in demografskih sistemov (alpski paradoks). Re- zija je bila že od 15. oziroma 16. stoletja odprta v svet zaradi sezonskega in začasnega iz- seljevanja (ekonomski vidik), na drugi strani pa demografsko in kulturno ter pred vplivi samega slovenskega sveta skoraj hermetično zaprta regija (sfera), kar etnojczikoslovci označujejo kot svojevrstno enkratnost.40 Če izpostavimo obe obliki sezonskega izseljevanja, to je popotno trgovino (krošnjarstvo) in sezonsko delo moramo omeniti še Kočevsko41 in Ribniško dolino42. Gre za dve pokrajini, druga ob drugi, vendar različni po tipih izseljevanja. Svoj pečat k različnosti je prispevala še etnična sestava (kočevski Nemci). Tudi izseljevanje v ZDA na prelomu v 20. stoletje je bolj zajelo Kočevsko kot Ribniško dolino. Po času trajanja sega krošnjarstvo v 15. stoletje (po- dobno kot v Benečiji), vendar z različno vsebino, Ribničani so prodajali suho robo, ki sojo izdelali na svojem področju, Kočevarji pa so v glavnem preprodajali. Bolj Kočevarji kot Ribničani so odhajali na delo v gozdove proti vzhodu. V avstrijski dobi je bilo močno sezonsko izseljevanje proti vzhodu iz Bele krajine. Do- lenjske (Kostel in Kočevsko), Notranjske in Krasa. Zanje seje uveljavila oznaka hrvaiarji*\ čeprav jih je delo zaneslo tudi dlje, poleg Hrvaške in Slavonije še na Ogrsko, v Galicijo, Bosno in Hercegovino, Sedmograško, Romunijo, južno Rusijo.. .** Večino so sestavljali gozdni delavci z različno izkušenostjo (sekači, tesarji, dogarji...) Iz vzhodnih delov Štajerske in Prekmurja (pod Ogrsko) so odhajali kot agrarni delavci na polja madžarskih veleposestnikov ipd. Da Sotla in Kolpa nista prestavljali ovire pri selitvah, nam dokazujejo tudi starejše stalne priselitve, saj je Janez Trdina na svojih popotovanjih po Hrvaški srečal številne žitne in vin- ske trgovce, mešetarje, krčmarje, hišne posestnike, obrtnike, zdravnike, državne uradnike in učitelje v Zagrebu, Jaški, Varaždinu, na Reki, v Somborju in drugih krajih, ki so bili rojeni na Slovenskem.45 V času prve Jugoslavije je bilo močno sezonsko izseljevanje agrarnih delav- cev iz Prekmurja v južne predele države. Goriška, Spodnja Vipavska dolina in Kras so bile do druge svetovne vojne usmerjene proti Egiptu, podobno v avstrijski dobi Brkini in Čičarija proti Orientu. Nedvomno je bližnje tržaško pristanišče z ladijskimi povezavami s sredozemskimi pristanišči vplivalo na to usme- ritev, manj pa Reka, ki je po 1867 spadala pod ogrsko polovico monarhije. Prekmurje. Po naravni danosti ločimo na eni strani hribovito Goričko in na drugi Prek- mursko ravnino. Oznaka zaostalost za Prekmurje se vleče ves čas in to do današnjih dni. V " V povojnih letih (po letu 1947) usmerjeno v Francijo, na Nizozemsko, Švedsko, Veliko Britanijo. Luksem- burg, Belgijo in Švico, v petdesetih letih in dalje v Nemčijo in čezoceanske države, to je v Argentino. Venezuelo, Avstralijo in Kanado. 40 Kale 1997.su. 196. 41 Mitja Ferenc, Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev (Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine), Ljubljana 1993. 42 Dean Ceglar, Izseljevanje iz RibniSke doline od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne. Ljubljana 2002 (magistrsko delo. Filozofska fakulteta v Ljubljani). 4' Zmago Šmitek. Hrvatarji. Enciklopedija Slovenije. 4 (Mladinska knjiga). Ljubljana 1990. str. 55. 44 Marjan DmovSek, Slovenski izseljenci na HrvaŠkem do 1914, Slovenci v HrvaŠki / Slovenci u Hrvatskoj (Institut za narodnostna vprašanja), Ljubljana 1995, str. 107-113. 45 Janez Trdina. Kranjci na HorvaJkem. Novice 1860. XVIII/14-20. 31-33. ZfiODOVINSKI ČASOPIS ' 56 • 20O2 • *-4 (126) 269 avstrijski dobi je Prckmurje pripadalo ogrski polovici monarhije46, .imelo svoj gospodarski razvoj s poudarkom na kmetijstvu (poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu), velik del zemlje je po letu 1848 ostal v rokah veleposestnikov, v letih 1921-31 razdeljena in razdrobljena, hkrati pa je bila ugotovljena velika prenaseljenost tega prostora. »Narod je zdrav, težnja po razplo- ditvi je v njem močna...« je zapisal Matija Maučec leta 1933.47 Ugotavljali so manjšo nave- zanost na zemljo, kar naj bi bila posledica sezonskega izseljevanja.48 Denar je prihajal v pokrajino z delom Prekmurcev zunaj nje, to je izseljencev in sezonskih delavcev.49 Po obsegu skromna domačija in pridobljeni denar v tujini sta omogočali preživetje prekmurske družine. Poudariti moramo izrazito agrarni in sezonski značaj izseljevanja iz Prekmurja. Začetke in- dustrializacije in boljših prometnih povezav zasledimo šele med obema vojnama, v večjem posegu po letu 1945. Leta 1920 je v Murski Soboti začela delovati Borza dela, ki je posredo- vala delo tudi za tujino. Na sezonska dela je odhajalo največ ljudi z Goričkega in povečeval seje delež žensk. Mnogi geografi, npr. Maučec, Olas in drugi, so opozarjali na antropogeo- grafske posledice sezonskega izseljevanja, zlasti na navajenost dela na ravnici, na odprtem in posledično težje v tovarnah in drugih zaprtih prostorih. Izseljevanje Prekmurcev in Prckmurk v času gospodarske krize: Leto Francija Jugoslavija Nemčija Skupaj Ženske 1929 1081 5410 872 7363 35% 1930 1963 4747 1805 8515 36% 1931 1976 3269 970 6215 41% Vir: Matija Maučec. Prenaseljenost in sezonsko izseljevanje v Prekmurju.50 Osamljenost Prekmurja je pripeljala do razvitosti močnega provincialnega (regionalnega) čuta. Z vidika zgodovinopisja je bila v primeru Prekmurja dana doslej velika pozornost tudi selitvenim temam. Leta 1990 je bilo tej temi posvečeno tudi zborovanje slovenskih zgodovi- narjev v Murski Soboti.51 Kritično o odnosu slovenskega zgodovinopisja do prekmurske zgo- dovine, vključujoč tudi selitve, je bilo spregovorjeno na predzadnjem zborovanju slovenskih zgodovinarjev leta 2001 na Roglji." Opozoril bi rad še na dejstvo, da so se z znanstvenega 44 S strani Kraljevine SHS je prišlo do zasedbe Prekmurja avgusta 1919, 1920 so bile s trianonsko pogodbo določene nove meje. 47 Matija Maučec, Prenaseljenost in sezonsko izseljevanje v Prekmurju. Geografski vestnik IX/I-4 (1933). str. 113. Olas ugotavlja, da je bila pri protestantih manjša rodnost kot pri katoličanih, kar je povezoval tudi z eko- nomskim (ne)razvojem. 4* Posledica naj bi bila bolj rahla in manj čustvena navezanost na zemljo. V: Ludvik Olas, Razvoj in problemi sezonskega zaposlovanja prekmurskega prebivalstva. Geografski vestnik XXVII-XXVH1. 1955-65. Ljubljana 1957. str. 176-208. Zanimiva je primerjava s kočevskimi Nemci, ko so jim zaradi krošnjarstva mnogi očitali, da zane- marjajo odnos do zemlje in daje ne »ljubijo« tako, kot bi jo morali. 49 Do leta 1910 je odSlo v čezmorske kraje 5.867 oseb. Po letu 1918 seje izseljevanje Prekmurcev usmerilo, prvič, v Kanado in Južno Ameriko, drugič, v druge dele Jugoslavije (Slavonija, Vojvodina) in tretjič, v zahodno- evropske države, zlasti v Francijo in Nemčijo. Slednja dva tokova sta imela sezonski značaj. Zanemariti ne smemo tudi sezonskih selitev znotraj Slovenije (zidarji, tesarji, težaki...). 50 Matija Maučec, Prenaseljenost in sezonsko izseljevanje v Prekmurju. Geografski vestnik IX/1-4 (1933) str. 115. " Glej prispevke v: Zgodovinski časopis 1991, 5tev. 2 (45) in Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovi- no 1991, štev. 1-2(39). ,2 Metka Fujs. Posebnosti prekmurske zgodovine in Darja Kerec, Prekmurje v ogledalu slovenskega zgodovi- nopisja. V: Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Ljubljana 2001, str. 141-151 oziroma 366-370. Prispevek M. Fujs (Prelomnice in posebnosti prekmurske zgodovine) je objavljen tudi v: Na prelomih tisočletij (katalog razstave Pokrajinskega muzeja). Murska Sobota 2002, str. 79-88. 270 M. DRNOVŠEK: MOBILNOST SLOVENCEV IN REL1GIONTZEM vidika lotili prekmurskih sodobnih selitev že pred izbruhom druge svetovne vojne; v mislih imam razpravo Ivana Škafarja »Socialni in gospodarski položaj prekmurskih in medjimur- skih sezonskih delavcev v Baranji, Bački in Banatu v letu 1939*. ki je izšla v Izseljenskem vestniku, št. 8-9, septembra 1939." Ne nazadnje je z interdisciplinarnega vidika v organiza- ciji Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU (Ljubljana), Dr. Šiftarjeve fundacije (Pe- tanjci) in Instituta za migracije i narodnosti (Zagreb) potekala v Radencih mednarodna kon- ferenca z naslovom »Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem prostoru: sosedstvo Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije« (Radenci, 22. do 25. oktobra 2002). Skratka, večdisciplinarni pristop in povezanost prostora, v našem primeru Prekmurja, s širšim prostorom, je pot za nadaljevanje obravnav posamezne regije. Celo več, manjka nam primerjalnih študij med njimi. Že gornji primeri nam dokazujejo, da lahko najdemo glede tega mnoge skupne poteze, hkrati pa veliko različnosti, ki dokazujejo potrebo po regionalnih oziroma lokalnih raziskavah tudi z vidika selitev ljudi. Regionalna zavest med izseljenci Zanima nas odnos med etnično (slovensko) in regionalno identiteto med izseljenci oziro- ma Slovenci po svetu. Regionalna zavest vključuje združevanje različnih osebnih in skupnih identitet.54 Ena od slednjih je tako imenovana etnična identiteta. Ko govorimo o izseljevanju najpogosteje uporabljamo oznaki slovenski izseljenci in Slovenci po svetu, čeprav se zaveda- mo, da so bili med njimi tudi pripadniki drugih etničnih skupin. Nekoliko manj pa imamo pred očmi dejstvo, da so prihajali iz raznih delov slovenskega prostora, iz različnih regij. Vtis je, daje bila regionalna identiteta najmočneje prisotna v času Avstrije, v manjši meri kasneje, čeprav ni izginila do današnjih dni. Regionalna identiteta oziroma zavest v tujini pride bolj do izraza v kompleksnejših naselbinah; teh je bilo med Slovenci v priseljenskih okoljih malo. Pri slovenskem izseljenstvu lahko bolj govorimo o razpršenosti kot kompaktnosti naselitve, kar je spodbujalo k večjemu metanju s pripadniki drugih priseljenskih etničnih skupin, npr. v rudarskih kolonijah v zahodni Evropi, manj s pripadniki naroda priseljenskega okolja. Dok- ler so obstajale verižne selitve (vedno novi dotok priseljencev iz domačega okolja) se je slovenska in regionalna pripadnost ohranjala, ko tega ni več, se je proces asimilacije okrepil in s tem izginjanje Slovencev v novem jezikovnem in kulturnem okolju. Ko govorimo o pripadnosti moram poudariti tudi zavest o pripadnosti določeni socialni skupini, npr. rudar- skemu stanu, ki je marsikdaj prerasla etničnost in združevala priseljence v skupnih prizade- vanjih za ureditev socialnih razmer v novem okolju. Kaj lahko uvrščamo v sklop regionalne identitete med izseljenci? Gre za prenos delčka domovine v novo okolje, to je skupne zavesti o pripadnosti nekemu prostoru, ki so ga zapu- stili, hkrati pa tudi za ohranjanje vrednot, navad in običajev izvornega prostora. Poudarjanje slovenskega jezika kot temeljne identifikacijske prvine v novem okolju, torej skrb zanj in njegovo ohranjanje, je vedno v ospredju, vendar moramo pri tem ločiti dva nivoja, prvič, ohranjanje in uporabo knjižnega jezika, ki je bila omejena na ozek intelektualni vrh v iz- seljenstvu, in drugič, na uporabo narečnih govoric oziroma dialektov." Slednje je odražalo » Marjan Drnovšek, Pravnik Ivan Tomuič in znanstveno proučevanje izseljenskega vprašanja. Vilfanov zbornik (Zgodovinski institut Milka Kosa ZRC SAZU). Ljubljana 1999. str. 590. 54 Jože Velikonja, Nekaj pogledov na ameriško socialno geografijo. Geografski vestnik LXI (1989). 55 Vei o tem v: Ustvarjalnost Slovencev po svetu. 38. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 24. 6- 13. 7. 2002. Zbornik predavanj. Ljubljana 2002. ZGODOVINSKI ČASOPIS «?6«2W2 • *-4 g 26) 221 regionalno pripadnost, ki se je ohranjala tudi pri otrocih. Zato nas- ne sme presenetiti, da mnogi potomci izseljencev govorijo - bolje ali slabše - narečni jezik svojih staršev, zlasti tisti, ki so spoznali slovenski jezik samo v krogu družine in niso hodili v dopolnilne šole slovenskega jezika v tujini. In celo več. če poslušamo potomce argentinskih Slovencev, ki so si pridobili izvrstno jezikovno izobrazbo tudi v slovenskem jeziku, dobimo vtis, da govorijo jezik, ki zveni nekoliko arhaično, preveč književno. Navedimo še starejši primer, ki ga je doživel Božidar Jakac na svoji poti po ZDA. Leta 1929 je bil v neki slovenski naselbini predstavljen mlademu dekletu, ki je bila rojena slovenskim staršem v novem okolju. V angle- ščini mu je povedala, da ne zna »visoke slovenščine«, nato pa je spregovorila nekaj besed »v pravem ribniškem narečju«, kar je komentiral: »Kako naj izrazim komično prijeten vtis, ko me je sredi tujega sveta presenetilo s starokrajnščino«.v" Še bolj so se regionalne prvine ohranile na nivoju navad in običajev, saj so se rojaki v tujini radi združevali po regionalnem izvoru, zlasti v prostem času, npr. v gostilnah, na nedeljskih piknikih ipd. Tudi na formalnem nivoju, npr. v izseljenskih društvih in pri časopisni produkciji, so se kazale regionalne značilnosti po članstvu (društva) in vsebini (časopisa). Včasih bolj in drugič manj razvidno, saj so se regionalne prvine večinoma prepletale z narodnimi, nazorskimi, političnimi, interes- nimi in drugimi prvinami. Na drugi strani je vznemirljivo vprašanje, koliko so se slovenske etnične prvine vnesle v priseljenska okolja, da so jih Ic-ta sprejela za svoje? Poznamo kar nekaj tovrstnih primerov, npr. enačenje Slovencev s polko, potico in klobaso v ZDA, čeprav vsaj dve omenjeni identi- fikacijski prvini (polko in klobaso) lahko pripišemo tudi drugim, npr. Poljakom in Nemcem. Tudi v Franciji med obema vojnama so slovenski rudarji združevali prvine slovenskih običajev s francoskimi, npr. pri organiziranju t.i. vinskih trgatev, pri izboru glasbe na veselicah ipd. To je deloma posledica prisotnosti priseljencev in domačinov na skupnem dogodku. Še bolj zanimivo pa je vplivanje različnih etničnih prvin v rudarskih kolonijah, kjer so živeli pri- seljencih različnih narodnosti. Skupno življenje je prinašalo tudi skupne manifestacije na verskem, družabnem itd. področjih. Ker gre bolj za področje družabnosti, navad in običajev, se lahko vprašamo, koliko so bile pri tem udeležene bolj regionalne prvine, prinesene iz različnih izseljenskih okolij? Vzemimo samo primer hrane, ki je bila vedno bolj »lokalno« obarvana. Vemo, da so bile med izseljenci v 20. stoletju relativno močno zastopane slovenske kuharice, ki so vede ali nevede vnašale v prehrano pri delodajalcu prvine kuhinje, ki so jo poznale iz domačega okolja. Vendar je to že druga zgodba. Poglejmo si primere iz časa množičnega izseljevanja v ZDA. Izseljenci so se lahko identificirali z etnično/narodno pripadnostjo (Slovenci), državo (Avstrijo. Ogrsko, Italijo), s posamezno administrativno-upravno enoto (Kranjsko, Goriško, Štajersko...), širšim ali ožjim geografskim prostorom (Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko ... Poljansko dolino nad Škofjo Loko. Ribniško dolino, Brkini), z rojstnim krajem oziroma domačo vasjo. Danes se ponovno krepijo v zvezi z zavestjo pripadnosti nekemu kulturnemu izročilu, opredmetenim v regiji." Te regionalne (prostorske) zavesti ali istovetenja z domačim krajem, so bile usidrane v izseljencih prve generacije, ki so se na formalni in simbolni kazale v opredelitvah kot so, sem Slovenec, Avstrijec, Kranjec, Gorenjec, Ribničan, Mariborčan. Za kaj so se imeli izseljenci v avstrijski dobi? Mnogi so se izrekali za Slovence, drugi ne, pri mnogih je državljanstvo prevladalo nad etnično pripadnostjo (»smo Avstrijci«), veliko se ^ Božidar Jakac, Odmevi rdeče zemlje. Po pismih iz Amerike priredil Miran Jarc (Jugoslovanska knjigama Ljubljana). Ljubljana 1932. str. 75. ,7 Vladimir Klemenčič. Jemej Zupančič. Regionalizem - nov izziv za geografijo. Primer slovenskega etničnega ozemlja. Geografski vestnik 64 (1992). str. 157-167. 272 M. DRNOVŠEK: MOBILNOST SLOVENCEV IN REL1G10NTZEM jih je izrekalo za Kranjce, mnogokrat kot sinonim za Slovence itd.58 Še več je prepletanja glede opredeljevanja v povezavi z regionalnim izvorom, kar na simbolni ravni lahko po- enostavimo z mislijo: »sem Slovenec in Ribničan«. Zlasti etnično obmejna območja so še bolj zapletena, kar nam potrjuje misel pri dopisniku iz Jelšan (1865): »Res, da Slovenci nismo, pa slovensko beremo in govorimo, če tudi Hrvaško dobro umemo...«59 Pri prekmurskih izseljencih je bila v tujini pomembna ločnica verska identiteta, saj so pripadali, na eni strani protestantom, evangeličanom in reformiranim (kalvinskim) vernikom, na drugi strani katoličanom.60 V ZDA so Slovenci iz Ogrske najprej ustanovili Slovensko društvo (ust. 1912), ki je sprejemalo člane ne glede na svetovnonazorsko ali versko pripad- nost, kar ni preprečilo kasnejšega ustanavljanja ločenih cerkvenih in dobrodelnih društev. Povezovala pa jih je prekmurščina, ki seje razlikovala od jezika na drugi strani Mure." Posebnost so geografske oznake. V primerjavi z velikimi priseljenskimi narodi so redke slovenske krajevne oznake postale del ameriškega okolja. V Zgodnji Danici je urednik Luka Jeran leta 1865 kot pripombo k pismu misijonarja Franca Pirca zapisal: »Svetovali bi pa slovenskim novim naseljencem v Ameriki to-le: Naj se deržijo skupaj, kakor drugi narodi, ki se ondi naseljujejo. Deželico, kjer bodo, naj bi imenovali 'novo Slovenijo', pervo vas ali mestice, ki ga vtegnejo sčasoma vstanoviti, naj kličejo 'novo Ljubljano', drugim naselbinam naj dajejo slovenska imena iz domačih krajev n.pr. Kranj, Selo, Grad itd. /.../«62 Na to pri- pombo so se pozitivno odzvali v Novicah s člankom »Severna Amerika - nova Slovenija« in objavili del Pirčevega pisma in uredniško pripombo." Vzglede za to so našli zlasti pri Nemcih, s katerimi so potovali mnogi zgodnji slovenski izseljenci v ZDA in se tudi naseljevali v njihovi bližini. Razumevanje nemškega jezika, skupna pot prek Atlantika, vera in še kaj so vplivali na povezovanje že na poti in tudi na sobivanje tudi v novih okoljih.64 Če vzamemo v roke samo razpravo Erika Kovačiča65 zasledimo nekaj trajnejših imeno- vanj. Jeranov nasvet glede uporabe imena Slovenija ni rodil sadov, zanimiva pa je interpreta- cija, daje mesto Elyria (Ohio) dobilo ime po Iliriji ali Ilirskih provincah. Kar precej je bilo oznak s korenom Krain: Krain Township in Krain Creek (rečica ki izvira v Krain Township66) (Minnesota), Krain City (Michigan), Krayn (Ohio), Krain (Washington)67, Kranjski hrib (San Francisco), Kranz Lake (Minnesota). Ob tem se marsikdaj pojavi dilema, ali so imenovanja 58 Anton Obreza je v svojih pismih 1880 uporabljal oznako Kranjec za prebivalce Kranjske (v konkretnem primeru za izseljence iz Gorenjske. Ljubljane in Dolenjske). Glej: Domače novice. V Ameriko, Slovenec, 5t. 87, 10. 8. 1880. 59 Iz Jelšan v Ćičih, Novice XXIV/14, 5. aprila 1865. 60 Obstojala je 5e tretja, t.j. laična usmeritev. 61 Mihael Kuzmič, Slovenski izseljenci iz Prekmurja v Bethlehemu v ZDA 1893-1924. Naselitev in njihove zgodovinske, socialne, politične, literarne in verske dejavnosti, Institut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU (Mi- gracije 2), Ljubljana 2001. 62 Kot uredniška opomba k pismu Franca Pirca »Iz Amerike, iz Krovinga, 8. mal. Travna«, Zgodnja Danica, 5t. 15,20.5. 1865, str. 121. 63 Novice, Jt. 22, 31. 5. 1865, str. 176. 64 Marjan Drnovšek, Usodna privlačnost Amerike. Pričevanja izseljencev o prvih stikih z novim svetom (Nova revija). Ljubljana 1998. 65 Erik A. Kovačič, Slovenska imena na zemljevidu Amerike, Ave Maria koledar 1981. 66 Težje je to trditi za naselbino Novi Kranj (Kraintown), pozneje preimenovano v Sv. Anton (St. Anthony) v okraju Krain v Minnesota. Ime je dobil bodisi po mestu Kranj ali deželi Kranjski. Sam se nagibam k tezi, da gaje dobil po mestu, saj bi se drugače imenovali Nova Kranjska in ne novi Kranj. V: Erik A. Kovačič, Slovenska imena na zemljevidu Amerike, Ave Maria koledar, 1981, str. 91. 67 Krain, npr. ustanovitev naselbine Krain (Washington) konec 19. stoletja z namenom, da se s tem imeno- vanjem ovekoveči »staro slovensko domovino«. Nedvomno je trgovec in posestnik žage Mat. Malnerič, ki je kraju dal ime, imel v mislih Slovenijo (Kranjsko), manj pa mesto Kranj. V: Trunk, Amerika in Amerikanci, str. 531. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 « 2002 « 3-4 (126) 273 po deželi Kranjski ali po mestu Kranj? Zlasti, če so jim imenovali gorenjski priseljenci. Tüdi naziv Kranjec nima trdne potrditve v primeru Kranz Lake (Minnesota). Tudi Ljubljana ni imela svojega poimenovanja v ZDA, razen oznake z začetka 20. stoletja »elevelandska Lju- bljana«, nanašajoč se na veliko število Slovencev, živečih v tem mestu (Cleveland kot največje slovensko mesto, na drugem mestu Trst in šele na tretjem Ljubljana). Dela mesta Cleveland, kjer so živeli Slovenci, so imenovali Žužemberk in Ribnica.68 Zato pa gaje imela Idrija: New Idria in Mt. Idria (Idria Peak) v Kaliforniji. Poznamo poimenovanja po osebah, kjer nedvom- no vodi misijonar Friderik Baraga. Kovačič našteva naslednje: Baraga County, Baraga Creek, Baraga Lakes, Baragaview, Baraga State Forest, Baraga State Park, Baraga Township, Bara- ga Village, Upper Baraga Lakes (Michigan), Baraga's River (Minnesota) in poskus Baraga Point (Wisconsin). Svoje »kraje« sta dobila tudi misijonarja Jožef F. Buh (Buh Township, Michigan) in Franc Pire, to je Pierz Township in mestece Pierz (v njem še Kamnik Street) in New Pierz (železniški zaselek), vsa v Minnesoti. Iz slovenskih priimkov so izhajala geo- grafska imena Klobucher Bay, Kroschel Township in Stonich Island (Minnesota). V Michi- ganu je Kovačič našel naselbino Traunik, kjer so delali slovenski gozdni delavci. Da to niso edina poimenovanja v Severni Ameriki nam potrjuje zgodba Freda Bahovca (Bahovec Peak in Mont Safran na Aljaski).69 Če prelistamo Trunkovo knjigo Amerika in Amerikanci (1912) najdemo v opisih sloven- skih naselbin v ZDA70 glede izvora priseljencev vse možne regionalne opredelitve, ki jih je nedvomno dobil s strani samih izseljencev. Najpogosteje najdemo oznako Slovenci, nato pa oznake pokrajinskega ali krajevnega izvora. Določeno opredeljevanje pomenijo tudi imena raznih društev, podpornih organizacij in domov. Na slovenskem nivoju npr. Slovenija, Slo- venski dom. Slovenska zastava. Slovenski bratje. Slovenska godba, Mladi Slovenec, Zavedni Slovenec, Zavednost Slovencev, Domovina itd.71 Najdemo tudi društvo Kranjsko slovenski dom in Dolenje. Zlasti na področju izobraževalnih in pevskih društev so pogosta imena Vod- nik, Dr. Prešeren, France Prešeren...Adria, Lira, Zvon, Orel, Sokol, Triglav, Slavček, Slavec, Sava, Savica, Bled...Biser gora, Planinski bratje. Planinski raj. Vrh planin itd. Vsa ta imena so povezana s slovenskimi, jugoslovanskimi ali slovanskimi istovetnostnimi elementi. Včasih so z imenom opozorili na spolno identiteto, npr. Jutranja zarja. Lilija vrtnica (obe ženski društvi) in Moška jednakopravnost. Največ je bilo imen povezanih z verskim nazorom in politično opredelitvijo. Ne nazadnje, najdemo tudi imena društev, ko se opozori na priseljen- sko okolje, npr. Novi dom, Detroitski Slovenci, Duluthski Slovenci, Bearkriški Slovenci itd. Skratka, na področju javnega delovanja so pri imenovanju prevladovale širša imena, vključujoč vse Slovence ali vsaj tiste, ki so pripadali katoliškemu ali socialističnemu ali »naprednemu« taboru v ZDA. Regionalne posebnosti na tem organizacijsko društveno nivoju niso bile v ospredju. 68 »Največ tu bivajočih rojakov je iz žužemberskega okraja in ribniSke župnije. Zato ima tudi cesta, imenovana St. Clair, dva slovenska oddelka, ki jim pravimo Slovenci Žužemberk in Ribnica. Žužemberk stoji bolj proti zahodu. Ribnica pa proti vzhodu. Sedaj Ribnica nadvladuje Žužemberk. Da Ribnica raste, je vzrok, da stoji tu slovenska cerkev in tiskarna 'Nove domovine', ali kakor ji hudomusneži pravijo 'RibniSki Press'». V: Pismo iz Amerike, Cleveland meseca septembra. Slovenski narod. Štev. 222, 28. 9. 1906. 69 Fred Bahovec. Ljubljančan na Aljaski. Spomini in lovske zgodbe, Ljubljana 1987. str. 58-60. Goro Safran je poimenoval po Ljubljančanu Francu Žafranu. 70 Jurij Trunk, Amerika in Amerikanci, Celovec 1912, str. 464-542. 1 Slovenci so bili vključeni tudi v društva z imeni Slovan. Slavijo, Slovanska godba. Amerikanska Slavijo... Tolstoj... Ilirija... Balkan... Jugoslovanski dom. Jugoslovan. Jugoslovanska jednota itd. 274 M. DRNOVŠEK: MOBILNOST SLOVENCEV TN RELIGIONIZEM Poglejmo si časopisje, ki je izhajalo v ZDA do leta 1914.72 Tudi tu se v imenih na eni strani poudarja slovenski narod (Glas naroda, Narodna beseda. Narodni vestnik), na drugi strani hkrati pripadnost novemu okolju (Amerikanski Slovenec, Nova domovina. Slovenski narod v Ameriki, Amerika... Glasnik od Gorenjega jezera, Coloradske novice). Nekateri časo- pisi so z naslovom izpostavili versko ali ideološko opredelitev (Ave Maria... Proletarec), Se bolj poudarjeno s podnaslovom (Ave Maria: Slovenski naboi/ii list za jugoslovanske izseljenike v Ameriki) ali politične opredelitve (Proletarec: List za interese delavskega ljudstva. Glasilo Slovenske organizacije Jugoslovanske socialistične zveze v Ameriki). V času vojne v Evropi so leta 1916 začela izhajati kar tri glasila, ki so bila namenjena Slovencem, ki so živeli v ogrski polovici monarhije (evangeličanska Szlobödna reics, Vogrszki Szlovenecz v Bethlehe- mu, Pa. in katoliška Zvejzda Vogrszki Szlovencov v Chicagu, 111.). Namesto zaključka Z vidika opredeljevanja in združevanja oziroma življenja Slovencev v tujini se srečujemo z različnimi istovetenji tako s prostorskega, jezikovnega in verskega vidika kot glede ohranjanja navad in običajev »iz starega kraja«. Ne glede na različnost razlag regionalizma in opozoril o različnih objektivnih in subjektivnih kriterijev pri opredeljevanju regij, nas v gornjem prime- ru zanimajo odgovori na vpraSanja, kaj je posameznik, živeč v določenem prostoru na Slo- venskem, kot izseljenec odnesel s seboj v novo priseljensko okolje. Še več, kaj so posamezne skupine izseljencev kot pripadniki določenega socialnega okolja, izobrazbe in duhovne (ne)širine prenesli v nova okolja, tam prineseno ohranjali in posredovali novemu okolju. Enako pomembno je tudi vprašanje, kaj so priseljenci pridobili v novih okoljih na vseh poljih življenja, od boljše plače do novih kulturnih pridobitev oziroma obogatitev. S tem prehajamo na področje kulturnega okolja, socializacije, osebne identitete itd., skratka na področja, ki so bolj v domeni sociologije, antropologije in psihologije.75 To niso tako nepomembna vprašanja tudi za zgodovinarja, čeprav so omenjene vede bolj usmerjene v sedanjost in prihodnost, manj v preteklost. Opozoril bi rad še na vprašanje ohranjanja in izginjanja slovenstva v izseljenstvu, ki je marsikdaj povezano z nazorskimi, ideološkimi, političnimi in ne nazadnje pretirano čustve- nimi odzivi in reakcijami. Pod pojmom slovenstvo v obravnavanem kontekstu razumem vso kulturno dediščino, od jezika do navad in običajev, ki sojo odnesli s seboj izseljenci. Težko je razumljeno dejstvo, da s prekinitvijo priseljenskih tokov postajajo otočki slovenstva v tujini vedno bolj prepuščeni asimilacijskim procesom; iz generacije v generacijo se manjša tudi število tistih, ki jih ohranjanje jezika in tradicij dedov in pradcdov sploh še zanima. Slovenija lahko in mora pomagati tistim, ki se med izseljenci prizadevajo za ohranjanje slo- venskih tradicij, hkrati pa navezovati stike z njimi in spodbujati potomce izseljencev, da jim obudi zanimanje za Slovenijo. Foklora in sklicevanje na slovenstvo je premalo, zato je po- trebno navezovati stike na področju znanosti, vse (in ne samo ljudske) kulture, na področju turizma (cultural tourism), šolstva, športa in še kje. In še eno področje odpira velike možno- sti povezovanja, to je rodoslovje, iskanje korenin, ki že vrsto let odpira možnosti za medse- bojno spoznavanje, navezovanje ustvarjalnih stikov, razpoznavnost Slovenije in ne nazadnje 72 Jože Bajec, Slovensko izseljensko časopisje 1891-1945, Ljubljana 1980. 73 Encyclopedia of social and cultural anthropology (ur. Alan Barnard. Jonathan Spencer), Routledge, London & New York 1998. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 36 ' 2002 ' 3-4 (126) 275 za odkrivanje slovenskih korenin pri mnogih uspešnih potomcih. Tako si mnogi med njimi lahko razložijo marsikatero besedo, prehrambeno navado, melodijo pesmi, ohranjeni pred- met in podobno, kar bi sicer prekril prah zgodovine. In da se vrnem k tematiki tega prispevka, naj navedem primer Jill Johnson iz Minnesote, v kateri se pretaka kri pripadnikov Številnih evropskih narodov, med njimi tudi slovenska. Slovenski predniki so odšli v ZDA leta 1870 iz Pobrezij na Gorenjskem. Po dolgoletnem iskanju smo ji na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU pomagali pri najdbi teh korenin. Takoj se je odzvala in prišla na obisk v Slovenijo. Kakor koli že to razumemo, v kraju prednikov in širše na Gorenjskem seje počutila notranje povezana s pokrajino, ki ji ni bila tuja, kot katoličanki soji Brezje pomenile del njenega sveta, čeprav ne zna slovensko, ni bila navdušena nad slovensko hrano, kaj šele, da bi kaj več vedela o Sloveniji pred začetkom iskanja svojih korenin. Tudi ti ljudje so vredni našega zanimanja, čeprav bodo za mnoge večno ostali tujci. Zusammenfassung Die Mobilität der Slowenen und der Regionalismus Marjan Drnovšek Die Abhandlung setzt sich mit der Frage der Migration der Slowenen im 19. und 20. Jahrhundert auseinander im Zusammenhang mit regionalen bzw. lokalen Gegebenheiten, und zwar im Sinne eines Umrisses, der Hervorhebung einzelner Segmente und Musterbeispiele. Die räumliche und soziale Mobilität sind wesentliche Bestandteile des Auswanderungsprozesses, den wir als eine Gesamtheit von Ereignissen auffassen, vom Entschluß, in die Fremde zu gehen, bis zur Assimilation an die neue Umgebung. Üblicherweise werden räumliche, statistische, kausale und orga- nisatorische Zusammenhänge, weniger die soziale Mobilität hervorgehoben, welch letztere die Mögli- chkeit des Einzelnen bedeutete, den Aufstieg auf der gesellschaftlichen Skala im neuen Milieu zu schaffen. Dies manifestierte sich bei der ersten Auswanderergeneration, mehr noch bei den Folgegenerationen, die in der Regel in der Gesellschaft aufstiegen (Sprachkenntnisse, Ausbildung usw.). Trotz des gerin- gen Siedlungs- und Sprachraums der Slowenen kamen regionale räumliche, sprachliche, ethnologische und andere Besonderheiten ihrer Herkunftsorte auch im neuen Milieu zum Ausdruck. Es besteht ein enger Zusammenhang zwischen der Mobilität der Bevölkerung bzw. den Migratio- nen und allerlei »Grenzen«, die entweder nur formaler Natur waren wie etwa Verwaltungsgrenzen auf der unteren Stufe, die mehr oder weniger ausgeprägte Staatsgrenze zur österreichischen Ära u.a., oder echte Hindernisse für die Mobilität der Menschen, etwa zur Zeit des zweiten jugoslawischen Staates, vor allem bis Anfang der 60er Jahre des 20. Jahrhunderts. Bis zu diesem Zeitpunkt erkannten die jugo- slawischen Behörden keine Auswanderung an, betrachteten sie diese doch als ein Phänomen der kapi- talistischen Gesellschaften. Die Änderung von Staatsgrenzen und Gesellschaftssystemen im Laufe des 20. Jahrhunderts schlug sich nieder in der Möglichkeit bzw. Unmöglichkeit der freien Bewegung von Personen und somit der Auswanderung der Slowenen, die verschiedene Formen der zeitweiligen und dauernden Abwesenheit kannte. Ihre »Grenzen« errichteten auch die Einwandererstaaten durch immer schärfere Restriktionsmaßnahmen, wie etwa die USA (1924) zur Zeit der großen Wirtschaftskrise in den 30er Jahren des 20. Jahrhunderts oder die europäischen Staaten nach 1973. Auch die restriktive Migrationspolitik der EU weist auf die Tatsache hin, daß in der heutigen Welt, die zu einem »globalen Dorf« wird, die Mobilität von Bevölkerung, vor allem der unerwünschten (armen) Kategorien zuneh- mend eingeschränkt wird. Anders gesagt: Während die USA bis Ende des Ersten Weltkriegs dem Zuzug der ärmeren europäischen Bevölkerung offen standen, schob das heutige Europa dem Zufluß der ärme- ren Bevölkerung aus dem osteuropäischen, afrikanischen und asiatischen Raum (Schengen-Grenze) einen Riegel vor. 276 M. DRNOVŠEK: MOBILNOST SLOVENCEV tN REL1GIONIZEM Etwas zurückgestellt in der Diskussion über die Auswanderung der Slowenen in den genannten Jahrhunderten wurde die regionale Zugehörigkeit der Auswanderer, vor allem deren Regionalbewußt- sein. Die Bindung an den engeren Herkunftsort, die besonders stark war zur Zeit der Massenauswande- rung in die USA, ist bis heutzutage nicht abgerissen. Das manifestierte sich sowohl in der Sprache (Verwendung von Dialekten), der Vereinsgründung, als auch in der Musik, in Sitten und Bräuchen usw. Am besten erforscht ist der räumliche Aspekt der regionalen Herkunft von Auswanderern, sind doch die sogenannten Auswanderungsregionen, etwa Dolenjska (Unterkrain) und Bela krajina (Weißkrain), BeneSka Slovenija (Slowenisch Venetien), Prekmurje (Übermurgebiet) und andere bekannt. Man kann sich des Eindrucks nicht erwehren, daß vor allem die Randgebiete des slowenischen ethnischen Terri- toriums am stärksten in die Migrationsprozesse involviert waren, was noch heute für die sogenannte Tagesmigration nach Österreich und Italien gilt. Die vorliegende Abhandlung enthält eine Reihe von konkreten Beispielen, die manch bekannten Standpunkt bestätigen, und vor allem neue Fragen aufwerfen, die nur zum Teil Gegenstand der Geschi- chtschreibung sind, vielmehr jedoch andere Fachbereiche wie etwa Geographie, Kulturanthropologie, Ethnologie, Psychologie, Soziologie und andere betreffen. Das spricht für die Notwendigkeit eines interdisziplinären Ansatzes bei der Behandlung von Migrationsprozessen im allgemeinen und folglich auch bei den Slowenen, sowohl vom Standpunkt der räumlichen und gesellschaftlichen Mobilität als auch vom Standpunkt der regionalen Herkunft und des Regionalbewußtseins der Auswanderer und ihrer Nachkommen. PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Inštitut za novejšo zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za problematiko novejše zgodovine Prispevki za novejšo zgodovino. Revija izhaja že od leta 1960, najprej kot Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, od leta 1986 pa pod sedanjim imenom. Sprva je bila revija usmerjena izrazito v zgodovino delavskega gibanja in narodno-osvobodilnega boja, z leti pa je razširila krog predstavljane zgodovinske problematike na celotno zgodovinsko dogajanje na Slovenskem in širše v drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju. Sedaj je to revija za novejšo slovensko zgodovino; izhaja enkrat ali dvakrat letno. V reviji objavljajo sodelavci Inštituta za novejšo zgodovino in tudi drugi zgodovinarji znanstvene razprave, strokovne članke, historično dokumentacijo, knjižna poročila in ocene ter tekočo letno bibliografijo sodelavcev Inštituta. Revijo, tudi večino starih letnikov, lahko naročite na Inštitutu za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, telefon: 200 3120 / faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v vseh večjih slovenskih knjigarnah. 7,OOnOVlN,SKI ČASOPIS ' 36 ' 2002 « 3-4(126)« 277-286 277 Branko Marušič Zahodno slovensko ozemlje. Iskanje ozemeljske istovetnosti skozi čas* Ob raznolikosti in nedoslednosti, ki vlada danes pri poimenovanju in opredeljevanju po- sameznih predelov Republike Slovenije in ozemelj, kjer v sosednjih državah žive Slovenci, si dovolimo poimenovati kot zahodno slovensko ozemlje1 - ne da bi hoteli ta pojem uvajati v rabo in tudi, da ne bi burili preobčutljivosti nekaterih prizadetih2 - vsa tista območja, ki leže zahodno od nekdanje rapalske meje in kjer kompaktno žive Slovenci.3 (Pri tem pa se izogne- mo razmejevanju in določitvam, ki jih postavlja pojem narodnostna meja.) Zelo pogosto ali pa na sploh se ozemlje zahodno od rapalske meje že poltretje stoletje (spočetka le v nemSki in italijanski obliki) vse do danes imenuje predvsem kot Primorska (Primorsko) oziroma Primorje in kasneje tudi Slovensko primorje.4 Toda v isti sapi se vpraSamo: So tisti predeli Referat na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni vidiki slovenske zgodovine«; Maribor, 10. -12. oktobra 2002. 1 Opredelitev zahodni slovenski prostor sluzi posebni rablV zborniku Slovensko Primorje in Istra (Beograd 1933, 33) je Milko Matičetov v prikazu etnografije Slovenskega primorja zapisal: »Zahodno slovensko ozemlje je izrazito prehodno ozemlje, odprto proti vzhodu, zahodu in severu.« Tako je opozoril tudi na neustreznost rabe bese- de Primorska (primorski) pri obravnavi narodopisnih problemov. Jezikoslovci (dialektologi) poznajo »zahodna slo- venska narečja«, ki obsegajo narečja primorske in zahodnega dela rovtarske narečne skupine, ne pa govorov zahod- nega območja koroSkih slovenskih narečij. a. Morebitna uporaba poimenovanja Zahodna Slovenija je v času, odkar obstoji samostojna slovenska država, manj ustrezna. Morda je bil zato naslov predavanja (Zahodna Slovenija. Regionalizacija skozi čas) na 31. zboro- vanju slovenskih zgodovinarjev (Maribor, 10. 10. 2002) premalo premišljen. Med narodnoosvobodilnim bojem je na Primorskem sicer deloval (18.9. - 22. 10. 1943) Operativni Stab Glavnega Štaba NOV in POS za zapadno Slovenijo (ne gre ga zamenjati z Operativnim Štabom za zapadno Primorsko - 1944), a je bil vendar drugačen čas. h. Velik del danažnjih prebivalcev na ozemlju GoriSko-GradiSčanske v ozemeljskem obsegu, ki je bil do razpada Avstro-Ogrske, nikakor ne uporablja za svojo istovetenje imena Goričan (Goričanka), marveč druge, ozemeljsko SirSe zasnovane oblike kot Primorec (Primorka), ali pa bolj zožano kot Tolmincc, Brie, KraSevec, Cerkljan. Bovčan. Pojem Goričan (Goričanka) velja v dnevni rabi pravzaprav le za prebivalca občine Nova Gorica, niti ne za prebivalca občine, ki nosi v svojem sestavljenem imenu tudi besedo Gorica (Šempeter pri Gorici). Toda Tržačani ostajajo Se vedno prebivalci Trsta in okolice, podobno tudi Istrani. Na drugi strani pa se poimenovanje Primorska (Primorec, Primorka, primorski, primorska) zelo pogosto zožuje v pogovorni rabi le na obalni pas slovenske države. Valter Bohince je leta 1952 napisal: »Sedaj Štejemo k Slovenskemu Primorju vse tisto, slovensko ozemlje, kije po rapallski pogodbi leta 1920 pripadlo Italiji, živelo potem ločeno od ostale Slovenije in bilo po priključitvi leta 1947 združeno z L R Slovenijo. Pri tem je bilo odtrgano od njega mesto Trst in njegova slovenska okolica« (Sloven- sko Primorje v luči turizma. Ljubljana 1952, 13). Obliki Primorje in Primorska sta starejši in se pojavljata kot slovenski prevod ncmSkega Küstenland in italijan- skega Litorale. V letih 1851-1852 je v Trstu izhajal uradni list, tudi v slovenščini, za »Primorsko deželo«, njegovi nasledniki so bili namenjeni za »Primorje« (1853-1859) oziroma za »avstrijansko-ilirsko Primorje« (1860-1862, 1863-1918). V slovenskem tisku se pred letom 1848, na primer v Novicah (5. 2.1845. str. 22) omenja »primorska dežela« ali »Primorska« (13. 8. 1845. str. 129-130), poleg bolj uporabljanih oblik Goriška. Trst (Terst) in Istra (lstria). Po prvi svetovni vojni se je rabilo, tako kot pred vojno, poleg imena Primorska (Primorsko) rudi ime Pri- morje (primorski. Primorci): «... Primorje izhodišče vse naSe politike, zato se z reSitvijo primorske manjšine ...« (Za zmago pravice! Ljubljana 1923.19). Zelo pogosto pa tudi Julijska krajina (Slovenci v/iz Julijske krajine). Oblika Slovensko Primorje (primorje) se je uporabljala kasneje, da so se lahko v Julijski krajini pod Italijo narodnostno opredelili njeni sestavni deli. RazSirila se je zlasti v času narodnoosvobodilnega boja. Na tem mestu je to sestavljeno zemljepisno ime zapisano v obliki, ki jo predpisuje slovenski pravopis. Prav v takt obliki (Slovensko primorje) je bilo zapisano v Novicah (4. 2. 1863. str. 34-35). 278 B. MARUSIČ: ZAHODNO SLOVENSKO OZEMLJE. ISKANJE OZEMELJSKE ISTOVETNOSTI.,. Koroške (Kanalska dolina), ki sodijo danes v Italijo in v videmsko pokrajino, tudi Primorska. Sta Beneška Slovenija in Rezija tudi sestavini tega ozemlja?5 Povsem na mestu je odločitev slovenskih zgodovinarjev, da se vključujejo na tem zboro- vanju v razprave o slovenskih regionalnih problemih današnjih dni. Po tistem, kar je bilo mogoče o tem izvedeti v javnosti, so o regionalizacijskih problemih doslej razpravljali in se izjasnjevali predvsem zemljepisa. Za geografe je regija ozemlje, »ki ga družijo podobne in enake naravne in družbene značilnosti ... Geografsko regijo sestavljajo posamezne večje ali manjše pokrajine z značilnostmi glede na prevladujoče naravne ali družbene pojave na sosed- njih ozemljih, lahko pa so tudi posledica njihovega medsebojnega prepletanja.«6 Taka opre- delitev pa ne ustreza zgodovinarju, ki pri svojem regionalnem oziroma krajevno zgodovin- skem raziskovanju preteklosti izhaja iz zgodovinskih upravno političnih razdelitev in opre- delitev, torej iz družbenih značilnostih. Pri upravnih ozemljih pa so se naravne in družbene razmejitve bodisi ujemale ali pa so se, kar je bilo zelo pogosto, med seboj razlikovale. Vendar je domnevana odsotnost zgodovinarjev pri regionalizacijskih načrtovanjih današnjih dni, nezaslužena. Če je geografska regionalizacija, eden od temeljev regionalnega planiranja in sestavni del regionalne politike, ta pa je vezana predvsem na slovenski državni prostor, so zgodovinarjeve regije pogosto izven tega obsega in se širijo na ozemlja, na katerih so živeli in še žive Slovenci. Posebnost geografskega pojmovanja regij je na primeru slovenske obale pokazal tudi Ivan Gams.7 Od zgodovinarjevih naziranj se razlikujejo tudi etnologove določitve ozemelj zaradi njih narodopisnih posebnosti in lastnosti.8 Podobno tudi določitve, ki jih upo- rabljajo umetnostni zgodovinarji ali jezikoslovci (dialektologi). Geografi so svoja določanja regij in njih poimenovanja pogostokrat prilagajali upravno političnim spremembam, na pri- mer pojem Koprsko primorje, nastal je potem, ko je prišlo to ozemlje skoraj dokončno k Jugoslaviji.9 To razpravljanje je namenjeno tistim predelom slovenskega ozemlja, ki zaradi svoje lege niso nikdar bili izključeni iz najstarejših poznanih upravno teritorialnih razdelitev ozemlja, kjer so in še žive Slovenci. Zato ta razprava ne posega v najstarejša obdobja, kajti sicer bi zaobjela pravzaprav pregled celotne in celostne zgodovine nekega predela slovenske zemlje. Njen začetek je postavljen v sredino 18. stoletja, ko se zaradi modernizacije države uveljavlja nova upravna porazdelitev in s tem ustvarjanje novih upravnih enot.10 Ob združevanju terito- rijev (glavarstev) v Goriško-Gradiško (Gradiščanskoj pa je pomembno ustvarjanje nove uprav- ne celote - Avstrijsko Primorje. K novi podobi pa prispevajo tudi zunanjepolitični dogodki ' Ta problem je imel gotovo v mislih Milko Matičetov, ko je objavil Studijo O etnografiji in folklori zapadnih Slovencev (Slovenski etnograf, 1/1948, 9-56) in koje v zborniku Slovensko Primorje in Istra (Beograd 1953, 39) pisal o »etnograf]i in folklori zahodnih Slovencev.« Tako se je izognil opredelitvi primorski Slovenci in obenem pokazal na razlikovanje med izhodišči zgodovinarjeve in etnologove (etnografove) regionalizacije. V navedenem zborniku (stran I) pa je Josip Roglič zapisal, da sodi k Slovenskemu primorju tudi BencSka Slovenija. Še pred tem je uvodno besedilo v zborniku Oko Trsta (Beograd 1945, 12) določilo, da Julijsko krajino sestavljata Slovensko pri- morje in Istra. Stališče slovenske narodnoosvobodilne politike, daje BeneSka Slovenija del Primorske, je bila v času druge svetovne vojne razumljivo, zlasti v povezavi z zahtevami, da se bodoča državna meja med Italijo in Jugosla- vijo postavi po narodnostnih principih. Joža Vilfan je tako zapisal: »... očuvati vse Slovensko Primorje z vsemi sestavnimi deli, torej s Trstom in Slovensko Benečijo ...« (Partizanski dnevnik 15. 9. 1944, štev. 245). ft Igor Vriser v Enciklopediji Slovenije (10, 1996. str. 145-146). 7 Analiza imen za obalno regijo. V: Annales 1/1991, 7-12. 8 Glej opombo I in 5! 9 Anton Melik. Slovensko Primorje. Ljubljana I960, pass. Jurij Titi je avtor knjige Toponimi Koprskega pri- morja in njegovega zaledja. Koper 2000. ln Za prikaz temeljev upravnega položaja je služilo trojezično delo iz leta 1988 Priročniki in karte o organiza- cijski strukturi v deželah Koroiki, Kranjski, Primorju in Štajerski do leta 1918. Zgodovinski-bibliografski vodnik. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 ' 2002 » 3-4 (126) 279 kot je bil leta 1797 propad Beneške republike inje bil tako slovenski zahod prvič združen, a le za borih sedem desetletij, v eni državni skupnosti." Na primeru zahodnih predelov Slove- nije je pravzaprav sredina 18. stoletja izhodišče za razprave v katere lahko tudi zgodovinar doprinese kako ustrezno iver k odločitvam o upravnih porazdelitvah naših dni na ozemlju Republike Slovenije.12 Zahodno slovensko ozemlje je bilo v znatni meri mejno območje, ki je bilo v srednjem veku razdeljeno med več dinastičnih ozemelj in kasneje na več dežel in dve (ali celo tri) državni tvorbi. Ta razdelitev z državno mejo je v veljavi še danes. Sredi 18. stoletja, v času ko ta opozorila na regionalne probleme Slovenije na zahodu začenjajo, je bilo obravnavano ozemlje razdeljeno na habsburško monarhijo in Beneško republiko. Državi sta postali mejni leta 1500, pravzaprav od mira v Wormsu (1521) in še bolj določeno od leta 1543, ko seje znova začrtala, sicer skoraj vse do razpada beneške države, nemirna državna meja. Mejna črta med državama seje pravzaprav uredila šele sredi 18. stoletja, le nekaj desetletij pred koncem Beneške republike.11 Na beneški strani meje so Slovenci živeli strnjeno na treh območjih, in sicer na istrskem polotoku v zaledju mest Koper, Izola in Piran, nato v predalpskem in alpskem pasu, med reko Idrijo na vzhodu ter rekami Bela, Tilment (Tagliamento) in Ter na zahodu, med Julijskimi Alpami in predeli Furlanske ravnine ter nazadnje, vendar ne v velikem številu, so Slovenci živeli na zahodnem Krasu in ob levem bregu reke Soče v okolici Tržiča (Monfalcone). V beneški Istri (L'Istria Veneta) se kaka regionalnost ni nakazovala, upravna oblast je bila po- razdeljena med mesti in območji (terre).14 Pazinska knežija oziroma Istrska grofija je bila upravna enota avstrijske Istre. Istrski Slovenci v beneški državi niso nikdar dosegli take indi- vidualnosti kot oni ob reki Nadiži in Teru ter v Reziji. Benečani so sicer priznavali in pozna- vali jezikovno posebnost slovenskih sodržavljanov, toda pri tem je beneška država izrabila v večji meri mejaštvo Slovencev ob Nadiži. Benečan Marino Sanudo je že proti koncu 15. sto- letja (1483) pisal o Schiavoniji, o ozemlju, ki pričenja pri Čedadu.15 To ime je nato pri Italija- nih dobilo nove oblike kot Schiavonia Veneta oziroma Veneta Schiavonia,"' Slavia Veneta, Slavia Italiana ali Benecia, pri Slovencih pa kot in predvsem Beneška Slovenija.17 Ohranjeno je še danes in ozemlje beneških Slovencev, ki je bilo vselej porazdeljeno le na občine, ohranja do danes svojo podobo in je pravzaprav najbolj zgodovinsko in zemljepisno začrtan predel slovenskega zahoda. Pri tem pa je potrebno poudariti, da se k Beneški Sloveniji zelo pogosto prišteva tudi Rezija. Sicer je večji del beneških Slovencev sodil pod čedajski proveditorat, sestavni del beneške upravne enote Patria del Friuli.18 Na avstrijski strani beneško-avstrijske državne meje je bila Goriška grofija, nekdanje osrednje ozemlje Goriških grofov, mesto Trst in habsburška Istra. Obmejna lega je narekova- la avstrijski državi, daje v gornjem Posočju - zemljepisno opredeljenem - postavila bovško " Vasilij Melik. Beneški Slovenci (1797-1866). V: Zahodno sosedstvo. Slovenski zgodovinarji o slovensko- italijanskih razmerjih do konca prve svetovne vojne. Ljubljana 1996. 97-104. 12 Branko MaruSič, Od kdaj ime »Primorska«. Primorska srečanja 1993, štev. 140. str. 7-8. " Giorgio Valussi. II confine nordorientale d'ltalia. Trieste 1972. pass. 14 Leon Marin. Upravna in teritorialna razdelitev Slovenske Istre v zadnjih sto letih. V: Annales 1/1991. 135-148; 2/1992, 159-174. " Miroslav Premrou. Momincnta Sclavenica. Lioubliana 1919, 46. 16 Tako se omenja v mednarodnih razmejitvenih sporazumih (Avstrija - Beneška republika) leta 1756 (Vittorio Adami. Storia documentata dei confini del Regno d'ltalia. 4, Roma 1931, 405). V prvih omembah v slovenskem tisku se beneški Slovenci omenjajo kot Slovenci iz videmske nadškofijc, bcncJanski Slovani in Slovenci v Italiji (Branko Marušič, Primorski čas pretekli. Koper 1985, 47). 18 Gucrrino Girolamo Corbanese, II Friuli. Trieste e 1'Istria nel periodo veneziano. 2. Udine 1987, 292-293. 280 B. MARUŠIČ: ZAHODNO SLOVENSKO OZEMUE. ISKANJE OZEMELJSKE ISTOVETNOSTI... glavarstvo, ki je bilo vse do srede 18. stoletja (1751) podrejeno osrednji avstrijski vladi inje šele od tedaj dalje bilo vključeno v goriško grofijo." Samostojno glavarstvo je bila tudi Tol- minska, ki seje goriški grofiji pridružila sredi 17. stoletja skupaj z glavarstvom Oglej. Bovško glavarstvo je svojo samostojnost izgubilo leta 1751 in bilo priključeno Goriški grofiji. Tri leta nato pa je bila grofiji priključena še Gradiška (Gradiščanska) grofija.20 S tem seje ustva- rilo ozemlje, ki je bilo heterogeno po svojih naravnih, jezikovnih in narodnostnih ter socialno- ekonomskih značilnostih inje nosilo ime Goriško-Gradiška grofija. Sredi 18. stoletja (1751) se je ustanovila tudi goriška nadškofija, njene meje se niso nikdar povsem pokrivale z uprav- nimi. Gorica je postala cerkveno in versko središče zlasti potem koje postala sedež metropo- litije. Goriški del grofije je bil pretežno slovenski z izjemo narodnostno mešane Gorice, Gradiška grofija pa je bila v večji meri romanska. Vse do leta 1918 je bila Goriška ali Goriška grofija ena izmed avstrijskih dednih dežel. Kot povedano dežela ni imela pravih naravnih meja in to je bilo najbolj očitno v Vipavski dolini, ki jo je deželna meja razpolovila na dve polovici, nenaravna pa je bila meja tudi v furlanski ravnini. Razlika med pripadnostjo Vipavske doline Goriški in Kranjski je bila jasno izražena in se na svoj način kaže še danes. Razdelitev Vipav- ske doline je posledica fevdalnih delitev ali pa še celo kasno antičnih.21 V goriški deželi je bil posebnost tudi gornji Kras, ki je cerkveno sodil k Trstu, s tem mestom seje Kras, deloma tudi spodnji, tudi močno gospodarsko povezoval. Velik del spodnjega Krasa (Devinsko gospod- stvo) pa je do leta 1825 spadal h Kranjski in nato prešel k Goriški, tako so bile izbrisane meje, ki jih je ustvarila fevdalna zemljiškoposestna porazdelitev. V tem ozemeljskem sklopu, ki je ob koncu 19. stoletja obsegal skoraj 3000 kmJ, so se ustvarjali manjši upravni sklopi kot je bila Tolminska (s Cerkljansko vred). Kras s središčem v Sežani ter ožji okoliš Gorice in njene neposredne okolice. Tolminska je položaj ustvarila zaradi naravnih danosti in zgodovinskega razvoja. Kakor so bili slovenski prebivalci dežele Goriške imenovani Goričani ali goriški Slovenci, tako seje tudi izoblikovalo ime Tolminec, za prebivalce gorenjega Posočja. Na Goriškem pa so živeli in še živijo tudi Kraševci, Vipavci, Brici in Gorjani. Opredeljevanje pa se je lahko omeji tudi na še manjša ozemlja in tako smo imeli in še vedno tudi imamo Bovčane, Brkince, Cerkljane in druge. Pripadnost goriški deželi je med Slovenci zlasti okrepila uvedba deželne samouprave in rast mesta Gorice ne le v središče dežele, marveč tudi v gospodarski, izobraževalni in kulturni center za Slovence. V Gorici je od leta 1818 tudi delovalo centralno bogoslovno semenišče, edini visokošolski zavod v Avstrijskem primorju vse do nastanka tržaške univerze leta 1924. 19 Jaromir Beran, Doneski k zgodovini prava na Goriškem. Zbornik znanstvenih razprav. Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta 18/1959, 5-50. 20 Helfried Valentinitsch, Die Grafschaft Gradišča unter der Herrschaft der Fürsten Eggenberg 1647-1717. V: Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 87/1996, 87-103. Ime grofije se je pojavljalo in se še pojavlja v obliki Gradiščanska in Gradiška. O Gradiščanski je na primer pisal Simon Rutar (Poknelena grofija Goriika in Gradiščanska. Ljubljana 1892-1893). v uradnih dokumentih pa je bilo zapisano ime Gradiška (avstrijski cesarje bil pokneženi grof goriški in gradiški, v februarskem patentu -1861 je bila navedena poknežena grofija Goriška in Gradiška), Ernest Klažar je izdal leta 1891 Priročni zakonik za pokneleno grofijo Goriiko in Gradiiko. 21 V 6. ali 7. stoletju naj bi bila gornja Vipavska dolina del bizantinske Istre, spodnja pa del langobardske države (Drago Svoljšak-Timotej Knific, Vipavska dolina. Zgodnjesrednjcveška najdišča. Ljubljana-Nova Gorica 1976, 81). Upravno razmejitev Vipavske doline nakazuje tudi darovnica Otona III. z dne 28. aprila 1001 (Peter Štih, »Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza«. Nova Gorica 1999, pass.) in sicer sredi Vipavske doline pri kraju Vrtovin, ki je lahko, sodeč po omembi (Ortaona) potok Vrtovinšček ali pa naselje, raztezalo bi se morda na vzpetini Sv. Pavla nad Vrtovinom. Kasneje, v 16. stoletju, se je vipavska dolina razdelila med Goriško in Kranjsko. Delitev je opravil leta 1527 kasnejši cesar Ferdinand I. Meja je bila na reki H uhelj. 7.GODOV1NSK1 ČASOPIS » 56 • 2002 • 3-4 (126) 2jH Modernizacija habsburške monarhije v 18. stoletju je prinesla več upravnih sprememb in na slovenskem zahodu ni le zastavila obseg goriške grofije oziroma Goriško-Gradiške, ustvarila je tudi nov upravni pojem Avstrijsko primorje ali Avstrijsko-Ilirsko primorje (Litorale Austriaco, österreichische Küstenland; Litorale Austro-illirico, östereichisch-illyrisches Küstenland). Čas, ko se je prvič pojavilo v zgodovinskih virih ime Primorje za označevanje kake od avstrijskih ali pa skupnosti dežel ob Jadranskem morju, ni poznan. Toda ime in zaris ozemlja, ki naj bi ga upravna enota obsegala, ni zrasel ob morju marveč je delo osrednjih državnih organov, ki so v korist napredovanja države svojo pozornost usmerjali na morje in pri tem je Trstu pripadala odločilna vloga. Ustvarili so nenaravno skupnost z imenom, ki se je uradno prvič pojavilo leta 1731 v imenu komerčne intendance za Avstrijsko, pravzaprav za No- tranjeavstrijsko Primorje. Ta intendanca je obsegala najprej glavarstva Trst, Reka in Bakar. Iz tega urada, ki je spočetka skrbel za pospeševanje trgovine, je nastal leta 1776 tržaški guber- nij. Pot do tega je bila zapletena ne le zato, ker so se menjale kompetence intedance in ozem- lje na katerem je delovala (v drugi polovici 18. stoletja so postopoma odpadla glavarstva v hrvatskem Primorju) marveč tudi zaradi prenosa oblasti iz Gradca na Dunaj v okviru reform državne uprave v času cesarice Marije Terezije. Ob nastanku tržaškega gubernija, ki je obsegal Trst z ozemljem in Goriško-Gradiško, pa je bila Istra še vedno razdeljena z državno mejo. Tako seje Avstrijsko primorje, kot območje, ki je obsegalo Goriško-Gradiško, Trst z ozemljem in celotno Istro, dokončno uveljavilo šele v času, ki je sledil padcu Napoleona in koncu Ilirskih provinc in ko so bile leta 1825 tudi urejene razmere z izločitvijo Reke. Za to območje, obsegalo je Trst, ter goriško in istrsko (pazinsko) okrožje, so uporabljali ime Avstrijsko primorje ali Avstrijsko-ilirsko primorje, gubernij v Trstu pa so imenovali tudi kot primorski gubernij. Enota je delovala do razpada Avstro-Ogrske (1918). Prebivalci Avstrijskega primorja pa so se imenovali ne le Primorci, marveč tudi Goričani, Tržačani in Istrani. Tako je bila uravnana tudi pridevniška raba navede- nih pojmov. Ustvarjeno je bilo administrativno območje, ki ga je povezovala le vlada, kasneje namestništvo, v Trstu. Bila je povsem umetna tvorba ali kakor je avstrijska zgodovinarka Eva Fabcr zapisala, je Avstrijsko primorje zraslo v glavah merkantilistično navdahnjenih avstrijskih ministrov in visokih uradnikov.22 Slovenski geograf Anton Melik pa je sodil, daje ime, ki je poudarilo obmorsko lego ozemlja, prišlo iz vzhodnega ali severovzhodnega zaledja: »Človek prihajajoč od vzhoda in severovzhoda, je to pokrajino in njene posamezne dele ob morju vedno znova imenoval po njem, zakaj lega ob morju, to je za sosede na celinski strani, je njeno najimenitnejše geografsko svojstvo.«23 Prav zato ni Avstrijsko primorje nikoli postala neka pokrajina, ki bi jo povezovale trdne vezi, ne le zaradi gospodarstva in družbenega razvoja, marveč tudi zaradi jezikovne in narodnostne različnosti, ki se je najbolj manifestirala ob porajanju in razvijanju slovenskega in italijanskega političnega gibanja. Vsaka sestavina Pri- morja je zase živela svoje življenje, to deželno samostojnost pa je še okrepila uvedba deželne samouprave po letu 1860. S tega vidika je morda manj razumljiva trditev o središčnem po- ložaju Trsta, ki je »že začel kazati kohezivno silo različnih usmeritev nacionalnih idej.«24 22 Eva Fabcr, Litorale Austriaco. Das österreichische und kroatische Küstenland 1700-1780. Trondheim-Graz 1995, 1. 23 Anton Melik, Slovensko Primorje ... 5. 24 Darko Darovec, Oris driavnopravnih vidikov italijanskega, slovenskega in hrvaškega razmerja v Avstrijskem primorju sredi 19. stoletja. V: Slovenci in država. Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU (od 9. do 11. novembra 1994). Ljubljana 1995. 97. 282 B. MARUSlĆ: ZAHODNO SLOVENSKO OZEMUE. ISKANJE OZEMEUSKR ISTOVETNOSTI... Pravih političnih povezav niti med Slovenci v sestavnih delih Primorja niti med Italijani ni bilo. Bile so le nekatere občasne akcije. Pri Slovencih je bil na primer program Zedinjene Slovenije v dobi taborov, pri Italijanih zamisel, da se združijo v eno politično enoto Trst, Istra in Goriška, kot nekaka protiutež slovenskemu političnemu programu. Politična zgodovina Slovencev pa tudi Hrvatov v Avstrijskem primorju govori o mnogih poskusih sodelovanja in zbliževanja med posameznimi deželami, pa tudi o konfliktih zlasti med predstavniki tržaške in goriške, slovenske politike. Veliko temeljnih sodelovalnih pobud pa so sprožila zlasti raz- merja do italijanskega nacionalističnega političnega delovanja. Italijani, predvsem liberalni nacionalci, so v instituciji Avstrijskega primorja v drugi po- lovici 19. stoletja spoznali zgolj orodje avstrijske vlade za izvajanje germanizacijskega pri- tiska. Kot protiutež so ji postavili geografsko in administrativno neobstoječo Venezio Giu- lio.25 Ime je nazadnje skoval in ga leta 1863 objavil jezikoslovec Graziadio Isaia Ascoli zato, ker je bilo po njegovem ime Avstrijsko primorje neustrezno. Po njegovem in po mnenju predvsem nacionalno liberalnega tabora so Italijani potrebovali skupno ime za kraje, kjer žive njih rojaki v Avstriji. Ime Venezia Giulia, za razliko od oznake Venezia Propria in Vene- zia Tridentina, so rabili že pred prvo svetovno vojno, uveljavilo pa se je potem, ko je Italija leta 1915 prvič zasedla predele Avstrijskega primorja inje tu po rapalski pogodbi postala tudi suveren. Poimenovanje dežel ob severovzhodnih obalah Jadrana pa je sodilo tudi v sklop prizadevanj javnosti v italijanski državi, da se leta 1861 ustanovljena monarhija tudi regiona- lizira in da se posamezni deli tudi poimenujejo. Do prve svetovne vojne je bila torej Venezia Giulia, do takrat še ni imela slovenske oblike in Slovenci so takemu poimenovanju nasprotovali, pravzaprav italijanski sinonim za Av- strijsko Primorje. V uradno nomenklaturo je stopila že med prvo svetovno vojno, ob okupa- ciji primorskih dežel, pa je izvajalec okupacijske oblasti nosil naslov guverner Venezie Giu- lie, podobno je imel tudi kasnejši civilni komisar. Toda Venezia Giulia so bila takrat zasedena ozemlja, ime je nosilo značaj začasnosti ter volilna zmaga Slovencev na Goriškem (1921) in prihod fašizma na oblast (1922) sta pobudila konec leta 1922 ustanovitev pokrajine Venezia Giulia.2* Takrat je italijanski izvirnik že imel slovenski prevod kot Julijska Benečija; dr. Josip Vilfan ji je nato nadel novo ime Julijska krajina, strogi dr. Henrik Turna pa je bil bolj pesniški, ko je hotel uveljaviti ime Beneška Julija. Venezia Giulia ali Julijska krajina je obsegala kraje Avstrijskega primorja in tiste dele Kranjske, ki so prišli po rapalski pogodbi k Italiji, vendar pa nikoli ne videmske pokrajine, ker je bila ta že od leta 1866, oziroma od leta 1867 tudi formalno del Italije.27 Upravna enota, pokrajina, ki pa je takrat nosila ime Venezia Giulia pa je dejansko obstojala le tri mesece, na prelomu let 1922 in 1923. Takrat je bila prvič v eni upravni enoti na pokrajinski in deželni ravni združena Vipavska dolina, idrijsko območje pa seje po skoraj dvesto letih znova povr- nilo Goriški. Toda že na začetku leta 1923 je pokrajina Venezia Giulia prenehala, iz nje sta nastali puljska in tržaška provinca, Goriška (goriško, tolminsko in gradiško okrožje) pa je bila priključena »staroitalijanski« Videmski pokrajini. 25 Branko MaruSič, Venezia Giulia. V: Grafenauerjev zbornik, Ljubljana 1996. 625-634. 26 Lavo Čermelj, Julijska krajina, Beneška Slovenija in Zadarska pokrajina. Imenoslovje in politično-upravna razdelitev. Beograd 1945, 7. 27 Na podlagi izida plebiscita 21. in 22. oktobra 1866 na BeneSkem (Veneto) in seveda tudi v pokrajini Videm je izSel 4. novembra 1866 kraljevi odlok, ki je odločal, daje BeneSko skupaj s pokrajino Mantova postalo integralni del italijanskega kraljestva. Dekret je obliko državnega zakona dobil 18. julija 1867, ko sta ga izglasovali obe italijanski parlamentarni telesi (Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti del regno d'Italia. Anno 1867, štev. 3841). Ta formal- nost seveda ni ovirala uveljavljanja italijanske suverenosti tudi v BencSki Sloveniji v času neposredno po plebiscitu. . ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 » 2002 ' 3-4 (126) 283 Po rešitvi reškega vprašanja leta 1924 je nastala reška pokrajina in je njeno ozemlje po- stalo tudi del Venezie Giulie, ki pa je vse do uveljavitve nove italijanske ustave - začela je veljati 1. januarja 1948 - ostala le bolj geografska italijanska dežela in ne ozemlje kake upravne celote. Razmere so se nato ustalile leta 1927, ko se je Goriška ločila od Vidma, vendar se v nekdanje ozemlje grofije oziroma avstroogrske grofije niso vrnile občine iz spod- njega Posočja ter občine iz spodnjega in gornjega Krasa. Tako se je tržaška pokrajina razširila tudi na območje avstroogrskega postojnskega okraja, in dobila manjši del nekdanje Istre (Milje), katere ozemlje je sicer potlej nosilo ime Puljska pokrajin. Od leta 1927 do 1947 imamo v zahodni Sloveniji predvsem pet upravnih skupnosti, ki zajemajo slovensko etnično ozemlje. Tradicionalno ozemlje je s kranjskimi pridobitvami ohranila Goriška, vendar je izgubila veliko južnih predelov (Kras, spodnje Posočje).28 Beneška Slovenija je ostajala del videmske pokrajine, po senžermenski pogodbi (1919) pa je sem prišla Kanalska dolina. Tudi Istra je ohranila velik del svojega ozemlja, zato pa se je z nekaterimi občinami bivše Kranjske in Istre razširila reška pokrajina. Znatno pa se povečala Tržaška pokrajina na račun nekdanje Goriške in s predeli bivšega postojnskega okraja. Formalnopravno seje ta ureditev - z izjemo sprememb na občinski ravni - ohranila vse do uveljavitve mirovne pogodbe z Italijo leta 1947. Toda ta čas, zlasti pa druga svetovna vojna (1941-1945), je poznala še druge porazdelit- ve. Partizanska oblast je po spočetni in prostorski organizaciji sredi leta 1944 Primorsko porazdelila na pet okrožij (Severnoprimorsko, Zapadnoprimorsko, Srednjeprimorsko, Južno- primorsko in Trst) in za vsa ta ozemlja uvedla ime Slovensko primorje, pogostokrat seje tej oznaki dodajalo še ime Trsta.29 To ime se je podobno kot tudi starejše poimenovanje Primor- ska uveljavilo med obema vojnama za označevanje slovenskih krajev, ki so po rapalski pogodbi pripadali Italiji. V dobi med obema vojnama pa je Primorska ostala nekakšna moralna in simbolična skupnost, ki je niso več ločile nekdanje deželne meje, saj je dotlej razlikovanje med temi deželami (Goriško-Gradiška oziroma Goriška, Trst in Istra) prevladovalo nad skup- nim imenom. Nemška okupacijska oblast je leta 1943 uvedla Operacijsko cono Jadransko primorje, ki Pa je z vključitvijo videmske in ljubljanske pokrajine, globoko presegla obseg Avstrijskega primorja in Venezie Giulie oziroma Julijske krajine. Toda, kot že povedano, je italijanska administrativna ureditev trajala vse do uveljavitve mirovne pogodbe z Italijo in vsi poskusi, ki so sledili po končni vojni tako, kot angloameriška okupacijska oblast v Julijski krajini, razdeljeni od junija 1945 do septembra 1947 na coni A in B, kot tudi jugoslovanska vojna uprava v coni B Julijske krajine, imenovani tudi Vzhodnoprimorsko okrožje (v njem so bila pridružena tudi slovenska območja puljske in reške pokrajine), so bili začasni.30 Začasnost je rešila - pravzaprav jo je podaljšala - mirovna pogodba z Italijo, ki je v sto petdeset let trajajoče državno stanje, zarezala z državno mejo in ustvarila tudi iz dveh con obstoječe Svobodno tržaško ozemlje. Vendar pa je potrebno pri tem opozoriti na, za današnjo razpravo zelo poučen odlok Pokrajinskega NOO za Slovensko Primorje z dne 12. maja 1945, koje iz dotedanjih petih okrožij, ustanovil goriško in tržaško okrožje ter avtonomno mesto Trst. Zahodno slo- vensko ozemlje (Primorska, Slovensko primorje) je bila porazdeljeno tako, da so severno, 28 Tullio Blcssi, La provincia di Gorizia nella prima mela del sec. XX. V: Studi Goriziani 36/1964, 35-77; La Provincia di Gorizia nclle sue vicissitudini. Gorizia 1966. Cvetko Vidmar. Od prvih zametkov ljudske oblasti do današnje komune. V: Goriški zbornik. Ljubljana 1968, 20-37. Po kapitulaciji Italije ustanovljeni (11.9. 1943) najvišji organ partizanske oblasti na Primorskem je nosil ime Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo. Cvetko Vidmar, Oris Zavezniške vojaške uprave v Slovenskem primorju. V: Goriški letnik 8/1981, 173-222. 284 B. MARUŠIĆ: ZAHODNO SLOVENSKO OZEMLJE. ISKANJE OZEMELJSKE ISTOVETNOSTI- zapadno in srednjeprimorsko okrožje s korekturami meje na južnih predelih, pripadale goriškemu vse ostalo pa tržaškemu okrožju oziroma avtonomnem mestu Trst.31 Temeljna značilnost zahodnega slovenskega prostora po septembru 1947 je državna meja. Ta je na italijanski strani ohranila ozemlje goriške pokrajine v zelo zmanjšanem obsegu, vendar povečano za kraje v spodnjem Posočju, ki so sicer med obema svetovnima vojnama pripadal tržaški pokrajini; zato se pri Italijanih goriška pokrajina imenuje kot Isontino - Posočje. Nespremenjene so ostale tudi razmere v videmski pokrajini s štirimi naselitvenimi jedri Slovencev (dolina Nadiže in pritokov, dolina Tera, Rezija in Kanalska dolina. Tržaška pokrajina, kakršna je bila med obema vojnama, seje znatno zmanjšala ne le zaradi nove meje z Jugoslavijo ampak tudi zato, ker je v Trstu in v njegovi neposredni okolici ter v severozahod- nem delu Istre nastalo Svobodno tržaško ozemlje in tržaška pokrajina ima danes le malo večji obseg od nekdanjega avstroogrskega »samosvojega mesta Trsta z okolico«. Nova italijanska ustava pa je uvedla dežele, med njimi je bila kot dežela s posebnim statutom tudi Furlanija -Julijska krajina, ki po seje uresničila leta 1963, celo poldrugo deset- letje po uveljavitvi ustave. Na jugoslovanski strani se je ustanovilo že pred uveljavitvijo mirovne pogodbe šest okrajev. V okrajih Idrija, Gorica, Sežana in Tolmin je bil zaobsežen velik del nekdanje Goriške, okraja Postojna in Ilirska Bistrica sta imela ozemlja nekdanje Kranjske oziroma Istre. V coni B Svobodnega tržaškega ozemlja pa je delovalo Istrsko okrožje z okrajema Koper in Buje, pri upravljanju so sodelovale oblasti slovenske in hrvaške repub- like. Po londonskem sporazumu je slovenski del istrskega okrožja postal okraj Koper. Na jugoslovanski oziroma slovenski strani nove državne meje se upravna ureditev ni ustalila. Sledila je vrsta sprememb, ki so na prelomu petdesetih in šestdesetih let prispevale k temu, da je zahodni slovenski prostor (Primorska) v svojem matičnem delu imel le še dve upravni enoti, okraja Koper in Gorica. Toda 1. januarja 1963 sta se združila okraja Gorica in Koper, ki pa je bil dve leti nato ukinjen. Takrat je na Primorskem delovalo 10 občin, leta 1994 je njih število v samostojni slovenski državi naraslo na 21, danes jih deluje 22. Razdrobljenost v kateri se je znašlo zahodno slovensko ozemlje od leta 1965 dalje je pogostokrat vodila k povezavam, ki so se kazale - predvsem zaradi gospodarskega načrtovanja - v takih medobčinskih povezavah kot so bila severno primorska in kraško-notranjska »re- gija« ali pa obalni pas. Vse skupaj pa ni prav posebno uspevalo, vendar je ostalo nekaj pove- zav, kot so bile na ravni celotne Primorske časnik Primorske novice (uredništvi ima v Kopru in Novi Gorici), revija Primorska srečanja, radio in televizija Koper-Capodistria (sedež ima v Kopru, regionalni studio pa v Novi Gorici), ali pa na medobčinski ravni, na primer bolnišnična služba, kmetijsko-veterinarska služba in nekateri kulturni zavodi. Nekatere ustanove nosijo v naslovu pridevnik primorski, a so omejena predvsem na središča, kjer domujejo (Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, Primorska univerza. Primorski poletni festival in Primor- ski skladi v Kopru itd.). Že vrsto let pa se vrste razprave, pogostokrat tudi polemične, o upravni porazdelitvi Pri- morske, ali naj ta postane celovito upravno ozemlje ali pa naj se porazdeli na dve ali več enot. Pri dokazovanju potrebe po svoji pokrajini se izkazuje zlasti severni del slovenske Primor- ske.'2 Zadnji čas so problemi administrativne porazdelitve Primorske na pokrajine (pokraji- ni) dobili močne poudarke ob primorskem univerzitetnem vprašanju. Razlogi, ki so bili na tem mestu povedani, le potrjujejo zamisli in predloge, da se slovenski del zahodne sloven- 31 Metka Gombač, Nova uprava Primorske 1945-1947. V: Acta Histriae VI. Prispevki z mednarodne konference PariSka mirovna pogodba, nova jugoslovansko-italijanska meja in priključitev Primorske k Sloveniji. Koper 1998, 128. 32 GoriSka pokrajina. Nova Gorica 2000. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 • 2002 • 3-4 (126) 285 skega ozemlja porazdeli na dva dela, severni in južni, na goriški in koprski del. K taki, sicer daleč od tega, da bi bila idealna rešitev, vodijo razlogi kot so preteklost, naravne danosti (zlasti prometne povezave) in nenazadnje tudi nekatere antropološke značilnosti. Od vseh do sedaj omenjenih upravnih porazdelitev je na tem mestu nasvetovani najbližja tista, ki jo je skušal z odlokom 12. maja 1945 uresničevati Pokrajinski N00 za Slovensko Primorje. Ali na drug način povedano, sedanja upravna regionalizacija Primorske lahko najde največ vzo- rov za svoje uresničevanje v ozemeljskih določilih pravkar omenjenega odloka. * * * Spoštovani poslušalci mi bodo morda očitali, da sem zašel s svojimi pogledi na pota dnevne politike in da sem zaradi zagovarjanja nekaterih odločitev morebiti našo vedo znova povezal v razmerje »historia ancilla politicae«. Dnevno se srečujem z očitki, da zgodovinarji premalo store zato, da bi z argumenti razčiščevali ljubiteljski pogledi na najstarejšo zgodovino Slovencev. Poslušam tarnanja o nemoči zgodovinarjev, da bi se zoperstavljali pogledom naših sosedov o nekaterih poglavjih naše zgodovine med obema svetovnima vojnama in v drugi svetovni vojni. Premalo storite za to in za ono, pravijo kritiki, zaprti ste v vaše kroge, v ekskluzivnost vaših sestankov in pub- likacij. Razprava o regionalizaciji je lahko tudi eden izmed razlogov za kak koristen poseg zgodovinarja v dogajanja sedanjost in za namere bodočnosti. Summary Western Slovene Territory, The Search for Territorial Identity through Time Branko Marušič 1. Comprising an area on both sides of the state border between Slovenia and Itzaly, the western part of Slovenia extends from the former Rapallo border (1920) to the west. Aside from urban centers such as Gorica and Trieste the area, called the Primorsko region, is populated predominantly by Slovenes. The western part of Slovenia is not an exact term since parts of Friuli-Venezia Giulia (and Resia), as well as the territory of former Carinthia, now part of the Udine territory, had not been part of the »historical« Primorsko region. Nor had the Udine territory ever belonged to the so-called Friuli region, which from the 1860's was another name for the Austrial Littoral administrative unit. 2. Geographers understand regionalization as a division of territory on the grounds of common geo- graphical characteristics. Historians, on the other hand, base such division on political and administra- tive factors - despite the fact that these only rarely correspond to geographical features of a given area. And other disciplines, such as ethnology or the history of art, have their own criteria for regionalization. 3. The western part of Slovenia is a typical case of the latter; here, the so-called regions had not been created on the basis of geographical features, but rather according to administrative development and political interests. Regionalization of this part of Slovenia is therefore a continuing process, especially because of the border and the transcience of the territory from the west (the Apenine penninsula) toward the east (the Balkans). 4. Compared to other Slovene regions (Styria, Carniola, Carinthia), the area is a relatively recent administrative unit. It was created in the middle of the 18th century and changed according to inclina- tions of each administration. This ethnically and linguistically diverse territory consists of different regions with different geographical characteristics, economic needs and capabilities. 286 B. MARUSlC: ZAHODNO SLOVENSKO OZEMUE. ISKANJE OZF.MEUSKE ISTOVETNOSTI... Regional changes in the Primorsko region represent a constant challenge for those who plan future political development. The territory is divided between two states, Slovenia and Italy. Because of its past history the area belonging to Slovenia should really be divided into two regions: the northern region that would comprise considerable parts of areas around former Gorica and Carniola rwegions, and the southern region that would unite the Karst territory of Slovene Istria with the littoral. Throu- ghout history, this part of Slovenia has had a number of unique historical characteristics (prior to 1797 some of its areas belonged to the Venetian Republic), and is therefore considerably different from the northern region. HISTORIA ynanfttv•3 *hirka oddrlkn za zgodovino Filozofske fakultete v Liublianl V zbirki HISTORIA, ki jo izdaja oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so do sedaj izšle monografije: Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi čas : zbornik, Lipica, 29. maj - 1. junij 1996. - Ljubljana 1997. - 1.000 SIT Mojega življenja pot: spomini dr. Vladimirja Ravniharja. - Ljubljana 1997. - 1.500 SIT Janez Peršič, Židje in kreditno poslovanje v srednjeveškem Piranu. - Ljubljana 1999.- 1.000 SIT Mikužev zbornik. - Ljubljana 1999. - 2.000 SIT Navedene knjige lahko dobite na Filozofski fakulteti, v knjižnici oddelka za zgodovino, Ljubljana, Aškerčeva 2 (tel. 01/241-1200). ZGODOVINSKI ČASOPIS • 36 « 2n02 • 3-4 (126) • 287-326 287 ^ 1 Dušan Kos Grb in mit Primer psevdokraljevskega izročila o gospodih Svibcnskih (12.-19. stoletje) Grb ni bil le prepoznavni znak imetnika, pač pa tudi vidno sredstvo za njegovo statusno potrjevanje. Imetnik sije zlasti od 14. stoletja, ko seje začelo podeljevati plemenitost in grb tudi s cesarskimi diplomami, prizadeval uveljaviti takšno grbovno podobo, ki bi ga genealoško potrjevala oz. statusno še bolj izpostavljala kot bi ga smel njegov dejanski izvor; po drugi strani so že obstoječim grbom začeli s pomočjo učenih piscev iskati pojasnila, ki bi potrdila oz. pojasnila mite, stara izročila in nove hipoteze o visokem izvoru rodbine. Zlasti od baroka je med plemstvom prihajalo do, recimo temu »paralelnosti svetov« - dejanskega in mitičnega. Kranjski gospodje Svibenski (Schärffenbcrg), ki jih v tem članku jemljemo kot izstopajoč Primer za diskurz o prepletanju grbov in mitologije, so bili ena tistih rodbin, ki je imela že v srednjem veku čast živeti v paralelnih svetovih. Realni svet jim zaradi krute resničnosti od 14. do 16. stoletja ni bil pretirano naklonjen ali pa z njim vsaj niso bili zadovoljni. Svet mitov, 'maginacij in iluzij ter slučajnih podobnosti pa jim je prav zaradi posebnosti njihovega grba omogočal dvig nad povprečje. Široko polje ugodnih in daljnoročno koristnih porok, po kate- nh so vseskozi tako kot vsi ljudje na tem svetu hlepeli, jih je v 15. stoletju pred popolnim Propadom rešilo bolj po sreči in naključju, a niti slučajno to ni bila posledica fantazem in legend.1 Genealoška stvarnost Svibcnskih niti ni bila slaba. Vseeno pa ne takšna, daje ne bi bilo Potrebno naprej nenehno oplemenitevati, olepšavati, spreminjati. Seveda ravno toliko, daje bila bleščeča genealogija poslušalcem še verjetna, po drugi strani pa nepreverljiva. Pri iskanju (navidezne) resničnosti je potrebno slediti drobnim ostankom v mlajših genealoških zapisih podobo kralja AftDH v: O. Ncuhcckcr, Wappenkunde (München 1*MI », 170 in 171 si.; H. Waldnct. Die alleren Wappcnhihler Pine internationale Pbcrsicht (Herold Studien 2, Berlin 1992), 25. h G. A. Scylcr. (Icschichte der Heraldik (J Sichiihuhcis grolics Wappen buch. Band A. Neusiadt an der Aisch 1970), 210. isti avtorje na drugem mestu /apisal. da V večini primerov, ko so v grbovnih podobah krone na glavah 0Mb, krone ne pomenijo statusnih irangirnih) kron. niti šlemnih kron. temveč s« običajno le slemno okrasje. V 14. stoletju je krona na Kita dokončno izgubila hierarhičen pomen («OT. 2\ 1 . Pri tem gre vendarle za drugačen problem, saj krona v wibenskem grbu ni bila \ zvezi » šlemom o/, je bil ta kasneje le dodatek krom. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 36 • 2002 » 3-4 (126) 289 so krone pomenile božje otroštvo in »krono življenja« kot končni cilj ljudi.7 S krožno obliko je poudarjala popolnost in nebeškost, superiornost; simbol slednje je bil krog. Krona je obljub- ljala nesmrtnost in odrešenje, zato je bila simbol oblasti, zmage, celo poroke. Ob tem je bila pomenljiva simbolika heraldičnih barv v svibenskem grbu, ki je že v srednjem veku obljub- ljala veliko, do baroka pa dodelila barvam take lastnosti: zlata je srednjeveškim učenjakom pomenila razum, ugled, srečo, visokost in (viteško) krepost; modra zvestobo, modrost, pravičnost in stanovitnost. Zlata je bila barva sonca, modra planeta Jupitra. Sonce (Sol, He- lij) in Jupiter (Zevs) sta bila bogova svetlobe, zaščitnika zvestobe, prava, reda.' Ker so bili Svibenski od srede 12. stoletja člani ministerialsko-vazalskih spremstev štajerskih teritorial- nih in deželnih gospodov, je pri tem problemu bistveno vprašanje, zakaj so si privzeli v grb »kraljevski« simbol in ne nek enostavnejši heraldični znak ali pa celo varianto grba svojega gospoda. Recimo tako, kot so storili nekateri spanheimski ministeriali na Dolenjskem (Kostanjeviški, momaljski, Žumberški spanheimsko rdeče-srebrno šahirano prečko) ali andcški na Kamniškem (Kolovški in Kamniški andeškega orla).* Tu trčimo na uganko, ki je ne more- mo zlahka pojasniti le s povzemanjem starejših genealoških zgodb. Kakšne so bile kraljevske aspiracije Svibenskih in do česa? Do neke namišljene kraljevske ali knežje dediščine? Do državnih, t.j. cesarskih ministerialov in zaupnikov kraljev oz. cesarjev v 11., 12. in 13. sto- letju? Ali do nečesa, o čemer je govorilo neko povsem drugo izročilo? Svibenski po socialnem izvoru niso bili kraljevskega rodu. So pa s krono v grbu uspeli uveljaviti heraldično »kraljevskost« prej kot kdor koli drug zunaj kraljevskih dinastij. Večina plemstva si je krone upala upodobiti v grbih šele s cesarjevim oz. kraljevim dovoljenjem od 14. stoletja naprej. Bolj kot je bil grb enostaven, večkrat je prihajalo do podvajanj grbov; zlasti, če jemljemo v ozir celoten kulturni krog krščanske Evrope. Vsakdo naj bi praviloma imel drugačen grb, kar pa zaradi številnosti upravičencev v resnici ni bilo mogoče doseči. Še leta 1381 je vojvoda Leopold III. zaradi nevednosti, ali še verjetneje - zaradi nepomembnosti in za njegovo heraldiko tako rekoč neškodljivosti dejstva, da je nekdo na drugem koncu Evrope že imel enak grb, podelil Hansu Starkenbergerju grb s tremi kronami - povsem enak tistemu, ki gaje že imela kraljevina Švedska.10 Naj pripomnim, da vsi meni znani nemški plemiči Scharfenbergi (rodbin s tem imenom je bilo v srednjem veku precej) niso imeli krone kot grbovne podobe, torej Svibenski grba zanesljivo niso prevzeli od njih. Na Nemškem je bila krona razmeroma priljubljena kot glavni grbovni element. Toda grbi s krono niso bili simbolno tako pomenljivi kot svibenski, saj so bile v njih krone kombinirane vsaj s pomožni- mi simboli. Če je imel grb kraljevine Švedske od leta 1277 v pečatnikih in od leta 1364 kot uradni simbol kvadrirano kombinacijo treh zlatih kron (2:1) v 1. in 4. polju ter vzpenjajočega se kronanega rdečega leva v zlatem v 2. in 3. polju, in je bil grb pruskega mesta Königsberg že delno »govoreč« (zlata trilistna krona na zlatem trohribu v modrem), je bil tak izbor razum- ljiv." To pa se ni dalo primerjati s svibenskim ali pa s tistimi v Siebmacherjevi grbovni knjigi iz leta 1605, kateri so grbi koroških plemičev Schecken (zlata trilistna krona v modrem, s 7 Geslo Krone Viktorja H. Elbema v: Lexicon des Mittelalters (odslej cit.: LexM) 5. 1546. P. Ritter, Stcmmatographiae Illyricanae liber primus (Zagrabiae 1702; izd. I. Banac v: Grbovi. Bilježi identi- teta, Grafički zavod Hrvatske. Zagreb 1991; odslej cit.: Vitezović 1702). 57-58 (122); Neubecker 1991. 56: geslo Farbensymolik R. Suntrupa v LexM 4. 289-290. 9 Paravicini 1998. 353-354. J. Kraßlcr. Steirischcr Wappenschlüssel (Veröffentlichungen des Steiermärkischen Landesarchiv 6, Graz 1968). 160-161. y Siebmachcr. New Wappenbuch (Nürnberg 1605; pomanjüana reprodukcija v: Die bibliophilen Taschenbücher 538, Harenberg Kommunikation, izd. H. Appuhn, Dortmund 1988). 2 {Schweden), 223 (Königsberg). Grb mesta Köln je od ok. leta 1288 vseboval tri zlate krone v rdečem (Waldner 1992. 25). 290 D. KOS: GRB IN MIT trojno perjanico iz sredine krone), tirolskih Schürfov (nekakšno enostavno trirogeljno zlato pokrivalo v modrem), bavarskih Jagendorfov (tri zlate krone v razmerju 2:1 v rdečem) ali augsburških patricijev Haintzlinov (zlata krona, nad njo srebrn slonji rilec?, vse v modrem).12 Omenim naj še leta 1254 izpričani grb nekega Ernoxa (?) von Landskron, ki pa je bil očitno v zvezi z imenom staufovskega gradu, saj je bil sam le gradiščan, tako kot pred njim v 40. letih 13. stoletja Gerhard von Sinzing." Podobno velja za množico nemških meščanskih rodbin, ki so imele že vsaj v 16. stoletju v grbih eno ali več kron, običajno v kombinaciji še z dodatnimi heraldičnimi elementi. Toda med njimi ni bilo »Scharfenbergov«.14 Scharpffen- bergi iz bavarske Zgornje Pfalze po Siebmacherju niso imeli krone ali trohriba v grbu, pač pa deljen in polrazcepljen ščit (1. polje zlato, 2. srebrno, 3. modro)." Neki istoimenski meščani so imeli pšenično klasje s srpom in dvema puščicama v vznožju."1 Saški Scharfenbergi so imeli dve desnopoševni prečki.,7In pri tem smo se omejili le na območje novoveškega ri- msko-nemškega cesarstva in evropskih kraljevin! To je že bil čas bohotenja novega plemstva in omenjene rodbine niso bile ne toliko stare in ne tako ugledne kot Svibenski, njihovi grbi pa ne tako jasni v kraljevskem smislu. Iz podalpske regije pa velja omeniti desno polovico grba trga Vojnik, upodobljenega v pečatih od 15. stoletja naprej, ki je prvotno menda vseboval zlato krono v zelenem polju. Vojniški tržani pa so še leta 1763 trdili, daje njihov grb vseboval le zlato kronano granatno jabolko v modrem polju, pri čemer so ne le pozabili na levo polo- vico starega grba, pač pa nevsakdanje upodobljeno krono zamenjali z jabolkom.1* Tako so se v barvah in vsebini približali preprostosti svibenskega grba. Na tem mestu bralca opominjam, da sta imela Svibno in Vojnik vil. stoletju podobno lastniško zgodovino, v začetku 13. sto- letja pa sta bila tamošnja gospodarja celo v svaštvu (Henrik II. Svibenski seje poročil z neko Vojničanko). as nastanka vojniškega grba je v resnici manj skrivnosten kot svibenska enig- ma, saj najbrž ni nastal prej kot v 14. stoletju. Vendar pa Svibenski z vojniško doto niso prevzeli grba Vojniških. Tudi če bi ga, motiva krone ne bi pojasnili, problem bi le prestavili k Vojniškim. Sploh pa je bil grb svobodnih gospodov Vojniških drugačen od trškega in sviben- skega inje po navedbi Hansa Pircheggerja menda vseboval podobo mačka." Pri heraldičnem izvoru svibenske krone se pojavi več hipotez. Prva izhaja iz že omenjene artusijanske mitologije, ki soje bili polni viteški romani 12. in 13. stoletja. Tu velja opozoriti, da so Henrik II. Svibenski in njegovi sinovi najbrž poznali pesnika Heinricha von Türlina, avtorja priljubljenega viteškega romana »Krona«, ki je nastal v 30. letih 13. stoletja najbrž na spanheimskem dvoru v Šentvidu na Koroškem.20 Je ta roman (so)vplival na svibenski grb? 12 Siebmacher 1605, 27 (Schäflenberg), 43 (Schürf), 47 (Schecken), 79 (lagendorf), 217 (Haintzlin). 11 Waldncr 1992, 25; B. Arnold, German Knighthood 1050-1300 (New York 1999), 218. 14 Großes Wappen-Bildcr-Lexikon der bürgerlichen Geschlechter Deutschlands. Österreichs und der Schweiz (izd. O. Neubecker. 2. izd.: Augsburg 1992). 771-773. Rodbine Schweigger, Dietschi. Cron, KUng. Precht so imele celo le po eno trilistno krono v grbu, tako kot Svibenski. «al mi kovine in barve njihovih grbov niso poznani. " Wappen-Bilder-Lexikon 1992. 87; J. Siebmachcr's großes Wappenbuch, Bd. VI/1: G. A. Seyler, Die Wappen des bayerischen Adels (Nürnberg 1884, reprint: Neustadt an der Aisch 1971 « Bd. 22), 175. 16 Prav tam, 676. 17 J. Siebmacher's großes Wappenbuch, Bd. V1712: G. A. von MUlverstedt (Nürnberg 1907, reprint: Neustadt an der Aisch 1977 = Bd. 20), 106. " B. Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem (Ljubljana 1988). 192. 19 M. Pirchcgger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte (Buchreihe der SUdostdcutschcn Historischen Kommission 10, München 1962), 211. 20 H. Dopsch, österreichische Geschichte 1122-1278. Die Länder und das Reich. Ostalpcnraum im Hochmitte- lalter (skupaj s K. Brunnerjcm in M. Weltinom, izd. H. Wolfram, Wien 1999), 96-98. O artusijanski mitologiji gl. geslo »Artus (Arthur), Artussage. Artusromane« skupine več avtorjev v LexM 1. 1074-1089. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 ' 2002 • 3-4 (126) 2JM Druga je »tehnična«: risarsko namreč ne bi bilo težko spremeniti prvotnega svibenskega- scharffenberškega (ostrega) heraldičnega (tro)hriba (govoreči grb!) v enostavno trilistno kro- no.21 To bi lahko storil že Henrik II., recimo zaradi impresioniranja nad romanom »Krona« ali pa že njegova oče in ded pod vplivom dvorske kulture. V prvem ohranjenem pečatu Hen- rika II. na listini iz leta 1235 krona na daleč res spominja na zaobljen hrib, ki je nakazan v polkrožnem loku nad enostavnim čelnim obročem. Šele tri lilije (listi) nad lokom določneje pojasnjujejo, da gre za krono. Taka krona je izhajala iz heraldičnih in sfragističnih osnov kron nemških kraljev in cesarjev od druge polovice 12. stoletja do srede 13. stoletja.22 Zani- mivo je, da so skoraj enako krono nato imeli nekateri Svibenčani v pečatnikih še v prvi tretjini 14. stoletja, le da so lilije nadomestili enostavni križi, ščit s krono pa je lahko imel nad levim vogalom šlem z okrašeno perjanico.21 Od srede 13. stoletja in s pečatniki Henrika III. so svibenske sfragistično-heraldične krone postajale bolj podobne pravim sodobnim kronam gotske dobe.24 Tako bi bila sprememba iz hriba v krono razumljiva, s tem pa tudi sprejemljiva izpeljava domneve o spremembi treh piramid v krono (gl. nadaljevanje). Asociacijsko in oblikovno so bili troglavi heraldični hribi zelo blizu heraldičnim kronam v risarsko slabših delih še daleč v baročnem času.25 Ker centralna državna in deželna oblast na Kranjskem vse do zadnje tretjine 13. stoletja ni prišla do veljave, se ob samovoljno spremembo takšnega grba ni nihče obregnil. Dejstvo je, da jim je okolica grb priznala; konec koncev jim ga tudi ni mogla odreči. Prav tako smiselno je mogoče pojasniti prevzem heraldične podobe s konkretno naklo- njenostjo Svibenčanov staufovskim vladarjem v 13. stoletju. Posebej pa cesarju Frideriku II., ki seje v 30. letih dejavno vmešal v razprtije med vojvodo Friderikom in štajersko-avstrijskim plemstvom. S krono na pečatniku na listini iz leta 1235, ki je imela tipično obliko iz staufo- vskega obdobja, bi Henrik II. Svibenski simbolno poudaril odklon od Babenberžanov in priznal za svojega neposrednega gospodarja kar cesarja. Glede na dejstvo, daje Henrik sredi 30. let zanesljivo osebno spoznal cesarja (vsaj na Dunaju leta 1237), je takšno razmišljanje lahko blizu resnici. Nasploh izboljševanje statusa in ugleda ter izkazovanja politične usmeritve 21 Tüdi Josef Kraßkr je pri upodobitvi grba iz pečatnika nekega Mamberga iz leta 1350 zapisal, da je trohrib »skoraj v obliki krone« (Kraßler 1968, 105). Neki nemški meščani Scharfenbergi so imeli npr. (logičen) govoreči grb: oster hrib (Wappcn-Bildcr-Lexikon 1992, 87), drugi trohrib. na katerem seje vzpenjal gams - podobne variante je imelo mnogo nemških meščanov (Wappcn-Bildcr-Lexikon 1992. 329). Ob tem velja omeniti, da bi teoretično 'ahko prišlo tudi do spremembe treh heraldičnih konic (ali heptagulamega reza) v krono kot je namigoval «e Schön- lebcn leta 1664 in 1680 (Joannes Ludovici Schönlcbcn. Gencalogia illustrissimae Familiae Dominorum a Gallen- berg (1664) v Arhivu Republike Slovenije, Zbirka rokopisov (sign. 49), Iv; Joannes Ludovici Schönleben, Appendix ad Annates et Chronologiam Camiolae sive genealogica (1674) v Arhivu Republike Slovenije, Zbirka rokopisov (sign. 1/42), 631; gl. tudi nadaljevanje tega poglavja). Takšen grb so imeli Attemsi (Kraßler 1968. 47). ki so bili v resnici sorodniki Puchsov - tuscijski mejni grof Ulrik II. (1136-1170). prvi. ki se je imenoval tudi po Attemsu v Furlaniji (npr. F. Schumi, Urkunden- und Regestenbuch der Herzoglhums Krain (I. Band 777-1200. Laibach 1882/ 3; II. Band 1200-1269, Laibach 1884 u. 1887; odslej cit.: URBKr) I. St. 79, 106. 128). je bil pravi bratranec Henrika '• Prisa in njegovih bratov in sestre (sin Wergandovega brata Ulrika I.). Gl. L. Hauptmann, Grofovi Višnjegorski (Rad historičkog-filologičkog i filozofičko-juridičkog razreda Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, knji- 8a 250 (112), Zagreb 1935). 238. Vendar je to manj verjetno, saj bi potemtakem Svibenski v resnici izhajali iz dru«ine mejnega grofa Ulrika II. in bi «e zaradi statusa in ugleda ohranili attemško ime in grb. Sploh pa gre dvomiti, da so Attemsi in Svibenski imeli »e izoblikovan grb »e ok. leta 1150. 22 MDC 4/1, št. 2099. Gl. Neubecker 1991, 172-173. 23 Arhiv Republike Slovenije. Zbirka listin (odslej cit.: ARS ZL). listina 1323 VIII 19. 24 Gl. pečate pečatnike Svibenčanov na ARS ZL 1335 XI 25.; ARS ZL 1337IV 15; ARS ZL 1338 V 31. Radeče itd. 25 D. Kos, Pot na Avalon. Zgodovinski časopis 51 (1997), 183; Neubecker 1991, 170. 292 D. KOS: GRB IN MIT s pomočjo heraldike v 13. stoletju ni bilo nenavadno.26 Zato tudi sprememba svibenskega grba ne bi bila nobena posebnost: gospodje Ptujski, od srede 40. let 13. stoletja svaki Sviben- skih, so v tistem času namesto heraldičnega krzna (t. i. Feh) prevzeli v svojo heraldiko na glavo obrnjeno sidro od gospodov Treunskih in črva od koroških Hollenburgov, lastnikov gradu Vurberk. Res pa je, da tu ni šlo za predelavo starega grba, pač pa za privzem povsem novega, že oblikovanega. S tem so Ptujski utemeljili novo rodbinsko posestno in genealoško osnovo. Podobno je veljalo za Svibenske, ki niso imeli puchškega grba,27 pač pa so s samo- svojo heraldično simboliko želeli nakazati posebno rodbinsko izročilo. Nedokazljiva, a vab- ljiva domneva je tudi, da so bili prvi Svibenčani v času razcveta viteške kulture in rojstva heraldike udeleženci križarskih vojn. Plemstvo iz slovenskih dežel je imelo ob tem srečo, da je živelo na robu ozemelj, po katerih so potovali križarji in romarji. Maloštevilno podalpsko plemstvo je dobilo vsaj posreden stik z Orientom, verjetno pa so se tja podali tudi sami, že vsaj sredi 11. stoletja. V kronikah in redkih listinah so bili našteti v bistvu tisti dinasti in gospodje, s katerimi so se Svibenski v resnici poznali in srečevali. Ker so imeli visoki gospodje v spremstvih mnogo nižjih vitezov, v virih seveda anonimnih, je na udejstvovanje evropske- ga plemstva v križarskih pohodih in romanjih pravzaprav treba gledati drugače: iz vsake plemiške družine, ne glede na to, ali je razpolagala z dovolj premoženja za opremo in potnino ali ne, se je v dveh stoletjih obsedenosti z Orientom vsaj en član odpravil na vzhod. Bolj zanimiva kot udeležba, ki je bila nekaj najbolj normalnega v življenju plemiča, je bila prav- zaprav morebitna neudeležba in razlogi zanjo. Ob vsem tem je bilo ne le mogoče, pač pa skoraj zanesljivo, da sta bila v pohodih svojega gospoda vojvoda Leopolda v prvi četrtini 13. stoletja zraven tudi Henrik I. in Henrik II. Svibenska, tako kot večina njima podobni vitezov. Mitičnost Svibcnskih Še o dejanskem izvoru svibenskega grba ni mogoče reči zadnje besede, je z njegovimi mitološkimi elementi drugače. V 16. in 17. stoletju so začele vsepovsod nastajati posebne genealoške študije, posvečene tudi plemiškim rodbinam srednjega razreda, ne le vladarskim hišam. Največkrat po naročilu in zato s tendencioznimi legendarnimi vstavki. Prva znana genealogija Svibenskih v nemškem jeziku je prišla leta 1646 izpod peresa Valentina Preuenhue- berja oz. njegovega istoimenskega sina, saj je oče umrl že leta 1642. Genealogija, kije nasta- la najbrž po naročilu, je bila natisnjena šele leta 1871, ko jo je s komentarji v opombah in po zagotovilih neokrnjeno objavil Egon Gaston von Pettenegg.28 Preuenhueber st. je po letu 26 G. Scheibclreiter, Anthroponymie, Symbolik und Selbstverstündni» (v: Personennamen und Identität. Na- mengebung und Namengebrauch als Anzeiger individueller Bestimmung und Gruppenbezogener Zuordnung, izd. R. Härtel v: Grazer Grundwissenschaftliche Forschungen 3; ter G. Hödl v: Schriftenreihe der Akdcmie Friesach 2. Graz 1997). 82-84. 27 Paravicini 1998, 357-358. Grb Puchsov je menda vseboval tri levopoüevne puKice (Kraßler 1968, 130). 28 Naslov: »Genealogia des uralten Löbl. Hermgeschlechtcs der Herrn v. Scherffenbcrg auf liohenwang und Spilberg. durch Valentinum Preuenhueber zusambengetragen anno 1646« (= Preuenhueber 1646, za obdobje do leta 1400 na straneh 107-109 in 127). Hugo Hebenstreit je navedel Preuenhucberjevo genealoško zbirko »Collectanea genealogica« (Hs. 30) v Gornjeavstrijskem de*elnem arhivu v Linzu, fond Schltlssclberger Archiv (H. Hebenstreit, Die Herren von Schärffenbcrg und ihre Beziehungen zu Linz. Historisches Jahrbuch der Stadt Linz 1966, 165.op. I; II. Hebenstreit, Die Herren und Grafen von Schärffenbcrg (tipkopis v petih zvezkih v knjižnici Obcrösterreichischcs Landesarchiv, Linz, l/I, I si.). Najbr» pa je uporabljal tudi Streinov rokopis Hs. 5/17, ki omenja nekaj avstrijskih Svibenčanov/Scharffenbergov od 15. do 17. stoletja (Oberösterreichisches Landesarchiv, SchlUsselbcrger Archiv, Hs. 5/17, pg. 91-92), ter rokopis Joba Hartmana Ennenckla »Collectanea Genealogica I-II«; z mnogimi imeni, izpisanimi iz originalnih listin od 13. do 16. stoletja (Job Hartman Ennenckl, Collectanea Genealogica I-II: z regi- strom Johanna Georga von Hohcneckha v Obcrösterreichischcs Landesarchiv, SchlUsselbcrger Archiv, Sammlung Hoheneck. Hs. 109 in 110). ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • .V4 (126) 293 ..... . - ., , , . , 1637 je napisal še nekaj genealogij plemiških rodbin kot del nedokončanega projekta o genea- logiji celotnega gornjeavstrijskega plemstva, kamor so od srede 14. stoletja do preselitve na Gornjo Štajersko v 16. stoletju in izumrtja avstrijske veje sodili nekoč kranjski Svibenčani. Prcuenhueber se je uspel na trenutke izogniti baročnemu fantaziranju, predvsem zato, ker je največjo pozornost posvetil zgodovini novoveških Schärffenbergov/Svibenskih po letu 1400. za kar je imel na razpolago nekaj primarnih virov. Za starejšo genealogijo seje kljub molku o izvoru svojih glavnih virov (večino listin iz obdobja do ok. leta 1400 so Svibcnski po običaju morali predati skupaj s prodanimi gospostvi novim posestnikom) oprl na Wolfganga Laziusa, verjetno pa tudi na Joba Ennenckla in Reicharta Streina von Schwarzenau. Preuenhue- berjeva dela so postala glavni vir mlajšim genealogijam drugih rodbin, ki so nastajale v habsburških deželah v 17. in 18. stoletju. Toda šele Preuenhueberjevi namigi o davnem izvo- ru Svibcnskih so omogočili mlajšim piscem heraldično in genealoško fantaziranje. Sviben- ska genealogija je postala vzorčni primer, kako so stare legende, povezane tudi s stvarnimi dejstvi (imenoslovje, izpovednost grbov itd.) zamirale, ponovno vzplamtele. izginjale, nado- mestile pa so jih nove, času in modi ustreznejše. O vseh elementih svibenske genealogije na tem mestu ne gre razpravljati, pač pa le o heraldičnih. Že v prvem stavku je Prcuenhueber brez zadržkov zatrdil, da Svibcnski izvirajo iz rodu nekdanjih kraljev Bosne: o kraljevskem izvoru pa naj bi pričala krona v njihovem grbu. Z omenjanjem Bosne je uveljavil neko starejšo intrigo, ki je med genealogi nato živela do 19. stoletja. Šlo je za pri njem necitiranega Martina Zeillerja, ki je leta 1632 v svojem delu »Itinerary Nemčije« pri opisu gradu Spielberg na Donavi povzel Laziusa in še dodal, da naj bi bili Svibcnski kraljevskega izvora. Zeiller je priznal, da o tem ni mogel najti zanesljive vesti, razen da mu je je bilo rečeno, da izhajajo iz rodu bosenskih kraljev.2' Zeiller kraljevskega izvora ni mogel najti pri Laziusu, pač pa je očitno povzel govorice, ki so pričale o tem, da so Scharffcnbcrški/Svibenski vsaj v 17. stoletju negovali neko srednjeveško izročilo. Od kod je Prišlo in kdaj je nastalo? V »neki stari knjigi«, mislil je na enega od rokopisov »Kronike koncila v Konstanci« (1414-1418) Ulricha von Richentala, je Preuenhueber videl grba in napisa »Rex Scherffenberg« in »Rex Britaniae«. Preuenhueber pa sam kljub temu ni potegnil pričakovanega zaključka - da so bili Svibcnski »dokazano« kraljevskega rodu. Pač pa je lakonično ugotovil, daje rod zelo star, daje imel nekoč sedež na kranjskem gradu Svibno. ki Pa mu gaje deželni knez odvzel. Pcttenegg je v opombi navedel Laziusov odlomek ter mlajši Schönlebnov odlomek iz »Gallcnberške genealogije« (gl. nadaljevanje). Zaključimo lahko, da sta v najkasneje v 16. stoletju v javnosti krožili vsaj dve genealoški teoriji o izvoru Svi- bcnskih: Laziusova, ki je izhajala iz psevdospanheimske, in »kraljevska«, ki je temeljila na konstanški kroniki. Ta druga je izdatneje vplivala na samo rodbino in tudi na mlajše avtorje, ker je izhajala iz heraldičnih osnov. Za utemeljitev heraldične legendarnosti Svibcnskih v novem veku je bil najbolj zaslužen kranjski genealog in zgodovinar, ljubljanski dekan in ribniški nadduhovnik Janez Ludvik Schön- •eben; za promocijo njegovih zapisov pa njegov znanec Janez Vajkard Valvasor. Teoretično bi Schönlcbcn do leta 1680 uspel preučiti Preuenhucberjevo genealogijo Svibcnskih, saj je nekaj glavnih prvin ohranil in jih razširil, večidel pa je tako kot Preuenhueber povzemal po Laziusu in še nekaterih, za nas manj pomembnih nemških piscih. Težko je verjeti, da bi mu Schärffcnbcrgi (od njihove preselitve v Avstrijo je smisclneje uporabljati njihovo originalno ime. ne pa sviben- sko, saj jih z izvornim gradom in slovenskim jezikom ni povezovalo nič več) odstopili izvod svoje kronike. Nenazadnje bi obe gotovo citiral pri svojih objavah, tako kot tiste, ki jih je videl M. Zeillcr. Itinerarium Gcrmaniae nov-antiquae. Teutsches Reyßbuch durch Hoch und Nieder Teutschland (Straßburg 1632). 191 (cap. 8, lib. I). 294 D. KOS: GRB IN MIT in uporabil. Rokopis Preuenhueberjeve genealogije, kakor tudi ne novoveška Scharffenberška kronika, Kranjcu torej nista bili poznani. Nenazadnje je celo Valvasor opozarjal, daje bil Schön- leben predvsem kabinetni raziskovalec, ki svojih domnev ni preverjal na terenu inje bil odvisen od tistega, kar mu je prišlo v roke - kot je Schönleben sam priznal, predvsem iz kranjskih samostanskih in mestnih arhivov.30 V 16. in 17. stoletju pa so imele posamezne veje Schärffen- berških politične in sorodstvene stike z nekaterimi starimi kranjskimi plemiškimi rodovi. Kako intenzivni so bili ti stiki in ali bi jih uspel Schönleben izrabiti za informiranje o starih Sviben- skih, ni mogoče ugotoviti. Razpoložljive podatke je nadgradil do skrajnosti, delno pa jih je celo prestopil in se podal v »paralelne svetove«. Tako je Schönleben najzgodnjšo svibensko genea- logijo leta 1680 prvi sistematično postavil na spektakularnejšo raven; povsem drugačno od skromnih Laziusevih, Streinovih in Preuenhueberjevih poskusov. Takšno, ki je bila povšeči po slavi hlepečim baročnim plemičem. Takšno, ki je izvor rodbin postavljala vsaj onkraj prvega milenija, če je bila že antika preveč oddaljena. Glavno Schönlebnovo delo za genealogijo Svibenskih je bilo posvečeno neki drugi stari kranjski rodbini - Gallenbergom. Iz dela »Genealogija Gallenbergov« iz leta 1680, ki je imelo za osnovo rokopis iz leta 1664 ter deset let mlajšega dela »Dodatek k kranjskim ana- lom«, v katerem je predstavil rodovnike in izvor večine kranjskega plemstva,31 je povzel opis gradov Svibno in Osterbcrg tudi Valvasor v »Slavi vojvodine Kranjske« leta 1689. Bralca naslednjih vrstic, ki pozna osnovna dejstva slovenske zgodovine 10. in 11. stoletja, ni potreb- no posebej opozoriti, da pogosto nič ni tako, kot je (bilo) zapisano, »daje bilo nekoč«. Takole je začel Schönleben v začetku genealoškega dela latinsko pisane gallcnberške genealogije, Valvasor pa je odlomke prevedel v nemščino: »Arnulf, ki izhaja iz rodu frankovskih vojvod, a je njegova vrsta večine (prednikov) težko določljiva, je bil okoli leta 928 ali še prej z drugi- mi plemenitimi vitezi poklican k obrambi meja rimskega cesarstva; potem se je naselil v Slovenski marki in spodnji Kranjski, kjer je na nadvse visokem hribu, nedaleč od bregov Save, pozidal grad Schärffenberg, katerega ruševine se vidijo še danes.« Valvasor sam je po citatu nadaljeval, da so se ti »grofje Scharffenberški« nato delili v različne linije, od katerih so ena grofje in gospodje Gallenbergi, drugi pa Osterbergerji. Med grofi Scharffenberški je bil, povzema Valvasor, celo bolgarski kralj. Nato najstarejšo zgodovino Scharffenberško- Svibenskih, za katero je imel na razpolago Schönlebna in Christalnick-Megiscrjevo Koroško kroniko, zaključi z enostavno ugotovitvijo, da so imeli grofje (sic!) svibenski grad in gospo- stvo še dolgo v posesti in da so bili zelo mogočni. Pripoved nato preide na legendo o Viljemo- vem prstanu. Njeno ozadje je Valvasor povzel po Christalnick-Megiserju." 30 O Schönlebnovem genealoSkem delu gl. A. Corelh, österreichische Geschichtschreibung in der Barockzeit (1620-1740) (Wien 1950), 37-38. 152-153. 51 »Genealogia illustrisimae familiae sac. rom. imp. comitum de Gallenberg« (Labaci 1680). »Appendix ad Annales et Chronologiam Carniolae sive genealogica« (= Schönleben 1674). Poleg teh je Schönleben sestavil tudi genealogije Ursinijev (1680), Auerspergov in Attemsov (1681). 32 Schönleben 1680, 11: Arnulphus e Ducibus Franconiae oriundus, incertum qua maiorum serie, circa annum 92S. vel citius, evocatus cum plurihus aliis nobilihus ad tutandos limites Romani Imperii, consedit in Marcha Vindo- rum stali najplc- menitcjSi plemiški rod z uzurpiranim (bolgarskim) kraljevskim grbom./aradi nujnega razliko- vanja so se Gallcnbergi pozneje odpovedali temu grbu. To grbovno-genoaloško zgodbo je Schönlebcn dodatno podkrepil z istim izvorom nekaterih drugih štajerskih plemiških rodbin, ki so imele pozneje drugačne grbe in imena. V odlomku o bosensko bolgarskem kraljevskem izročilu je Schönlebcn v bistvu le nadgradil l.aziuso\ in Prcucnhucbcrjcv kratek namig o svibenskem sorodstvu z bosenskimi kralji. Najbrž ga ni našel pri omenjenih avtorjih, pač pa (jfL- hff* «1*4+&£"?"'Äff' , • Lluuk '-, ^4 'lr SI. 2: hol 2r z domnevnimi grbi GolUnbergOV OZ. Svihmskih i: dela; Joannes Ludovk i S< honiehen. Genealogie ültutrissimae FamiUae Dominorum |M)\|\skl< VSOPIS- I • • • JO I <&*'*&» M OE S I A. viocfia cceruleo diademata jaćht (ti agro; Auro olim femper paneque dives humus» rlujus ac eft pridem iubverla Corona decorisj Jpfaque nunc psu^m feminat, akcr edic. ? MOL • ': Grb Moesie v grbami knjigi Pavla Ritt* a (iz Viuzovic 1702, si 29) v citiranem delu »Österreichische Berenwerk« Johanna Jakoba Puggerja Manj verjetno je, (;i bi ga prevzel i/ svibensko-schflrffenberSkega ali gallenberSkega izročila. Rugger (1516- 5'5), bogatafi, prijatelj učenjakov in cesarski svetnik, je sredi 16. stoletja poloval po Hvropi 1,1 iji'hucijsko skupaj s pomočniki zbiral gradivo za zgodovino Habsburžanov. Delo je izšlo •TO leta 1655 pod temeljitim uredništvom Sigismunda von Birkena (Betulius). Taje s pomočjo ,l/"ih del po cesarjevem naročilu predelal Fujzgerjeve zapiske in upodobil tudi domnevni * ciganki« kraljevski ^'rb. ki seje (xl svibenskega razlikoval le \ tem. da sta bili v Ščitu dve r°ni ena nad dlllgO (Spodnja je bila obrnjena navzdol). Ali, kot je Sehonlcbcn suho komen- 302 D. KOS: GRB IN MIT tiral: »razlika je majhna, barve so iste«.5' V resnici pa je šlo pri tem grbu za izmišljeni grb neobstoječe kraljevine Moesia, ki gaje malo kasneje (1702) upodobil in opisal tudi Pavel Ritter-Vitezović v svoji heraldični zbirki »Ilirski grbovnik« (slika 3). Vitezović si je grbe Mezije, ki jo je v njegovem času imel za Turkom podložno Bolgarijo, in še nekaterih balkan- skih dežel brez heraldiČnih tradicij, enostavno izmislil oz. prevzel iz starejših, prav tako fantazijsko naravnanih del.60 V resnici pa je bosensko-svibenska tradicija še starejša od 16. stoletja in vodi k že omenjeni upodobitvi grba nekega Svibenčana/Scharffenberga v kroniki vesoljnega cerkvenega koncila vKonstanci (1414-1418), natisnjeni leta 1483 v Augsburgu. To delo je poleg Preuenhueberja upošteval tudi Schönleben v gallenberški genealogiji. Schönlebcn je pregledal prvo tiskano izdajo kronike in tisto iz Frankfurta iz leta 1575. Po razlagi očividca in pisca kronike v dru- gem desetletju 15. stoletja, konstanškega meščana Ulricha von Richentala (ok. 1360-1437), so med množico zahodnih knezov in kraljev ali vsaj njihovih odposlancev prišli na koncil tudi grški cesar, kralji, knezi in poslanci »azijskih« (npr. sultan Babilonije - v srednjem veku so bili tako označevani arabski vladarji, tatarski kan itd.) in »afriških« (mislil je na jugovzhodne predele Evrope) kraljev in cesarjev.61 Nad vrati prenočišč so obesili svoje grbe in grbe gospo- dov. V spisku vseh udeležencev je Ulrich naštel na stotine pomembnejših prisotnih oseb, nekatere pa je ilustriral z risbami grbov. Med orientalskimi poslanci je opazil grbe despota Srbije (»Rascie«), Velike in Male Vlaške - vse »pod turško nadoblastjo«. V aulendorfskem rokopisnem kodeksu, kije najstarejši ali vsaj najpopolnejši, napravljen sredi 15. stoletja (po predlogi iz 20. let istega stoletja), je na str. CCCCLXXVII tudi naslednji zapis z grbi: Kaiser von Bulgary (slika grba). Rex Chaldeorum (grb). Der kayser von Bulgari muß noch ainen haben zu vicarien von Ordo und hett under im regem Chaldeorum (dva grba). Rex Scherffen- berg. Rex Britanie. Die sind under kayser soldan (dva grba). Rex de Morocht. Rex Syrie ..." V augsburškem tiskanem izvodu iz leta 1536 so na različnih folijih grbi »kralja Britanije pod sultanom« (fol. LXXXIIV) - kvadriran grb, v 1. in 4. polju je rdeča trilistna krona v zlatem, na fol. XCIXr pa napis Der Durchleuchtig Künig vonn Scherffenberg ist vnder dem Soldan. Po slovensko bi to pomenilo: »presvetli kralj Svibenski je pod sultanovo oblastjo«. Spodaj je upodobljen grb z zlato trilistno krono v modrem, pod krono pa ena poleg druge tri zlate krogle. Na različnih straneh so še drugi grbi z zlatimi kronami: na fol. LXXVIV in LXXVIIIV je švedski grb (tri zlate trilistne krone, 2:1, v modrem), na fol. CLVIIV pa kvadriran grb gospoda Laurentza von Batscach (1. in 4. polje: zlata trilistna krona v modrem). S tem se pojavi vprašanje, ali je bilo povezovanje Svibenskih s kraljem zgolj napaka pri vidni prepoz- navi grba, izvirna špekulacija 15. stoletja in Ulricha von Richentala, ali celo del neke stare psevdotradicije, ki sojo slišali in razširili v Konstanci? Poskusimo interpretirati pojav Ulrichovih omemb in grbov, ne da bi prestopili tanke meje med fantaziranjem in še upravičenimi domnevami. Ulrich je bil očividec bleščečih dogodkov v Konstanci. Zanj je podatke menda zbiralo več oseb. Tudi sam je kot nekak reporter med koncilom hodil od hiše do hiše in si zapisoval, kar je videl in slišal od stalnih in začasnih stanovalcev. Ker pa so se ob prepisovanju njegovih konceptov pisarji izmenjevali z ilustra- torji, je gotovo lahko prišlo do zmešnjave z lističi, zlasti tistimi z grbi. Zaradi hcraldične 39 Schönleben. Gallenbcrg 1680. 3. 7. O Fuggerju: Coreth 1950, 52. 60 Vitezović 1702. si. 29 (str. 65), opis: str. 69 (126); gl. uvod Iva Banaca in str. 19. 61 Gl. L. Hellmuth, Die Assassinenlegendc in der österreichischen Geschichtsdichtung des Mittelalters (öster- reichische Akademie der Wissenschaften. Philosophisch-Historische Klasse, Historische Kommission, Archiv für österreichische Geschichte 134. Wien 1988), 155. 158; Chronik des Constanzer Concils 1483, 203-206. 62 Chronik des Constanzer Concils 1483. 204. ZGODOVINSKI ČASOPIS • S6 • 2002 • 3-4 (126) 303 zmešnjave in želje po čimvečji eksotičnosti seje Ulrich npr. vdajal špekulacijam in opisoval grbe, ki jih na prenočiščih gostov zanesljivo ni bilo; ne gostov ne grbov - npr. biblijskih kraljev; na fol. LXXVIIr je upodobljena celo varianta grba kralja Artusa (zlat križ v mo- drem!).61 Za svibenski grb sta torej možni zlasti dve razlagi. Prva: Ulrich je med švabskimi plemiči v Konstanci navedel tudi nekega Fridrich von Scharpfenberg.M Očitno je šlo za tiste- ga Friderika, ki gaje pozneje omenjal tudi Schönleben (gl. zgoraj), a je v resnici šlo za viteza 2 gradu Schatfenberg v bližini gradu Hohenstaufen v današnji deželi Baden-Württenberg. Morda je prišel celo neki, tedaj že avstrijski Svibcnčan (Schärffenberg), recimo v spremstvu kralja Sigismunda, salzburškega nadškofa, avstrijskega vojvode idr.; manj verjetno pa skupaj z grofom Hermanom II. Celjskim, ki je na otvoritev koncila leta 1414 menda prijahal s kar 300 vitezi. Ulrich je izmed teh izrecno navedel le ok. dvajset oseb.65 Večina spremstev viso- kih gospodov seje zaradi visokih stroškov kmalu vrnila domov, Svibenčan/Scharffenberger pa bi utegnil ostati dlje. Dovolj dolgo, da ga je Ulrich ali njegov pomočnik opazil. Druga hipoteza: poleg drugih je bil na koncilu tudi nek kralj iz jugovzhodne Evrope, ki je tedaj že bila vsaj posredno podložna turškemu sultanu. Imel je podoben znak oz. kvazi grb kot Svi- benski, zato gaje imel Ulrich za Svibenčana. Ob tem kralju bi vsebinsko najprej pomislili na bosenskega kralja oz. njegovega odposlanca, ki je prišel prosit podpore za obrambo pred Turki. Dejansko je skupaj s kraljem Sigismundom in njegovo ženo Barbaro Celjsko prišla tudi hči Stjepana II. Kotromanića Elizabeta küngin von Woßen (vdova po pokojnem ogrskem kralju Ludviku) skupaj z nekaj rojaki. Kot znak visokega položaja so njeni heroldi, ki jih je omenjal Ulrich, nosili njen grb ali vsaj znak s krono - tako, kot sojo imeli Svibenski.66 Tu torej verjetno leži Ulrichovo enačenje Svibenskih s kraljestvom. Toda, kako je Ulrich sploh lahko versodostojno enačil oba »subjekta«? Zdi se, da je Ulrich tako mirno lahko pod Bosno zapisal še Svibenski, ker so bili ti v njegovem času relativno dobro znani celo v Švici, na Švabskem in Bavarskem. Zato je do beraldične zamenjave lahko prišlo tudi, če Svibenčana sploh ni bilo v Konstanci. To potrjuje upodobitev svibenskega grba v znamenitem Ziiriškem zvitku grbov (»Wappcnrolle von Züri- ch«), najstarejšem v originalu ohranjenem tovrstnem heraldičnem viru v srednji Evropi iz ok- let 1335-1345. Kljub temu, daje zvitek verjetno nastal na območju Bodenskega jezera (od tam je največ upodobljenih grbov), vsebuje tudi mnogo grbov dežel, cerkvenih ustanov, mest in plemiških rodbin iz Nemčije in vzhodnoalpskih dežel. Med njimi pa so - pozor! - tudi grbi kraljevin oz. kraljev Maroka, babilonskega »kralja sultana« (kronana glava), Lip- schga (under dem Soldan) in Britanije ali Dersia (trije meči nad hribom).67 Torej takšnih, kot J'h je nekaj desetletij pozneje »videl« Ulrich v bližnji Konstanci. Jih je v resnici že kar v Zuriškcm grbovnem zvitku? Originalni izvod zvitka vsebuje kar 450 grbov in 22 praporov, dve mlajši kopiji pa še 108 grbov, ki so v originalu izgubljeni. Skupaj 558 grbov. Med njimi Je na 102. mestu tudi svibenski grb (Scharpfenberg) (slika 4).68 Očitno je ugled Svibenskih, vsaj posredno pa tudi z njimi povezane (heraldične) zgodbice, sestavljalca zvitka prepričal, da ga je vključil v zbirko, kjer je tudi edini grb s krono kot edinim simbolom. Ilustrator svibenskega grba pravzaprav ni natančno poznal, saj je uporabil napačne barve: modro oz. M Neubecker 1991, 31; Chronik des Constanzer Concils 1483. uvod na str. 1-8. M Chronik des Constanzer Concils 1483. 198. Chronik des Constanzer Concils 1483, 210-210. no i— 67 , , Chronik des Constanzer Concils 1483, 35. 37. 50. 72, 92. 183. Die Wappcnrolle von Zürich. Pergamentstreifen II Vorderseite (intemetna objava). St. 7 (Britania ali Bersia). I (Marrack = Maroko). 15 (Lipschga), 20 (kung Soldan von Babylon). Gl. tudi J. Siebmacher's großes Wappenbu- Bm ° ° Hupp' Beiu"ä8e z"r Geschichte der Heraldik (Neustadt an der Aisch 1972). 10. Wappcnrolle 1996, M. 102. 304 I) KOS i,kh IN Mil skoraj Crao krono in svetlo (belo) polje. Se daleč zunaj Kranjske (njenega deželnega grba meti grbi sosednjih dežel. npr. Koroške. Avstrije, Štajerske Ltd. sploh ni) je bilo ime Sviben- skiho/. Sehart tenbcrških ena redkih kranjskih blagovnih znamk, kije kaj pomenila v viteškem miljeju, verjetno predvsem zaradi aktivne vloge v habsburških idr. vojnah. Mnogi plemići so tudi po /amrtju križarskih državic v 14. stoletju iskali zaslužek in slavo po vsem /nanem sveta; od Skandinavije, Britanskega otočja, do Španije, severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Balkana (Srbija) itd. Peter Suchenwirt je opisal poti več vitezov z druge polovice 14. stoletja. npr. Albrehta Niirenberškega. Iriderika Chrcw/./pccka, Ulrika I. Celjskega, I mlcrika von Locken. Hansa Trauna (slednjega v Zürich!).69 V /uriškem grbovnem zvitku sicer ni grbov gospodov Ptujskih in grofoA Celjskih, tedaj najbolj znanih habsburških najemnikov in knežjih spremljevalcev z območja današnje Slovenije, kar pa ne zanikujc njihove slave. Od nam bližnjih rodbin so v zvitku Upodobljeni grbi Ortcnburžanov (št. 83), Slulvnbcigov (št. ISO) in Wallseejev (št. 49)." Tudi ti verjetno zaradi i/ra/itcjšc vojaške in politične dejavnosti zunaj matičnih dežel. Nekateri Svibcnski in njiho\i sorodniki, ki so se imenovali v 14. sto- letju pogradu Planina (Montprcis). so se od začetka 14. stoletja do60. let 14. stoletja zvečine v službi Habsburžanov izpričano bojevali daleč zunaj Kranjske: Rudolfi, in Hugo I. v Švici, na Bavarskem, Švabskem, sevemi Italiji V letih 1313 1326. Svibensko-Planmski so se / enakim grbom vdinjali Habsbiii/anom v vojnah proti mestu Zürich (!(. švicarski prisežni zvezi, v Furlaniji in v severni Italiji v letih 1351-1355, Ulrik V. in Hertcl leta 1363 na Bavar skem ter Rudolf Svibcnski konec 14. stoletja pod salzburŠkim praporom. Nek Svibcnčan se je utegnil v 14. stoletju skupaj s Švicarji znajti celo v Prusiji. kamor je evropsko plemstvo od 13. stoletja zahajalo vsako leto na romanja oz. udcjsl\o\anj,i \ bojih proti Lilovcem in Pru- ^Tt 4' ' Ä SI. 4. 4. Svibenski grb i ZOriŠkem grbovnem zvitku '/.;. WappenmlU- 1996, St. I"2) "' Peter Suchenwift'l Werke tat dem vier/ehnlen Jahrhunderte. Ein BtytTIf /ur Zeil- und Sitleiijiesihulite (izd A PrimitWT Wien 1827). VII. XIV. XVI. XVII. XVIII iid 7,1 Pctcr Suchenwill je imel /.\ ibrVDBfl Mte/.i tu.li Ulfikl W,illscc|cvskcpi in DJegOVO VOJaiko iulc|M\< »vanje na Zahodu (Suchenwirt. XIII). ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 ' 2002 • 3-4 (126) 305 som na strani Nemškega viteškega reda. Že leta 1254 je odšel v Prusijo npr. goriški grof Majnhard v spremstvu češkega kralja Otokarja. Z njim so odšli mnogi furlanski ministerial) oglejskega patriarha.71 V letih 1371-1372 in leta 1378 pa je bil tam komaj dvajsetletni vojvoda Leopold III., leta 1377 pa tudi njegov brat, 29 letni Albreht III., ki je tam celo prejel viteški udarec. Z njim je prišlo pet grofov in petdeset vitezov, med njimi tudi grof Herman I. Celjski - človek, ki so se ga tam spominjali po gostijah in po tem, da je prav on podelil viteški udarec vojvodi Albrehtu in mnogim drugim plemičem. Hermanov brat Ulrik I. se je od 40. let do smrti leta 1368 bojeval tudi v Bosni in Srbiji proti srbskemu carju, v Bolgariji, v Dalmaciji, na Tirolskem, v Litvi in Prusiji, kjer je prejel viteški udarec. Ni nemogoče, da bi bil v vojvodovem ali grofo- vem spremstvu tudi kateri od Svibenčanov.72 Pripomniti še velja, daje bil v znamenito pesniško antologijo, v Codex Manesse iz začetka 14. stoletja, uvrščen tudi minezenger Svibenski ((Schar- fenberger). Ker je kodeks nastal zahodno od Vzhodnih Alp, je jasno, daje bil rod Svibenskih na Zahodu poznan tudi po tej, recimo ji kulturniški plati. Zato tudi ne preseneča članstvo Evstahija Svibenskega in Bernarda Ptujskega v bratovščini sv. Krištofa na Arlbergu, ki je nastala v drugi Polovici 14. stoletja in bila potrjena leta 1386. V bratovščinski knjigi, bogato ilustrirani z grbi članov, sta upodobljena grba obeh navedenih vitezov (slika 5).71 Ulrich von Richental in njegovi bralci resnične svibenske genealogije niso poznali. Kro- na v grbu pa je UIricha zaradi mnogih gostov iz vzhodne Evrope in (Male) Azije pripeljala do sklepa, da je sicer šlo za Svibcnčana, a obenem tudi za kralja iz dežel, podložnih turškemu sultanu. To v tistem času ni bilo nenavadno razmerje in je bilo bralstvu logično: nenazadnje je bilo dobro obveščenemu zahodnjaku znano, da so celo v Perziji, med Tatari, mongolskimi gospodarji in drugimi muslimani na bližnjem in daljnem vzhodu v 14. in 15. stoletju misijo- narju frančiškani in dominikanci. Iz njihovih vrst je bil tudi nadškof v »Sultaniji« (Soldania; danes Sultaniyya, mesto 200 km zahodno od Teherana), zadnji v letih 1398-1412 Janez (III.), ki je deloval v Timurjevem cesarstvu. Kan Timur je bil v stikih s kastilskim dvorom, »modri« nadškof Janez pa je bil v letih 1402-1405 celo njegov odposlanec pri iskanju protiturških zavezništev na evropskih kraljevskih dvorih (Francija, Italija, Anglija, papeški in cesarski dvor) in kot tak pod imenom presbiter Johannes tudi prišel v Konstanco. Papež mu je zaupal m|sijonarjenje na Kitajskem oz. položaj metropolita vsega vzhoda.74 Termin in ime »Sulta- nija« sta bila za UIricha in sodobnike torej znan sumaren izraz za muslimanske dežele. 7I W. Wiesflecker. Die Regesten der Grafen von Görz und Tirol. Pfalzgrafen in Kirnten, Bd. I: 957-1271 (Pubjikationen des Institut für österreichische Geschichtsforschung, Reihe 4. Abt. I. Wien 1949). 5t. 614. Suchenwirt, IV/30 in 268. XVI/77 sl., XVIII/500 itd. D. Kos. Pamet pod šlemom, zvestoba denarju. Plemiški J^nerizem v luči uradovanja, slu«enja in vojskovanja v poznem srednjem veku. časopis za zgodovino in narodopisje 6 j 6/31 (1995), 223. 226; I. Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja (Ljubljana 1996), 62; W. Paravicini, Die Preussenreisen des europäischen Adels (Beihefte der Francia, 17/1: Sigmaringen 1989), 84-87,148-152; W. Paravi- '">'. Die Preussenreisen des europäischen Adels (Beihefte der Francia, 17/2: Sigmaringen 1995), 128-129. 131, ,34; o Švicarskih, Svabskih in alemanskih najemnikih v habsburških vojnah v 14. stoletju gl. M. Bittmann, Kredi- ^"rtschaft und Finanzierungsmethoden. Studien zu den wirtschaftlichen Verhältnissen des Adels im westlichen »odenseeraum 1300-1500 (Vierteljahrschrift für Sozial- und Wirtschaftsgeschichte, Bh. 99, Stuttgart 1991), 64-83. H. G. Ströhl. Heraldischer Atlas. Eine Sammlung von heraldischen Musterblättem für Künstler. Gewerbetrei- bende, sowie für Freunde der Wappenkunde (Verlag von Julius Hoffmann, Stuttgart 1899). Tafel XXIII; Die Wap- f^nbücher vom Arlberg. Erster Teil: die drei Original-Handschriften von St. Christoph auf dem Arlberg aus den Jahren 1394 bis rund 1430 (izd. O. Hupp v: Die Wappenbücher des deutschen Mittelalters. Bd. I.. Berlin 1937- 39), 54; J. Siebmachcr's großes Wappenbuch, Bd. IV/15. V: G. von Cserghcö, Der Adel von Ungarn sammt den Nebenlandern der St. Stephans-Krone (Nürnberg 1883), 403. F- Reichert, Johannes von Soldania - Ein persischer Erzbischof in österreichischen Handschriften (v: Öster- re'ch im Mittelalter. Bausteine zu einer revidierten Gesamtdarstellung. Studien und Forschungen aus dem Niedcrö- "erreichischen Institut für Landeskunde 26/NÖ Schriften 109 Wissenschaft. St. Polten 1999). 349 sl.; Chronik des »-onstanzer Concils 1483, 203. 306 I) KOS GKH IN Mil Ker je Ulrichovega -kralja Svibenakega« torej Se najlažje iskati v jugovzhodni Bvropi in eksplicitno v Bosni, poskusimo poiskali OSnoVOte pivnic poznejše legende. Najprej problem bolgarskega in bosenskega kraljevskega grba, ki ju je poudarjal Schönlcbcn. Orb kraljev Ine Bolgarije in njenih kraljev je bil v resnici daleč od ra/nih variant s krono v ščitu. Pri Schön- lebnu citirani Mauro Orbini gaje upodobil v leta 1601 izdanem delu »II regno de gli Slavi». Vseboval je v desno vzpenjajočega sc leva. simbol kraljevske o/, knežje moći. Res pa je bila na podobi krona nad levovo glavo. Takšen je še danes bolgarski državni grb. seveda brc/ krone o/., v polpretekli dobi nadomestka v obliki rdeče /ve/de nad Šeitom. /e prej pa je bil Si 5: Reprodukcijo folija z $rbom Evstahija Svibenskega i: knjige bratovščini rv, KHMtofit na Arlbergu (iz Strähl 1899, laf,-1 XXIII) ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 « 2002 ' 3-4 (126) 307 znan tudi v bolj ali manj izmišljenih grbovnih zbirkah t. i. ilirskih grbov, ki so nastale na Balkanu in se nato širile v osrčje cesarstva (slika 6). Npr. v grbovni knjigi Korjenić-Neorić iz Časa po letu 1582, ki jo je dal zaradi želje po argumentiranju svojega porekla pri španskem kralju Filipu II. sestaviti njegov admiral Petar (don Pedro) Ohmučević. Taje pripadal plemičem •z Huma, ki so po letu 1482 pobegnili v Dubrovnik in od tam v Španijo. Tam pa jim kralj ni Priznal plemiškega porekla, saj niso imeli dokazov. Tega jim ni potrdila niti dubrovniška republika. Petar seje pri španskem podkralju v Neaplju nato skliceval na potvorjene dokaze, npr. na izjavo bosenskega škofa, ki je Ohmučeviče imela za najuglednejše plemiče iz Bosne. Petar pa je še pred letom 1594 naročil izdelavo grbovne knjige s svojim in še mnogimi drugi- mi (skupaj 157), v veliki meri izmišljenimi grbi plemenitih rodbin in dežel »ilirskega cesar- stva«. Toda bosenska heraldika je bila v 14. in 15. stoletju še omejena, od druge polovice 15. stoletja pa zaustavljena s turškimi običaji, ki niso bili naklonjeni zahodnjaškim grbom; bol- garska in srbska heraldika pa je bila v srednjem veku povsem odvisna od bizantinskih mode- lov. To je v zbirki vidno npr. pri rabi (bizantinskih) levov kot simbolov (tudi pri domnevnih naslednikih Kotromanovičev: rdeč in okronan vzpenjajoči se lev v zlatem polju s tremi mo- drimi poševnimi prečkami). Sestavljalec originala je zato zapisal, da gre za prepis knjige, ki naj bi jo leta 1340 sestavil herold carja Dušana Stanislav Rubčić. To ni res. Kompilator seje Pri izdelavi v veliki meri, celo pri naslovu, naslonil na zahodne vzorce: na grbovno knjigo Virgila Solisa (Nürnberg 1555), iz katere so grbi Bosne, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Pri- morja. Grbi Ilirije, Bosne in Slavonije pa so prvič upodobljeni že v »Kozmografiji« Sebastia- na Miinstra (prva izdaja: Basel 1544). V 16. in 17. stoletju, ko seje med učenjaki oblikoval t. i- »ilirski« pogled na slovansko integracijo jugovzhodne Evrope (Slovani naj bi izhajali iz Noetovega vnuka Tira), je Ohmučevićeva zbirka, ki se danes zvečine imenuje po družini Korjenić-Neorić, ki je posedovala najstarejši izvod, postala osnova za kopiranje, saj še danes obstaja 16 kopij.75 Orbini je to zbirko poznal in zato v svojem delu ponovil sliko bolgarskega grba. Prav tako je Ohmučevićevo zbirko poznal Pavel Vitezović - začetnik nekakšnega pankroa- ''zma, kije iz nekega prepisa iz leta 1614 nje povzel 56 (predvsem hrvaških) grbov, mdr. tudi bosenskega, bolgarskega, ilirskega in humskega, nekaj pa jih vključil na novo oz. si jih izmi- slil (Mezija, Turčija itd.). Njegovo zbirko so nato ponatiskovali še celo 18. stoletje.76 Mnogo usodnejc za Schönlebnovo tolmačenje svibenskega grba je bilo, da je Orbini na drugcm mestu zapisal še eno legendo, ki je vplivala na povezovanje bosenskih vladarjev s Svibenčani: po smrti bosenskega bana Kulina (1204/1205) je ogrski kralj poslal v Bosno svojega barona Cotmmanno Tedesco. Taje deželo osvojil in za nagrado postal ban Bosne. Ko je eden od Kotromanovih naslednikov, Stjepan, leta 1310 umrl, so ga nasledili sinovi Stjepan N-. Ninoslav in Vladislav. Rodbina se je imenovala Kotromanići.77 Ljudevit Thalloczy je Orbinijevo epizodo o izvoru Kotromanićev prvi analiziral in prišel do zaključka, daje Orbini °z. tisti, ki je bil praoče te legende, vedel le, da so Kotromanići imeli v Bosni dedno oblast in da so bili ogrski fevdalci. Thalloczy je avtorstvo legende o nemškem izvoru Kotromana pri- pisal avtorju dubrovniških analov iz 15. in 16. stoletja, kjer je govor o Cotromano Gotto. Se 75 S. Münster. Cosmography (Basel 1550), 1035-1036 (Bosna); Mauro Orbini. II regno de gli Slavi (In Pesaro ,6rJl. Srbski prevod: Mavro Orbini. Kraljestvo Slovena; prev. Z. Sundrica, Beograd 1968), 398: Grbovnik Korjenić- Neorić iz 1595 (jz(1 , Banac v. Grbovi. Bilježi identiteta, Grafički zavod Hrvatske, Zagreb 1991). uvod Iva Banca "a str. 12-15 in 133, si. 6 (154) - grb Makedonije in 12 (160) - grb Bolgarije; Fojnica Crest-Collection (izd. M. Petrinić el alii: Oslobođenje. Sarajevo 1972), 2, 8; za moderni bolgarski grb gl. Neubecker 1991, 90-96, 99. 7h Vitezović 1702, Bosna - si. 9 (str. 45), opis 62-63 (98-99); Bolgarija - si. 10 (str. 46), opis 63 (99); Ilirik - si. 1 («r. 37), opis 58-59 (122); Hum - si. 16 (str. 52), opis 65 (125). 7Orbini 1601.350-351 (= Orbini 1968. 140-141). 308 D. KOS: GRH IN MIT danes se zgodovinarji razhajajo glede njegovega izvora: po mnenju enih so bili Kotromaniči domačini in v sorodu z najvišjim bosenskim plemstvom že v prvi tretjini 13. stoletja. Ti se razhajajo le v tem, iz katerega domačega roda naj bi izšli: nekateri menijo, da naj bi bil Kotroman dedič banov Kulina in Mateja Ninoslava, drugi, da naj bi bil povezan s hrvaškimi Subici. Drugo mnenje, ki ga je zastopal Vladimir Ćorovič, opozarja na grofa Kotromana {comes Cotromanus), ki je leta 1 63 pričal pri nekem dejanju ogrskega kralja Štefana, in na možni pomen imena Prijczda (prvi zanesljivi Kotromanic), ki naj bi v ljudskem jeziku pome- nilo »prišlek«. To je Corovid podkrepil z navedbo iz »Gesta Hungarorum« avtorja -Simona de Keza, ki jo je napisal v letih 1282-1285. V njej je omenil nekega viteza Gotfrida, ki naj bi odšel leta 1163 po ukazu ogrskega kralja v Bosno in premagal tamkajšnjega vojvoda - mišljen naj bi bil prejšnji ban Boric. Prvi naslednji znani banje bil od leta I 180 Kulin. Ćorovič je menil, daje pri grofu Kotromanu in Gotfridu šlo za pristaša ogrskega kralja, ki sta, tako kot BULGARIA. Erigk in rubeö fulvus mihi fc Leo campo.* Errant Pićfcores, qui ftatuere nigrum. Et proprium fervtfBulga de Humiric nomen, £c peeudum in prxdas ingeniofa feror. Sl. 6: (irb Bolgarije v grbami knjigi Pavla Rillcr-Vhcz.ovira (iz: Vilezovic 1702, si. 10) ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 ' 2002 • 3-4 (126) 309 mnogi drugi, odšla v Bosno in nato tam ostala kot kraljeva izvajalca nove politike.78 Torej bi moral tudi Kulin soditi v rod poznejših Kotromanićev. Vzpon Kotromanićev seje dokazljivo začel s (prišlekom) Prijezdo, ki se je z »zahodnjaškim« osebnim imenom Urbanus dietus Priesda Nicoslavi ducis de Bosna consaguinem omenjal že leta 1233 v neki papeževi listini bosenskim dominikancem glede boja proti bosenskim bogomilom79 (in ne šele v letih 1250- 1287, kot je navajal Ćorović). Prijezdin sin Stjepan I. Kotromanić (t 1305/1315) seje konec stoletja celo poročil z Elizabeto (Jelisaveto), hčerko srbskega kralja Štefana Dragutina, ki je bil zet ogrskega kralja. Stjepan se je nenehno spopadal z drugimi pretendenti za bosensko bansko oblast, tako da je po njegovi smrti sin Stjepan II. z materjo po Orbiniju moral celo zbežati v Dubrovnik. Že leta 1318 pa je bil Stjepan II. ban osrednje Bosne in leta 1322 postal najtesnejši zaveznik ogrskega kralja Karla Roberta v vojni proti Mladenu II. Šubiću in po- zneje proti nelojalnim hrvaškim plemičem. To zavezništvo, podkrepljeno s poroko njegove hčerke Elizabete z novim ogrskim kraljem Ludvikom leta 1353, mu je prinašalo koristi vse do smrti leta 1353. S kraljevo pomočjo mu je, kljub temu, daje bil najbrž pravoslavec in je toleriral bogomile, uspelo preprečiti papeževo namero za križarski pohod v Bosno (1337/ 1338). Že za življenja si je podredil nekatere pomembne domače plemiče, z odprtjem rud- nikov srebra in svinca pa je izboljšal gospodarsko strukturo dežele. Leta 1353 gaje nasledil nečak Stjepan Tvrtko I. (1353-1391), kije zaradi neposlušnosti velikašev v začetku iniciati- vo prepustil ogrskemu kralju. Pozneje je sam uspel Bosno skoraj povsem ločiti od ogrske nadoblasti. saj je bil od let 1377 kralj: kot vnuk Jelisavete (Elizabete) Kotromanić seje imel za dediča nemanjiške kraljevske dinastije in se zato okronal za »kralja Srbov in Bosne«. Vendar pa so se v njegovem času osamosvojile nekatere plemiške rodbine (Hrvatinići, Kosača 'td.), ki so ovirale uspešno vladanje. Po njegovi smrti so po kraljevski časti občasno posegale celo nekatere stranske veje (Dabiša, Stjepan Ostoja, Stjepan Ostojić).80 Kotromanići so bili torej že od konca 13. stoletja, zlasti pa v 14. stoletju uspešni politiki m za povrh še oplemeniteni s kraljevsko krvjo. Kot kraljem podobni so bili, še preden so leta •377 posegli po bosensko kraljevski časti, primeren objekt za špekulacije o tujem izvoru. Orbini je omenil legendo, ker je bila neobičajna in je »pojasnjevala« nekatere dogodke iz bosenske zgodovine po letu 1251. Po Ćoroviću pa je bila legenda znana v Dubrovniku še Pred letom 1432, ko se je s sklicevanjem na leto 1423 omenjala v nekem dokumentu dubrovniške republike. Torej še v času kralja Tvrtka II., neposrednega potomca prvega Ko- tromanića. Koje leta 1463 rod Kotromanićev s kraljem Stjepanom Tomaševićem izumrl, je ostal spomin na Kotromaniće živ med izobraženci v srednji in jugovzhodni Evropi.*1 So v Dubrovniku poznali Ulrichovo kroniko, oz. nasprotno - je dubrovniško izročilo lahko vpli- valo na prepisovalce kronike koncila v Konstanci? In, ali je bilo to sploh pomembno? Očitno je, da so zaradi dejstva, da so imeli zadnji Kotromanići občasno v pečatnikih v grbu že krono, so v 17. stoletju avstrijski zgodovinarji, ne pa tudi dubrovniški, lahko izenačili Svibenske z bosenskimi kralji. K temu pa je Schönleben še dodatno pritaknil podobnost imen Ostri vrh 78 T. Smičiklas, Codex diplomatics regni Croatiac, Dalamtiae et Slavoniae. II (1101-1200) (Zagreb 1904). St 93. V. Ćorović, Pitanje o poreklu Kotromanića. Prilozi za književnost, jezik, istoriju i folklor 6 (1925). 17 si. 79 A. Potthast, Regesta pontificum romanorum indc ab a. post Christum natum MCXCVIII ad a. MCCCIV, Vol. '•(Berolini 1874), St. 9303. 80 F. SiSić. Pregled povijesti hrvatskoga naroda (Zagreb 1962). passim; N. Klaić. Povijest Hrvata u razvijenom srednjem vijeku (Zagreb 1976). 635 si.; J. V. A. Fine, The Ute Medieval Balkans. A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest (Michigan 1990), 275-284. 368 si.. 454 si.; G. čremosnik. Bosanske i humske povelje srednjeg vijeka, II. Glasnik zemaljskog muzeja u Sarajevu n. v. 4-5 (1949-1950). 1 6. L. Thallocy, Istraživanja o postanku bosanske banovine sa naročitim obzirom na povelje körmendskog arkiva. Glasnik zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini 18 (1906). 429-430; Ćorović 1925. 15-16; Orbini 1968. 341. 310 D KOS: GRB IN MIT (Schärffenberg) in Ostrožac, saj je bila ta trdnjava ob Uni (vzhodno od Bihača) v 16. in 17. stoletju dobro znana kranjskemu plemstvu. In svibenska kraljevska bosenska izvorna tradi- cija je bila tako rekoč potrjena. Baročna legenda je torej temeljila na heraldični pomoti Ulricha von Richentala iz 15. stoletja. Enačenje je potrdil še Johann Georg Adam von Hoheneck leta 1733, češ, da naj bi avstrijski poslanec na turškem dvoru, baron Schwarzenhorn, na številnih kapelah in cerkvah v osmanskem cesarstvu videl »svibenski« grb.'2 Baron je zares lahko videl krono, vendar le kot kraljevski simbol že davno izginulih bosenskih kraljev, ni pa bil to grb Svibenskih - kljub morebitni enaki podobi. Končno se o tem lahko prepričamo iz pečatnika bosenskega kralja Tvrtka II., ki je leta 1443 vseboval podobo konjenika. Taje v roki držal ščit z veliko krono. Toda na ščitu na konjevem boku in na praporu je pravi Tvrtkov (kotromanički) grb: (desno)poševna prečka z lilijastimi konicami (t. i. Gleve) (sliki 7 in 8).81 V Tvrtkovem pečatniku je torej krona pomenila kraljevski simbol, in obenem že (ne povsem) ustaljen simbol oz. morda že grb kraljevine Bosne, ne pa rodbinski grb Kotromaniča Tvrtka ali celo svibenski grb. Krona kot grbovna figura namreč vse do propada srednjeveške Bosne še ni bila vedno prisotni heraldični element Kotromaničev: nekateri vladarji so denimo kroni pridajali še po- možne simbole, ali pa grba s krono sploh niso imeli v svojih pečatnikih. Zdi pa se, daje bila namera kralja Tvrtka I., da bi grb nove kraljevine Bosne resnično vseboval (le) krono. Toda konec krščanske Bosne je prišel prekmalu, da bi se novi grb, ki je sam po sebi govoril o »kraljevskosti« nove državne tvorbe, ustalil in postal prepoznaven po Evropi. Zato je Ulrich von Richental tako zlahka zamenjal to bosensko novost z zahodnjaškimi Schärffcnbergi. In zato se je v 16. stoletju tako zlahka pozabilo na nekdanji grb Bosne: v grbovni knjigi Korjenić- Neorić je npr. predstavljen grb kraljevine Bosne, ki vsebuje rdeč srčni ščit, v katerem sta srebrna ležeč polmesec, nad njim pa zvezda; srčni ščit je pripet na stičišče dveh prekrižanih praporov s po eno okronano glavo zamorca na vrhu (sliki 9 in 10).M To je bil izmišljen grb, ki so mu renesančni učenjaki zaradi muslimanstva gospodarjev Bosne prisodili muslimansko figuraliko. To potrjuje še dejstvo, da je imel v istih zbirkah grb »Ilirika« enako podobo kot srčni ščit v bosenskem grbu (slika 11).M Solovjev je sicer menil, daje že v času kralja Tvrtka I. grb obstajal in vseboval v komolcu ukrivljeno desno roko, ki sega od ramena navzdol, z mečem v dlani. V resnici pa je šlo spet za mlajši grb, ki je bil v grbovnih zbirkah Korjenič- Neorič pripisan Primorju, celo pokrajini Rama in Hum, in bil šele kasneje pripisan Bosni."* "Hoheneck 1733,294. 85 Strfthl 1899. Taf. LXIII/4. Konjeniški pečatnik je imel »e vsaj Stjepan II. Kotromanić. za njim pa tudi vsi nasledniki (čremošnik 1949-1950. 112 si.). V 16. stoletju so si predstavljali kotromanički grb tudi povsem drugače. V grbovni knjigi Korjcničev-Neoričev iz leta 1595 vsebuje grb izmišljenih naslednikov »Kotromanovičev« vzpenjajočega se rdečega leva s krono v polju s tremi poSevnimi modrimi prečkami v zlatem. To je izmišljen grb (Korjenič-Neorič, si. 17 (165); podobno v: Fojnica Crest, 12. gl. A. V. Solovjev, Postanak ilirske heraldike i porodica Ohmučcvič. Glasnik skopskog naučnog društva 12 (1933), 113-115). Stari kotromanički grb je v isti zbirki pripisan »Tvrtkovičem« (Korjenič- Neorič, si. 20. 168; Fojnica Crest, 15). Krona, okrašena z lilijami (te so lahko tudi samostojen element), je bila priljub- ljena v omamentaciji pri bosenskih in srbskih kraljih; npr. tudi v ćirilično pisanem rokopisu »Boscnske cerkve«, ki se hrani v knjižnici sv. Marka v Benetkah in se nekaterih drugih evangelijarjih (J. Šidak, Marginalia uz jedan rukopis »Crkve bosanske« u mletačkoj Marciani; v: Studije o »Crkvi bosanskoj« i bogumilstvu, Zagreb 1975, 136-137. Z ilustracijami: J. šidak. Dva priloga o minijaturama u rukopisima »Crkve bosanske«; v: Studije o »Crkvi bosanskoj« i bogumilstvu, Zagreb 1975, 145 si.). Tudi pečatnik kralja Tvrtka I. z listine iz leta 1380 ka«e na aversu po srbski tradiciji kralja na tronu, ki ima na glavi zahodnjaško krono, ne pa bizantinskega venca; na reversu pa je bosenski konjeniški grb s krono in lilijami v konjenikovem ščitu (čremošnik 1949-1950, 125-126). 84 Korjenič-Neorič, si. 8 (156); podobno v: Fojnica Crest, 4. M Korjenič-Neorič, si. 7 (155); podobno v: Fojnica Crest, 3. 86 Solovjev 1933. 113-115. Korjenič-Neorič. si. 15 (163); gl. še uvod, str. 14-15; podobna slika je v: Fojnica Crest. 11; Vitezovič 1702. si. 16 (52). /(K)|M»VISSKI « \S(M'lS- 56- 2002 • I 311 XX K O K U K 9. T V h RT K O "V 1 C H" ) SL 7,- Grb T\nk"vi(rv \ frbovni knjigi Korjenit Veorit (it KorjenU Niorić, s/, 20) ,ilk grb je mnogo pozneje denimo dobilo dalmatinsko mesto Makarska, predvsem zaradi tekdanje podložnosti fevdalcu Hrvoju Vukeieu (slika 12). Thalloczyju je bilo poznano Prcuenhuebeijevo in Ricbenialovo mnenje, manj pa bosen sk-> heraldika. Zato je le opozoril, da krona m bila nikoli element giba rCotromanicev, pač pa Je M|iho\ grt) vseboval srebrno desnopoievno prečko (včasih s tremi kroglami) in s po nemi zlatimi tilijastimi konicami na vsaki sirani prečke.1 Mimogrede takien gib je imela Repub- llk;' Bosna m Hercegovina v letih 1992 1995, nato pa je skupaj s hrvaško Šahovnico šesta vlJal združeni grb ene od dveh bosensko hercegovskih entitet, Federacije BiH. Ker se svi- oensko sorodstvo s Kotromanidi ne more dokazovati s krono \ grbu. pa to Se ne pomeni, da Taksen grhata imela \ pffffwmilrih udi ban Sgepari ll m tin Tvrtko l. poznaje pi unit Katarina KoCromanlđca- C^fokad \M|r Katarina Ceüaka Kotromanidta in njen pečat CeQaki zbornik 1977 1981, Ceye 1981 312 I) KOSi.kH IN Mil SI. H: (irh KotwmanOl« r\ I '"/"" W vrhovni knjigi 11, fojnicc ( rest, si. 12) sorodstvenih Mikov KotromanUta / neko vzhodnoalpsko rodbino že v i v stoletju ni moglo biti. Po obvestilu Anthonyja von Siegcnfclda je Thalloczy mimogrede Opozoril na skoraj identičnost kotromanicevskegagrba z grbom gospodov i/ Rogalca. Medlem ko je Siegenfeld odkrito domneval, daje Šlo pri Rogaških in Kotromanieih za sorodstvo, potrjeno / imenom prvega znanega Rogačana Stelana. je bil Thalloczy pri tem previdnejši. Je pa še sam opozoril na toponim Komm pod »Donatom« (tj. Donaćko goro pri Rogatcu) iz 15. stoletja in na dejstvo, «l.i so bili KottOmaniĆi V 13. in 14. stoletju \ sorodstvu tudi /goriškimi, ortcnburškimi in vovbrškimi grofi, ne le s hnaškimi Babonici. ogrskimi in srbskimi kralji. Čeprav smo že odkrili zvezo med svibenskim grbom, bosenskimi kralji in njihovim gibom lei korenine mitološkega kraljevanja Svibcnskih v Bosni, recimo še nekaj o tem problemu, ki z našo zcionoviN.SKi ČASOPIS • 56 • 2002 • • 313 s/ '' Grb Bosru v grbovni btflgi Korjcnlć-NeorU [izi Korjenk Veorić, ti X) •ispravo mi] ni neposredno povezan. Bkskun nam dopuSča nekaj nadaljnih domnev o pre- pletanju heraldike in tradicije. O Rogaških: prvi zanesljivi Rogačan je bil Stefan, ki Be je omenjal le leta 1195 in 1197 (v zadnjem leta iknpcy z Bertokknn).a Nato o imenu Stefan med Rogaškimi ni več sledi. Rogaški SO bili veja gOflpOtfo Konjiških, de/elnokne/jih (olakarskih) ministerialov. ki so leta I 1 *>2 '^"risiili sprememb., kne/a m od krškega škola dobili v fevd veliko obmejno gospostvo Logatec, ki gaje imel dotlej v fevdu VOJVOCB Otokar. Novi vojvoda Leopold V. (t 1194) '"zidani želel prevzeti fevda, zaloga |e škof podelil Konjiškim. Štefan je bilo /a štajerskega Plemiča in plemiča iz cesarstva V tistem času /elo redko ime. Zvečine so ga nosile osebe. • ' /.'lm I rkmuirnhuch dM HcrzOgUMUM M.-kTin.-trk. 2 Kini/ IN7«>; Bd-3 : OfU 1903; Bd4. Wien 1960- 9'5-i/,| (i Pfencfa> in H Appell: (>(Mc-|eit 1 BSt), D M. 20. 314 D KOS (iKIilNMII •• i m BOSNAE SI. 10: Grb Bosne » fbfnićki grbavni knjigi (iz: Fopxica Crest, \l -h katerih predniki so imeli nek poseben odnos do Ogrske, kjer je bil sveti kralj Štefan glavni svetnik. Pomenljivo je. da je bila /ena prvega Habcnher/ana kol Štajerskega vojvoda Leopol- da v.. Helena, hči ogrskega kralja Oeže (Štefana) II. Tudi njegova sestrična Agnes, bči av- strijskega vojvode Henrika II. Jasomirgotta (I 141-1177) in Leopoldovega predhodnik.! \ Avstriji je bila prvič poročena / ogrskim kraljem Štefanom III. Če so bile sorodstvene vezi med dinastijami vedno five, so se sčasoma stkale ludi med podrejenim plemstvom obeh dežel. Zato obstaja možnost, da so bili Štefanovi predniki neki ogrski plemići, ki so se nekoč v drugi polovici 12. stoletja pove/ali s Konjiškimi. Štetan pa |c ostal na Štajerskem. RogaJki s(> nato od leta 1207 izpričani kot štajerski deželnoknežji ministeriali: Alben seje omenjal v letih 1207-1227 v družbi konjiških sorodnikov in vedno \ Spremstvu štajerskega vojvode. Hans Pirchegger je menil, da je bil šele Albert k konjiškim pri/cnjcm plemič in je /ato s pomočjo/ene prevzel Rogatec in del Konjic. Njegov grb naj bi izpričeval podobnost / grbom Kollnit/o\ s Koroškega. Skup;i) / Jo/elom Mlinarićem je imel Alberta /a sina Ortolfa I. KonjiSkega (ok. 1175-1202). leta 1191 komormka štajerskega vojvode. Ortoll. sin prvega ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 «2002« 3 4(126) 315 ILLYRICUM. Candida, junćh Jovi, ftac campo Luna rubentc: Foreun* & fidei viva figura me*. Candidus eft animus,genius quoq; grandfbus aptus: 5cd varu iummum rtat mihi iorce bonuro. A «* ,f- Ort Ilirika V vrhovni knjizi l'mia Ritter Vučnu Q li:: VUeZ0Vte 1702. si li znanega Konjičana Leopolda L 11164), je imel Se brata Otokarja L (1181-1213» in Leopolda " (1182-1234) icr sestri Kunigundo (poročeno / Gotfridom Mariborako-VUtuškim) in le fteunenovano sestro, poročeno z nekim vitezom iz Zreč. Po Piicheggorju naj hi bil Leopold L Bvaätvu / gospodi i/ Gradca, na kar naj bi kazala njihova osebna Imena. Isti pa je imel °ntenjena Štefana in Bertolda le za gradiščana Konjiških \ Rogatcu« Toda Štefanov odnos *> Alberta ni bi] nujno zgolj služben; morda je bil njegm sorodnik, kar je kazal njegro ugled 'llctl pričami v edinih dveh listinah, kjer se je omenjaL Albertov sin Henrik L seje omenjal od k',;i 1234 do 12^7. Poročen jebiizGizelo, imel hčeri Oertnidoin Prido(1249), sestre Sofijo Poročeno s Richerjetn i/ Jaunegga), Geitrudo (poročeno s Henrikom Viltuškim) in Rihco poročeno / Otom KunSperfikim). Sofija |e leta 1245 ustanovila samostan v Studenkah, ka- ( ' ''fi'v Lun. vi s7. 96, :i ij. 245; u Pirohogaer, t lodMfttra und Add lo Steiermark wahrend dei Mttfdaten • "'»'^Ininnn/urVril.LMjnj-s DOd V^WlMUlgSgetchicfatB d» M.-k-rmark XVI. (ini/ 1958), 237-241; Pir Ser 1962, i w j MbarU, Kartuziji *Ue in /uitlolter (Maribor 1991>. - 316 [) KOS (,Kh IN Mil 1* CHULMIA. [ada gcrit curvum pro Gemmate dextera ferrum: Hine Luna cfl: fidci ceftis 6c inde Venu«, lards arnica Venus, Lunx eft rnutabile numen: Martia gens variis cafibus inde fubeft. cu. SI. 12: Grb Huma i trbovrU knjigi Pavla Ritter-VUezoviCQ Uv Wtzovid 1702, $1. 16) mor so kmalu poslali hčere tudi Svibenćani.'" Henrik I. Rogaški je imel istoimenskega sina (1263-1296). s katerim je veja okoli 1299/1300 po moški sirani izumila.91 Ti RogafikJ nas pravzaprav ne zanimajo, pač pa njihov grb m domnevni sorodnik začetnika linije. Stefan. Paralele Rogaikifi s Kocromaniči so vsaj nominalno in berakttčno pomenljive: »ogrsko« ime štetan-Stjepan je bilo do konca dinastije leta 1463 tipično in obve/no prvo ime Kolroma ničev. Konjički so imeli v grbu (srebrno) desnopoševno prečko (v modrem), medtem koje bil grb Henrika I. Rogaškega tako rekoč enak razvitemu kolromanic'kemu: (srebrna) poševna *>MIX 2.;i 545; MDC4.il 2333 I BSl Z,« 453;UBSl I,It59.86, 100. i BSl k* 4,42,44,99, I4X. I7<>. 243: GZM 1/73. 76. B4, 86, 92, 95. Plrchegger 1958, 242. i 99,180.181,24 I Mlinaric, (iradivo/.i Zgodovino Maribora < I Ki. Maribor 1975- 1984;odriej en OZM)UMUMDC5.K »87;MDC6.ft M Ptrchegger 1958,243;Plrchegger 1962 /(iOlMAINSKI < VSOPlS*56* 2002- I 317 Sl 'i: Pečat Henrika Rogaškega na listini iz leta 1234 (Kammer Landesarchtv Klagenfiat Allgemeine Urkunaenreihe; obj. v: Mix' 2. h. 545; foto: A. (enkrat celo levopoševna) pavka s po tremi lilijami oz. lilijastimi konicami sulice (nem. OJeve) v obeh poljih (slika 13)/'- Boo Lilijo ko! pečatno podobo (ne grb) pa je imel celo Otokar Konjiški \ pečatniku že leta 1206.'" Lilija in prečka sla bili torej značilna elementa RjOgaflcih, konjiSka veja pa je imela pozove k prečko, kar je ustrezalo cdo občasnim upodo- hlK-"n kotroinanicke.ua giba bre/ lilij. Rogaški grb v tej obliki pa ni ustrezal le kotromamčkemu. pač pa je spominjal tudi na grb seoskih kialjev oz. posameznikov i/ kraljevske dinastije. Ob tem velja opozoriti na hipo- le/,). ki hi delno ustrezala anžuvmski oz. bosenski zvezi Štajerski heraldik Joscl Kraßler je Pn omembi svibenskega grba ponudil domnevo, da naj bi trije listi nad kronskim obročem piC(K'n srednjeevropskimi pisci. Slednji pa so poudarjali predvsem »kraljevskost« rodbine, ne pa njenega imena, ter iskali njihov izvor s paralelami pri zunanjih simbolih njim znanega zahod- na plemstva. Za Ulricha so prišli Schärffenbergi-Svibenski s svojo zlato krono v modrem kot nalašč. Morda so celo sami že konec 14. stoletja celo spodbujali govorice o tem. Kotro- manići so bili namreč znani plemstvu iz slovenskih dežel že mnogo pred koncilom v Kon- stanci. S Kotromanići so se npr. povezali grofje Celjski, ki so se sredi 14. stoletja že vpletali v balkansko politiko. Grof Ulrik I. je leta 1354 sodeloval pri napadu ogrsko-hrvaškega kralja Ludvika I. Anžujskega (moža Elizabete Kotromanić) na Zadar, naslednje leto je s kraljem sodeloval v bojih z Benečani v Dalmaciji, leta 1359 in 1365 pa se je bojeval v Srbiji in Bolgariji. Tudi njegov sin Viljem seje z ogrskim kraljem boril proti Turkom v Srbiji. UIrikov bl*at Herman I. pa je balkansko politiko zastavil še bolj odločno, ko seje leta 1361 poročil s Katarino, Elizabctino sestro in hčerko tedanjega bosenskega bana Stjepana II. Kotromanića! Leta 1374 je Katarina od moža celo dobila v zastavo za obljubljena poročna darila gospostvo Krtko, ki je bilo še nekaj desetletij prej v lasti Sv^skih.10' Ker so bili v tem obdobju 104 GZS 5. St. 611. J. Sidak. Bosna i zapadni dualisti u prvoj polovici XIII stoljeća. Zgodovinski časopis 6-7 (1952-1953). 288 si.; Sidak 1975,180 si., se posebej 189-192; M. Lambert. Ketzerei im Mittelalter (Freiburg-Basel- Wlen 1991). 210 sl. 05 Voje 1981.288; Voje 1996,62; I. Voje. Balkanska politika celjskih grofov (v: Zbornik mednarodnega simpozija Celjski grofje, stara tema - nova spoznanja, Celje, 27. - 29. maj 1998, ur. R. Fugger Gcmiadnik. Celje 1999). 103-104. 322 D. KOS: GRB IN MIT Svibenski finančno že odvisni od Celjanov, ni nemogoče, da so nekateri člani z njimi tu pa tam celo odhajali na Balkan in spoznavali prave bosenske kralje, njihov grb in nasprotno. Zaradi kraljevskih simbolov oz. grba (krona) pri širom Evrope znanih bosenskih kraljih so si mlajši pisci torej logično razložili heraldično zmoto Ulricha von Richentala. Seveda so le zahodni pisci, med katerimi je najbolj zablestel Schönleben, za to izrabili Svibenske. Dubrov- niški pisci in heraldiki njihovega grba niso poznali in tega niso storili. Z večjim znanjem so zahodnjaki svibensko heraldiko in genealogijo poskušali umestiti v širšo bosensko in bolgar- sko politiko. Bolgarska zgodba pa je še bolj zapletena kot tista o bosenskem kraljevanju. O Bolgariji recimo Schönleben ni vedel nič več, kot je prebral pri Orbiniju. Bolgarija je bila zato po njegovem leta 1414 del turškega imperija, tistega leta pa so začeli Turki vpadati v Bosno in jo leta 1445 okupirali. Dogodke v Bosni je povzel po Lučičevem delu »O kraljestvu Dalmacije in Hrvaške«.I06 Leta 1408 naj bi prišlo v Bosni do silovitega spora glede kraljevske krone, kar se je po Schönlebnovem (upravičenem) mnenju nasploh dogajalo v vseh volilnih kraljevinah. Tedaj naj bi bil za kralja izvoljen nek Svibenčan, ki je sprejel nadoblast turškega sultana. Po naključju naj bi bile tiste tri krogle Ulricha von Richentala v svibenskem grbu del grbov nekaterih dežel, ki so bile v okviru kraljevine Bolgarije, zato naj bi jih Svibenčan vključil v svoj novi grb. V tem času naj bi si nekateri kranjski Svibenčani uzurpirali krono za grbovno podobo, drugi pa ostali pri treh konicah ali, kot jih Schönlebcn imenuje, pri »hepta- gularnem rezu«. Tako naj bi bilo do Mihaela Svibenskega leta 1446, baje zadnjega s tripira- midnim grbom, nato pa so vsi Svibenski stari grb zamenjali s kronskim.107 Tudi če bi verjeli Schönlebnovi genealogiji Svibenskih za 10. in 11. stoletje, je ta pasus v nasprotju s pojavom krone v svibenskem grbu oz. pečatniku že vsaj leta 1235; prav tako pa nima zveze z Orbi- nijevo legendo o izvoru Kotromaničev. Schönleben tu spet ni imel srečne roke: 1. Ni poznal številnih svibenskih listin z ohranjenimi pečati, pač pa le tiskana historiografska dela. 2. Ni poznal bosenske srednjeveške in novoveške psevdoheraldike. 3. Ker je želel spraviti v kronološki red Ulrichovega »kralja Schärffenberga pod sultanovo oblastjo«, je svibenski prodor v Bosno gladko postavil v začetek 15. stoletja, zato da bi Svibenčan kot bosenski kralj leta 1414 že lahko prišel v Konstanco. Še več, tudi Lučičeva zgodovina kraljevine Dalmacije in Hrvaške na pri Schönlebnu citirani strani 262 ne pozna imena Schärffenbcrg. V resnici je bil v letih 1404-1409 bosenski kralj Kotromanić Tvrtko II. Tvrtković, v letih 1409-1415 pa Stjepan Ostoja, marioneta vojvode Hrvoja Vukčiča in pripadnik stranke kralja Ladislava Neapeljskega. Ostoja je nato postal vazal ogrskega kralja Sigismunda, ki seje želel okronati za bosenskega kralja. Tudi pravni konec tedaj že tributarnega bosenskega kraljestva bi lahko postavili v leto 1463, koje bil ubit kralj Stjepan Tomašević ali celo v leto 1477, koje nomi- nalno kraljevanje končal od ogrskega kralja Matije Korvina postavljeni Nikolaj Iločki. Druga stvar je realna kraljevska oblast, ki sojo Turki zares končali že sredi 15. stoletja. Lučiču pa so bile znane aspiracije grofa Hermana II. Celjskega po bosenski kroni, ki mu jo je leta 1427 obljubil sorodnik kralj Tvrtko II., če bi ostal brez nasledstva. Obljuba je izgubila veljavo najpozneje leta 1435, koje Herman umrl oz. leta 1437, koje umrl njegov zaščitnik cesar Sigismund. Grof Herman ni uspel niti približno udejaniti dedovanja v Bosni. Temu so se uprli velikaši, saj je kralj Tvrtko prelomil bosenski običaj, da dedujejo krono najbljižji moški sorodniki - t.j. oseba izmed Kotromaničev.108 106 Ioanncs Lucius, De regno Dalmatiae et Croatiae libri sex (ed. I. T. Trattner, Vindobonae 1758), lib. V. cap. 5, 255-260. 107 Schönleben. Gallenberg 1680, 7-8. 108 M. Brković, Isprave hrvatskih narodnih vladara i latinske isprave bosansko-humskih vladara i velmo»a (Zavod za povijesne znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Zadru, Djela 10, Zadar-Mostar 1998), 78- 83;Voje 1981. 289-290; Voje 1999, 104-105. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 36«2002 • 3-4 (126) 323 Zanimivo je, daje Schönleben v obsežnem pregledu zgodovine Kranjske do leta 1000 (»Carniolia antiqua et nova«), ki je izšla istega leta kot gallenberška genealogija, pri do- gajanju v letu 936 zapisal, da so bili med tistimi, ki so v vojni med bolgarskim carjem Sime- onom Velikim (ok. 864-927) in Hrvati vdrli v Bolgarijo, tudi Kranjci. Nato naj bi zgradili grad Svibno, pozneje pa so odšli v Bolgarijo, posegli po kraljevski kroni ter spremenili grb.109 Pri tem avtor ni niti namignil, da naj bi se to zgodilo šele leta 1408, kot je zapisal v genealo- giji. Bralec tega dela zato dobi vtis, da naj bi Svibenčan postal kralj kmalu po letu 936 (je Schönleben mislil na čas takoj po smrti carja Simeona leta 927?). Tedaj je bilo bosensko ozemlje (sploh še ne kraljevina) v resnici del hrvaškega kraljestva, sosed konkurenčne kraljevi- ne Bolgarije, nekaj pozneje celo v coni oblasti raškega kneza, nato Samuelovega makedon- skega carstva (do 1014) in končno skupaj z obema kraljestvoma podložno Bizancu."0 Scčišče heraldičnega kroga Krog vzročnosti in posledičnosti legend o svibenskem grbu je sklenjen. Nismo pa uspeli Presekati njegove krožnice in razložiti motiva nastanka grba. Kjerkoli stopimo v zgodbo o Pravi genezi grba, nas iskanje vzrokov pripelje v nasprotno smer. Iz kroga se ne da izstopiti, kar ni posledica izpeljave analize, pač pa odraz nejasnega nastajanja grbov v 12. in 13. sto- riju. Kakor koli, svibenska zlata krona in legende so od vsega začetka pomagale dvigovati ugled Svibcnskih. Morda so bile tudi odraz njihovih skritih ambicij. Vse skupaj je pomenilo ideal visokoleteče osebe. Osebe, ki je grb prevzela, pri čemer pa seveda ni imela v mislih oosenskega kraljestva, ki ga tedaj sploh še ni bilo. Če se že moramo odločiti za konkretno °sebo, kije utemeljila svibenski grb s svojim življenjem in ambicijami, sta morda najprimer- nejša Svibcnčana Henrik II. (omenjan v letih 1227-1242) in njegov istoimeni oče (omenjan v letih 1182-1207). Če pa grb povežemo s križarskimi vojnami in osnovanjem posebne, od Puchsov oz. Prisov neodvisne veje, ostaja kot morebiten utemeljitelj celo najstarejši znani Svibenčan Konrad (omenjan v letih 1169-1175). Njihov življenjski čas je sovpadal z izjem- nim razmahom pečatnikov in grbov ministerialnega plemstva na jugovzhodu rimskega cesar- stva. Konkretnega razloga oz. ikonografski motiv svibenskega grba ne moremo določiti. Je Svibenčanu stopila v glavo udeležba v križarski vojni in srečanje s slikovitim Balkanom ali/ •n Orientom? Je doma pripovedoval »resnične zgodbe«, recimo, daje prišel nekje na vzhodu skoraj do roke neke plemkinje? Začetnik resničnega vzpona rodbine je brez dvoma želel utelešati v viteški ideologiji vrhunske, v praksi pa nedosegljive »kraljevske« vrline ter z grbom nakazati novo rodbinsko strategijo, povezano s čaščenjem dvorskih idealov. Henrik U- in najstarejši sin Henrik III. sta se kljub pripadnosti babenberški ministerialiteti v 30. letih !3. stoletja zaradi tiranije vojvode Friderika skupaj z večino štajerskega in avstrijskega plem- stva obrnila h kralju Frideriku II., doma pa začela iskati stike s spanheimskim dvorom. To Pomeni, da so Svibenski z ideološko premišljenim izborom grba celo lahko poudarili ne le starost in ugled prednikov, pač pa tudi nove politične cilje in ideale rodbine. Res so bili sanjski Svibenski prvo stoletje rodbinske zgodovine takšni: zvesti in stanovitni zaščitnikom knezom in kraljem: morda že grofu Bernardu Spanheimskemu, zanesljivo pa štajerskim Otakarjem in Babcnbcržanom, cesarju Frideriku in kralju Premyslu Otokarju II., salzburškemu J* Schönlebcn, Camiola 1680, 494: citiral je Lučića (Lucius 1666, lib. 11, cap. 2. str. 65). 0 Urkovic" 1998, 61. Simeon je umrl «e leta 927, potem ko je leta 924 zasedel Srbijo. Srbski begunci na ,rvaJkem so nato povzročili dvoletno bolgarsko-hrvaSko vojno, ki jo je končalo Sele posredovanje pape«a Janeza X. * 8es'° »Symcon der Große« avtorja V. Gjuzeleva v: LexM 8, 360-361). 324 D. KOS: GRB IN MIT nadškofu in koroškim vojvodam Spanheimom. Bili so ugledni in premeteni, če že ne razum- ni, uspešni pri večanju premoženja, pogumni ljubitelji viteških vrlin. Le formalne visokosti, ki je pritikala njihovemu grbu, niso nikdar dosegli. To je dejstvo. Ne glede na odlični karierizem v 12. in 13. stoletju so bili Svibenski kmalu »prisiljeni« oblikovati lastno heraldično tradicijo. Konec koncev so morali vedno imeti pri roki odgovor na vprašanje, čemu imajo v grbu kraljevski simbol. To pa seje dalo brez posebenega dokazo- vanja najlažje pojasniti s kraljevskim izvorom ali s posedovanjem neke kraljevske krone v preteklosti. Zaradi nepreverljivosti so Svibenski v 14. in 15. stoletju pristali pri vzhodnjaškem kraljestvu, saj so bile zahodne vladarske hiše genealoško prelahko preverljive. Orientalska moda je bila še posebej priljubljena na viteških turnirjih, kjer so se v poznem srednjem veku širile in spreminjale stare legende in fantazme, torej zgodbe o posameznikih, s katerimi so dodatno popestrili teatraličnost dogodka. Zato ne preseneča zapis opazovalca in kronista koncila v Konstanci (1414/1415), Ulricha von Richentala, koje na prizorišče prijahal neki plemič z zlato krono v modrem ščitu, daje šlo za »Svibenčana« in povrhu tega še za (gledal- cem manj znanega orientalnega) »kralja«. Lažje v nekaj besedah ni bilo mogoče opozoriti na barvitost dogodka in udeležencev. Naključna podobnost med bosenskim in svibenskim gr- bom je že pred koncilom v Konstanci zlahka pojasnjevala ugled Svibenskih, ki je tako zlasti s kroniko Ulricha von Richentala v 15. stoletju in njenimi interpretacijami v 16. stoletju preraščala v bosensko-bolgarsko kraljevsko izročilo. Zaradi podobnosti znakov na pečatih in celo spomenikih bosenskih kraljev s »svibenskim grbom« ter zaradi večstoletnih povezav ogrskega, hrvaškega in bosenskega plemstva z vzhodnoalpskim - še posebej od konca 14. stoletja, koje bila žena grofa Hermana I. Celjskega Katarina Kotromanič, je po Ulrichu von Richentalu in njegovem opisom koncila v Konstanci ter z recipiranjem dubrovniške tradicije o nemškem izvoru Kotromaničev legenda v 17. stoletju dobila sintezo. In njen prerok je bil Schönleben. Zusammenfassung Wappen und Mythos Ein Beispiel pseudoköniglicher Überlieferung über die Herren von Schärflenbcrg (12.-19, Jahrhundert) DuSan Kos Das Wappen war niemals nur ein Erkennungszeichen seines Trägers, sondern auch ein Mittel für seine Standesbestätigung. Der Wappenträger war vor allem seit dem 14. Jahrhundert, als man Adclstitel und Wappen auch mit Kaiserdiplomen zu verleihen begann, darum bemüht, ein derartiges Wappenbild geltend zu machen, das ihn standesmäßig und genealogisch bestätigen bzw. noch mehr hervoheben würde, als ihm seine tatsächliche Herkunft erlaubte. Für die bereits bestehenden Wappen versuchte man Deutungen zu suchen, die Mythen, Traditionen und neue Hypothesen von einer Familie bestätigen bzw. erklären würden. Vor allem in der Barockzeit kam es zu einer Verflechtung von heraldischer Realität und Mythos. Gerade das Wappen stellte oft eine Grundlage für den letzteren dar. Die Krainer Herren von Schärffenbcrg, die im vorliegenden Beitrag als hervorragendes Beispiel für die Diskussion über das adelige Wappen und die Mythologie dienen, war eine der Familien, die bereits im Mittelalter in der Überzeugung einer königlichen Abkunft lebte, was sie durch ihr Wappenbild begründete: einer goldenen Krone im blauen Feld. Außer dem großen Vermögen ermöglichte ihnen die Welt der Mythen, Imaginationen und Illusionen sowie zufälliger Ähnlichkeiten gerade dank des Wappens auch einen imaginären Aufstieg über die Durchschnittsebene. Ein aus dem Mysterium des Schärffenbcrger Wap- pens übernommene Element der Schärffenbcrger Genealogie war auch die Verknüpfung der Schärffen- . ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • 3-4 d 26) 325 berger mit einem bosnischen und bulgarischen Königshaus. Dabei handelte es sich nicht nur um eine falsche Interpretation von Quellen und Tatsachen, sondern auch um die Erweiterung einer älteren Le- gende, die aus dem »königlichen Bild« des Schärffenberger Wappens hervorging. Es waren die genea- •ogischen Studien des 16. und 17. Jahrhunderts, die dem Phantasiebild des Schärffenberger Wappens zugrunde liegen. Der bedeutendste Autor, der die königliche Herkunft der Schärffenberger in seiner 1680 gedruckten Genealogie der Gallenberger »wissenschaftlich begründete«, war der Krainer Histo- riker Johann Ludwig Schönlebcn. Wegen der toponomastischen Ähnlichkeiten bei der Übersetzung des Namens Schärffenberger brachte er die Schärffenberger zunächst in Verbindung mit Schloß Osterbcrg und folglich mit der Familie Gallenberg, dem Besitzer von Osterbcrg. Von den älteren Werken über- nahm er noch die Legende von ihrer Verwandtschaft mit bulgarischen und bosnischen Königen. Dieser Legende bediente sich aber zum ersten Mal bereits Ulrich von Reichental in einer Chronik des Konzils zu Konstanz (1414-1418). Der Mythos war jedoch nicht ganz eine Erfindung von Reichental. Tatsache ist, daß Krone und Legenden über die Herkunft der Schärffenberger von Anfang an dazu beitrugen, daß ihr Ansehen wu- chs. Sie stärkten - so wie die Symbolik der Krone selbst - ihr Selbstbewußtsein. Alles zusammen bildete das Ideal jener Person heraus, die das Wappen übernahm, wobei diese das bosnische Königreich natürlich nicht im Sinne hatte. In Betracht zu ziehen sind wahrscheinlich Heinrich II. von Schärffen- berg (überliefert in den Jahren 1227-1242) oder aber bereits sein gleichnamiger Vater (überliefert in den Jahren 1182-1207). Ihre Namen fallen in eine Zeit, in der Typare und Wappen des ministerialen Adels im Südosten des Römischen Reichs einen außerordentlichen Aufschwung erlebten. Der erste Aufsteiger der Familie versuchte zweifelsohne die vorzüglichsten Ideale der ritterlichen Ideologie, in der Praxis aber unerreichbare »königliche« Tugenden zu verkörpern. Mit dem Wappen wollte er eine neue Familienstrategie der Verehrung höfischer Ideale inaugurieren. Abgesehen vom Karrierismus im •2. und 13. Jahrhundert waren die Schärffenberger bald »gezwungen«, eine eigene heraldische Tradi- tion herauzubildcn. Das ließ sich ohne Beweisführung am leichtesten durch die königliche Abkunft °der den Besitz einer königlichen Krone in der Vergangenheit bewerkstelligen. Wegen der Unmögli- chkeit einer Überprüfung klammerten sich die Schärffenberger an ein östliches Königreich, ließen sich d'e westlichen Herrscherhäuser doch genealogisch zu leicht überprüfen. Wegen der ähnlichen Zeichen auf Siegeln und sogar Denkmälern mittelalterlicher bosnischer Könige mit dem »Schärffenberger Wap- Pcn« und wegen der jahrhundertelangen Verbindungen des ungarischen, kroatischen und bosnischen Adels mit dem Ostalpcnadcl sowie der Übernahme der Raguscr (Dubrovniker) Tradition von der deut- schen Abstammung der bosnischen Könige von der Familie Kotromanić (nach einigen Vermutungen Wegen des gleichen Wappens in Verwandtschaft mit den steirischen Herren aus Rohitsch/Rogatec) erfuhr Schönlebcns Legende aus dem 17. Jahrhundert endlich eine neue Synthese. 326 D. KOS: GRB IN MIT ZBIRKA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA 1. Edvard KardelJ-Spcrans in slovensko zgodovinopisje. 1980, 44 str. - 320 SIT. 2. Franc Šebjanič: Šolnik in domoljub Adam Farkaš (1730-1786). 1982 (ponatis 1999), 28 str. - 320 SIT. 3. Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem. 1987, 136 str. - 960 SIT. 4. Dušan Kos: Bela krajina v poznem srednjem veku. 1987, 76 str. - 600 SIT. 5. Janez Cvirn: Boj za Celje. Politična orientacija celjskega nemštva 1861-1907. 1988, 88 str. - 640 SIT. 6. Predrag Belic: Prva tri desetletja jezuitov in Slovenci (1546-1569). 1989,40 str. - 320 SIT. 7. Marta Verginella: Družina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju. 1990, 36 str. - 280 SIT. 8. Raj ko Bratož: Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja. 1990, 72 str. + pril. - 560 SIT. 9. Petra Svoljšak: Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno. 1991, 56 str. - 400 SIT. 10. Bogo Grafenauer: Oblikovanje severne slovenske narodnostne meje. 1994, 44 str. - 320 SIT. 11. Peter Štih: Goriški grofje ter njihovi ministerial! in militi v Istri in na Kranjskem. 1994, 266 str. + pril. - 2000 SIT. 12. Rajko Bratož: Bitka pri Frigidu v izročilu antičnih in srednjeveških avtorjev. 1994, 48 str. - 400 SIT. 13. Miha Kosi: Templarji na Slovenskem. Prispevek k reševanju nekaterih vprašanj srednjeveške zgodovine Prekmurja, Bele Krajine in Ljubljane. 1995,48 str. - 480 SIT. 14. Marjeta Keršič Svetel: Češko-slovenski stiki med svetovnima vojnama. 1996, 88 str. - 800 SIT. 15. Olga Janša-Zorn: Historično društvo za Kranjsko. 1996, 320 str. - 4000 SIT. 16. Tamara Gricsser Pečar - France Martin Dolinar: Rozmanov proces. 1996, 320 str. - 4000 SIT. 17. Andrej Pleterski: Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov. 1997, 60 str. - 680 SIT. 18. Rajko Bratož: Grška zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literatu- ro. 1997, 268 str.-4000 SIT. 19. Rok Stergar: "Vojski prijazen in zaželen garnizon". Ljubljanski častniki med prelo- mom stoletja in prvo svetovno vojno. 1999, 88 str. - 880 SIT. 20. Peter Rustja: Med Trstom in Dunajem. Ivan Nabergoj v avstrijskem državnem zboru (1873-1897). 1999, 336 str. - 2800 SIT. 21. Herbert Grundmann: Zgodovinopisje v srednjem veku. Zvrsti - obdobja - posebno- sti. Prev. Janez Mlinar. 2000, 84 str. - 1600 SIT. 22. Ivan Vogrič: Slovenski književniki In 1. svetovna vojna. 2001, 45 str. - 880 SIT. 23. Božo Repe: Slovenci v osemdesetih letih, str. 85, 2001, 2000 SIT. 25. Erik Dolhar: Boj za slovenstvo Kanalske doline, 2002, 366 str. - 3600 SIT. Ob nakupu celotne zbirke imajo člani ZZDS 25 % popust, študentje pa 50 % popust. Možnost obročnega odplačevanja. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • 3-4 (126)'327-344 327 Andrej Nared Seznam »deželnih sovražnikov« iz okoli 1440 ali podoba fajde iz prve roke* V Grafenauerjevem zborniku je Božo Otorepec (ponovno) objavil imeniten vir za sloven- sko srednjeveško zgodovino, namreč seznam »deželnih sovražnikov«, ki je nastal v času kulminacije habsburško-celjskega spora sredi 15. stoletja.' Na podlagi tega seznama lahko s Precejšnjo mero gotovosti definiramo pojem »deželni sovražniki«, nadalje spoznamo načine kršitev deželnega mira oziroma tistega dela deželnega prava, ki je določal pravila fajde, srečamo srednjeveške »kriminalce« in njihove žrtve ter se ne nazadnje prepričamo o zmoti tistih, ki dvomijo o privlačnosti srednjeveških dokumentov. Analiza tega seznama je cilj spodnje obravnave. !• Pot do seznama deželnih sovražnikov: rast celjske moči, pokneženje, nastajanje dežele v deželi, fajda do premirja Celjski grofje gotovo predstavljajo eno najbolje poznanih in največkrat obravnavanih 'em slovenske srednjeveške zgodovine.2 Bolj kot celokupna zgodovina Celjanov nas v zvezi 2 našo temo tu zanimajo predvsem politični uspehi zadnjih treh Celjskih grofov, ki so moč ce'jske hiše povečali do take mere, da je postala v prostoru notranjeavstrijskih dežel resen Prispevek predstavlja nekoliko dopolnjeno poglavje >Delelni sovražniki' iz časa habsburSko-celjske fajde iz d'Plomske naloge z naslovom K zgodovini poznosrednjeveškega razbojništva na Slovenskem, ki sem jo pod mentor- stvom izr. prof. dr. Petra Štiha pripravil v Studijskem letu 1997/98. Mentorju se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem ** vsestransko pomoč, prof. dr. Božu Otorepcu pa za Številne koristne nasvete. Božo Otorepec, Seznam »deželnih sovražnikov« na Kranjskem in štajerskem iz okoli 1440. Iz borb med celjskimi grofi in Habsburžani v letih 1436-1443. v: Grafenauerjev zbornik (ured. V. Rajšp et al.), Ljubljana 1996, 33 • ss. Seznam je bil skupaj z listinami grofov Celjskih na podlagi avstrijsko-jugoslovanskega arhivskega sporazuma lz leta '923 Sloveniji leta 1985 (sedma predaja) vmjen iz dunajskega Hišnega, dvornega in državnega arhiva in se P0«1 signaturo AS CE II. 208. s.d. (ad 1441 IX. 4.) hrani v listinski zbirki Arhiva Republike Slovenije. Tu naj navedemo le nekaj del na to temo: Milko Kos. Grofje Celjski, v: isti. Srednjeveška kulturna, družbena '" Politična zgodovina Slovencev (izbrane razprave). Ljubljana 1985. 258ss; isti. Zgodovina Slovencev od naselitve do Petnajstega stoletja. Ljubljana 1955, 306ss; Franjo Baš. Celjski grofi in njihova doba. v: isti. Prispevki k zgodo- *'m severovzhodne Slovenije. Izbrani zgodovinski spisi (Documenta et studia historiae recemioris 8), Maribor 1989, I 3ss 'Ponatis iz Celjskega zbornika I. Celje 1951. 7ss); Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice. I: Od začetka do k 1848, Celje 1971 (posebna izdaja Celjskega zbornika). 136ss; Heinz Dopsch, Die Grafen von Cilli - Ein For- scnungsproblem? Südostdeutsches Archiv 17/18 (1974/75). 9ss; Peter Štih. Celjski grofje, vprašanje njihove dežel- "oknežje oblasti in dežele Celjske, v: Grafenauerjev zbornik. Ljubljana 1996, 227ss; Andreas Gubo. Geschichte der tadt Cilli vom Ursprung bis auf die Gegenwart. Graz 1909, 61ss; Hans Pirchegger. Geschichte der Steiermark II 282-1740). Graz - Wien - Leipzig 1931, zlasti 42ss; Bogo Grafenauer. Zgodovina slovenskega naroda II. Ljublja- na 1965' 394sS: Petcr ^tih ~ Vasko simonili- Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Celovec - Ljubljana 1996, 8ss. Tu moramo seveda omeniti še bogat zbornik mednarodnega simpozija v Celju leta 1998. v katerem je 34 avt°rjev interdisciplinarno in v najrazličnejših kontekstih ponovno osvetlilo Celjske grofe, njihovo delovanje in Pomcn: Celjski grofje, stara tema - nova spoznanja. Zbornik mednarodnega simpozija (ured. R. Fugger Germad- ). Celje 1999. Tu je iskati tudi nadaljnje bibliografske napotke. 328 A. NARED: SEZNAM »DEŽELNIM SOVRAŽNIKOV« IZ OKOLI 1440 ALI PODOBA FAJDE IZ PRVE ROKE konkurent deželnim knezom - Habsburžanom. Sunkovit celjski vzpon in začetek izgrajevanja lastne kneževine sta naletela na odločen odpor Habsburžanov, ki je v nekakšnem suvereno- stnem sporu (1436-1443) kulminiral v obliki fajde med obema dinastijama. Oče odločilnih celjskih uspehov je bil daljnovidni grof Herman II. (1385/1392-1435), njihov boter pa madžarski, češki in nemški kralj ter rimski cesar Sigismund Luksemburški (1387-1437). Taje hotel prek ambicioznih Celjanov spodnesti svoje velike tekmece iz habsburške hiše, ki je bila na prelomu iz 14. v 15. stoletje v globoki notranji krizi (številne hišne pogodbe in iz njih izvirajoče delitve dednih dežel, spori glede varuštva nad mladoletni- mi člani dinastije ipd.). Predvsem naključje v podobi bitke pri Nikopolju septembra 1396, v kateri je Herman rešil Sigismundu življenje,3 in pa nato še poroka Hermanove hčerke Barba- re z madžarskim kraljem sta Celjske grofe najtesneje povezala z Luksemburžani ter jim na široko odprla vrata v svet visoke politike. Herman je prejel številna posestva v Slavoniji in Hrvaškem Zagorju (od tod naslov grofov Zagorskih v njihovi titulaturi), leta 1406 pa je bil imenovan za slavonskega in hrvaško-dalmatinskega bana. S temi pridobitvami v okviru Ogr- ske pa habsburško-celjski odnosi (Celjski grofje so bili od leta 1308 habsburški vazali) še niso bili v nevarnosti.4 Odločilnejši dogodki v tej smeri so se začeli aprila 1415, koje Sigi- smund Hermanu na njegovo prošnjo podelil pravico do krvnega sodstva v Celjski grofiji, ki jo lahko naprej podeljuje svojim sodnikom in uradnikom.' Po prejemu te pravice, ki jim jo je podelil vladar inje bila tako državno neposreden fevd - kot deželnoknežji fevd so sicer imeli Celjski grofje krvno sodstvo že od srede 14. stoletja -, niso imeli glede krvnega sodstva Habsburžani formalno gledano več nobene kompetence v Celjski grofiji, kar pomeni, da so bili poslej Celjani habsburški vazali le še po posesti, ki sojo imeli od njih v fevdu.'' Nadalje so Celjani dedovali za leta 1418/19 izumrlimi Ortenburžani.7 Ortenburška dediščina je pomenila enormno povečanje moči, saj jim je poleg grofije Ortenburg-Strmec in drugih posesti na Koroškem pripadel tudi velik del Kranjske (mdr. Radovljica, Lož, Ribnica, Kočevje); celjska posest seje čez noč povečala skoraj za dvakrat. S tem so se Celjski grofje globoko zajedli v habsburško zemljo, vrh tega pa je bila ortenburška posest od leta 1417 državno neposreden fevd.8 Velika posest, zlasti pa državna neposrednost njihovih fevdov, je povzročila, da so se Celjani že okrog 1420 v veliki meri izločili iz deželne zveze habsburških vojvod in imeli neke vrste eksteritorialen položaj; Celjski grofje se ne pojavljajo več v poklo- nitvenih listinah štajerskega plemstva deželnemu knezu. Decembra 1423 seje vojvoda Ernest odpovedal fevdnemu gospostvu nad Celjskimi grofi, ki so s tem postali »državni veli- kaši«.* 3 O bitki in Hermanovi vlogi kratko spregovori Ignacij Voje, Bitka pri Nikopolju pred 600 leti prelomnica za Celjske grofe, v: Glasnik Slovenske matice XX/I-2 (1996). 26s». 4 Herman II. Celjski je bil okoli leta 1400 deželni glavar na Kranjskem, kot priča seznam kranjskega plemstva. Glej Franz Krones, LandesfUrst. Behörden und Stände des Herzogthums Steier 1283-1411 (Forschungen zur Ver- fassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark IV/I), Graz 1900, 236. Seznam je po Kronesu (str. 235) nastal v letih 1399-1402. ' Arhiv Republike Slovenije. AS 1063. Zbirka listin, listine grofov Celjskih, vrnjene iz dunajskega Hišnega, dvornega in državnega arhiva (HHStA), drugi del (dalje AS CE II), St. 139, 1415. april II.. Konstanca. 6 Štih. Celjski grofje (kot v op. 2), 236s; Štih - Simoniti, Slovenska zgodovina (kot v op. 2). 109. 7 AS CE II. 5t. 147, 1420, februar 29.. Breslau. * Kos. Grofje Celjski (kot v op. 2). 263s; Dopsch, Grafen von Cilli (kot v op. 2), 19, 22; štih. Celjski grofje (kot v op. 2), 238s; Štih - Simoniti. Slovenska zgodovina (kot v op. 2). 103.109; Therese Meyer. Die Grafen von Cilli als Erben der Grafen von Ortenburg. Zur Geschichte Kärntens 1377-1524, v: Celjski grofje, stara tema - nova spo- znanja (kot v op. 2), 85ss. * Dopsch, Grafen von Cilli (kot v op. 2). 22; Štih, Celjski grofje (kot v op. 2), 240s; Štih - Simoniti. Slovenska zgodovina (kot v op. 2), I09s. . ZGODOVINSKI ČASOPIS » 36 • 2002 • 3-4 (126) 329 Tvorec celjske veličine, Herman II., pa ni dočakal krone svojih prizadevanj. Dobro leto po njegovi smrti je namreč Sigismund, tedaj tudi že rimski cesar, v Pragi povzdignil grofa Fride- rika in Ulrika v državna kneza in poknežena grofa ter grofiji Celje in Ortenburg-Strmec v knežja (prapoma) državna fevda, ki ju imajo Celjski skupaj z »ander ire lannd und herschefft« kot svojo kneževino v fevdu od vladarja in države. Privilegij je Celjanom podelil še pravico do lastnega ograjnega sodišča v Celju (ali kje drugje) ter novčni in rudniški regal.10 Najpomembnejša s privilegijem podeljena pravica je bila pravica do ograjnega sodišča, kar je pomenilo, da sodne oblasti nad plemstvom iz celjskih grofij in gospostev ne bo več imel habsburški vojvoda kot deželni knez notranjeavstrijskih dežel, ampak Celjski grof kot novi deželni knez. S tem je bila dana možnost nastanka nove Celjske dežele, saj bi se od starih dežel odcepili tisti teritoriji, katerih plemiči so za svoje sodišče začeli priznavati celjsko ograjno sodišče, kjer se je lahko začelo oblikovati celjsko deželno pravo.'' Medtem ko je Friderik II. Celjski do leta 1436 spadal P°d graško ograjno sodišče, je od pokneženja naprej zase priznaval samo kraljevo sodišče, v zadevah plemstva svojih grofij pa svoje ograjno sodišče.12 V času pokneženja je bil vojvoda Friderik V. na romanju v Palestino. Novo pridobljene Pravice so Celjske postavile ob bok Habsburžanom, poleg tega pa je Sigismund že oktobra '434 Reinprechtu IV. Wallseeju, dediču Devinskih, podelil krvno sodstvo za njegova sodišča v Avstriji, na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in v Istri." S temi Sigismundovimi poteza- mi so bile resno ogrožene vse pridobitve 150-letne habsburške politike na tem prostoru. Precej so se osamosvojili Wallseejevci, predvsem pa so se v celjskih rokah združili veliki deli Štajerske, Koroške in Kranjske, ki so dobili vse pravne podlage za osnovanje lastne kneževi- ne.14 Habsburžani izgubili nad Celjskimi grofi vso oblast. Zaradi vsega povedanega je razum- ljivo, da so »avstrijski knezi postali nejevoljni na Celjske grofe«" in da je Friderik po svoji vrnitvi iz Palestine ostro protestiral proti Sigismundovemu privilegiju. Cesarje 31. maja 1437 v odgovoru od Friderika zahteval, da Celjskim prizna knežji naslov.16 Nepopustljivost obeh strani pa je obetala govorico orožja. Svoje deželnoknežje pravice in interese je Friderik V. po neuspešnem poskusu pri Sigis- mundu skušal doseči v fajdi proti Celjanom, potem ko sta obe strani sklenili zavezniške Pogodbe, Celjani z Goriškimi grofi, Habsburžani s Frankopani. Fajda (sprva med Celjskimi, ki so kot pretendenta za krški škofijski sedež podpirali lavantinskega škofa Lovrenca Lie- chtenbergcrja, in krškim škofom Janezom Schallermannom, katerega je podpiral vojvoda 10 AS CE II. St. 190, 1436, november 30., Praga; objava: Ernst von Schwind - Alphons Dopsch, Ausgewählte Urkunden zur Verfassungsgeschichte der deutsch-österreichischen Erblandc im Mittelalter. Innsbruck 1895. 343ss, ' '• 180; prim, tudi v op. 2 citirano literaturo. Otto Brunner, Land und Herrschaft. Grundfragen der territorialen Verfassungsgeschichte Österreichs im Mit- telalter, Wien '1965. 217: Stih. Celjski grofje (kot v op. 2). 245; Stih - Simoniti, Slovenska zgodovina (kot v op. 2), 12 Prim: Gubo. Geschichte (kot v op. 2), 1 3s; Pirchegger. Geschichte II (kot v op. 2), 51. op. 23; Stih, Celjski grofje (kot v op. 2), 245s. ' Schwind - Dopsch. Ausgewählte Urkunden (kot v op. 10), 336, 5t. 178. Ludmil Hauptmann, Entstehung und Entwicklung Krains. v: Erläuterungen zum Historischen Atlas der öster- reichischen Alpenländcr 1/4. Wien 1929.440; slovenski prevod: isti. Nastanek in razvoj Kranjske (Razprave in eseji *5). Ljubljana 1999, I37s; Sergij Vilfan. Zlata bula Kranjcev. Zbornik znanstvenih razprav (=ZZR) 53 (1993), 223; Ko*. Grofje Celjski (kot v op. 2), 265; Dopsch. Grafen von Cilli (kot v op. 2), 41. Glej tudi karto razdelitve sloven- skih dežel med večje fevdalce sredi 15. stoletja, v: Kos. Zgodovina Slovencev (kot v op. 2), 313. Franz Krones. Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von Cilli. Zweiter Theil: Die Cillier ^ranik. Graz 1883. 83, cap. 15; Kronika grofov Celjskih (Prevedel in z opombami opremil Ludovik M. Golia), Marirf r 1972. 24. Gre za prevod Kroncsove izdaje, ki pa ni najboljši. Stih, Celjski grofje (kot v op. 2), 246s; Dopsch, Grafen von Cilli (kot v op. 2), 25; Gubo, Geschichte (kot v op. >• "3; Orožen. Zgodovina Celja I (kot v op. 2). 224. 330 A. NARED: SEZNAM »DEŽELNIM SOVRAŽNIKOV« IZ OKOU 1440 AU PODOBA FAJDE IZ PRVE ROKE Friderik, in ki seje iz celjsko-krške prelevila v celjsko-habsburško) je izbruhnila leta 1437." V prvi fazi fajde je imela pobudo celjska stran pod poveljstvom češkega najemnika Jana Vitovca. Celjski so porušili ali požgali več krških in vojvodovih gradov, premagali združeno krško-habsburško posadko pri Mokronogu, porušili celo nekaj lastnih gradov," da ne bi v slučaju zavzetja služili sovražniku kot oporišča. Habsburška Stranje uspela zavzeti trg Lož." Do premirja med obema stranema je prišlo po posredovanju ogrske kraljice Elizabete in avstrijskega vojvode Albrehta (VI.) na strani obeh Celjanov ter Friderikom Habsburškim, ki je bil takrat že nemški kralj (izvoljen februarja 1440).20 Premirje naj bi veljalo do prihod- njega Janeza Krstnika (24. junij 1441), vendar je bilo naslednjega leta še dvakrat podaljšano.21 Vsekakor je šlo v drugi fazi fajde, v kateri je na celjski strani sodeloval tudi kraljevi brat Albreht VI.,22 precej bolje Habsburžanom, fajda pa se je končala s kompromisno poravnavo avgusta 1443. Friderik IV. je Celjskima grofoma in njunim dedičem sicer priznal državno- knežji položaj, a to le njim kot osebam, na pa tudi njihovim teritorijem, torej ni priznal ne celjske kneževine ne ograjnega sodišča. Celjski teritoriji so bili znova vključeni v tri no- tranjeavstrijske dežele.23 Habsburžan je tako vendarle uspel. 2. Seznam V času premirja po prvi etapi fajde je nastal seznam »deželnih sovražnikov« na Štajer- skem in Kranjskem, ki je glavni predmet naše obravnave.24 Deželni sovražniki (»lannd vein- 17 Štih. Celjski grofje (kot v op. 2). 247; Dopsch, Grafen von Cilli (kot v op. 2), 25. O času začetka fajde opazimo razhajanja v starejSi literaturi. Po Grafenauerju (Zgodovina II (kot v op. 2), 398) je »značilna fevdalna vojna' potekala med leti 1436-43, po drugi strani jo Krones (Cillier Chronik (kot v op. 15). 213) omeji na 1439-43. Za leto 1437 govori predvsem to, daje cesar Sele konec maja 1437 odgovoril na Fridcrikovo pritožbo, da sta bili 1437 (marca in junija) sklenjeni obe zavezniški pogodbi ter ne nazadnje tudi smrt cesarja Sigismunda (decembra), ki je morda Se lahko brzdal napetosti. Kakorkoli že. v začetku leta 1438 so se med pristaSi obeh strani že odvijale sovražnosti. Prim. HIIStA, Rep. I, 1438, februar 1., Dunajsko Novo mesto; 1438, februar 3., Dunajsko Novo mesto (obe listini v prepisu Boža Otorepca na Zgodovinskem institutu ZRC SAZU); Orožen, Zgodovina Celja I (kot v op. 2), 225; Gubo, Geschichte (kot v op. 2), 116; o poteku fajde sicer izčrpno poroča Celjska kronika (Krones, Cillier Chronik (kot v op. 15), 85ss, cap. 16. 17; Golia. Kronika grofov Celjskih (kot v op. 15), 25ss). 18 Seznam porušenih gradov (tujih in lastnih) glej v: Krones. Cillier Chronik (kot v op. 15), 157, cap. 46, 47; Golia, Kronika grofov Celjskih (kot v op. 15), 64. " Štih. Celjski grofje (kot v op. 2). 247s; Pirchegger, Geschichte II (kot v op. 2), 51 s; Gubo. Geschichte (kot v op. 2), I16s. 20 AS CE II, St. 203, 1440, avgust 23., Haimburg; Joseph Chmel, Materialien zur österreichischen Geschichte. Aus Archiven und Bibliotheken, Bd. 1/2. Heft, Wien 1837 (Unveränderter Nachdruck Graz 1971). 85», St. 1 ; Rege- sten Kaiser Friedrichs III. (1440-1493) nach Archiven und Bibliotheken geordnet. Hrsg. von II. Koller und P.-J. Heinig. Heft 12: Die Urkunden und Briefe des Staatsarchivs in Wien, Abt. Haus-, Hof- und Staatsarchiv: Allgemeine Urkundenreihe, Familienurkunden und Abschriftensammlung (1440-1446), bcarb. von Thomas Willich. Wien - Weimar- Köln 1999, 58s. St. 19. 21 Premirje je bilo prvič podaljšano že 12. marca 1441 in naj bi trajalo do 29. septembra istega leta (prim. AS CE II, St. 205, s.d. [1441, marec 12.1; Willich. Regesten Kaiser Friedrichs III. (kot v op. 20). 79, St. 51). drugič pa 4. septembra, z veljavnostjo do 24. aprila 1442 (AS CE II. St. 204. 1441. september 4., Gradec; Willich, Regesten Kaiser Friedrichs III. (kot v op. 20). 93s. St. 75); prim, tudi: Štih. Celjski grofje (kot v op. 2), 248; Gubo, Geschichte (kot v op. 2), 118. 121s. 22 Zveza je bila sklenjena maja 1442. AS CE II, St. 218, 1442. maj 13., Vorchtensiain. 23 Willich, Regesten Kaiser Friedrichs III. (kot v op. 20), 150ss. St. 162-167. Štih, Celjski grofje (kot v op. 2), 249ss. 24 Original AS CE II, St. 208, s.d. (ad. 1441, IX. 4.); objava: Joseph Chmel, Verzeichniss derjenigen, welche den Landfrieden in Steyermark und Kärnten (sie!) gebrochen haben, v: isti, Materialien 1/2 (kot v op. 20). 67ss; Otore- pec, Seznam (kot v op. 1), 331ss. Pri obravnavi »deželnih sovražnikov« se bomo držali Otorepčevega prepisa in tudi njegovega prevoda ter opomb, ob tem pa opozorili na nekatere napake. . ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 36 • 2002 ' 3-4 (126) 33J de») se prvič omenjajo v listini o sklenitvi premirja avgusta 1440,23 v kateri sta se Celjska (po Elizabeti in Albrehtu) med drugim obvezala, da sovražnikov kralja Friderika in njegovih dežel, ki so ravnali proti njemu in deželnemu pravu ali to še počenjajo, ne bosta vzdrževala in ščitila v svojih gradovih v škodo kralja Friderika, njegovih dežel ter ljudi, dokler traja premir- je.2« Prav tako se je kralj Friderik obvezal glede sovražnikov grofov Celjskih.27 Seznam v obliki papirnega zvezka podolgovatega formata je verjetno nastal kmalu po sklenitvi premir- ja, tj. konec leta 1440 al i pa na začetku naslednjega, domnevamo celo lahko, daje bil nekakšna priloga (listine) prvega podaljšanja premirja (marec 1441). Chmel ga objavlja pod letom 1441, Pirchegger pa ga postavlja že v leto 1438.28 Ohranjeni seznam je delo habsburške strani (pisarja)29 in vsebuje le habsburške sov- ražnike.30 Razumemo ga lahko kot neke vrste obtožnico, lansirano v času premirja, ki je vsebovala tiste ljudi, ki jih Celjski ne smejo več ščititi oziroma na podlagi katere naj bi deželne sovražnike izročili vojvodovim sodiščem." Friderik je deželne sovražnike in kršilce miru tožil pred graškim ograjnim sodiščem, vendar se ti kljub trikratnemu pozivu tam niso Pojavili, nakar je deželni glavar dosodil v korist vojvode.32 To priča za ugotovitev, da celjski Podaniki niso več priznavali ograjnih sodišč notranjeavstrijskih dežel, ampak le celjsko ograjno sodišče.33 25 Glej op. 20. Na tem mestu je treba opozoriti, da je v Chmelovi objavi te listine zaradi površnosti ali tiskarske napake izpadel ravno delček teksta z omembo deželnih sovražnikov. 26 -Item daz auch dieselben von Cili vnsers herren kunig Fridreichs vnd seiner lannd veinde, die wider sein «nad und lanndsrecht gehanndelt nahem oder noch in der zeit der hestallung. sy oder ander tun mochten, in im S'schlozzem nicht enthalten, beschuttn oder Schemen wider den egenanten vnsern herren kunig Fridreichen und seine lannd und lewte dieezeit der bestallung vngeuerlich.. Prim, tudi Otorepec, Seznam (kot v op. 1), 331. Deželni sovražnik(i) (landes veind) se nato v meni znanih virih omenja(jo) že dobro leto kasneje (oktobra ,44D. tudi tokrat pa v zvezi z (očitno nekorektno) fajdo Krištofa Wolfsauerja. Glej Burkhard Seuffert - Gottfriede Kogler (bearb), Die ältesten steirischen Landtagsakten 1396-1519 (Quellen zur Verfassungs- und Verwaltungsge- schichte der Steiermark. Bd. 3). Teil I: 1396-1452, Graz - Wien - München 1953, 79s, St. 26. 27 »Das auch widerumb vnser gnediger herr der kunig der von Cili veinde, die gen in wider lanndsrecht gehan- delt hettn oder noch in der czeit der hestallung, sy oder ander tun mochten in seinen lannden und geslozzern wider '' von Cili auch nicht enthalte, schütz noch beschirme vngeuerlich.' Pirchegger, Geschichte II (kot v op. 2). 52. op. 24. Z letom 1438 ima očitno v mislih dogodke, ki jih seznam P'suje, ne pa samega zapisa oz. nastanka seznama. V tekstu zasledimo, da so hlapci nekega deželnega sovražnika .zajeli in oropali ljudi mnjrra gospoda kralia (Podčrtal A. N.)«. Otorepec, Seznam (kot v op. 1), 332. M V Otorepčevemu prepisu (in prevodu) najdemo na strani 334 tudi sovražnike Celjskih, vendar gre za napako. sPoren tekst se pri Otorepcu glasi: »Item was der sind die an Visel schuld haben, die sind dem von Cili wol yeindt als 'omkixeindl wann er die sein umb dieselben Sachen ze veld vor Visel und Kuenigsperg hat gehabt.. To prevaja: ,VH ki so krivi za Bizeljsko, so sovražniki Celjskih in s tem deielni sovražniki, ker je imel svoje (ljudi) zaradi iste stvari na bojiSču pred Bizeljskim in KunSperkom.. Čudno je. da so bili Ü »sovražniki Celjskih« pravzaprav celjski vazali (glej tudi str. 333) in da so zasedli kriki (=Celjanom sovražni) grad Bizeljsko. Zadrego razreši vpogled v 0n8'nal (fol. 2v) in Chmelov prepis (str. 68), kjer je namesto »veindt. beseda »kündt. in se tekst glasi: »hem was der ""d die an Visel schuld haben, die sind dem von Cili wrl l"w> nU l•ndesveindl. wann er die sein umb dieselben sachen ze veld vor Visel und Künigsperg hat gehabt.. Sledi: -Vi«, ki so krivi za Bizeljsko. so Celjanu (grofu) dühm f*aaLkßl.defrlni m-m'niH ker je imel svoje (ljudi) zaradi iste stvari na bojiiču pred Bizeljskim in Kuniperkom..O praznikih Celjskih torej v seznamu ne more biti govora. Otorepčev prepis je potrebno korigirati še na stran. 338, kJer Pod št. 22 beremo: »Und die schuld daran haben ft. Reinen ,e CM in und aus und werden gefurdert.. (»Krivi s° Reitti v Celju, ki jih je treba izročiti..) Prav: »Und die schuld daran haben dir rrittn IS Cili in Und aus (vse Portal A. N.) und werden gefurdert.. (»Krivi so tisti (deželni sovražniki], ki jezdijo v Celju notri in ven (se tam vzdržujejo] in jih je treba izročiti..). Prim. Chmel. Verzeichniss (kot v op. 24). 69; Otorepec. Seznam (kot v op. 1), J35-St. 10, 12. 31 Zato »jih je treba izročiti.; prim. op. 30. " Pirchegger. Geschichte II (kot v op. 2), 52. Prim, tudi v op. 17 citirani listini. Prim. Stih, Celjski grofje (kot v op. 2), 245s. 332 A. NARED: SEZNAM »DEŽELNIH SOVRAŽNIKOV« IZ OKOLI 1440 AU PODOBA FAJDE IZ PRVE ROKE Naš seznam dobro ilustrira ljudi in dobo, v kateri je nastal, zlasti pa je enkraten vir za ilustracijo dogajanj v fajdi, saj podaja podobo vsakdana v njem naštetih oseb in krajev v času »privatne vojne«. Morda so tudi Celjski izdelali svoj seznam deželnih sovražnikov, vendar v njem ta podoba ne bi bila bistveno drugačna. 3. Pojem »deželni sovražniki« Za razumevanje pojma »deželni sovražniki« je potrebno najprej spregovoriti o (viteški) fajdi, instituciji, ki je bila bistveni element srednjeveške pravne ureditve in brez katere težko razumemo notranji kontekst politike in države, moči (sile) in prava v srednjem veku.34 Modema država ponuja državljanu dovolj možnosti, da po pravni poti doseže pravico oziroma poravnavo škode, ki mu je bila prizadejana. V ta namen obstajajo izoblikovane sod- ne poti in organi kazenske izvršbe. Modema država, ki ima monopol nad uporabo sile, prepo- veduje iskanje pravice na lastno pest (samopomoč), kar jo po Brunncrjevem mnenju najbolj loči od srednjeveške. Družba pa, ki svojim članom ni mogla zagotoviti ustreznega pravnega varstva in preganjanja zločina, bodisi zaradi pomanjkljivega upravnega aparata ali pa po- manjkanja ustreznih prisilnih sredstev, je morala prizadetemu dati možnost samopomoči, s katero sta bila ponovno vzpostavljena red in mir.35 Fajda je subsidiamo pravno sredstvo, sicer nasilno, a častno poravnavanje sporov po določenih pravilih, uporabljeno zaradi nezmožnosti mirne, se pravi sodne poravnave;16 je zasebna vojna po predpisih. Srednjeveška fajda v širšem pomenu se cepi na krvno maščevanje (Blutrache, navadno zaradi uboja) in viteško fajdo, »odpoved« (Absage), t.j. fajdo v ožjem pomenu bese- de.37 Slednjo so lahko vodili le »viteško zmožni« (plemstvo), ki so bili polno sposobni vojaške službe. Pravica do fajde ni pripadala klerikom, ženskam, otrokom in Judom. Pravico do fajde določata deželno pravo in deželni mir, zato lahko govorimo le o pravici do fajde znotraj posa- mezne dežele.38 Vzroki za splošno razširjenost fajde ležijo v fevdalizaciji in razdrobljenosti sodne organizacije, ki sta onemogočali učinkovito preganjanje zločinov, ki so bili spričo dej- stva, daje bil dobršen del prebivalstva oborožen, v časih stalnih sporov med plemstvom vsakdanji pojav. Viteška fajda pa ni bila samo protiudarec zaradi zločina prizadete strani, temveč je služila tudi uveljavitvi privatnih zahtevkov in pravic.39 Fajda je sčasoma dobila določena pravila, ki so koreninila predvsem v določilih božjega in deželnega miru. »Deželni mir« najprej pomeni stanje miru v smislu mirnega sožitja prebivalstva, v ožjem smislu pa se ta pojem uporablja za skupino pravnih norm, ki hočejo tako stanje vzpostaviti in utrditi (zakoni o deželnem miru).40 Predhodnik deželnega miru je bil božji mir (pax Dei, treuga Dei), ki ga je pod vplivom clunyjskega gibanja zahtevala Cerkev in je predvideval posebno zaščito šibkejših skupin prebivalstva (homines minus potentes), zlasti klerikov, žensk in kmetov v času cerkvenih praznikov. 34 Drunner, Land (kot v op. II), I06ss. Brunncrjevo delo (str. 1-110) je brez dvoma poglavitno za poznavanje fajde. Pri nas o fajdi 5e največ Dušan Kos, Imago iustitiae. Historični sprehod skozi preiskovanje, sojenje in pravo pri plemstvu v poznem srednjem veku (Zbirka ZRC 3), Ljubljana 1994, 1 lOss; jedrnat pregled ponuja tudi E. Kauf- mann, Fehde, v: Handwörterbuch zur deutschen Rechtsgeschichte (*HRG) I (1971). 1083ss. 35 Brunner, Land (kot v op. II), 108, 238; Kaufmann, Fehde (kot v op. 34), 1083s. 36 Kos. Imago iustitiae (kot v op. 34), 110. 37 Brunner, Land (kot v op. II), 19. 38 Prav tam, 50s. 39 Hermann Conrad, Deutsche Rechtsgeschichte, Bd. I: Frühzeit und Mittelalter, Karlsruhe 2I962. 435. 40 E. Kaufmann, Landfrieden I, v: HRG II (1978), 1451. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 ' 2002 « 3-4 (126) 333 Deželni mir (pax terrae, pax generalis, od 13. stoletja tudi že lantfride)')t prevzel in razširil naloge, ki si jih je zadal božji mir.41 Deželni mir je bil namenjen predvsem boju za zatrtje ali pa vsaj omejitev viteških fajd ter zatrtju ropa in drugih zločinov, ki pomenijo kršitev javne varno- sti. Prvi deželni miri (zakoni) so s konca 11. stoletja, različni mirovni redi pa nato sledijo vse do konca 15. stoletja in se delijo na deželne mire za celotno cesarstvo in take za posamezna ozem- lja, pri čemer so prvi pogosti predvsem v 12. in 13. stoletju. Praviloma je bil deželni mir sprejet za določen čas, nekateri pa naj bi veljali »für alle Zeiten«.*1 Po vzoru božjega miru so bile zaščitene določene skupine oseb in lokacije (kleriki, vdove, sirote, kmetje, potujoči trgovci, romarji, potujoči artisti in Judje; ceste, cerkvena poslopja, mlini, vasi...), prepovedana so bila nasilna dejanja v določenih obdobjih (prazniki ter dnevi od četrtka do nedelje).43 Ker je bila prepoved fajde v času razcveta viteštva praktično neizvedljiva, jo je večina deželnih roirov le omejevala. Sodobniki so ostro ločevali zakonito in nezakonito fajdo. Prvi pogoj zako- nitosti fajde je bil resen vzrok oziroma povod. Fajda je bila vendarle boj za pravico, za povrni- tev prizadejane škode in če je vzrok manjkal, je šlo za nezakonito, zlonamerno fajdo, za rop oziroma »iniustum bellum«.** Drugi pogoj je bila (od mainškega deželnega miru leta 1235 dalje) predhodna tožba na sodišču; šele če je bila ta neuspešna, je lahko prizadeti začel fajdo, ki Je s tem postala subsidiamo pravno sredstvo.4' Tretji pogoj zakonitosti fajde je bila predhodna napoved (naznanitev) sovražnosti, t.i. odpoved (dijjidatio. Absage), ki je razveljavila vse prav- nc odnose in odnose lojalnosti. Odpoved se izvrši ustno preko slov, običajneje pa z odpovedno listino. V njej napovedovalec vsaj tri dni pred začetkom sovražnosti sporoči svojemu nasprot- niku, da se mu je zgodila krivica in daje zato postal njegov »sovražnik«, da pa želi z odpovedjo ohraniti čast in se oprati očitkov, da je navaden ropar in nasilnik.46 Glavni vodja fajde (»odpovedani«) je nato zbral okrog sebe »pomagače«, ki so bili lahko "jegovi prijatelji, sorodniki, vazali, predvsem pa najemniki. Tudi pomagači so se morali »odpovedati«, napovedati svojo udeležbo v fajdi.47 Načini iskanja pravice (=sredstva) v fajdi so bila različna: od »poštenega uboja« do ropa in požiga, pustošenja, ujetništva in odkupo- VanJa, kraje pridelkov in živine. Poglavitno sredstvo fajde je bilo »Schaden trachten«, ro- Panje in pustošenje, »Raub und Brand«; nasprotnika skratka čimbolj izčrpati.4« Pogosto seje 4I Rudolf His, Das Strafrecht des deutschen Mittelalters. I: Die Verbrechen und ihre Folgen im allgemein, ^'Pzig 1920, 6ss; Kaufmann, Landfrieden I (kot v op. 40), 1451s. 4J His. Strafrecht I (kot v op. 41), 12s. Brunner, Land (kot v op. 11), 98s; za posebne mire (Sonderfrieden) za osebe, kraje in stvari glej His. Strafre- *' I (kot v op. 41), 2l5ss. Švabsko zrcalo pozna posebno zaščito (pacifikacijo) za klerike, device, vdove, sirote, 8°vce in jU(je ter cerkvena poslopja, vasi, plug, mlin, kraljeve poli po vodi in kopnem. »« sira vier tag in der u'!chen di s'"t hoher dame ander tag. daz ist der tonerstag vreitag samztag svntag.* Schwabenspiegel, Kurzform '••Fassung Kt. (traeuvit K. A. Eckhardt) (Bibliotheca rerum historicarum. Land- und Lehnrechtsbücher 5), Aalen ( y72- 216, § 278. V teh dneh je zapovedan mir za vse ljudi, z izjemo tistih, ki zagrešijo kak zločin; njim se lahko sodi 1 ^» Geschichte und Topographie (=AVGT) 49. Klagenfurt 1956, 18s; Otorepcc. Seznam (kot v op. 1). 341. op. 111. 81 Prim. Otorepec. Seznam (kot v op. I). 334. op. 25 (Kozjakar); 334s. op. 32 (Schrabas); 336. op. 48 (Ekken- stainer). Vilfan, Zlata bula Kranjcev (kot v op. 14), 223. Prim. Štih. Celjski grofje (kot v op. 2), 249ss Otorepcc, Seznam (kot v op. I), 340, op. 106 (Snežniška); 342. op. 122 (Jamski). 340 A. NARF.D: SEZNAM »DEŽELNIH SOVRAŽNIKOV« IZ OKOLI 1440 AU PODOBA FAJDE IZ PRVE ROKE deželnemu pravu, vendar se je temu našemu gospodu odpovedal in je druge razbojniško napadal«.*1 Bil je torej pristaš Habsburžanov, ki je prestopil na celjsko stran. Med kršilci deželnega prava so bili tudi delivci pravice, na primer Jeronime Voytlannder, ki se 1438-39 omenja kot sodnik v Šoštanju. Imel je več celjskih fevdov.88 Celjski mestni sodnik Henrik Erlawer je obveščal deželne sovražnike in je hotel skupaj z Gašparjem Pirsom zasesti Rabensperg.89 Nadalje sta se med deželnimi sovražniki znašla dva meščana iz celjskega Loža, neimenovani tržani Radeč, Primož iz Laškega, birič Tomaž in pisar Jurij.90 Nekaj deželnih sovražnikov je bilo iz najemniških vrst. Med najemnike lahko štejemo »strel- ce« (schuecz) Štefla, Hansa in Lenarta,9' prav tako Sniterspuhlerja in Martina Gestaderja (»go- spoda iz Bavarske«), ki sta s svojo družbo deželna sovražnika. Njuna »družba« (geselschaft) bi utegnila pomeniti skupino najemnikov. Med najemniki so bili pogosti češki poveljniki in vojaki.92 Tomaž in Gašpar Čeh (Pehaym) bi po »priimku« sodeč lahko prišla s Češke.93 Za konec tega poglavja se vprašajmo o uspehu seznama kot nekakšne obtožnice. Seznam le enkrat govori o kazni obešanja za nekaj hlapcev, Lovrenca Pirša pa je na Koroškem dole- telo izobčenje.94 Sicer pa sojo deželni sovražniki očitno poceni odnesli, saj se mnogi omenjajo v kasnejših virih. In če so jim zločine spregledali Habsburžani sami (glej zgoraj), zakaj bi jih kaznovali Celjani? 6. Žrtve Med žrtvami deželnih sovražnikov srečamo ljudi različnih stanov, od plemičev do meščanov, pa tudi visoke cerkvene dostojanstvenike. Henrik Apfalter je bil v Celju umorjen in njegovo truplo oropano. Bilje član znane kranjske plemiške rodbine Apfalterjev, ki so bili vazali Habsburžanov in »sovražniki grofov Celjskih«, kot jih 1439 označuje Friderik II. Celjski. Henrik se omenja v ustanovnih pismih šentjakobske cerkve v Ljubljani in Gornjega Grada, 1436 kot dobrotnik Stične, 1429 pa kot poveljnik v Kostanjevici. Aprila 1437 je bil že pokoj- ni.9' Henrikov brat Jurij je bil 1439-40 habsburški glavar v Kostanjevici. Tožil je Celjske, ker so njihovi ljudje umorili njegovega brata, kije bil na »službeni poti«, Celjski pa so nato ščitili morilce. S tem si je prislužil oznako »sovražnik Celjskih«!"' Jošt Soteski se v seznamu pojavi dvakrat; prvič so ga ujeli in izsiljevali, drugič pa oropali.97 Soteski (Helfenbcrger) je po Celjski kroniki leta 1425 na celjskem gradu stražil Friderika Celjskega.9" Zaradi zaslug in zvestobe 87 Prav tam. 337. 88 Prav tam. 336s, op. 56. 89 Prav tam. 337. op. 66. 90 Prav tam. 336, 340. 91 Prav tam. 333. 338s. 92 Kos, Zgodovina Slovencev (kot v op. 2), 320; Vaško Simoniti. VojaJka organizacija na Slovenskem v 16. sto- letju, Ljubljana 1991, 117. 93 Otorepec, Seznam (kot v op. I), 333, 336. 94 Prav tam, 332s. 95 Prav tam, 332, op. 3; 338, op. 77; Majda Smole, Kranjska plemiška družina Apfaltrerjev. Kronika 18/1(1970), 24. 96 Otorepec, Seznam (kot v op. 1). op. 3. 77; Gubo, Geschichte (kot v op. 2), 114. 97 Otorepec, Seznam (kot v op. 1), 335. 338 (manjka del prevoda). 98 Krones. Cillier Chronik (kot v op. 15). 79, cap. 11: »Darnach wardt er [Friderik] aber gefürt gen Cilli in die burgk und einen ritler, genandi Jobst vorm flelffenberg zu behüelen empfohlen.*; prim, tudi 85s, cap. 16; Golia. Kronika grofov Celjskih (kot v op. 15), 19, 25. Otorepec (Seznam (kot v op. 1), 335, op. 41) pomotoma navaja, da je Jost stražil Veroniko DeseniSko. Menda pa je bil Jo.st eden izmed vitezov, ki sta Veroniko utopila. Glej: Gubo, Geschichte (kot v op. 2), 100; Orožen, Zgodovina Celja I (kot v op. 2), 158. /,(H)IX)VINSKI ČASOPIS* * ' -»(126) 341 ' (>4a£* •*»»»>»«»» , (W* ****** / .A, fc&^y««^. 9r- -T-» Ä *-9 £—T- S*^~i*.'w^ C >- **<* **« fc Seznam ,/,•-,/„,/> wvroWAov fj.rf /w -//A 0rf#nd: A/*/v Republiki Slovenije, Zbirka '""•" Cl Us, 208 f°L2v,3. 342 A. NARED; SEZNAM »DEŽELNIH SOVRAŽNIKOV« IZ OKOLI 1440 ALI PODOBA FAJDE IZ PRVE ROKE Celjskim je leta 1436 dobil soteski grad in posest, ki je spadala zraven,99 ker pa se je v fajdi postavil na habsburško stran, je njegov grad zavzel in razrušil celjski vojskovodja Vitovec.100 Jošt Soteski je nato 1446 izpričan kot štajerski podmaršal.101 Martinu Črnomaljskemu, ki je bil v letih 1432-39 kranjski deželni vicedom, 1440 oskrbnik na gradu v Svibnem in 1442 kranjski deželni upravitelj, je Gašpar Pirš napadel urbarsko posest.102 Žrtev razbojniškega napada in (cestnega) ropa je bil krški škof Janez Schallermann,103 enkrat skupaj s Soteškim. Napad na krškega škofa ne čudi, saj so bili Celjski z njim v fajdi in je bil pač njihov sovražnik. Enako si lahko razlagamo početje Hansa Schrampfa, ki je opatu iz Šentpavla na Koroškem, Janezu Poschenbenterju, »na javni cesti odvzel na dveh poteh dva soda vina in konja; konja je oddal v Celje«."* Anali samostana v Šentpavlu nizajo fajde med samostanom (na njegovi strani je bil habsburški deželni knez) in Celjskimi ter njihovimi podaniki skozi celo prvo polovico 15. stoletja. Maja 1439 so celjske čete požgale trg Šentpa- vel, famo cerkev in okoliška posestva.105 Kot žrtev (verjetno ropa) se pojavi tudi tržaški škof.106 Prebivalec Slovenj Gradca je bil ujet in izsiljevan, meščan(?) Krištof iz Kranja je bil na cesti ob konja, žid(?) Heniken s Ptuja pa ob petsto zlatnikov. Nikolaj Jamski je ujel dva hlapca, Wolfganga in pisarja Lenarta, ter enega ubil.107 Žrtve niso vedno znane po imenu, ampak so deželni sovražniki oropali tudi »ljudi mojega gospoda kralja«, zajeti so bili »ljudje na Kumu« in pri tem oropani, proti deželnemu pravu seje roparsko napadalo »delelane«, itd. 7. »Oporišča« deželnih sovražnikov Za konec naših srečanj z deželnimi sovražniki spoznajmo še njihova »oporišča«, t.j. gra- dove, na katerih so se vzdrževali oziroma se vanje umaknili po opravljeni akciji. Celjani svojih gradov108 navadno niso podeljevali v fevd, ampak so bili njihovi gradovi v pretežni meri sedeži upravnikov posestev, oskrbnikov in kastelanov, ki so jih za Celjske uradniško upravljali.109 Oskrbnik celjskega gradu je bil »uslužbenec« Celjskih grofov. Za svojo službo je prejemal plačilo, moral pa seje držati navodil svojih »delodajalcev«, sicer je bil lahko kaj hitro odslovljen. Dolžnosti celjskih fevdnikov nam na primeru Krištofa Horenpckcha in njego- vega sina Lenarta lepo ilustrira celjska fevdna knjiga. Leta 1436 jima je Friderik II. potrdil fevd za grad Hohenwart na Koroškem z vsemi pritiklinami, posestvi in dohodki, ob tem pa jima je naložil tudi obveznosti: »Ako hi mi [Celjani] imeli vojno, mora biti trdnjava Hohenwart 99 Otorepec, Seznam (kot v op. 1), 335, op. 41; Orožen, Zgodovina Celja I (kot v op. 2), 165. ,0° Krones, Cillier Chronik (kot v op. 15), 85». cap. 16; Orožen, Zgodovina Celja I (kot v op. 2), 257»; Kos, Med gradom in mestom (kot v op. 81), 71. 101 Han» Pirchegger, Landesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters (Forschungen zur Verfassungs- und Verwaltungsgeshichte der Steiermark 16), 3. Teil, Graz 1958, 87, op. 115. 102 Otorepec, Seznam (kot v op. 1), 333, op. 13. m Prav tam. 333, 338s. 104 Prav tam, 341. 105 Franz Krones, Die zeitgenössischen Quellen zur Geschichte der Grafen von Cilli, mit Einschluß der sogen- nanten »Cillier Chronik« (1341-1456), BKStGQ 8 (1871), 71; Vlado Habjan, Celjsko-avstrijska vojna od leta 1438 do 1443 ali vojna za Ljubljano in Istro. Kronika 19/3 (1971), 142. 106 Otorepec, Seznam (kot v op. I), 340: »Zaradi trtaškega Škofa so krivi», nato pa so krivci poimensko našteti. 107 Prav tam, 338ss. 108 Majda Smole, GraSčine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, 595; Hans Pirchegger, Die Grafen von Cilli, ihre Grafschaft und ihre untersteirischen Herrschaften, Ostdeutsche Wissenschaft (Jahrbuch des ostdeutschen Kulturrates, Bd. 2), München 1956, 157ss; Krones, Cillier Chronik (kot v op. 15), 155$, cap. 44. 109 Bas, Celjski grofi (kot v op. 2), 327; Orožen, Zgodovina Celja I (kot v op. 2), 256s. ZGODOVINSKI ČASOPIS «56«2002«3-4 (i 26) 343 odprta nam in našim dedičem noč in dan, mi lahko pridemo noter in gremo ven, lahko se v "jej zadrlujemo tolikokrat in tako dolgo, kakor bi bilo potreba, vendar njima in njihovim dedičem ne smemo napraviti znatnejše škode. Naša in naših dedičev naklonjenost in volja 'udi zahtevata, da iz navedene trdnjave [prejemnika fevda] ne delata škode ne naseljenim ne Po cesti potujočim ljudem (...) Razen v zapuščinskih zadevah, ki se tičejo dedičev, lahko po potrebi nastopita proti svojim sovražnikom in jih napadeta. Ako bi se pripetila kaka nesreča aH neprijetnost nam in našim dedičem, našim služabnikom ali podložnikom, morata nastopi- ti tako, kakor zahtevamo mi in naši dediči.«m Po fevdnem pravu je bil torej vazal oziroma »uslužbenec« (kaštelan, oskrbnik) dolžan nuditi zavetje svojemu gospodu in njegovim ljudem (t.i. pravica odprtega gradu), kot njegov »zvesti« pa je moral pogosto hočeš nočeš sodelovati tudi v fajdi. Celjski vazal oziroma urad- nik seje znašel v precepu: če sprejme pod svojo streho deželne sovražnike, ga bo Friderik V. kot deželni knez notranjeavstrijskih dežel obtožil ravnanja proti deželnemu pravu in bo tudi sam obravnavan kot eden izmed njih, če pa jim ne nudi zavetja, bo prelomil zvestobo svojemu gospodu, ki se je tudi že obnašal kot deželni knez. Kot kaže, so se celjski pristaši brez slabe vesti odločili za prvo možnost. Deželni sovražniki so se tako »v škodo dežele mnogo za- drževali pri Kozjakarju v gradovih Kunšperk in Samobor, pa tudi na drugih krajih«}1' Fride- rik von Ratt Starejši je na Pišecah, kjer je bil oskrbnik,"2 »na veliko vzdrževal deželne sov- ražnike, kijih ima pri sebi še danes [v času nastanka seznama]*. Celjski grad Kostel je dobil •eta 1436 v oskrbo Hans Schrabas"1 in tam v času fajde vzdrževal deželne sovražnike, ki so »jahali notri in ven«. Enako je bilo z deželnimi sovražniki v Poljanah ob Kolpi."4 Nasprotni strani seje škodovalo tudi tako, da seje na gradu (Forhtenek, Swarzenstain/Gradic) podpira- lo deželne sovražnike in jim dovoljevalo ropanja."5 Pri vzdrževanju deželnih sovražnikov gre za kaznivo dejanje protekcije zločinca po storjenem kaznivem dejanju, pa tudi za odgovornost grajskega gospoda, v naših primerih večinoma oskrbnika, za zločin, ki so ga storili ljudje iz njegovega gradu."6 Na celjskih gra- dovih pa se niso vzdrževali samo celjski pristaši, ki jih seznam označuje kot deželne so- vražnike, temveč seje tam deponiral tudi plen (v Celju npr. del izsiljenega denarja in pa konj, odvzet šentpavelskemu opatu)."7 8. Sklep Seznam deželnih sovražnikov predstavlja posebnost v dveh pogledih: kot sam vir in tudi P° vsebini, ki jo prinaša. Glede prvega moramo ugotoviti, da gre za črno ovco, saj v nasprotju z večino za mnoge suhoparnih srednjeveških virov (zlasti listin) ne dokumentira (le) prodaj ln nakupov posesti, zadolževanja in poroštev, podelitev in darovanj itd., ampak na pester in neposreden način prikazuje podobo vsakdana v fajdi hote ali nehote udeleženih ljudi. Je P'sanje, ki zna biti zanimivo tudi nezgodovinarju. 'l0 AS 1073, Zbirka rokopisov, I/57r (Fevdna knjiga za grofiji Ortenburg in Celje), fol. 5v-6v; prevod citiram po IN' ZE°dovina Celja I (kot v op. 2), 257. !! Otorepcc, Seznam (kot v op. 1), 334; za KunSperk Kos, Med gradom in mestom (kot v op. 81), 77s. ln Otorepcc, Seznam (kot v op. I), 333. 334. op. 29. Prav um, 334, op. 32. 114 n. Prav tam, 335. • Prav tam, 336. l ln ||7 Prim. His, Strafrecht I (kot v op. 41). 110. 152ss. Otorepcc. Seznam (kot v op. I), 339. 341. 344 A. NAREP: SEZNAM »DEŽELNIH SOVRAŽNIKOV« IZ OKOLI 1440 AU PODOBA FATOE IZ PRVE ROKE Taki seznami so bili verjetno zelo redki in jih niso pripravili ob vsakem premirju oziroma koncu fajde. Če se »lannd veinde* res prvič omenjajo šele leta 1440,118 potem lahko domne- vamo, da je šlo pri uporabi te oznake bolj za trenutno politično parolo, ki sicer ni imela velikega pomena. Seznam odraža stališče Habsburžanov, da so še vedno prvi v vzhodnoalp- skem političnem prostoru. Kar pa zadeva same deželne sovražnike, v našem primeru ljudi, ki niso spoštovali omeji- tev fajde oziroma pogojev za njeno zakonitost, je zanimivo predvsem to, da jih je večina odnesla brez kazni. Habsburžani so bili previdno popustljivi, saj so tudi oni krvavo potrebo- vali klientelo, če so si hoteli znova utrditi od Celjskih omajani položaj v notranjeavstrijskih deželah. Seznam deželnih sovražnikov torej ni najbolj tipičen primer za ilustracijo poznosrednje- veškega razbojništva, po drugi strani pa lepo pokaže, kako nejasna in s pravnega stališča bolj ali manj formalna je bila meja med zakonitim bojem za pravico (=fajdo) in kriminalom. Zusammenfassung Das Verzeichnis der »Landesfeinde« aus der Zeit um 1440 oder das Bild einer Fehde aus erster Hand Andrej Nared Die Cilli sind unter den letzten drei Grafen auf dem Höhepunkt ihrer Macht an einem Punkt ange- langt, wo aufgrund ihrer Erhebung zu Reichsfürsten durch Privilegien Sigismunds (1436), die auch die Landschranne einschloß, die rechtlichen Grundlagen geschaffen wurden für eine Zusammenfuhrung umfassender Territorien innerhalb von drei habsburgischen Ländern zu einem eigenen Land. Das bra- chte den Habsburger Herzog in Zorn, und eine Auseinandersetzung der beiden Dynastien war unver- meidbar. In der darauffolgenden Fehde verhielten sich einige Anhänger auf beiden Seiten nicht ganz den Regeln der damaligen Zeit entsprechend und fanden sich als Störer des Landfriedensbruchs auf der schwarzen Liste - wie es das erhaltene Verzeichnis der »Landesfeinde« ausweist, das nach der Urfehde zusammengestellt wurde. Eine rechtmäßige Fehde setzte nämlich »gute« Gründe voraus, ferner die Forderung nach Er- schöpfung des Rechtswegs und die Ankündigung durch den Fehde-Brief. Darüber hinaus unterlag die Fehde bestimmten Einschränkungen: Schonung von bestimmten Orten und Personen, Einhalten des Gottesfriedens usw. Wer sich nicht an diese Regeln hielt, wurde als Landesfeind, also eine Art Krimi- neller bezeichnet. Aus dem genannten Verzeichnis geht hervor, daß die häufigsten Formen des Landfriedensbruchs während der Fehde Raubüberfälle, Unterstützung von Landesfeinden sowie Geiselnahme und Lösegel- derpressung waren. Das Profil eines »Kriminellen« bei der Fehde ist schwer zu verallgemeinern, es überwiegen (das Verzeichnis ist eben ein Erzeugnis der habsburgischen Seite!) die Cillier Vasallen und Knechte, femer Söldner, aber auch Stadt- und Marktbewohner. Opfer waren ebenso Vertreter von aller- lei Ständen. Landesfeinde waren in einer derart ausgedehnten Fehde zahlreich, sie tauchten in den Cillier Schlössern unter, wo sie auch ihre Beute versteckten. Infolge der spezifischen Situation und relativen Schwäche des Habsburger Landesfürsten wurden nur wenige bestraft. Das Verzeichnis der »Landesfeinde« zeigt deutlich, wie eine Fehde aus einem rechtmäßigen Kampf um Rechte schnell in reine Kriminalität ausufern konnte. Zu dieser Erkcnnis gelangt man durch das Lesen dieses äußerst interessanten Textes. '" Prav tam, 331. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • 3-4 (126) ' 343-398 345 Stanislav Južnič Jezuitski profesorji matematike na višjih študijih v Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu in na Reki, njihova matematična ter fizikalna dela* Dvestoletnica Vegove smrti je priložnost za raziskovanje okolja v katerem je vstopil v svet matematike. Profesorji matematike so poučevali na višjih študijih jezuitskih kolegijev v Ljubljani, Celovcu, Gorici in Trstu. Na kolegiju v Celovcu so triletni študij filozofije s poukom matematike dosegli med letoma 1653 in 1656, v Ljubljani pa pol stoletja pozneje. Leta 1650 so začeli jezuiti tudi v Gorici poučevati filozofijo, vendar sojo s poukom matematike dopol- nili šele konec aprila leta 1745.' V Trstu so poučevali matematiko študente javne navtične sole, ki jo je Marija Terezija ustanovila 20. 8. 1753.2 Stoletje jezuitskega pouka matematike na višjih študijih v Ljubljani Že pred začetkom pouka matematike na višjih študijih v Celovcu je leta 1652 sloviti Matematik Andrej Kobav postal spovednik na kolegiju v Ljubljani. Rodil seje v Cerknici 11. 1 • • 1593 in vstopil k jezuitom 22. 10. 1610 v Brnu na Moravskem. Med letoma 1614 in 1624 Je v Gradcu študiral filozofijo in poučeval matematiko. Med letoma 1627 in 1631 je bil Profesor matematike na kolegiju v Gradcu, 1741-1742 na Dunaju in 1642 v Trnavi. Nasled- nje leto je objavil knjigo v kateri je obravnaval tudi Keplerjevo in Kopernikovo delo.3 Med •etoma 1645 in 1649 je znova poučeval matematiko v Gradcu. Umrl je 12. 2. 1654 v Trstu.4 Predavanja iz matematike na višjih študijih v Ljubljani so se začela leta 1705. Dve leti Pozneje so imeli na kolegiju skupno 795 dijakov, od tega 247 na višjih študijih.' Absol- * Zahvaljujem se Univerzi Saint Louis in Univerzi Oklahoma v Normanu za podpore iz sklada Andrewa w- Mellona, ki so omogočile to raziskavo. Za nasvete se zahvaljujem dr. Jožetu Grasselliju in dr. Lojzetu Kovačiču. 1 Schmidt. 1963, I: 133, 135; Lovato. 1959, 138-139; Spessot, 1925. 127. V mariborski jezuitski rezidenci niso ,nieli višjih Študijev filozofije. 2Korade, 1995,90. 3 Kobav, 1643, 25. 342, 372. 4 Lukäcs. 1982, 644; SBL, 1: 475-476; Murko, 1974, 28-29; Stoeger. 1855, 188; Grasselli. 1998, 108. ' Po ustanovni listini 29. 2. 1704 in svečani otvoritvi 4. 11. 1704 so na filozofskih študijih v Ljubljani poučevali - ViSje Studije teologije so bile v Ljubljani dopolnjene leta 1655. V letu 1695 in pozneje so jih tudi izrecno ločili na »scholae superiores« in »scholae humaniores* s posebnim prefektom za vsako (Reisp. 1962, 167). Uradni nazivi '°kacije zagovora tiskanih tez iz fizike in matematike so bili vedno zapisovani skoraj enako kot »In Aula Academica **hiducalis Sociietatis) JESU Collegii Labaci« (1754, 1771, 1772, 1773) ali »In Aula Archi-Ducali. &£, «*&• Kf- '* AM. a/ o-* ^ «^ fy"' 4jf*m<. Gum.. fy">' £**•*" ' f Jim.**. 3k*h i^C^^J-, $pf G.« • &*»« . <'".. V40r 1715;. 352 S. JUZNIČ: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V UUBUANT. ... sophia in archiducali, et academico Soc. Jesu Collegio Labaci. Anno M.DCC.LXVI. Mense Augusto, die publice propugnarent. Eruditus, ac perdoctus dominus Michael Castelliz, Car- niolus Labac. E Seminario Soc. Jesu, eruditus, ac perdoctus dominus Simon Schillitz, Styrus ex Fano S. Petri, Philosophi Absoluti ex praelectionibus r. p. Joannis Baptistae Pogrietsnig e Soc. Jesu, Philosophiae Professoris publ. Ordin. Labaci: Typis Joannis Friderici Eger, Inclyt. Provinc. Camiol. Typographi.38 2. Theoria Philosophiae naturalis, redacta ad unicam legem virium in natura existentium auctore J. R. Boscovich S. J. Venetis anno 1763. - Assertiones ex universa philosophia in archiducali, et academico Soc. Jesu Collegio Labaci. Anno M.DCC.LXVIII. Mensc Augu- sto, die publice propugnarent. Eruditus, ac perdoctus dominus Petrus Antonus Modesti, Car- nilous Labacensis ex praelectionibus r. p. Ioannis Baptistae Pogrietschnig e Societate Jesu, Philosophiae Professoris publici, et Ordinarii.39 3. De obiectivi micrometri usu in planetarum diametris metiendis. Exercitatio optico- astronomica habita in Collegio Romano a patribus Societatis Jesu Anno MDCCLXV. III. Non. Sept. Graecii: Typis Haeredum Widmanstadii. - Assertationes ex Vniversa Philosophia, quas in Archi-Ducali, et Academico Societatis lesu Gymnasio Labaci Anno M.DCC.LXVIII. Mense Augusto, die_ Publice Propugnandas Susceperunt Eruditus, ac Perdoctus Dominus Franciscus Karpe, Carniolius Labacensis, Eruditus, ac Perdoctus Dominus Franciscus Sue- tiz, Carniolus Lythopolitanus e Sem. S. J. Ex Praelectionibus R.P. Ioannis Baptistae Pogriet- snig e Societate lesu, Philosophiae Professoris publici, et Ordinarii.40 4. Tentamen Publicum Mathematicum, quod ex institutionibus poetica et oratoris aucto- ribus Graecis et Latinis et arithmetica in Academico Societatis Jesu Gymnasio Labaci Mense Augusto M.DCC.LXIX subibunt Studiosi sequentes...41 5. Tentamen Publicum quod in aula Academica Gymnasii Soc. Jesu subibunt rhetores sequentes... Anno M.DCC.LXXI Mense Julio... Labaci: Litteris Egerianis.42 6. Tentamen Publicum Mathematicum, quod in Aula Academica Archiducalis Soc. Jesu Collegii Labacensis Mense Augusto, Anno M.DCC.LXXI. Ex Praelectionibus R.P. Jos. Kauffmann, e Soc. Jesu, Matheseos Professoris Publici, et Ordinarii. Subibunt Uustriss. D. Bernardus L.B.a Rossetti, Carn.Labac. A. Andreas Suppanzigh, Gorit. Salim-berg. ex Sem. Episc. AI. Schellenb. D. Carolus Kampffmiller, Carn. Labac. ex Sem. Episc. AI. Schiffer. D. Andreas Brataschevitz, Gorit. ex Sancta Cruce. D. Antonius Werig, Carm. Ex Fano Sancti Georgii. D. Bartholomeaus Jenko, Carn. Neilsassens. Mathesos & Philosophiae in Primum Annum Audi-tores. Labaci: Litteris Egerianis.43 1759/60, 1760/61 prof. mat. Janez Krslnik Schöttl, 23. 6. 1724 Steyr, roj. - 28. 10. 1739 Dunaj, vstp. - 1777?, u. 1740-1741, Dunaj, noviciat - 1742 Leoben, stud. hum. - 1743-1745 Gradec, Stud. fil. - 1746-1748 Steyr, gram. - 1749 Sopron na Ogrskem, hum. - 1750-1753 Trnava, stud. teol. - 1754-1757 Terezijanišče, prof. fil. - 15. 8. 1757 Dunaj, zadnje zaobljube - 1758 Buda, prof. mat., zgod. - 1759 Celovec, prof. mat. - 1759-1761 Ljubljana, prof. mat., zgod., spov. - 1762-1763 Dunaj, Terezijanišče, prof. fil., spov. - 1764 Linz, prof. mor. teol. - 1765-1773 Passau, prof. dogm., mor. teol. 3» NM-diss; NUK-6688. 39 Kočevski muzej; NUK-8180; NUK-8179 (Erberg-XCVII/WIlI). 40 NUK-8209. 41 NM-diss; Reisp. 1990.67. 42 NM-diss; Reisp, 1990. 67. 43 NM-diss; Reisp, 1990, 57-58. ZGODOVINSKI (' ASOI'IS - V. • 2(102 • 3-4(126) 353 * J~- *+*<*—? fmf- *,/f~-'**•• - » >~ H> tJJ.: •' J~ /-<.#<.*, CT ' 4U.SZ,.Ar- f •'•• *•« 2. /•„,>„ i/uhi/anshh pwfesofrv tela 1762 11. Rostnbergtrjem kotprqfuorjtm matmatüu '""". U40rl777*l 354 S. JUŽNIČ: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI,... V Ljubljani je 6. 6. 1761 opazoval prehod Venere čez ploskev Sonca in mrk Jupitra: Ephemeridae Astronomicae Ann. 1761 ad Meridianum Vindobonnensem iussu Augusto- rum calculis definitae a P. Maximiliani Hell e S. J. Astronomo caesareo-regio Universitatis Vindobonensi adjectis Observationibus Astronomicus Anni 1760. Habitis in Observatorio caes. Regio publico Universitatis Vindobonensis. Vindobonae: Typis et sumtibus Joannis Thomae Trattner, caes. Reg. Typographi et Bibliop. Str. 83-84, 120-121.** 1761/62, 1762/63 in 1764/65 prof. mat., zgod. Ignac Rosenberger, 3. 3. 1724 Dunaj, roj. - 2. 11. 1742 Trenčin, vstp. - 20. 2. 1801 Ljubljana, u. 1761 Buda, prof. mat. - 1763/64 Celovec, prof. mat. - 1766 Linz, prof. kontr. teol. - 1767-1773 Ljubljana, prof. teol., spov.45 1763/64 prof. mat. Franc Radieucig, 13. 9. 1725, Gorica, roj. - 15. 10. 1740 Dunaj, vstop. 1753 Terezijanišče, prof. fil. - 1756/57 Zagreb, prof. fil., zgod. - 1758-1760 Gorica, prof. fil., mat., et., spov., kateh., zgod. - 1761 Zagreb, prof. fil. - 1762 Celovec, prof. mat., zgod. - 1763 Reka, prof. kontr. teol. 1756-1771 Gorica, prof. kontr. teol. - 1771/72 Reka- 1772/73 Gorica, kat.4* 1771/72 prof. mat. Mihael Schmidt, 18. 4. 1735, Dunaj, roj. - 17. 10. 1751 Dunaj, vstop. 1755-1758 Gradec, stud. fil., mat. - 1765-1767 Gradec, prof. hum. - 1768-1771 Krems, prof. ret. - 1773 Celovec, prof. fiz., pref. Objavil je hvalnico brez matematike ali prirodoslovja in izpitne teze: 1. Ode auf die Ankunft des Erzherzogs Leopold, und seiner erlauchten Gemahlin Ludovi- ca. Graz, 1765.47 2. Tentamen Publicum ex parte practica geometriae et trigonometriae planae, quod in Aula Academica Archiducalis Societatis Jesu Collegii Labacensis exhibebitur Anno M.DCC.LXXI Mense Julio Die XIII... Labaci: Litteris Egerianis.4« 3. Tentamen Publicum quod in Aula Academica Archiducalis Societatis Jesu Collegii Labaci subibunt rhetores sequentes... Anno M.DCC.LXXII Mense Julio... Labaci: Litteris Egerianis.49 1772-1775 prof. mat. Joief Jakob Maffei de Glattfort, 15. 8. 1742 Gorica, roj. - 19. 10. 1757 Dunaj, vstp. - okoli 1807 Dunaj, u. 1761-1762 Gradec, stud. fil. - 1771 Gorica, prof. gimn. - 1771/72 Terezijanišče, pref. kat. -1772-1778 Ljubljana, prof. mat., zgod. -1779 Dunaj -1799 Stara Boleslava na Češkem, prost in prelat kraljevine.30 44 Na TerezijaniMu je sodeloval s profesorjem matematike Kristjanom Riegerjcm (1714-1780) in spoznal tudi BoSkovica. Schöttlove in druge jezuitske meritve prehoda Venere čez ploskev Sonca je pohvalila tudi pariSka akade- mija (Diar., I/40r, I762V12 (1760), 1770V/I6; Lukäcs, 1988, 3: 1499; Stoeger, 1855. 320; Sommcrvogel, 7: 859). NUK-4121 je skupna signatura za efemeride iz let 1762 in 1763. ki so brez ekslibrisa. Poznejše efemeride za leto 1769 (NUK-4322) imajo nedatiran ekslibris »Bibl. Philos. Coll. Lab. S. J.« 45 Diar.. I/40r, 1777VU, 1784VI2, I802v/13; Lukäcs, 1988, 3; 1400; Fischer, 1978, 215. Za leto 1764/65 niso popisali profesorjev v Diar. 46 Diar.. I/40r, 1793V13 (november 1763); Lukäcs, 1988, 3: 1332. 47 Diar., l/40r, I847V22; Lukäcs, 1988, 3: 1486; Sommervogel, 7: 808. Naglas v nazivu mesta Graz je tu in v nadaljevanju prepisan dobesedno. 48 NM-diss; Reisp, 1990.67. 49 NM-diss; Reisp, 1990.67. 50 Schmidt, 1963. I: 264, 267; Benedctic. 1981. 19; Lukäcs, 1988. 2: 920; Grasselli, 1998, 108. ZGODOVINSKI ČASOPIS » 56 • 2002 • 3-» (126) 355 Objavil je izpitne teze skupaj z drugimi licejskimi profesorji: Tentamen Philosophicum ex Logica, Metaphysica Algebra, Geometria, Trigonometria, Geodesia, Stereometrissa (sic!), Geometria Curvarum, Balistica et Physica, tam Generali, quam Particulari, quod Anno MDCCLXXV. Mense Augusto die_ in Archid. academia Laba- censi. Ex praelectionibus adm.r. ac.cl.d. Gregorii Schöttl, Phys. Prof. Publ. et Ord. Adm. R.C1. ac Perill. D. Josephi Maffei de Glattfort, Math. Profes. Publ. et Ord. Adm. R. ac Cl. D- Antonii Tschokl, Log. et Met. Prof. Publ. et Ord. Subivere. Perd. D.Fidelius Poglayn, Carn. Crainb. Perd. D. Georg. Veha, Cam. Moraitsch. Perd. D. Mathaeus Kalian, Cam. Loco- Pol. e Sem. Episc. Alum. Schiffer. Hm. Mako von Kerek-Gede Prof. apost. Und Lehrer der Mathematischen Wissenschaften in dem k.k. Theresianum und Joseph Edlen von Retler, sei- ner Zuhörer in das Deutsche übersetzt. Physikalische Abhandlung von den Eigenschaften des Donners und den Mitteln wider das Einschlagen. Wien, 1775." 1773-1785» prof. mat. Martin Jell (Jel, Jeell), 19. 11. 1730 Passau, roj. - 17. 10. 1749 Gradec, vstp. - po 1785 Celovec, u. 1752-1754 Tmava, štud. fil. - 1756 Gradec, rep. mat. - 1765-1766 Temišvar, prof, hum., zgod., prof. fil. - 1767-1768 Györ, prof. mat., kateh., zgod. - 1769-1773 Celovec, prof. log., metaf. - 1773-1785 Ljubljana, prof, mat., direktor filozofskega kolegija. Skupaj s izpitnimi tezami drugih licejskih profesorjev je objavljal teze iz matematike: 1. Celsissimo ac Reverendissimo Domino Domino Carolo Dei Gratia Exemtae Cathedra- "s Ecclesiae Labacensis Episcopo Sacri Romani Imperii Principi e Comitibus ab Herberstein SS.CC.RR. et Apostol. Majest. Intimo Actuali Consiliario &c. Studiorum in hac caes. Reg. Academia Labacensi Praesidi, Domino Domino suo Gratiosisimo. Dedicat Assertiones ex Universa Philosophia quas in Aula Academica Archiducalis Gymnasii Labacensis Ex Prae- •ectionibus Admod.Rever. ac Clariss. Domini. Antonii Ambschell AA.LL. ac Phil. Doct. nee n°n caes. Reg. Phys. Prof. P.O. Admodum Reverendi Domini Antonii Tschokl, Log.Metaphys. ac Phil. Moral.Caes.Reg. Prof. P.O. Admodum Reverendi Domini Martini Jel Matheseos caes. Reg. Pro. Publ. Ord. Mense Julio die_ Anno MDCCLXXVHI. Propugnabit Clientium Minimus Josephus Cypriani. Labaci: Litteris Egcrianis." 2. Josephs v. Herbert der Weltweisheit Doctors, und k.k. öffentlichen, und ordentlichen Lehrers der Physick (sie!) an der hohen Schule zu Wien Abhandlung von der Federkraft des Wassers, und einiger anderen flüssigen Körper. Aus dem Lateinischen ins Deutsche über- setzt von Anton Ambschell, der Weltweisheit Doctors, und k.k. öffentlichen, und ordentli- chen Lehrers der Physick an der Akademie zu Laybach. Laybach: mit Egerischen Schriften (prevod dela: R.P. Iosephi Herbert, e S.I. AA.LL. et Philos. Doc. nee non Physices in Acade- m'a Vindobonensi Prof. P.O. Dissertatio de Aqvae, aliorumqve Nonnvllorvm Flvidorvm Ela- st'citate. Viennae: Typ. loan. Thomae nob. de Trattnem, Saccars. Reg. Maiest. Typogr. at B'bliop. MDCCLXXIII." 3. Dissertatio de Centra Gravitatis in Subsidium Suorum Discipulorum Conscripta ab Antonio Ambschell AA. LL. ac Phil. Doctore nee num Caes. Reg. in Academia Labac. Phys. Pr°f. p.o. Anno M.DCC.LXXIX. Assertiones ex Universa Physica et Mathesi Elementari ''W-1535, NUK-3125. ' Tako Jell kot Ambschell sta bila na liceju nastavljena potem koje škof Janez Karel Herberstein (1719-1787) ^stranil njuna predhodnika Maffeija in G. Schöttla. ki sta bila sicer še zapisana ob izpitu leta 1775. 3 Poleg Cyprianija (NM-1071) je istega leta 1778 svoje teze dal vezati tudi drugi študent, ki je v naslov dal ^Pisati: »Propugnabit Casparus Sluga« (NUK-5129). Cyprianijeve teze niso bile privezane k Ambshllovemu pre- ^u llerbcrta natisnjenem istega leta v Ljubljani. W-1507; NUK-8251; NM-1071; Lukäcs. 1988. 2: 656-657; SBL, 1: 396; Bencdetič, 1981. 20. 356 S. JUŽNIČ: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI, quas in Aula Academica Archiducalis Gymnasii Labacensis Ex Praelectionibus Martini Jeell Caes.Reg.Math.Elem.Prof. Publ.Ord.Antonii Ambschell AA.LL.ac Phil.Doct. nec non Caes. Reg. Phys. Prof. P.O. Mense Augusto die_ Anno MDCCLXXIX. Propugnabit R. ac P. D. Wolfgangus Muha Cam. Corgnial. Phil, in II. Annum Auditor. Labaci: Typis Ege- rianis.55 20. 10. 1785-24. 4. 1788 začasna ukinitev filozofskih študijev v Ljubljani. 24. 4. 1788-1802 prof. mat. Anton Gruber, 26. 3. 1750 Dunaj, roj. - 18. 10. 1765 Dunaj, vstop. - 1819 u. 1769 Gradec, stud. fil. - 1770-1772 Dunaj, stud., rep. mat. - 1773 Krems - 1773 Ljublja- na, pomaga bratu Gabrijelu pri računanju - 1788-1802 Ljubljana, prof. mat., asesor.56 Profesorji matematike na višjih študijih v Gorici do leta 1773 1748/49 prof. mat. Ignac Kögl, 5. 12. 1713 Steyr, roj. - 14. 10. 1729 Steyr, vstp. - 27. 3. 1757 Sopran (Ödenburg) na Ogrskem, u. 1732-1734 Gradec, stud. (11. - 1735-1736 Ljubljana, gra. - 1737 Dunaj, rep. mat.57 1747/48, 1749/50, 1756/57, 1757/58 prof. mat. MefPevere, 8. 7. 1717 Palmanova v Benečiji, roj. - 1735 Dunaj, vstp. - 2. 11. 1769 Gorica, u. 1735-1741 Dunaj, stud. fil., rep. mat. - 1751/52 Gorica, prof. fiz. - 1752/53 Gradec, prof. mat., astronomije - 1754 Celovec, prof. mat., zgod. - 1755-1764 Gorica - 1765 Celo- vec - 1766 Reka - 1767-1769 Gorica.58 V letih 1750/51, 1752/53, 1754/55 in 1755/56 ni bilo profesorja matematike na višjih študijih v Gorici.59 1751/52 prof. mat. Marko Mayr, 2. 3. 1719 na Tirolskem, roj. - 27. 10. 1738 Dunaj, vstp. - 1793 Leontii, u. 1739-1741 Dunaj, stud. fil. - 1744-1745 Dunaj, rep. mat. - 1752/53 Celovec, prof. mat.60 1753/54 prof. mat. Anton Bosizio (Bozizio), 1719 Gorica, roj. - 27. 10. 1734 Gorica, vstp. - 15. 8. 1752 Gradec, u. 1735-1739 Dunaj, stud. fil. - 1742 Gradec, rep. mat. 1751/52 Gradec, prof. mat., meh.- 1753-1754 Gorica, prof. fil. - 1755 Terezijanišče, pref. fil. - 1756-1760 Gorica - 1767- 1769 Trst, rektor knjižnice - 1770-1773 Gorica, rektor.61 1758/59 prof. mat. Joief Kailinger, 7. 1. 1725 Banska Štiavnica, roj. - 18. 10. 1740 vstp.62 1759/60 prof. mat. Franc Radieucig.a 1760/61 prof. mat. Franc Ksaver Wulfen, 55 NM-18186; NM-1758; NUK-8046. 56 Lukäcs, 1987. 1: 468; Ciperle. 2001, 99, 302. Uta 1786 in 1787 to kranjski deželni stanovi za profesorja matematike predlagali Antonovega brata Gabrijela Gruberja in Zella iz Celovca (Reisp, 1962, 170) 57 Lukäcs, 1988,2:751-752. 58 Lukäcs, 1988. 2: 1204-1205. "Fischer. 1978. 172-173. 60 Lukäcs. 1988,2:976. 61 Lukäcs, 1987, I: 120. 62 Fischer, 1978, 203. Lukäcs (1988) ga ne omenja. *' Tudi v Ljubljani. ZGODOVINSKI ĆASOP1S« 56 »2002 »3-» (126) 352 5. 1!. 1728 Beograd, roj. - 14. 10. 1745 Košiće, vstp. - 17. 3. 1805 Celovec, u. 1761 Gorica, prof. mat. - 1762-1763 Ljubljana, prof. fil. - 1764-1773 Celovec, prof. mat., fil. Objavil je več razprav o botaniki in zoologiji: 1. Descriptiones et icones plantarum. Jacquin's Flora austriaca. Vindobonae. 1778. Do- datek. 5: 27-56. 2. Plantae rariores Carinthiacae. Nikolaus Joseph baron Jacquin (1727-1817): Miscella- nea austriaca. Vindobonae. 1778. 1: 147-163; 1781. 2: 25-138. 3. Minera plumbi spatiosa Carinthiaca. Jacquin's Miscellanea austriaca. Vindobonae. '781. 2: 239-273. Nemški prevod: Abhandlung von Kärnthnerischen Bleispathen. Wien. •785. Latinski ponatis: Vienna. 1791. 4. Minera plumbi spatiosa Carinthiaca. Jacquin's Collectanea austriaca. 1786. 1: 3-23, 186-364. 5. Plantes rariores Carinthiacae. Jacquin's Collectanea austriaca. 1786. 1: 186-364. 6. Descriptiones quorundam Capensium insectorum. Erlangen, 1786. Ponatisa: Norim- tergae, 1790; Erlangen, 1793-1799. 7. Winterbelustigungen (Cryptogamische Gewächse). Beobachtungen der Berliner Gesell. Naturforschender Freunde. 1788. 2/1: 83-162. 8. Plantae rariores Carinthiacae. Jacquin 's Collectanea austriaca. 1788.2: 112-134; 1789. 3:3-166; 1790.4:227-348. 9. Abhandlung vom Kämthen 'sehen pfauenschweifigen Helminlholith, oder von dem so- 8ennanten opalisirenden Muschelmarmor. Erlangen: Bei Palm. 1790. 10. Descriptiones zoologicae ad Adriatici litora maris concinnatae. Nova acta phys. med. Acad. Caesar. Leopold. Carol. Naturae curiosorum. Viennae. 1791. 8: 235-359. IL Cryptogama aquatica. Roemer's Archivßr die Botanik. 1803. 3/1: 1.64. Separat: ^'Pzig: Schäfer. 1803. 12. Plantarum rariorum descriptiones. Roemer's Archiv für die Botanik. 1805. 3/3: 311-426. Separat: Leipzig. 1805. 13. Flora norica Phanerogama. Ur. Eduard Fenzel, Rainer Graf, za Dunajsko zoološko- botanično društvo. Wien: Carl Gcrold's Sohn. 1858.64 1761/62 prof. mat. Franc Borgia Peri, 10. 10. 1729 Reka, roj. - 14. 10. 1745 Dunaj, vstp. - 1791 Reka, u. 1750-1752 Gradec, stud. fil. - 1754-1758 Gradec, rep. mat. 1762/63 Gorica, prof. fiz. - '764-1765 Požega, prof. fil.6' 1762/63 prof. mat. Hiervnim Taxis, '• 8. 1724 Bergamo, roj. - Oktober 1740, vstp. 1764-1771 Trst.66 1763/64, 1764/65 prof. mat. Franc Ksaver Racher, 8. 6. 1730 Linz,67 roj. - 17. 10. 1746 Dunaj, vstp. - 7. 10. 1800 Linz, u. 1750-1752 Gradec, stud. fil. - 1756 Dunaj. rep. mat. - 1762/63 Celovec, prof. mat. - '767-1773 Linz, prof. fil. Objavil je: M Diar.. I/40r. 1784V10; Lukics. 1988. 3: 1874-1875; Stoeger, 1855. 400-401; Sommervogel. 8: 1242; SBL. 25; 6De*rnan, 1856, 9; Lovato. 1959. 135; Balabanić. 1995, 105, 111. ^Lukäcs, 1988,2: 1186. M Lukäcs, 1988, 3: 1692. M Po drugih virih Halbtum na Ogrskem. Sommcrvogel, 6: 1363; Fischer, 1978. 213; Uikics, 1988. 3: 1319-1320. 358 S. JU2N1Ć: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V UUBUANI,... Sermo in restauratione studiorum. Lincii, 1768.68 1765/66 - 1767/68 prof. mat. Volfgang Cognigovich, 27. 9. 1727 Senj, roj. - 17. 10. 1749 Reka, vstp. - po 1773 u. 1759-1763 Zagreb, prof. fil., zgod. - 1763/64 Gorica, prof. fil. - 1769-1773 Reka prof. fil.«9 1768/69, 1769/70 prof. mat. Leopold Wisenfeldt, 15. 11. 1731 Ljubljana, roj. - 28. 10. 1748 Dunaj, vstp. - 1810 u. 1752-1754 Dunaj, stud. fil. - 1757 Gradec, rep. mat. - 1758 Ljubljana, prof. ret. - 1767 Gradec, prof. fil. - 1771-1773 Gradec, prof. fil. Objavil je govor in dve zbirki tez iz moralne filozofije: 1. Ode auf die Ankunft des Erzherzoges Leopold. Graz, 1765. 2. Wilhelm Lewis, Mitgliedes der königl. Grossbrittannischen Societät der Wissenschaf- ten zu London. Geschichte des Goldes und verschiedener damit sich beschhäftigender Kün- ste und Arbeiten. Graz: gedruckt bey den Widmanstatterischen Erben. Privezano: Assertio- nes Ex universa philosophia quas authoritate et consensu Plurim. Rev. Eximii Clariss, ac Magnis. D. Univ. Rectoris, Perill. Ac Doctriss. D. Caes. Reg. Inclyt. Fac. Phil. Praesidis & Directoris, Praen. Cosultiss. Ac speetab. Dom. Decani caeterumque Dom. Doctor. Ejusd. Inclyt. Fac. Phil. In alma ac celeberr. Univ. Graec. Anno 1771 Mense aug. die publice propu- gnandas suseepit, praenob. Ac perdoctus dominis Ioannes Nep. Pollini. Carniol. Labac. Ex Arch. S. I. Conv. Nob. Colleg. Ex praelectionibus Adm. Rev. & Cl. P. Leopoldi Biwald, e S. I. AA. LL. & Phil. Doct. eiusd. Prof. publ. & ord. Adm. Rev. & Cl. P. Antonu Poller, e S. I. AA. LL. & Phil. Doct. eiusd. Prof. publ. & ord. A. R. & Cl. P. Leopoldi Wisenfeld, e S. I. AA. LL. & Phil. Doct. ac. Phil. Moral. Prof. publ. & ord. Adm. Rev & Cl. P. Caroli Taupe, e S. I. AA. LL. & Phil. Ac Math. Prof. publ. & ord. 3. Anmerkungen über den Auszug und die Kritik eines Berlinischen Herrn. Recensenten das Boscowichische System betreffend, herausgeben als... k. k. österreichischen hohen Schule zu Freyburg einiges die Magisterwürde in der Weltweisheit erheilet wurd. Graz: Widmansta- dii, 1773.7n Assertiones ex universa Philosophia... Graecii MDCCLXXIII. Ex praelectioni- bus Adm. Rev. & Cl. P. Leopoldi Biwald, e S. I. AA. LL. & Phil. Doct. eiusd. Prof. publ. & ord. Adm. Rev. & Cl. P. Antonii Polier, e S. I. AA. LL. & Phil. Doct. eiusd. Prof. publ. & ord. A. R. & Cl. P. Leopoldi Wisenfeld, e S. I. AA. LL. & Phil. Doct. ac. Phil. Moral. Prof. publ. & ord. Adm. Rev & Cl. P. Caroli Taupe, e S. I. AA. LL. & Math. Prof. publ. & ord. 80.7' 1770/71-1772/73 prof. mat. Andrej Friz, 28. 7. 1711 Barcelona, roj. - 14. 10. 1726 Dunaj, vstp. - November 1790 Gorica, u. 1730-1732 Gradec, štud. fil. - 1736 Dunaj, rep. mat. Objavil je: 1. Zrinyius ad Szigethum.... 1738... Viennae. 2. Dissertatio de cognitione Brutorum R.P. Ignatii Gaston Pardies, e Socictate Jesu, ex Gallico in Latinum versa Honoribus Perillustrium...Anno M.DCC.XLI. Graecii. 3. Narratio historico-poetica utriusque Thaumaturgae Imaginis in Strassengel. Graecii: Typis Widmanstadii, 1741. 4. Hymeneaus Austriacus Honoribus Perillustrium... M.DCC.XLIV. Graecii. 5. Oratio de Nobilium Collegio a M. Theresia Augusta Viennae Austriae.... Viennae: Trattner, 1751. «Lukäcs. 1987. I: 176. 70 Dve leti pozneje so izt 71 Sommervogel, 8: 1 72-1173: Fischer. 1978. 223; Lukäcs, 1988^3: 1857-1858. dali tudi latinski prevod te Biwaldove knjige (Sodnik-Zupanec, 1962, 284). . ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 • 2002 ' 3-4 (126) 359 6. Synopsis Historiae Germaniae... Viennae: Trattner, 1753-1753. 7. Dissertatio de primiš S. Mattheai Evang... Viennae: Trattner, 1756. 8. Se generationibus quibusdam Matthai ...Viennae: Trattner, 1757. 9. Oratio gratulatoria ... Viennae: Trattner, 1757. 10. Dissertatio in ilia Thaumaris verba... Viennae: Trattner, 1757. 11. Andrea Friz e Societate Jesu Provinciae Austriae Tragoediae duae, et totidem drama- ma. Viennae: Kaliwoda. 1757. 12. Penelope. Tragocdia... Viennae: Kaliwoda, 1759. 13. Julius Maartyr. Tragocdia... Viennae: Kaliwoda, 1761. 14. Oratio qua Cel. Ac Rev S.R.J. Princ Leopoldo Ernesto... Passavii, 1763. 15. Kurze Einleitung zur lateinischen Sprache... Wien, 1763. 16. Andreae Friz e Societate Jesu Tragoediae et Orationes. Viennae... 1764. 17. Kurze Einleitung zur griechischen Sprache... Wien: Kaliwoda, 1768.72 Profesorji matematike na višjih študijih v Celovcu do leta 1773 1656/57-1660/61, 1662/63-1664/65 prof. mat. Janez Sumerecker (Sum(m)ereger), 14. 5. 1611 Višnja Gora, roj. - 1. 11. 1629 Leoben, vstp. - 15. 5. 1680 Celovec, u. 1605-1607 Gradec, stud. fil. - 1613-1627 Gradec, prof. fil., teol. - 1640/41, 1641/42 Trnava, prof. mat." 1661/62 prof. mat. Janez Misch, 9. 11. 1613 Luksemburg, roj. - 25. 5. 1638 Dunaj, vstp. - 14. 10. 1677 Passau, u. 1652/53-1658/59 Trnava, prof. mat.74 1665/66-1668/69 prof. mat. Zaliarija Traber, 24. 8. 1611 Mörzthal,75 roj. - 24. 6. 1629 Gradec, vstp. - 15. 4. 1679 Dunaj, u. 1644/45 Trnava, prof. mat. - 1653/54, 1654/55, 1662/63, 1672/73 Dunaj, prof. mat.76 Objavil je razpravo o optiki: Zacharia Traber Styrius Marti-Flucnsis S.J. Sacerdote, Nervus Opticus sive Tractatus Theoricus in Tres Libros Opticam, Catoptricam Dioptricam distributus. In quibus radiorum a '"mine, vel objeeto per medium Diaphanum pricessus. Natura, Proprietatis, et Effectus, se- •ectis et rarioribus Experimentiis, Figuris, Demonstrationibus-que exhibentur. Viennae Au- stfiae: Typis Joannis Christophori Cosmerovii Sac. Caes. Majest. Typographi Aulici. Die X*IV Aprilis, Anno M.DC.LXXV.77 1669/70-1670/71, 1673/74 prof. mat. Krištof Warmu(e)th, December 1624, Celovec, roj. - 19. 10. 1644 Dunaj, vstp. -1.7. 1678 Millstadt, u. 1648-1650 Gradec, stud. fil. - 1659 Ljubljana, prof. ret.78 '* Sommcrvogel, 3: 1004-1006; Fischer. 1978, 198; Lukäcs, 1987. 1: 374. . Fischer, 1978, 219; Lukäcs. 1982, 762. 7J Fischer, 1978, 209; Lukäcs, 1982, 679. _ »Marti-Flucnsis« na Štajerskem. Sommervogel. 8: 198; Poggendorff. 2: 1124. NUK-8448 z ekslibrisom: »Bibliotheca Philosophici Inser. Calalogo Collegis Soc: JESU Labaci A" 1675 in Maio«. p0 Stoegerju (1855. 367) naj bi imelo to delo iz leta 1675 nekoliko drugačen naslov: Tubus seu Servus opticus: seu Tractatus theoricus in tres libros. Opticam. Catoptricam et Dioptricam distributos cum figuri aeri '.n"siy v'ennae: Jo. Cosmerovii. (Folio). Druga nekoliko spremenjena izdaja iz leta 1690; Viennae Austriae: Sump- 'DUs^Phiiippj Fieveti, Bibliopol. Francof. ad Moenum Anno MDCLXXXX. Lukäcs, 1988,3: 1809. Rscher, 1978, 176. 360 S. JUŽN1Č: JEZUITSKI PROFESORA MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI, ... Leta 1671/72 ni bilo profesorja matematike na višjih študijih v Celovcu.79 1672/73 prof. mat Krištof Wezger (Wetzel), 30. 9. 1638 Wroclaw, roj. - 10. 10. 1657 vstp. 1673/74-1678/79, 1681/82 Košiće, prof. mat.80 1674/75 prof. mat. Janez Krstnik Egger, 25. 10. 1644 Leoben, roj. - 14. 10. 1663 Leoben, vstp. - 26. 9. 1692 Leoben, u. 1664 Leoben, stud. fil. - 1665-1666 Dunaj, stud. fil. - 1667 Gradec, rep. mat. - 1675/76, 1681/82,1682/83, 1686/87, 1687/88 Linz, prof. mat. - 1677/78 Dunaj, prof. mat. - 1678/79- 1680/81 Gradec, prof. mat. - 1682-1683 Linz, prof. mat. - 1687-1689 Linz, prof. mat.81 1675/76 prof. mat. Krištof Luz (Lux, Lutz), 29. 3. 1642 Linz, roj. - 7. 10. 1659 Dunaj, vstp. 1665 Trnava, stud. fil. - 1672/73-1674/75 Linz, prof. mat. - 1676/77, 1677/78, 1683/84 Gradec, prof. mat. - 1679/80, 1684/85-1686/87 Dunaj, prof. mat.82 1676/77 prof. mat. Franc Laigier (Lägler), 12. 12. 1643 Beljak, roj. - 21. 11. 1663 Celovec, vstp. - 8. 1. 1696 Linz, u. 1662-1666 Dunaj, stud. fil. - 1677/78-1680/81, 1690/91-1695/96 Linz, prof. mat. - 1681/82, 1682/83 Gradec, prof. mat.83 1677/78-1697/98 prof. mat. Jurij Haidt (Haydt), 1634 na Koroškem, roj. - 1654 Gradec, vstp. - 13. 4. 1698 Celovec, u. 1757-1759 Dunaj, stud. fil. - 1676/77 Linz, prof. mat.84 1698/99 prof. mat. Andrej Franzell, 24. 4. 1638 Beljak, roj. - 1653 Celovec, vstp. - 27. 11. 1711 Ljubljana, u. 1677-1679 Gradec, stud. fil. - 1692-1694 Linz, prof. fil. - 1695-1697 Gradec, prof. fil. - 1697/98 Celovec, prof. fil. - 1704-1708 Celovec, prof. teol. - 1710-1711 Ljubljana, knj. Objavil je tudi po eno matematično in astronomsko delo: 1. Lustrum primum Serenissimi Archi-Ducis Josephi... Tymaviae, 1683. 2. Serenissimi ac Potentissimi Principis Josephi I lustrum secundum... Viennae, 1688. 3. Dva epigrama v C. Kleinovih »Analecta Provinciae Austriae«. 1692. 4. Fabulae poeticae decern elegiis comprehensae. lyrnaviae, 1693. 5. Theoremata mathematica...(nedatirano, tiskano v Linzu ali v Gradcu). 6. Pressa non oppressa Pietas... Graecii, 1697. 7. Ephemerides Sacrae, seu Divi per annum coelites sacro epigrammate celebrati... Gra- ecii, 1697.85 Leta 1699/1700 na višjih študijih v Celovcu niso imeli profesorja matematike.86 1700/01 prof. mat. Franc Lauterburg, 22. 1. 1670 Dunaj, roj. - 10. 11. 1685 Dunaj, vstp. - 9. 10. 1792 Dunaj, u. 1686-1693 Dunaj, stud. fil., rep. mat. Objavil je: Urania victrix in certamine Musarum vario poeseos stylo exhibita. Graecii: Widmansta- dius, 1694.87 80 Lukics (1988) ga ne omenja. 8lLukics, 1987. I: 278. 82 Lukics. 1988,2:913. 83 Lukics, 1987, I: 833. Nekoliko drugačne podatke je objavil Fischer (1978, 207). 84 Lukics, 1987. 1:526. 85 Sommervogel, 3: 951-952; Lukics, 1987, 1: 365; SBL, 1: 188; Crasselli, 1998, 108. 86 Fischer, 1978, 176. 87 Sommervogel, 4: 1568; Lukics, 1988. 2: 853. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 ' 3-4 (126) 361 1702/03 prof. mat. Peter Buzzi, 5. 1. 1665 Tablja (Pontebba) v Julijski krajini, roj. - 10. 11. 1685 Zagreb, vstp. - 21. 9. 1743 Gorica, u. 1705-1707 Ljubljana, prof. fil. -4. 5. 1710-1. 10. 1713 Gorica, rektor- 1714 Ljubljana - 1715 Györ, dekan prof. mor. teol. - 1717 Ljubljana, dekan prof. mor. teol. - 1723 Ljublja- na, dekan prof. mor. teol., can. - 1725-1728 Ljubljana, rektor, - 1729-1730 Gorica, dekan Prof. mor. teol.88 1703/04, 1705/06-1707/08 prof. mat. Jolef Spindler, 4. 3. 1675 Augsburg, roj. - 12. 10. 1689 Dunaj, vstp. - 21. 6. 1730 Gradec, u, 1692-1697 Dunaj, stud. fil. - 1704/05 Gradec, prof. mat. - 1706-1708 Celovec, prof. fil., mat. - 1714-1716 Ljubljana, rektor. Objavil je domoljubno delo brez prirodoslovja ali matematike: Betrübtes Liebs-Andenken dero. etc. Weyland Rom. Kays. Majestät Leopoldi I. bey Ab- stattung dreytaglicher Trauerbegangnis zu Grätz. Grätz: Widmanstadt, 1703.89 1704/05 prof. mat. Viljem Vorster, 18. 10. 1674 Dunaj, roj. - 22. 10. 1689 Dunaj, vstp. - 21. 6. 1742 Dunaj, u. 1693-1696 Dunaj, rep. mat., Stud. fil. - 1706 Gradec, prof. mat. - 1707-1708 Dunaj, Prof. mat. Med desetimi knjigami je objavil tudi delo o geometriji: 1. Vindiciae illibati Conceptus Mariani. Tyrnaviae, 1701. 2. Arch Noe, das ist: Haus von Oesterrcich auf Bergen rügend... 1709 Ciagenfurt: ge- druckt bey Mathias Kleinmayr. 3. Spathe und Frühe, Darumb Vollkommene Emde, Durch Von den himlis. Hauss-Vatter, zu einem Ertz-Schnitteraufgenommen... 1707 Wien. 4. Excrcitum Geomctricum seu brevissima eaque facillisima methodus, omnem omnino P'anitiem unico circulo ligneo aut metallico accurate dimetiendi. Viennae, 1707. (S slikami). 5. Panegyricus S. Francisco Salesio. Viennae: Schönwetter, 1708. (V nemškem jeziku) 6. Panegyricus S. Francisco Lincii. Freyschmidin, 1708. (V nemškem jeziku) 7. Sermo ad Primitias Nob. Ac Rev. D. Francisci Xav. De Hilleprandt Ridae in Bavaria. Lincii: Lidenmayr, 1710. 8. Himmlischer Wienner, Das ist: In Wien annoch wohnhafter, schon Würklicher Mit- bürger des Himmels, Seeliger Stanislaus Kostka...Wien, 1711. 9. Panegyricus S. Catharinae Bononiensi. Viennae: Sim. Schmid, 1714. (V nemškem jeziku). 10. Panegyricus Ven. Bertholdo primo Abbati Garstensi, Ord. S. Benedicti in Austria Supcriore. Lincii: Lindenmayr, 1718.90 1708/09-1710/11 prof. mat. Franc Leng(g)er.9' 1711/12 prof. mat. Janez Löger.92 1712/13, 1713/14, 1717/18-1719/20. 1728/29-1730/31, 1742/43 prof. mat. Jurij Egerer." 1714/15-1716/17 prof. mat. Karel Adrian (Andrian), 88 Diar.. I/36r, 740. 763/15; Lukiics, 1987, 1: 145; Spcssot, 1925, 127. 9 Sommervogel, 7: 1441; Lukäcs, 1988. 3: 1578. Drugačne podatke je objavil Fischer (1978. 207). * V nemSkem jeziku (Sommervogel. 8: 905-907; Lukäcs, 1988, 3: 1788). Tudi v Ljubljani. Janez Leger, tudi v Ljubljani. Tudi v Ljubljani. 362 S. JUŽNIČ: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V UUBUANI,... 29. 11. 1680 na Tirolskem,94 roj. - 9. 10. 1698 Dunaj, vstp. - 7. 1. 1745 Gradec, u. 1701-1703 Dunaj, stud. lil. - 1704 Gradec, rep. mat. - 1716/17 Celovec, prof. fil. - 1718/ 19 Tmava, prof. mat. - 1720/21 Linz, prof. mat. - 1721/22 Gradec, prof. mat.95 1720/21-1724/25 prof. mat. Mihael Caucigh, 19. 7. 1669 Razdrto na Goriškem, roj. - 13. 10. 1686 Trst, vstp. - 17. 1. 1738 Linz, u. 1691-1693 Gradec, stud. fil. - 1723/24, 1724/25 Linz, prof. mat.9* 1725/26-1727/28 prof. mat. Karel Toš (Tosch), 23. 9. 1687 Novo mesto, roj. - 10. 10. 1703 Dunaj, vstp. - 26. 1. 1737 Ljubljana, u. 1710-1712 Ljubljana, gra. - 1724-1725 Trnava, prof. mat., spov. - 1726-1728 Celovec, prof. fil., mat. - 1729-1732 Gradec, prof. mat., zgod., spov. - 1733-1734 Trnava, prof. mat., spov. - 1735-1736 Buda, prof. kontr. teol. - 1737 Ljubljana, prof. et., spov.97 Objavil je izpitne teze: Synopsis Euclidis applicati, seu elementa geometriae ad XX. Theoremata contracta, quae in Alma, ac celeberrima Universitate Graecensi publici demonstranda insuperant D. Antho- nis Christ. Enectas de Ortenhoffen et Joan. Mich. Marc. Pitreicts. Praeside R. P. Carolo Toschii S. J. Graecii : Apud Haeredes Widmanstadij. 1730. 12° (NUK-14028) 1731/32-1732/33 prof, mat., fil. Franc Lemmel, 2. 7. 1700 Dunaj, roj. - 27. 10. 1718 Dunaj, vstp. - 25. 2. 1737 Krems, u. 1734/35, 1735/36 Linz, prof, mat.98 1733/34 prof. mat. Franc Ksaver Schez, 8. 7. 1701 Dunaj, roj. - 9. 10. 1717 Trenčin, vstp. - 1780 u. 1721-1723 Dunaj, stud. fil. - 1728-1731 Dunaj, rep. mat. - 1734/35 Celovec, prof. fiz. - 1738 Dunaj, prof. fil. Objavil je teze iz retorike in govor, oboje brez prirodoslovja ali matematike: 1. Excertitationes... rhetoricae... Promotore P. F. X. Schez... 1738 2. Panergyricus funebris Carolo VI. Imperatori Romanorum dictus. Graecii: Typus Wid- manstadii, 1741." 1734/35-1736/37 prof. mat., fil. Anton Mejack (Meack). 9. 6. 1699 Gradec, roj. - 9. 10. 1714 Judenburg, vstp. - 1783 Dunaj, u. 1718-1721 Dunaj, stud. fil. - 1742 Gorica, prof. teol. - 1743 Ljubljana, prof. teol.100 1737/38-1738/39 prof. mat. Jolef Wim(m)er< 21.2. 1708 Dunaj, roj.-14. 10. 1725 Dunaj, vstp.-11. 11. 1747 Pćcs na Madžarskem, u. 1738-1739 Celovec, prof. mat. - 1740-1742 Ljubljana, prof. fil. - 1747 Szćkesfehervar na Madžarskem, prid.101 1739/40-1740/41 prof. mat. Jolef Derdarini, 12. 10. 1708 Reka, roj. - 14. 10. 1723 Dunaj, vstp. - 5. 11. 1791 Reka, u. 1727-1729 Dunaj, stud. fil. - 1733 Dunaj, rep. mat. - 1742-1743 Gradec, prof. fil. - 1743/44 Linz, prof. mat., zgod.102 94 »Tišin«, morda ob reki Tišin (Ticinus.Tessin.Ticino) Švici ali Lombardiji. 95 Lukäcs, 1987, 1:27. 95 Lukäcs, 1987, I: 159. 97 Lukäcs, 1988, 3: 1723; Grasselli, 1998, 108. 98 Fischer, 1978. 207; Lukäcs, 1988, 2: 868. 99 Fischer, 1978. 207: Sommervogel, 7: 777; Lukäcs, 1988. 3: 1459. 100 Fischer, 1978, 209; Lukacs, 1988, 2: 984. 101 V šolskem letu 1740/1741 ni bilo popisa profesorjev v Diar. (Diar., I/39r, 1477D; Lukäcs, 1988, 3: 1849). 102 Fischer, 1978, 191; Lukäcs, 1987. 1: 87-88. ZGODOVINSKI ĆAS0P1S • 56 • 2002 • 3-4 (126) 363 1741/42 prof. mat. Janez Krstnik Vintler, 14. 2. 1707 na Tirolskem,103 roj. - 14. 10. 1724 Dunaj, vstp. -4. 5. 1765 Gradec, u. 1727-1732 Dunaj, stud. lil. - 1739/40,1740/41 Gradec, prof. mat. - 1742/43-1745 Celo- vec, prof. fiz. - 1763 Ljubljana, pref. Objavil je teološko delo: De Jubileo, Praesertim Anni Sancti enchridion P. Dominici Viva... Anno M.DCC.L. Mense Julio Die _. Tyrnaviae.104 1745/46-1746/47 prof. mat. Leopold Heitzler (Heizier, Heisler), 8. 12. 1710 Dunaj, roj. - 14. 10. 1730 Požun, vstp. - 26. 5. 1749 Celovec, u. 1747/48 Celovec, prof. fiz. Objavil je govora brez prirodoslovja ali matematike: 1. Austria Liberata in tres libellos divisa... Anno MDCC.XLIII. Graecii: Typis Haeredum Widmanstadii. 2. Martis Austriaci felices ad Rhenum progressus. Graecii: Typis Haeredum Widmansta- dii, 1744,105 1747/48 prof. mat. Franc Hol(t)zer, 15. 4. 1707 Dunaj, roj.106 - 24. 10. 1722 Dunaj, vstp. - po 1773 Bohosudov na Morav- skem, u. 1737/38-1741/42 Olomouc, prof. mat. - 1742/43 Praga, prof. mat. Objavil je teološka dela: 1 • Allgemeine Tanck-und Freudens Pflicht einem Academischen Collegio Societatis Jesu zu Passau... Passau: Gedruckt bey Friedrich Gabriel Mangold, 1753. 2. Lob-Rede dem Heiligen Erz-Vatter Benedicto und dessen Hochwürdigsten Orden zu Ehren verfasset, in den Hochllöblichen Stift Gärten den 21 Mart» 1754... Steyr. Gedruckt bey Gregori Menhardt. 3. Siegreiche Tapfferkeit des Heyligen Stephani Ersten Königs... Pressburg.107 1748/49-1751/52 prof. mat. Franc Ksaver Rodel (Rodl), 23. 7. 1708 Gradec, roj. - 14. 10. 1724 Dunaj. vstp. 1728-1730 Dunaj, stud. fil. - 1734 Dunaj, rep. mat.108 1752/53 prof. mat. Marko Mayr.w 1753/54 prof. mat. Joief Pevere."0 1754/55, 1755/56 prof. mat. Nikolaj Boda(nus) von Neuhaus (Poda), 4. 10. 1723 Dunaj, roj. - 22. 1. 1740 Dunaj, vstp. - 29. 4. 1798 Dunaj, u. 1743-1746 Celovec, Stud. fil. - 1748-1749 Dunaj, rep. mat. - 1756/57 Linz, prof. mat. - 1757/58-1765 Gradec, prof. mat., pref. muzeja mat., posebne astronomije - 1766-1771 Banski Stiavnica, prof. meh., hidravlike - 1772-1773 Traunkirchen v Zgornji Avstriji, »znamenit Mehanik«."1 Napisal je: 1. Insecta Musaci Graecensis. Graecii: Widmanstadii, 1761. 2. (s Karlom Tim- fcrgerjem) Foscilia Musae, Gracensis. 1766 (rokopis). 3. Kurzgefasste Beschrei bung der bey dem Bergbau zu Schemnitz in Nieder-Hungam errichteteMaschinen. Prag: Walther, 1771. • »Veltum«, morda Veitin v italjanskem delu Švice. °* Fischer. 1978, 221; Sommervogel. 8: 829: Lukäcs. 1988. 3: 1775. ' Fischer. 1978, 201; Sommcrvogel. 4: 232-233; Lukäcs, 1987. 1: 573. Starša sta bila Čeha. Fischer, 1978. 202; Sommervogel. 4: 448-449. • Fischer, 1978. 215; Lukäcs. 1988. 3: 1392. Tudi v Gorici. Tudi v Gorici. " Fischer. 1978. 192; Lukäcs. 1987. 1: 108-109. 364 S. JUŽNIČ: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VlSjIH ŠTUDIJIH V UUBUANI, ... 1756/57-1757/58 prof. mat. Ignac Rasp, 9. 9. 1717 Ljubljana, roj. - 28. 10. 1736 Dunaj, vstp. - 1791 Stična, u. 1751 Gradec, prof. et. - 1752-1753 Ljubljana, prof. fil., et. - 1754 Terezijanišče, prof. fil., - 1755-1756 Passau, prof. fil. - 1757-1760 Celovec, prof. mat., kontr., mor. teol. - 1761-1762 Ljubljana, prof. mor. teol. - 1763-1770 (nekaj časa) Celovec, prof. can."2 1758/59 prof. mat. Janez Krstnik Schottin 1759/60 prof. mat. JoiefKaufmann."* 1760/61 prof. mat. Jofef May(e)r, 20. 5. 1720 Passau, roj. - 27. 10. 1736 Dunaj, vstp. -Avgust 1789 Celovec, u. 1740-1742 Dunaj, stud. fil. - 1744-1745 Dunaj, rep. mat. - 1755/56, 1756/57 Gradec, prof. mat., ast. - 1757/58-1759/60 Linz, prof. mat. - 1761/62 Buda, prof. mat. - 1773- Du- naj, vodi astronomski observatorij. Objavil je izpitne teze iz etike: Physicae recentioris Origo antiqua, per dialogos epistolares demonstrata. Authore R. P. Regnault e Societate Jesu. E gallico recens latine reddita. Auditoribus oblata a perillustri, ac perdocto D. Georgio de Zobel, Austriaco Viennensi, Philosophiae in secundum annum Audi- tore, Caesarei Ferdinandei Convictore Graecii M.DCC.LV: Typis Haeredum Widmanstadii. (4°, 392 strani). Privezano: Dum assertiones ex Philosophia universa ex praelectionibus ad- modum Reverendi P. Francisci Tricarico e Societate Jesu, Philos. Profess. Publ. Ordin. Et Examinatoris, admodum Reverendi P. Joseph Mayer e Societate Jesu, Ethices et J. N. Prof. Publ. Ord. Et Examinatoris; admodum reverendi P. Joan. Bapt. Kauschutnig e Societate Jesu, Matheseos Prof. Publ. Ord. in alma ac ccleberrima Universitate Graccensi publice propugna- ret, anno M.DCC.LV, mense Augusto, die 24.'" 1761/62 prof. mat. Franc Radieucig."b 1762/63 prof. mat. Franc Ksaver Rascher."1 1763/64 prof. mat. Ignac Rosenberger."1 1764/65, 1765/66 prof. mat. Franc Ksaver Wulfen."9 1766/67-1772/73 prof. mat. Leopold Baron Apfaltrer, 16. 10. 1731 grad Grmače v kraju Zavrstnik pri Šmartnem pri Litiji, roj. - 1. 11. 1747 Dunaj, vstp. - 9. 12. 1804 Györ, u. 1748-1749 Dunaj, stud. 1750- Gradec, stud. fil., teol. - 1754 Ljubljana - 1765 Gradec, stud. teol. - 1766-1773 Celovec, prof. mat., eksperimentalne mehanike. - 1780 Györ, kano- nik - 25. 5. 1792-3. 11.1794 Ljubljana, prisednik Studijskega konsesa za filozofski Studij in mediko-kirurško šolo.'20 1,2 Diar., I/39r, I683V10; Lukäcs, 1988, 3: 1337; Catalogus, 1753, 15. "' Tudi v Ljubljani. 114 Tudi v Ljubljani. 115 Fischer, 1978. 208; Sommervogel. V, 802, IV, 935. Mayr je objavil teze skupaj s profesorjem matematike Janezom Krstnikom Kaschutniggom (1714-1789), Wi je leta 1747 poučeval v Tmavi, med letoma 1748-1753 na Dunaju, med letoma 1754-1755 v Gradcu, pozneje pa je bil prefekt v Celovcu. Kaschutnigg je bil verjetno rojen v Žovneku (Lukäcs, 1988, 2: 587; Sommcrvogel, 4: 934), po drugih virih pa v Beljaku (Stoeger, 1855, l70;Grasselli. 1998, 109). Umrl je v Mariboru. Objavil je 5 knjig, med njimi tudi matematiko. Tretji sodelavec pri izpitu Franc Tricarico (1719-1788) iz Reke je bil pozneje leta 1757 profesor fizike v Ljubljani. Izpitne teze so dali vezati v knjigo Nočla Regnaulta (1683-1762), profesorja fizike v Amsterdamu in Parizu. Knjigo so naslednje leto nabavili na kole- giju v Ljubljani (W-I451; NUK-8480). 116 Tudi v Ljubljani. 117 Tudi v Gorici. ""Tudi v Ljubljani. 119 Tudi v Gorici. 120 Po bolezni gaje pri tej dolžnosti novembra leta 1794 nadomestil licejski profesor matematike A. Gruber, ki je položaj obdržal na medicinsko-kirurüki Soli do 27. 2. 1798, na filozofskih Študijah pa do 11.9. 1802 (Cipcrle. 1980, 177; Cipcrle, 2001, 99, 297). ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 ' 2002 « 3-4 (126) 365 Biblgraf. obsega agronomsko, meroslovsko in dve matematični fizikalni deli: 1. Ueber das ächte Verhaltniß zwischen Wiesen und Aeckern in Kärnten, eine von der •aiser - königlichen Ackerbaugesellschaft daselbst im Jahre 1767 gekrönte Preisschrift. Kla- genfurt: Gedr. Mit Kleinmayerischen Schriften, 1768. (NUK-9657). 2. Vergleichungstafeln altkärantenerischer Masse und ihrer Preise mit den neu österrei- chischen und ihrer Preise. Klagenfurt. (Nedatirano). 3. Leopoldi Apfalteri e S.J. de Motu rhombi conici Dissertatio inter A.A. distributa. Quod •n aula academica archiducalis Societatis Jesu collegii Clagenfurtii anno MDCCLXXI Men- sc Septembre. Ex Praelectionibus R. P. Leopoldi Kirchschlager e S.J. Phil. Prof. Publ. & Ord. Klagenfurt: Kleinmayer, 1771. (NUK^258). 4. Abhandlung von dem Drück der Gewälber auf ihre Seitenmaner, Wien: Trattner, 1782.121 Profesorja matematike na pomorski in trgovski šoli v Trstu 10. 8. 1754-1773 prof. mat., navtike Franc Ksaver Orlando, 7. 12. 1723 Reka, roj. - 3. 12. 1739 Dunaj, vstp. - 23. 10. 1784 Reka, u. 1740-1742 Dunaj, noviciat - 1742/43 Trst, gra. - 1743-1745 Gradec, stud. fil. - 1746- 1747 Gorica, gra. - 1748-1749 Dunaj, Stud. mat. (specializacija) - 1750-1753 Dunaj, stud. te°l- (zadnje zaobljube v Judenburgu) - 1753-1773 Trst, prof. mat., navtike - 1773-1784 Reka, prof. mat., navtike, dvojnega knjigovodstva.122 Objavil je izpitne teze, od katerih so se ohranile le nekatere: 1 • »Libri di Padre Orlando: Aritmetica ed Algebra; Geometria; Trigonometria piana e sferica; Astronomia; Geografia; Idrografia. 1758-1760.123 2. Saggio di stereometria, trigonometria, sferica astronomia, geografia & idrografia. Tri- tte, 1764. 3- Saggio di aritmetica, algebra, regule di proporzione, longimetria, planimetria e trigo- nometria piana. Trieste, 1769.'24 4. Assertationes ex universa philosophia, quas in regia Hungarica Fluminensi academia... Anno M.DCC.LXXVII. Publice propugnandas suscepit. Thomas Svilokossi de Jurkovich... suscepit... ex praelectionibus R.P. Franciscum Xav. Orlando, Matheseos Professore, Jos. A. Novak, Aloisius Capuano, Matheseos Professore. Labaci: Litteris Egerianis, 1777.125 5- Trattato d'idrographia.126 6-Corso Matematico-Nautico. 1783.127 ?• Saggio di matematica... Orlando e Capuano... Accademia di Fiume. 1783.128 8- Catalogus Librorum Bibilothaecae Matematico-Nauticae. Fiume, 1783.129 I21 Smole, 1982. 177; Diar., I/38r. 1405V8; Stoeger, 1855, 13 (datum rojstva 15. 10. 1731); Sommervogel, 1: l73;Lukäcs. 1987, 32-33; Grassclli, 1998, 109. Koradc- 1995, 89-91; FranuSić. 1995, 190 (rojstni datum 9. 12. 1723); Lukäcs. 1988, 1119; Schmidt, 1963, w: Martinovid, 1992, 90. Fischer (1978) ni objavil podatkov za Trst. T Sest rokopisnih zvezkov Orlandovih predavanj, ki jih hranijo v »Biblioteca dciristituto Tecnico Nautico« v StliiKorade- '995. 90; Martinovih 1992, 95; Franušić. 1995. 193-194). o- Teze na 15 straneh. V Orlandovih pismih je omenjen tudi natis tez za leto 1755 in 1758 (Korade, 1995, 89- ^^ 101. 119). " Korade, 1992, 248. Nedatirano (SB, rokopis 7129; Korade, 1992. 249). 322 strani 230 \ 310 mm (FranuSić, 1995. 194-195). , V italjanSčini. dva lista papirja 290 x 215 mm (A1IZ, Šolski spisi, škatla X, brez signature: Korade, 1992. iN0rade' '995,92). lis Dva lista Papirja 370 x 230 mm (AHZ. Šolski spisi. Škatla IX, Jt. 172; Korade, 1992, 267; Korade, 1995, •«). Drugi Orlandovi rokopisi, popisi in pisma so ohranjeni predvsem v AST - CRS, Intendcnza Commerciale (Korade, 1993. 90). 366 S. JUŽNIĆ: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI, ... 1783-1795 prof. mat., navtike Alojz Capuano, 13. 2. 1743 Trst, roj. - 15. 10. 1764 Dunaj, vstp. - 20. 11. 1795 kapucinski samostan Svetega Križa (Santa Croce) v Gorici, u. 1763-1764 Trst, stud. matematično-navtične šole - 1767 Leobcn, rep. hum. - 1768-1769 Dunaj, stud. fil. - 1770-1771 Reka, gra. - 1772 Gradec, rep. mat. - 1773 Reka, gra. - 1775-1782 Reka, prof. mat. - 1783 Reka, prof. aritmetike, algebre in trgovine.130 Objavil je izpitne teze skupaj z Orlandom. Jezuitski matematiki v Celovcu Najpomembnejši jezuitski matematik v Celovcu je bil Štajerec Traber. Po doktoratu iz filozofije je začel poučevati matematiko v Trnavi. Nato je s presledki petnajst let poučeval matematiko in štiri leta filozofijo na Dunaju, kjer je vodil tudi semenišče. Umrl je za kugo tri leta pred turškim obleganjem Dunaja. Na Traberjevo optiko je vplival desetletje starejši Kircher (1601/2-1680). Traber gaje naštel med »štirimi mojstri filozofije, še posebno jezuiti: Aguilonius,m Christophorus Schei- ner, Athanasius Kiercher (sic!), Casparus Schottus«. Traberjevo optiko so le mesec dni po natisu nabavili tudi na kolegiju v Ljubljani inje fizikalna knjiga z najstarejšim ekslibrisom iz ohranjenega dela jezuitske knjižnice v Ljubljani. Vsebovala je veliko več skic in geome- trijske optike kot starejša Kircherjeva optika. Za razliko od Kircherja je Traber pisal v obliki vprašanj, poukov in dokazov, podobno kot dvanajst let pozneje Newton v Principih. Tako kot pozneje Thullner v Ljubljani je tudi Traber razdelil svoje delo na optiko, katoptriko in diop- triko. Vsaki je posvetil okoli sedemdeset strani. Traber ni omenjal odkritja uklona jezuita Grimaldija, ki je bilo objavljeno desetletje prej. Prav tako ni obravnaval šest let starega odkritja dvojnega loma Danca Erazma Bartholina (1625-1698) in tudi ne pred tremi leti objavljenih Newtonovih raziskovanj barv, ki jih je kritiziral jezuit Gaston Pardies (1636-1673). Večkrat pa je omenjal Descartesova razisko- vanja.132 Navedel je prenizko vrednost milijardo milj na uro za hitrost svetlobe, saj je Olaf Christiansen Roemer (1644-1710) objavil natančnejšo meritev pri pariški akademiji šele leto po prvi izdaji Traberjeve optike.133 Traber je zaključil delo z dodatnim opisom sončne ure.134 Knjigo so brez večjih popravkov posmrtno ponatisnili v letu koje Christiaan Huygens (1629-1695) objavil svoja raziskovanja svetlobe. Dve desetletji za Traberjem je katedro za matematiko v Celovcu prevzel Korošec Fran- zell. Na drugih kolegijih ni poučeval matematike, je pa skupno sedem let predaval filozofijo in fiziko v Linzu, Gradcu in Celovcu. V devetdesetih letih 17. stoletja je objavil po eno matematično in astronomsko delo. Dve leti pred smrtjo je bil knjižničar kolegija v Ljubljani, vendar se ni ohranila nobena fizikalna knjiga z njegovim vpisom ekslibrisa. Kmalu za Franzllom je katedro za matematiko v Celovcu prevzel Buzzi iz Julijske kraji- ne, prvi ljubljanski profesor fizike in poznejši rektor ljubljanskega kolegija. V letu začetka pouka matematike na višjih študijih v Ljubljani je Vbrster poučeval matematiko v Celovcu in i M Capuano je bil Orlandov Student v Trstu in je matematiko na Reki poučeval kot Orlandov pomočnik (Lukacs, 1987, 152; Korade. 1995. 91 (rojstna letnica 1748); Zovatto, 1992, 253; Franušič, 1995, 193, 195). 131 Traber, 1690, Uvod, I. Belgijski jezuit Aguilonius je objavil optiko kmalu po Traberjevem rojstvu. 132Traber, 1690, 1, 21, 33, 59, 68, 142. 133 Traber. 1690, 42. 134 Traber, 1690,95-101,213-125. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 • 2002 • 3-4 (126) 367 Pozneje še tri leta v Gradcu in na Dunaju. Na Dunaju je objavil knjigo o geometrijskih kon- strukcijah s številnimi skicami. Na kolegiju v Celovcu je terezijanske reforme zaznamoval predvsem pouk matematike Leopolda iz plemiškega rodu Apfaltrerjev, ki so imeli v lasti grad Roje in od 11. stoletja dalje tudi bližnje Grmače ob današnjem Šmartnem pri Litiji. Dedni naslov baronov so dobili leta 1672.'" Leopoldova sorodnika sta bila jezuita Henrik (1681 -1713) in Ernest Apfaltrer (1701— '767). Leopold je bil vnuk Janeza Ignaca Apfaltrerja, glavnega prejemnika Kranjske dežele. Po smrti Janeza Ignaca leta 1765 so si njegovo dediščino 14. 3. 1768 razdelili štirje sinovi: kresijski glavar na Gorenjskem Franc, Leopoldov oče Ignac, duhovnik Ernest (u. 1815) in ladporočnik pehote Nepomuk Apfaltrer. Ignac je podedoval gospostvo Loka na Štajerskem. L. Apfaltrer je bil na kolegiju v Ljubljani že v času B. F. Erbergovega utemeljevanja fizikalnega kabineta leta 1754 in seje pozneje še vrnil. Leto dni za Wulfnom je bil premeščen 'z Ljubljane v Celovec. Apfalterer je prevzel profesorsko mesto za »eksperimentalno meha- niko« v šoli za vajence pri jezuitskem kolegiju v Celovcu in jo skupaj s pomočnikom obdržal tudi po letu 1773. Podobno šolo je med letoma 1769 in 1784 v Ljubljani vodil G. Gruber, nekaJ časa ob pomoči Maffeia. Poleg mehanike je Apfalterer na kolegiju v Celovcu predaval matematiko. Tudi s temi Predavanji je nadaljeval po razpustu reda leta 1773, enako kot fizik Kirchschlager.13* Po upo- kojitvi seje Apfalterer vrnil v Ljubljano. Koroška kmetijska družba je leta 1767 nagradila Apfaltererjevo razpravo o razmerju med Površino travnikov in njiv v deželi. Objavil je tudi priročnik za pretvorbo starih koroških mer Jn uteži v nov avstrijski metrični sistem, ki so ga njegovi študenti uporabljali pri pouku. Dve eti Pred prepovedjo Družbe je dal natisniti matematični opis gibanja vrtavke. Uporabil je Številne sodobne enačbe in jih na koncu ponazoril še s skicami. Pred razpravo so privezali enainPctdcset izpitnih tez iz filozofije, od katerih je zadnjih devetintrideset obravnavalo fi- z'ko pri profesorju Kirchschlagerju. Sledilo je deset tez iz moralne filozofije in prav toliko iz Matematike. Podobno kot Gruber v Ljubljani seje po prepovedi Družbe tudi Apfalterer ukvarjal z gradbeništvom. Raziskoval je sile s katerimi oboki pritiskajo na stranske zidove. Jezuitski matematiki v Ljubljani '• Prve ohranjene teze Najpomembnejši med jezuitskimi profesorji matematike v Ljubljani je bil Thullner. Njego- vo geometrijo iz leta 1711 jezuitski viri še posebej izpostavljajo.'17 Devetnajstleten je vstopil k Jezuitom v Leobnu. Na dunajski gimnaziji je poučeval poetiko in retoriko in izdal dve Prozni pesnitvi, v katerih je slavil cesarsko mesto. Leta 1702 je kot spovednik poučeval etiko v Gradcu. Filozofijo in fiziko je začel poučevati v Gorici med letoma 1703 in 1704. Obenem Je v Ljubljani izdal zgodovinsko knjižico o Goriški. Njegovi goriški predavanji o fiziki in o norologjjju« sta sc ohranili v rokopisu študenta Aleša Žige Dolničarja (1685-1708), ki je m Smole. 1982, 176-177.581. |37 Schmidt, 1963,264. J8 MacDonell. 1989, Appendix 2: 17 I lorologija je bila srednjeveška znanost ki je vsebovala dele sodobne hidrostatike, hidrodinamike, geografije ,n ^gih ved. 368 S. JUŽNIČ: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI, ... obiskoval ljubljansko gimnazijo med letoma 1695 in 1701, pravo pa je študiral na univerzi v Perugiji med novembrom 1704 in 12. 8. 1707. Dolničar je Thullnerjevo razlago okrogle oblike Zemlje dopolnil z nazorno risbo izbočenosti morja, ki zakriva svetilnik opazovalcu z oddaljene ladje.139 V drugem oddelku je Thullner obravnaval sisteme Ptolomeja, Braheja in Kopernika. Proti Koperniku je navajal sklepe kongregacije kardinalov iz leta 1616 in se je nekoliko norčeval iz domneve o vrtenju Zemlje okoli Sonca. Poglavje je zaključil s skicami in z opisi naprav za geodetske meritve na vodoravni podlagi,140 s katerimi so jezuiti pol stoletja pozneje merili poldnevnike. Naslednjo razpravo je Thullner posvetil svetu in vesolju. Menil je, da so planeti iz tekoče snovi. Opisal je naprave za merjenje časa ter svetlobne in toplotne pojave. Razpravi je dodal načrt za določanje višine drevesa pri opazovanju z različnih razdalj.141 Pri obravnavi treh Aristotelovih knjig o nastajanju in propadanju je pravilno opisal odboj svetlobe in ugotavljal, da svetlost pada s kvadratom oddaljenosti od svetila.142 Ni verjel, da z redčenjem snovi lahko dobimo vakuum, čeprav je obravnaval tudi delce in pore v telesih.143 Po Kircherju je sprejel domnevo o podzemnem ognju in žveplu. Sprejemal je antično teorijo o štirih elementih in o njihovem mešanju. Mešanje naj bi določalo štiri psihološke tipe ljudi, ki jih poznamo tudi danes.144 Za vzrok gibanja je priznaval tako težnost kot lahkost in je podpiral Aristotelove ideje proti jezuitu Rodrigu de Arriagi (1592-1667), profesorju na uni- verzi v Pragi.145 Z geometrijsko optiko je opisal nastajanje slike predmeta.146 Na zadnjih štiridesetih oštevilčenih straneh je Dolničar zapisal Thullnerjeva predavanja o Aristotelovi meteorologiji iz leta 1703, ki so jih pozneje predavali kot del »posebne« fizike. Tudi tu se je Thullner strinjal s Kircherjem, da so pod površjem Zemlje tekočine, morja, pare in jame. Po Kircherjevem modelu je opisal tudi katastrofalni izbruh Vezuva junija 1668.147 V drugi razpravi o kometih je Thullner navajal opazovanja Plinija,148 delo jezuita Giovan- nija Battiste Ricciolija (1598-1671) iz leta 1618 ter opazovanje kometov iz let 726 in 1529. Čeprav kometi prebijajo sfere Ptolomejevih planetov, ugotovitve ni uporabil proti Ptolo- mejevemu sistemu. Menil je, da so kometi sestavljeni iz ognja in plamenov. Njihove lastnosti je pojasnjeval z antiperistazo, peripatetično teorijo, s katero so pojasnjevali tudi hitrejše zmrzo- vanje tople vode v primerjavi s hladnejšo.149 V poglavju o ognju je Thullner navajal predvsem opazovanja jezuita Schotta (1608-1666) in njegovih učencev na Siciliji ter trditve Schottovega učitelja Kircherja.150 Citiral je Schotto- va dela, ki so jih prodajali tudi v Ljubljani. Pri obravnavi rek je opisal Pad, Donavo in Savo na Kranjskem ter nenavadno spreminjanje gladine Cerkniškega jezera. Zavrnil je domnevo, da strelo povzročata dež in sneg. Opisal je tudi tople vrelce in potres na območju Neaplja, ki naj bi ga 8. 2. 1671 povzročilo izparevanje žvepla.131 139 Thullner, 1704, De Mundo et Coelo, I: št. 9. 140 Articulus 2 (Thullner, 1704, De Mundo et Coelo, I: Jt.l 1-13, 22). 141 Thullner, 1704, De Mundo et Coelo, II: št. 7, 16, 18, 23. 142 Thullner. 1704, De Generatione et Corruptione, I: št. 36. 143 Thullner, 1704, De Generatione et Corruptione. III: št. 20, 22; V: 19. 144 Thullner, 1704, De Generatione et Corruptione, IV: št. 7, 10, 20. 145 Thullner, 1704. De Generatione et Corruptione, V: št. 21, 23. 144 Thullner, 1704. De Generatione et Corruptione, V: št. 42. 147 Thullner, 1703, Metheororum, 5a, 6a-6b. 148 Gaius Plinus Cecilius Secundus (starejši, 23-79). 149Thullner, 1703, Metheororum, 8v, 11', 12', 17', 17». ""Thullner. 1703, Metheororum, 18", 21 \22\23\ "' Thullner, 1703, Metheororum, 33', 32", 36'. ZGODOVINSKI ČASOPIS »56» 2002 «3-4 (126) 369 Po odhodu iz Gorice je Thullner še tri leta poučeval filozofijo in matematiko v Linzu in nato matematiko na Dunaju med letoma 1708 in 1713. Vmes je bil leta 1709 dodeljen ljub- ljanskemu kolegiju. Profesorji matematike so bili pred 19. stoletjem pogosto tudi pomembni fiziki, najznamenitejši seveda Galilei v Piši in Padovi. V Galilejevi in v Thullnerjevi dobi so Pri pouku matematike obravnavali tudi optiko in mehaniko. Teze za izpit pri Thullnerju sta Lovrenc Daniel Wolbiz in Janez Ernest Erberg152 ob koncu predavanj matematike v Ljubljani 23.6. 1709 naslovila »matematične vaje«. To so najstarejše ohranjene prirodoslovne izpitne teze z ljubljanskega kolegija. V naslovnici izpitnih težje bil Thullner naveden kot profesor moralne teologije in mate- matike v Ljubljani. Tedanja ljubljanska profesorja fizike in filozofije Zaharija Kappus (1673-1751) iz Kamne Gorice in Janez Reusner (1671-1720) iz Linza se izpita nista ude- ležila. Teze so bile sestavljene iz štirih delov na neoštevilčenih straneh. Na uvodnih straneh sta študenta Sveto Trojico povezala s tremi lastnostmi svetlobe, ki je ni mogoče ustvariti, je barvita in neizčrpna. Opisala sta čuda optike, predvsem »umetne slike Pri katerih oko mikroskopa naredi ljudem vidne stvari, ki so bile pred tem stoletja skrite«. Z novimi odkritji spoznavamo stvari, ki so bile rimskim filozofom nedostopne in o njih niso znali še ničesar povedati. Prav zato sta izbrala izpitna vprašanja iz optike, ki je v njunem času z uporabo mikroskopa (in teleskopa) ponudila »neskončno število novih odkritij«. Objavila sta po štiri izreke o optiki, katoptriki in dioptriki. Začela sta z opisom premočrtnega urjenja svetlobe in definirala zorni kot, ki določa velikost slike. Bolj oddaljeni predmeti so zato videti manjši (I). Navidezna velikost je odvisna od oddaljenosti (II). Ploskev postane vidna, ko se od nje odbiti svetlobni žarek dotakne očesa. Če gledamo na Ploskev, priletijo svetlobni žarki iz ploskve naravnost proti očesu (III). Zapis nas pušča v dvomih, ali slika nastane na zunanji površini očesa, kot si je napačno predstavljal Arabec Alhazen (965-1039). G. Schöttlove ljubljanske teze so bile 63 let po Thullnerjevih veliko bolj podobne sodobni optiki. Thullnerjeva študenta sta vedela, da se svetlost zmanjšuje z oddaljenosti od svetila, čeprav nista posebej omenila zmanjševanja s kvadratom razdalje, ki je sledilo tudi iz Newtonove teorije. Poznala sta tudi uklon zaradi katerega se bližjemu opazovalcu plamen ognja zdi daljši kot bolj oddaljenemu, ko svetloba pada skozi dolgo ozko režo v objektu. Prepričljivejše sta opisala oblikovanje sence telesa (IV). Štiri izreke iz katoptrikc sta začela s pravilnim opisom odbojnega zakona na zrcalu: »Odboj- ni kot je enak vpadnemu v vseh točkah, ki ležijo na ravnih črtah. Pravokotno padajoči žarek se odbije sam vase (V).« Odbita svetloba in slabotne barve praviloma žarijo naravnost in tako lahko z nakopičenjem ojačijo vpadno svetlobo (VI). Predmeta v zrcalu ne vidimo na njegovem mestu, temveč drugje. Odbiti žarek po odboju °d zrcala pade v oko. S premikanjem očesa ali objekta premaknemo sliko v drugi del zrcala (VII). V zadnjem izreku iz katoptrikc sta opisala odboj na zrcalu. Čeprav tega nista izrecno zapisala, sta uporabljala vbočeno zrcalo, ki lahko svetlobo iz več vpadnih smeri odbije v isto točko. Z zrcalom sta projicirala svetlo sliko tudi v senco (VIII). V prvih dveh izrekih dioptrike sta študenta opisala lomni zakon na sodoben način: »Po vPadu iz redkejšega v gostejše okolje se žarek lomi proti vpadni pravokotnici. Po vpadu iz 152 StarejSi bral jezuitov tnocenca Volbcnka (1694-1766) in Antona (1695-1746) ter Janeza Benjamina (1699-1759). sinov barona Janeza Danijela (1647-1716) i/. Kočevja. J. D. Erberg je bil član bratovščine sv. Dizme 'n član Akademije Opcrozorov od leta 16931, nadimkom »Fidius«. Naslov barona je dobil skupaj z bratom Janezom Adamom (u. 1723) dve leti pred svojo smrtjo. 370 S. JUŽNIČ: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VlSlIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI, ... gostejšega v redkejše okolje pa se lomi proč od pravokotnice (IX). Žarek se tem bolj lomi proti pravokotnici, čim gostejše je sredstvo in tem bolj lomi proč od pravokotnice, čim redkejše je. Lomljeni žarek se zvezno nadaljuje iz vpadnega (X).« V tretjem izreku o dioptriki sta pravilno opisala objekt, ki je v redkejšem okolju videti bolj oddaljen in manjši, v gostejšem pa bližji in večji (XI). Z dveh ali z ene strani stisnjeno steklo zbere lomljene žarke v skupnem presečišču (XII), ki ga danes imenujemo gorišče zbiralne leče. Izreke o premem širjenju, odboju in lomu svetlobe sta študenta zaključila z neoštevilčenimi eksperimentalnimi nalogami: štirimi iz optike, desetimi iz katoptrike in štirimi iz dioptrike. Pri nalogah iz optike sta najprej projicirala žarke v (temni) izbi. Nato sta odbito svetlobo z osvetljenega predmeta projicirala tako, daje bila slika v nekaterih točkah pravilna, v drugih pa povsem spačena. Sence in svetlobne žarke sta projicirala do največjih razdalj. Bržkone sta uporabljala kamero obskuro, kije nista posebej imenovala, čeprav jo je opisal že jezuit Gio- vanni Battista Delia Porta (1534/5-1615). V zadnji nalogi iz optike sta opazovala dvojno sliko predmeta. Sliki sta projicirala na različni ploskvi. Tüdi v tem primeru sta gotovo uporabljala zatemnitev. Postopka za podvojitev slike nista opisala. Morda sta uporabila islandski dvolomec, ki gaje leta 1669 prvi opisal Erazem Bartholin (1625-1698) na univerzi v Kopenhagenu. Pri katoptričnih nalogah sta uporabljala gladka ravna in ukrivljena zrcala, bržkone le vbočena (konkavna). Pri prvi nalogi sta na zaslonu opazovala odbito svetlobo Sonca in dru- gih svetil, ki jih neposredno ni bilo mogoče opazovati. Naloga je morda zahtevala sestav- ljanje periskopa z uporabo dveh zrcal. V drugi nalogi sta slike objektov po odboju na gladkem zrcalu povečevala in deformirala na »čudovite načine«. Nista posebej omenila, da povečano sliko opazujeta na vbočenem zrcalu pri razdaljah manjših od goriščne razdalje. V tretji nalogi sta gladka zrcala postavila tako, da je svetloba po večkratnem odboju zadela osvetljeni predmet »v hrbet«. V četrti nalogi sta pravilno ugotavljala, da zrcala obračajo slike. V šesti nalogi sta opisala postopek za osvetlitev skritih predmetov z uporabo zrcal. Z žarki odbitimi od zrcala lahko zasukamo sliko človeka, da počasi plava navzgor v zraku. To je bila ena izmed Kircherjevih umetnij, s katerimi je navduševal obiskovalce svojega muzeja pri rimskem kolegiju. V osmi katoptrični nalogi sta povedala, da »gladko« zrcalo lahko povzroči ogenj na ve- likih razdaljah, kot seje dve tisočletji prej posrečilo Arhimedu v boju proti ladjevju Rimlja- nov. V naslednjem poskusu sta opisala, kako ponoči naredimo stvari vidne na velikih od- daljenostih in kako povečamo slike majhnih predmetov. Zadnji deseti katoptrični poskus je, podobno kot osmi, opisoval zažiganje oddaljene slame z odbojem svetlobe od zrcala. Prva dioptrična naloga je obravnavala mavrico, ki nastane zaradi loma. Nista opisala mavrice na nebu ali na tankih plasteh, temveč le tisto na dragih kamnih. V drugi nalogi iz dioptrike sta uporabljala stekleni meh poln vode kot »razpršilno« lečo. Razpršene žarke sta projicirala na zid. Opisala sta poskuse s steklenim poliedrom kot zbiral- no in razpršilno lečo, bržkone tudi v obliki podobni kalejdoskopu, ki gaje Škot David Brew- ster (1781-1868) patentiral stoletje pozneje leta 1816. Zadnja naloga je opisovala konveksno zrcalo potopljeno v vodo, ki odbija svetlobo Sonca v zvezdam podobne slike. Pri poskusih sta uporabljala zatemnjeno sobo, zbiralne leče, ravna in konkavna zrcala, meh iz stekla, posodo z vodo in verjetno tudi zaslonko. Te naprave so jezuiti imeli v Ljubljani že pred B. F. Erbergovimi nabavami fizikalnih in matematičnih pripomočkov leta 1755. Za razpršilne leče in izbočena zrcala se nista posebej zanimala. Več pozornosti sta namenila . ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 » 2002 » 3-4 (126) 371 zrcalom kot lečam, ki sta jih uporabila le pri zadnjem izreku o dioptriki. Mikroskop in tele- skop sta omenila le v uvodu. Nista navajale imen raziskovalcev, ki so vplivali na Thullnerjev pouk. Pravilen opis loma v IX in X izreku kaže vpliv leydenskega profesorja Willebrorda van Roijena Snella (Snelliu- sa, 1591-1626), ki je zakon odkril leta 1621. Descartes je odkritje objavil 17 let pozneje. Sneli je tudi prvi opisal trigonometrijsko meritev poldnevnika,153 ki so jo uporabljali tudi jezuiti. Jezuiti so sprejeli Descartesov nauk šele po hudih bojih v 18. stoletju. Pozneje so ga navdušeno zagovarjali predvsem v Wolffovi priredbi Leibniza do prevlade Boškovićevih idej v drugi polovici 18. stoletja. Druga posebnost ljubljanske optike je bil opis ojačitve svetlobe v IV in VI izreku s teorijo uklona, ki so jo posmrtno objavili po Grimaldiju. Vendar za uklon nista uporabila Grimal- dijeve skovanke »diffracte«'** temveč izraz »aggregatione« v pomenu nakopičenja. Grimaldi je pojav opisal v duhu svojega časa kot enačbo, po kateri tema prišteta temi daje svetlobo.155 V valovni teoriji je imel barve za modifikacijo svetlobe. Odkritje uklona se ni hitro uveljavi- lo, saj ga ni omenjal ne Kircher v novi izdaji Ars Magna leta 1671, niti Huygens v objavljenih delih in pismih, čeprav je imel Grimaldijevo knjigo v družinski knjižnici. Newton ni mogel dobro pojasniti Grimaldijevega poskusa s teorijo delcev inje morda tudi zato odlašal z obja- vo optike do leta 1704."6 Newtonova teorija delcev svetlobe in Huygensova teorija longitu- dinalnih valov nista pravilno opisovali uklona svetlobe. Jezuit Grimaldi je lahko neposredno vplival na ljubljanske sobrate, čeprav je delal v Bo- logni zunaj habsburške monarhije in v drugi jezuitski provinci. Verjetno so v knjižnici Ljub- ljanskega kolegija imeli Grimaldijevo delo, saj so prav na Thullnerjevo pobudo leta 1709 nabavili dve knjigi Grimaldijevega starejšega sodelavca Ricciolija. Med službovanjem v Gorici je imel Thullncr lahko še tesnejše stike z Grimaldijevimi nasledniki v Bologni. V poznejših letih so na ljubljanske fizike vplivala dela Mairana in Dutourja. Trdila sta, da uklon povzroča plast zraka, ki se prime površine telesa.157 Pravilno razlago z interferenco valov sta objavila šele Young (1773-1829) in Fresnel (1788-1827).158 Zato ni verjetno, da bi se izraz »nakopičenje« v VI izreku objavljenem v Ljubljani leta 1709 lahko nanašal na inter- ferenco, odkrito stoletje pozneje. Iz Thullnerjevih izpitnih vprašanj ni mogoče spoznati njegovega mnenja o nasprotujočih s> teorijah svetlobnih valov in delcev. Kot jezuit še ni mogel sprejeti nove Newtonove optike •nje bil bližje Descartesu in Wolffu. Izreki in še bolj naloge pri Thullnerjevem izpitu so bile razmeroma sodobne in bi jih lahko uporabili celo pri današnjem pouku tri stoletja pozneje. Po kratkem poučevanju v Ljubljani seje Thullner vrnil na Dunaj in tam leta 1711 objavil knjigo o geometriji. Geometrijski pristop je prevladoval med jezuiti njegovega časa, tako pri Kircherju v Rimu, Stainerju v Ljubljani in pozneje pri Boškoviču. Thullnerjev naslednik v Ljubljani je bil Slovak Beniczki, ki seje pravkar vrnil iz indijskih misijonov. Objavil je razpravo o koledarju. Po odhodu iz Ljubljane je poučeval matematiko na domačem Slovaškem. '"Heilbron, 1993,186. [U Izpeljanka iz latinskega »diffringere* (razlomiti) uporabljena v prvem Grimaldijevem (1618-1663) poskusu "Lumen propagatur seu diffunditur non solum direete. refracle ac reflexe, sed etiam quodam quarto modo diffracte* 'Grimaldi. 1665, 1; Maitte, 1981, 90, 311; Rubinowicz, 1966, 1). Vodilni sodobni raziskovalec uklona Woyciech Rubinowicz (Adalbert, 1889-1974) je na univerzi v Ljubljani predaval dve stoletji po Stainerju. '" Grimaldi, 1665, drogi poskus; Wilde. 1838, 321; Mladženović, 1985, 51. ,5IS Mladženović. 1985, 62, 78; Maitte. 1981. 131. 179. 157 Rubinowicz, 1966, 2, 388. 394. 158 Mladženović, 1985, 100. 110-111; Maitte, 1981, 216, 227; Rubinowicz, 1966, 3, 7. 372 S, JUŽNIČ: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VlSjIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI, ... Za njim je ljubljansko katedro za matematiko prevzel Dunajčan Schmelzer. Študent Ljubljančan Leopold Friderik pl. Breckerfeld je ob koncu Schmelzerjevih matematičnih pre- davanj sestavil kratek učbenik. Schmelzer je predaval o aritmetiki, o preračunavanju kole- darjev in o izdelovanju in uporabi sončnih ur po Kircherjevem zgledu. 7. 9. 1712 je Brecker- feld zapisal veliko daljši rokopis o fiziki po predavanjih Josepha Theissa (1673-1745) v drugem letniku višjih študijev v Ljubljani. Tudi drugi Breckerfeldi so se ukvarjali z matematiko. F. Breckerfeld,159 je v Gradcu poučeval tudi poznejšega profesorja fizike in ljubljanskega rektorja barona Antona Erberga (1695-1746). F. Breckerfeldove knjige so imeli tudi v knjižnici jezuitskega kolegija v Ljub- ljani. Janez Žiga pl. Breckerfeld (1689-1760), uradnik državne uprave in slikar oljnih podob, je imel v svoji zbirki tudi matematične rokopise označene z ekslibrisom »ISaB«.160 Med bodočimi profesorji, s katerimi je Schmelzer na Dunaju ponavljal matematiko, je bil tudi Hrvat Mihael Lipšič (Lipsicz, 1703-1765). Lipšič je postal profesor matematike v Cluju, Košicah in Trnavi med letoma 1737 in 1745 ter pisec matematičnih, fizikalnih in astronomskih knjig.161 2. Vplivi »naravne magije« rimskega profesorja matematike Kircherja na pouk v Ljubljani Na pouk fizike in matematike v prvih letih višjih študijev v Ljubljani je najbolj vplival Kircher. Rojen je bil v mestu Geisa 40 km severovzhodno od Fulde na severnem pobočju višavja Rhön ob zahodni meji Thuringije. Bilje najmlajši sin Johanna, poznejšega uradnika pri knezu-opatu v Fuldi. Že desetleten je obiskoval kolegij v Fuldi in leta 1618 vstopil k jezuitom v Paderbornu. Filozofijo, matematiko in jezike je študiral v Kölnu in Koblenzu, teologijo pa v Mainzu. Leta 1629 je postal profesor matematike in filozofije na Alma Julia v Würzburgu. Zaradi napadov švedskih protestantov med tridesetletno vojno se je preko Mainza in Speyerja umaknil v Lyon in leta 1632 v Avignon. Naslednje leto je bil poklican na Dunaj za astronoma cesarja Ferdinanda drugega, da bi nasledil Johannesa Keplerja (1571-1630).'63 Med Kircher- jevim potovanjem je kancler parlamenta v Aixu Claude Fabri de Peirsc (1580-1637) uredil njegovo premestitev na jezuitski kolegij v Rimu na mesto Scheincrja (1575-1650), ki je po Galilejevem procesu odšel na Dunaj. Dve leti pozneje je Kircher postal profesor na kolegiju v Rimu, kjer je ostal do smrti. Kircherjevo knjigo Ars Magna je bilo že kmalu po izidu mogoče kupiti tudi v Ljublja- ni.164 Za Traberjevo optiko ima najstarejši datirani ekslibris med ohranjenimi deli knjižnice jezuitskega kolegija v Ljubljani. Nabavili so jo pred začetkom pouka na višjih študijih v 159 Franc pl. Breckerfeld (PleJko-Breckerfeldt, Preckenfeldt. Prekenfeldt), 17. 2. 1681 Ljubljana, roj. - 1697 vstp. - 29. 10. 1744 Cluj, u. 1698-1699 Ljubljana, noviciat - 1700-1703 Dunaj, rep. hum., Jtud. fil. - 1704 Gradec, rep. mat. - 1705 Zagreb gra., knj. - 1706-1707 Ljubljana gra., hum., knj. - 1714-1717 Zagreb, prof. fil.. knj., zgod. - 1721-1722 Tmava, prof. mat., zgod. - 1723 KoSice, prof. mat. - 1724-1725 Gradec, prof. mat., spovednik - 1728-1733 Košiće, prof. mat. - 1734-1744 Cluj, prefekt, knj., astronom kraljevske zvezdarne (Grasselli, 1998, 108; Stoeger, 1855, 280; Sommervogel, 6: 1192-1193; Lukäcs. 1988, 1281). 160 Anonimno, začetek 18. stoletja, Praxis arithmetica (Grmek, 1963, 290; SBL, 1: 57). 161 Korade, 1990/91,42-43. 162 Rossi. 1997. 234-237. 163 Aracil. 1998. 129. Po drugih virih naj bi bil Kircher določen za profesorja matematike na kolegiju v Trstu v Avstrijski jezuitski provinci (Kircherjevo pismo jezuitu J. Ferrandu 4. 6. 1633; Fletcher. 1988, 2) 164 Mayr. 1678, 79. ZGODOVINSKI ČASOPIS « 56 « 2002 ' 3-4 (126) 373 Ljubljani leta 1697 od dedičev deželnega glavarja in kočevskega graščaka grofa Wolfganga Engelbcrta Auersperga (1610-1673). Delo je sestavljalo deset knjig: I. Svetloba in senca, s teorijo barv. II. Odboj in lom svetlobe z opisom očesa in kamere obskure. III.-VI. Sončne ure. VII. Oboj svetlobe in toplote. VIII. Uporaba loma svetlobe, v drugem delu opis sončne ure. IX. Uporaba svetlobe in sence za meritve na Zemlji in v vesolju. X. Magija luči in sence z opisom sončnih ur, kamere obskure in mikroskopa. Poleg enega prvih opisov luminiscence je Kircher obravnaval tudi Torricellijev poskus z živosrebrnim barometrom, s katerim je dokazal obstoj vakuuma.165 Zaradi idrijskega rud- nika, kjer so že dve stoletji kopali živo srebro, so bili poskusi z živim srebrom za Kranjsko še posebno pomembni. Zato so jezuiti idrijski rudnik omenjali tako v fizikalnih učbenikih16* kot v rokopisih fizikalnih predavanj.167 Podobno kot Francoz Marin Mersenne (1588-1648) si je tudi Kircher dopisoval s števil- nimi evropskimi znanstveniki.168 Kircherjeva »naravna magija« je bila zapisana tudi v naslo- vih del drugih jezuitov v 16. in 17. atoletju, med njimi Porte in Kircherjevega učenca in sodelavca Schotta.169 Ta dela so močno vplivala na prvo desetletje poučevanja fizike v Ljub- ljani.170 Stainer je svoje delo o Ptolomejevi astronomiji in geometrijski optiki utemeljil na astronomiji in teoriji sončne ure nemških jezuitov Scheinerja, Kircherja in Traberja.171 Stainer je bil rojen v Welsu; noviciat je opravil v Linzu, 25 km severovzhodno od VVelsa. Gimnazijo je končal na Dunaju leta 1699, nato pa je tri leta študiral filozofijo v Gradcu. Po •etu dni v Passauu je še dve leti študiral matematiko v Gradcu. Po letu službovanja v Varaždi- nu seje vrnil v Gradec in še 4 leta študiral teologijo. Leta 1712 je postal profesor matematike v domačem Linzu. Naslednje leto je tam opisal geometrijski sistem delovanja sončne ure, ki je kazala tudi dan in leto. Visok stolp je postavil pravokotno na horizont in odčitava! čas na vodoravni ploskvi. Objavil je postopek za izračunavanje položaja Sonca. Leta 1714 je bil Stainer profesor matematike v Gradcu, vendar je konec leta prišel v Ljubljano kot profesor teologije in filozofije posebej usposobljen za matematiko. V Ljubljani je najprej predaval logiko in matematiko, leta 1716 pa matematike in fiziko.'72 Naslednje leto je zaključil triletni tečaja filozofije s poukom metafizike, obenem pa je bil prefekt višjih šol Ljubljani. Pod njegovim vodstvom so priredili številne filozofske razprave in javne nastope. Kjer so poleg jezuitov nastopali tudi laiki in lektorji iz drugih redovnih družin. Stainerjevo delo so ob odhodu iz Ljubljane zelo pohvalili.m Nekaj mesecev pred smrtjo G. W. Lcibniza je baron Janez Benjamin Erberg v Ljubljani zagovarjal »disertacijo« pred nasprotnikom baronom Maksimilijanom Antonom Tauffrerjem (Taufferer, u. 1758), »strokovnjakom za fiziko in matematiko«. Izpit je vodil Stainer, doktor 165 Kircher. 1646. Caput VIII: 26-29. 166 Herbert. 1773,91. ,67Theiss. 1712, 205t/. ]M Corradino, 1993, 22-23, 250-252. MCorradino. 1993,270. 170 Kircherjevih knjig niso vpisali med fizikalna dela ne v Erbergovem (1798) ne v Wildcjevem (1803) katalogu, ^jema je bilo Kircherjevo pismo Jeanu Eisscrtu (Salinis, 1605-1669) iz Dobrne vasi. ki ga je objavil Schott leta 1664 (VV-1453; NUK-8358; Čop, IX Buch. b-Naturlehre, 195). '7I Traber, 1675.214-217. ^Schmidt, 1963. I: 135. 3 Et tic gloriosa comnide clausit suos labores K.P. Stainer Metaphysicus (Diar; Murko, 1974, 31-32). 374 S. JUŽNIČ: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI. ... ANATHEMA ASTRONOMICO SCIATHERICUM AUGUSTISSIM^E C/ELORUM, ET SIDERUM REGINA M A R I E HONORIBUS APPENSUM A S JllußrißynOi ne Erudit o Domino JOANNE BENJAMINU L. B. AB ERBERG, OPPONENTE JÜuflrißmo^ac Erudito Domino MAXIMILIANO ANTONIO L. B. d TAUFFRER, Phyliccs, & Mathefcos Cultoribus. PRESIDE R. P. SEBASTIANO rSTAINER i Soc. JESU A»A. L. L. & Philofophias Dočtorc, ejufdcmquc & Mathefcos ProfcfTorc Ordinario. Jn ArchUDucaU, & Academico Societatis JESU Gymnafio La baci Anno i*ji6. Die Aden/. L ABAC t, Founts Joannis Gcorgij Mayr, Inc!yt;c Trovincix CarnioLt Typogr. Slika 3: Naslovnica ljubljanske knjilice iz leta 1716. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 ' 2002 • V-4 (126) 375 filozofije ter profesor filozofije in matematike. Na ohranjenem izvodu disertacije »Komen- tarji k sistemu astronomije in sončne ure« je pečat Erbergove knjižnice. Od tam je prišla v Narodni muzej, čeprav ni bila popisana v knjižnici baronov Erbergov leta 1798.174 M. A. Taufferer je bil že od leta 1709 lastnik gospostva Novi grad v Peščeniku. Njegov ekslibris najdemo v knjigah, ki so pozneje postale del licejske knjižnice v Ljubljani.m J. B. Erbergu je kratek čas pred izpitom umrl oče. Pozneje je kot bogoslovec izstopil iz družbe Jezusove, prevzel domače posestvo v Dolu in opravljal funkcijo pravnega svetnika. V knjižici, ki jo je Erberg priredil po Stainerjevih predavanjih, nista bila eksplicitno zapi- sana odbojni in lomni zakon, čeprav je bil odbojni zakon v razpravi uporabljan. Oba zakona sta bila znana že v 17. stoletju in opisana v sedem let starejših Thullnerjevih tezah. Snov je bila podana kot dialog med strokovnjakom za sončno uro (Sciothericus) in natančnežem (Periergus). Zgovorna imena spominjajo na stoletje starejša Galilejeva dela. Namesto številčnih vrednosti za velikosti Lune, Zemlje in Sonca je Sciothericus ponovil le antične ocene razmerij med njimi na osnovi opazovanja mrkov. Mase in razdalje med nebesni- mi telesi ni izračunal iz Keplerjevih zakonov, kot je to storil pozneje Vega (1754-1802) v raz- pravi iz leta 1801. Brez letnic je omenil več geografskih in astronomskih odprav, med njimi opazovanja v Cuscu in Quitu pred odpravo pariških akademikov, ki so merili poldnevnik v Peruju med letoma 1735 in 1744.176 Položaje Sonca je določal glede na nebesna znamenja. Zanimal seje l"di za vremenske razmere. Zemljepisno širino Ljubljane je ocenil na 46 stopinj, kar je bilo za tedanjo natančnost dovolj blizu pravilni vrednosti.177 Po Scheinerju je pojasnil ovalno obliko Sonca nizko nad obzorjem. Od tam svetloba Potuje do nas skozi gostejše plasti atmosfere, ki bolj lomijo žarke. Upošteval je Pascalovo odkritje iz leta 1647, da se ozračje redči z oddaljenostjo od površine Zemlje. Sciothericus je VcrJel, da atmosfera zapolnjuje ves prostor vesolja in se žarki sončne svetlobe lomijo na vsej sv°ji poti do Zemlje. Zato se podaljša tudi čas vzhajanja Sonca.178 Raznovrstnost barv sončne svetlobe je posledica različne prepustnosti v snovi Sonca in v Zraku med Zemljo in njim. Pravilno je pojasnil nastanek Sončevega mrka in razložil, zakaj ni "irka ob vsaki novi luni (mlaju). Periergus je bil presenečen, daje Sonce pozimi videti večje kot poleti, čeprav naj bi bilo bolj oddaljeno. Sciothericus je pojasnil, da je Sonce pozimi v resnici bliže Zemlji zaradi eliptičnosti orbite, vendar pade na Zemljo pozimi manj žarkov zaradi nagnjenosti osi.17* Sciothericus je priporočal Periergusu opazovanje peg na Soncu po Scheinerjevem po- st°pku s projekcijo na papir. Sciotericus je menil, da so pege najvišja ognjena izparevanja s Sonca. Imele naj bi majhno gostoto. 8. 12. 1610 je pege na Soncu v sodobnem pomenu prvi opazoval angleški matematik Bornas Harriot (1560-1621). Naslednje leto so neodvisno drug od drugega opazovali Johann Baptist Cysat (1586-1657) in Schciner v Ingolstadt ter Johann Fabricius (1587-1615/6), ki •>e bil sin Tychovcga in Keplerjevega prijatelja Davida (1564-1617). Nekoliko pozneje je Pege opazoval Galilei. Novembra in decembra 1611 je Scheiner poslal tri pisma o pegah bankirju Marcusu Welserju (1558-1614) v Augsburg. Welser jih je objavil v začetku nasled- j74 AS. Dolski arhiv, knjiga 18. ''Pivcc-Stele, 1969. 112. 6 Slaincr. 1716, 2; Heilbron, 199.1, 223. 7Staincr. 1716.3, 10. '"Staincr, 1716. 5-6, 7. 9 Stainer. 1716,6. 376 s ii /M< IEZUTTSK1 i-R* >I-I SOKU MM I MATIKE NA VIšINI šn DIJIH v LJUBLJANI.... Slika 4; Sniimrjiw skia- k napotkom :it t:> umČTU un: ZGODOVINSKI ČASOPIS »56 • 2002 • i-* < 126) 377 njega leta pod psevdonimom »Apelles, ki se skriva za sliko«, saj Dražba ni bila prepričana v pravilnost Schcinerjevih domnev. Po Schcincrju na Soncu ne more biti peg temnejših od temnih delov Lune. S pomočjo peg je določil čas obrata Sonca in prvi ugotovil, da se vsi deli njegove površine ne vrtijo enako hitro. Spreminjanje položaja peg na površini Sonca ga je prepričalo, da se pege ne vrtijo skupaj s Soncem. Domneval je, da so sence številnih majhnih planetov, ki se gibljejo mnogo bliže Soncu od Merkurja. Poleg tega je opazil, da so pege širše blizu središča ploskve Sonca kot ob njenem robu, kjer naj bi bil osvetljeni del peg neločljiv od svetlega ozadja. Marca 1612 je Welser poslal Galileiu »Appclesovo« knjigo. Ni pričakoval, da bo Galilei delo zavrnil v pismih maja in oktobra ter v razpravi pri Accademia dci Lincei marca nasled- nje leto. Oster Scheinerjcv odgovor180 je pozneje pripomogel k procesu proti Galileiu. Ljubljanski fiziki so objavljali različne teorije peg. Stainerjev Sciothericus in I. Taufferer sta jih opisala kot vrsto sevanja, Pogrietschnig kot saje. Biwald jih je pravilno opisal kot vdolbine različne od drugih delov trdnega jedra Sonca, ki štrlijo bolj navzven. Citiral je Pariškega akademika Philippcja de la Hireja (1640-1718). katerega teorijo peg so prevzeli tudi Giovani Domenico Cassini (1625-1712) in dragi.1*' G. Schöttl je pozneje pege netočno opisal kot »pare oblakov ali trdnih snovi iz samega Sonca«.182 Po Sciothericusu naj bi pege zaradi ognjenih izparevanj vsaj že trikrat v preteklosti za- temnile Sonce po več dni. Podobno Kircherju je pripisoval velik pomen ognjeni notranjosti Zemlje. Med letoma 1619 in 1757 je katoliška cerkev prepovedovala zagovarjanje (Kopernikove- ga) nazora o gibljivi Zemlji. Zato je Stainerjev Sciothericus leta 1716 sprejemal Ptolomejev sistem, v katerem se Sonce zavrti okoli Zemlje v 24 urah. Ker naj bi se Sonce zavrtelo okrog svoje osi v 24 dneh. je v tem Sciothericus videl posebne vrste skladnost. Citiral je Scheiner- jevo meritev, čeprav sta tako Scheiner kot Galilei vedela, daje rezultat samo do dneva natančen. G. D. Cassini in Roemer sta leta 1673 bolj natančno izračunala Sončevo sinodsko vrtilno dobo in dobila 27 dni in 10,5 ur. Vrednost je potrdil Cassini šest let pozneje.18' Na ljubljan- skem kolegiju pred sredo 18. stoletja verjetno niso uporabljali meritev pariških akademikov. pri iskanju vesoljne skladnosti v Keplerjevem smislu se niso zavedali antropomorfnosti enot začas. Sciothericus je opisal potovanje Nizozemcev proti Novi Zemlji v 17. stoletju. Tam so "led iskanjem severnega prehoda do Kitajske dvanajst dni opazovali vzhod Sonca.184 Po Kopernikovem sistemu je med osjo vrtenja Zemlje in pravokotni«) na ekliptiko kot 23,5 stopinj. Sciothericus je z enakim kotom v Ptolomejevem sistemu pojasnil podaljšanje dne v bližini polov. Na ta način naj bi narava preprečevala nerodovitnost predelov ob polih. Mrak je pojasnil po desetem poglavju dela rimskega gramatika Censorinusa »De die na- turali«• iz leta 238. Periergus in Sciothericus sta razpravljala, ali se latinski izraz za mrak nanaša na skitanje v porah dreves, ki jih raztezajo hlapi, segreti od Sonca, ali pa na zgodnjo negotovo svetlobo ob zori. Podobne dvome jima je vzbujal latinski naziv za zoro. povezan z z'ato svetlobo ali z roso. 180 Schcincr. 1626-1630, prva knjiga. Dela (NUK^033) niso popisali med fizikalnimi knjigami v Erbergovi knjižnici iz leta 1798 ali v Wildejevem katalogu Licejske knjižnice iz leta 1803. 1,1 Ševarlić, 1986. 103. 182 TaufTerer, 1760, teza 23; Pogrietschnig. 1768, teza 22; Biwald Wisenfeldt, 1771. teza 25; G. Schöttl, 1773. teza 9. '" Ševarlić. 1986. 103. IMSuincr. 1716,7. ' Nadzor naravnega dne. 378 S. JUŽNIČ: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V UUBUAM.... Nevidno ultravijolično svetlobo so odkrili šele v začetku 19. stoletja in kmalu ugotovili njen vpliv na človeško kožo. Pred tem niso znali pravilno pojasniti zakaj Sonce počrni kožo, ogenj pa ne. Po Sciothericusu gre za vpliv maščobe, ki jo toplota potegne iz telesa. Tam naj bi jo Sonce ožgalo, medtem ko ogenj maščobo povsem sežge. Danes vemo, da ogenj oddaja predvsem infrardečo svetlobo (toploto), ki ne vpliva na pigment v koži.186 Sciothericus je vedel, daje Sonce večje od Lune, zato ga med mrkom ne zakrije povsem. Ker ima senca Zemlje obliko stožca, je tudi Zemlja manjša od Sonca. Sončni žarek oklepa s telesom »svetlobni« in »senčni« kot, ki skupaj tvorita iztegnjeni kot. Na različnih zemljepisnih širinah je Sonce različno visoko in kaže različen čas. Dolžino sence je po tedanji navadi pojasnil geometrijsko, z uporabo kotov. Izpeljavi je sledil dokaz, v katerem je Sciothericus namesto središčnih kotov uporabil lažje dokazovanje z obodnimi koti. Geometrija in predvsem podrobni opisi sončnih ur so bili značilni za Kircherjeva in tudi za Stainerjeva dela. V razpravi je bil natisnjen delni načrt sončne ure, ki stajo Sciothericus in Periergus bržkone opazovala v Ljubljani. Ne poznamo velikosti in drugih značilnosti te ure. Za senco so uporab- ljali model »narodnega« orla Vojvodine Kranjske, ki naj bi bil tudi rimski simbol. Z njim je Sciothericus na Periergusovo prošnjo poenostavil geometrijsko dokazovanje s koti. S sipanjem svetlobe na površini orla je dokazoval zakone odboja. Odtisnili so več skic orla, tudi v središču sončne ure. Stainerjev Sciothericus je v posebnem poglavju opisal vodoravno sončno uro, o kateri je Stainer pisal že pred tremi leti v Linzu. Odboj svetlobe na valjastem zrcalu ob vznožju orla je opisal s pomočjo Kircherjeve »Sciagrafične« umetnosti. S skicama je pojasnil deformacijo slike po odboju na ukrivljenem zrcalu.187 Zrcalo pod orlom je bilo verjetno kovinsko. Francoski minister Colbert je sredi 17. sto- letja dotlej skrbno skrito beneško umetnost izdelave zrcal uporabil v »Zrcalni dvorani« Ver- saillesa. Ni verjetno, da bi v začetku 18. stoletja tudi v Ljubljani izdelovali steklena zrcala, saj so celo v Londonu steklene izložbe trgovin začele prevladovati šele leta 1739. Domnevno kovinska ukrivljena zrcala so uporabljali pri pouku že Thullnerjevi ljubljanski študenti nekaj let pred Staincrjem. V naslednjem poglavju je Sciothericus obravnaval »astronomijo in sončno uro po cerkve- nem koledarju«. Omemba koledarja seje gotovo nanašala na poldrugo stoletje starejšo grego- rijansko reformo iz leta 1582, pri kateri je sodeloval jezuit Christophorus Clavius (1537-1612). Orel Vojvodine kranjske je metal senco na devet različnih kolobarjev, ki so kazali mesece, svetnike, dneve, nebesna znamenja, trajanje mraka, dolžino dneva in noči, čas, smer zahoda in vzhoda ter položaje planetov. Sciothericus je v duhu svoje dobe pripisoval lastnosti planetov človeškim lastnostim kot so: moškost, ženskost, rodovitnost, obilje žolča in podobno. Pri razlagi je uporabljal pogoj- nike, saj ni bil prepričan zagovornik astrologije. Ni opisal teleskopa, ki ga je priporočil Periergusu za preučevanje peg na Soncu. V jezuit- skem kolegiju v Ljubljani so v začetku 18. stoletja že opazovali s teleskopom. Teleskopov zato niso popisali med instrumenti, ki jih je B. F. Erbcrg leta 1755 predložil za nabavo. Jezuiti niso l8ft Stainer. 1716, 8. avgusta 1738 so BoSkovićevi Studenti na Rimskem kolegiju že določali viSino atmosfere Zemlje iz podatkov o lomu sončnih žarkov v njej (Markovič. 1968, 79). 187 Stainer, 1716. 12. Del skice 4 je bil pomotoma izpuSčen. Oznake v tekstu se mestoma niso skladale s pri- loženimi skicami. Skice je verjetno risal posebej najeti umetnik in ne sam Student Erberg. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 • 2002 • 3-4 (126) 379 bili edini astronomi v Ljubljani. Pisec številnih astronomskih razprav Gottscheer je bil dve desetletji starejši od Staincrja, v Ljubljani umrli jezuit Prešeren pa je bil Stainerjev vrstnik.181' 3. Nezasedenost katedre za matematiko v Ljubljani Podobno kot Stainer je tudi Štajerec Kraus v Ljubljani predaval tako matematiko kot fiziko. Skupaj s Sigismundom Jentschizom (1679-1718) so vsi trije tiskali svoja dela v Ljub- ljani pod rektorjema Jožefom Spindlerjem (1674-1730) iz Augsburga in Štajercem Maksi- milijanom Gallerjem (1669-1750). Kraus je končal gimnazijo na Dunaju. Med letoma 1700 in 1704 je v Gradcu študiral filozofijo in obenem pomagal pri pouku matematike. Nato je služboval v Celovcu, Judenbur- gu in v Gradcu. Filozofijo in matematiko je poučeval le v Ljubljani zadnja tri leta pred smrt- jo. Leta 1717 so k izpitnim tezam cistercijanca Karla Rodeta pri Krausu v Ljubljani pri vezavi dodali še geografsko delo z matematičnimi vajami. Krausa je zaradi bolezni pri pouku fizike nadomestil Ljubljančan Jožef de Giorgio (1683-1764). Novega profesorja matematike niso nastavili, tako daje mesto ostalo prazno med leti 1718-1743 in 1744-1747. Premožnejši kolegij v Celovcu je imel bolj reden pouk matematike. Njegove posesti so bile bližje in veliko donosnejše od posesti ljubljanskega kolegija. Celovški jezuiti so si prizadevali celo za status univerze. 4. Kaufmann, ljubljanski profesor matematike, geodezije in gradbeništva"19 Začetki geodetskega šolstva na ozemlju poseljenem s Slovenci segajo v 18. stoletje, koje Pri upravi rudnika živega srebra v Idriji delovala jamomerska, zemljemerska in risarska Sola. Boškovičevi uspehi pri geodetskih meritvah so vplivali na številne jezuite, tudi na Kauff- manna, ki je delal na Terezijanišču v času Boškovičevih obiskov leta 1758 in 1763. V istem obdobju so leta 1766 jezuiti v Ljubljani s pomočjo Kranjske kmetijske družbe ustanovili katedro za mehaniko in risanje ter začeli poučevati zidarje in tesarje. Najbolj ugleden profe- sor na katedri je bil ob Kauffmannu predvsem G. Gruber, ki je poučeval tudi geometrijo, hidravliko, zemljemerstvo in zemljemersko risanje. Gruberjevo poučevanje na višjih študijih v Ljubljani je bilo začetek višješolske teoretične inženirske geodezije, ki jo je dopolnjeval Praktični pouk meritev in mapiranja na obrtni šoli. Tudi Vega se je pri Gruberju učil nizkih ßradenj in mapiranja. Leta 1766 so v Ljubljani natisnili dvanajst matematičnih tez. Leta 1768 so natisnili dve tezi manj in jih uvrstili za Pogrietschnigovimi tezami iz fizike in tezami iz moralne filozofije. Profesor matematike je bil v tistem času Kauffmann, vendar je bil v naslovnicah tez zapisan ,e profesor filozofije Pogrietschnig. Kandidati so morali poznati osnovne računske operacije s celimi in ulomljenimi algebrajskimi količinami in sorazmerjem. Sledila je geometrija z Vsemi temeljnimi geometrijskimi izreki: o enakosti kotov ob vzporednicah, o kotu med teti- 188 Janez Jurij Hočevar (Gottscheer). rojen 2.10. 1656 v Novem mestu, je leta 1686 v Padovi doktoriral« prava. 4'«a pozneje pa se je poročil v Ljubljani. Tu je dirigiral večino gledaliških in slavnostnih prireditev, ki so jih ob "jegovem času prirejali jezuiti. Z dvema tovarišema je opazoval nebesna telesa iz svoje opazovalnice pod Tumom v današnjem Tivoliju, ki je gotovo imela tudi teleskop. Bil je član Akademije Operozorov in Filharmonikov. Korošec Jan« Kersnik Prešeren (Praeschem. 1677-1735), učenec dunajskega profesorja Petra Glasarja (Glaser, 1640-1678) ln n<*aj časa profesor filozofije v Gorici je iz italijanščine prevedel astrološko delo Jožefa Petra Pinamontija (Gr- mek- 1963. 286: SBL. 236; Murko, 1974. 30-31; Sommcrvogel. 7: 1895. 1151). Vodopivec. 1989. 190-191: Čadcž. 1989. 354-358; Lukäcs. 1988. 2: 692; Kovačič. 1991, 45. 380 S. }V?.n\C JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIK h NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V 1JUBI JANI. ... tok «..<&> ** • HM ižfjf^ '-f. &JJ„-M&s,r^\*i'!y *»«tOfö - . «AteuiÄÄt***«!^;*^' ,('1 T i^y; 1;/ > 1^ S-fc** &/&*. >W. <*W. W.«W: »/ • iva u•** *•'!•-' • er» \" ' - f Vi sitniti/!« .*!\ I sown MAUMATIKI NA VIšIIH šn IHJIH V UI HIJAM. - * E "MT AM E N "*•> pTvr- B"Ur c -V-' M r , • •_. . _. EX PARTE: PRACTICA 3EOMETRIAEJBT TRIGONOMETRIAE P X. A N A E IN AVLA ACADEMICA ARCHIDVCALI3 80CIBTATX8 IESV COL LEO II LABACENSI5 A WHO. M, DCC. LXXDL . /ff'} MENSB JVLIO. DIB XIU. H O *~l.£L->-X TBMERIUIA.NI1 .T a... f - . «» % i T T 1 l I • E G E R I A N I S. Sttftu 8: Naslovna mm Katafimmnovih izpitnih fete 13. 7. 1772. Dijaki v /gornji tabeli so obiskovali Vllje Rudije filozofije v Ljubljani v letih 1770/71 in 1771/72. Spodnia tabela kaže naslednjo generacijo i/ let 1771/72 in 1772/73. ki je zadnja končala višje studije pri jezuitih. Upoštevali MIK» samo slušatelje zapisane v več kot enem obravnavanem dokumentu. Razen dveh izjem so vsj po končani gimnaziji v Ljubljani zapO /(JOIX)VINSKI ('ASOfIS • S6« 2IHI2 « 1-4 H2fi> 385 RE S qL V E N T /.I *T DEMONS TR A BUNT: PBR1LLUSTRBJ rR/BNOBlLES N0DILE3 ERUDITI AC PERD0CT DOMINI *>. AUGUSTINUS KAPPUS DE PICHBLSTBIN, PrOV. CUIU LabaC. a. ALOYSIUS DE ARaAMSBBRO, Carn. Labac D- IQNATIDS DB 1KNKBN8HBIM / Cam. LoCOpolit *>• STANISLAUS DB ABRAMSĐBRO , Carn. Labac. Ö. IOANNKS FRATN1CH, Goritienfll. *>• IGNATIUS ZUMPBR, Boh. Sdwoik. e Sera. S. L *. IOANNBS BONNES, e ComiUt Goril Tolrainent °- IOANNBS IABORNIG, GtlTL NeoCOT. v ö- MATHIAS M AUSSER, Garn. Kotfeh. X>- MAXIMILIANüS WREGBE, Cam. Weixelb. MATHESEOS AUDITORES. V/'*« 9: Kandidati :a izpit pri Kaitijmatmu 13. 7 1772. redoma obiskovali ie obi letnika vitjih Btndijev. Dragače ko< pri ob koncu rrižjih Studia n * imenih kandidatov za ispite na višjih Študijih vedno navdali Be kraj rojstva. Večina Btu- *WKW je bila rojena na Kranjskem, več sluiateljev je bilo z GoriSke, ostale pokrajine mo narhijc pa so bik- zastopane le posamič, v Ljubljani (3), Kočevju (3)in ŠkoQi l oki(2)je bila rojena več kol tretjina /adnjc generacije kije Be doitudiiala pri jezuitih, 386 S JfZNIĆ JLZUrrSKI PROFESORJI MAn-MATIKi: NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V IJUBIJANI. ... r XIII Ichnographiam integri territorii perficere, aut etiam cx charta in campum transfcrre. '- , XIV Metiri altitudinem acceflam vel inacceflam per Goniometrt- cum, umbram, baculos vel fpeculum. ' XV Declivitatemmontis, amnis &c. libellanđo invenire. XVI In triangulo quovis datis tribus non tarnen folis angulis in- ^ venire reliqua five latera, five angulos per trigonomctriam. II Iovenlre aream parallelogrammi, trianguli, trapezu, poly- oni , circuli & fećtoris. I Conftruere figuram regulärem quamcunque fimilem alteri in dataratione, augendo velminueado; Triangulum vero fioiile cuivis alterL XIX. Transformare figuram quamvis, cujus area nota eft, in trx- angulum, parallelogrammum, aut quadratum sequale. XX. Triangulum, parallelogrammum, trapezium ia quotcunqur partes äquales dividere. O. A. M- D. G. Slika 10: Zadnja ttran Kaidfinannovih izpitnih teze 13. 7. 1772. Izpitna vpraSaqja iz aritmetike <>b koncu gimnazijskega pouka so leta 1771 in 1772 vsebo* vala le neka) splošnih nalog. Pri izpostavljanju ne/nankc i/ premega ali obratnega sorazmerja so kandidati uporabljali osnovne računske operacije s celimi števili ali / ulomki in sklepni račun Upoštevati so pravila lrgo\ skega računa pri določanju cene. dobička in Izgube. Izračunavali so nuli kvadratne in kubične korene. Pri /nanju i/ aritmetike je bil poudarek na osnovali in na praktični uporabi računanja, predvsem v trgovini. Tbjc bilo nujno, saj je polovica gimnazijce* / izpitom julija 1771 končala Šolanje in seje posvetila praktičnim poklicem. _ ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • 3-4 (126) 387 Letnik (skupaj kandidatov) Gimnazija (26) 1(10) 2(4+4) 2(23) .Student Kraj rojstva Julij 1771 13.7. 1772 Izpit 1773 Popis 1773 -Alojz de Abramshen» Ljubljana + + + Janez Bonnes (Bonner) Tolmin + + Fizika + IV7 -Avgust Kappus de Pichelstein Ljubljana + + .Anton Prevodni^1'*' Mošnje pri Brezjah + Fizika + Jožef Verwega Dunaj + Fizika + Jžnac Zumncr Češka + + Ftika + .Stanislav l)e Ahramsberg Ljubljana + + ignac de Jcnkensheim Skofja Loka + + jviaksimilijan Wrecer Višnja Gora + + Klika + Janez Tschinkl Kočevje + bika + Janez Jahornik Kranjska + Krtka •f _Maksimilijan Pogatschnig Skofia Loka'1'" + + Janez Stallt« (Stal?; Železniki + + Valentin Wopitay Poljane nad Skofjo Loko + + Ljpmaz Sedey Ljubljana Fizika + Pri končnem gimnazijskem izpitu so bila fiziki najbližja poglavja o kozmografiji, ki so Predvsem matematično obravnavala geografijo Zemlje. Študenti so morali dokazati, da je Zemlja okrogla. Definirati so os Zemlje, tečaja, ekvator, vzporednike, poldnevnike, horizont, zenit in nadir. Opisali so gibanje Sonce po ekliptiki, definirali zodiak, zemljepisno dolžino in širino ter določili strani neba. Iz zemljepisne lege kraja na Zemlji so znali izračunati njegov 'okalni čas in dolžino dneva. Poznati so morali tudi podnebja v različnih pasovih, npr. v tropskem in v polarnem, ter našteti tam živeča ljudstva. Sledile so naloge: pojasniti vzroke za šestmesečno dolžino dneva na tečajih, določiti zemljepisno lego kraja s pomočjo globusa ali zemljevida, določiti lokalne čase in določiti podnebje raznih krajev glede na dolžino dneva. Teze za izpit slušateljev ob koncu prvega letnika leta 1771 so obsegale predvsem pregled znanja geometrije. Razdeljene so bile na poglavja: geometrija, ravninska trigonometrija, Meroslovje, planimetrija, geodezija, stereometrija in vojaško gradbeništvo. Upoštevane izreke, načrtovanja in računanja se danes učimo pri srednješolski evklidski geometriji. Najprej so Postavili nekaj vprašanj o osnovnih geometrijski pojmih, o krogu in mnogokotniku. Nato so zapisali izreke: o kotih z vzporednimi kraki, o skladnosti trikotnikov, o vsoti kotov trikot- nika, o podobnosti, o značilnostih ploščin likov, Pitagorov izrek, o krogu, o tangentah in o sekantah. Sledile so načrtovalne naloge, med njimi: vzporednice, pravokotnice, razpolavljanje Maljice ali kota, načrtovanje likov, konstrukcija krožnice skozi tri dane točke in postavljanje tangente iz podane točke na krožnico. V poglavju o ravninski trigonometriji so najprej obravnavali kotne funkcije in njihove togaritme. Nato so našteli izreke o kotnih funkcijah, pravokotnem in poljubnem trikotniku 'er sinusov in tangensov izrek. Naloge so bile navedene na splošno brez številskih podatkov. S trigonometrijo je bilo treba razrešiti poljuben trikotnik tako, da so dijaki iz treh podatkov za sanice in kote poiskali ostale tri. Pri merjenju in načrtovanju na terenu so kandidati leta 1771 pri vprašanjih o meroznan- stvu, geodeziji in vojnem gradbeništvu morali poznati tudi nekaj fizike, merskih enot in 196 Med najboljšimi Studenti skupaj i Jabornigom, Zumperjem. Abramspergom in tremi drugimi (Reisp, 1990. 6'- Nekoliko drugačni priimki v oklepajih so povzeti po drugih virih (Ljubljanski klasiki, 1999, 283-284). 7 Meščan Škofje Loke, po drugih virih naj bi leta 1771 v Ljubljani študiral retoriko star 19 let (Ljubljanski Uasikj, 1999, 2g4). Gojenec Škofijskega samostana tako kot Andrej Suppanzigh iz višjega letnika. 388 S JUŽNlC: JK/UITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VITJIH ŠTUDIJIH V UUBIJANI. ... merilnih naprav. V nalogah je bilo Irena primerjali in pretvarjali tedanje merske enote ter meriti in načrtovati na terenu. Pri nalogah i/ geodezije je bilo treba razdeliti različne like na določeno Število delov in skice prenesti v naravo. V obsežnem poglavju o vojaški arhitekturi so dijaki oh koncu prvega letnika odgovarjali na vprašanja o orožju, obrambi, jarkih in utrdbah. Principi so obravnavali gradnjo utrdb, njihovo kakovost in položaj. Poznati so morali celo velikosti kotov pri gradnji. Preverjanje znanja so končali / nalogami za načrtovanje jarkov in utrdb, /namenil strokovnjak /a vojaško arhitekturo je bil Kicger. ki je postal naslednje leto rektor kolegija v Ljubljani. V poglavju o planimetriji je Kauffmann spraševal o pojmu ploščine. Zahteval je tudi poznavanje i/rekov o plosčinsko enakih likih, o podobnih trikotnikih itd. Nekatere naloge so bile računske, npr. poiskati ploščino kroga in njegovih delov. Druge so bile načrtovalne, med njimi risanje kvadrata plosčinsko enakega mnogokotniku. Poglavje o prostorski geometriji je vsebovalo Vprašanja o geometrijskih telesih: valju, sto/cu. krogli in drugih, l/reki so obravnavali prostornino teles. Opisali so prostorninsko enaka telesa in p arhivar in opatov tajnik (Schmidt. 1963. 1: 265-267. 269; Mlinaric. 1995, 796, 858). ** Maffei, 1775. 30-32 (teze 90-94. 171-187). Umck. 1998. 102. 390 S II /NK' II /I TISKI PROI-1-.SOKJI MATI.MAT1KI. NA VIŠJIH ŠTI DIIIM V IJIHIJANI. Mvkmmkm, "W, 9•*.«*, ' . jLXXXVir. DatU »ribai (frmnil in venire qvtr- (OB , dafii daobai eert um infer Amo» mm- 6'tmm prapor lioaalaai , «z qaaatitatibm / cogatris tAcogouara «ram, & feriti fun mir*. Lxxxvm. Angoli vrrtitajM, ajaarni iottr pora- MlMfrac t^ulN. Lxxxrx. Ex tjuovu poaaw ia val rsr» 1.- ••«• eriger* pcrpeadicolamn. \sffaf* .*: et • >. • , AM ap IM ad aaripWaria BniM aiflufliaai • reaa, iatMCipiaac CXf. Mr«. , aap I .- Wttc. habet pro NB cratca Slika II: Jeüovt tzpitnt tezu iz leta 177H). Goriški profesor Friz Friz je med vsemi profesorji matematike na obravnavanih kolegijih pred 20. stoletjem objavil največ, kar 17 del. Rojenje bil v nemški družini v Barceloni, kjer je v večjezičnem okolju dobil podlago /,\ poznejše poznavanje Številnih jezikov. Matematiko je poučeval le tri leta pred prepovedjo Družbe v Gorici. Tam je živel dve desetletji, vendar ni objavil novih knjig. Leta 1741 je prevedel kritiko kartc/ijancev. ki jo je objavil francoski fizik Gaston Pardies (1636-1673) z jezuitskega kolegija Clermont v Parizu. Pardies je bil /nan po svoji polemiki z Nevvtonom o teoriji barv. Pardicsova teorija barv je bila srednja pot med Aristotelom in kartezijanci; Newton je njegove kritike upošteval.206 Orlandov pouk matematike v Trstu in na Keki Pouk matematike v habsburških obmorskih središčih v Trstu in na Reki se je raZVij&J drugače kot v Ljubljani, Gorici in Celovcu. Njegovi začetki so povezani predvsem / delom jezuita F. Orlanda. »»Ziggclaar. 1971,86,203. /(K H w >viNSKI ČASOPIS • v> • 2002 • .*-4<12ft) 391 ASSERTIONES FX UNIVKRSA PHYSICA E T MATHESIELEMEMTARI Q U A S IN AULA ACADEMICA ARCHIDUCALIS GYMNASii LABACEN5Ü EX PRJELECTIONIBUS MARTINI JEELL CJES. Reg. MATH. ELEM. PROP. ANTONI! AMBSCHELL AA. LL. AC PHIL. DOCT. NEC NON CMS. REO. PHTS. PROF. P. O, Mnß Aiigußo die ANNO MDCCLXXIX. PROPUCNAB IT F ,acP.D. WOLFGANGUS MUHA C ARN. CORCHIAL. PHIL. IJ» II. AH HUM AUDITOR. LABACITYPIS EGERIANIS. **o /-? Naslovna uran /«IfovM tytoiJA uz b tea /779. 392 S. JUŽNIČ: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VlSjIH ŠTUDIJIH V UUBUANI. ... Na Reki je živelo več generacij italjanske plemiške družine Orlando. Anton Jakob Orlan- do, oče F. Orlanda, je bil med letoma 1730 in 1732 sodnik, od leta 1734 pa upravnik mesta Reka. Mati Barbara je bila hrvaškega rodu.207 Leta 1753 je postal F. Orlando profesor matematike na jezuitskem kolegiju v Trstu, 10. 8. 1754 pa je organiziral pouk na pomorski in trgovski šoli. Za predstojnika šole v Trstu so ga pripravljali že med noviciatom na Dunaju. Med Orlandovimi sošolci na filozofiji v Gradcu je bil med letoma 1743 in 1745 tudi J. K. Schöttl iz Steyra, poznejši profesor matematike v Celovcu in Ljubljani. Orlandova profesorja matematike na Dunaju sta bila Erasmus Frölich (Fröhloch, 1700-1758) in Paulus Wimmerl (1707-1765). ki sta pet let prej poučevala tudi ljubljanska profesorja matematike Hallerja in B. F. Erberga. Frölich je objavil skoraj trideset knjig o matematiki, rodoslovju in numizmatiki. Pomorska šola v Trstu je imela dva letnika. Pouk se je začenjal vsako drugo leto, saj je bil Orlando edini usposobljeni profesor. Orlando je vodil tudi redni letni tečaj, ki so ga obisko- vali pomorščaki, ki so že daljši čas opravljali pomembne funkcije na ladjah.20* Orlandova šola je usposabljala predvsem ladijske kapitane. Med osemindvajsetimi štu- denti jih je med letoma 1754 in 1756 osemnajst govorilo tudi »kranjski« jezik. Leta 1757/58 so bili med desetimi študenti trije kranjsko govoreči.209 Po nepopolnih podatkih je pri Orlan- du diplomiralo vsaj osem Slovencev na redni šoli in štirje na rednem letnem navtičnem tečaju v Trstu med letoma 1754-1774.210 Čeprav Orlando ni znal kranjsko oziroma slovensko, je bilo veliko njegovih študentov slovenskega rodu. Orlando je poučeval med osmo in deseto uro dopoldne. V prvem letniku je obravnaval aritmetiko, geometrijo in ravninsko trigonometrijo, v drugem pa sferično trigonometrijo, astronomijo, geometrijo in pilotiranje.2" Od leta 1768 dalje so aritmetiko poučevali v vseh razredih tržaškega kolegija. Pomorsko šolo v Trstu je večkrat obiskal G. Gruber, ki je poučeval brodarstvo na katedri za risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko jezuitskega kolegija v Ljubljani. Tako tržaški kot ljubljanski študenti so se ukvarjali z modelarstvom.212 Po prepovedi Družbe leta 1773 so tržaško pomorsko šolo, knjige in učila preselili na Reko. Tam je Orlando leta 1774 nadaljeval s poukom v prostorih Književne akademije, nekdanjega kolegija, Orlandovi učenci v Trstu so bili leta 1756 stari od 20 do 34 let, leta 1757/58 pa 21 do 34 let. Na Reki je imel leta 1782/83 mnogo mlajše študente stare od 14 do 20 let. Na Orlandovo šolo v Trstu so se dijaki vpisovali po končanih filozofskih študijih, na Reki pa že po končanih nižjih študijih. Pred Orlandovim prihodom na Reki niso imeli posebnega profesorja matematike na filo- zofskih študijih, ki so jih ustanovili leta 1725/26 s predavanji poznejšega rektorja Udalrika Bonbardija. Zato so profesorji fizike morali študente naučiti nekaj matematike, da so lahko sledili pouku. Od leta 1767 do odhoda v Ljubljano 22. 10. 1768 je filozofijo na Reki predaval G. Schöttl. Leta 1771 so reški študenti zagovarjali teze iz filozofije tudi s posebnimi vprašanji iz matematike.213 207 Koradc. 1995, 89; FranuSič. 1995. 190. 208 Pahor, 1970,48. ^Korade, 1995,88,90. 104-107. 117-118; Franušič. 1995, 192, 196. 2in Pahor, 1970,48,79,82.94. 2,1 Zovatto, 1992. 243-244. Po drugih virih (Koradc. 1995. 90) sta bili zadnji dve področji pouka v drugem letniku matematična geografija in hidrografija. 212 Pahor, 1981, 13.25,34.35. 213 Vanino, 1987,221. ZGODOVINSKI ĆASOPIS « 56 • 2002 « 3-4 (12ft) 393 Po Orlandovi smrti je navtična Sola na Reki prenehala delovati; ponovno sojo odprli leta 1808.2U Že leta 1777 so knjige in instrumente vrnili z Reke v Trst. Leta 1783 so spet začeli s pomorsko šolo v Trstu; delovala je v pisarni stare mestne palače. Katedro za navtiko in mate- matiko je prevzel Capuano, po njegovi smrti pa Orlandov študent iz let 1772-1774 Andrej Stadler.2" Zaključek Profesorjev matematike na jezuitskih kolegijih niso menjavali vsako leto tako kot profe- sorje fizike. Najstarejši med uglednimi jezuitskimi matematiki je bil Clavius, profesor mate- matike na rimskem kolegiju med leti 1564-1571, 1576-1584 in 1587-1595. Kljub njegovim dosežkom je poučevanje matematike ali fizike znotraj filozofije ostalo le nižja stopnica v karieri jezuitskega učitelja. Višje so cenili profesorje teologije, še višje pa različne vodilne funkcije. Zato je večina profesorjev matematike pozneje prevzela druge dolžnosti. Seveda so bile tudi izjeme, denimo Boškovič, ki je poučeval matematiko med leti 1740-1750 in 1752-1760 na rimskem kolegiju. Profesorji matematike v Celovcu, Gorici, Ljubljani in Trstu so objavili razmeroma malo matematičnih del, čeprav sta v Celovcu poučevala tudi pozneje slavna dunajska profesorja Traber in Mayr. Ljubljanski profesorji matematike so v skoraj sedmih desetletjih do leta •773 objavili skupno sedem matematičnih, astronomskih in fizikalnih originalnih del, več pa j'h je ostalo v rokopisu. Manj so o matematičnih znanostih objavljali goriški matematiki.216 23. 8. 1800 je Vega zapisal v četrtem zvezku svojega matematično-fizikalnega učbenika: "Najlepše plačilo za svoje dosedanje matematično delovanje sprejemam z dovoljenjem, da smem svetu javno povedati, da sem postavil temelj svoji književni izobrazbi na ljubljanskem •iceju...« Neobjavljeni viri z razlago okrajšav AHZ - Arhiv Hrvatske, Zagreb. Anonimno. Začetek 18. stoletja. Praxis arithmetica in tres panes divisa. 181 listov 95x125 mm. AS. I 3d, št. 79. AS - Arhiv Slovenije v Ljubljani. AST - Archivio di Stato di Trieste. Diar. - Diarium p. ministri...(AS. Zbirka rokopisov, I/35r (1. 12. 1694-31. 12. 1706), I/36r (1. 1. '707-31. 12. 1711).I/37r(l. 1. 1712-31. 12. 1721), l/38r(l. i. 1722-31. 10. 1736)); Diariumpraefec- ""•ae scholarum... (I/39r(l. 11. 1736-31. 12. 1753), l/40r (1. 1. 1754-29.7. 1772)). Družba - Družba Jezusova (Societas Jesu). Erbcrg - Knjižnična števila v abecednem avtorskem katalogu knjižnice Jožefa Klasanca Erberga (1771-1843) iz leta 1798 (AS. GrA, I Dol (Lustthaler Archiv) knjigi 17 in 18). J - Knjižnična števila v katalogu nekdanjih jezuitskih knjig Verzeichnis der vom Feuer geretteten Bücher des geweslen Collegii S.J. 1775. NUK. Rokopisni oddelek, 31/83. 2l4Koradc, 1995,90, 104. 117, 141; Franusić. 1995. 192-193. 2" Lovato, 1959, 137; Zovatto, 1992, 243-244, 246. 250, 253; Koradc, 1992, 267; Franu5i<5, 1995, 195-196. ^ 1933 so Solo za matematiko in navtiko v Trstu preimenovali v sodobni »Istituto Tecnico Nautico«. 216 Ve« sta pozneje na licejih v Ljubljani in Celovcu objavljala profesorja matematike Karel Hummel (1801-1879) in benediktinec Luka Karel Robida (1804-1877). 394 S. JUŽNIČ: JEZUITSKI PROFESORJI MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V LJUBLJANI. ... NM - Signature v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani. NUK - Signature v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. SB - Nacionalna i sveučilišna biblioteka, Zagreb SK - Semeniška knjižnica v Ljubljani. Terezijanišče - Theresianum, elitni jezuitski kolegij (akademija) na Dunaju namenjen plemiškim sinovom. Teze -Trditve ali vprašanja, navadno brez odgovorov, ki so jih Studenti višjih študijev javno zago- varjali ob koncu leta. Theiss, Joseph. 1712. Pars 2*° Philosophici Tractatus in VIII Libros Physicorum Aristoteli*, sive de Physica Auscultatione. Tradita aR. P. Josepho Theiss philosophia professoris e Sode Jesu ordinario et exceripta a Leopoldo Friderico a Breckerfeldt. in Gymnasio Labacensi... Dies 7 Mense Septembri Anno MDCCXII. 253 listov 185 % 140 mm. NUK. Ms 316. W - Knjižnično število v katalogu Franca Ksaverja Wildeja iz leta 1803. ZML - Zgodovinski muzej v Ljubljani. Literatura in objavljeni viri Aguilonius, Franciscus. 1613. Opticorum libri sex. Antwerpen: Palatin. Aracil, Alfredo. 1998. Juego y artifico. Madrid: Cätedra. Auditores philosophiae in archiducali academia collegii Socictatis Jesu Labacensis anno MDC- CLXXIII. 1773. (NM-9210). Benedetič, Ana. 1981. Pot do slovenske univerze. Ljubljana: Partizanska knjiga. Bencdetič, Ana. 1999. Poti do univerze. Ljubljana: Studia humanitatis. Biwald, Leopold Gottlieb. 1775. Animadversionem in Extractum et Crisin Censoris Berolinensis circa Systema Boscovich. Graecii. Balabanič, Josip. 1995 Padri gesuiti naturalisti: Giuseppe Agosti, Francesco Saverio Wulfen e Ago- stino Michelazzi. / Gesuiti e gli Ashurgo. 102-114. Breckerfeld, Franc. 1733-1734. Manuale Homgraphicum, in quo omnigena horologia, tam solaria quam lunaria delineandi artificium facili et dara methodo exponitur. Pars I. et II. Cassoviae: Typ. Acad. (J^154) Brglez, Alja. 1999. Uvod v Benedetič, 1999: 21-24. Bufon, Zmago. 1971. Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju. Zbornik za zgodovino na- ravoslovja in tehnike. 1: 15-77. Catalogus Personarum & Officium Povinciae Austriae Societatis Jesu. Pro Anno 1753. (NUK - 14318). Ciperle, Jože. 1980. Ljubljanska gimnazija (1773-1808). I. del. Kronika. 28: 112-127. Ciperle, Jože. 2001. Podoba velikega učiliiča ljubljanskega. Licej v Ljubljani 1800-1848. Ljublja- na: Slovenska matica. Corradino, Saverio. 1993. Athanasius Kircher: »Damnatio Memoriae« e revisione in atto. Archi- vum Historicum Societatis lesu. 59/117: 3-26. Corradino, Saverio. 1993. L'«Ars Magna Lucis et Umbrae« di Athanasius Kircher. Archivum Hi- storicum Societatis lesu. 62/124: 249-279. Čadež, Vladimir. 1989. Enciklopedija Slovenije. 3: 354-358. Čermelj, Lavo. 1954. Jurij Vega. Ljubljana: MK. Čop, Matija. 1828-1831. Katalog licejske knjilnice. NUK, rokopisni oddelek. Dežman, Karel. 1856. Einiges über die naturwissenschaftlischen Forschungen in Krain. Jahreshef- te des Vereines des krainischen Landes Museums. Laibach: 8-12. Dolinar, France-Martin. 1976. Das Jesuitenkolleg in Laibach und die Residenz Pleterje 1597-1704. Dissertatio ad Doctoratum in Facultate Historiae Ecclesiasticae Pontißciae Universitatis Gregoria- nae. Ljubljana. Dutour, Etienne Francois. 1768. De la diffraction de la lumiere. Mim. des sav. Strang. 5: 365. ZGODOVINSKI ČASOPIS • S6 ' 2002 ' 3-4 (126) 395 Dutour, Ćtienne Francois. 1784. J. de phys. de Rozier. 6: 135, 412; Enciklopedija Slovenije. 1989. 3. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga. Erberg, Janez Adam. 1687. Conclusiones ex Univerza Philosophia. Graecii. Fischer, Karl Adolf Franz. 1978. Jesuiten-Mathematiker in der deutschen Assistenz bis 1773. Ar- chivum Historicum Societatis Jesu. 47/93: 159-224. Fischer, Karl Adolf Franz. 1983. Jesuiten-Mathematiker in der französischen und italienischen Assistenz bis 1762 bzw. 1773. Archivum Historicum Societatis Jesu. 52/103: 52-92. Fletcher, John (ur). 1988. Athanasius Kircher und seine Beziehung zum gelehrten Europa seiner Zeit. Wiesbaden: in Kommisision bei Otto Harrassowitz. Franušić, Boris. 1992. Franjo Ksaver Orlando, osnivač prvih pomorskih škola na Jadranu. Isusovci u Hrvata. 74-86. (Prevod: 1995. Francesco Saverio Orlando, fondatore delle prime scuole nautiehe dell'Adriatico. / Gesuiti e gli Asburgo. 190-200). Fresnel, Augustine. 1816. Deuxieme memoire sur la diffraction de la lumiere et Supplement. Paris. Fresnel, Augustine. 1826. Memoire sur la diffraction de la lumiere, couronnć par l'Academie des Sciences. Annales de chimie et de physique. Paris, (oddano 29. 7. 1818 za nagrado, ki jo je pariška akademija razpisala 17. 3. 1817). Galilei, Galileo. 1613. lstoria e dimostrazioni intorno alle Macchie Solari a lom aeeidenti, com- Prese in tre lettere serine all'illustrissimo signor Marco Velseri. linceo, duumviro d'Augusta, consiglie- re di sua maestä cesarea dal signor Galileo Galilei linceo. nobile fiorentino. ßlosofo e matematico Primario del serenis. d. Cossimo II gran duca di Toscana. Si aggiungono nelfine le lettere e disquisizio- "' delfinto Apelle. In Roma: Appreso Giacomo Mascardi, MDCX11I. / Gesuiti e gli Asburgo. (ur. Sergio Galimbcrti, Mariano Maty). 1992. Trst: Lint. Grasselli, Jože. 1998. O jezuitih matematikih. Jezuitski kolegij v Ljubljani. 105-110. Grimaldi, Francesco Maria. 1665. Physico-Mathesis de Lumine. Caloribus et hide alliisque ad- "««, libri II. Bononiae. Grmek, Mirko Dražen. 1963. Rukovet starih medicinskih, matematičko-fizičkih, astronomskih, zmijskih i prirodoslovnih rukopisa sačuvanih u Hrvatskoj i Sloveniji. Rasprave i grada za povijest nauka. JAZU. Zagreb. 1: 259-342. Heilbron, John L. 1993. Weighing Imponderables and Other Quantitative Science Around 1800. USPS. Supplement. 24/1: 1-337. Herbert, baron Joseph. 1773. Dissertatio de igne. Viennae: Trattner (W-1508; NUK-8390). Ignacijeva karizma na Slovenskem, razstava pri sv.Jakobu. 1990. Kranj: Gorenjski tiski. Isusovačka baitina u Hrvata. 1992. Zagreb: Muzejsko-galerijski centar. Jezuiti na Slovenskem. 1992. Ljubljana: Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete v Ljublja- m in Provincialat slovenske province Družbe Jezusove. Jezuitski kolegij v Ljubljani (ur. Vinccnc Rajšp). 1998. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete v Ljubljani in Provincialat slovenske Province Družbe Jezusove. Kaschutnigg, Janez Krstnik. 1754. Prima elementa Arithmeticae, Algebrae, Trigonometriaeplanae « sphaericae, Architecturae civilis et militaris, Academicispraelectionibus accomodata. Graecii: Typis W'dmanstanii. Kircher, Athanasius. 1646. Athanasii Kircheri Fuldensis Dvchonii e Soc.lESU Presbyteri Olim in Herbipolensi, & Avenionensi Societatis 1ESU Gymnasiis Orientalium linguarum, et Mathesos, nunc hu'us in Romano Collegio Professoris OrdinariiArs Magna Lucis et Umbrae, In decern Libros digesta Quibus Admirandae Lucis et Umbrae in mundo, atque adeö universa natura, vires effectusq. uti nova, "a varia nouorum reconditiorumq. speeiminum exibitione. ad varios mortalium usus, panduntur. Cum Priuilegio Sacr. Caesar. Maiestatis. Romac: Sumptibus Hermanni Schcus. MDCXLVI: Ex Typographia Ludovici Grignani. Supcriorum Pcrmissu. Libcr I Physiologia Lucis, Sciasiphia, Ars Chromatica. Li- kr Primus Physiologia Lucis & Umbrae. Pars Prima Photosophia, sive de lucidis mundi corporibus, luminisque ab iis profluentis naturae & affectione. Kobav, Andrej. 1643. Vindicae Astronomiae theticae pro Dionysio Exiguo, abbate Romano, contra eximios chronographos praeterproter summos imos aeram vulgarem usurpantes seu nato, motuo redi- vivoque lesu homini Deo de incarnationis passionisque anno MDCXXXXIII Mense_ Die_ vota disser- ,at'o. Viennae: Greg. Gelbhaar. 396 S. JUZN1Ć: JEZUITSKI PROFESORA MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V UUBUANI.... Korade, Mijo. 1990/91. Filozofska i prirodoznanstvena djela profesora filozofije u 18. stoljeću. Vrela i prinosi. 18: 21-67. Korade, Mijo. 1992. Rad Družbe Isusove. Isusovačka baština u Hrvala. 235-274. Korade, Mijo. 1995. Građa za povijest nautičke škole u Trstu i Rijeci (1753-1783). Vrela i prinosi. 20: 89-144. Kovačič, Lojze. 1993. Erberg Bernhard Ferdinand, profesor matematike in filozofije: (1718-1773). Slovenski jezuiti. 21 ß: 68-69. Ljubljanski klasiki 1563-1965. 1999. (ur. Živka Črnivec in drugi). Ljubljana: Maturanti klasične gimnazije. Lovato, Italo. 1959.1 Gesuiti a Gorizia (1615-1773). Studi Coriziani. Januar-Junij. 25: 85-141. Lukäcs, Ladislaus S.J. 1982. Catalogi presonarum et officiorum Provinciae Austriae S.I. U (1601-1640). Romae: Institutum Historicum S.I. Lukäcs, Ladislaus S.J. 1987. Catalogus generalis seu Nomenclator biographicus personarum Pro- vinciae Austriae Societatis Jesu (1555-1773), 1-111. Romae: Institutum Historicum S.I. Lukäcs, Ladislaus S.J. 1988. Catalogus generalis seu Nomenclator biographicus personarum Pro- vinciae Austriae Societatis Jesu (1555-1773), 11-111. Romae: Institutum Historicum S.I. MacDonell, Joseph. 1989. Jesuit Geometers. A Study of Fifty-six Prominent Jesuit Geometers Du- ring the First Two Centuries of Jesuit History. Saint Louis: Institut of Jesuit Sources. De Mairan, Jean Jacques D'Ortous (Dortoux, D'Ortous). 1738. De la diffraction. Mim. de Vane. Acad, des Sci. 53. Maitte, Bernard. 1981. La lumiere. Paris: Editions du Seul. Marković, Željko. 1968-1969. Rude Boiković. Zagreb: Izdavački zavod Jugoslovenske akademije. Martinović, Ivica. 1992. Filozofska i prirodoznanstvena istraživanja hrvatskih isusovaca od Markan- tuna de Dominisa do Josipa Franje Domina. Isusovačka baština u Hrvata. 77-85. Martinović, Ivica. 1992. Ljetopis filozofskih i prirodoznanstvenih istraživanja hrvatskih isusovaca. Isusovačka baština u Hrvata. 87-97. Mayr, Joannis Đaptistae. 1678. Catalogus Librorum qui Nundinis Labacensibus Autumnalibus in Officina Libraria Joannis Đaptistae Mayr, Venales prostant. Anno M.DCC.LXXXVII1. Ljubljana. (2: 1966. Ljubljana: Mladinska knjiga). Mladženović, Milorad. 1985. Razvoj fizike, Optika. Beograd: IRO, Građevinska knjiga. Mlinaric, Jože. 1995. Stiska opatija 1136-1784. Novo mesto: Dolenjska založba. Murko, Vladimir. 1974. Starejši slovenski znanstveniki in njihova vloga v evropski zgodovini - Astronomi. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. 2: 11-41. Pahor, Miroslav. 1981. Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo-navtika-navigacija. Slovensko morje in za- ledje. Zbornik za humanistične, naravoslovne in druiboslovne raziskave, Koper. št. 4-5. 11-40. Pardies, Gaston. 1672. Discours de la connaisance des bestes. Paris: Chez Sćbastien Mabrc-Cra- moisy. Poggendorff Johann Christian. 1863-1898. Biographisch-Literarisches Hadwörterbuch zur Ge- schichte der exaeten Wissenschaften von J.C Poggendorff, /-//. Leipzig: Johann Ambrosius Barth. (Po- natis. 1965. Amsterdam: B. M. Israel N.V.). Pavlic, Slavica. 2000. Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem. Ljubljana: Koledarska zbirka. Pivec-Stele, Melita. 1969. Promocije Slovencev na graški univerzi 1728. Kronika. 2: 112. Ratio atque Institutio Studiorum Societatis Jesu. 1599. Napoli. Ponatis: Antwerpen 1635. Reisp, Branko. 1962. Višje šole na slovenskem ozemlju v XVII. in XVIII. stoletju. Kronika. 10: 163-172. Reisp, Branko. 1990. Izbor tiskov jezuitskih avtorjev in institucij 17. in 18. stoletja iz knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani. Ignacijeva karizma na Slovenskem. 43-67. Rossi, Paolo. 1997. La nascita de IIa scienza moderna in Europa. Roma-Bari: Editori Latcrza. Rubinowicz, Woyciech. 1966. Die Beugungswelle in der Kirchhoffschen Theorie der Beugung, 2. izdaja. Berlin-Heidelberg-New York-Warszawa: Springer-Verlag. SBL - Slovenski biografski leksikon, Ljubljana: Jugoslovanska tiskarna. 1: 1925-1932; Ljubljana. 2: 1933-1952; Ljubljana: SAZU. 3: 1960-1971; Ljubljana: SAZU. 4: 1980-1991. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 36 • 2002« 3-» (126) 397 Scheiner, Christophonis. 1626-1630. Rosa Ursina sive sol ex admirando facularum & macularum suarum phoenomeno varius necnon circa centrum suum & axem fixum ab occasu in ortum annua circeq. Alium axem mobilem ab ortu in occasum conversione quasi menstrua super polos proprios. Lib. IV mobilis Ostens a Ch. Scheiner. Braccani: apud And. Paumgartner. Schmidt, Vlado. 1963. Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. 1 del. Ljubljana: DZS. Schott, Gaspar. 1664. Physica curiosa, seu mirabilia naturae et artis. Herbipoli: Endter. Schöttl, Gregor. 1772. Tentamen Physicum de lgne. et Luce, quod in Aula Academica Archiducalis Societatis lesu collegii Labaci Anno M.DCC.LXX1I. ex Praelectionibus R.P. Gregorii Schöttl e Soc. Jesu Phys. Prof. Pub. Ord. Subibunt Perdoct. D. Andr. Brataschevitz, ex Comit. Gorit. Perdoct. Ö. Matthaeus Locker, Cam. Prenskov. Perdoct. D. Georgius Suppan, Cam. Rathmonst. Perdoct. D. Andr. Suppanzig ex Comit. Gorit. Physicae Auditores. Labaci: Litteris Egerianis. Schöttl, Gregor. 1773. Tentamen Physicum ex Astronomia Physica quod in Aula Academica Archi- ducalis Societatis Jesu Collegi Labaci Anno M.DCCLXXlll. ex Prealectionihus R.P. Gregor Schöttl e S°c Jesu Phys. Prof. Publ. et Ord. Subibunt. Perdoct. D. Joann Bonnes, Cam. Tolmin. Perdoct. D. Ant. Prevodnig, Cam. Möschn. Perdoct. D. Thorn. Sedey, Civ. Cam. Labac. Perdoc. D. Jos. Verwega, Austr. V'enn. Philosophiae in 2dum annum Auditores. Labaci: Typis Joannis Friderici Eger, IncJyt. Provinc. Cam. Typography Sitar, Sandi. 1983. Jurij Vega. Ljubljana: Partizanska knjiga. Smole, Majda. 1982. Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS. Sommervogcl, Carlos. 1890-1900. Bibliothcque de le Compagnie de Jisus. Premiere partie: Bi- bliographie par les Peres August in et Aloys de Backer, Nouvelle Edition par Carlos Sommervogel, * / Strasbourgeois, Bruxelles-Paris: publice par la province de Belgique, Tome I-IX. Spessot, Francesco. 1925. Primordi, incremento e sviluppo delle istituzioni gesuitiche di Gorizia (1615-1773). Studi Goriziani. 3: 83-142. Stoegcr, Joannes Nep. 1855. Scriptores Provinciae Austriacae Societatis Jesu ab ejus origine ad nostra usque tempora. Viennae: Typis congregationis mechitharisticae. Taufferer, Inocenc. 1760. Tentamen Publicum ex Universa Philosophia, Quod In Archi-Ducali, & Academico Soc. JESU Collegio Labaci ex praelectionibus r. p. Innocentii Taufferer Soc. Jesu Phil. Prof. publ. & Ord. Subiverunt Perillust. D. Aloysius Vermati, de Vermesfeld, Cam. Lab. Nobilis D. Antonius Feichtinger, Cam. Locopolitanus. Prolusionis loco Explanabuntur Phaenomena motus Astrorum systematis Copemicani. Labaci: Typis Joannis Georgii Heptner, Inclytae Provinciae Carnioliae Typo- ßraPhi,Anno 1760. Torrini, Maurizio. 1979. Dopo Galileo una polemica scientifica (1684-1711). Firence: Academia •oscana di scienze e lettere »La colombaria«, »studi« LIV, Leo S. Olschki editore. Sevarlić, Branimir M. 1986. Kratka zgodovina astronomije. 2. del: Od Newtona do današnjih dni. Ljubljana: DMFA. Umek, Francka. 1998. Matematika v jezuitskem kolegiju in primerjava programa z današnjim. Je^uitski kolegij v Ljubljani. 101-104. Vanino, Miroslav. 1987. Isusovci i hrvatski narod, II. Zagreb: Filozofsko-teološki institut družbe Isusove. Vodopivec, Florijan. 1989. Geodezija. Enciklopedija Slovenije. 3: 190-191; Wallace, William A. 1984. Galileo and his sources. The Heritage of the Collegio Romano in Gali- e° * Science. Princeton, New Jersey: Princeton University Press. . Wilde, Emil. 1838. Geschichte der Optik vom Ursprünge dieser Wissenschaft bis auf die gegenwär- "He Zeit. Erster Theil. Berlin: Rücker und Püchler. Y°ung, Thomas. 1807. Course of Lectures on Natural Philosophy and Mechanical Arts. London. Zcnko, Franjo. 1983. Aristotelizam od Petrića do Boškovića. Zagreb: Globus. Ziggelaar August. S.J. 1971. Le phvsicien Gaston Pardies S.J. (1636-1673). Kobehavn: Odense University Press. Zovatto, Pietro. 1992. Jezuitski kolegij v Trstu. Jezuiti na Slovenskem. 235-254. Dopolnjeni , ev°d: 1995. II collegio dci Gcsuiti di Trieste tra umanesimo e pastorale. / Gesuiti e gli Asburgo. •i35-254. 398 S. JUŽNIĆ: JEZUITSKI PROFESORA MATEMATIKE NA VIŠJIH ŠTUDIJIH V UUBUANl.... . Summary Jesuit professors of mathematics at higher studies in Ljubljana, Klagenfurt, Gorizia, Trieste and Flume: their works in mathematics and physics Stanislav Južnič On the occassion of the two-hundredth anniversary of Jurij Vega the author has assembled bio- graphical and bibliographical data on Jesuit professors of mathematics who were teaching in Ljubljana, Klagenfurt, Gorizia, Trieste and Rijeka, and on former Jesuits who were teaching mathematics in Ljub- ljana after the order had been prohibited. A comparison has been made of the achievements of the most prominent teachers of mathematics. Aside from the published works, the author has also considered the preserved manuscripts and exami- nation theses. He has stressed the lesser known fact that in the first decades of the 18th century certain chapters on physics, especially those on optics and mechanics, were incorporated into the lessons on mathematics. Due to the influence of Kircher, a Jesuit priest, the oldest publications of Slovene teachers of mathematics were therefore dedicated mostly to optics. According to the Jesuit curriculum teachers of mathematics were not replaced on a yearly basis, which was the case with the teachers of physics who were teaching three-year-courses on philosophy. Because of this, numerous Jesuit physicists preferred to teach mathematics instead. Mathematics and physics were closely intertwined in the Jesuit curriculum, and some Jesuits such as Stainer, Kraus and B.F. Erbcrg, who were teaching in Ljubljana, were alternately teaching both subjects. While the lessons in Gorizia and Klagenfurt continued without any significant interruptions, due to financial problems between 1718 and 1747 a professor of mathematics had been hired in Ljubljana only in one single year. In comparing the level of mathematical lessons from the 18th century with the present ones, the author used only the data from the 1760's and 1770's; these are namely the years from which the printed examination theses have been preserved. Certain mathematical examinations were taken by students who had completed lower grades, others by those who had finished the first grade on higher levels; both categories of students were then compared according to their exam results. Representing a continuation of the exam questions from other subjects, the exam questions taken upon the conclusion of lower grades primarily emphasized practical mathematics. The mathematical exam taken upon the completion of the first grade on higher levels, on the other hand, was an independent exam and therefore required much more knowledge. Upon completing their lower-grade studies in Ljubljana, approximately one half of the students continued their studies on higher levels; the other half employed the acquired high-school mathematical knowledge in practical professions. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 ' 2002 • 1-2 (126) ' 399-446 399 Damir Globočnik Škrat, Rogač in Brus - troje liberalnih satiričnih listov Satirični listi so v habsburški monarhiji začeli izhajati po letu 1848. Slovenci smo jih dobili sorazmerno pozno. Brencelj in Juri s pušo sta se pojavila leta 1869, prvi v Ljubljani in drugi v Trstu, naslednje leto je Levstik začel na Dunaju izdajati Pavliho, do konca 19. stoletja so jim sledili Sršeni, Škrat, Jurij s pušo, Rogač in Brus, pa spet Pavliha in Brivec. Uredništvo Sršenov je bilo v Mariboru, uredništvi Jurija s pušo in Brivca v Trstu, uredništva Pavlihe, Škrata, Rogača 'n Brusa v Ljubljani. Omenjeni satirični listi so se zgledovali po dunajskih (Figaro, Kikeriki, Roh, Wespen idr.), nemških (npr. Filegenden Blätter, Kladderadatsch, Ulk, Lustigen Blätter), 'talijanskih in čeških satiričnih listih (npr. Humoristickć Listy). Satirični listi Škrat, Rogač in Brus so bili rezultat prizadevanj, da bi slovenski liberalni tabor v osemdesetih letih 19. stoletja dobil svoj satirični list.1 Uredniki treh satiričnih listov so vodili različno uredniško politiko, vendar so ostajali pod liberalnim okriljem. S pomočjo Prispevkov in nekaterih karikatur v Škratu, Rogaču in Brusu lahko celo brez podrobnejših analitičnih razčlenjevanj zgodovinskih, kulturnozgodovinskih in političnih okoliščin sledi- jo tedanjim političnim in nazorskim nasprotovanjem na Kranjskem. V satiričnih listih se °draža tudi razvoj slovenskega časnikarstva ob koncu 19. stoletja. 1 Mladoslovenci so leta 1870 uničili Levstikov satirični list Pavliha. naslednje leto pa so sami poskusili izdajati 'humoristično satiričen- list Sršeni. Na ime Sršeni naletimo že pri rokopisnem listu leta 1867 ustanovljenega društva 5l°venskih dijakov na Dunaju Sava, v katerega so bili včlanjeni tudi Fran Leveč. Josip Jurčič, Fran Šuklje idr. Morda 80 ga izbrali z ozirom na Prešernove epigrame, ki jih je pod naslovom »Sršeni« leta 1832 objavil v Kranjski Čbclici. Štajerski mladoslovenci so sredi leta 1871 v Mariboru ustanovili svojo tiskarno, zato so se odločili poleg Slo- yenskega naroda izdajati leposloven in humorističen list. Slednji naj bi predstavljal nekakšen pendant starosloven- *emu Drenclju. Za urednika Sršenov so izbrali Ivana Zeleznikarja, ki je pomagal Antonu Tomšiču pri urejanju S1°venskega naroda. Kakšni bodo nameni Sršenov, je urednik pojasnil v »Vabilu za naročbo«: »Koncem tekočega £«Wa začnem izdavati humoristično-satiričen. ilustrovan list z imenom 'Srieni'. ki bode izhajal dvakrat na mesec, »laična smer tega lista bode. kolikor le mogoče radikalna, svobodna na vse strani. Prizanaialo se ne bode niti "sobam niti strankam, ampak vsakdo se bode predstavljal javnemu mnenju v obliki, ktereje vreden. V ta namen bode PrinaSal list tudi primerne podobe, ktere bodo izdelovale priznane spretne roke. Prosim tedaj vse osobne prijatelje in Znance. in vse rodoljube sploh, da me blagovolijo duievno in materijalno podpirati, da bode list zadovolil bralce in tKalu kazal napake in smeSnosti iz vseh pokrajin' (Slovenski narod 1871/107). Humorističen list, ki je imel štiri strani, je natisnila tiskarna »F. Skaza in drugi« v Mariboru, ki je tiskala tudi genski narod. Namesto nameravanih 24 številk v letu 1871 sta izšli samo dve številki, saj se list verjetno ni mogel °Wriati zaradi deficita, s katerim se je vse od ustanovitve dalje moral bojevati matični Slovenski narod. List je Pominjal tako na Pavliho, od katerega je prevzel zasnovo naslovnice s celostransko portretno karikaturo, njen sprem- ^J°2 komentar, napisan v prvi osebi, vsebinsko ureditev literarnih prispevkov idr., kot na Brenclja. o čemer govori ** naslov lista. Zbadal je predvsem nemškutarje, nekaj malega se je polotil tudi Novic, Jerana in Lesarja, hvalil pa je Carn>U (Po: Ivan Prijatelj. »Splošni razvoj literature in literarne kritike v obdobju •mladoslovenskega" romantičnega rea'izma«, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848-1895, Četrta knjiga, Ljubljana 1961, str. 434). Leta 1873 so mladoslovenci načrtovali izdajo novega humorističnega lista z naslovom Strela, ki naj bi izhajal pri , ^odni tiskarni v Ljubljani. »('Strela'), nov slovensk humorističen list bode začel s I. julijem t. I. v Ljubljani v ._ r°ani tiskarni' izhajati. Potrebni fond in druge dufevne in materialne garancije za njegov obstanek so te gotove* j, lov«nski narod 1873/105). S Strelo naj bi sodeč po pismu Julija Polca Kersniku z dne 27.5.1873 sodeloval tudi glT ^evstik: ''Strela' izide l. junija, lehko bi se tudi farika krtača' imenovala, po farjih zelo vdrihajoča. Eden Vn'h sodelavcev bode Levstek...* (Po: Ivan Prijatelj, Janko Kersnik, Njega delo in doba, Ljubljana 1910, str. 224). 4 D rii.oitoTMK ŠKRAT, ROGAč i\ HKI s TKO» UBBRALMHSATIRIčNIH LISTOV Škrat. dan), če ga '"• kr. pravdništvo ne zasači in pripre. Upajmo, da te 'mi postopoma ne bode prigodilo tO, kar je bilo zadelo ze njegovo prvo številko [op. ši. i je bila zaplenjena]. Naj Svi in raste mnogo UH ta najnovejši 'zabavno-zbadljivi in .šaljivi list' ter naj kratkočasi m komediji) uganja vsem onim Slovencem, katerim fe svet sam ni dovoljna komedija. Pohvale vreden je ze z.ato. ker je pisan v čisfej, gladki slovenščini, a tudi njegovi vtipi so večinoma tako duhoviti, da nas :i\<> spominjajo na ranjkega 'Pavlino'.** Satirični list Škratje v Ireh letih zamenjal kar tri urednike. Njegov založnik in urednik je bil sprva književnik, politik, filozof in eden od vidnih sodelavcev Slovenskega naroda Janko Pajk (1837-1899). Od marca 1884 ga je urejal Ivan Zelc/nikar. izdajatelj, lastnik in odgovor- ni urednik tretjega, zadnjega letnika je bil Srečko Magolič. Če je verjeti »Vabilu na naročbo«, naj bi bil Škrat -nez.avisen list. kajti zavisen je jednako Od dobrega humorja in od naklonjenosti svojih naročnikov, do katerih \e obrača s prošnjo, da na tudi v prihodnjem letu s sodelovanjem m naročbo podpirajo, da bode vsestranski ustre- zal prevzetej nalogi V resnici so odločilno besedo pri uredniški politiki Škrata imeli liberalni »radikali• (ra- dikalna liberalna struja). Satirični list naj hi bil \ precejšnji meri namenjen napadom na Zafc-:. j.v in šaljiv list. «t s. V Ljubljani. 25. aprila 1884. Tefci| «• Naslovna vMeta škratu »Časnikarstvo in nasi easniki". Slovenski Narod 1883/289. »Vabilo na nan K? ho». Slovenski Narod 1884/1. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 36 • 2002 ' 3-4 (126) 401 zmerno liberalne in zmerno narodne, provladne »elastikarje« oziroma »elastike« (F. Šukljeta, J. Kersnika, F. Levca), katerim so »radikali« (I. Hribar in I. Tavčar) zaradi spravne politike do nemških konzervativcev očitali nezanimanje za narodno vprašanje in oportunizem. Zato je Škrat moral zanikati obtožbe Šukljetovega Ljubljanskega lista (1884-1885), ki je izhajal kot večerna priloga deželnega uradnega lista Laibacher Zeitung, da bi za svoj obstoj potreboval finančno podporo Narodne tiskarne.4 Škrat pa je o Ljubljanskem listu, popularno imenova- nem tudi »Laibacherica«, leta 1883 zapisal: »4000 gld. letne podpore bode dobival neki slovenski listpočenši od novega leta. 4000 gld. za slovenske reptilije,«. Izraz »reptilski fond« oziroma »reptiljen-fond«, fond za »reptilije« ali »plazilce« je bil povzet iz nemščine: der Reptilienfonds (skriti fond, fond za tajno razpolaganje). Z njim je bil mišljen vladni oziroma opozicijski fond za plačevanje uslužnih in kupljivih časnikarjev. Ljubljanski list je torej Poskusil diskreditirati nadležni humorističen list z obtožbo o vladnem podkupovanju oziro- ma podkupovanju s strani kranjskega deželnega predsednika Andreja Winklerja, ki so jo mladoslovenci leta 1870 z uspehom uporabili pri Levstikovem Pavlihi. Škratovo pisanje naj °i bilo glede na Šukljetovo zagotovilo povsem neutemeljeno.' Škrat je napadal tudi nemškutarje in katoliški tabor ter bil sovražno razpoložen do gi- banja ljubljanskih malih obrtnikov, ki seje začelo s prvim shodom leta 1880 in končalo leta 1884 s procesom zoper »krvavce«. Glasilo obrtniških demokratov Ljudski glas (1882-1885) Škratu ni ostalo dolžno.6 Ostro gonjo zoper t. i. obrtniškodemokratično skupino in z njo Povezane socialne demokrate je vodil tudi Slovenski narod. Dušan Kermavner meni, da je Škrat »res jemal na tarčo tudi nemikutarje. toda obrtniški demokrati so bili v tolikini meri Predmet njegovih zafrkancij, da se ne moremo ogniti zaključku, da so ga voditelji 'Narodove' frakcije ustanovili predvsem za boj proti njim!«'' Urednik Škrata Ivan Železnikar je bil na »krvavškem« procesu v Celovcu celo ena najbolj obremenilnih prič zoper delavskega organi- zatorja, krojača Franceta Železnikarja (1843-1903), ki je bil zaradi anarhizma obsojen na 8 do 10 let težke ječe. 4 »Slaba stran se nikdar dobro in uspeSno zagovarjati ne da. Zaradi tega pa Se ni treba, da se pograbi po vsakem sinjem polenu in ocepku. da se rabi vsako. Se tako uma-jmo in podlo oro'Je. kakor to praktikuje na! slovenski Taftblatt. alias 'Ljubljanski list'. Preteklo soboto spravil seje v svoje j 140. Številki na 'Narodno tiskamo' in na dra. Zamika, brez katerega bi ^JnovejSi dnevnik niti izhajali ne mogel, konečno pa Se na naS list. ki mu tudi močno preseda. O 'Skrat-u'pravi """reč najnovejšega dnevnika gladiator: 'Vsa njegova (dr. Zamika) gospodarska razumnost obstoji v tem noč m dan &rbeti, da so polne jasli, iz katerih zobljela 'Slovenski Narod' in dragi bralec njegov 'Škrat'. In da imata oba do"tr želodec, dokaz nam je lepa svotica akcijskega kapitala, kije do zdaj uie zginila skozi njih goltanec. To vse je °dkonca do kraja nesramna talin perfidno obrekovanje. kakerSne-gaje v Slovencih zmoien jedino le 'Ljubljanski 'is'''"> njega zloglasni urednik, kajti Skrafne potrebuje niti krajcerja podpore od Narodne tiskarne', ker ob naročnini ^ko izhaja. 'Škrat'je popolnem nezavisen. zanj ne treba nikomur drugemu skrbeti, kakor jedino nam m naSemu "Pravniku. Laiin obrekovanje je vse. kar je pisal 'Ljubljanski list'o 'Škratu'in obžalovali moramo le to. da urednik S"klje. kij, v svojih postranskih urah tudi c. kr. profesor in član deželnega Šolskega sveta, daje tako pohujiljiv *ZgUd* (»v obrambo«. Škrat 1884/16). Ljubljanski list in njegovega urednika Frana Šukljeta je ostro napadal tudi AlcSovcev Brencelj. Po: Fran Suklje; Iz mojih spominov, I. del. Ljubljana 1926, str. 116. »'Škrat; nek v Ljubljani izhajajoč, jako aboten listič, prebudil seje 10. 1. m. zopet iz svojega čez tri mesece ,rajajočega spanja in menda le zarad tega. da leto konča in lažje zopet peSico svojih naročnikov v prihodnjem letu na led Vije. Zanimivo je to. kako nenavadno čudno njegov vrednik, g. Železnikar. računili zna. Letos izUoje S Številk. a toviamovanaje zadnja z 19! Mi sicer ne razumimo te viSje matematike, a kakor nam je to nekdo razložil, je stvar '"ko-le. 12x12 = 24 in 24/3 = H. ali pa 'Škrat': « = 'SrSen': 2. ali pa Železnikar : spomenik = Ivan TomSič : 0/. (LJudski glas, 1883/23). 7 Po: Duüan Kermavner, »Obrtniškodcmokratična skupina in 'Ljudski glas' v letu 1882", Slovenska politika v lc,'h 1879 do 1895. Političnozgodovinske opombe k peti knjigi Ivana Prijatelja Slovenske kultumopolitične in slov- stvene zgodovine 1848-1895. Ljubljana 1966. str. 707. 402 D. GLOBOĆNIK: ŠKRAT. ROOAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV Zaradi nekaterih prispevkov je na Škrata postalo pozorno tudi c. k. državno pravdništvo (državno tožilstvo), ki je zaplenilo že kar 1. St., tako da se je list javnosti pravzaprav predsta- vil šele z 2. št. Zaplenjena je bila tudi polovica 14. št. iz leta 1884 in zaradi podlistka »Resna premišljevanja penzijoniranega filozofa Izidora Muzloviča« nato še naslednja, 15. št. Držav- ni pravdnik je uredništvu Škrata odkazal tudi 10 goldinarjev globe. Med Škratove redne podlistke so npr. sodili tudi »Škratogrami«, »Vaške slike« in »Pogovori«. Naslovno zaglavje Škrata poleg z velikimi črkami izpisanega naslova lista krasi podoba škrata na konju, ki z bičem v roki preganja svoje nasprotnike. Podobne »govoreče« naslovni- ce so bile značilne za mnoge satirične liste 19. stoletja. Škrat ni objavljal portrctnih karikatur, temveč satirične oziroma humoristične ilustracije in t. i. karikature nravi, ki so bile delo tujih, najbrž čeških avtorjev. Karikature in ilustracije so služile za spremljavo besedilom, »razno- vrstnim daljšim zabavnim spisom, pesmim, dovtipom», in se nanje niso neposredno nanašale. Škratje bil torej predvsem »literarno« zaznamovan slovenski satirični list. Na prakso obja- vljanja uvoženih klišejev lahko naletimo pri vseh slovenskih satiričnih listih iz zadnjih dveh desetletij 19. stoletja. Kljub temu daje Škrat karikature reklamiral pod imenom »ličnepodo- be in naj bi si torej nadel pohlevno likovno podobo, je bilo med objavljenimi karikaturami tudi nekaj političnih karikatur. Imeni dveh čeških karikaturistov sta znani. Največ karikatur iz Škrata najbrž lahko pripišemo slikarju, ilustratorju in karikaturistu Karlu Krcjčfku (1857-1901). Na njegov podpis naletimo pod ilustracijo, ki je spremljala stalno rubriko »Izidor Muzlovič«. Krejčfk je najprej deloval kot risar dekorativnih motivov na porcelanu. Študiral je na praški likovni akademiji. Velja za enega najpopularnejših in najbolj plodovitih čeških karikaturistov s kon- ca 19. stoletja. Sodeloval je z vrsto čeških (Svetozor, Ruch, Humoristickć Listy, Paleček, Šotka in Šipy) ter z nekatermi srednjeevropskimi humorističnimi in drugimi listi, ki so obja- vljali njegove všečne satirične ilustracije, pisane na kožo (malo)meščanskemu okusu. Bral- cem seje prikupil z nezahtevnimi prizorčki v »dunajsko-münchenskem slogu«, ki jih je kdaj pa kdaj poživil tudi s satiro, naperjeno proti birokraciji, politiki itd. Dalj časa je živel v Parizu in na Dunaju, kjer je sodeloval s satiričnim listom Wiener Caricaturen (1881-1925). Sodelo- vanje z dvema pomembnima dunajskima listoma je odklonil, ker mu ni bila všeč njuna politična usmeritev. Posvečal seje tudi ilustriranju mladinskih del." Nekaj karikatur v Škratu je najbrž delo Františka Kolarja, npr. tudi ena redkih političnih karikatur v 20. št. iz leta 1885, na kateri je upodobljen ministrski predsednik grof Eduard Taaffe kot jezdec na polžu (prispodobi počasnosti), ki Čehom oziroma Slovanom nasploh prinaša »ravnopravnost«. Humoristični listi brez ali z manjšim deležem političnih karikatur seveda niso bili nič posebnega. V Franciji je bil v 19. stoletju politični karikaturi namenjen le manjši del satiričnih listov, v večini pa so prevladovale karikature nravi, satirični prizori iz vsakdanjega življenja in neredko tudi erotika, ki je lahko pokukala na dan prav v tovrstnih listih, saj jih je tako javnost kot cenzura smatrala za neresne. Od osemdesetih let dalje se erotične ilustracije na- stajale predvsem pod vplivom francoske Vie Parisienne. Františck Karel Kolär (1829-1895) je bil na Češkem vsaj tako priljubljen karikaturist kot skoraj tri desetletja mlajši Krejčfk. Še večjo priljubljenost si je pridobil kot igralec. Velja namreč za enega najbolj znamenitih čeških igralcev 19. stoletja! Gledališke deske so ga začele privlačiti že med študijem na slikarski akademiji, ki jo je obiskoval od leta 1845 dalje. Sprva je igral manj pomembne stranske vloge ljubimcev in komične vloge. Uspehi so prišli z vlo- 1 Po: Ottov slovnflc naučn^ / Illustrovanä encyklopxdie obecn^ch vdomostf, 15. del, Praga 1999. str. 115. ZGODOVINSKI ČASOPIS»; • i • 4ii26t 403 Tako bi morali Slovenci odpravljati agiUtorjo „Šnlferajna' Škrat, 1885/3. gami i/ ShakMpeaijevega dramskega repertoarja in vlogo mlinarja v »Raupachovć« Rych- "*>vskćga. v kateri je vse do smrti Sel triumfalne aplavze, Ukvarjal se je tudi / glodalüko režijo. Kol kankalurist je trideset let sodeloval s Humonsticke l.isty." Njegove karikalure pa wobjavljali tudi tuji listi, poleg slovenskih miir. tudi zagrebški Nafc gore lisi in srbski satirični lisi Zmaj (1864-1871), ki ga je urejal pesnik in prevajalec Jovan Jovanović - Zmaj ( I l 1904). V osemdesetih letifa Sta tako Iranlišck Kolar kol Karel Krejčik risala karikalure za Mu morisiuke hsiv 11858 I('I4). /aio lahko sklepamo da so tudi karikature Škratu in kasneje v Brusu prvotno nastale /a ta češki lisi. Zadnji urednik Škrata Magolič ni dosledno sledil smernicam SVOJih predhodnikov. Listje precej preoblikoval, Eaöel naj hi se tudi i/ogibati politični salin. lakoie je Magoličcvega Škrata bralcem priporočal leposloven in političen lisi Slovan (1884-18X7). ki sla ga i/dajala Ivan Hribar in Ivan Tavčar, urejal Anton Trstenjak in tiskala Narodna tiskarna: 'Škrat', z/ibavnozhadljiv in Šaljiv list je pričel s 7. fehruvarjem svoj tretji tečaj. Ureduje in izdaje ga gospod Srečko MagoliČ, kateremu ga je dozdanji urednik. Preobloien s preobilnim poslom, prepustil. Oblika mu je nekoliko izpremenjena m olepšano ter sti\neno tiskana. l:haja vsako prvo in tretjo soboto v meseci ter prinaša na štirih straneh IV» Otto» llovnft nauc'ny / IHuMrovanA cncyklopjcdic (»hecnych vdnmmii. 14 del. Praga I998.tlr.532 404 I) CiI.OB(X"NIK ŠKKAT. R'XiAC IN MRUS TROJK I.IHI-RAI.MH SATIRIC MM I ISI'A m>^* m-.^~^=. .Kaj pa ti ncscö, „Škrat"?" — .Obljubo slovenskih državnih poslancev njihovim volilcCliu" — „Ta jih je miioKo!" — .Ali so lahko!- Škrat 1885/19, izvorne humoreske m druge daljše zabavne spise v verzih in prozi: dalje: komune prizori. j katerimi bode gotovo slavnim čitalnicam m drugim narodnim društvom ustrezni o snovanji zabavnih programov. Prinaša pa tudi lepe humoristu nozbadljive podobe ter izvorne pesmi, dovtipe in drugo zabavno drohnjavo. Al mese<- januvar hode odškodoval eastite naroemke J Štirimi prilogami. Izhajal hode redno, in ako bi bila kaka številka konftskovana. izšla bode prihodnja eelo polo obsežna: torej bodo naroeniki brez izgube. Cena mu je m vse leto 3 gUL, za polu leta I gld. SO kr. in za eetrt leta HO kr.. katera naj se pošilja u/travništvu V 'Narodno tiskarno' v Ljubljani. - Ker je 'Škrat' najlepši, najeenejši in najboljši slovenski humoristiem list |op. v primerjavi z Brcncljem in tržaškim Jurijem s pušo], priporočamo ga na/toplejše vsem rodoljubom in eitalniiam, da ga najizdatnejŠe podpirajo.*• Škrat naj bi pod Magoličevim uredništvom izgubil precej politične ostrine in poslal samo zaha\no-zhadljiv odloma Šaljiv lisi, kar je sicer napovedoval že ob izidu. Konec leta 1X85 je Škrat prenehal izhajati. Morda je bila pri tem zaslužna tudi decembra 18X5 med »elastiki« i" »radikali- sklenjena sprava. Konec leta 1X85 je deželni predsednik baron Andrej Winkler prenehal izdajati tudi Ljubljanski list. Leto 18X5 je bilo sicer kar zadeva satirično periodiko pri Slovencih precej bogato, kajti poleg Škrata sla izhajala tudi Brencclj oziroma Novi Bren celj v zbadljivi in šaljivi obleki (1869 18X6) v Ljubljani in Jurij s puio | 1884 IXX6) \ listu Najstarejši slovenski satirični list Brencclj oziroma Novi Brcncclj svojih satiričnih konku- rentov Škrata in Jurija s pu£o praviloma ni omenjal. Kot je zapisal Brcncljev urednik Jakob Alcšovcc (1842-1901), ki je bil tudi plodovi! pisatelj, dramatik, publicist in časnikar, naj bi •5km«, Slovan. IKHS/4. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 36 • 2002 «3-4(126) 405 se tega načela njegov satirični strogo držal - »Naj livi ali životari vsak, kakor more.« Ko pa se je leta 1884 Železnikarjev Škrat po Alešovčevem mnenju neslano spodtaknil nad tem, da je Alešovec prodal nekoliko knjig Ne v Ameriko! kranjskim deželnim poslancem. Novi Bren- celj ni molčal. Alešovec je poudaril, da ni šlo za kolportažo. temveč za naročilo. »Kedar bo 'Škratov' vrednik, gospod Ivan Železnikar spisal, zlolil in na svitlo dal kako knjigo, 'Bren- celj' gotovo ne bo nevoSljivo gledal za njim, kam in kako se prodaja. A kakor kale, gospod Železnikar ne bo dal svetu nikdar prilike, grajati ali hvaliti njegove knjige, ker jih nikdar ne bo mogel 'kolportirali', jih bo prej vse pokupil.«" Rogač (1886-1888) »Slovenci! Pozor! Končali smo zopet jedno leto, leto nezloge in prepira. Mnogo neprilik nam ne ravno v čast. Se manj pa v korist, zabeleliti smo morali v tem letu. Zato si telimo odslej miru. 'Škrat'je cela tri leta udrihal z bičem po neprijateljih naSih in tudi po kratkovidnih Slo- vencih ter jih skuSal prevesti na pravo pot. Kogar je privel, hvaleten naj mu bode, kdor pa ga ni posMal, ostal je to kar je bil in brezuspešno bi bilo tudi nadalje vse 'Škratovo' prizade- vanje in besede. Zato si 'Škrat'umije roke ter odloti svoj bič, konja pa bode prodal mesarju, da postrete z okusnim njegovim mesom ljubljanskim gostilničarjem za guljal Da pa ne bodo Slovenci v dolgih zimskih večerih dremali kislih obrazov za pečjo za to bode skrbel Šaljiv in satirski list 'Rogač', kateri izide s 1. januvarjem ter bode tako nadalje redno izhajal vselej 1. in 15. dan v meseci na celi poli (8 strani, četvorke) krasnega, za oči neškodljivega papirja. 'Rogač'pa ne bode, kakor doslej 'Škrat' brzdal tudi razposajene naSe rojake, temveč Sčipal bode samo neprijatelje naSe: nemčurje, malarone, lahone in Se drugo jednako gola- zen. V prvi vrsti pa bode zabaval svoje častitite naročnike z drugim mikavnejSim in kratkočasnim berilom... Dalje bode 'Rogač' post rezal svojim cenjenim naročnikom z mnogi- mi daljSimi humoreskami, dovtipi, pesmimi in z vedno novimi, navlaSč za 'Rogača' izdelani- mi, času primernimi satirskimi in drugimi Šaljivimi podobami. Da bode pa 'Rogač' kolikor moči različen in v pravem pomenu besede humorističen, za to so nam porok najboljSi slov. humoristi, kateri so nam obljubili sodelovanje in svojo obljubo delno te izpolnili.«'2 S tem naznanilom je Srečko Magolič ukinil Škrata in napovedal svoj »ilustrirani zabavni Ust« Rogač, ki pa je vsaj kar se tiče domačih, vedno novih, posebej izdelanih karikatur in ilustracij obljubo izpolnil le delno. Magolič je tudi obljubljal, da bo v Rogaču objavil prevod popularne humoreske nemškega pesnika Gottfrieda Augusta Bürgerja (1747-1794) Čudovi- ta potovanja barona Münchausna, v slovenščini znanega kot Lažnivega Kljukca, ki pa je v Rogaču ni zaslediti.'1 Vendar je Rogač objavil več prevodov poljskega pisatelja Henryka " Po: »Škratu«. Novi Brencelj. 1884/10(19). Jakob AlcSovec tudi omenja, da mu je Narodna tiskarna poklonila »podobe« (karikature), ki so bile predvidene za objavo v Železnikarjevih Sršenih (Po: »VpraSanje gosp. Želcznikarju. vredniku "Slov. Naroda'«, Brencelj, 1883/ 20-21). 12 Škrat 1885/22. " Že leta 1856 je izšla Malavašičeva priredba izredno priljubljenega Münchausna. Baron Munchausen oziroma Po domače »Lažnjivi Kljukec« je bil kasneje večkrat ponatisnjen (1863. 1872. 1885...). Napovedano priredbo v Rogaču bi najbrž spremljale tudi ilustracije. Prve ilustracije za to humoresko je narisal francoski ilustrator in karika- turist Gustav Dorč (1832-1883). Toda slovenski bralci so lahko se dolgo prebirali samo ilustrirane nemške izdaje Münchausna. Neverjetne MUnchausnove dogodivščine so bile kot nalašč za upodobitev v stripu, ki ga pri nas srečamo leta 1940. koje strip »Baron Minhauzen« za beograjsko Politiko narisal Dordc Lobačev (1909-?). 406 D. GLOBOĆN1K: ŠKRAT, ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV Sienkiewicza (1846-1916): »Komedija zmešnjav / Črtica iz življenja ameriškega«, »Prižigalec« in »Kako je Janez zmagal« (vse prevedel J. Satler). Redna Rogačeva podlistka sta bila »Slika iz življenja v nekem trgu na Slovenskem« in »Stari Olimp v sedanjem času«. Na zadnji strani je Rogač objavljal razne »zagonetke«, »skakalnice«, magične kvadrate, skri- vnostne napise in šahovske naloge. Slednje sta sestavljala Janko Kalan, c. kr. davčnega urada kontrolor v Velikih Laščah, in J. Dobrusk iz Prage. Med sodelavci Rogača sta bila tudi Makso Cotič (1854-1930), dolgoletni urednik tržaške Edinosti,14 in časnikar, založnik in tiskar, vo- ditelj slovenskih liberalcev na Goriškem Andrej Gabršček (1864-1938)." Naslovno zaglavje Rogača prikazuje norca, ki brenka na liro, dečka z norčevsko čepico na glavi, ki spušča milne mehurčke, in kot opozorilo, da gre pravzaprav še vedno za isti list z drugačnim imenom, tudi skratka z naslovnice Škrata, ki tokrat drži velikansko pero in kaže osle oziroma se »roga«. Norčevska figura se v tem času pogosto pojavlja na naslovnicah nemških humorističnih listov (npr. Münchner humoristische Blätter, Ulk (1872-1933)), ne- znani niso bili tudi rosno mladi otroški liki. Karikature in ilustracije v Rogaču so začeli risati tudi domači avtorji, predvsem urednik Srečko Magolič. Za psevdonimom »Milče« naj bi se skrival humorist Fran Milčinski (1867- 1932). Vendar se okorni poskusi domačih risarjev niso mogli meriti s kopico klišejev, ki jih je Magolič najverjetneje nabavljal v večjih mestih monarhije. Podpisi avtorjev pričajo, da so najbrž zopet prihajali iz češke smeri. Češki risar O. Pražanski je izdelal več nezahtevnih zabavnih prizorčkov iz vsakdanjega meščanskega in družabnega življenja, ki jih je spremljal moralni poduk in bi nekako sodili v območje modne salonske ilustracije. Njegova je tudi lahkotna naslovna ilustracija 1. št., ki je dovolj zgovorno pričala, da bo list namenjen predv- sem zabavi, kar je ponazarjal že njegov podnaslov. »'Rogač'bode v svojem II. tečaju porabil vse moči, ustreči slavnemu občinstvu z izvrstni- mi humoreskami, dovtipi, pesnimi, zagonetkami in sploh z zabavnim gradivom; posebno pa se bode oziral na krasne risbine, s katerimi bode solil berilo ter redno v vsakem listu bičal neprijatelje naroda našega. Konečno še poudarjamo, da namenja 'Rogač', ako se oglasi primemo število naročnikov, poleg mnogih risbin v listu, prinašati od časa do časa tudi razne krasne risbine na lepem trdem papirji, katere bodo gotovo dobro došle prijateljem umetno- sti,* je poudarjalo vabilo za naročilo drugega letnika Rogača.16 Omenjene »podobe artistične vrednosti na posebnem trdem papirju*, ki bi bile priloge Rogača, sicer niso izšle, saj si satirični list ni pridobil zadostnega števila naročnikov,17 kljub temu, daje imel boljšo tržno strategijo kot Škrat. Magolič je svoj »šaljivi in satirski list* poslal brezplačno in franko (prosto poštnine) na ogled nekaterim slovenskim rodoljubom in podpornikom. Slovenske rodoljube je posebej opozoril na številne, izvirne, času primerne »satirske in druge šaljive podobe«, ki bodo kra- sile posamezne številke, »s kratka: Rogač bode list, kakoršni smo si Slovenci gotovo ie dav- no teleli, in kateri se bode mogel morebiti prav v kratkem meriti z najrazširjenejšimi in najboljšimi humorističnimi listi, kajti noben trud in nobena Irtev nas ne bode plašila, da bodemo ustregli cenjenim svojim naročnikom. Slovenci! Da pa nam bode moči izpolniti vse 14 Po: Lelja Sancin - Reharjeva, »Makso Cotič - urednik Edinosti«, Jadranski koledar. 1975, str. 173. 15 šala o »fajmoštru in karabuljici«. ki jo je Andrej Gabršček objavil v Rogaču, je dr. Antonu Mahniču leta 1889 služila kot dokaz za Gabrščkovo sramotenje slovenske duhovščine (Po: Andrej Gabršček, »Goriški razkol. - 'Nova Soča'. - Mahnič urednik 'Stare'«, Goriški Slovenci / Narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice /1, knjiga od leta 1830 do 1900, Ljubljana 1932, str. 280). 16 »Vabilo na naročbo 'Rogača' II. leto«, Rogač, 1887/2. 17 Po: »Vabilo na naročbo 'Rogača' / II. leto. drugo poluletje«, Rogač, 1887/12. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • ' 4(126) 407 Škrat 1887/15, te Obelite, da nam bode moči vrtino ustrezati zahtevam ČOStitih naročnikov, treba podpore, izdatne podpore, kajti vse tO stane neverjetno mnogo denarja. Zato tudi upamo, da hode 'lavno obČUIStVO vedelo eemti naš trud in naše žrtve, in da se hodo vsi slovenski rodoljubi, kateri $0 prejeli list na Ogled, ne samo naročili, temveč da ga hodo širili in priporočati TVOJim Prijateljem. V vsaki slovenski rodbini, pod vsako slovensko streho, najde naj Rogač zavetje m Podporo, soj dovtip m šala preganja skrbi in duha vedri! - Vkijuh tolikega m tako različnega Vadiva in toliko dragocenih podob pa je naročnina za ljubljanske m unanje naročnike v Avstriji tako nizka, da /e lahko vsak pogreši kajti za celo leto stane Rogač samo 3 goldi- narje, za polu leta l goldinar 50 krajcarjev a za četrt leta HO krajcarjev. Za druge dežele v Evropi 50 krajcarjev več. Za Ameriko. Azijo, Afriko in Avstralijo pa I goldinar več. Posamez- ne širvilke se bodo pa. ako jih hode kaj preostajalo. dobivale po J5 krajcarjev. - Naroenina "aj se blagovoli pošiljati p" poštni nakaznici upravnistvu Rogača, v Ljubljani na Kongre- snem trgu v Rud Kirbischevi hiši. Še jedenkrat torej. Slovenci' naročajte si Rogača! Kdor bi Pa ne želel prejemati našega lista, prosimo, da nam ga blagovoli vrniti. 408 l> (.1 0B0ĆNIK SKKAI H>x.\< IN Mki s iKcui- I [BERA! Mil SATIRIČNIH I ISTOV Dr. pi. Srhrex m Schaffet, RogOČ, 1887/10. Narodu slovenskemu vse najbolje v bodočem letu vosi uredništvo m ujiravntštvo 'Rogača'*1* Uredniki humorističnih listov običajno prihajajo i/ literarnih oziroma novinarskih vrst, urednik Rogača pa se je odločil preizkusiti tudi na področju likovne opreme svojega lista. Tiskar in slikar Srečko (Feliks) Magoličl ixoo 1943) je leta 1873 kot vajenec prišel v tiskar- no R. Miliea v ljubijani. kol stavec je nato delal pri Bamberg!! in v Narcxlni tiskarni, kjer je ISX4 postal tehnični vodja. Leta 1890 je upra\ Ijal tiskarno Dragotina Hribarja v Celju, kjer je 1895 odprl fotografski atelje. 1892-1894 je bil odgovorni urednik mesečnika slovenskega dijaštva Vesna. 1902/1903 je bil vodja tiskarne Stefan liel/e v Ustju ob Labi na Češkem. 1903 je vodil tiskarno Dragotina Hribarja V Ljubljani. MagoliČje bil spreten in inovativen tiskar, »glasnik svobodne smeri v tisk/irstvu, ki seje otreslo tesnosrenih pravd o izbiri črk in skupin terpOSpeSevaleC razdelitev in izpopolnjevanja prostora po lastnem preudarku in oku- su,- lahko preberemo v Slovenskem biografskem leksikonu. Ukvarjal sc je tudi s humorističnim pisanjem in pod psevdonimi objavljal humoreske. satire, kuplete in pesmi podobno kot Brencljeva Jezična Žefa m Levstikov Gregor Potrebnik »Slovenci!«, Rogač, IKWI/2. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 » 2002 » 3-4 (126) 409 je v nedeljskem Slovencu skrit za šaljivimi psevdonimi Žane z Iblane, Boltatu Pepe, Frataučku Gustl in Kurenčkuva Neška v ljubljanskem dialektu na humorističen način obravnaval ak- tualne dogodke, šaljive prispevke je pisal tudi za humoristične liste. Slikati je začel leta 1876. Izobraževal se je s pomočjo knjig in potovanj po Nemčiji. Najprej se je preizkušal v oljni tehniki in akvarelu in risal portrete in krajine, kasneje se je posvetil samo krajinskemu slikarstvu v olju, pri katerem je samosvoje učinke dosegal s kom- biniranjem bele, modre, rumene in rdeče barve. Motive je iskal v Ljubljani in njeni okolici. Kranjski gori in na Dolenjskem. Kot nam sporoča Slovenski biografski leksikon, je še v drugem desetletju 20. stoletja veljal za najbolj plodnega slovenskega slikarja - samouka in predstavljal s svojimi plenerističnimi krajinami poljudnega sopotnika impresionistov. Ob svoji sedemdesetletnici (1930), pctinsedemdesetletnici (1935) in osemdesetletnici (1940) se je z razstavami predstavil v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Razstavljal je tudi skupaj s sinom Srečkom Magoličem ml., ki je bil prav tako slikar samouk." Kot urednika ga srečamo pri treh humorističnih listih (Škratu, Rogaču in Ježu), kot ilu- stratorja pa pri zadnjih dveh. Izbira njihovega naslova nam po naključju izpričuje veliko urednikovo nagnjenje do iskanja imen pri »podzemskih« predstavnikih »človeške« in žival- skih vrst. Čeprav si je Magolič kasneje pridobil sloves znanega in cenjenega amaterskega slikarja - sicer najbrž ne pretirano kvalitetnega, saj gaje Ivan Cankar nekoč označil za »neumetnika«, so bili njegovi dosežki na področju satirične ilustracije večinoma dokaj pičli. Magoličeve karikature so bolj kot po likovni plati zanimive po zaslugi svoje kulturnozgodovinske sporočilnosti. Tako kot satire, pamfleti, podlistki, humoreske, smešnice, šale, anekdote, epi- grami, zabavne, polemične pesmice in drugi literarni, satirični in humoristični prispevki v satiričnih listih tudi karikature lahko predstavljajo pomožen zgodovinski vir. Redke Rogačeve politične karikature so bile naperjene proti Nemcem in nemškutarjem, predstavnike domačega katoliškega tabora in njegove Katoliške narodne stranke so puščale na miru. Magolič je npr. s kolorirano ilustracijo »Pozdrav severnim bratom ob prihodu v Ljubljano 8. dan avgusta 1887* in krajšo pesmico (»Veseli vskllki, jasen spev, /Kipeče radosti odmev, t Razlega se povsödi; / V Ljubljani beli tisočkrat / Iz srca slednji češki brat / Toplo pozdra- vljen hodi!«) v posebni slavnostni, 15. št. iz 1887, počastil obisk Čehov v Ljubljani. Redno karikatumo rubriko je predstavljala bleda »Galerija zloglasnih nemčurjev«, ki jo je napove- dovalo naslednje pojasnilo: »Galerija zloglasnih nemčurjev. Pod tem naslovom namerjamo priobčevati obraze raznih zloglasnih Nemcev in nemčurjev ter risati kolikor moči pristno njih livljenje in delovanje. Da pa nam bode moči to nalogo točno, v zadovoljstvo slovenskega občinstva in v strah vsem omahljivcem reševati, prosimo vse prijatelje svoje, da nas podpi- rajo s pošiljanjem fotografij razposajenih nemčurjev (fotografije bodemo vračali nepokvarjene) in - kar je tudi jako valno za izvrševanje ta naloge, - da nas podpirajo materijalno namreč, da Širijo naš list med svojimi prijatelji in znanci, kajti izvirne risbine pouzročujejo toliko troškov, da naročniki, katerim je prilolena nakaznica, nujno blagovole poravnati naročnino, da ne pridemo v materijalno zadrego. Ko bi po pomoti dobil kak naročnik, kije le poravnal naročnino, nakaznico, naj ga ne moti.«2" Med zloglasne nemčurje so se na Rogačevih karika- turah uvrstili Dragotin Dežman (1887/5), s Tirolske priseljeni dr. Friedrich Keesbacher (1887/ 9). dr. pi. Schrcy in dr. Schaffer (1887/10) ter Gariboldi (1887/20). »Danes predstavljamo 19 Biografski podatki po: Viktor Steska in France Stelc. Srčiko Magolič, Slovenski biografski leksikon, 2. knJiga. Ljubljana 1925-32, str. 6. 20 »Galerija zloglasnih nemčurjev«. Rogač. 1887/5. 410 D OLOBOĆNIK ŠKRAT,ROGAČ IN BKi's iKrur I.IHIKU MM SATIRIČNIH I ISTON •iftA**>* iKUi^.iiwr"-.. 6a!eri|A vlo^lasnih nr m*nrje v. — Tone rlUl Oaribtldi Škrat IXH7/20. . ZGODOVINSKI ČASOPIS • S6 • 2002 • 5-4 (126) £U našim bralcem dva nemškutarska politična invalida, hromega dr. pi. Schreya alias der 'schli- nxe Mensch' in dr. Dolfeta Schaffer ja, 'vortänzerja' iz Kazine, kakor so ga pokojni oče Bleiweis v svojih 'Novicah'nazivljali.« lahko preberemo v daljšem Rogačevem opisu nemških poslan- cev v kranjskem deželnem zboru dr. Adolfa Schafferja in dr. Roberta Schreya.21 Anton pl. Gariboldi, »po domače 'den schönen Tonerl'«, pa je bil renegat, ki je do leta 1866 pripadal slovenski stranki. Pri neki veselici na ljubljanskem kazinskem vrtu naj bi proti mirno stoječim Slovencem uporabil svojo palico in udaril nekoga po glavi, zato je na karikaturi upodobljen z veliko gorjačo.22 Zdravnik dr. Keesbacher je bil v Rogaču znan tudi kot »der lange Fritz mit seinem Pudel*. V 1. St. iz leta 1887 je bila objavljena ena izmed kulturnozgodovinsko zanimivejših Magoličevih karikatur z naslovom »Druiba sv. Cirila in Metoda, nemški Schulverein in Frauen- Ortsgruppe«. Angel kot personifikacija leta 1885 ustanovljene Družbe sv. Cirila in Metoda preganja iz Kranjske personifikaciji Schulvereina in Frauen-Ortsgruppe: »Poberita se mi izpred oči pohlepna pritepenca! Ta zemlja je bilä in bo ostala last Slovenca!« Personifikaciji nemških organizacij za seboj vlečeta ploh. Magolič je s pomočjo starega ljudskega običaja Želel povedati, da Nemci na Kranjskem niso našli primernega partnerja. Vlečenje ploha sodi med pustne šege: dekleta so morala na pustni torek vleči ploh, če v vasi v preteklem letu ni bilo nobene poroke, ploh je morala vleči dekle, ki ji je v predpustu spodletela poroka ipd. Med najbolj zanimivimi karikaturami v Rogaču je bila tudi v 23. št. iz leta 1886 obja- vljena karikatura, ki jo je sprožila postavitev in slovesno odkritje spomenika nemškemu pe- sniku in politiku Anastasiju Grilnu - grofu Antonu Aleksandru Auerspergu (1806-1876) v Ljubljani. Na karikaturi je upodobljena spominska plošča Anastaziju Grünu, pred katero straži dvoje »turnarjev« (članov nemškega telovadnega društva Turnverein), oboroženih z grabljami (satiričnim atributom slovenskega odpadnika Dragotina oziroma Karla Dežmana 'n nato drugih renegatov). Eden od turnarjev strelja z grabljami proti nedolžni sprehajalki. Karikaturo spremlja komentar: »Govorilo seje zadnji čas, da so zlobne roke zopet onesnaiile Zelencev [op. France Prešeren je Auerspergovo pesniško, meščansko ime Anastasij Griinu Poslovenil v Anastazij Zelenec], reete: grobni spomenik kranjskih nemčurjev na nemškem trgu. Neprijetno nas je iznenadila ta novica in obžalujemo, da se kaj takega dogaja v Ljublja- ni. Zato bi bilo leleti, da bi turnarji, kateri kriče in razgrajajo v kazinskem salonu, ne mučili v mrazu policije, temveč imeli pogum, da bi sami stratili ta kamen, ker pa orožja baje niso vajeni, pomore jo naj si z grabljami.« Spominsko ploščo so postavili ljubljanski Nemci, organizirani v telovadnem društvu Tur- nverein, ob desetletnici Grünove smrti na vogalu ljubljanskih Križank, kjer je bil sloviti nemški meščanski pesnik rojen. Na otvoritev spomenika so bili povabljeni turnarji iz Celja, Gradca, Celovca, Trsta in drugih mest. Ljubljanski občinski svet je 1. junija sklenil, da spomenika ne °o sprejel v varstvo, če deželna vlada ne bo prepovedala nemških demonstracij, in da ne bo Prevzel odgovornosti za javni red in mir." Deželna vlada je svečanosti poskušala omejiti in s 21 »Dva ncmSkutarska politična invalida dr. Dolfi Schaffer in dr. pl. Schrey«, Rogač, 1887/10. Karikatura dr. Adolfa Schafferja je bila objavljena v 1. St. Sršenov. 22 Po: »Anton vitez Gariboldi vulgo der schöne Tonerl'«, Rogač, 1887/20. 21 'Dne i. t. m. pomikal seje po nekaterih ulicah ljubljanskih čuden sprevod." je pisal Slovan. »Kaka petdese- l°riea ljubljanskih telovadcev in njihovih povabljenih - domačih in tujih gostov - Sla je za zastavo nemikega telova- dnega druttva ljubljanskega s KrilevniSkega trga v kazino. To obeh straneh sprevoda stopali so pa mestni policaji in s kmetov nalaič v mesto pozvani tandarji z nasajenimi bodali. Ljubljanski Nemci in nemikutarji imenovali so ta žalostni sprevod 'Grilnovo slavnost'; v resnici pa ni bilo nič drugega, nego pogreb NemStva v Ljubljani. Da! dne 3. junija IRS6 polotili so oni molje - sit venia verbo - ki so mislili, da so poklicani pouzdigovati med "om/ Nemitvo. ravno to Nemitvo za vekomaj v grob. Slovensko prebivalstvo ljubljansko pa je zavalilo nanj tako 412 I) (i| UH( M N!K ŠKK \l. ROGAĆ IN BRUS IKOll I IUI KM MM S \l IKK" MM I [STO\ Dm ülm *r. Cirilu In Metodn, nemftkl Sch ill verein in Krim en-0 rtftffrtt pi>r~ Škrat, IHH7/I. MpW PoUnU M »i npr*] 0*1 pobUp»» p r i t • p» n •» f T» i.mljt ;• bili in bo dtUU Uit Slo ?••••! pomočjo Žandarjev in vojakov preprečiti izgrede, v Ljubljano je bilo poklicanih 30 Žan- darjev, prepovedan je bil slavnostni obhod. Na otvoritev spominske plošče so Slovenci odgo- vorili z demonstracijami in Štiridnevnimi nemiri, ki so \ nemških Listih naleteli na velikanski odpor. Mestna občina je po otvoritvi nastavila čuvaja, vendar so Slovenci med neko demon- stracijo kmalu pomazali spomenik / jajci in črnilom. »Anastazius dnin. /Zelencev sin, / tetak komat, da gotovo ne bode med nami uzdtgovalo več ruse tvoje glave Pra\ nU m pomagalo našim pravim in runu Senk • m. da so .<' tedne poprej biti ob veliki boben In tako, kokot fe navada ob sejmovth, valu!: vernike, naj - slavnosti m tako zasvedoctyo &vomo moč 'nemškega bitja In nemške narodnosti v UubUani Vse to senttrtja fako komično časnikarsko rotenje ni privabilo i Qubtymo vel nego lestnajst gostov. Prišli tO oplijeni : naudušenpm: .upustili SO pa l./uhl/unu pi/urn tlovenskega vi/111. ('ist- naravno je, da \r slovensko prtbtVOlstVO nas, i Si . tka obsojalo slavnost. ki u> /" namerjali oni mladiči kateri Imajo na vesti te "«/' nedolžno prelito tlovensko kri Naravno fe tudi, da te Isto ni moglo ogrevati :a slavljenje matu. kateri /< toliko falega ttoril našemu narodu Ucemersko kričanje neti Časnikarstva, da fe Ana i častni meščan {Jubfjanski, ni moglo nimm nikogar, ki poznaje ravnem kajti mann je, d" nut p' tO aillikovanp1 naklonila mestno ZflStOpnIMtVO, katero p- hiln vedno V ttTOgem nOSprOtStVU t Vi prebivalstva ljubljanskega. Mi tedaj, dasi tmo pravi prijatelji reda in miru in dasi strogo obsojamo vse. kar bi oboje utegnilo moti ••- da nam fs lahko popnfjtvo razburjenje, katero \e zavladalo i našem narodu proti Zelenčevt tlavnosti m nje tnovate^em. />a m gospod defekti predsednik, uvaf/tvaje warum gfcu mestnega zastopa, tlavnosti omejil m da t i -i zapovednik i Ml Kiel udio pravdno sodil celega onega dejanja, ii te fe potno v noč vršilo v ka izzivanji razburjenega slovenskega občinstva, m da ni dal karme zapreti In komen razgnati utegnila hi hda demon straiija hrrrvesindi nemških telovadi vv imeti Hujše nasledke JbJtO pa se Je obČUtStVO, videt. da pnklieane oblasti /(.(iIxAlNSkl ( ASOPIS • 36 • 2002 • 413 List 2a. Izdajatelj in odgovorni urednik SREčKO MM^H.U" L&Uđk I. 1886. && AuaUnJa «Jrttna «paBeiik ii Ijikljwuki turiarji QoTorilo N IH »dnji UM, d. ao ilobn* rok» »op*» oimnažil» Zaianćar rm-U: groom »pomfinli kr.nj.kih nemftirj« na nam.kam trp» Neprijetno nwlii unwadiU U none» in ifiSwB, di N k.j Ukaga dogaja * Ljubljani. Zato b. bilo uiti. d. bi tumar,,, katari krio* m raaMJ.m v kK.in.kam ealonn, ne mueMi v mrui policij«, tom»« .mah I»»»«!» bi N» etraiili tav kamen, ker p» orožja baja ni« vajeni, pomorejo naj m z - grabljami. A/ rat, 181 414 D. GLOBOĆN1K: ŠKRAT. ROGAČ IN BRUS - TROIE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV jajca jedel, / tinto pil* - tako se glasijo verzi »narodne« pesmi, ki je tedaj krožila po Ljub- ljani.24 Poslanci velikonemške stranke v dunajskem državnem zboru so dvakrat podali interpela- cijo proti sramotnemu početju ljubljanskega »mestnega zastopa« in v njej zahtevali zadoščenje za avstrijske Nemce, ki naj bi bili zaradi nedavnih ljubljanskih dogodkov »v svojih najilah- nejih čutilih najglobokeje taljeni«, ter neizogibna poroštva za vzdrževanje miru in reda, ki da sta v resni nevarnosti zaradi početja ljubljanskega mestnega zastopa. Na interpelacijo je obširno odgovarjal ministrski predsednik in notranji minister grof Taaffe: namen, postaviti avstrijskemu domoljubu grofu Auerspergu in odličnemu pesniku Anastaziju Grilnu spomenik v njegovem rojstnem mestu, je gotovo hvalevreden, vendar bi bilo morda bolj primerno, če bi k pripra- vam pritegnili večji krog udeležencev; deželna vlada Tumvereinu v dveletnem pripravljal- nem obdobju ni postavljala nobenih preprek, prav tako je tudi ljubljansko mestno upravništvo brez težav podelilo dovoljenje za vzidavo spomenika, narodno ravsanje se je začelo šele potem, koje deželna vlada odredila, da se mora skrajšati vračanje slavnostnega sprevoda do Kazine; nemški časniki so slavili odkritje spomenika kot orjaško delo nemškega duha in kot korak obrambe pred drugo narodnostjo v deželi, toda slovenski narodni list »zagnal je v nasprotnem smislu najostrejši glas«, čeprav je bil ta list zaplenjen, se je razširil v nižjih krogih slovenskega prebivalstva, katerega seje polastila neka razburjenost, ki ni mogla ostati neopažena pri nemških krogih; ljubljanski mestni svet se je sestal 1. junija pod vplivom naraščajočega narodnega razburjenja, njegovi sklepi nedvomno zaslužijo obsodbo, zato je deželni predsednik naslednjega dne opozoril mestni svet na njegove dolžnosti in ukrenil vse potrebno, poklical žandarje v Ljubljano, opozoril sosednja okrajna glavarstva in prepovedal slavnostni obhod gostov; če je 3. junija in v naslednjih dneh prišlo do motenj javnega miru in reda, »tedaj se more to smatrati za izrastek prenapetega, po zlobnem hujskanji motenega narodnostnega čustva, katero konečno hoče v najprostejših, najnaravnejiih činih videti hu- dobno izzivanje«, nikakor pa ne za posledico zanemarjanja dolžnosti kateregakoli organa oblasti; ljubljanski magistrat z županom na čelu kot izvrševalec sklepov mestnega odbora je svojo dolžnost izpolnil v najpolnejši meri, zato so se cestne demonstracije omejile na zbi- ranje množic in na vpitje, nikjer ni prišlo do poškodovanj oseb ali imetja; mestna občina je spomenik dejansko sprejela v svoje varstvo, saj je takoj po svečanem odkritju pri njem nasta- vila redarja, iz primernega vedenja občinskih organov v času cestnih izgredov se vidi, daje mestni svet spoznal, da se svojih sklepov z dne 1. junija ne more držati, in jih je zato primer- no spremenil; 9. junija je mestni svet sprejel tolmačenje k tem sklepom, ki ga je Taaffeju naznanil ljubljanski Župan. Taaffe interpelaciji ni ugodil, saj ni videl nevarnosti za mir in red, ki bi izvirala od ljubljanskega mestnega sveta, zato ni potrebe, posegati po sredstvih, ki bi zagotovila poroštvo v tej zadevi. »V kolikor pa sem bil vprašan, katerih sredstev se hočem posluliti, da bi 'najglobokeje taljenim in v njihovih najllahtnejlih čutstvih zadetim avstrijskim Nemcem podal zadostenja', izreči moram gotovo ne neopravičeno dvombo, jeli so avstrijski Nemci res voljni, se taljene in v svojih najtlahnejih čutstvih zadete se čutiti po početji večinoma iz Šolarjev, pouličnih pobalinov in rokodelskih učencev obstoječe ljudske mnolice v Ljublja- celo to stvar zmatrajo res kot tako, kakeršna je po mislih nemških telovadcev in po izjavah njihovih glasil imela biti. namreč kot nemško demonstracijo sredi glavnega mesta slovenskega naroda, in da se trudijo, da jej odvzamejo pravo ost. zadovoljilo se je z glasnim izražanjem svoje nevolje. Nemški telovadci in njihovi nemški in nemškutarski sosedje v deleli in zunaj nje pa so se sedaj - vsaj tako upamo - do dobrega prepričali, da med nami ni prostora njihovim velikonemškim aluram. Polotili so nemštvo na Kranjskem v grob in onej četici 'der biederen Deutschen' iz slovenskega Celja, ki jim je prišla k temu pomagat, sedaj lahko zakličejo: 'Bognlati, pogrebci!'* (»-L.«. »PoGrtlnovi slavnosti«, Slovan, 1886/12). Po: Janko Mlakar, »Zelenec«, Spomini, Prvi del, Celje 1975, str. 103. ZGODOVINSKI ČASOPIS » 56 • 2002 « 3-4 (126) 415 ni,« je poudaril ministerski predsednik Taaffe. Če bi bil proti njegovemu pričakovanju odgo- vor pritrdilen, potem bi po Taaffejevem mnenju morali žaljeni in prizadeti poiskati zadoščenje v policijskih kaznih, ki so ali šele bodo zadele cestne izgrednike.25 Med satiričnimi ilustracijami lahko zasledimo tudi nekaj t. i. »metamorfoz« oziroma »pre- obrazb« - prikazov spreminjajočih ali druga v drugo prehajajočih oblik. Metamorfoza »Otrok po Darwinu« v 3. št. Rogača iz leta 1887 prikazuje storž, ki se preoblikuje v otroka. Dve podobni »Darwinovi metamorfozi« je za 24. št. iz leta 1886 naslikal tudi Srečko Magolič. Prvi primer tovrstne satirične ilustracije v slovenskih satiričnih časnikih predstavlja v 7. št. Alešovčevega Brenclja iz leta 1870 objavljena serija štirih zaporednih sličic, na kateri se človeški obraz postopoma spreminja v osla. Verjetno je na ta način neznani dunajski risar predstavil enega izmed ljubljanskih občinskih svetnikov. V 1. št. Brusa iz leta 1889 lahko naletimo na vrč, ki se spreminja v opico. Komentar pod sličicami seje glasil: »Darvin izvaja človeški rod od opice. Naš risar, kateremu ta teorija prav nič ne ugaja, ker je s svojimi roditelji jako zadovoljen in neče svojih dedov iskati mej čveteroročnimi živalmi, bavil seje z uprašanjem, kako nastane opica. Posrečilo se mu je, daje rešil to uprašanje prav temeljito, kakor kale nastopna podoba, na kateri se vidi, kako se opica razvija ob 8. uri, ob 10. uri, opolunoči, ob 2. uripopolunoči.« V 7. št. Brusa iz istega leta je bila objavljena serija risbic »Po Darvinovi teoriji«, na katerih se goba počasi spreminja v žensko postavo, prekrito z dežnikom. Tovrstne metamorfoze so prikazovale spremembe oziroma preoblikovanja v določenih časovnih obdobjih, ki so se vselej končala z zabavnim presenečenjem, ali pa razkrivale pravi značaj upodobljenih oseb. Nastajale so pod vplivom francoske karikature in bile v evropskih satiričnih listih 19. stoletja dokaj pogoste. Na seriji štirih sličic pod naslovom »Les Poires« iz leta 1831 je urednik satiričnih listov in karikaturist Charles Philipon (1806-1866) preobliko- val francoskega kralja Louisa-Philipa v hruško. Po zaslugi Philiponove karikature je hruška, ki v francoščini v prenesenem pomenu pomeni »buča« ali »betica«, med leti 1831 in 1835 postala celo simbol za kralja - »prvi sadeï Francije«. Risali so jo tudi po pariških zidovih, Predstavljala je enega najbolj učinkovitih udarcev v vojni, imenovani »kampanja nespoštovanja«, ki jo je Philipon vodil proti meščanskemu kralju Louisu.-Philipu. Philipono- vi listi in samostojne izdaje so bili osemindvajsetkrat zaplenjeni, sam Philipon pa večkrat obsojen na denarne in zaporne kazni. Leta 1831 je bil Philipon obtožen zaradi razžaljenja veličanstva, ker je bil zlahka razpoznaven »roi bourgeois« na njegovih karikaturah prikazan v ponižujočih situacijah. Na sodišču je pokazal omenjene štiri risbe in dejal v svojo obrambo: »Prva je podobna Louis-Phillipu, zadnja je podobna prvi, toda zadnja prikazuje... hruško! Kje se boste zaustavili? Boste obsodili prvo risbo? Toda s tem boste morali obsoditi tudi zadnjo, saj je ta podobna prvi in s tem posledično tudi kralju! Obsoditi morate torej vse karikature, na katerih se nahaja glava, kije zgoraj ozka in spodaj široka! Zdaj ne bo malo dela, kajti moč umetnikov bo poskrbela, da boste te proporce ugotavljali v obilju nenavadnih reči.«26 Daje Louis-Philip naveličan soočanj z lastnim obrazom, preoblikovanim v hruško, leta 1835 znova uvedel cenzuro, ki je zadevala samo podobe in ne tiskane besede, je najbrž v tesni zvezi prav z njegovimi karikaturami. Največji mojster metamorfoz je bil Jean-Ignace- Isidore Gerard Grandville (1803-1847), ki je med leti 1830 in 1835 kot karikaturist sodelo- val pri Philiponovih listih La Caricature ( 1830-1835) in La Charivari (1832-1893). Nagnjenje 23 Po: »Spominek 'Turjaškega' in državni zbor«, Novice, 1886/25. 26 Po: Werner Hofmann, »Die Karikatur - eine Gegenkunst«, Bild als Waffe / Mittel und Motive der Karikatur in fünf Jahrhunderten, München 1984, str. 371. 416 I) (iLOBOf'NIK: ŠKRAT, R0GA£ IN HKI S IKOJI I HUK M.NIM SATIRIČNIH I M<>\ Otro k » o ])a rw i n n. Škrat, 1897/3. do mctamorfoz izražajo ludi Grandvillovc ilustracije, npr. ilustracije La Fontainovih Basni« Iger Bi je protagoniste zamislil kol človeške in živalske obenem. Mnoge metamorfoze so že v naslovu ali komentarju omenjale Charlesu Darwina (1SW 1882). Zdarvinizom - revolucionarnim razvojnim naukom fOpiČinega* Darwina o naslajanju in spreminjanju vrst. naravnem i/boru in evoluciji, po katerem naj bi bil »človek le spopol' njena opica-.r z lamarkizmom francoskega naiavoslovca Jeana-liaplisia de Monet Kamar- cka (1744-1829). z monizmom nemškega narovoslovca Ernsia llaeckla (1834-1919). descendenčno teorijo, historičnim materi al i zrnom, racionalizmom, naturalizmom, imanenti- zom, utilitarizmom. panteizmom in drugimi svobodomiselnimi in brcvvernimi ali v verskem oziru ikodljivimi dognanji, ki so rahljala katoliške dogme, se je morala v 19. stoletju spo- prijemati Cerkev oziroma krščanski apologeti,:x zato se tudi pri nas metamorfoze verjetno niso pojavile po naključju v satiričnih listih liberalnega porekla. Čeprav so se tovrstne zaba- vne ilustracije norčevale iz Darwinovcga »struggle lor life«, so hkrati na nevsiljiv način tudi opozarjale nanj. '-• »Dr l.idncrjc in hoče biti darwmisl Človek mu izhtyaizOpice/Klistyaodt Unter«, Rimski kaiohk. 1X91. sir J91 2* Oarvini/em je bil v nasprotju / naukom o Kalnosti vrst. ki naj bi |ih ustvaril hof (nauk o Mvarjenju). V »PtomDi brezvercu o najvažnejših filozofijskih in verskih vprašanjih", objavljenih leta 1890, je materialističnemu monizmu, darvinizmu in njegovemu nauku o večne »si i materije in njenih sil ter Izvoru vaega rastlinskega, Živalskega in Slovelkega bivanja i/ materialnih prasnovi / •modroslovnega* In naravoslovnega stališča oporekal Rimski kato- lik. Avtor -Pisem nre/vercu« je najhr/ dnktur teotogtfe, teološki apologet in ftlozoi Anion Mahnil, kije bil dobro ra/gledan po sodobnem in polpreteklem Iroluškem svrlu m sc/nan|en / vsemi proiiverskmu iokovi Nekaj odlomkov. •Zisterne, ki Izvaja i te "n \JenJe m tpioh vsa bilja Jedino i>- r maurißt, te pač ne da i iti' M sit tt dvomite o absolutni trqfavostt materije, češ, da more Imeti i drugih, do wdui It tkritth lastnosti Toda fat mislim, da W /""' wtkn /mili učenjaka, ki hi lartsno dvomil o absolutni trajavosti materije, ker />• lasna, evidentna, na nji slom vso mehanika m fizika. Vi sicer izpodbijate znanstveno potrjene rezultate t drugimi nepoznanimi m znanstveno Ve ne dokazanimi ' to Je pat predrzno m v znanstvu celö neprllefno.* Materialisti, ki so zanikali vsakrtno bivanje duhov, pt so potem, ko so se udeležili spintiiahsiu'nih shodov, /a.vh najodločnejle zagovarjati obstoj duhov ki ift kakor meni večina, dufce rajnkih (dede darvmistične »generaho aeuuivoca- (lat. samov/nikanje, nastanek Življenja i/ nežive snovi, abiogene/a). \c Rimski kalohk mend, da Življenj nikakor ne gN smatrati MUHO /a gol proi/vod kemične zgradbe in atomov -Kuhko spojin to vie Iztaknili kemiki, m vender te h celi kemiji m posrečilo stvarni s pomočjo kemične opt nm najmanjše 'Jvfjer^jske sumu.'1 Neovrg(jtva resnica fe, da te poraja itvijenje aim« \s It Uvljenja Mi absolutna /(,<)|HAI\SKI (\\SOIMS - '"< • 2002 • I i (126) 417 rtu. 1886/12, 418 D. GLOBOČNIK: ŠKRAT, ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV Brus (1889-1891) Satirični list Brus je začel izhajati na začetku leta 1889. Takole je Brus predstavil bral- cem tržaški polmesečnik za politična in gospodarska vprašanja Slovanski svet (1888-1899): »'Brus', novi in sedaj jedini Šaljivi list na Slovenskem, je Sel s I. Številko v jako ukusni opravi predstavljat se po raznih slovenskih pokrajinah. Vidi se mu, daje iz dobrega kamna, da pozna kraje, kjer imajo nabrušeno ali pa le skrhano in zarujavelo orodje. Obilo dela ga čaka na jako zanemarjenem polju. Razni delavci so se ulenili ali pa so razposajeni, ker jim nihče ne ogleduje slabega oštrija, s katerim opravljajo svoj posel Slovencem. 'Brus' utegne dokazati, da ostrine za Slovence morajo biti ali na pravem jeklu, ali pa daje popačeno orodje vreči - med staro lelezo. Vtem zmislu mu telimo najsrečnejšega vspeha. 'Brus', kateremu je urednik g. Ivan Železnikar, izhaja 2krat na mesec in stoji za celo leto 4 gld.«29 »Pred leti smo imeli 'Slovenci' zajedno troje humorističnih listov, sedaj pa, ko s koncem leta preneha še 'Rogač', ne imeli bi nobenega več," je v »Vabilu na naročbo«, objavljenem v liberalnem Ljubljanskem zvonu (1881-1941), zapisalo uredništvo in upravništvo Brusa. »Ker bi to vsekakor bil nedostatek v našem javnem iivljenji, ker se v Šaljivi obliki more marsikaj povedati, kar sicer ni motno, ker je Se vedno mnogo predmetov za Sale in dovtipe, mnogo pa tudi takih, ki si novega tacega lista leli, sklenili smo izdajati z novim letom 'BRUS', političen in Šaljiv list, ki bode izhajal I. in 15. dni vsacega meseca. - 'BRUS'bode z odločno besedo, s satiro in humorjem razpravljal dnevna vpraSanja, pisal bode, kolikor razmere dopuSčajo, svobodno ter skrbel čitateljem svojim za pouk in prijetno zabavo. V ta namen bode phnaSal poleg raznega in šaljivega gradiva vsakovrstnih izvirnih ilustracij, vmes pa tudi lepo zdelane podobe naših velmol V prvi številki pride na vrsto prvi naš humorist, nepozabni Levstik, potem Preširen in dr. nerazumljivo bi bilo, kako da se je nekdaj iz anorganičnega bitja porodilo organično in kako da se dandanes kaj takega več ne posreči, navzlic velikanskemu napredku v fiziki. Kar je baje" narava nekdaj stvarila sama ob sebi. ne zmore več dandanes ista narava, akoravno jo podpira človeška umetnost! Kemik lahko sicer vstroje (organizme) razloii in pojasni, toda priznati mora. da je izven atomov in nad atomi Se druga posebna moč, katera se njegovemu opazovanju popolnoma odteguje; zovemo jo Življenjska moč - skrivnost za fizika in za kemika!" Organskih bitij nikakor ne moremo izvajati 17. ncorganskih, torej moramo nujno priznati, da biva izven materije in izven sveta stvariteljski vzrok, ki je obudil organsko življenje. S tem pa seveda pade darvinistični materializem. Darvinizem je tudi zatajil bistveno razliko med človekom in živaljo. »Človek se je spočel po mnenji danvinistov iz opice. Kdaj pa'' Pred mnogimi tisočletji, odgovarjajo. Ali kako. da se dandanes nobena opica več ne počloveči? In to se ne posreči, akoprav se je z vso umetnostjo vie poskušalo, kako bi se opica izredila in omikala v človeka ?! Pa pravijo: kakšen razloček je pač mej divjim eskimom in urang-utangom ? Na prvi pogled gotovo ne velik, odgovarjamo. Toda vzemite eskima in začnite ga učiti in vzgojevati. V kratkem času se bo izobrazil. Kolikrat so se vie najsurovejši dijaki izomikali se skrbno vzgojo v najbolj učene moie, ki se niso prav v ničemer vstrašili civilizovanih Evropejcev. Kaj je urang-ulang? Kakeršenje bil. je in bo vedno - urang-utang! Nas li ne sili ta primer, da pripozna- mo v človeku princip, katerega po vsem pogrešamo pri Hvali? Žival se giblje pri svojem razvijanji in delovanji vedno le v določenih mejah - človek pa je v svojem razvoji brezmejen. Kaker hitro se mu vzbudi samozavest, vspenja se k čedalje višjim smotrom ter si svobodno voli sredstva v njihovo dosego. Pri Hvali velja povsod zakon neobhodnosti. nespremenljivosti, materijalnosti - pri človeku pa svobodno gibanje, katero more izhajati edino le iz duhovnega vzroka. Nasprotje mej nujnostjo in prostostjo, mej materijo in duhom javlja se tu preostro, da bi se moglo spregleda- ti. Nad vse občudujemo n.pr. umetnostno zgradbo umne čebelice ali mravlje, toda po pozornišem opazovanji mora- mo priznati, da se vrši vse le po naravnem nagonu - neobhodno. Delajo tako, ker ne morejo drugače. Prav zato delajo pa tudi vedno jedjako. brez vsakeršnega napredka. Kaker so delale pred 2000 let. delajo tudi dandanes in bodo delale za 2000 let. A ne tako človek! Kolik razloček mej prvim vozom in mej lokomotivo? Kak gorostasni napredek! Pri Hvali vidite nespremenljiv zakon nujnosti, materijalen. fizičen princip, pri človeku prosto samozavest. - duhoven princip!* O bistveni razliki med človekom in živaljo priča tudi govor, pri katerem je bistveni dejavnik misel (Po: »Pisma brezvercu o najvažnejših filozofijskih in verskih vprašanjih«. Rimski katolik. 1890. str. 48-52) 29 »Brus«. Slovanski svet, 1889/1. . ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 ' 2(102 • 3-4 (126) , 419 Rodoljube po vsem Slovenskem uljudno vabimo, da nas dušno in gmotno blagovoljno podpirajo pri tem podjetji. Čim večji bode sotrudnikov in čitateljev krog, tem raznovrstnejši bode list. 'BRUS' stoji vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo, naročnina pa na upravništvo 'BRUS'-ovo v 'Narodni Tiskarni', kjer se vzprejemajo tudi inserati, katerim se cena določa po dogovoru.«10 Urednik, ustanovitelj in izdajatelj Brusa je bil časnikar Ivan Železnikar, ki je že leta 1871 poskusil izdajati satirični list Sršeni. Rojenje bil 28. decembra 1839 v Stiski vasi pri Cerk- ljah. Po osnovni šoli v Kopru, kjer je bil rejenec strica Ivana Železnikarja, župnika v Ospu, je med 1850 in 1858 obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Leta 1858 seje vpisal na študij prava na Dunaju, vendar je bil zaradi pomanjkanja dve leti zaposlen kot vzgojitelj v trgovski družini V. Zeschka v Ljubljanu. Med leti 1860 in 1863 je ob pomoči ljubljanskih rodoljubov na- daljeval študij prava, vendar ga ni dokončal.11 Čez tri leta seje vrnil v Ljubljano. Nekaj časa je služboval kot notarski pripravnik pri J. A. Schitzu na Dunaju in nato v pisarni notarja F. Rateja v Slovenski Bistrici. Bilje eden najzvestejših dopisnikov Slovenskega naroda in gaje po smrti prvega urednika Antona Tomšiča (1842-1871) od maja do srede julija 1871 tudi urejal, vendar mu uredništva zaradi mladosti ter politične in narodne bojevitosti in tudi ostri- ne do klerikalcev liberalci niso hoteli zaupati. Uredništvo so mladoslovenci raje prepustili previdnejšemu Josipu Jurčiču (1844-1881). Železnikar seje vrnil v Ljubljano in se zaposlil kot korespondent pri banki Slovenija. Ker je slutil njen polom, je odšel na Štajersko, bil nekaj časa občinski tajnik v Sevnici in zopet pri notarju Rateju. Leta 1881 se je vrnil v Ljubljano in postal 1. januarja 1882 urednik Slovenskega naroda, ki sta ga dotlej urejala Ivan Tavčar in Peter Grasselli. Med leti 1884 in 1887 je bil tudi izdajatelj in odgovorni urednik Slovenskega naroda. Od 1858 do 1882 je sodeloval z Novicami, kasneje pri Einspielerjevem Slovencu, Slovenskem gospodarju in Ljubljanskem zvonu. Uredil je Izbrane spise Valentina Zamika iz 1888 in leta 1889 izdal Novo pesmarico. Umrl je 26. januarja 1892 v deželni bolnici v Lju- bljani. Železnikar po Tomšiču in Jurčiču velja za tretjega slovenskega poklicnega časnikarja. »Železnikarjevo časnikarstvo je bilo tesno povezano s politiko (več let je bil član Ij. občinskega odbora, sodeloval pri narodnih in kult. društvih), goreče je zagovarjal mladoslo- venstvo in tedanjo politično naprednost.« }C zapisal Fran Vatovec v Slovenskem biografskem leksikonu. »Pri uredništvu Slovenskega naroda je bolj ali manj sodeloval z I. Tavčarjem, kije kot 'gospodar hiše' in vodja starejše slov. liberalne burloazije tudi sicer odločal o politični smeri Slovenskega naroda in nanjo vplival. Jezik v Slovenskem narodu se je podŽeleznikarjem občutno spremenil. Ni se zatekal k ljudski slovenščini kakor prejšnji uredniki (Tomšič, Jurčič, Tavčar), temveč je prevladal duh tujih jezikov. V uvodnikih in političnih člankih mnogo irbohn-aških izposojenk. Ker je veliko pisal, je občutno vplival na časnikarsko slovenščino, 'ako daje pravzaprav začetnik in tvorec tistega neprijetnega in togega, nepristnega jezika, ki Je bil poslej vrsto let značilen za slovensko časnikarstvo (prim. A. Breznik, Jezik naših časnikarjev in pripovednikov, 1944). Sicer pa seje med Železnikarjevim uredništvom Sloven- ski narod izdatno povečal, predvsem vsebinsko in v oglasnem delu.«n M »Vabilo na naročbo«. Ljubljanski zvon. 1889, str. 64. 11 »Ivana Železnikarja sem bil Se poprej večkrat videl v kavarni 'Gnezda'. Bilje lep fant s črnimi lasmi in (mimi. blestečimi očmi. Vpraial sem po njem Jentla. kije t njim občeval, in pravil mije. daje Železnikar jurist na lutaju in da ga on in nekateri drugi podpirajo, ker od svojih, ki so revni kmetje na Gorenjskem, nima nobene Podpore. Toda Jentl mije le takrat dejal, da se boji. da Železnikar ne bo dovriil svojih študij, ker rajSi pohaja in se razveseljuje, kakor da bi se učil. In Jentlovo domnevanje seje uresničilo. Železnikar je opustil nadaljnje študije, tudi menda zaradi tega. ker so ga ljubljanski prijatelji prepičlo podpirali, in postal s početka agent za 'Slavijo'. potem je b'l malo časa pod Tomšičem sodelavec pri 'SI. Narodu'" (Josip VoSnjak. Spomini. Ljubljana. 1905, str. 104/105). 12 Fran Vatovec, »Železnikar Ivan«, Slovenski biografski leksikon. 15. zvezek. Ljubljana 1991. str. 947. 420 D. GLOBOČNTK: ŠKRAT, ROGAĆ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV Morda sc je Železnikar polotil urejanja Brusa, ker je uvidel, kam je Rogača pripeljal Srečko Magolič, ki je konec leta 1884 prejel iz njegovih rok uredništvo Škrata. Železnikar se je namreč moral kot urednik posvetiti predvsem Slovenskemu narodu. Fran Vatovec ugotav- lja, da je Železnikar večino tekstov v Sršenih, Škratu in Brusu pisal sam in v njih neizprosno smešil tedanje politične razmere." Kot je poudaril Slovenski narod, ki je objavljal naznanila o izidu posameznih številk Škrata in Brusa, je Železnikar »sosebno v zadnjem listu z brezob- zirnim sarkazmom bičal naše včasih neznosne politične razmere«.u Železnikarjeva kritika političnih razmer je bila usmerjena predvsem proti katoliškemu taboru, saj je Brus vodil ostro protiklerikalno gonjo. »Kdor je parnim okom zasledoval slovensko gibanje v zadnjih desetih letih, te jedino ve soditi, kaj je bil nam Slovencem Ivan Železnikar,« je ob smrti svojega bojevitega urednika zapisal Slovenski narod. »Rodoljub plemenitega in kremenitega značaja, neupogljiv in neo- mahljiv, dosleden v svojem delovanju do zadnjega trenutka, zastavil je svoje pero, kadar je bilo treba, v blagor svojega naroda, katerega je čez vse ljubil. Njegov pololaj bilje silno težaven, kajti delovati je moral v dobi, v kateri, bodi potoleno, razjedajo naše moči domače borbe. Ivan Železnikar se ni bal boja; boril se je kakor lev za principe, kateri nam morajo biti sveti, ako nam je mar obstanek slovenskega naroda. Uvidel je, da pot, na katero so lalibog krenili nekateri v verskem obziru preveč strogo misleči Slovenci, ni prava inje le na kvar našemu narodu; uvidel je, da bojni krik: 'Vera je v nevarnosti!', katerega so nekaterniki brez vsake potrebe trosili v svet, nima nobene podlage in daje zategadelj popolnoma nepotreben. Zato je vse take in jednake napade kot neistinite in neopravičene odbijal z nekako posebno, le njemu lastno spretnostjo. Kdor je imel priliko občevati l njim, občudovati je moral njegovo izredno nadarjenost. Ivan Železnikar je bil temeljito verziran v svetovni literaturi in za slovenskega lumalista kot navlaŠč rojen, kajti poznal je slovensko gibanje po raznih naših pokrajinah iz lastnega opazovanja. Kakor vsa njegova oseba bilje tudi njegov zlog markanten. Pisal je ostro in rezko, kadar je bilo treba, prekoračil pa ni nikdar meje dostojnosti, kar se talibog čestokrat dogaja v političnih listih.«" Vse tri satirične liste je tiskala Narodna tiskarna, zato se tudi v Rogaču in Brusu pojav- ljajo klišeji iz Škrata. Neprekinjeno izhajanje treh listov med leti 1883 in 1891. ki se hkrati tudi časovno ne prekrivajo med seboj, vodi k sklepu, da bi pravzaprav lahko šlo za en sam list, toda z različnimi imeni in različnimi uredniškimi pristopi. Zamenjava Rogača z Brusom je npr. potekala povsem logično in nemoteno.16 11 Po: Fran Vatovec, »Železnikar Ivan«, Slovenski biografski leksikon, 15. zvezek, Ljubljana 1991, str. 947. Biografski podatki tudi po: » Ivan Železnikar +«, Slovenski narod, 1892/21. u »Ivan Železnikar*«, Slovenski narod, 1892/21. w »Ivan Železnikar +«, Slovenski narod, 1892/21. "" »Tri leta minolo je. kar smo poprijeti težavnega, nehvaležnega dela: izdajati slovenski humoristični list- Koliko slovenski listi navadno donaSajo izdajateljstvu, vC vsakdo, in prav toliko donaialo je tudi nam. Ne bodemo sicer očitali čitajočemu občinstvu, da premalo podpira taka podjetja, da-si je istina, da mnogo bai zavednih (?) Slovencev poseza raje po nemških listih, nego po domačih, uzrok temu nedostatku je v prvi vrsti tudi Število sloven- skih časnikov in kdor bi hotel poseči po vseh. moral bi imeti ogromne dohodke, zato si naroča samo najpotrebnejše, ali pa nobenih. Tako je pri nas! Prijateljev, duševnih in gmotnih podpornikov, je imel 'Rogač' še dokaj, vender mu ni moči dalje vstrajati. kajti v primeri s stroški imel je vender le premalo dohodkov. Zahvaljujemo se toraj vsem, ki so nam olajšali izdajanje lista, bodisi z naročili, bodisi s spisi ter se poslavlja- mo od njih z leljo. naj skupno obstopijo 'Brus'. ki bode z novim letom po dvakrat na mesec brusil skrhane Slovence, nemčurje in druge, brušenja potrebne ljudi. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • .V-4 (126) , 42_[ Kot da bi kranjski liberalci prisluhnili nasvetom Franca Podgornika (1846-1904), ki jih je zapisal v članku »O našem literarnem gospodarstvu«, objavljenem leta 1885 v celovški reviji Kres. Podgornik je namreč menil, daje za Slovence dovolj en sam humoristični list. Nasploh je Podgornik zatrjeval, da mora imeti vsak slovenski list svoj točno določen namen, vsebino in obliko, obstajati pa mora tudi razlika med časniki za razumništvo in za preprosto ljudstvo. »Po tem takem bi bil uzor naše preustrojbe gledč na časopisje naslednji. Kritični oglednik naj bi kazal na vsestransko literarno življenje in nepristransko kritično vodil do Pozitivnega delovanja sosebno naobraieni del naroda, in ta list bi moral torej imeti vsak rodoljubni razumnik. Vdrulbi takega zanesljivega spremljevalca bi omikance bistril in utrjeval en sam dnevnik; priprosti, doslej najmanj prohujeni del naroda pa bi drami! en sam Polmesečnik. V sredi med obema bi se širil za vsako pokrajino, recimo na ravnost, po en sam 'ednik, kteri bi pa tudi omikancem dotičnih deiel ne bil odveč. Eden humorističen list bi v svojej obliki narod razveseljeval in ob enem podučeval. V obče naj bi slutil po eden list sam za vsako glavno namero in narodovo potrebo.« Časniki, ki so namenjeni preprostemu ljudstvu, morajo skrbeti za primerne teme in za pre- prost, odličen popularen slog pisanja, ob katerega se ne bodo spotikali omikanci, če bodo prisi- ljeni zajemati iz teh listov. Komur bi to povzročalo težavo, naj svojo nezadovoljnost žrtvuje v uvesti obče narodove koristi, je svetoval Podgornik. »Tudi mora literarnim močem slovenskim znano biti, da je še v našem narodu humoristična lila, ktero podpira ironija in sarkazem, v Polnej meri. Te lastnosti seje treba pisateljem močneje spominjati, in mi se jako čudimo, da oni, sami iz naroda vzrastli, veliko premalo tej lastnosti odgovarjajočih oblik sh-arjajo, bodisi v knjigi, bodisi v novinah. Glede' na probudo in gledi na nadaljni narodov pouk se ne dajo prece- niti ravno humoristične in ironične oblike. Sicer je dovolj, da valno literarno načelo, sosebno v Narodovo korist na široko, tukaj poudarjamo in ob enem za ta del terjamo, da se naši humoristični tisti tudi iz tega uzroka v eno samo podjetje zdrulijo ter se pisatelji te in enake vrste iz vseh Pokrajin istega podjetja z izdatno podporo oklenejo. Ravno humoristične liste bi bilo gleda na omikance in neomikance najabotnejše cepiti na dve sirani, kaj li še na več podjetij deliti!« Rajši naj en list pogosteje izhaja in naj ga izobraženstvo podpira, da se razširi v vse kroge. Če je kdaj v listu kaj gradiva, ki ga prostak zaradi političnega in družbenega nepoznavanja po naključju ne razume, je to izjema, ki ne zadošča, da bi omikanci morali zahtevati poseben humorističen list. Dunaj je npr. velik tudi glede na bralce humorističnih listov, saj višji in nižji krogi radi prebirajo doslej dobro urejevan humorističen list Kikeriki (op. izhajal je med 1861 in 1933), ki ustreza Vsem, navzgor in navzdol, še celo čez meje, ki si jih je določil. Slovenci skratka potrebujemo en sam humorističen list, ki bi bil dobro podprt z vseh strani, in to še toliko bolj, ker tudi prepro- stemu narodu namenjeni pokrajinski listi vsebujejo premalo zabavnega, humorističnega gradi- va. Nekaj ga je najti v celovškem Miru in mariborskem Slovenskem gospodarju, zgled bi bil lahko tudi Naša sloga iz Trsta, ki je namenjena istrskim Hrvatom. Podgomik je poudaril, da je želel še posebej naglasiti humoristično plat v časnikih, saj se mu zdi, da celo razumniki niso doumeli velikega pomena te zvrsti literature, saj bi jo drugače morali bolj podpirati." Vsekakor vrsta satiričnih listov, ki so se pojavili in izhajali v osemdesetih letih, Alešovčev Brencelj, ki gaje Podgornik poleg Mira in Slovenskega gospodarja hvalil kot primer lista, ki ugaja širokemu narodu, Škrat, Rogač, Brus in Jurij s pušo, priča o porastu slovenskega časnikar- stva, ki je prav v tem času dohitelo in preglasilo nemško časopisje. Podobno situacijo lahko 'Brus'stal bode za vse leto 4 gld. ;a polu leta 2 gld. Naročnina naj se poiilja upravnifnu. rokopisi pa uredniku * ' Zelezniharju v 'Narodno Tiskarno'. V Ljubljani, meseca decembra I8SH. Vredniilvo in upravnifhv 'ROGAČA'« '»V slov,,«. Roga,», 1888/24). 17 Po: Franc Podgomik. »O naScm literarnem gospodarstvu«. Kres, 1885/7. 422 D. GLOBOĆNIK: ŠKRAT, ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV zasledimo npr. tudi v sosednji Hrvaški (1862 izide edina št. Podravskega ježa, sledijo satirični listi Zvekan (od 1867), Vragoljan, Bič, Tries, Čuk, Brico, Trn). V 1. št. Brusa je bila objavljena »'Brusova' pesem«: »Brusim, brusim škarje, britve, Glave puhle, glave plitve. Nose dolge, škrbe prazne, Vsi ti morajo na 'Brus', Oh, to bode 'Hochgenuss!' Hitro, hitro brus se goni. Zdaj na njem je kakšen Toni, Ali Linhart in pa Sima Potem Fekete prikima. Mahnič, Feuš in Kulavic Naj poskusijo naš 'Witz'. Brusiti bo vedno dosti, Zdaj pred pustom in v posti, V Trstu, Celji, Mariboru, V dunajskem drlavnem zboru. Kjer rešuje se budget in je večkrat kakšen 'Gfrett'. Da ne pride 'brus' iz tira, Ne zadene ga ovira: Pomagajte, priskočite Vragom čitajte levite, 'Brusu' bode vsakdo kum, Kdor je z nami 'nobiscum'. Kdor pod našo je zastavo Črti silo, ljubi pravo, Se poganja za resnico Krasno iz nebes devico. On odločen je značaj. Tacih bog nam mnogo daj!« Naslovnica Brusa (»risana glava«), ki je izhajal na osmih straneh, prikazuje norca, ki si ostri oziroma brusi puščico, s katero bo ustrelil v človeško tarčo (v nekakšnega prebrisanega škrica, ki se skriva za tarčo). Podobno kot pri Škratu in Rogaču je naslov lista izpisan z velikimi, posebej oblikovanimi črkami. Avtor Brusove naslovnice, češki karikaturist Karel Krejčflc, je črke oblikoval iz stiliziranih rastlinskih in živalskih elementov. Železnikar je torej naslovnico posebej (osebno ali pa preko posrednikov) naročil pri Krcjčfku, vendar je ostale karikature in ilustracije verjetno za mnogo nižji znesek plačila nabavil v Pragi,'8 najbrž iz » V Pragi naročene podobe so se po neljubem naključji zakasnile. Zato moramo to številko izdati brez podob. Gospode naročnike odikodovali bodemo v prihodnji itevilki. Uredništvo 'Brusovo'' (»P. n. gospodom naročnikom«. Brus. 1890/20). , ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 ' 2002 • .V-4 (126) 423 zalog že izdelanih klišejev, kar je počel tudi Magolič. Karikature in ilustracije v prvem in drugem letniku Brusa so v glavnem delo Karla Krejčfka in Františka Karla Kollrja, ki je narisal večino političnih karikatur. Posebej za Brus sta nastala tudi portreta Frana Levstika v 3. St. in Frana Erjavca v 5. St. iz 1889, napovedani Prešernov portret ni bil objavljen. Želez- nikar je Levstikov portret naročil pri risarju Vilimeku v Pragi.19 »Podoba ta izdelana je po fotografiji, narejeni na Dunaji, ko je pokojni Levstik ondu izdajal izvrstnega svojega 'Pa- vlilio'. Šteli smo si v dollnost, da se baš v našem listu priobči slika njegova, kazoča ga na vrhunci javnega delovanja, ker je Levstik brez ugovora bil najizbornejši slovenski humorist in satirik, velik prijatelj dovtipu in Mi in izboren humorističen pisatelj. Več v drugi števi- lki.**0 Narodna tiskarna je Levstikov portret v dvobarvnem tisku natisnila tudi na debelejšem kartonu. Brus je obljubljal, da bo brusil »vse kar je skrhanega in zarjavelega in prizadeval si ugajati čitateljem svojim. Boril se bode za načela narodnega napredka, svobode in prosvete ter zavračal vse izrodke, ki bi nam utegnili v narodnem in drugem oziru biti škodljivi«.*' »'Brus', političen in šaljiv list, bode izliajal I. in 15. vsakega meseca od novega leta naprej v Ljubljani. Novi list hoče s satiro in humorjem razpravljati dnevna vprašanja. Donašal bo 'udi vsakovrstnih ilustracij. Letnina mu je 4 gld.; za pol I. 2 in za četrt 1. 1 gld. Urednik mu bo R. Ivan Železnikar. List 'Rogač'pa preneha.«*2 V resnici je bil Žclcznikarjev satirični list ostrejši kot Rogač. Brus seje tudi hvalil, da doslej še noben slovenski šaljivi list ni premogel toliko izvirne, raznovrstne, zabavne vsebi- ne, narodnega blaga in toliko lepih karikatur in ilustracij. »Uredništvo si laska, daje vestno vršilo ulogo svojo in čitateljem podajalo izvirno gradi- vo in lepe podobe. Z dobro vestjo trdimo, da doslej še noben slovensk šaljiv list ni imel toliko zabavnega gradiva, niti toliko podob. Sodeč po dopisih, prihajajočih nam iz raznih krajev, in pa naših sotrudnikov člankih in drobnih noticah, gojimo prijetno zavest, da 'Brus'ugaja razumništvu našemu in daje doka- zal svojemu obstanku nujno potrebo. Po dosedanjih načelih pisal bode i nadalje in kritikoval vse izrastke, ki so kvarni našemu narodnemu in socijalnemu livljenju. Da pa bode svojo telavno ulogo točno in dobro vršil, k temu treba duševne in gmotne Podpore, treba, da pomaga vsak kdor je istih načel in nazorov, kakor smo mi. 'Svoji k svojim!' bodi gaslo vsem, ki korakajo našim praporom, vsem onim, ki so si v vsakdanjem livljenji ohranili primerno odločnost in dobro čutijo, kam pluje sedanji protivni nam tok. 'Svoji k svojim'bodi gaslo vsem somišljenikom, katerim prija dovtip, šala in satira "i kateri čutijo, daje to neizogibna potreba.«** Politične karikature so bile seveda ubrane na češke razmere. Ker sta bila statusa sloven- skega in češkega naroda v monarhiji podobna, sorodno pa je bilo tudi njuno gledanje na tojepolitične dogodke, so slovenski bralci brez težav lahko dojeli smisel vseh karikatur. Ka- rikature se zato seveda ne pojavljajo na prvi strani, saj bi češko zveneči likovni komentarji aktualnih dogodkov le težko nosili težo lista. Motili bi tudi napisi v češčini, ki so ostali na w Po: »P. n. gg. naročnikom!«. Brus. 1889/1. 40 »K Levstikovi sliki«. Brus. 1889/3. 41 »Vabilo na naročbo«. Brus. 1890/12. 42 »Brus«. Slovanski svet. 1888/23. Po: »Vabilo na naročbo«. Brus, 1889/12. 41 424 D, GLOBOČNIK: ŠKRAT, ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV nekaterih karikaturah. Risarji, ki so se v tretjem letniku Brusa pridružili Kolarju in Krejčfku, so likovno opremo prenesli na področje všečne realistične ilustracije. Na karikaturah Františka Koldrja, ki je pokazal veliko nadarjenostjo za skicozen, nepo- sreden risarski pristop, pogosto nastopata stilizirani in tipizirani podobi nemškega kanclerja Otta von Bismarcka in grofa Eduarda Taaffeja, avstrijskega ministrskega predsednika v letih 1868 in 1879-1893. Taaffeja srečamo npr. na Koldrjevi karikaturi »Slovani smo v Avstriji vendarle prvi« iz 24. št. iz leta 1889. Vladni šef Taaffe sedi na težkem kmečkem vozu, v katerega so vpreženi Čeh, Slovak in Moravče. Voz - mišljenje državni voz -je zvrhano poln sena, z njim si je postregel konj, na katerem je napis »Nemec«, ki svobodno teče ob vozu. Motiv državnega voza ali kočije seje razvil iz upodobitev triumfalnih in sramotilnih sprevo- dov, katerim so v 19. stoletju karikaturisti nadeli satiričen pomen (npr. Grandville). Karikatura »Ravnopravnost na avstro-ogerski 'državni progi'« v 3. št. iz 1889 je državni voz predstavila kot železniško kompozicijo. V vagonu prvega razreda se vozi Madžar, v vagonu drugega razreda Nemec in Žid, v vagonu tretjega razreda Poljak, tovorni vagon za- dnjega, četrtega razreda je rezerviran za Čeha. Na karikaturi »Skoro, kakor sv. Martin« v 12. št. iz 1890 je Taaffe predstavljen kot Sv. Martin, ki daruje plašč revežu. »Tu imaš kos plašča za svojo nagoto!«, ponuja ministrski predsednik košček plašča češkemu »obubožancu«, ta mu odgovarja: »Ali s toliko radodarno- stjo ne boš sebe oškodoval?« »Jedenkrat on - jedenkrat ti« je naslov karikatur v 23. št. iz leta 1890. Na prvi sličici nemški Mihel odnaša požeto klasje, Slovan kaže na požeto njivo. »Sedaj sta oba dobila za svoj trud: Mihel to, kar je bilo zgoraj, ti pa to, kar je spodaj,« modruje Taaffe. Slovan se huduje: »Prekrasno, on klasje, jaz pa strnišče.« »Ne skrbi, to le jaz poravnam,« gaje pomiril Taaffe. Na drugi sličici Taaffe med Nemca in Slovana deli njivo repe: »Torej sedaj, da si drug drugemu ne bodeta nič očitala, imej ti Mihel narobe. Pri repi imel bodeš ti, kar je spodaj, ti Vaša pa, kar je zgoraj... Kaj ne, kako znam jaz ravnopravno deliti!« Taaffe se je opiral na nemške konservativce in slovanske narode, katerih naklonjenost si je zagotavljal z drobnimi popuščanji. Večina Slovencev s Taffejevo politiko podarjanja »drobti- nic« oziroma »drobtinčarstva« ni bila zadovoljna, vendar mu slovenski poslanci niso odrekli podpore, ker so se bali, da bi na oblast znova prišli nemški liberalci. Na karikaturi »Najnovejši avtograf princa Koburškega, osrečevalca Bolgarov« v 1. št. za leto 1889 je karikaturist poskusil samo s pomočjo podpisa (avtograf: svojeročni podpis, avto- gram)44 oblikovati portret saško-koburškega princa Ferdinanda Koburškega, ki je 1887 zav- 44 V 37. St. Jutra (1920-1945) iz leta 1928 srečamo zanimiv članek »Onomatografija«, ki je bralcem predstavljal novo tehniko karikiranja, ki pa bi jo za karikaturno zvrst smeli Šteti le pogojno: '...se je - zopet v Ameriki: - rodilo nova ideja, ki sicer nikdar ne bo dofivela tolikSne popularnosti kot kriinikarstvo ali izpraševanje po sistemu 'Do You know ?'. Vsaj ne v Širokih masah. Aktivno je namreč omejena le na ozke kroge ljudi, ki so zmotni umelniSko mislili in se udejstvovati na polju slikanja in karikiranja. Tem bolj pa utegne zanimati pasivno. Novo igro so Američani krstili na ime 'nameografija', Francozi pa so jo nazvali 'onomatograftjo'. kar naj bi po naSe reklo 'karikiranje (ali pa portretiranje itd.) oseh. livali in stvari s črkami njihovega imena.' Ideja sicer po bistvu ni nova (naSi čitatelji se utegnejo Se spomnili iz Številk letnice IV26 izraiene karikature Mussolinija, ki smo jo svoječasno priobčili po laikih listih jop. Jutro. I926/77J); novo na njej pa je sistematično in smoterno iskanje vedno novih karikaturističnih tipov in simbolov pojavov iz vsakdanjega življenja in njih izra'anje z zadevnimi črkami. Naloga ni bat lahka: zahteva pa mimo potrpežljivosti smisla za karikiranje, dobrega okusa, primerne doze domišljije in - last, not least - esprita. Čim čistejSe so črke. tem holjSi je onomatogram. Tudi pri te) panogi umetniškega udejstvovanja velja staro pravilo: preprostost je pni in največji pogoj. Takisto ni vseeno, ali teko črke v istem redu kot v dotični besedi, ki označuje karikaturo, ali pa so brez sistema pomeSane, kakor je pač avtorju bolje kazalo. Danes prinaSamo nekoliko dobro pogođenih onomatogromov. ki smo jih posneli po ameriških in deloma franco- skih listih. NaSe čitatelje pa naproSamo. naj tudi oni poskuSajo sestaviti kaj stičnega iz naSih domačih prilik. Objek- /(,< )|H )\ ISSM (' AM HMS • 56 • 2002 • 3-4 (126) 425 Slovini «no r A»ttrlji vtndor-la prri. Brus, 1889/24, lađa] Bolgariji. Izstopa velik nos, ki M> ga karikaturisti vselej vključili na karikature bolgar- skega kneza, od leta I90K kralja Ferdinanda L »&0«W tisti upodabljajo sedanjega kneza bolgarskega z velikim nosom, katere podobe pa doslej U niso dale povoda agentu bolgarske »lade na DunajU da bi uloiil zaradi tega kako tožbo,* je leta 1892 v zagovora urednika Pfcvlihe (1892 [984) Hrabroslava Debevca, ki seje moral zagovarjati pred ljubljanskim po- hotnim sodiSčera zaradi tožbe vodilnega tedanjega katoliškega politika kanonika Karla Kluna poudaril dr. IvanTavčai (1851 I923).43 Nekaj Številk Brusa |e bilo »plemenih, v 7. št leta 1889 objavljena pesmica »Das Lied vom geblendeten JoSko« \t Brusu nakopala obtožbo državnega provdniitva zaradi »prekršaja H 10. m IL tiskovnega zakona, kei smo i tem, da smo v slovenskem listu priobčili nemško Pesem, nekda prekoračili svoj program,* kol je zapisal Brus. Obravnava je bila 15. maja lx«l> pred ljubljanskim »c. kr, mestnem delegovanem sodiščem«. Sodnik je bil pristav, prav n'k in pisatelj Anton Leveč (1*52 1936). Urednik Železnikarje bil oproščen, oglede *°Zatoienega g. Hribarja, upravitelja 'Narodne Tiskarne'pa državno pravdmšlvo niti ka:ni Predlagalo ni«. Državno pravdništvo seje na obsodbo pritožilo.41 *» bodo naili na prtul bodla i zgodovini ali potitüd, bodisi i noti knjtUvnosti ali ijerioli i vtakdanjtm Učenju. "' bo dobrega bo naS Usi i veselem objavil • Smisel n lumJdranje, dober okus, primerni men dornifiJUe In •emtow.ki ßn pisec našteva med pogoji u uspešno "v«k-n (MomaiogiMU, so riCM tudi pogoji n ospetoosi karikature Osne* M iprenu>B udi raortni primeri ono- [rafske risbice Don Kitom, I hartem t hupHat In nnhe pk-saikc Ane Pavlove. Kmalu m M oglasili tudi ilovenski r^.UtopoeliJlneeuuducatoi cmtmiamgrunaov.HjfoJeJub^ nadednjmo^ mesecih, w »Izpred porotnega radiUa(Kanonik Klun contrt Pavliha'K Slovenski narod, L892/273. i »Tbfbaproti 'Brusu*«, Brus, 1889/10- 426 D '.I oiKK'Nlk ŠKKM ROOM WBRUS rROJI LIBERALNIH SATIRIČNIH USTOV Skoro, kakor ST. Martin. 5t. Martin — Taoffe: „Tu imas" kos plašča za svojo cagoto!- Obuboianec: „Ali s toliko radodarnostjo ne boš sebe oškodoval?" lints, IX90/I2. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 • 2002 « 3-4 (126) 427 Zaplenjena je bila tudi 20. št. iz 1889. »Povod zaplembi bil je jako obširen dopis iz Pod- drage, v katerem seje opisovala zgodovina tamošnjega gibanja, v glavnem pa polemizovalo s 'Slovencem', kije Poddratane prav nekvalifikovano napadal.« 21. St. je imela zato dve strani priloge.47 Sledila je zaplemba 10. št. iz 1890 zaradi članka »Slovenski dijaki v primeri s češkimi«, z dovoljenjem deželne vlade in deželnega pravdništva pa je lahko izšla prirejena izdaja.48 18. oziroma 19. št. Brusa iz 1890 je državno pravdništvo zaplenilo zaradi dopisa iz Drage na Kočevskem, »v katerem seje pripovedovalo, kako so se ondukaj nabirali podpisi za nemške propovedi«, in zaradi dopisa »Iz Vipave (Slovenskim zdravnikom)«: »V njem bilje govor o tamošnjih zdravniških razmerah, o spletkah proti dr. Kendi. Prizadeta sta bila zlasti Fekete in Kami Mayer. Nam je prav tal, da izvrstni dopis ni prišel v vipavsko dolino, kjer bi ga bili izvestno z velikim zanimanjem čitali. Na našo prošnjo dovolila nam je visoka delelna vlada drugo izdajo 18. številke. Da gospode čitatelje za to zaplembo nekoliko odškodujemo, dali smo tej številki dve stra- ni priloge."*'' »'Brus', jedin slovenski humoristični ilustrovani list, ki izhaja v Ljubljani, nastopi sedaj svoj If. tečaj ter se priporoča pristašem 'odločne slovenske stranke', da bi ga podpirali duševno in gmotno.« je konec leta 1889 poudarjal Slovanski svet, ki gaje izdajal in urejal Franc Podgornik. »'Spet brusil bo in se vrtil - Ljudi nerodne bo pestil. - Pestil jih bode in smešil - Ter uro tu in tam navil. - Ker še vedno 'Brusa'treba, - Kakor dnevnega nam hleba.' Tako govorćprijatelji in somišljeniki 'Brusa', zato bo nadalje izliajal. No, na Slovenskem telijo 'nekaterniki', da bi za 'sušico'poginili ravno taki listi, kateri se niso zavezali na nobeno stran. 'Brus'je pa tak list, ki sme osvetliti mnogo takega, kar bi drugod bilo ne umestno in včasih tudi ne dovoljeno, kakor katejo skušnje tu in tam. Kolikor h°lj bodo rodoljubi podpirali 'Brus'gmotno in duševno, toliko latje in boljše bo izpolnje\'al svojo zadačo. Cena mu je za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld.«*> Sredi leta 1890 je Brus vabil naročnike, naj obnovijo naročnino in si s poštnimi nakazni- cami naročijo edini slovenski ilustrirani šaljivi list, ki bo ostal zvest svojemu namenu. »Na- l°ga naša ni baš najprijetneja, zato pa se nadejamo, da nam ostanejo dosedanji naročniki naklonjeni, kakor do sih dob. in da naš list širijo in priporočajo v svojih krogih, mej svojimi Prijatelji in znanci. Potem bilo bi nam motno, irtvovati za list. zlasti pa za podobe še kaj več. nego doslej. #" Brusova predrznost ni motila samo državnega pravdnika v Ljubljani. Med katoliškimi duhovniki je Brus ostro napadal zlasti urednike treh katoliških revij oziroma listov, ki so začeli izhajati leta 1888: urednika Rimskega katolika (1888-1896) pisatelja, katoliškega kul- turnega filozofa in duhovnega očeta slovenskega političnega katolicizma dr. Antona Mahniča (1850-1920). urednika revije Dom in svet (1888-1944) dr. Frančiška Lampeta (1859-1900) '« urednika Domoljuba (1888-1944) Andreja Kalana (1858-1933). Čeprav so se liberalci ozkosrčnim Mahničevim nazorom o kulturi in politiki ter zahtevi Po popolnem »ločevanju duhov« oziroma idejni, svetovnonazorski diferenciaciji, ki jo je ^popustljivo propagiral od srede osemdesetih let (znameniti kritični spisi »Dvanajst večerov« ir> trije dodatki konec leta 1884 in na začetku 1885 v Slovencu), poskušali odločno zopersta- v'ti tudi s strokovnimi argumenti, npr. s prispevki v Slovanskem svetu. Slovenskem narodu 47 Po: »P n. gg. naročnikom«. Brus. 1889/21. 48 Po: »P n. gospodom naročnikom«. Brus. 1890/10 . 49 Po: »Konfiskacija«, Brus. 1890/19. 50 »Brus«. Slovanski svet. 1889/23. " »Vabilo na naročbo«. Brus. 1890/12. 428 D, GLOBOČNIK: ŠKRAT, ROOAĆ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV idr., so se največkrat raje izogibali načelnemu spopadu in si pomagali s smešenjem in žalitva- mi »mahničijad« »preroka ob Soči« in njegovih pristašev v svojih časnikih, mdr. tudi v Bru- su, in na »zabavljivih« večerih.52 Katoliški tabor seje v bran Mahniča in njegovega Rimskega katolika postavil z zaupnicami. »Od leta 1888, koje pričel Mahnič z Rimskim Katolikom načelen boj za delitev duhov in je dobil v trnovskem kaplanu Andreju Kalanu, uredniku bojevitega tednika Domoljuba, vne- tega pristaša in poljudnega tolmača svojih učenih načel, so pričeli tudi liberalci mobilizirati odpor, čeprav niso mogli postaviti dveh podobnih trdnjav,« piše Marja Boršnik. »Leta 1889 je pričel Ivan Železnikar izdajati ilustrirani humoristični štirinajstdnevnik Brus, kije skušal s strupenim zasmehom in osebnim zafrkavanjem izpodjedati naval Mahničevih in Kalanovih napadov.«'* »Kar je malin brez vode, / Kar Ljubljana brez megle-, /Kar obutev brez podplata, / Kar je 'Vera' brez Pilata / In klobasa brez črevesa, / Gozd zeleni brez drevesa, / Kar tornister brez vojaka, /Kar so goske brez gosaka, /Brez primankljaja budget/In brez ljubice kadet, /Kar brez trtne uši Reichet, / Brez zobovja gospod Paichel, / Brez šivalnih strojev Jax, / Drsanje brez 'halifax', /Kar so polli brez lupin, /Kar zvoniki so brez lin, /Kar tercijalkaje brez bolh, / Kranjski pa brez dlake polh, /Kar konjič je brez kopit, /Ovca cela, volk pa sit, / Kar je koluh brez kocin, /Mastni tganjci brez tropin, /Opera kar brez tercćta, /Stara baba brez kofeta, / Kar je brez svetnikov prat 'ka, / Debeluh pa brez podbradka, /Kar brez papeža je Rim, /Kar je brez kuriva - dim / Kar je dama brez nazadka, *) / To je Mahnič brez dodatka. (* Nazadek je nekak slovenskih izraz za 'Cul de Paris'. Stavec Podvrbosmuk),« nam npr. sporoča odlo- mek iz v 1. št. Brusa objavljene pesmice »Dr. Mahnič brez dodatka« (op. cul de Paris: blazi- nica iz različnih materialov, pritrjena v krilu pod križem). V prispevku »Tri bele vrane« (mišljeni so trije članki v Slovencu) je Brus Mahniča obdolžil celo policijskega ovaduštva zoper narodna društva in narodnega pesnika Antona Aškerca, ki mu za plačilo »donese izve- stno mitro«.* »Goriški bojevnik« Mahnič je bil priljubljena tarča tudi v Rogaču, ki je v 21. št. iz 1888 objavil življenjepis »Toneta od kala« izpod peresa Vinka Gregoriča (kal: plitvejša kotanja s stoječo vodo, mlaka, Mahnič je psevdonim Tone od Kala uporabil pri satiričnem potopisu »Iz dnevnika Štefana Hodulje«). Gregoričev izdelek je tudi »Slavospev Tonetu od kala« v 23. št. »Hej Tone! Molsi bistra glava, /Evrope širne učenjak!/Vsa nd-te ko se vsiplje slava / Tam od Balkana do Triglava, / Kdo zdaj več tebi je jednak?! / Kje se dobi kot ti moiak?!« - tako se glasijo prvi verzi Gregoričevega »slavospeva« Mahniču. Na Mahničevo pisanje v goriškem političnem tedniku Soča (1871-1915), ki gaje urejal v letih 1889 in 1890, daje s šestimi številkami oziroma zvezki prvega letnika Rimskega kato- lika pobil liberalizem in ga osmešil pred svetom, kar so mu z molkom priznali tudi njegovi liberalni in radikalni nasprotniki (Stritar, Tavčar, Gorazd - to je bil Aškerčev psevdonim, Vošnjak, Zvon, Slovenski narod), je Brus odgovoril, da nihče ni obmolknil iz strahu, ampak zato, ker se vsakemu studi, da bi se pečal z njim. Mahnič, ki »maha s svojim 'krvavim ste- gnom' okolu sebe ter širokousti, kakor kak vaški pretepalec«, naj bi v svoji ošabnosti in prepričanju v nezmotljivost tudi pozabil, da Parlamentär in Slovanski svet zelo temeljito pišeta proti njemu in mu dokazujeta nekakšno herezijo. »Jedna povest Tavčarjeva, jedna pesem Stritarjeva je več vredna, nego vse, kar je Mahnič našušmaril. Zatorej blagovoli dr. 52 »Zabavljive« večere omenja Tomaž Miklavčič v: »Kulturne razmere na Slovenskem pred 100 leti«. Postava in hudodelstvo/ Kriminaliteta na Slovenskem v 19. stoletju, Ljubljana 1990. str. 77. 51 Marja Borsnik, »Opombe« k Ivan Tavčar. Zbrano delo / Janez Sonce / 4000, Ljubljana 1954, str. 336. 54 Po: »Tri bele vrane«. Brus, 1890/11. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 « 3-4 (126) 429 Mahnič vzeti na znanje, da molčanje nekaterih listov in osob ne izvira iz strahu pred njim, ampak iz zaničevanja, katero mora vsak razumnik gojiti proti dr. Mahniču.«" Dom in svet je bil deležen kritične ocene v istoimenskem podlistku. Takole je avtor podli- stka »Ciril« razglabljal o potrebnosti Lampetove revije: »Začetkom preteklega leta čutil je g. dr. Lampe v sebi neodstranljivo potrebo, da svojo svetilko postavi na polovnik. Začelje izdajati leposlovni list 'Dom in Svet' in s to 'bliskovno svetilko' razsvetljeval je leto dnij Marijanišče in tudi samega sebe. Navadni ljudje neso čutili potrebe tacega lista, kdo bi tudi vodo v Savo nosil, kdo bi vodo sekal in oves 'špičil'? V leposlovnem oziru bili smo dobro zaloteni. Za razumništvo skrbel je 'Ljubljanski Zvon', za mladino vrli 'Vrtec'. Ker se niti 'Kres'ni mogel vzdriati, mislil bi bil vsakdo, da nihče ne bode skušal cepiti itak nedostatnih sil. A varali smo se! Stara taktika, katere j se imamo zahvaljevati, daje slovenski Herostrat - Dagarin selgal in uničil Prešimove umotvore, kolikor jih je dobil v surovo svojo pest, daje Globočnik pesmi Levstikove za toliko let potisnil v temnice, pesniku samemu pa pokvaril vse tivljenje, da so Levstiku odjedli več nego skromno plačo pri 'Matici Slovenski', i. t. d. - izliaja dan danes v novem pomnoienem izdanji zopet na svetlo. Danes imamo mnogo 'Globočnikov' a nobenega dr. Pogačarja, nobenega Dolidarja Raiča več, da o Slomšku niti ne govorimo. Današnje gasio je jedino to: Razcepiti in uničiti dosedanja leposlovna podjetja, unifor- movati je v duhu zelotov Ljubljanskih. Besedo 'Ljubljanskih' vedoma naglašam, kajti v duhovniških krogih štajerskih, koroških in primorskih je vender še dandanes nekoliko strplji- vejega duha, nego li v nas, na Štajerskem, Koroškem in Primorskem so v tem oziru razmere še boljše. V Ljubljani pa seje ukoreninila šola Zwergerjeva in jeden njenih izrastkov je baš Lampe- 'ov 'Dom in Svet'. Zatrjuje se, daje ta list namenjen srednješolski mladini, katero treba (uvati strupenih leposlovnih proizvodov. 'Dom in Svet'bistri jej um in blaii ukus, bodi jej kalipot v mladostnih letih in nekaka duševna telovadnica! Prelep smoter!«* Brusova zbadanja urednikov katoliških revij, duhovnikov, klerikalcev, vodilnih predstav- nikov katoliške stranke in njenih privržencev niso ostala brez odmeva. Katoliško časopisje se ni odločilo za molk in hladno preziranje, tudi na Brus so začeli deževati žolčni napadi. V enem izmed »Kritiških pismen«, objavljenem maja 1890 v Slovencu, je urednik Slovenca kaplan Ignacij Žitnik (1857-1913) ostro napadel »narodov brus« in »vrtilca ob brusnici«, urednika Želcznikarja, ki je nedavno propadel na volitvah za ljubljanskega odbornika. Žitnik je omenil misel nekega pisatelja, daje politikovanje nekako v sorodu z opojnimi pijačami, ki spremljajo tistega, ki se jim je privadil, navadno do smrti ali pa pogosto vsaj v cestno blato. »Slovenci smo napreden narod, vsaj kar se tiče izvirne in solidarne politike; nekateri naši Politiki 'prvoboritelji' so se le tako privadili politični omotici, da se jih prijemlje le 'delirium tremens', ki ima svoje ugodno pribežališče v salonskem, tal, da, v slovenskem ' revolverjour- nalu' [op. revolverski tisk, senzacionalističen tisk, časopis, list: časopis, v katerem ima večina člankov senzacionalno, malo vredno, plehko vsebino, v nemščini: »Revolverpresse«, »Re- volverblatt«], ki čuje na otolno ime 'Brus'. Taka 'politico tremens' se je pokazala v Slovencih Uoprav v zadnji dobi, odkar je namreč izhrusil nekdo svojo veljavo in zaupanje 'Slovenske- mu Narodu' in ima stoječ pod duševnim jerobstvom sorodne svoje prijatelje.« Prav zaradi lega so volivci pri zadnjih volitvah upokojili nekdanjega neodvisnega političnega »šefa« (ure- dnika Brusa Želcznikarja), »da lalje nastilja z umazanim perilom gnojnico v svojem 'libe- " Po: »Dr. Mahnič«, Bras. 1889/23. * »Ciril«. »Dom in svet«. Drus. 1889/4. 430 ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 ' 2002 • 3-4 (126) rjoumalu'.« Meščani tega niso storili brez tehtnih vzrokov. Vedeli so, kje bo njihov bivši kandidat bolj koristen, in ker ravno naše mesto krvavo potrebuje prostor za razne fekalije, so mu dali čas in priložnost za njegove nepristranske zasluge, če bo ostal zvest svoji dosedanji dejavnosti, je kritično razmišljal Žitnik. »V istini, gospod urednik 'Brusa'oskrbuje vestno in natančno, celö na svojo materijalno izgubo kanalizacijo natega mesta, kajti vstvaril je s svojim 'Brusom' ogromen prostor, kamor vozi smrdljive tekočine cele Slovenije. V svoji dela- vnosti in polrtvovalnosti pa vedno s svojo rovnico vrle na dvorišče, kar mu ravno pride na pot. Tudi livo domišljijo ima ta mol Ako sliši zvonit kje v deveti deieli, takoj imenuje pogreb- ce in mrliča, katerih imena so mu sicer neznana. Kar čuje o mestnih barabah, to on vestno podtakne svojemu junaku, katerega si izbere na piko.« Odlični naši rodoljubi, možje luči in napredka, si zato smejo čestitati, da imajo v svoji sredi Herkula, ki jim čisti slovenski hlev in svoje maroge pokriva s perilom, ki ga pomaka v gnojnico. Zadnji čas je, da Slovenci skličemo velik tabor pod milim nebom in požrtvovalnemu »šefu« podarimo koncesijo za prvo in največjo zalogo umetnega slovstvenega gnoja, je predlagal Žitnik. »Pa ne bodimo krivični! Izjaviti moramo, da so nekateri tudi pobolni in hvalelni, kadar zahteva narodna čast in da vedö ceniti zasluge slavnih svojih mol ako ne prej, vsaj po smrti, akoravno gmotno in s peresom v 'Brusu'prekidajo gnoj in precejajo gnojnico. Tako n. pr. smo se potili vsi naprednjaški Slovenci pred nedavnimi leti, da pred vsem svetom osramotimo 'leposlovno glasilo'pokojnega gospoda Trstenjaka [op. duhovnik, lepo- slovec, mitolog, etimolog, zgodovinar in libcralnokatoliški publicist Davorin Trstenjak (1817- 1890), nazadnje župnik v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, Trstenjak je leta 1872 dal pobudo za ustanovitev leposlovnega lista Zora (1872-1878) z znanstveno prilogo Vestnik, leta 1881 pa sprožil ustanovitev revije Kres (1881-1886)]," a sedaj mu po salonih in beznicah prepe- vamo slavo ter kličemo 'hozano'. Njegove zasluge in sorodno mišljenje reklamujemo na kolo 'modernih liberalnih vitezov'!« Kakšen »humbug« (op. prevara, goljufija, slepilo) je bil Tr- stenjakov večer (op. mišljen je spominski večer, ki ga je priredilo »Pisateljsko društvo«, na njem je pokojnega Trstenjaka proslavljal dr. Danilo Majaron)," kako hinavska je ljubezen in kako gorostasna je domišljija njegovih psevdočastilcev, nas prepričuje pokojni Davorin Tr- stenjak sam, ki je nedavno zapisal: »Ljubljanska pisačja svojat zasluli ime 'druha', njihovi humoristični listi so samo hanswurstijade'.« Vendar, čemu toliko krika zaradi nekoga, ki uživa mir pred svojimi prejšnjimi in sedanjimi častilci. Največjo zaslugo bi si pridobil tisti, ki bi s plahto zaničevanja zakril slovensko gnojnico, ki vrti ljubljanski brus v največjo sramoto in škodo naši domovini. Kdo nas bo spoštoval, če se sami ne spoštujemo? Vsak narod uživa usodo, kakršne je vreden!, je ob zaključku poudaril Žitnik.5' »Kapelan Žitnik je v sobotnem 'Slovenci' spravil se nad 'Brusa' in njegovega urednika in posvetil mu celo vrsto klerikalno-finih pridevkov...« je Žitniku zabrusil Brus, ki gaje motilo, da so iz posvečenih duhovniških ust prihajale neprimerne in nasploh neduhovite besede. »Mi te bujne cvetke klerikalne omike jednostavno konstatujemo, ker odgovora niti vredne neso. Kapelan Žitnik & Co. izgubili so vsled zadnjega poraza svoj kompas, zato si mislijo pomaga- ti s psovkami. A vse to zaman! Jedino, kar so dosegli je to, da zdaj vsakdo vidi, kako slastno piše kapelan Žitnik besede 'gnoj, gnojnica, fekalije, smrdljiva tekočina' itd., isti kapelan 57 Iz nekaterih prispevkov v Kresu, npr. iz historičnega romana Antona Kodra »Luteranci«. se je poleg Ljubljan- skega zvona norčeval tudi Škrat (Po: Ivan Prijatelj, »Ustanovitev 'Ljubljanskega zvona' in celovškega 'Kresa'«. Slovenska kultumopolitična in slovstvena zgodovina IR48—1895, Šesta knjiga. Ljubljana 1985, str. 185). " Po: Ivan Prijatelj, »Strankarska diferenciacija v slovenskem javnem življenju med leti 1880 in 1895«, Sloven- ska kultumopolitična in slovstvena zgodovina 1848-1895. Peta knjiga, Ljubljana 1966. str. 314. " Po: Ignacij Žitnik, »Kritiška pisma XXI.«, Slovenec, 1890/101. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 • 2002 » 3-4(126) . 43| Žitnik, kije 'bei Tage hektisch, bei der Nacht elektrisch', to je: 'v krčmah skrajno liberalen in fantovsk, v 'Slovencu' pa najnestrpnejši klerikalec. O 'duševnem jerobstvu' raznih kanonikov in doktorjev sv. pisma utegnemo še spisati daljše Poglavje, danes nam prostor ne dopušča samo še par besed glede Trstenjaka. Kapelan Žitnik vedi, da prav dobro poznamo taktiko njegovo. Zdaj pozivlje na pomoč mola, ki ni klerikalec, zdaj odličnega Nemca, ki mu mora pomagati vsklikniti: 'Ein reiner Blödsinn!', zdajpa zopet podtaknjeno pismo. Vsem takim manevrom se mi le sme jemo zbok skrajne nerodnosti duševnega njihovega očeta. Glede Davorina Trstenjaka smo si namreč popolnoma na jasnem. On ni bil samo naročnik 'Brusov', ampak tudi naš sotrudnik in ako se gospod kapelan Žitnik potrudi k nam, pokazali mu bodemo v rokopisu Trstenjakove v 'Brusu' objavljene članke in notice. Blagovoljni čitatelj po tem sodi sam, kje tiči 'humbug' ali v kapelanu Žitniku, ali pa v nas.«60 Brus je objavil tudi osmrtnico za svojim sotrudnikom Davorinom Trstenjakom, »starino slo- venskih humoristov, uzornim rodoljubom«.''1 Žitnik se je v »Kritiških pismih« ponovno dotaknil Davorina Trstenjaka in njegovega sodelovanja z Brusom. Narodni Brus se baha s »Epicharmosom« (Trstenjakov psevdonim), ki pa je v Brusu objavljal le kratek čas. Ker Trstenjak v tej kratki dobi ni mogel pomagati Pogumnemu podjetniku do zaželjenih vencev in materialega uspeha, »kličemo po pravici z Macbetom, kije baje vskliknil, koje čul o smrti svoje boljše polovice-soproge: 'Umrla naj bi bila pozneje!' Da, umrl naj bi bil pozneje 'Epichannos' v cvetu 'Brusovega'ploda in izbrisal bi se bil brez dvoma in javno pred vsem slovenskim svetom iz kroga njegovih sotrudnikov. Poleg tega je pa v istini zanimivo, kako hvalefen je 'Brus' svojemu sotrudniku za izdatno pomoč in kako se trka na prsi za obilne grehe, katere je zagrešil nekdaj na Trstenjakovem 'Kresu', ker se Poslednji ni klanjal ljubljanskemu slovstvenemu monopolu.« Vzgledna je nadalje uredniška diskretnost Brusa, saj vpričo vsega slovenskega naroda ali vsaj vpričo svojih pičlih naročnikov izdaja urednik svoje slavne in neslavne sotrudnike, mor- da samo zaradi tega, ker gaje strah prevelike odgovornosti za zasluge preobilnega dišečega Naga v listu ali ker ga vodi prislovica: »Amicis non est servanda fides!« »Platon trdi, da se najlozje polnijo sofizmi z opisovanjem sofistov samih, a naši slavni možje se oslavljajo po najnovejšem receptu najboljše sami s slavo svojih zaslug.« Da ne bi urednik Brusa sodil, da mu zavidamo za slavo njegovih sodelavcev, javno izreka- jo, da mu privoščimo iz srca in da mu želimo še več, mnogo več, toda samo takšnih sodela- vcev kot je bil rajnki »Epichannos«. Obžalujemo le, da se slednjemu ni posrečilo povzdigniti •'sta na višjo stopnjo, kar je bil brez dvoma njegov namen, je poudaril Žitnik. »'Brusova' vredniška tajnost nas sili, da preklicema s pismi dokazano 'Epicliarmovo' sodbo o naših humoristih in o 'Brusu'samemu, ker se nam studi po 'Brusovih'častnih načelih uničevati ob nezaraščeni gomili ime mola. ki je v svoji dobrovoljnosti prestopil prag one hite, ki mu meče za plačilo kamenje na gomilo in odkriva tajnosti, ki so na vsem omikanem svetu svete. Koje zrl Kserks raz goro Atos svojo ogromno junaško vojsko, razjokal seje nekda, pomi- sleč, koliko krepkih mol utihne za vselej v blilnjem boju. Jednako sodimo in mislimo mi, ki Vemo s krvavečim srcem, kako smeši in uničuje s sumničenjem in zlobnostjo 'Brusova' 'gnoj- nica ' - mi razpišemo še jedenpot to opravičeno prispodobo - najbolj delavne naše mole, ker Protestujejo proti barbarstvu najnovejše naše literature. Le style c'est l'homme'«. Brus, 1890/9. K) 61 Brus, 1890/4 432 D. GLOBOĆNIK: ŠKRAT, ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV 'Solitudo et silentium sunt maxima bona et solatium mundi,' trdi neki pisatelj.« Molk in tiho zaničevanje bi bilo v naši otožni dobi tudi naše geslo, če bi se nam ne smilil narod, ki je ječal po krivem tisoč let v sužnosti teme in ki ječi sedaj v otožni svetlobi naših slavnih revolver-literatov, ki mu izbijajo spoštovanje iz src in glave. Zato se ne bojimo pravičnega in vsiljenega boja vse do svojega zadnjega trenutka, je zaključil Žitnik." Duhovni pastir Tomanič iz sv. Jurija ob Taboru je za Slovenski narod in Brus uporabil svetopisemski prispodobi. Primerjal naj bi ju s kačo in hudičem. Kot je hudič v podobi kače zapeljal Adama in Evo, tako dandanes liberalni časniki, kakršna sta Slovenski narod in Brus, zapeljujejo mladino.63 Na zatrjevanje »dnevnika farovških kuharic Slovenca, da naj bi uredništvo Brusa preko svojih agentov satirični list pošiljalo med najnižje sloje ljudstva, konkretno med delavke v ljubljanski tobačni tovarni, je Brus odgovoril, da gre za navadno klevetanje.64 Marca 1891 je Brus prejel obvestilo, v katerem se dunajsko akademsko društvo Slovenija zahvaljuje za dosedanje pošiljanje satiričnega lista. Odbor Slovenije (ustanovljena je bila leta 1869, njen namen je bil »zdruievati na Dunaji učeče si slovenske velikošolce, bodriti jih v knjifevnem delovanji, seznanjati jih s slovanskimi na Dunaji livečimi brati ter jih v prija- teljskih shodih izobraževati in pripravljati na prihodnje njih zvanje«, poleg rednih članov je Slovenija imela tudi častne in podporne člane)65 je sklenil zavrniti Brus, ker se akademsko izobražen človek nikakor ne more strinjati s pisanjem lista, ki na nedostojen način napada »čestito duhovščino, katera je bila prva probuditeljica našega naroda inje deloma še sedaj ob periferiji slovenski jedina narodova zaslomba in nadalje, ker ne izpolnjuje naloge, katero sije sam postavil v svojem programu, ampak koplje še globlji propad mej strankami sloven- skimi.'« Podobna izjava dunajskih akademikov, a »z jako predrugačeno stilizacijo«, je bila objavljena tudi v Slovencu. Dodati velja, da slovenski visokošolci na Dunaju niso bili neza- dovoljni samo s pisanjem Brusa, saj je njihovo akademsko društvo Slovenija vrglo kritični pogled tudi na Rimski katolik. Brus je ugotavljal, da pri izjavi Slovenije ni bilo »merodavno moralično pohujšanje na- dobudne velikošolske mladine, oziroma odbora njenega, ampak vnanji upliv«. Izjava zagoto- vo ni delo jurista ali slušatelja logike. Uredništvo namreč Brusa Sloveniji ni nikoli ponujalo še manj vsiljevalo, kajti na prošnjo odbora so ga pošiljali brezplačno. »Star slovensk prego- vor veli: 'Darovanemu konju se ne gleda na zobe.' 'Brus' sicer ni konj, vender pa bi bili gospodje 'Slovenije' odborniki le pred dvema letoma in toliko tednov morali znati, s kakšnim slogom se more strinjati 'akademično izobralen človek'. Laskamo si, in čitatelji naši bodo izvestno potrdili, da je naša prva številka bila isto tako odločna, kakor vse nadaljne. Pisali bodemo v istem ztnislu tudi v bodoče, ako to tudi ne ugaja nekaterim odbornikom 'Slovenije '• /.../ Trditev, da napadamo, smešimo in črnimo duhovščino je popolnoma neosnovana. Duhovščina, to je ves stan. Tega se mi nikdar niti dotaknili nesmo, najmanje pa duhovniškega stanu ob narodni periferiji. Častivredno duhovščino na Koroškem, Štajerskem, Primorskem in tudi na Kranjskem puščali smo v miru. Kritikovali smo le herostratično delovanje dr. Mahniča, dr. Flappa, Kalana & Comp, in dveh treh jednacih razposajencev na Štajerskem- Ako se pa rečeni gospodje 'Slovenije' odbornikom v posebni meri na srce prirasli, to ni naša krivda. Čestitati jim na tej drulbi pri najboljši volji ne moremo. /.../Popolnoma nepotrebno 62 Po: Ignacij Žitnik. »KritiSka pisma XXIII.«, Slovence, 1890/112. *' Po: »Iz sv. Jurija ob Taboru«. Brus, 1890/14. 64 Po: »Slavno uredništvo "Slovenca'. Brus, 1889/18. 65 »Akademično druStvo 'Slovenija' na Dunaji«, Ljubljanski zvon. 1885, str. 700. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 36 • 2002 ' 3-4 (126) 433 je bilo, spominjati nas, daje duhovščina bila prva probuditeljica naroda inje deloma še ob periferiji jedina zaslomba. To mi jako dobro znamo le več desetletij in smo tudi v nepretrga- nem občevanji z nekaterimi njenimi odličnimi člani. Gotovo pa je, da nekateri kapelani v Ljubljani in Kranjskem na zasluiujejo lepega pridevka 'probuditeljev naroda', marveč da ga hotć spraviti v propast. Ako se 'Slovenije 'odbor identifikuje s temi čudnimi poštenjaki, potem pač ne preostaje druzega, nego: De gustibus non disputandum.'« Poleg tega naj bi bila for- mulacija odbora dunajske Slovenije, da se akademsko izobražen človek ne more strinjati s slogom pisanja Brusa, zelo nesrečno izbrana. Med naročniki Brusa so tudi nekdanji, zelo izobraženi visokošolci, ki zavzemajo na Slovenskem in tudi v drugih kronovinah odlična mesta. »Nobeden izmej njih pa nam ni še kaj le približno jednacega pisal, temveč pri naročilih svojih dodajajo običajno zelo osrčevalne in laskave besede. Vsled 'Slovenije'izjave so mnogi mej njimi izrazili nam svoje oblalovanje, več jih je pa reklo, da bi kaj tacega od akademikov slovenskih ne bili pričakovali. /.../ Bi bili jako radovedni, kako bode 'Slovenije' odbor doka- zal, da ne izpolnjujemo stavljene si naloge, da smo prekoračili svoj program, in da je naša dolžnost 'stati nad strankami.'Ako je 'Slovenije' prestavni odbor posleden, mora izključiti tudi 'Slovenca' in Kalanovega 'Domoljuba'.* Odbor Slovenije ni dosegel svojega namena, kaj'' Brusu ni povzročil Škode, najbrž pa je škodoval društvu samemu, je za konec poudaril Brus, saj kakor se sliši in bere, izjava odbora Slovenije ni pomnožila njegovega ugleda in simpatij.66 Ker Brus mnogokrat omenja revijo Rimski katolik, bi se spodobilo, da se natančneje seznanimo z njim, tako je leta 1890 pisal dr. Anton Mahnič, ki je bil urednik, lastnik in glavni sodelavec Rimskega katolika, sicer pa prefekt v deškem semenišču v Gorici. Bralci Rimske- ga katolika poznajo Brus samo po piramidalnih lažeh, ki se porajajo iz njega, in po smradu, »kateri zapaha po celi Sloveniji in katerega njegovo kolo prši daleč po častnih osebah in celö Po udih (eis tuto proulelythen) duhovenstva Gospodovega.« je nadaljeval Mahnič, ki se je odločil lotiti Brusa z ognjem in mečem. Ne samo da ima satirični list zaničljivo, nizko ime, ki razkriva njegovo grdobo, tudi samega sebe blati v pesmici na prvi strani 1. št., ki bi jo lahko nekdo takole argumentiral: »Brus brusi britve, osla brusi noie, oslica pa noliče (za rezanje tenskih jezikov; radi tega bi je tebi pošiljali, da bi te nekoliko ogladili brusečega, ker si 'nekoliko'robat in rogat in voglat in kosmat!)« Še Paganini ni zmožen posnemati Brusa, kajti Pesmica je »res cvetka raz Parnas, katero so nam modrice presadile v 'dolino teh solz'. Kader pa se bodo prebirale srbske narodne pesni (čez 500 let) na Berolinskem vseučilišči, bode v šolski knjigi natisnena na zadnji strani za navriek tudi ta-le pesen. Takrat bode kak suh, kozlobrad germansk pedant zahteval od učenca, da pesen pravilno preloli in razloii. Toda čuj: 'Nein! die Stelle bietet Schwierigkeiten. Es ist eine Fälschung da. Es soll heissen: 'Kdor pod našo je zastavo. Ljubi silo, črti pravo. Se zaganja u resnico. Krasno iz neba devico, On ostuden je značaj, Tacih Bog nam malo daj!'« Brus se »poganja za resnico« tako, da smeši vse kar je svetega, je bil prepričan Mahnič. Duhovniki bodo torej morali držati jezik za zobmi, če Brus in drugi fabrikanti blagovolijo zavijati strup in smrad v tančico slovenske trobojnice in jo razpošiljati po povzetju navede- nim naročnikom! Kajti revčki vse sprejmejo, daje le zahaljeno v »slovenski zavitek«. Niti 66 Po: »Akadcmično druStvo 'Slovenija' in 'Brus'«. Brus. 1891/8. 434 D. GLOBOČN1K: ŠKRAT, ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIM LISTOV Jurij s pušo pod uredništvom Ivana Dolinarja (op. I. Dolinar (1840-1886), politik in časnikar, organizator društvenega življenja v Trstu, soustanovitelj Edinosti) ni take ustrelil, kakršno so zabrusili pri Brusu. Mahnič je poudaril, da ne more razumeti vseh ironij in smešenja bogo- slovnih načel in sv. cerkve, pa še celo sanjalo se mu je o tem, kako se Brus »poganja za resnico«. »Kaj se mi je sanjalo? Da sem bil v mestu Lj. in hipoma se prikale čudokrasna deklica bolj meglenega stasa in drči bliskoma po ulicah, nedotikaje se tlaka. Zanjo drdra brusač se svojim kolesom, katero je porabljal Tja velociped [op. vozilo z velikim sprednjim in majhnim zadnjim kolesom na nožni pogon]. - Sreča ga znanec. 'Kam tako naglo, gosp. Ž - a r?'Ta pa je drvil le dalje. Res, prizor se ne da dopovedati, ker pripada slikariji. Zatobibilo dobro, če bi nam 'Brusov' Rafael blagovoljno napackal kako spako. Saj bi ne bilo zastonj. Plačali bi mu. ali pa morda še le celo se zmenili za 'Mahničevo fotografijo', s katero bi postreieni g. 'Brusov' vrednik 'vstregli nekim željam.' Brusača sreča drug prijatelj prašaje ga: 'Kam lomastiš?' 'Se poganjam za resnico Krasno iz neba devico'- bilje odgovor. Kakšna pa je bila 'resnica'? Meni seje zdela vsa v zlatu. Toda 'Brus'je pozneje poročal o njej, daje bila vsa gola in brez 'obligatnega Cul de Paris.' Torej je bila skoraj gotovo oni 'Brusov' ideal: 'dama brez nazadka.'« Med Mahničevimi očitki so bili tudi, da Brus piše smešnice, ki niso smešne, da pozna nenaravne strasti in da posnema židovske liste z nekaterimi inserati, ki se ne skladajo z estetskim in bogoslovnimi načeli.67 »Smešno je res, kako visoko misel ima brusasti 'Brus 'o svoji učenosti" je zapisal Mahničev Rimski katolik, kije leta 1891 postal mesečnik, v rubriki »Raznoterosti«, pogosto posvečeni aktualnim in polemičnim dogodkom, in nadaljeval, daje Brus v »vabilu na naročbo« omenil, da zasluži duševno in gmotno podporo slovenskih razumnikov. Če je torej res, kar učijo estetiki, da smešno obstoji v stikanju skrajnih nasprotij, potem je Brus odkar izhaja s temi besedami uspel objaviti največjo, a tudi edino smešnico. »'Brus'nam sicer ne nagaja več. Izpisal se je, nima več psovk v svojem slovarji. Vender pa ga mi ne moremo pozabiti. Hoteli smo pa reči, da noben list slovenski ne okuluje toliko slovenskega naroda kaker 'Brus'. Ne vem, zakaj se ga naši konservativni listi tako malo spominjajo. Slovenci, ako nam je mar, da ne dobimo iz našega pobožnega, poštenega ljudstva po kmetih in pri rokodelcih sprijenega proletarijata, kateremu ni nič več sveto, povzdignite glas ter svarite pred tako kugo. Vie v prvi številki 1891 obera po vrsti kapelane, iupnike, kanonike, škofa, daje sramota. Vsi glavni članki - dve tretjini lista, so posvečeni -farjem. Verske resnice, priinico. Boljo besedo, celo spoved in sv. mašo - vse mora osliniti in onesnaliti se svojim ognusnim nosom!* Ker je edini slovenski šaljivi list, so katoliški Slovenci Brusu prizanašali. Kajti če ni Brusa, potem ne bi imeli več šaljivega lista, kar bi bila sramota. »To da ni sramota, da se tak vmazanec valja po naših čitavnicah in druiinah! Naj tedaj še dalje male papir in l njim - duše slovenske in srca slovenska!«1* Liberalni satirični listi so bili med katoliško javnostjo precej osovraženi. Na začetku sep- tembra 1892 je na 1. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani npr. poleg odsekov za šolo in narodno organizacijo zboroval tudi odsek za tisk, na katerem so časnike razdelili v tri skupi- ne: tiste, ki vero pospešujejo, tiste, ki veri nasprotujejo in tiste, ki so mlačni glede vere. Referent pripravljalnega odbora odseka za tisk, profesor verouka na državnem moškem in 67 Po: »Brus«. Rimski katolik. 1890. str. 343-346. M Po: »Tudi za razumnike?!« in »Še "Brus' / Raznoterosti«. Rimski katolik, 1891, str. 45-46. ZGODOVINSKI ČASOPIS » 36 • 2002 «3-4(126) 435 ženskem učiteljišču v Ljubljani Anton Kržič (1848-1920), je med drugim povedal: »Kristus Pa pravi: 'Kdor ni z mano, je zoper mene', in zato je treba po vsi moči časnike prve vrste Podpirati, druge vrste zatirati, tretje vrste pa vnemati in če se ne dadö, tudi zavreči. Žal, daje tudi v jeziku, ki ga imenujemo svoj materni jezik, mnogo lidovsko-liberalnega okušenega berila in ravno tak gnoj, kakor nekdanji 'Brus' ali temu podoben sedanji list (klici: 'Pav- lina '!), je treba odstraniti. Torej delujmo vsi po svojih močeh: spretni pisatelji naj pišejo; imoviti naj tisek gmotno podpirajo; vplivni moije pa pospešujejo.«• Na velik odmev v javnosti so naleteli Brusovi napadi na »kapelana« v Trnovem in od 1890 stolnega vikarja v Ljubljani Andreja Kalana, npr. pamflet v rubriki »Izidorja Muzloviča premišljevanja«, naperjen zoper Kalanovo kandidaturo na volitvah za kranjski deželni zbor leta 1889: »Žurnalist kaplan Kalanje tip najnovejšega bojevitega slulabnika boljega. Leca mu je gledališki oder, s katerega meče svoj sicer popolnoma nenevarni 'anathema', volitve Pa ugodni povod, da pleše v svojeglavosti svoji pred nami. Ne briga se niti za somišljenike, niti za klerikalno stranko, ona je stranka zäse, on se čuti, njemu ni nihče konservativen do- volj, niti gospod Detela, niti gospod kanonik Klun, Kalan je nedoselen, nezmoten, zaradi tega pa tudi kandidat, seveda le na svojo pest, katera pa ne sega daleč, kakor se bode skoro na svojo iahst prepričal. Jaz mu radi tega nesem prav nič sovralen, celö radujem se postopanja njegovega in mislim si, da on dela vseskozi v našem zmislu. kakor nekak 'liberalen Nikodem'. Dal Bog le še par Kalanov in kmalu bode zapihala druga sapica! Tudi program njegov je premisleka vreden. Kanonik Klun, poslanec Detela in drugi jed- naki gospodje, ki so doslej vestno varovali konservativno disciplino, neso mu dorasli niti do Preramnic, torej je bode odstranil vse. Naravno, da bodo dotični gospodje potem naši pristaši. Naša stranka bode se pomnolila in ojačila. Gospoda Kalan in Karlin pa bodeta stranka, kaj stranka! narod zäse. Onadva bodeta delila luč in senco, onadva rezala nam politiški hleb, onadva nam pripomogla do splošne blaginje na tem in onem svetu. Toda, vse to bode le tedaj, ako veledušni iurnalist kapelan Kalan pri volitvah tudi prodre. Ako se pa to ne zgodi, potem tresi se vsa Slovenija in sipaj si pepel tri prste na debelo na Srešno teme. Potem odlolil bode Kalan svoje topo pero in zavladala bode neprodorna tmina Po vesoljnem svetu. Nikogar ne bode, ki bi postavljal kandidate, nikogar, ki bi določeval defelne odbornike, nikogar, ki bi le naprej zagotavljal, koliko ljudij a la Kalan mora biti v delelni zbornici. Politika bode pa sploh 'na psu', kajti politika bodi izključno le Kalanova, ali pa ne bodi.«10 Kaplan Andrej Kalan je Brusu posvetil nekaj vrstic v kritiki Slovenskega naroda. Po Kalanovcm mnenju je ta osrednji liberalni časnik v zadnjih letih zabredel tako globoko, da dalje skoraj ne more. Pokazal je namreč, kako sovraži vse, kar je katoliškega. Patroni Sloven- skega naroda zaničujejo vero svoje matere, ljubše so jim tuje krive vere, papež, škofje in duhovniki pri njih ne naletijo na milost. Slovenski narod laže. obrekuje in tolče na vse strani, kakor da je podivjal, prepir je njegovo veselje. Katoliški shodi so mu brez pomena, verska Sola nesreča za slovensko ljudstvo. »Česar pa 'Narod'ne zmore, temu pomore 'Gnjus'list, ki dela največjo sramoto Slovencem; ta listje 'Narodov' kanal, kar v 'Narod' ne gre zaradi Prevelike umazanosti, spravijo pa v 'Brusa'vse po receptu mladočeških kričačev, katerega je udomačil med nami zastopnik banke 'Slavije'g. Ivan Hribar.« Pošteni ljudje in časniki so dolgo časa molčali, nato so prijateljsko opominjali, toda vse je bilo bob ob steno. Slovenski narod je iz tedna v teden postajal predrznejši, zato ni čudno, da so škofje naročili vernikom. Po: »Posvetovanje v odsekih«. Slovenec. 1892/201. »Izidorja Muzloviča premišljevanja«. Brus. 1889/11 436 D. CLOBOČNIK: ŽKRAT, ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV naj ga ne bero in ne naročajo. O g. Železnikarju, ki je nekak glavni urednik Slovenskega naroda, je Andrej Kalan dodal, daje njegov list tudi »gnjus« Brus - kakšno drevo, takšen je tudi sad.7' V 11. št. Brusa iz leta 1889 so bralci lahko prebrali strupen namig, da naj bi Kalan na veliko noč namenoma par ur odlašal z obiskom pri hudem bolniku in zato naj bi zamudil s podelitvijo zakramentov za umirajoče.72 Čeprav je bila insinuacija zapisana v satiričnem listu, je šlo za ostro obtožbo. Kalan je zahteval, naj Brus objavi popravek. Brus pa je za- trjeval, da lahko tudi pred ljubljanskim porotnim sodiščem dokaže, da njegova trditev o Ka- lanu drži." »Trnovski kapelan ostal je na lali in v tej zadregi ne ve si pomagati drugače, nego da besede zavije in grize in trdi, da so njegove besede vzete V prenesenem pomenu'. 'Preneseni pomen 'je kapelanu Trnovskemu zelo priljubljen. V naravnem pomenu bi kot kapelan, kadar ga pokliče bolnik, moral prinesti svetstva za umirajoče. V 'prenesenem po- menu' pa je par ur odlašal in bolnik moral je brez poslednjega tolažila v večnost. V naravnem pomenu besed pričakovali smo tolbe njegove, a nesrečni 'preneseni pomen' vzel mu je ves pogum. V naravnem pomenu imel bi Trnovski kapelan širiti krščansko ljubezen, v 'prenesenem pomenu'pa seje strast in dela zgago.«1* Popravek je bil v Brusu vseeno objavljen,75 vendar gaje spremljal komentar: »Slavnemu uredništvu lista 'Brus'. 71 Po: »Slovenci in "Slov. Narod"«. Domoljub, 1889/21. 12 »A-hacelj: Te dni čital sem 'Domoljuba' ter videl, daje lumalist Kalan jako natančen človek. Vse vrste je naStel. ki jih je 'Narod' pisal o katoliškem shodu. B-hacelj: To je tudi res storil, a v svojo nesrečo. 'Narod'mu jo je dobro zasolil. Dokaial mu je lat in povedal mu. da niti seštevati ne zna. C-hacelj: Jaz pa pravim, Kalan vzemi metlo in pometaj pred svojimi durmi. Kaj se mu treba brigati, koliko je 'Narod'pisat o katoliškem shodu? Začne naj pri sebi! Potem bode spoznal, kako veliko bruno ima v svojem očesu. O veliki noči n. pr. je bilo. ko so ga k umirajočemu človeku poklicali na Rimsko cesto it. 5. Zurnalist kaplan Kalan odlafalje par ur, smrt pa ne, ubogi zemljan moral je brez svetstev za umirajoče 'sine lux, ine crux' v večnost. 'Hie Rhodus. hie salta!'. (Brus, 1889/11). 71 Žurnalist kapelan Kalan poslal nam je zaradi dogodka na Rimski cesti St. 5. popravek, katerega bodemo natisnili v prihodnji Številki, da se odkriiamo nepotrebnih potov. To pa je tudi vse. Preklicali ne bodemo niti pičice. ker je vse res, kar smo pisali, kakor bodemo, kadar bo treba pred sodiSčem dokazali. Da nam je kapelan Kalan sploh popravek poslal, to je pač skrajna predrznost. K temu treba specifično Kalano- vega čela. Kako bi sicer lagal, 'da ni odlaSal par ur, tudi par minut ne', ko vender lahko s pričami dokalemo. da so poslali ob 4. uri zjutraj ponj. a Kalan priSelje Sele ob 9. uri. Toliko za danes, da ljudje Kalana malo spoznajo. V prihodnjič kaj več. Uredništvo 'Brusovo'* (Brus, 1889/12). 74 »V prenesenem pomenu«. Brus, 1890/10. 75 Po avstrijskem tiskovnem zakonu z dne 17. decembra 1862 je periodična publikacija morala na zahtevo oblasti ali udeleženega zasebnika objaviti vsak popravek objavljenih dejstev v prvi ali drugi Številki, ki je izšla po prejemu zahtevka, in sicer na istem mestu in s podobnimi črkami kot je bil objavljen prvi, popravljen članek. Uradni popravki so morali biti objavljeni brezplačno, popravki zasebnikov pa so bili brezplačni le v primeru, če niso v dvakratni meri presegali prvotnega članka. Če je bil popravek daljši, je moral popravljalcc plačati listu običajno pristojbino za inserat enake oblike, ki bi bil objavljen na istem mestu. Če sc je odgovorni urednik neutemeljeno branil objaviti popravek, je storil s tem prestopek in je bil kaznovan. Dokler ni objavil popravka, je bilo izhajanje Časnika ustavljeno. Med neutemeljenimi načini obrambe odgovornega urednika je tudi trditev, da je vsebina popra- vka neresnična. Popravek ni zastaral (Po: Vladimir Knaflič. »Postanek in vsebina tiskovnega prava do 1914 / Av- strija«. Traktat o tisku, I. del, Zgodovinska in primerjalna studija o pričetkih, razvoju in zaprekah tiska in o vsebini in pomenu tiskovnega prava in tiskovne svobode, Ljubljana 1936, str. 80-83). . ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 « 2002 • 1-4 (126) 437 Prosim, da v svojem listu objavite v času in na kraju, po zakonu določenem, sledeči stvarni popravek: 'Brus' piše v svoji zadnji Številki: 'O veliki noči n. pr. je bilo, ko so ga k umirajočemu človeku poklicali na Rimsko cesto št. 5. Žumalist kapelan Kalan odlašal je par ur, smrt pa ne; ubogi zemljan moral je brez svet štev za umirajoče, sine lux sine crux v večnost.' Temu nasproti stvarno popravim: Ni res, da bi bil podpisani odlašal par ur, ampak tudi par minut ne; rečeno je bilo cerkve- niku, naj pridem po prvem opravilu, in takoj nemudoma po prvi sv. maši sem bil te na potu. Ni res, daje moral ubogi zemljan brez svetstev za umirajoče v večnost, ker je bil, kakor spričuje pokojnikova lena, teden dni poprej z vsemi sv. zakramenti za umirajoče previden. *) Ljubljana dne 19. junija 1889. And. Kalan. *) Kapelan Kalan pripada, kakor se iz predstoječih vrstic vidi, oni mnogobrojni vrsti skrajno naivnih ljudi, ki mislijo, da so si s slabo skrpanim popravkom olajšali slabo vest. 'Si fecisti, nega!' tega načela drli se tudi kapelan Kalan, drli se ga z isto predrznostjo, kakor svoje kandidature na Gorenjskem. Za tako postopanje je izraz 'predrznost' veliko prerahel. a Pravega izraza za to uprav Kalansko smelost nesmo našli v nobenem slovarji. Najboljši izraz bi morda bil 'Kalanomalija'. Kapelan Kalan seje v "Slovenci'širokoustil, da nas bode tolil, ako svoje notice ne prekličemo. Konstatujemo: da nesmo ničesar preklicali in tudi ne bomo, konstatujemopa tudi, da nas kapelan Kalan ni tolil. Iz tega nasip. n. činitelji lahko sklepajo, daje kapelan Kalan blizu na isti stopnji, kakor vodja 'Povše', katerega so svoje dni v Gorici sploh le vodja 'Plausche" imenovali. Uredništvo 'Brusovo'.«1* Poravnava pred porotnim sodiSčem med Brusom (Železnikarjem) in mahničevskim ka- planom Kalanom seje končala z Brusovim preklicem namiga o Kalanovem neizpolnjevanju duhovniških dolžnosti, ki je bil objavljen v 18 5t.: »Ker smo imeli priliko osvedočiti se, da smo bili napačno informovani, trdeč v svojem listu, 'da g. Andrej Kalan zanemarja svoje duhovske dollnosti in da niti ne utegne umirajočim dati cerkvenega tolalila v večnost', prekli- cujemo, odzivajoč se dotični poravnavi, navedene laljive povsem neosnovane trditve. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1890. Urednišn'0 'Brusa' Sledil je »Dostavek«: »Poravnava, vsled katere so se ustavile hkrati štiri tiskovne pravde, bode vsakomur ugajala, izimši morda par oseb, ki bi tem povodom pasle svojo radovednost in se naslajale s pikantnimi podrobnostmi. Kar se našega slučaja tiče, izpovemo resnici na čast, da so naših prič izustila bila za gosp. Kalana. Imeli smo v ozadju še dve priči, a koje flosp. Kalan ponudil poravnavo, vsprejeli smo jo. ker je narodni stvari na korist inje bolje, da se stvar mirnim potom reši, nego da bi v porotnih obravnavah znašali gradivo, s katerim bi se mastili 'Deutsche Wacht'; Tagespost" in gritasti 'Wochenblatt'. Gosp. Kalan je povo- dom te poravnave drulbi sv. Cirila in Metoda poklonil 100 gld, in stvar je bila na ta način najbolje rešena.*77 76 Bras. 1889/13. 77 »Preklic«. Bras, 1890/18. Tudi Kalan je septembra 1890 moral v Domoljubu objaviti preklic žaljivega osebnega, v volilni mrzlici zapisa- la napada na Ivana Hribarja in dr. Ivana Tavčarja, ki ga je maja istega leta objavil v članku »Po volitvah« (Do- moljub, 1890/17). Leta 1891 je Tavčar vložil tožbo zaradi razžaljenja časti zoper odgovornega urednika Slovenca 'gancija Žitnika in Ivana BorSnika. Razlog tožbe sta bila dva prispevka v Slovencu. Deželno nadsodiSče v Gradcu je Tavčarjevo tožbo odbilo (Po: »Kdo je nesramen?«. Slovenec. 1891/27). 438 D. GLOBOČNIK: ŠKRAT. ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV Andrej Kalan78 se je v času Brusovega izhajanja neuspešno poskušal podati v politično areno. Na deželnozborskih volitvah leta 1889 je kandidiral v kranjskem volilnem okraju brez privoljenja centralnega volilnega odbora, njegov protikandidat je bil klerikalni poslanec Oton Detcla.79 Zaradi kupovanja glasov naj bi bil celo obsojen na 14 dni zapora. Zaključek propa- dle Kalanove kandidature je komentiral »Šaljiv rebus« v 24. št. iz leta 1890. Rebus sta sesta- vljali dve ilustraciji: velik ključ in pod njim postava, oblečena v dolg plašč in pokrita s cilin- drom, ki je obrnjena proč od gledalcev. Rešitev rebusa se je glasila: »Andrej (Kalan) pod ključem.« - torej v zaporu. Domači risar M. Tušek je za 9. št. iz 1890 narisal karikaturno slikanico »Kalanova kandida- tura« oziroma »Zaloigra v Štirih podobah«. Zaloigra prikazuje »kepelana Kalana«, ki se po ozki brvi poskuša približati klobasi z napisom »Mandat«. Njegova prizadevanja so neuspešna, saj na koncu štrbunkne v vodo. Na zadnji sličici po vodi plava samo še Kalanov cilinder. Tuškova karikatura je predstavljala izjemo, saj Brus ni objavljal karikatur domačih risarjev. Andrej Kalan je v vlogi gospoda Andreja nastopal tudi v Tavčarjevi utopični povesti 4000, ki je leta 1891 v nadaljevanjih izhajala v Ljubljanskem zvonu.80 V njej Tavčar (»dr. Nevesekdo«) karikira oblast, ki si jo je katolicizem lastil v posvetnem življenju. Tavčarjevo »času primerno povest iz prihodnjih dob«, ki jo je »po vzorih dr. Ničmaha napisal Nevisek- do«, je spodbudil ponatis Mahničeve satirične utopije oziroma polemične satire »Indija Ko- mandija« v Rimskem katoliku (prvič je bila objavljena v Slovencu 1884), v kateri je Mahnič (»dr. Ničmah«) smešil ideje svobode, enakosti in bratstva. Istočasno s ponatisom Indije Ko- mandije je Mahnič v Rimskem katoliku začel objavljati novo polemično satiro zoper libera- lizem in socializem z naslovom »Iz dnevnika Štefana Hodulje«. Brus je leta 1890 moral objaviti tudi popravek glede dopisa iz Središča ob Dravi. Popra- vek je na podlagi sklicevanja na 19. člen tiskovnega zakona iz leta 1862 zahteval tamkajšnji župan Jurij Zadravec. Kako ostri so bili Brusovi dopisi, nam priča popravek župana Zadrav- ca. Zadravec je poudaril, da ni postal župan zaradi častihlepja, kot je zapisal Brus, temveč je to breme prevzel, ker gaje v to silil ves občinski odbor; ni res, da bi po izvolitvi obrnil svoj plašč, saj je ostal enako skrben za blagor občine, ni pa postal hujskač zoper duhovščino, kakor so od njega zahtevali nekateri odborniki; ni res, da bi bil ponosen na svoje dostojan- stvo, saj je županstvo prvič odklonil in ga sprejel šele po prošnji odbornikov; ni res, da je morala obveljati njegova beseda in ne sklepi odbora, vse sklepe odbora je izvršil, mdr. tudi tistega, zaradi katerega je dobil nezaupnico, namreč daje terjal od nemškega viteškega reda dokaz lastninske pravice do središke kapele; ni res, da bi mu gospod župnik Venedig obljubil, da bo občina kupila njegov hram za potrebe šole; ni res, da bi mu župnik pomagal do stričeve 78 Na Kalanovo pobudo je začel izhajati poljudni list Domoljub, ki gaje II let tudi sam urejal. Od 1891 do 1899 je bil urednik Slovenca. Bil je duševni vodja Katoliškega političnega druStva. Od leta 1892 je tesno sodeloval z dr. Janezom Evangelistom Krekom, s katerim sta organizirala katoliško politično gibanje z močno socialno noto. Leta 1895 je bil v kmečkih občinah volilnega okraja Kranj-Trzič izvoljen v kranjski deželni zbor. Po letu 1900 ni več kandidiral, ker je postal ravnatelj MarijaniSča. Leu 1903 je postal predsednik Katoliškega tiskovnega druStva. Leta 1917 je podprl Krekovo strujo v SLS v boju proti ŠuSteršiču. Ko je ŠuSterSič razglasil razdružitev SLS, je postal začasni predsednik stranke. Leu 1918 je bil imenovan za poverjenika za poljedelstvo v Narodni vladi Slovencev. Hrvatov in Srbov, isti resor je vodil tudi v Deželni vladi za Slovenijo do pomladi 1920. V prvem desetletju Jugosla- vije ni več posegal v politiko, vendar je poleg Frana SaleSkega Finžgarja in Izidorja Cankarja veljal za moralno avtoriteto v katoliških političnih in kulturniških krogih (Po: Janko Prunk, »Kalan. Andrej«, Enciklopedija Slovenije. Ljubljana 1990. str. 371). 9 Po: Dušan Kermavner, »Odmiranje libcralno-klcrikalnega zavezništva«. Slovenska politika v letih 1879 do 1895. Političnozgodovinske opombe k peti knjigi Ivana Prijatelja Slovenske kultumopolitične in slovstvene zgodo- vine 1848-1895. Ljubljana 1966, str. 467. 80 Po: France Koblar, »Gospod prelat«, Moj obračun. Ljubljana 1976. str. 225. /ii()IX)VINSKI ČASOPIS • Mi • 2002 * 3-4 (126) 439 Šaljiv rebus #m39n f[3[ pod (UK[V)]) fo.ipuy :A8}ISö}J Brus, 1890/24. 440 D. GLOBOĆNIK: ŠKRAT. ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV , dediščine, saj ni dedič po svojem stricu; ni res, da sebi in trgu v sramoto spodkopava vse, za kar se Središčani potegujejo, res pa je, daje primoran izvrševati sklepe odbora, čeprav so v sramoto trgu, v njegovo ne, ker zanje na glasuje; ni res, da vsak pogovor občinskega zastop- stva takoj naznani župniku, poleg tega pa so seje javne; ni res, da je ovaduh častivrednih duhovnikov..." Na zahtevo vrhniških kaplanov Petra Bohinjca (op. pisatelj in duhovnik P. Bohinjec (1864- 1919)) in Mateja Sitarja je Brus moral objaviti popravek »telegrama« iz Vrhnike, ki je bil objavljen v 24. št. Brusa iz 1890. Sodeč po izmišljenem telegramu naj bi kaplana trdila, da ima Brus več sto goldinarjev podpore. Kaplana sta se sklicevala na tiskovni zakon iz leta 1862 in uspela. Popravek je bil objavljen skupaj z »Dostavkom uredništva«: »Tiskovnega zakona 19. §je preveč elastičen, da bi se sploh mogli proti njemu po konci postavljati, ker se dokaz resnice sploh ne dopušča. To je bil menda tudi povod gg. Bohinjcu in Sitarju, da sta se poslulila starega, a še vedno lalostnega gesla: 'Sifecisti nega!'Mi smo kratek ta popravek tiskali, a konstatujemo, da smo vsak dan pripravljeni, dokazati s pričami, da se je to res govorilo, kar smo mi pisali. S tem smo mi dovolj opravičeni, kako pa sta gg. Bohinjec in Sitar, to je drugo uprašanje.«*2 Urednik Brusa Ivan Železnikar seje leta 1891 znova znašel pred sodiščem. Tokrat naj bi zakrivil prestopek razžaljenja časti, pa tudi »goljufijo, nenravno livljenje i. t. d.« Brus je namreč v 16. št. iz 1890 objavil dopis »Iz Košanske doline«, v katerem je nek anonimni dopisnik o posestniku, gostilničarju in oderuhu Jožefu Želku, po domače Mršniku, iz Male Pristave na Notranjskem, zapisal, da si je prilastil cerkven kip in ga samovoljno postavil na lastno hišo, iz enega soda točil sedem vin, da ga imajo dekle rade, on pa njih, da daje koruzo na upanje in pri tem marsikaj pripiše sebi v korist."1 81 Po: »Popravek«, Brus, 1890/11. 82 »Slavnemu uredništvu 'Brusovemu'«, Brus, 1890/1. 81 »Gospod urednik.' upratam vas. ali za naf kraj nimate patenta, ker Vas ni nič k nam? Pridite, pridite tudi v nafn dolino, bodemo Vas prav veseli. V nas je veliko topega in skrhanega. torej dela za 'Brus' dovolj. Ker pa treba 'Brus'vrtiti, bodem pa jaz pomagal in dobil fe kakinega pomočnika. Morda Vam nai kraj ni dobro znan. Nič zato. jaz ž~e pomagam in Vam naznanim, kje se snideva. Doli 'k vodi pojdeva. ondu namakava brus z vodo, grlo pa z vinom. Gostilno v brkinski Ribnici lahko najdeva, saj se ie od daleč vidi. Na strehi stojč sami svetniki, kakor pri kakini cerkveni fasadi, pod streho, v hiSi so pa nesvetnice. Vino bodeva pila kaj izvrstno, kajti nekdaj imel gaje gospodar - čujte in strmite! - vjednem sodu sedem vrst. če je bilo treba, tudi fampanjca. Se pokojni Juri strmel je nad tem. Mislim, da ga ima tudi sedaj, ker je sedaj bolj bogat in se fteje za prvega bogatina za grofom llohenwartom, ki ima v nafi sosefčini graščino. Gospod urednik! uiesa si bodeva tudi morala nategniti, ker g. Mrlnik veliko pripoveduje, a malo pove. Ker sem nedavno potoval po onem kraji mimo gostilne njegove, ustavil meje. kakor je njegova navada, s sladkimi besedami, naj plačam pol litra 'močkaca'. ali kakor je ie rekel. Ne dam si dvakrat reči, usedem se k mizi pod kostanj, on mi prinese vina, potem pa začne razlagati vsakovrstne stvari. Prvo je bilo to. da bode kmalu volitev za lupanski prestol. On da bi prav pridno iupanil. ko bi ga izvolili. Spodobilo bi se tudi. da bi ga izvolili. Koliko ljudij ohrani s tem. da jim daje koruzo 'na upanje'. Čeravno jim včasih kaj pripite /&r sploh ni naša navada matan dopisnike in ker je bilo Želkovo pismo skrajna s'""w>, m,/ niti odgovorih nesmo,* je zapisal Brus.* Ker se |e /elk.. zbaL da bo Zaradi BrusovejM pisanja propadel na bližjih volitvah /a župana, se |e odločilno |e bilo predvsem prigovarjanje koSanskega kaplana odločil za tožbo Vaški bogataš Želko je tore, pripadal katoliškemu in ne liberalnemu taboru, čeprav BO Podeželski magnati, gostilničarji, trgovci in oderuhi poleg učiedjstva najpogosteje predstav- 'jali edino Liberalno oporo na podeželju. Želko ie. koi je bralcem sporočil Brus, Htvtgnil toibth proti uredniku Brusa Mam izraz dviga obtožbo'silno ugaja,kerje uprav plastičen. \Mmog.dr.P^ia,ozimmadr.Sus^eriliča M »'Brot' pred porotniki«, Bm 1891/3 442 D. GLOBOČNIK: ŠKRAT. ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV . v vsej svoji dolgosti pred seboj 'dvigujočega obtožbo' in vihteč jo na vse strani s primerno brezusmiljenostjo. V slovenski terminologiji bode izraz 'dviga obtožbo' gotovo posajen na častno mesto, ker je tako lep in plastičen in obtoženca le naprej prošinja s strahom in trepetom. Na nas seveda obtožba ni napravila tega utiša, ker se nam sploh ne zdi osnovana.«• Zgovorna so imena vpletenih odvetnikov. Zasebni tožitelj Želko se je po pravno pomoč zatekel v advokatsko pisarno dr. Franca Papeža (1838-1929), kjer mu je obtožnico napisal dr. Ivan Šušteršič (1863-1925), najagilnejši odbornik konec leta 1889 ustanovljenega Katoliškega političnega društva. Dr. Papež je odpovedal zastopanje, zato je dr. Šuštcršiča kot tožilec nadomestil dr. Ahazhizh. Dr. Ahazhizh je Železnikarju ponudil spravo, kar pa je ta odklonil. Zeleznikar je bil dvakrat zaslišan, poleg njega pa tudi devet prič.86 Razprava se je odvijala v senci državnozborskih volitev pred ljubljanskim porotnim sodiščem, ki mu je naČeloval predsednik deželnega sodišča g. Franc Kočevar (1833-1897), eden izmed najbolj sposobnih in izobraženih tedanjih slovenskih pravnikov.87 Začela se je 5. marca 1891 ob 9. uri dopoldne in končala istega dne ob 14. uri in 45 minut. Obtoženega Železnikarja je branil dr. Ivan Tavčar. Poročilo o razpravi, ki sta ga objavila Brus in Slovenski narod, se bere podobno kot humoreska. »Zatoieni urednik Zeleznikar pravi, daje dobil dopis od verodostojnega dopisnika ter ga vsprejel, ker ni bilo v njem nič posebnega,« je v zagovoru poudarjal Tavčar. »Dopis je tak, kakeršni se sploh nahajajo v humorističnih listih, za katere se pite vse drugače, nego za resne politične liste. Oblika je Šaljiva, pravo ime tožiteljevo niti imenovano ni, on ga tudi do danes niti poznal ni. Obtožba je neumestna v vseh točkah. V 'Brusu 'pisano je namreč: Nekdaj imel je gospodar vjednem sodu sedem vrst vina. To se vendar ne more tikati totitelja, kije še le tri leta ondu. Če je pisano, da ima Želko dekle rad, dekle pa njega, ne očita se mu s tem nič nenravnega, marveč, stvar je razumeti tako, daje dober gospodar in dekle ostajajo 5-6 let pri njem, kar je gotovo znamenje, da dobro l njimi ravna. Stavek o koruzi 'če tudi včasih kaj pripiše', tolmačiti je tako, da h koruzni ceni pripisuje obresti in toibinske stroške in takozva- no 'dobroto'. Za sv. Jožefa kip pa je župnika res prosil pod pretvezo, da ga bode postavil v kapelico. Tega pa ni storil, marveč postavil ga je na svojo hišo. To vse se bode v razpravi dokazalo. Predsednik potem jako obširno razpravlja z zatoŽencem vsaki inkrimovani odstavek do- pisa. Kot prva priča nastopi Jožef Želko, po domače Mršnik, iz Brkinske Ribnice, ki se kot toiitelj tudi zapriseže brez ugovora. Tožitelj, ki ne napravi posebno ugodnega utiša, izpove, daje posestnik, da ima dve krčmi inje podlupan. Na njegovi hiši so štirje svetniki, sv. Jožef Mati Božja itd. in vsak je moral znati, da je v dopisu 'Brusa' označena hiša in gostilnica njegova, kajti take hiše, kot je njegova ni do Dunaja. (Veselost.) On je res prvi za grofom Hohenwartom [op. grof Karl Sigmund Hohenwart (1824-1899), politik, poslanec v držav- nem zboru, 1871 ministrski predsednik, nato do 1896 vodja parlamentarne desnice, ki je povezovala konservativce in slovanske skupine, t. i. Hohcnwartov poslanski klub] glede da- vka, katerega plačuje 500 gld. 'Brusov' dopis mu je baje povzročil neizmerno škodo, in tako žalostno je zanj, da mu ne kaže druzega, nego vse prodati in oditi. Hči löletna in sin se 81 »Tiskovna pravda proti 'Brusu'«. Brus, I89I/3. "* Po: Brus, 1890/23. 87 Po: Janko Polec, »Kočevar pl. Kondcnhcim Franc«, Slovenski biografski leksikon. Ljubljana 1925-1932. str. 488. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 • 2002 » 3-4 (126) . 443 jokata. Želko skuša pri tem jokati, pa se le kremli, ne da bi iztisnil kako solzo. Potem pripo- veduje o svojih vinih, obrne besedo na dekle, in naposled na sv. Joiefa kip in skuša napraviti "tis, da mu je 'Brusov'dopis neizmerno škodoval, da se nikamor ne upa prikazati, da gaje neki konjederec vprašal: 'Kaj pa 'Brus'?' Koliko len pa imate, ali dve?' Drugi pa zopet: 'Kako pa gre kaj kupčija s formentinom?' Naposled so prišli gospod kapelan in so rekli, da mora toliti, sicer sramote ne bo konec. Na vprašanje dr. Tavčarja odgovori toiitelj Joief Želko, daje po svojem očetu dobil 'švoh' Premotenje, a sedaj za grofom Hohenwartom plačuje največ davka v občini, na kar dr. Tavčar °Pazi, da je jako čudno, pridobiti si toliko bogastva mej revnim ljudstvom, katero si še koruze kupiti ne more. Nadaljnjo vprašanje dr. Tavčarja, ali toiitelj kaj vina kupuje pri Šternu v Zagrebu, to Želko nekako neodločno zanika.« Nato so prebrali pričevanje učitelja Strehovca, ki je trdil, da se je o vsem, kar se je o Želkotu (Mršniku) pisalo v Brusu, že zdavnaj govorilo po občini. Dr. Tavčarje vprašal tožitelja, zakaj ni tožil prej, ampak šele potem, koje vsa zadeva prišla v Brus. Želko je trdil, da nikoli n' slišal za takšne govorice. Priča Matija Ambrožič, posestnik in mlinar v Sušici, je Brusov dopis razumel, kot da Želko kupuje vino pri raznih vinogradnikih, potem pa zlije vsa vina v en sod in tako jih res Pride več kot sedem skupaj. Dopis ne počasti Mršnika, a tudi boli ga prav nič. Pri koruzi si v dogovorih s kupci kaj pripiše. Glede dekel je Matija Ambrožič izjavil, da je to kočljivo vprašanje, naposled pa je le povedal, da nekateri mislijo, da se Želko peča z njimi, drugi pa zopet ne. O vsej stvari seje prej govorilo bolj malo, šele koje Želko vložil tožbo je zadeva zares prišla v javnost. Škode pa Želko zaradi Brusovega dopisa ni imel in nima nobene. Priča Leopold Dekleva je menil, da Želko več vrst vina zmeša v enem sodu, kakor jih je ravno kupil, pri koruzi pa pridobi 10, 12 ali 30 krajcarjev za mernik, kar on smatra za izrek, da »pripiše«. Priča Anton Morel je slišal za Brusov dopis pri Deklevi in zdelo se mu je, da je Želkotu *"a zuper«. Priča župnik Matija Torkar (1832-1902) iz Košane na Notranjskem, ki je bil sicer tudi znan nabožni pisec, je povedal, da seje ob branju dopisa v Brusu smejal. Glede vina je menil, da bi bil krčmar, ki bi točil iz enega soda sedmero ali celo osmero vin, pravi umetnik. Vso zadevo je razburkal Mršnik sam, kajti dokler ni vložil tožbe, se ni nihče brigal ne zanj ne za Brusa. Podobo sv. Jožefa, ki ni nič vredna, je dal Želkotu zastonj, saj se mu je zdelo primer- neje, če pride v kakšno kapelico, kot pa da leži na pokopališču. Bilo je govora o kapelici, ki se bo gradila in vanjo postavil kip. Želko je postavil kip na svojo hišo. Mogoče je, daje mislil na kakšno »Nische« v hišnem zidu. Z zaslišanjem košanskega župnika je bil dokazni postopek končan. Člani porotnega sodišča so odšli sestavljat vprašanja, namenjena porotnikom. Vprašanja, ki jih je predsednik sodnega zbora pri kazenskem postopku pred porotnim sodiščem zastavil porotnikom, so morala vse- leJ biti oblikovana tako, da so porotniki nanje lahko odgovarjali z »da« ali »ne«. Glavno vPrašanje ali glavna vprašanja so vselej zadevala obtoženčevo krivdo glede dejanja, katerega je bil obtožen. Če so porotniki na neko izmed vprašanj odgovorili pritrdilno, so lahko sledila dodatna vprašanja, sicer so se lahko postavljala eventuelna vprašanja.8' V primeru Zelkotove •ožbe je sodišče od porotnega zbora želelo, da se o Železnikarjevi krivdi izreče z odgovori na Štiri (glavna) vprašanja in eno dodatno vprašanje, ki pa v časnikih niso bila navedena. Po 88 Po: Jelka Melik, »Kazenski postopek pred porotnim sodiScem«. Kazensko sodstvo na Slovenskem s poseb- ozirom na arhivsko gradivo Deželnega sodišča v Ljubljani. Ljubljana 1994. str. 60. n'm i 444 D, CLOBOČNIK: ŠKRAT. ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV postavitvi vprašanj so sledili nastopi zastopnika tožitelja dr. Ahazhizha, obtoženca Želez- nikarja in njegovega zagovornika dr. Tavčarja. »Zastopnik tožiteljev dr. Ahazhizh v obširnem govoru skuša dokazati obtoženca krivdo in posebno naglasa velikansko materijalno škodo, ki seje toiitelju po 'Brusovem'dopisu godi- la. (Želko zopet skuša jokati, kar vzbuja veselost.) Zastopnik tožiteljev pravi da, noben list ne sme imeti patenta, da bi tako pisaril in ko bi se ne napravil eksempel, potem bi več ne veljale Prešernove besede: 'Ena se tebi je lelja spolnila - V zemlji domači, da truplo leti', ampak ljudje bi kar bezali iz delele, da bi ne bili pokopani v zemlji, kjer se kaj tacega piče. Naposled nasvetuje porotnikom, da potrde vsa štiri vprašanja. Urednik Železnikar pravi, daje obialovati, da se spravljajo tako malenkostni dopisi pred porotnike. Ako bi ti obveljalo kot načelo, morali bi porotniki sedeti celo leto, samo da bi sodili o tacih tiskovnih tožbah. Naj se primerjajo le nemški in drugi slovanski humoristični listi, kdko gradivo prinašajo, a nikomur ne pride na um, tolitijih. Tudi Želko sam ni mislil toliti in le kapelanu gre zasluga, da se je zadeva obesila ne veliki zvon. Sicer bi v Košanski fari o njej se ne bili niti razgovarjali tako, kakor morebiti sedaj in vsa stvar ostala bi bila šala. Škode tožnik po 'Brusovem' dopisu ni trpel nobene, kar so izrecno potrdile priče. Na kako slabih nogah je vsa zatožba, kale najbolj to, da se prvi po tožniku naprošeni odvetnik ni niti upal zastopati jo pred porotnim sodiščem. Vino Želko kupuje res od raznih kmetov, torej ga ima gotovo raznih vrst v jednem sodu. Sploh pa se Želkotu ne predbacuje, da ima on sedem vrst vina v jednem sodu, ampak le prejšnjemu gostilničarju kar jasno pove beseda nekdaj, katera gotov ne meri na Mršnika, ki je na tem posestvu komaj tri leta. Da res pripisuje pri koruzi pri 30 litrih tudi po 30 kr, to so priče potrdile in zatorej se mu z besedo ni očitala sleparija. Potem zagovarja vse ostale inkriminovane točke in sklepa z upanjem, da ga bodo porot- niki nekrivim proglasili.« Zagovornik dr. Tavčarje v obsežnem govoru želel dokazati, da seje pri zadevi z omenjenim dopisom prišlo do umetnega pretiravanja. Zastopnik tožitelja je klical na pomoč celo pesnika Prešerna, tožitelj pa je skušal pred sodiščem točiti solze. To so čudna sredstva, ki naj bi podkrepila neutemeljeno obtožbo. Porotniki kot praktični možje naj presodijo, kaj veleva zakon v takem primeru in ali se je res zagrešilo razžaljenje časti. »To pa se ni storilo. Toženec ni bil imenovan v tem dopisu s svojim pravim imenom in v poštev je jemati, daje bil dopis v šaljivem listu. Tacega ni tako v poštev jemati, kakor resen političen list. Da bi bil dopis v 'Slovenskem Narodu' ali v 'Slovenci', potem bi bila stvar vsa drugačna. Ker je bil v 'Brusu'. pa je pravilno, kar je rekel g. župnik Torker, da seje bilo zgolj smejati o njem. Kaj pišejo in kako slikajo nemški šaljivi listi Bismarcka in kralja Milana (op. srbski kralj Milan 1. Obrcno- vić, 1889 seje odpovedal prestolu v korist sina Aleksandra), a doslej še ni bilo slišati, da bi se bil nemški ali srbski poslanik na Dunaji o tem pritožil in vender sta Bismarck in Milan vsa druga moža, nego Želko,« je poudarjal Tavčar. Priče so povedale, daje stvar brez pomena, in gospod župnik je označil vso zadevo s tem, da se je smejal med branjem Brusovega dopisa. Zagovornik je nato prešel na posamezna dejstva. Če dopis omenja, da Želko toči iz enega soda sedmero vin, je bila to le burka, šala, kakor bi Nemec rekel »ein schlechter Witz«, saj nihče ne bo verjel, da iz istega soda toči dolenjski cviček in visoko častiti šampanjec. Kakor je povedal župnik, bi moral biti tak oštir res pravi umetnik. Vsa tendenca dopisa se suče samo okrog kandidature tožitelja za županski stol. Zato se pripoveduje, kako Želko dobro prodaja koruzo s pripisovanjem, na hišo pa si je postavil celo vrsto svetnikov. Pri koruzi si je Želko pridobil veliko premoženja in za kupčijo s koruzo skriva lepo cvetoče oderuštvo, ki se prak- ticira ravno med največjimi siromaki. Z izrekom, da ljubi dekle in one njega, ga je hotel dopisnik le satirično usekati. Kip sv. Jožefa ni dobil na zvijačen način, kar ni sleparsko. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 ' 3-4 (126) . 445 vendar pod pogojem, ki gaje pozabil izpolniti. Dr. Tavčarje upal, da bodo porotniki branili svobodo tiska, saj ima ta itak z oblastmi mnogo bojev, da ne bodo prihajale tako malenkostne tožbe pred oblastni »forum«. Kot je povedal učitelj, seje vse, kar pravi Brusov dopis o Želku, govorilo že prej. Šele ko je Želka opomnil kaplan, je vložil tožbo in to je »signatura« vse pravde. Če bodo porotniki danes osvobodili zatožbe Brusovega urednika, ne bo podlegel tožitelj gospod Želko ampak gospod košanski kaplan.1" Porotniki so z 9 proti 3 glasovi oziroma z 10 proti 2 glasovoma zanikali vsa štiri vprašanja, Železnikar je bil oproščen, Želko pa je moral plačati vse sodne stroške, ki ne bodo neznatni, kot je privoščljivo pisal Brus. Leta 1891 je Brus prenehal izhajati, za kar je bila kriva bolezen Ivana Zeleznikarja,*0 ki je naslednje leto umrl. Brusovo usmeritev je poskusil nadaljevati satirični list Pavliha (1892-1894). Zusammenfassung Škrat, Rogač und Brus - drei liberale satirische Blätter Damir Globočnik Die satirischen Blätter Škrat (1883-1885), Rogač (1886-1888) und Brus (1889-1891) waren Ergebnis von Bestrebungen des slowenischen liberalen Lagers, in den achtziger Jahren des 19. Jahr- hunderts ein eigenes satirisches Blatt zu gründen. Die Redakteure aller drei satirischen Blätter betne- ben eine unterschiedliche Redaktionspolitik, blieben allerdings unter liberaler Schirmherrschaft. Alle drei Blätter wurden in der liberalen Druckerei Narodna tiskarna in Ljubljana gedruckt. Mit Hilfe von Beiträgen und einiger Karikaturen in Škrat. Rogač und Brus kann man ohne ein- gehende Untersuchungen historischer, kulturgeschichtlicher und politischer Umstände den damaligen Politischen und weltanschaulichen Auseinandersetzungen in Krain folgen. Die satirischen Blätter spie- geln auch die Entwicklung des slowenischen Journalismus wider, der Ende des 19. Jahrhunderts die deutsche Presse eingeholt und übcrfliegelt hat. In der Redaktion des Škrat hatten die liberalen »Radikalen« das Sagen. Demzufolge griff das Blatt außer Dcutschtümlcr. das katholische Lager und die Bewegung der kleinen Gewerbcrtreibenden von Ljubljana und auch liberale Konformisten an. Die Karikaturen waren das Werk der bekannten tschechi- schen Karikaturisten Karel Krejčfk (1857-1901) František Karel Kolar (1829-1895). die beim Blat Humoristickć listy (1858-1914) mitwirkten. Redakteur des Rogac war der Drucker, Maler und Humorist Srečko Magohč (1869-1943). der selbst einige kulturhistorisch interessante Karikaturen beisteuerte. Redakteur des Brus war der Journalist Ivan Železnikar (1839-1892). der Reihe nach dritter slowe- nischer Berufsjournalist, der auch Redakteur des den Slovenski narod war. Auch der Brus veröffentli- chte vor allem tschechische Karikaturen. Von den katholischen Geistlichen griff das Blatt vor allem die Redakteure der drei katholischen Zeitschriften scharf an. die ab 1888 erschienen: den Redakteur des Rimski katolik (1888-1896). den Schriftsteller, katholischen Kulturphilosophcn und den geistigen vater des slowenischen politischen Katholizismus Dr. Anton Mahnič (1850-1920), ferner den Redak- teur der Zeitschrift Dom in svet (1888-1944) Dr. Frančišek Lampe (1859-1900) und den Redaktuer "9 Po: »'Brut' pred porotniki«. Brus. 1891/5. ali »'Brus' pred Ljubljanskimi porotniki«. Slovenski narod. 1891/53. w Po: »P. n. gospodom naročnikom«. Brus. 1891/17. »V opravičenje«. Brus. 1891/18. in »P. n. gospodom "aroenikom«. Brus. 1891/19. 20 in 21. 446 D. GLOBOĆNIK: ŠKRAT. ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV des Domoljub (1888-1944) Andrej Kalan (1858-1933). Die Angriffe des Brus blieben nicht ohne Echo. Über die politische Unangemessenheit und Unanständigkeit des Brus schrieben Anton Mahnič im Rimski katolik, Andrej Kalan im Domoljub, Ignacij Žitnik (1857-1933) im Slovenec. Der Wiener Akademiker- verein Slovenija kündigte das Abonnement von Brus. Einige Nummern des Brus wurden beschlagnahmt, der Brus mußte eine Reihe von Richtigstellungen veröffentlichen, etwa anläßlich des Angriffs auf Andrej Kalan. Im Jahre 1891 mußte sich der Redakteur Železnikar wegen eines seiner Beiträge vor dem Schöffengericht verteidigen. Žcleznikar wurde freige- sprochen, erkrankte bald schwer und deswegen stellte der Brus sein Erscheinen auf. —I i KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije že vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo »Kronika«. Revija je ilustrirana in poleg poljudno- znanstvenih prispevkov iz slovenske zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen popularizirati zgodovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. »Kroniko« lahko naročite na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2/1. Po izredno ugodnih cenah je na razpolago tudi večina starejših letnikov revije. V seriji »Knjižnica Kronike« so izšle naslednje publikacije: Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJANE (1956), 72 strani Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani Sergij Vilfan - Josip Čemivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HIŠE (1958), 128 strani Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2n02 ' I-2 (126) • 447-464 447 Nevcnka Troha Italijanska narodnostna skupnost v Sloveniji med letoma 1954 in 1990 Z rapalsko pogodbo 12. novembra 1920 in rimsko pogodbo 27. januarja 1924 je zmago- valka prve svetovne vojne Italija priključila območja na jugozahodu razpadle habsburške monarhije. Del t.i. Julijske krajine (italijanske pokrajine Trst, Gorica, Reka in Pulj) je bil Poseljen le s Slovenci ali Hrvati, velik del pa je bil narodnostno mešan. Tako je popis leta 1910 na območju, ki gaje nato po drugi svetovni vojni v skladu z mirovno pogodbo, podpi- sano 10. februarja 1947, priključila Ljudska republika Hrvaška (večji del Istre, Reka, Zadar, otoki), naštel 175.402 Hrvata in 127.787 Italijanov,1 na območju, ki gaje takrat priključila LR Slovenija (Primorska med rapalsko in današnjo slovensko-italijansko mejo z izjemo Ko- prskega), pa 182.474 Slovencev in le 222 Italijanov. Po prvi vojni je tako italijanska manjšina v Kraljevini SHS (Jugoslaviji) živela le v Dalmaciji in na nekaterih otokih (po nekaterih ocenah jih je bilo 10.000). Ti »neodrešeni« Italijani so predstavljali zlasti vrhnji sloj družbe 'n imeli, za razliko od povsem brezpravne slovenske in hrvaške manjšine v Italiji, po takrat- nih standardih vso zaščito. Kljub temu so se nekateri v naslednjih letih odselili, tako da jih je Po italijanskih diplomatskih virih leta 1938 bilo še 6.226.2 V Julijsko krajino seje po njeni priključitvi k Italiji naselilo veliko Italijanov iz ostalih Pokrajin (t.i. regnicoli), zlasti učitelji, uradniki, policisti, vojaki, fašistični funkcionarji. Le-ti so v veliki večini odšli takoj po kapitulaciji Italije. Carlo Schiffrer je leta 1946 ocenjeval, da je bilo na območju, nato z mirovno pogodbo priključenem Hrvaški. 122.052 Hrvatov, 137.647 Italijanov in 24.000 neopredeljenih (ibridi). na območju, ki gaje priključila Slovenija, pa '66.887 Slovencev in 3.863 Italijanov.' Jugoslavija je na mirovnih pogajanjih z Italijo po koncu druge svetovne vojne zahtevala razmejitev na slovenski etnični meji. V začetku maja 1945 so enote Jugoslovanske armade to območje tudi zasedle, a so se 12. junija morale umakniti vzhodno od demarkacijske Morga- nove črte.4 Tako je od junija 1945 Vojna uprava Jugoslovanske armade za Slovensko pri- gorje, Istro in Reko (VUJA) upravljala t.i. cono B Julijske krajine med demarkacijsko črto in rapalsko mejo, ki je do mirovne pogodbe formalno še ostajala del Italije. Del svojih pristoj- nosti so vojaške oblasti prenesle na civilne organe. V slovenskem delu je bilo to Poverjeništvo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst. S tega območja so se zlasti tisti Italijani, ki so bili aktivni v fašističnih organizacijah in sodelavci okupatorja, odselili že pred prihodom jugoslovanskih enot. Vse od vzpostavitve jugoslovanske uprave se 1 Podatki popisa so dopolnjeni s kasnejšimi podatki za Reko in Zadar. 2 Milica Kacin Wohinz. Jo?« Pirjcvec: Zgodovina Slovencev v Italiji 1866-2000, Ljubljana 2000, str. 35. 1 Carlo Schiffrer: La Venczia Giulia. Saggio di una carta dci limiti nazionali italo-jugoslavi. Roma 1946. str. 106-109 (dalje SchifTrer. La Vcnezia Giulia). * Tekla je od Debelega rtiča čez Kras. Vipavsko dolino. Banjsko in Trnovsko planoto ter vzhodno od Kobarida. ^U je bil enklava v upravi anglo-amcriske Zavezniške vojaške uprave, ki je upravljala cono A Julijske krajine med Mwganovo črto in staro avstrijsko-italijansko mejo iz leta 1915. 448 N. TROHA: ITALIJANSKA NARODNOSTNA SKUPNOST V SLOVENIJI MED LETOMA 1954 IN 1990 je to odseljevanje nadaljevalo. Nekateri so odšli legalno, drugi so pobegnili. Med najbolj množičnimi je bilo odseljevanje iz mesta Pulj pozimi 1946/47, potem koje postalo jasno, da bo mesto z mirovno pogodbo pripadlo Jugo.slaviji., Po podpisu mirovne pogodbe z Italijo 10. februarja 19476 (njena določila so bila uvelja- vljena 15. septembra isto leto) seje izseljevanje Italijanov iz HrvaŠki priključenih območij nadaljevalo. Člen 19 mirovne pogodbe je tistim, katerih pogovorni jezik je bil italijanski, namreč dovoljeval opcijo za ohranitev italijanskega državljanstva, ki pa je obenem pomenila tudi odselitev v Italijo. Jugoslovanska vlada je leta 1952 v pogajanjih za razrešitev problema Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) tako navajala, daje bilo po popisu leta 1910 na območju, ki je bilo leta 1947 priključeno Jugoslaviji, 114.076 Italijanov, po popisu leta 1948 67.856, leta 1951 pa le še okrog 40.000. Število Italijanov seje zelo zmanjšano zaradi, tako jugoslo- vanska vlada, prostovoljne izselitve 114.000 Italijanov (samo v letu 1948 več kot 30.000). To izseljevanje naj bi potrjevalo, da tamkajšnji Italijani niso bili »avtohtoni etnični element, ki bi bil vezan na ta kraj«, ampak priseljenci. Po istem viru naj bi bilo leta 1951 v mejah Italije okrog 80.000 Slovencev, medtem ko so realnejše ocene verjetno okrog 60.000.7 Po množični izselitvi so v hrvaškem delu Istre in na otokih ostale posamezne lise italijan- skega prebivalstva in sicer v občinah Poreč, Rovinj, Pulj, Labin, Buzet, Pazin, Opatija, Reka, Cres-Lošinj in Krk, po letu 1954 pa tudi Buje. V šolskem letu 1950/1951 je bilo v Jugoslaviji (Hrvaški) 37 italijanskih osnovnih šol s 3.366 učenci in 95 učitelji, 16 srednje-višjih šolskih ustanov s 2.157 študenti in 136 učitelji. Vseh prebivalcev istrsko-kvarnerskih hrvaških občin je bilo leta 1971 443.752, med njimi 17.520 Italijanov (3,9%), leta 1981 pa 503.936, med njimi 11.847 Italijanov (2,35%). A ob tem je po nekaterih ocenah italijanski jezik govorilo kar 70.000 tamkajšnjih prebivalcev.8 Za razliko od območja hrvaške Istre, Reke, Zadra in otokov je bilo leta 1947 Sloveniji priključeno območje etnično homogeno. Velika večina tistih, ki so s tega območja na osnovi 19. člena mirovne pogodbe optirali za Italijo (skupaj je bilo vloženih 22.359 opcij, priznanih pa 21.332),' so bili namreč Italijani, ki so se sem priselili v času italijanske oblasti in so se pred koncem vojne že tudi odselili. Opcijo je namreč moral vložiti vsak, ki je imel 10. junija 1940 stalno bivališče na Jugoslaviji priključenem območju, pa je hotel ostati italijanski državljan. Med letoma 1945 in 1954 na območju LR Slovenije italijanske manjšine ni bilo. Mirovna pogodba je obenem določila, da se za Trst z zaledjem ter za del Istre (Koper in Buje z okolico) ustanovi samostojna državna enota Svobodno tržaško ozemlje. Njegov med- narodnopravni položaj in notranjo ureditev sta določala Stalni statut in Instrument za začasni režim.10 V skladu z njima so bili Slovenci, Hrvati in Italijani na območju STO trije cnakopra- ' Celotno problematiko t. i. eksodusa glej: C. Colummi, L. Ferrari, G. Nassisi, G. Trani: Storia di un esodo. Trst 1980; Esodi. Trasferimenti forzati di popolazione nel Novecento europco. A cura di Marina Cattaruzza. Marco Dogo, Raoul Pupo. Quadcrni di Clio 3. Napoli 2000. 6 Panika mirovna pogodba. Integralno prevodno besedilo Mirovne pogodbe z Italijo, podpisane v Parizu 10. 2. 1947. MZZ RS. Ljubljana 1997 (dalje: Pariška mirovna pogodba). 7 Arhiv Republike Slovenije (dalje AS), fond (dalje f.) 1277, Edvard Kardelj, Sk. 32/8. Memorandum 1952. Po nekaterih ocenah se je z območij, ki so bila priključena Jugoslaviji, v celoti izselilo med 200.000 in 250.000 Italija- nov. Glede Števila Slovencev so upoštevani popisi leta 1910 in 1921 (za Beneško Slovenijo) ter interni popis PNOO izlet 1945/1946. 8 Statistični godišnjak SFRJ za leto 1983. Loredana Bogliun-Dcbeljuh: Etnična identiteta kot tip socialne iden- titete. Primer Italijanov v Jugoslaviji. Doktorska disertacija, Ljubljana 1991, str. 132-134, 137 (dalje Bogulin-Dc- beljuh. Etnična identiteta). * Arhiv Ministrstva za notranje zadeve RS. seznam opcij. ln Ustanovitev STO in njegove meje sta določala 21. in 22. člen Mirovne pogodbe z Italijo, Pariška mirovna pogodba, str. 13-15. Prilogi VI in VII Mirovne pogodbe z Italijo, prav tam, str. 63-75. ZGODOVINSKI ČASOPIS • Sft • 20(12 ' 3-4 (126) 449 vni narodi. Za vzpostavitev nove države je bilo ključno imenovanje guvernerja, ki je bilo v pristojnosti Varnostnega sveta OZN. Ker se prizadete strani niso mogle sporazumeti o njego- vem imenovanju, je uprava ostajala v rokah dveh zavezniških vojaških uprav, razmejitev pa je tekla po dotedanji razmejitveni (Morganovi) črti na območju, ki je bilo del STO. Cona B STO je tako ostajala pod upravo VUJE. V coni B STO je VUJA del pristojnosti prenesla na civilni Istrski okrožni ljudski odbor (IOLO). Cona je bila razdeljene na dva okraja, koprski in bujski, meja je potekala po kasnejši meji med Slovenijo in Hrvaško. Potem ko je postalo jasno, da do ustanovitve STO ne bo prišlo, sta obe republiki prevzeli neposredni nadzor nad okrajnimi organi v coni," leta 1952 pa je dotedanji skupni IOLO ukinjen. V obeh okrajih so se tako sicer marsikdaj identični ukrepi tudi različno izvajali. Slovenske oblasti so tako vse od leta 1945 oz. 1947 upravljale z območjem koprskega okraja, kjer je po ocenah Carla Schiffrerja iz leta 1946 živelo 28.300 Slovencev in 29.000 Italijanov.12 Delovanje civilne uprave naj bi v coni B STO temeljilo na dveh načelih: spoštovanju mednarodnih dogovorov in ohranitvi pridobitev NOB. Že pred mirovno pogodbo je bila tam vzpostavljena uprava z narodnoosvobodilnimi (nato ljudskimi) odbori in sodstvo z ljudskimi sodišči. Vsi trije jeziki so bili enakopravni, upravno in sodno poslovanje je bilo v jezikih strank. Italijanske šole so delovale neokrnjeno, a s programom, ki je bil prilagojen progra- mom šol drugje v Jugoslaviji. Čeprav sta formalno obstajali še indipendentistična in sociali- stična stranka, je dejansko vse politično življenje usmerjala KP STO in Slovansko-italijanska antifaSistična unija kot različica ljudske fronte. Formalno je bila sicer zagotovljena svoboda tiska, ki pa je moral biti v skladu z novo usmeritvijo pripadnosti jugoslovanski državi in ljudski oblasti. Zasedbene oblasti so že pred uveljavitvijo mirovne pogodbe ocenjevale, da je razpo- loženje med italijanskim prebivalstvom slabo in daje večina še vedno videla v Jugoslovanih okupatorja. Ohranjali so se stari predsodki proti manjvrednim Slovanom, ki so bili sedaj »gospodarji«. Italijani so se počutili ogrožene tudi zato. ker se je vedno več Slovencev pri- seljevalo v dotlej skoraj izključno italijanska mesta. Dosti je bilo tudi ukrepov, npr. uvajanje dvojezičnosti, ki so prizadeli Italijane zaradi njihovega neznanja slovenščine. Spremenila seje tudi politika jugoslovanskih oblasti, ki so do mirovne pogodbe iz različnih vzrokov skušale zadržati italijansko prebivalstvo. Zlasti po objavi resolucije Informbiroja junija 1948, ko seje od njih odvrnil tudi velik del italijanskega delavstva, in potem, koje Postalo jasno, da STO ne bo ustanovljeno, je bilo odseljevanje Italijanov dobrodošlo, saj je olajševalo proces priključitve. Spomenica o soglasju, ki sojo 5. do oktobra 1954 podpisale ZDA, Velika Britanija. Jugo- slavija in Italija, formalno sicer ni odpravljala STO. temveč je le določala, da bo v coni A anglo-amcriško upravo zamenjala italijanska, medtem koje v coni B ostala jugoslovanska. Dejansko pa je bilo STO z njo razdeljeno med Italijo in Jugoslavijo, kot dokončna pa je bila Priključitev potrjena z osimskimi sporazumi novembra 1975. Med pomembnejšimi določili 1' AS. I, f. CK ZKS. Zapisnik seje CK KPS 20. 9. 1949. Isto. 26.1.1950. 12 SchifTrer. La Venczia Giulia. str. 122. Avstrijski popis leta 1910 je tam naštel 24.669 Slovencev .n 31.706 Italijanov, julijanski leta 1921 21.759 Slovencev in 35.167 Italijanov, jugoslovanski popis oktobra 1945 pa 32.160 Slovencev in 22.769 Italijanov. V Bujskem okraju naj bi po istih virih bilo leta 1910 2.07.3 Hrvata in 20.099 Itahja- "ov. leta 1921 483 Hrvatov in 22.755 Italijanov, leta 1945 8.646 Hrvatov. 8.341 Italijanov in 7.230 neopredeljenih. Schiffrer ocenjuje, da je bilo v bujskem okraju med 19.000 in 22.000 Italijanov ter okrog 4.000 t.i. ibndov. medlem ^o Hrvatov naj ne bi bilo. 450 N. TROMA: ITALIJANSKA NARODNOSTNA SKUPNOST V SLOVENIJI MED LETOMA 1954 IN 1990 Spomenice o soglasju je priloga Posebni statut, ki obravnava zaščito slovenske oziroma ita- lijanske manjšine, ki je prvi dokument te vrste v odnosih med Jugoslavijo in Italijo.13 Pod jugoslovansko upravo je prešel tudi del cone A,14 ki je nato skupaj z okrajem Koper sodil v pristojnost LR Slovenije, medtem koje okraj Buje prešel v pristojnost LR Hrvaške. Z zakonom, ki gaje zvezna skupščina sprejela 25. oktobra 1954, so tam z nekaterimi omejitva- mi uveljavili jugoslovansko zakonodajo, 26. oktobra pa je jugoslovansko vojaško upravo nadomestila civilna." V veljavo je stopil tudi Posebni statut. LRS je v Koprskem okraju svojo zakonodajo uveljavila z zakonom, sprejetim 30. oktobra 1954, na osnovi katerega so v velja- vi ostali tudi vsi predpisi ljudskih odborov, ki niso bili v nasprotju z zvezno ali republiško zakonodajo.16 V Koprskem okraju cone B so Slovenci večinoma živeli v zaledju, medtem ko so bila mesta skoraj povsem italijanska.'7 Italijani (pa tudi nekateri Slovenci) so se odseljevali vse od konca vojne, a zlasti zaradi pričakovanja, da bo STO zaživelo, vse do tržaške krize okto- bra 1953 ne tako množično kot tisti z območij, ki jih je septembra 1947 priključila Hrvaška.18 Obenem so se na to območje priseljevali Italijani iz leta 1947 priključenega dela Istre, pa tudi iz Italije in cone A, zlasti tisti, ki so jih italijanske in zavezniške oblasti preganjala zaradi njihovega sodelovanja z jugoslovanskim osvobodilnim gibanjem in nato jugoslovanskimi oblastmi. Med 5. oktobrom 1953 in letom 1957, ko so se prebivalci odseljevali po določbah Spomenice o soglasju, pa je odšlo 16.062 oseb. V povojnem obdobju se je tako iz okraja Koper odselilo 25.062 oseb, med njimi skoraj vsa inteligenca in vsi duhovniki. Koliko je bilo med njimi Slovencev, ni znano, saj je nacionalna pripadnosti navedena le na vlogah po okto- bru 1953. V t.i. svobodni imovini izseljenih, pa tudi ljudi iz Trsta, je bilo 4.300 zgradb in 2.650 ha zemljišč.19 Na odločitev avtohtonih istrskih Italijanov,20 da se izselijo v Italijo, so nedvomno vplivali ukrepi jugoslovanskih oblasti, ki so bili marsikdaj razredni, jih je pa italijansko prebivalstvo zlasti zaradi svoje socialne sestave sprejemalo kot nacionalne. Vsaj v prvih letih je bila uradna politika Jugoslavije slovansko-italijansko bratstvo, ki so ga oblasti razumele kot privrženost " Spomenica o soglasju (zanjo se največkrat uporablja izraz Londonski memorandum) in Posebni statut kot njena priloga sta objavljeni v Janko Jeri: TržaSko vprašanje po drugi svetovni vojni. Ljubljana 1961. str. 359-370 (dalje Jeri, TržaSko vpraSanjc). 14 Pas pri Miljah, skupaj 11,5 km2 z okrog 3.000 prebivalci, v veliki večini Slovenci. Ti so se zlasti zaradi gospodarske navezanosti na Trst skoraj v celoti (2.748 oseb) izselili v Italijo. " UL FLRJ. 10/5, 27. 10. 1954. Zakon o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ. ZISje 29. 12. 1954 izdal odred- bo o izvajanju zakonov in drugih pravnih predpisov FLRJ, med njimi tudi zakona o nacionalizaciji zasebnih gospo- darskih podjetij, iz katerega pa je bila izvzeta nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov. UL SFRJ, 45/1954, 30. 12. 1954. "•ULLRS, 10/43,4. II. 1954. 17 Po statističnem pregledu prebivalstva Istrskega okrožja STO februarja 1948 je bilo v Koprskem okraju 45.305 prebivalcev, med njimi 23.993 Italijanov. AS, I. f. 1529, Boris Kraigher, 5k. 9. "Doleta 1951 je iz okraja Koper odalo 5.591 oseb (3.565 ilegalno in 2.026 legalno). Do oktobra 1953 je odšlo še 3.417 oseb. AS, III, A 130. letna poročila MNZ. Poročilo VUJE za leto 1951. 15. januar 1952. priloženo letnemu poročilu MNZ za leto 1951. Pokrajinski arhiv Koper (dalje PAK), kartoteka odseljenih, vloge za izselitev. " PAK. kartoteka odseljenih, vloge za izselitev. Maruša Zagradnik: Terjatve in dolgovi na zahodni meji. V: Delo, 7. oktober 1995. Ivo Murko. Viktor Damjan, Črtomir Kolenc, DuSan Omahcn: Italijanska manjšina okraju Koper. Elaborat. IS LS LRS, nedatiran (dalje: Elaborat). 20 Avtohtonost posamezne etnične, nacionalne in kulturno-jezikovne skupnosti je sinonim za dolgotrajen in ukoreninjen obstoj specifičnega kuttumo-civilizacijsktga sistema v prostoru in času, kjer so opazni elementi neneh- nega reproduciranja njenih bistvenih etnično-tvornih prvin - teritorialnosti in kultumo-antropoloSke podobe. Franco Juri: Italijani v Jugoslaviji (ob izginjanju ene izmed manjSin). V: Teorija in praksa, I. 16. 1989, St. 6/7, str. 823 (dalje: Juri, Italijani v Jugoslaviji). ZGODOVINSKI ČASOPIS » 56 ' 20O2 « 3-4 (126) 45_[ novi ideologiji in tudi novi Jugoslaviji. Svojo vlogo so odigrali tudi predsodki do »manjvrednih slovanskih barbarov«, ki so sedaj prišli kot zmagovalci in kot oblast, pritiski lokalnih aktivistov, ki so marsikdaj italijanstvo enačili s fašizmom, gospodarska navezanost na Trst. V popisu, ki so ga izvedli 28. februarja 1957, je na območju (razširjenega) Koprskega okraja le še 3.311 oseb (3,26% prebivalstva) navedlo italijansko narodnost.21 Po podatkih Popisa leta 1961 je bilo v treh slovenskih obalnih občinah 2.537 Italijanov.22 Po podatkih upravnih organov je bilo konec leta 1967 tam 2.216 občanov italijanske narodnosti ali 13% manj kot leta 1961. Kar 42,9% osebje bilo starejših od 50 let. Nižjo-šolsko izobrazbo je imelo 72,2% ljudi, srednjo 7, višjo 1 in visoko 0,9%. Po popisu leta 1971 je bilo v SRS 2.547 Italijanov ali 13,8% Italijanov v SFRJ, leta 1981 pa 2.187 (oseb z italijanskim materinim jezikom je bilo 2.288) ali 14,5% Italijanov v SFRJ. V vsej Jugoslaviji so v popisu leta 1961 našteli 25.615 Italijanov, leta 1971 21.791, leta 1981 16.110.21 Položaj Italijanov v slovenski Istri (enako pa velja za njen hrvaški del) seje tako povsem spremenil. Iz številnega, gospodarsko in socialno močnejšega ter vladajočega naroda so od leta 1945, v času jugoslovanske vojaške uprave, postajali, po množičnih izselitvah pa postali maloštevilna narodnostna manjšina, zaznamovana z izredno neugodno demografsko, social- no in gospodarsko strukturo. Italijani so se težko vživeli v dejstvo, da so od tedaj po številu predstavljali le manjšino in ne več »ekonomsko in številčno prevladujoč faktor«. Ker so ostali skoraj brez učiteljev, so mladino vzgajali slovenski in hrvaški učitelji z znanjem italijanščine. Kot politični aktivisti so med manjšino delovali priseljeni bivši partizani iz hrvaške Istre in nekateri politični pregnanci iz notranjosti Italije, ki jih domačini niso imeli za svoje prave predstavnike. Obenem so jugoslovanske oblasti od njih zahtevale popolno lojal- nost komunistični oblasti, ker pa se niso izselili, so v očeh italijanskih oblasti postali »rdeči« izdajalci domovine, za katere se le-te dolga leta niso zanimale. O strukturi manjšine pove veliko tudi podatek, daje leta 1957 k verouku hodilo le 20,8% (57) učencev italijanskih in 49% učencev slovenskih šol.24 Vse to je še povečevalo občutek nemoči in zaprtost pred večinskim okoljem. Pretežni del manjšine je bil sicer vključen v politični mehanizem, a je obenem pasivno spremljal družbe- no in politično dogajanje v državi. Tako je bilo leta 1957 v občini Koper med 1.987 člani ZK le 27 Italijanov, v Izoli med 640 24, v Piranu med 800 31. Med 12.400 člani SZDL v občini Koper je bilo 272 Italijanov, v Izoli med 4.056 člani 484, v Piranu med 4.884 člani 580. Okrajno sodišče Koper je to leto imelo med 70 porotniki le 1 Italijana, okrožno sodišče v Kopru 3, okrožno gospodarsko sodišče pa 1 občasnega sodnika. V okrajnem ljudskem odbo- ru so bili med 121 odborniki 4 Italijani, v 14 svetih s 126 člani je bilo 5 Italijanov, med 105 odborniki vseh treh občinskih ljudskih odborov 16 Italijanov. Manjšina ni imela kvalificira- nih ljudi za delo v upravnih službah, še tisti redki pa so slabo obvladali slovenščino. Na vodilnih mestih v gospodarstvu je bilo 13 pripadnikov manjšine, med 1.382 člani delavskih 21 V Kopru 1.171. v Izoli 585 in v Piranu 1.148 (7.7% prebivalstva). Največ. 18,6 % prebivalstva, jih je bilo v Portorožu. Elaborat, str. 1, 2. 22 V Kopru 872, Izoli 467, Piranu 1.208. " Leu 1981 je občina Izola je imela 12.153 prebivalcev, med katerimi je bilo 8.987 Slovencev, 358 Italijanov. '•788 Hrvatov, 564 Srbov. 164 Muslimanov. Občina Koper je imela 41.843 prebivalcev, med njimi 31.949 Sloven- cev. 727 Italijanov, 4.450 Hrvatov. 1.788 Srbov. 554 Muslimanov. Občina Piran je imela 15.235 prebivalcev, med njimi 10.417 Slovencev 876 Italijanov. 2.024 Hrvatov. 509 Srbov, 122 Muslimanov. AS. f. 537, RKSZDL. 5k. 1182. Narodnostna sestava prebivalstva SFRJ leta 1948. 1953. 1961. 1971 in 1981. Šk. 1142. Kulturna dejavnost italijan- ske in madžarske narodnosti v SRS. 1969. 24 Sicer je leta 1957 nedeljske ma.se z italijansko pridigo v Kopru obiskovalo le 30 ljudi, v Izoli 300 in v Piranu '50, pretežno starejših. Elaborat, str. 42. 452 N. TROHA: [TALIJANSKA NARODNOSTNA SKUPNOST V SLOVENIJI MED LETOMA 1954 IN 1990 svetov pa 53. Med 2.324 člani sedmih kmetijskih zadrug je bilo 291 kmetovalcev italijanske narodnosti. V slovenski ustavi iz leta 1947 in ustavnem zakonu iz leta 1953 ni bilo posebnega določila, ki bi zagotavljal zastopanost manjšine v organih oblasti in družbenega upravljanja, zato je bila njihova zastopanost le naključna. Tako je bil Gino Gobbo poslanec Republiškega odbora LS LRS.25 Leta 1957 so ocenjevali, daje v odnosih med Slovenci in Italijani, ki naj bi temeljili na strpnosti, občasno prihajalo do šovinizma. Medtem ko so do zaključka izseljevanja prevlado- vali šovinistični izpadi z italijanske strani, so bili po njem pogosti izpadi nacionalne nestrp- nosti Slovencev, zlasti iz vrst novo priseljenih prebivalcev, pa tudi nestrpnost znotraj italijan- ske manjšine med domačini in povojnimi priseljenci. Sodniki za prekrške so zato izdali več sodb.26 Po množičnem odseljevanju je bila v večini krajev avtohtone italijanske naselitve njena fizična navzočnost tako okrnjena, da so z leti izginili tudi značilni elementi etnične teritorial- nosti. Za razliko od časa pred drugo svetovno vojno, koje italijansko prebivalstvo večinoma živelo v obalnih mestih in njihovi urbanizirani okolici, seje po letu 1956 relativno strnjena skupnost z etničnimi značilnostmi ohranjala v bolj perifernih ruralnih predelih. Tako se je sredi osemdesetih let prava etnična skupnost, ki je relativno še razpolagala s svojim tradicio- nalnim bivalnim gospodarskim prostorom, ohranila le še v naselju Galižana pri Pulju, edi- nem istrskem naselju z večinskim italijanskim prebivalstvom (60%), v bolj skromni obliki pa tudi v naseljih Šišan, Vodnjan, Rovinj, Bale, Cres in v Bujščini.27 Ustava FLRJ iz januarja 1946 je v 13. členu opredelila, da uživajo narodnostne manjšine pravice do varstva pri kulturnem razvoju in svobodno rabo lastnega jezika. Te pravice je v 12. členu zagotovila tudi ustava LRS, sprejeta 16. januarja 1947, ki je v 20. členu tudi določala, da so državljani LRS ne glede na narodnost, raso ali veroizpoved enakopravni pred zakonom, in prepovedovala širjenje narodnega, rasnega in verskega sovraštva.2" Ti členi so bili osnova za izvajanje politike LRS do madžarske manjšine, od leta 1954 pa tudi ustavni okvir, v katerega se je vključil Posebni statut, ki je bil osnova za zaščito italijan- ske manjšine. Zagotavljal ji je enakopravnost, pravico do lastnega tiska, prosvetnih, kultur- nih in drugih organizacij in do javnih sredstev zanje, pravico do pouka v materinem jeziku, do njegove uporabe na sodiščih in v upravi, do gospodarskega razvoja. Prepovedoval je obujanje narodnostnega in rasnega sovraštva. Določal je tudi uvedbo dvojezičnih topografskih in drugih javnih oznak tam, kjer je bila najmanj ena četrtina prebivalstva pripadnikov manjšine.29 Novembra 1954 so v Kopru odprli italijanski konzulat, ki seje prva leta angažiral zlasti v vpra-šanjih, povezanih z izseljevanjem, in nadziral izvajanje določil Spomenice. Slovenske oblasti so prva leta po uveljavitvi Posebnega statuta kršile nekatera njegova določila, največ glede uporabe jezika, pisne dvojezičnosti, zlasti zaradi priseljenega osebja, ki ni znalo italijansko, in javnih oznak. Septembra 1955 je bila v vsej FLRJ uvedena nova upravna razdelitev občin. Ukinjeni sta bili tudi občini Sečovlje in Portorož, ki sta imeli raz- meroma visok odstotek italijanskega prebivalstva (Portorož 18,6%, Sečovlje 14,2%).10 23 Juri, Italijani v Jugoslaviji, str. 824-826. Elaborat, str. 12-17, 70-73. 26 Elaborat, str. 66-68. 27 Juri, Italijani v Jugoslaviji, str. 824. 28 Osnove za položaj narodnih manjšin v povojni Sloveniji so bile dane na I. zasedanju SNOS februarja 1944 z deklaracijo, ki je odobrila odloke 2. zasedanja Avnoja, torej tudi točko 4, ki je opredeljevala načelo o enakopravnosti narodnih manjSin in jim zagotavljala vse narodnostne pravice, in z deklaracijo o pravicah in dolžnostih slovenskega ljudstva, v kateri se le-to med drugim zavezuje, da se bo zavzemalo za enakopravnost ljudi ne glede na narodnost. 29 Jeri, TržaSko vprašanje, str. 363-368. w Elaborat, str. 76. _ ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • ^ (12w 453 S Spomenico o soglasju so bile v Koprskem okraju zaščitene naslednje šole: otroški vrtec v Kopru ter italijanski oddelki v Izoli, Piranu in Sečovljah, osnovne šole v Kopru, Semedeli, Sečovljah, Ankaranu, Sv. Luciji, Izoli, Strunjanu in Pradah, osemletne šole v Kopru, Izoli in Sečovljah, italijanski oddelek v obrtni šoli v Kopru, klasična gimnazija v Kopru, realna gim- nazija v Piranu in trgovska dveletna šola v Izoli." V teh šolah so bili učni načrti prilagojeni načrtom slovenskih šol, za italijanski jezik, zgodovino in zgodovino umetnosti pa učnemu načrtu šol za italijansko manjšino na Hrvaškem. Oblasti so smatrale za potrebno, da se otroci vzgajajo v duhu jugoslovanskega patriotizma, zato je bilo nujno, da so se seznanjali tudi z zgodovino jugoslovanskih narodov, obenem pa naj bi imeli možnost seznaniti se s preteklo- stjo lastnega naroda. V italijanskih vrtcih je bilo v šolskem letu 1954/55 še 113 otrok, leta 1955/56 le še 20. nato so prenehali delovati, ker ni bilo vpisov. Na italijanskih šolah je bilo v šolskem letu 1954/55 še 868 učencev, leta 1955/56 le še 269. leta 1956/57 272. zato so oblasti nekatere šole ali oddelke opustile. Tako so bili v 6 osnovnih šolah ob polletju 1956/57 103 otroci z 8 učitelji. Upadanje vpisa v italijanske šole je bilo nedvomno posledica izseljevanja, saj seje od 5. oktobra 1953 do začetka leta 1956 izselilo 186 dijakov in 4.800 otrok, deloma pa tudi dejstva, da so ponekod oblasti prva leta po podpisu Spomenice skušale vplivati na starše, da bi otroke vpisali na slovensko šolo. Take je v Piranu referent za šolstvo v šolskem letu 1955/ 56 izdal nekaj pismenih odločb, s katerimi je prešolal italijanske otroke na slovenske šole. Tajništvo občinskega ljudskega odbora je zahtevalo, da referent te odločbe prekliče, posredo- val je tudi italijanski konzul v Kopu, nakar so bili otroci večinoma poslani nazaj na italijan- ske šole. Italijanske šole so lahko obiskovali tudi otroci italijanskih državljanov, česar pa italijanske oblasti na Tržaškem niso dovolile slovenskim. V šolah so bile leta 1957 dvojezične le nekatere tiskovine (spričevala itd.), večina šolskih zgradb je imela le slovenske napise. Šole so sicer imele ustrezno število učiteljev s predpisa- no izobrazbo, a večinoma Slovence, ki so se šolali v Italiji. Položaj učiteljev pa seje sčasoma izboljševal in so Italijani vsaj v osnovnih šolah že sredi šestdesetih let skoraj povsem nado- mestili Slovence. V slovenskih šolah se je v šolskem letu 1956/57 italijanščina poučevala samo na Pomorski srednji šoli v Piranu in nekaterih paralelkah Ekonomske srednje šole v Kopru. Ustanovljenje bil tudi posebni inšpektorat za italijanske šole. Ker je bilo število učencev majhno, je bilo vzdrževanje italijanskih šol zelo drago. Za 3,4% italijanskega prebivalstva so v novem razširjenem Koprskem okraju tako porabili 8,9% celotnih okrajnih in občinskih sredstev za šolstvo, v občinah Koper, Izola in Piran, kjer je bilo 7,6% prebivalstva pripadnikov manjšine, pa 12,3%." Leta 1962 je skupščina LRS sprejela Zakon o dvojezičnih šolah in šolah z učnim jezikom narodnostnih manjšin. Določila o šolah z učnim jezikom narodnih manjšin so se nanašala na Šolstvo italijanske manjšine, medtem ko so se na območju, kjer živi madžarska manjšina, uveljavile dvojezične šole.1' Ta zakon je leta 1965 dopolnil Zakon o vzgojno-izobraževalnih organizacijah z italijanskim oziroma madžarskim jezikom in o dvojezičnih izobraževalnih organizacijah v SRS, ki je pomenil usklajevanje prejšnjega zakona z novo ustavo.M Leta 1972 gaje zamenjal nov zakon, kije bil sicer sprejet pred ustavo 1974. a je bil že zasnovan »v njenem duhu«. Poleg splošnih vzgojno-izobraževalnih smotrov je navajal še dodatne, prek " Jen, TržaSko vprašanje, str. 369-370. 12 Riaborat, str. 18—45. "ULLRS, 19/13, 19.4. 1962. M UL SRS. 22/7. 25. 2. 1965. Damijana Zelnik: Slovenska politična načela do italijanske in madžarske narodne "MnjSine po letu 1945. Diplomska naloga. Ljubljana 1993. str. 58-59 (dalje Zelnik. Slovenska politična načela). 454 N. TROMA: ITALIJANSKA NARODNOSTNA SKUPNOST V SLOVENIJI MED LETOMA 1934 IN 1990 katerih so zagotavljali uresničevanje posebnih pravic narodnosti do spoznavanja lastne kul- ture ter kulture matičnega naroda, do svobodne uporabe in enakopravnosti jezika. Obenem je določal, da vzgojno-izobraževalne organizacije, ki jih je določil, lahko prenehajo delovati le z zakonom in na novo določil mrežo italijanskih šol.35 Leta 1980 so bili v Sloveniji sprejeti novi sistemski zakoni s področja vzgoje in izobraževanja, ki so uvajali t.i. usmerjeno izo- braževanje. Kot del enotnega procesa so enakovredno obravnavali tudi vzgojo in izobraževanje za pripadnike italijanske in madžarske narodnosti, posebnosti pa so prepuščali posebnemu zakonu, ki je bil sprejet leta 19S2.36 V začetku šestdesetih let seje vpis na italijanske šole sicer nekoliko povečal, nato pa je v sedemdesetih letih ponovno začel upadati. Tako je bilo v osnovnih šolah v šolskem letu 1959/60 v 32 oddelkih 306 učencev, v letu 1969/70 459, v letu 1972/73 400, v letu 1973/74 380, v letu 1974/75 335, v letu 1975/76 278. To leto je srednje šole obiskovalo 174 dijakov, leta 1976/77 pa 159." Leta 1968 je pedagoški svetovalec ugotavljal, daje znanje italijanske- ga jezika pri učencih pomanjkljivo, saj so živeli v jezikovno mešanem okolju, kjer je prevla- dovala slovenščina, ali pa so v pogovoru uporabljali beneški dialekt. Primanjkovalo je ustreznih knjig, le redki so bili naročeni na časopise, mnogi učitelji niso bili dorasli svojim nalogam.38 Za položaj narodnih manjšin v FLRJ so prelomnico pomenili sklepi Izvršnega komiteja CK ZKJ o problematiki narodnih manjšin, sprejeti 2. marca 1959, saj so se na njihovi osnovi do tedaj načelne opredelitve začele konkretizirati tudi v manjšinski zakonodaji. V sklepih so poudarjali enak odnos do vseh narodnih manjšin, enakopravnost z večinskim narodom ter njihovo posebno mesto v zbliževanju in povezovanju med sosedi. Izpostavili so spodbujanje gospodarskega razvoja nerazvitih območij, razvoj kadrov, potrebnih za izvajanje dvojezičnosti in podporo kulturno-prosvetnim organizacijam. Obenem pa so od manjšin zahtevali vse- stransko lojalnost in popolno podporo jugoslovanski zunanji politiki.39 Ustava SFRJ iz leta 1963 je v 43. členu narodnostim40 zagotavljala posebne pravice. Po- ložaj narodnosti je obravnavalo tudi več členov nove ustave SRS. Tako je 74. člen zagotavljal pravico, da vsakdo svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodnosti, goji svojo kulturo in uporablja svoj jezik, 76. člen je vsaki narodnosti zagotavljal svobodno uporabo njenega jezika in druge pravice, 77. člen pa je italijanski in madžarski narodnosti na območjih, kjer živita, med drugim zagotavljal v javnem in družbenem življenju enakopravnost njunega jezika s slovenskim, in zahteval, da se z zakoni in statuti občin določi način uresničevanja njunih pravic. SRS se je obvezala, da bo skrbela za razvoj šolstva, tiska, radia in kulturno- prosvetnega dela obeh narodnosti in za to zagotavljala potrebno pomoč.41 Osnovne pravice so statuti občin Koper, Izola, Piran, Lendava in Murska Sobota še izčrpneje opredelili in razširili. Pravice so bile določene tudi z zakoni za področje šolstva in sodstva. 35 UL SRS, St. 31/1972. 24. 7. 1972. To so bile osnovne Sole Izola. Koper z osnovnimi Solarni Ankaran, Bcrtoki in Semcdcla. Piran z Lucijo in Strunjanom ter podružnična Sola Sečovlje, poklicna Sola za oblačilno in kovinarsko stroko v Izoli, ekonomska Sola v Izoli ter gimnaziji v Kopru in Piranu. AS, f. 537, RKSZDL, Sk. 1083. Poročilo o stanju vzgoje in izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodnosti v SRS, 19. II. 1980. 16 UL SRS. 12/1982. Zakon o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja. 37 AS. f. 537, RKSZDL, Sk. 1073. Nekaj podatkov o narodnostnih skupnostih v Sloveniji. M AS, f. 537, RKSZDL, Sk. 1142. Poročilo pedagoškega svetovalca Ermanna Visintina za Šolsko leto 1967/68. 30. 7. 1968. w Zelnik, Slovenska politična načela, str. 51-53. 40 Izraz narodnost, ki je nadomestil izraz narodna manjšina, naj bi pomenil poln izraz njihove enakosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi. 41 AS, f. 537, RKSZDL, Sk. 1142. Kulturna dejavnost italijanske in madžarske narodnosti v SRS, 1969. Ustava SRS, UL SRS. 10/1963, 9. 4. 1963. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 ' 2002 > 3-4 (126) 455 Jugoslovanske oblasti so v začetku sedemdesetih let v pripravah na sporazum z Italijo skušale odpraviti nekatere probleme, ki bi jih v pogajanjih lahko izkoristila italijanska stran, med njimi tudi uskladitev položaja pripadnikov manjšine v obeh republikah, do česar pa ni prišlo. Republiki bi morali uskladiti tudi stališče do italijanske imovine v nekdanji coni B STO in se odločiti za metodologijo njenega evidentiranja. Komisija Izvršnega sveta SRS za zunanjepolitična vprašanja je 14. aprila 1971 obravna- vala vprašanja glede uresničevanja Spomenice o soglasju. Glede republiških in zveznih pre- dpisov je bilo ugotovljeno, da so bili na območju, na katero se je razširila civilna uprava SFRJ, z zveznimi in republiškimi predpisi razširjene vse določbe zvezne in republiških ustav ter vsi ostali predpisi z omejitvami, ki jih je vsebovala uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih predpisov. Vse omejitve in prehodne določbe so bile po mnenju pravnega sveta z leti že konzumirane in tako postale brezpredmetne (predpisi o socialnem zavarovanju, o nerešenih sodnih in upravnih postopkih itd.). Edini predpis, ki še ni bil uveljavljen, je bilo določilo čl. 7a zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. Glede državljanstva je bilo mnenje pravnega sveta, da ni potrebna nobena zakonodajna intervencija, saj je določba 22/1 člena zakona o jugoslovanskem državljanstvu,42 po kateri je veljal za jugoslovanskega državljana, kdor je po dotedanjih predpisih imel jugoslovansko državljanstvo, povsem zadostovala. Tako je bilo vprašanje popolne prilagoditve zveznih predpisov na ozemlju, na katerega se nanaša spomenica, le vprašanje izvajanja čl. 7a, za katerega je pravni svet menil, da bi ga morali uveljaviti z enostransko zakonsko intervencijo. To naj bi tudi olajšalo položaj Jugoslavije na pogajanjih, saj je Italija priznavala odškodnino za zemljišča na območju bivše cone B in treh naselij v coni A STO le tistim italijanskim državljanom, katerih zemljišča na tem območju so bila prizadeta z jugoslovanskimi restriktivnimi ukrepi, ali pa, ko je bilo bivšim lastnikom onemogočeno izvrševati lastninsko pravico glede nepremičnin, ki so jih zapustili.43 Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je v 1. členu opredeljevala SFRJ kot »demokratično, socialistično samoupravno skupnost delavcev in občanov, enakopravnih narodov in narodno- sti«. Varstvo narodnosti je določalo tudi več drugih členov.44 Tudi nova ustava SRS je že v 1. členu opredelila SRS kot socialistično samoupravno demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov slovenskega naroda ter italijanske in madžarske narodnosti. Pripadniki narodno- sti so tako postali integralni de) republiške skupnosti.4'' Pravice obeh narodnosti so določale tudi določbe več kot 60-tih zakonov in drugih predpisov, sprejetih v Sloveniji, ki so nasploh urejali različna vprašanja, statuti in poslovniki o delu skupščin občin ter njihovi odloki, sa- moupravni akti, pa tudi stališča, ki so jih po posebnih postopkih sprejele občinske in republiška skupščina. Januarja 1977 so bila ustanovljena že vsa telesa, ki jih je predvidevala ustava in ki so skrbela za uresničevanje pravic narodnosti. Isto leto je Skupščina SRS sprejela posebna stališča, priporočila in sklepe, ki so postala osnova za nadaljnje obravnavanje varstva ita- lijanske in madžarske narodnosti.46 Na osnovi 370. člena ustave iz leta 1974 je bila ustanovljena Komisija za narodnosti Skupščine SRS, v kateri so bili enakovredno zastopani tudi predstavniki narodnosti (od 12 članov so bili 4 Italijani in 4 Madžari). Pri Izvršnem svetu S SRS je deloval Urad za narodno- 42 UL SFRJ. 35/64 4' AS, f. 537. RKSZDL; 5k. 1077. Teze za razgovore s predstavniki SRH. nedatirano, 1971. 44 Členi 170, 171, 214. 243. 245-247. 248. 269 in 271. UL SFRJ. 30/9. 21. 2. 1974. 45 UL SRS, 31/6. 28. 2. 1974. Pravice obeh narodnosti so določali Se 2. 157. 190. 212. 213. 214. 317. in 370. člen ter zlasti člena 250 in 251. 46 UL SRS. 34/11, 1977. StaliSča. priporočila in sklepi o uresničevanju posebnih pravic ital/janske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov v SRS. 456 N. TROHA: ITALIJANSKA NARODNOSTNA SKUPNOST V SLOVENIJI MF-D LETOMA 1954 IN 1990 sti, ki je opravljal strokovna dela, ki so se nanašala na narodnostni značaj, položaj, pravice in razvojne možnosti obeh narodnosti, na stike med italijansko in madžarsko narodnostjo in njunima matičnima narodoma in na uresničevanje sprejete narodnostne politike. V začetku sedemdesetih let osnovana Obalna skupnost je v 4. poglavju svojega statuta opredeljevala položaj pripadnikov italijanske narodnosti, med drugim tudi njihovo ustrezno zastopanost v obalnem skupščinskem sistemu in v obalnem svetu.47 V skladu z 250. in 251. členom ustave so v občinah, kjer sta živeli narodnosti, kot 4. zbor občinskih skupščin delova- le Samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo italijanske (madžarske) narodno- sti, ki so se uveljavile kot njun kvalificiran predstavnik. Njihova naloga je bila oblikovanje predlogov, ugotavljanje potreb in organiziranosti, pa tudi stiki z matičnim narodom ter njego- vimi institucijami Leta 1976 so pripadniki italijanske narodnosti imeli v Piranu tri, v Izoli dva , v Kopru enega občinskega odbornika in enega republiškega poslanca prosvetno-kultur- nega zbora.4* Določba, ki je zagotavljala ustrezno zastopanost pripadnikov narodnosti v republiški in občinskih skupščinah, je bila leta 1989 sprejeta v 6. točki 36. amandmaja.49 Ustava Repu- blike Slovenije, sprejeta 23. decembra 1991, v 64. členu priznava italijanski in madžarski narodni skupnosti avtohtonost in s tem njunim pripadnikom ne glede na njihovo število zago- tavlja vse pravice, ki jih določajo mednarodne konvencije o varstvu manjšin, tudi obvezno dvojezično šolstvo oziroma vzgojo in izobraževanje v svojem jeziku, ustanavljanje samou- pravnih narodnostnih skupnosti ter predstavništvo v organih lokalne samouprave in v držav- nem zboru.'10 Položaj maloštevilne italijanske narodnostne skupnosti je oteževalo dejstvo, da je bila razdeljena med dve republiki in daje imela tri različne sisteme zaščite - enega v Sloveniji (na Koprskem), in v Bujščini, kjer jo je ščitil Posebni statut, drugega v občinah SRH, ki so bile proglašene kot dvojezične, medtem ko so bili izven teh občin njeni pripadniki brez manjšinske zaščite (Pulj, Poreč itd.). Predstavniki manjšine so problem neenotne zaščite prvič izpostavili na sprejemu pri predsedniku Josipu BrozuTitu 12. januarja 1965, torej že po sklepih Izvršnega komiteja CK KPJ iz leta 1959. Na normativni ravni, večinoma pa tudi v praksi, je bila italijanska manjšina bolje zaščitena v SRS. V 77. členu ustave SRS iz leta 1963 je bilo za območje, kjer sta živeli italijanska in madžarska manjšina, jasno določeno, da je tam njun jezik enakopraven s slovenščino, me- dtem ko ustava SRH pa tega določila ni imela. Ustava SRS je tudi točno določila skrb repu- blike za razvoj šolstva, tiska, radia in kulturno-prosvetne dejavnosti in vire sredstev zanje. V Sloveniji so bile vse tri obalne občine ne glede na število prebivalstva italijanske narodnosti pravno proglašene za dvojezične, čemur je bilo prilagojeno celotno upravno in politično življenje, medtem ko so bile v hrvaškem delu Istre za dvojezične proglašene le nekatere od občin, kjer so živeli pripadniki italijanske narodnosti. Razlika je bila tudi v šolski zakonodaji, saj je bila na Koprskem v skladu z usmeritvami ustave SRS iz leta 1974 italijanščina kot obvezni učni predmet uvedena v vseh slovenskih osnovnih šolah, na Hrvaškem pa le v neka- terih krajih (Rovinj, Vodnjan), kjer je bilo obenem čutiti precejšen odpor hrvaškega prebi- valstva. Hrvaški šolski zakon je zagotavljal le formalno enakopravnost med italijanskimi in hrvaškimi šolami ter zahteval določeno število učencev, da seje takšna šola odprla. V SRH so 47 AS, f. RKSZDL, Sk. 1117. Osnutek statuta Obalne skupnosti. 4" AS. f. RKSZDL, 5k. 1073. Nekaj podatkov o narodnostnih skupnostih v Sloveniji. Šk. 1067. INV. Vprašalnik o položaju narodnosti v alpsko-jadranskem prostoru, februar 1986. 49 UL SRS. 46/32. 2. 10. 1989. *' UL RS. 33/9. 28. 12. 1991. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002«3-4 026) 457 osrednjo organizacijo italijanske narodnosti Unijo Italijanov za Istro in Reko obravnavali le kot kulturno-prosvetno organizacijo, medtem koje v SRS postajala kvalificirani predstavnik manjSine. Obe republiki sta poleg Sol financirali tudi italijanski tisk, ki je izhajal večinoma na Reki, delovanje Drame na Reki, Unijo Italijanov in 17 kulturno-prosvetnih krožkov, vzdrževanje in adaptacijo sedežev posameznih društev in domov." Franco Juri tako ocenjuje, da seje šele v šestdesetih letih začenjalo obdobje »popuščanja napetosti« in ponovnega vzpostavljanja nekaterih narodnostnih normativov. Ta proces je po- tekal v Sloveniji hitreje tudi zaradi novega odnosa do narodnostne politike, ki sta ga nareko- vala slovenski pragmatizem do lastnih ogroženih manjšin v zamejstvu in Kardeljevi decen- tralizacijski pogledi na nacionalno vprašanje. V nasprotju s slovenskim prizadevanjem po čim večji enakopravnosti avtohtonih narodnosti ne glede na njihovo število in strnjenost, je hrvaška regionalna politika že leta 1972 predlagala ustrezen »ključ« za reševanje nacional- nega vprašanja v Istri: preštevanje pripadnikov manjšine in določanje narodnostnih pravic le na podlagi števila in strnjenosti narodnostno opredeljenega italijanskega prebivalstva. Po sprejetju zvezne in republiških ustav leta 1974 pa so se razlike med republikama pri obravna- vanju italijanske narodnostne skupnosti še povečale." Osrednja organizacija italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji je bila leta 1944 ustanovljena Unija Italijanov za Istro in Reko (Unione degli italiani dell'Istria e di Fiume),53 ki je bila kolektivni član Ljudske fronte oz. Socialistične zveze delovnega ljudstva. V prvem statutu je bila opredeljena kot organizacija politično-kulturnega značaja, ki naj bi utrdila »bratstvo med Italijani, Slovenci in Hrvati ter drugimi narodi v Jugoslaviji« ter med pripad- niki italijanske manjšine »razvila ljubezen do socialistične Jugoslavije«. Njeni člani so bili kulturno-prosvetni krožki, ustanovljeni v posameznih občinah, ki so imeli nalogo razširjati »prosveto in umetnost med vsemi delovnimi množicami italijanske narodnosti«, širiti »na- predno nacionalno umetnost in kulturo in v ta namen ustanavljati posamezne odseke«. V njenem okrilju je na Reki delovala založba EDIT (Editrice italiana). ki je izdajala italijansko časopisje ter knjige, tudi učbenike.54 V Kopru je deloval Italijanski kulturno-prosvetni krožek Antonio Gramsci, naloga kate- rega je bila razširjati prosveto in umetnost med »vsemi delovnimi množicami italijanske narodnosti, prebivajočimi v Kopru in okolici«. Širil naj bi napredno nacionalno umetnost in kulturo in v ta namen ustanavljal posamezne oddelke ter razvijal duh bratstva in enotnosti med narodi istrskega okrožja." Kulturno-prosvetno krožka v Piranu in Izoli sta naziv spre- menila v delavsko kulturno-prosvetni krožek. V vseh treh je bilo leta 1957 okrog 640 članov, 'meli so nad 6000 knjig, med njimi 1600 politične vsebine in 1200 strokovne. Italijanske literature sicer ni primanjkovalo, saj so mestne knjižnice imele knjižni fond iz časa Italije, iz katerega pa so izločili knjige »škodljive vsebine«. Prejemali so tudi »napredno« italijansko časopisje. Unijo in krožke so financirale občine, nato tudi obe republiki in od srede šestdese- tih let tudi Italija. Pomembno je bilo delovanje radia Koper, ki je pričel z oddajanjem leta '949 inje imel v začetku šestdesetih let tedensko 40 ur italijanskega programa. Leta 1970 je v italijanščini predvajal dve tretjini celodnevnega programa, RTV Ljubljana pa je imela 14- dnevni polurni program z naslovom La costriera. " AS, f. 537. RKSZDL, 5k. 1142. Nekateri aspekti tretiranja julijanske narodne manjüine v Jugoslaviji. 23. II. I967. Sk. 1117. Italijanska etnična skupina v Sloveniji, nedatirano. '2 Juri. Italijani v Jugoslaviji, str. 826. M Ob ustanovitvi je bila del ZAVNOH-a. Prvo zasedanje je imela junija 1945 v Pulju. M Elaborat, str. 30-44. " Statut italijanskega kultumo-prosvetnega kroika v Kopru. Elaborat, priloge, str. 38-44. 458 N. TROHA: ITALIJANSKA NARODNOSTNA SKUPNOST V SLOVENIJI MED LETOMA 1954 IN 1990 Pred množičnim odseljevanjem so imeli v kultumo-prosvetnih krožkih vpliv italijanski »iredentisti«, zlasti izobraženci in duhovniki, ki niso delovali v »interesu zbližanja med ita- lijansko manjšino in domačim prebivalstvom«. Po izselitvi je pa »v glavnem odpadel ele- ment, ki je netil iredentistično in šovinistično razpoloženje manjšine«. Med izseljevanjem so se krožki povsem pasivizirali, po letu 1956 pa so se ukvarjali s kulturno-prosvetnim in tudi političnim ter ideološkim delom s ciljem, da bi se pripadniki manjšine »politično razvijali v skladu z ostalim prebivalstvom«. Politično delo manjšine bi sicer morala prevzeti Komisija za italijansko manjšino pri SZDL, ki pa se še ni uveljavila. V vodstvih krožkov so bili večinoma člani Zveze komunistov in bivši partizani, ki so se po osvoboditvi preselili iz Trsta, Tržiča in notranjosti Italije, zato so jih domačini imeli za priseljence in jih večinoma niso priznavali za svoje predstavnike.5* Unija Italijanov je na 14. skupščini 23. maja 1971 v Poreču spremenila organizacijsko strukturo. Odtlej je bila opredeljena kot samoupravno združenje italijanske narodnostne skup- nosti. Njena naloga je bila skrb za posebne potrebe italijanske narodnosti na vseh področjih družbenega življenje. Po občinah so dotedanje krožke nadomestile italijanske skupnosti, ki so razširile dejavnost, saj so bili vanje vključeni tudi klub proizvajalcev in samoupravljavcev, mladinski klub, klub upokojencev, aktiv borcev NOB itd. Kot reprezentativna organizacija je koordinirala delo 91 posameznih italijanskih skupnosti, zlasti šole in kulturne dejavnosti. Skupščina Unije leta 1971 je pomenila prelomnico, saj seje osrednja organizacija ita- lijanske narodnostne skupnosti skušala otresti dotedanje podrejenosti zlasti hrvaški partiji. V ospredje je postavila zahtevo po avtonomiji, enakem obravnavanju italijanske narodnosti v obeh republikah, proglasitvi dvojezičnih območij, dvojezičnosti, prilagoditvi mreže šolskih in kulturnih institucij, dopolnitvi koncepta narodnostne kulture, sodelovanju z matico, go- spodarska podpori njene aktivnosti in tudi netendcencioznem zgodovinopisju.57 Pri preobrazbi Unije je ključno vlogo odigral njen tedanji predsednik Antonio Borme, eden redkih Italijanov - intelektualcev, ki se ni odločil za izselitev. Sobivanje večine in manjšine je razumel v okviru popolne dvojezičnosti, multikulturalizma, politične, kulturne in gospo- darske samostojnosti narodnostne skupnosti, njenem kvalificiranem političnem predstavništvu in v preseganju »nacionalne države«. Zavzemal seje za zbližanje med tistimi, ki so »odšli« in tistimi, ki so »ostali« in za nov, svobodnejši odnos med narodnostno skupnostjo in matično državo.58 Zlasti za hrvaške oblasti so bila sumljive nekatere težnje v Uniji kot so bile samostojna politična linija, preraščanje v politično stranko, zahteva po dialogu doma zlasti z organi fede- racije in s tujino. Borme je bil leta 1974 odstranjen, saj je za jugoslovanske oblasti v pripra- vah na osimske sporazume njegovo prizadevanje za manjšino, ki bi bila sposobna uveljaviti lastno subjektivnost in zahtevati svoje pravice, postalo moteče. Na čelo gibanja se je vrnil šele v času velikih sprememb leta 1988.59 Unija se je tako vrnila v »objem« oblasti. Še sredi osemdesetih let so njeni predstavniki poudarili, da delo opravljajo v popolnem skladu z jugoslovansko notranjo in zunanjo poli- tiko. Hkrati pa si je takrat Unija, čeprav ni imela političnih pristojnosti, začela prizadevati za 56 Elaborat, str. 30-44. 57 Antonio Borme: Nuovi contributi sulla comunita italiana in Istria e a Fiume (1967-1990). A cura di Ezio Giuricin. Trieste-Rovigno 1995. str. XIII (dalje Borme, Nuovi contributi). Programska izhodi.«a 14. skupščine Unije so objavljena prav tam, str. 23-37. 58 Borme, Nuovi contributi, str. XIII. 59 Borme, str. XIII. XIV. AS. f. 537, RKSZDL, 5k. 1077. Zabeležka sestanka o ustavnem reguliranju položaja narodnostnih manjSin. 17. 10. 1973. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 36 » 2002 • 3-4 (126) 459 uveljavitev socialne vloge in položaja italijanske narodnostne skupnosti. Postopoma je tudi vzpostavila stike z italijanskimi levimi strankami, pa tudi s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo.60 Prve stike z matico je italijanska narodnostna skupnost vzpostavila sredi šestdesetih let. Leta 1965 se je pričelo sodelovanje z Ljudsko univerzo v Trstu, ki je za to dobila pooblastilo italijanske vlade. Potekalo je po programu, na osnovanje katerega je imela Unija Italijanov šele v osemdesetih letih odločilni vpliv. Ena od tradicionalnih oblik sodelovanja je bil natečaj Istria Nobilissima, prvič razpisan leta 1967, na katerem je vsako leto sodelovalo okrog 200 udeležencev s področja kulture, umetnosti, raziskovalnega dela itd. Sredi sedemdesetih let so ze ugotavljali, da so stiki z matičnim narodom zelo živahni, po sklenitvi Osimskih sporazu- mov pa so se še razširili. Najbolj razširjene oblike so bili seminarji za izpopolnjevanje pro- svetnega kadra in strokovni izleti za pedagoške delavce in dijake, gostovanja pevskih zborov, redna gostovanja stalnega gledališča, izmenjava učbenikov in knjig ter šolskih pripomočkov.61 Ni pa še prišlo do uradnih stikov z italijansko vlado, predstavnik katere je še leta 1982 takratnemu jugoslovanskemu veleposlaniku v Rimu Marku Kosinu zagotavljal, da je Italija Po Osimu italijansko manjšino v Jugoslaviji odpisala, saj so zanje Jugoslovani, Italija pa naj bi imela z njimi stike le preko tržaške Ljudske univerze in Unije Italijanov.62 Obenem pa so jugoslovanske oblasti ugotavljale, da seje Italija pričela zanimati za manjšino in njen neenot- no urejen položaj postavljati kot argument za to, da ni sprejela zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Leta 1984 je delegacijo italijanske narodnostne skupnosti sprejel predsednik Repu- blike Italije Sandra Pcrtini, do leta 1989 pa se je Unija Italijanov za Istro in Reko v Italiji uveljavila kot legitimni partner v razgovorih z državnimi organi in političnimi strankami. Med letoma 1971 in 1981 je število Italijanov v Sloveniji padlo za 27,1% (s 3.001 na 2.187, na Obali z 2.568 na 1.901). na hrvaškem pa celo za 33,1%. Hkrati je bila italijanska narodnost najbolj stara med vsemi v Jugoslaviji in je bila leta 1971 njena povprečna starost kar 43,6 let. Vzroke za takšen številčni osip je najti v ozemeljski razpršenosti, procesih urba- nizacije, poenotenju sredstev javnega obveščanja, gospodarskem razvoju, ki je presegal slo- vensko povprečje, zaradi katerega se je manjšinsko prebivalstvo preseljevalo izven okvirov avtohtone poselitve, tja pa so se zlasti po letu 1971 ob Slovencih naseljevali delavci iz drugih jugoslovanskih republik, ki so si večinoma poiskali poceni stanovanja v starih mestnih četr- tih. V popisih prebivalstva je tako poraslo število tistih, ki so se opredeljevali kot Jugoslova- ni, medtem ko so ostali nazadovali. Vse pogosteje je prihajalo tudi do nacionalističnih iz- bruhov prišlekov iz drugih republik, ki so se tam srečali s tujim jezikom in navadami in niso imeli odnosa do italijanske narodnosti, še manj pa privzgojeno kulturo sožitja. K padcu števila tistih, ki so se opredeljevali kot pripadniki italijanske narodnostne skup- nosti, je svoje prispevala tudi metodologija, uporabljena v popisu prebivalstva leta 1981, saj je bilo v treh obalnih občinah število oseb z italijanskim materinim jezikom (2.013) višje od onih, ki so se opredelili kot pripadniki italijanske narodnosti (1901). Veliko je bilo mešanih zakonov, »mešanec« pa se praviloma odloča za prevladujočo večino, kljub temu, da so v vcliki večini mešanih družin govorili pretežno italijansko. Svoje so prispevale tudi normati- vne razlike med republikama, ki so se z ustavo leta 1974 še povečale, saj je v njej Slovenijo opredelila ustanavljanje SIS za prosveto in kulturo, medtem koje na Hrvaškem Unija ostala 60 AS, f. 537, RKSZDL, Sk. 1105. Skupnost Italijanov Kopra. Izole. Pirana. 22. 5. 1972. Sk. 1094. Informacija 0 nekaterih aktualnih vpraSanjih Unije Italijanov v SRS in SRH. 11. in 12. 5. 1984. 61 AS. f. 537, RKSZDL. 5k. 1064. Informacija o Uniji Italijanov JA Istro. Reko in njenem sodelovanju z matičnim narodom, 4. 9. 1989. 62 AS. f. 537 RKSZDL U 1097 Ambasada SFRJ v Rimu. Slovenska manjšma - italijanske pripombe, 8. 12. 1982. 460 N. TROMA: ITALIJANSKA NARODNOSTNA SKUPNOST V SLOVENIJI MED LETOMA 1954 IN 1990 edini uradni predstavnik manjšine. Na asimilacijo je vplivalo tudi nedosledno uveljavljanje dvojezičnosti, ki bi se morala vgraditi v vse pore življenja, od predšolske vzgoje do vsakdanjih stikov med ljudmi ,M Problemska konferenca SZDL Koper, ki je 17. marca 1980 razpravljala o vprašanjih ita- lijanske narodnosti, je kot največje pomanjkljivosti opredelila nepopolno uresničevanje ali neuresničevanje dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju, nedosledno izvajanje sta- tutarnih določil in skupščinskih sklepov, nezadovoljiv kulturni pretok med večino in manjšino, neuspehe pri uvedbi take šole, ki bi omogočila občanom obvladanje dvojezičnosti ne glede na vrsto šole, in premajhno izvajanje načel enakosti na področju toponomastike pri imeno- vanju ulic, krajev, ki ne upoštevajo skupne zgodovinske zapuščine. Sredi osemdesetih let je bil zunanji videz dvojezičnosti v treh obalnih občinah zagotovljen, tudi z enakopravnim vi- dezom obeh napisov, uporabljali so se izvirni priimki. Precej odstopanja pa je bilo med nor- mativno opredeljenostjo in dejansko rabo jezika.64 Po sprejemu obeh ustav leta 1974 in ustanovitvi teles, ki so skrbela za zaščito narodnosti, je bila na normativni ravni italijanska (pa tudi madžarska) manjšina v Sloveniji nedvomno med najbolj zaščitenimi v Evropi. Kljub temu ji je grozila asimilacija in se je utapljala v večinskem narodu. Franco Juri je leta 1989 zapisal, da stojimo pred zgodovinskim paradok- som izginjanja in asimilacije ene izmed formalno-pravno najbolj varovanih narodnostnih manjšin v Jugoslaviji.65 Italijansko narodnost, ki je živela ob najbolj odprti jugoslovanski meji, z razvitimi vsako- dnevnimi stiki obmejnega prebivalstva, s številnimi oblikami sodelovanja z matičnim naro- dom, je vse bolj ogrožala večnacionalnost obalnega območja. Kot maloštevilna skupnost je še bolj kot ostali občutila gospodarsko in družbeno krizo, ki je v osemdesetih letih zajela Jugoslavijo. Objektivno seje njen položaj slabšal, kar je še povečevalo občutek ogroženosti, saj je okolje, tudi zaradi lastnih težav, kazalo vse manj razumevanja za varstvo ustavno opre- deljenih posebnih pravic. Zaščita, zasnovana v skladu z jugoslovansko in slovensko zakonodajo, je imela negativne učinke tudi zato, ker je narodnostno skupnost obravnavala kot enklavo, obdano z varnostnim pasom. Takšna skupnost pa seje sposobna obnavljati le v primeru, če so zagotovljeni nekate- ri pogoji, zlasti nataliteta, zadostno število pripadnikov in njihova koncentracija na območju, kjer živi. Teh pogojev italijanska narodnostna skupnost ni dosegala. Za razvoj je bila pomem- bna tudi lastna gospodarska dejavnost, ki bi ji dvignila tudi samozavest, bila vir sofinanci- ranja in obenem pomemben stabilizator narodnostnih čustev.66 Od začetku osemdesetih let so poskušali povrniti zaupanje italijanskih staršev, saj so bili ti zaradi napak in težav, s katerimi so se srečevali v preteklosti, skeptični glede novih šolskih programov in uvedenih sprememb. Pot k povečanju vpisa v šole z italijanskim učnim jezikom H AS, f. 537, RKSZDL, Sk. 1182. Informacija z razgovora o popisu prebivalstva 1981. ki je bil 4. 10. 1982 pri obalni konferenci SZDL v Kopru. Šk. 1 01. Obalna konferenca SZDL Koper, Komisija za narodnostna vprašanja. StaliSca o položaju sole z italijanskim učnim jezikom, 5. 6. 1979. Juri, Italijani v Jugoslaviji, str. 826. 64 AS. f. 537, RKSZDL. sk. 1115. Sklepna staliSča problemske konference SZDL Koper o vprašanjih italijanske narodnosti, 3.7.1980. Vsebinska zasnova za usmeritev in stališča problemske konference SZDL o aktualnih vprašanjih italijanske narodnosti na Obali. 17. 3. 1980. Nekateri vidiki položaja italijanske narodnosti in uresničevanja njihovih posebnih pravic v občini Izola, maj 1980. .Šk. 1067. INV. Vprašalnik o položaju narodnosti v alpsko-jadranskem prostoru, februar 1986. 65 Juri. Italijani v Jugoslaviji, str. 823. 66 AS, f. 537, RKSZDL, Sk. 1064. Redno zasedanje Unije Italijanov za Istro in Reko. 9. 5. 1988. Šk. 1101 Obalna konferenca SZDL Koper, Komisija za narodnostna vprašanja. StaliSča o položaju Sole z italijanskim učnim jezikom, 5. 6. 1979. Šk. 1083. Poročilo o stanju vzgoje in izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodnosti v SRS, 19. II. 1980 ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 » 2002 • 3-4 (126) 461^ so videli v uvedbi take vrste izobraževanja, ki bi mladim zagotavljalo obvladanje dvojezičnosti ne glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo.67 Da bi to dosegli, so v programe vrtcev vnesli ele- mente drugega jezika in vzgojo za sožitje, v osnovnih šolah pa so organizirali skupne dejav- nosti. Ko so septembra 1983 pričeli pouk v skladu z novim zakonom za področje šolstva narodnosti, so ugotavljali, da seje vpis v italijanske šole ustalil, velike probleme pa so imeli z uvedbo usmerjenega izobraževanja zaradi majhnega števila dijakov imele srednje šole.68 Leta 1983 je bil podpisan tudi sporazum o priznavanju diplom med SFRJ in Republiko Italijo za ključne pedagoške smeri. Obenem seje v šolskem letu 1984/85 z osnovami italijanščine kot jezika okolja seznanjalo v pripravi na šolo 1.093 slovenskih otrok, italijanščine kot jezika okolja pa seje učilo 7.160 učencev osnovnih in 3.454 učencev srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. V šolskem letu 1983/84 je bilo v italijanskih vrtcih v treh slovenskih obalnih občinah 211 otrok (leta 1977 le 107), v osnovnih šolah 270, v letu 1984/85 pa v vrtcih 218 otrok, v osno- vnih šolah pa 303. Porast vpisov so pripisovali večji skrbi za organizirano vzgojno-varstveno dejavnost, boljši organiziranosti mreže šol z italijanskim učnim jezikom in večji učinkovitosti vzgojno-izobražcvalnega dela. Srednje šole je na petih različnih usmeritvah obiskovalo 145 dijakov. Na pedagoški fakulteti v Pulju so potekala predavanja in izpiti v italijanščini. Po Posebnem programu, ki je obsegal italijanski jezik in metodiko pouka jezika, pa so lahko Studirali na koprski enoti pedagoške akademije iz Ljubljane bodoči učitelji razrednega pouka na šolah z italijanskim učnim jezikom. V šolskem letu 1979/1980 je bilo v obeh republikah v italijanskih vrtcih 430 otrok, v osnovnih šolah 1.062 učencev, v srednjih 615, skupaj torej 2.107. Do šolskega leta 1988/ 1989 se je njihovo število precej povečalo, saj je bilo to leto v vrtcih z italijanskim učnim jezikom 767 otrok, v štirinajstih osnovnih šolah 2.106 otrok, v sedmih srednjih šolah 943 dijakov, skupaj torej 3.816. Še naprej sta v Kopru delovala tudi oddelka pedagoške akade- mije.6' Kot ocenjuje Lorcdana Debeljuh, rast števila vpisanih ni bil posledica številčne rasti •talijanske narodnostne skupnosti, pač pa zlasti vpisovanja ncitalijanskih otrok s heteroge- nim etno-Iingvističnim poreklom. Ob tem se moramo zavedati, da so pripadniki italijanske narodnostne skupnosti med letoma 1950 in 1981 sklenili 72% mešanih zakonov.70 Raziskava, izvedena v šolskem letu 1981/1982 je pokazala, da seje 50,5% otrok, ki so obiskovali italijanske šole, opredelilo za italijansko narodnost, 38,6% za hrvaško ali sloven- sko, 10,2% je bilo neopredeljenih. Italijanščino je kot materin jezik navedlo 62% učencev, slovenščino ali hrvaščino 13,6, oba pa 24,4%. Takšna opredelitev kaže na to, daje bila takrat v italijanskih šolah zelo prisotna interkulturna dimenzija, ki pa je obenem prispevala k tihi asimilaciji italijanske komponente.71 67 AS. f. 537, RKSZDL, 5k. 1115. Sklepna stališča problemske konference SZDL Koper o vprašanjih italijanske narodnosti, 3.7.1980. Vsebinska zasnova za usmeritev in stališča problemske konference SZDL o aktualnih vprašanjih 'talijanske narodnosti na Obali, 17. 3. 1980. Nekateri vidiki položaja italijanske narodnosti in uresničevanja njihovih Posebnih pravic v občini Izola, maj 1980. . ** AS. f. 537. RKSZDL, šk. 1115. Zavod za šolstvo. Informacija o vzgoji in izobraževanju za pripadnike ita- lijanske narodnosti in o vzgoji za sožitje. 2. 7. 1982. m V Kopru so imeli 5. 9. 1988 v vrtcih 3 oddelke, v osnovni šoli 8, v srednji 4. v Bertokih sta bila v vrtcu 2 ° zelo cenjeni, niso uporabljeni v razredu ali obratno. Meni. daje pisati kriterije za dober učbenik zelo nevarno. Tudi če učbenik ustreza vsem kriterijem, je lahko zelo slab ali obratno. Zato pa meni. da je dober učbenik mešanica objektivnih kriterijev in osebnih izkušenj. Avtorji učbenikov iščejo idealno ravnotežje med zgodovinskimi vin, kijih vključujcjo in temeljnim besedilom. Tudi naloge, ki jih avtorji dodajo, so zelo pomembne za upoštevanje načela individualizacije in diferenciacije. Seveda pa je velika težava, kako postaviti dobra vprašanja. Nekateri skušajo "Poštevati Dloomovo taksonomijo. vendar pa še vedno prevladujejo spominska vprašanja oz. vprašanja obnavljanja snovi. Drugi pa poskušajo postaviti vprašanja na različnih nivojih mišljenja. 472 D. TRSKAN MI-TODICNA STRUKTURA SQIX>BN1H SRKDNJIiSoUSKIH UĆBKNIKOV ZA ZGODOVINO Spodnji graf prikazuje vrste slikovnega gradiva pri dveh predstavljenih slovenskih učbenikih: 500 400 300 200 100 o D 0 s — I 5 4) iS • 2 2l Npr učbenik i/ leta 1995 vsebuje pri IS temah (skupaj 30 tem)ponovitvena vprašan/t/ tU koncu tem. Nanašajo Be na učbeniško vsebino, ne pa na slikovno gradivo. Vsa vprašanja so krajša vprašanja s prostimi odgovori o/, krajše esejske naloge. Učbenik ne nakazuje akn\ ne- ga dela učencev, ampak omogoča, da učitelji sami izberejo metode in oblike dela ter ra/liene dejavnosti. Pri učbeniku i/ leta 1998 pa se ponovitvene naloge, ki so na koncu vsake leine, nanašajo na \sebino učbenika in so krajše naloge s prostimi odgovori oz. krajše esejske naloge ter prevajajo znanje in razumevanje učbeniške vsebine rertudi »amostojiwrazmiftljaqje, vendar pa le delno usmerjalo učence k samostojnemu delu V Sloveniji so delo\ ni zvezki Z različnimi nalogami sesias m del učbenika. ZBtOSO učbeniki še vedno bolj klasični kot poldclovni. Delovni zvezki tako dopolnjujejo slovenske učbenike in omogočajo številne možnosti Za samostojno m diferencirano delo učencev \ srednji šoli. sa| vključujejo na cm strani naloge objektivnega lipa. na dfllgi strani pa tudi Icrsjic naloge prostih odgovorov in naloge, ki se nanašajo na zgodovinske vil Da bi bila metodična zasnova slovenskih učbenikov boljša, hi morali vsebovali več nalog. ki bi se nanašale na pisne ali slikovne vire. več ulOfl na dodatno literaturo in tudi primere maturitetnih nalog. Francoski srednješolski učbeniki Številne francoske založbe kol so npr liordas. Malier, ABC Brcal. Hachettc. Magnard. Nathan izdajajo učbenike za zgodovino, zato morajo šok-oz. učitelji izbran ustrezni učbenik. V nadaljevanju sta predstavljena dva poldelovna učbenika za zgodovino 20. stoletja" Histoire i (1995). Collation / Marseille. Nuthan m Histoirt Terminale. (1998). Collation J. Marseille. Nathan. Po zunanji strukturi sta podobna slovenskim učbenikom, še posebej glede formata in barvnega slikovnega gradiva. V uvodnem delu obeh učbenikov je uvod avtorja o namenu unski poudarid o/, vsebinski cilji učbenika [XHI.II.IH» ludi kriterije /.t preverjanje učnih qV?ffffhp* I i " ' tem dobi torej preko ui|o svojo očno usmerjenost In snuselnosi i'n kratkoročnem načrtovanju pouka se opiram« tudi na nsnovo ačbenika m njegova izhodhVs i/ njegovih preverjalnih vpraianj dobimo osnovo ca osne preverjanj« /naniii \ razreda • Pa tudi na maturi Irojar, S < 1997)- Tekoče utrjevanje in dolgoročno preverjanje znanja pri pouka tgodovine.V:Zgodovinavloli LetnikVI St4.atr.47. ° v Veliki Britaniji posebnih deJovnin cvezfcov, ki U dopolnjevali aftrenikf, m v Franciji pa Izdajajo delovna rvezfcc / razUčninu' nalogami založne, ki Izdajajo učbenike, ki ne vsebujejo posebnih nalog za učence /(;< »iM >\ INSKI C \s(u»is • v.. 2003 •3-4036) 473 nčlvnika. kazalo \ sfhinc in ludi odlomki i/ učnega načrta. Seznam revij in izdajateljev do- datnega gradiva, ki so dovolili Izdajo slikovnega in pisnega gradiva, je lahko na začetku ali pa na koncu učbenika. Na koncu učbenikov je tudi biografija pomembnih zgodo\ inskih osebno- sti, indeks ključnih besed, pojmov ter kratic. ' Glavni namen Irancoskih učbenikov je dali učiteljem in učencem delovni pripomoček. uporaben \ razredu m za samostojno delo; predstaviti na jasen način glavne probleme, ki se jih morajo učenci naučiti za malum; zajeli učni program s strukturiranim prikazom; predsta- vi ti besedilo tako, da se lahko učenci z Lahkoto znajdejo, učitelju pa morajo prepustiti svobodno didaktično-metodično izbiro. Oba učbenika v uvodu na kratko predsttf Ijala zasnovo učbenika, tako daje uporaba eno- stavna. Jezik in stil pisanja sla enostavna ler prilagojena učencem srednjih šol. Metodična Struktura \ francoskih učbenikih je zelo natančno oblikovana- Oba učbenika imata v uvodu \ vsako poglavje uvodno besedilo (učbenik iz leta 1995 vsebuje krajši odlo- mek iz literarnega dela», seznam lem \ poglavju m motivacijsko fotografijo. Francoska učbenika vsebujeta bogato .slikovnu in pisno gradivo, Prevladujejo barvne fo- tografije, črno-belc lolografijc. zemljevidi, grafi in plakati. Učbenika vsebujeta tudi karika- ture, umetniške slike, statistične tabele. Posebnost so časovni trakovi, ki predstavljajo glavne dogodke pri posameznih temah (učbenik iz leta 1998), Spodnji graj prikazuje vrste slikovnega gradiva pri irancoskih učbenikih 500 400 300 200 100J o» o do. J (D iZ — £3 £ i H 5 3 ^ Posebnost učbenikov založbe Nathan pa so ludi zemljevidi, ki so na prvi notranji in zad- "M notranji stranici. Na prvi notranji stranici učbenika je zemljevid Evrope ali sveta za leto, kjfl se začne UČbeniika vsebina in na zadnji notranji stranici učbenika ravno tako zemljevid SVeta ali Evropa za leto, kjer se konča učbeniška vsebina. Učbeniki vsebujejo različne naloge za utrjevanje in ponavljanje, ki omogočajo diferen- ciacijo m navajajo učence na samostojno delo. Npr. učbenik iz leta 1998 vsebuje več vprašanj, ki se nanaiajo na pisne vire, učbenik iz leta 1995 pa več nalog, ki se nanašajo na učbeniško Vsebino. Učbenik iz lela I998vsebuje manj krajfill nalog s prostimi odgovori in manj predlo- gi eseiske naloge. Oba učbenika vsebujeta naloge v uvodu in v zaključku \sake leme. V "vodu vsebujeta eno vpraianje, ki se navezuje na celotno temo, V zaključku pa izpitne tipe nalog 'i Aeniklzleu 1993tau 130 «rani tarnat 21x27 cm I S»eiiikizlelily98iii»357«nuilR«Tmii21x27cni Slikovno gradivo |c prikazano u ni fmncoeke ucoenike ffirtoto terminale. 11992). Collection A. Gauticr. Ronny Čeden ABC fctitkms Breal rfituriic I •"• (1995) Collection J. ManeUle. Nathan tn Hietoin Terminale. (1998) Collection J ManeUle Nathan 474 D. TRSKAN: METODIČNA STRUKTURA SODOBNIH SREDNJEŠOLSKIH UČBENIKOV ZA ZGODOVINO Metodična kvaliteta francoskih učbenikov je precejšnja, saj različne naloge in predlagani seznami dodatne literature v učbenikih omogočajo diferenciacijo, skupinsko in samostojno delo učencev ter omogočajo različne aktivne metode dela (npr. metodo dela s slikovnim gradivom, metodo pisanja esejev, metodo dela s pisnimi viri itd.). Posebnost francoskih učbenikov je tudi, da imajo na koncu učbenika še dodatne naloge, ki so namenjene pripravi za maturo. Učbenik iz leta 1998 vsebuje tudi splošne informacije o maturi iz uradnega dokumenta iz leta 1996 (navodila o pisanju esejske naloge, o pisanju sestavka, kjer se proučujejo različni viri, o pisanju komentarja na en zgodovinski vir in infor- macije o ustnem delu mature). Konkretni primer didaktično-metodične strukture teme pa je predstavljen v nadaljevanju za temo hladna vojna iz učbenika iz leta 1995. Tema Hladna vojna 1945-62 je predstavljena na 14 straneh. Uvodni del vključuje dva barvna plakata (plakat proti ZDA in plakat proti SZ); uvodno besedilo; načrt teme s štirimi podtemami; seznam pojmov (hladna vojna, zajezitev, Zdanova doktrina, Ljudska demokracija. Miroljubna koeksistenca, masivne represalije, stopnjevani protiudarec), ključno vprašanje: Kakšne so bile odgovornosti ZDA in SZ pri začetkih in razvoju hladne vojne? in časovno preglednico dogodkov 1947-1959. Osrednji del vsebuje štiri obširne didaktične poudarke oz. probleme, ki so še naprej razčlenjeni (Izvori hladne vojne; Krize hladne vojne 1948-53; Obdobje popuščanja; Ravnotežje terorja). Zaključni del sestavljajo dosje in naloge. Dosje vsebuje temo Nemško vprašanje 1945-62 in je sestavljen iz primarnih pisnih virov. Naloge pa so namenjene pripravi na maturo in vsebujejo vprašanja, ki se nanašajo na besedilo; vprašanja, ki se nanašajo na pisne vire (oz. t.i. francoski komentar virov) in predlagane teme za esejska vprašanja. Dodan je izpis dokumentov oz. pisnih virov, oseb, datumov in besedišča, ki so uporabljeni v temi in seznam dodatne literature in filmov. Tudi ta primer prikazuje eno od možnosti, kako vključiti v učbeniško besedilo slikovno in pisno gradivo ter številne naloge, ki spodbujajo, raziskovanje, kritično mišljenje, omogočajo diferenciacijo in podajajo napotke za druge vire. Takšen učbenik posredno tudi nakazuje način pouka in priprave na maturo. Tudi slovenski učbeniki (za 4. letnik) bi lahko pri vsaki temi vključevali motivacijski uvod (slikovno gradivo, pisno gradivo, časovno preglednico), na koncu pa tipe izpitnih nalog. Sedanji učbeniki vključujejo uvodni del le pri poglavjih. Na koncu učbenika bi bili lahko razloženi pojmi, kratice in kratke biografije pomembnih oseb- nosti, seznam dodatne literature ter npr. dodatne naloge za pripravo na maturo. Angleški srednješolski učbeniki Angleške založbe izdajajo številne učbenike oz. različne učbenike za določeno starost učencev pri predmetu zgodovina. Pomembne založbe so Heinemann Educational, Nelson, Collins Educational, Longman, Cambridge University Press, Stanley Thornes, Oxford Uni- versity Press. Šole izberejo učbenike, ki so napisani za določene učne načrte. Izbira učbenikov je prepuščena šolam oz. učiteljem. Učbenikov za zgodovino 20. stoletja je izredno veliko za starost od 14.do 16. let in od 16. do 18. let. V nadaljevanju je predstavljen učbenik, ki ga uporabljajo učenci za pripravo na izpit GCSE (14. do 16. let): Harrison, S. M. (1993). World Conflict in the Twentieth Century. Nelson. Predstavljena sta tudi dva učbenika, ki ju učenci pogosto uporabljajo za pripravo na izpit GCE (16. do 18. let): Traynor, J. (1991). Europe 1890-1990, Challenging History. Nelson in Lowe, N. (1997). Mastering Modern World History. Hampshire and London: Macmillan. /c',oi>()viNSKi ČASOPIS* 36 «2002» 3-4(126) 475 Prvi učbenik iz leta 1991 vključile evropsko zgodovino od leta 1890 do 1990. drugi učbenik i/ leta 1997 pa svetovno /.godovino 20. stoletja. Učbenika i/ leta 1993 m 1997 Ma poldelovna. učbenik i/ leta 1991 pa je delovni učbenik. Zunanja struktura učbenikom je podobna /lasu zaradi formata (učbenika i/ leta 1993 in 199] i in pri vseh tudi /aradi črno-belega slikovnega gradiva Učbeniki v uvodnem delu vsebujejo uvodno besed« založbe, uvodno besedo avtorja, ka- zalo m tudi seznam vključenih zemljevidov (1993, 1997). V zaključnem delu učbeniki vse- bujejo seznam ključni]] besed m seznam založb, ki BO dovolile objavo slikovnega in pisnega gradiva. Ne vsebujejo pa razloženih pojmov. Učbenik i/ leta 1997 pa vsebuje ludi seznam dodalne lilerature /a \sako poglavje v učbeniku ' Angleški uelviiiki SO metodično dodelani. Vsako poglavje ima določeno metodično Mruk- turo, ki je sestavljena i/ uvodnega slikovnega in pisnega gradiva, temeljnega besedila in nalog. Npr. vsako poglavji \ učbeniku iz leta 1991 ima v uvodu sliko in uvodno besedilo ter se Zaključi s pODOVitvenimi vprašanji, med katerimi prevladujejo krajše naloge s prostimi odgo- vori in tudi objektivne naloge. Npr. vsaka uma v učbeniku «/ leta I4'1'7 vsebuje splošni uvod v temo m didaktične pou- darke, ki s,, zastavljeni problemsko oz. pogOStD V obliki vprašanj. Glavni izrazi in pojmi so razloženi s besedilu in tudi pomembnejši stavki ter ključne besede so podčrtani. Na koncu teme BO ra/hene naloge, ki se nanašajo na učbeniško vsebino ali na ra/lične pisne in slikovne vire. Slikovno gradivo V angleških učbenikih je črno-belo. Značilnost slikovnega gradiva je. da predstff (ja vizualno predstavitev obdobja, pojasnjuj« In podpira besedilo ter ran tja pri učencih Spretno« Opazovanja. V učbenikih prevladujejo fotografije, manj pa je zemljevidov, karika- tur in Statističnih tabel. Slikovno gradivo je mani zastopano kot pri francoskih in slovenskih učbenikih, razen pri učbeniku iz leta 1991.27 Spodnji graf prikazuje vrste Slikovnega gradiva pri VSefa predstavljenih angleških učbeniku): § |i H z* I • .2 o o Slikovno gradivo predstav l,a glavne osebnosti, prizore iz srečanj pomembnih zgodovin- skih osebnosti In prizore u različnih dogodkov 11991,1993.1997». Slikovno gradivo m pisni Odlomki so primerni ter so usklajen, z učbeniško S seb.no. Posebnost v učbeniku iz leta 1997 ' i Cbcntt i/ u-t, 1991 inu 165 itnsl Bonm 19x20 «• Uftanifc ii len 1993 im 363 stran.. Formal 18,3x24.3 cm i vtvmk li led 1997 inu 522 «rani Rum* 13.5x23,5 cm. Np. Od l^nakliu^noi/hn.n.hanyl.-^.hMOtx-nikov It W***>lskO MoPii|oMo. dO IS let), nohen ućhcn.k ne ntofr bemegi lUkovoegi mdhw Zi nt^o Mopotfo (pod M letom ittroeti) pi ncm»Ua raobujejo bervoo slikovno rr.ulivo 476 D. TRŠKAN: METODIČNA STRUKTURA SODOBNIH SRF.DNJESOLSKII I UČBENIKOV ZA ZGODOVINO so fotografije, ki prikazujejo tudi krute prizore (ulične poboje, žrtve vojn, sestradano prebi- valstvo, pobite ljudi ipd.). Fotografije prikazujejo žrtve vojn in pobite ljudi, zlasti v obdobju od leta 1945 do 1991. Učbenik iz leta 1991 ne vsebuje takšnih fotografij, medtem ko vsebuje učbenik iz leta 1993 tudi nekaj prizorov žrtev vojn po letu 1945. Takšnih fotografij pa franco- ski in slovenski učbeniki ne vsebujejo. Značilnost vseh angleških učbenikov je tudi, da vsebujejo pisno gradivo oz. veliko odlomkov iz pisnih virov, ki niso vključeni za ilustracijo učbeniške vsebine, ampak predstav- ljajo poglobitev učbeniške vsebine (učbenik iz leta 1991 in 1993) ali pa so vključeni v naloge (učbenik iz leta 1997). Npr. učbenik iz leta 1993 vsebuje odlomke iz pisnih virov, ki navajajo učence na podrob- ni študij virov. Učenci imajo možnost upoštevati ne samo probleme, s katerimi se ukvarja zgodovinar, ampak tudi tiste s katerimi se soočajo osebe v preteklosti. Pisni viri so odlomki pričevanj ali poročil o dogodkih ali odlomki iz strokovne literature, ki vsebujejo interpreta- cije zgodovinarjev. Različne vrste virov (statistični, grafični, pisni) omogočajo vživljanje v preteklost. Posebno značilnost imajo teme z naslovom Uporaba virov, ki vsebujejo samo odlomke iz pisnih virov, naloge pa so postavljene direktno na te vire. Slikovno in pisno gradivo sta usklajena z učbeniško vsebino ter povečujeta kvaliteto učbeniškega besedila in razumevanje pri učencih. Vsebina v pisnih odlomkih izpostavlja posebne dogodke, osebe in probleme obdobja ter omogoča, da učenci najdejo lastno pot skozi kompleksnost zgodovinskih problemov, preizkusijo lastno mnenje in širijo lastno zani- manje. Vprašanja na pisno gradivo in tudi deloma na slikovno gradivo pa spodbujajo ponovi- tev in utrjevanje učbeniške vsebine ter tudi zavedanje različnih interpretacij in pogledov o zgodovinskih dogodkih.2* Tako naloge preverjajo poleg znanja in razumevanja, tudi analizo, sintezo in vrednotenje ter omogočajo diferenciacijo in samostojno delo učencev. Naloge so v angleških učbenikih zelo pogoste in so namenjene utrjevanju in ponavljanju. Vključene so v učbeniško besedilo ali pa so na koncu tem ali poglavij. Tako so npr. vprašanja pri učbeniku iz leta 1997 na koncu tem. Prevladujejo vprašanja s krajšimi odgovori, ki se nanašajo na vsebino teme in vprašanja, ki se nanašajo na zgodovin- ske vire. Učbenik iz leta 1993 pa vsebuje predvsem krajše naloge s prostimi odgovori in naloge, ki se nanašajo na vire, zelo malo pa je daljših esejskih nalog. Naloge, ki jih vsebujejo vse teme, preverjajo učenčevo poznavanje učbeniške vsebine. V učbeniku iz leta 1991 so različna vprašanja, prevladujejo pa naloge, ki se nanašajo na pisne vire, potem krajše naloge s prostimi odgovori, manj pa je daljših esejskih nalog in nalog objektivnega tipa. Naloge se v glavnem nanašajo na pisne vire, ki so v učbeniku, manj pa na učbeniško vsebino in na slikov- no gradivo. Na podlagi analize nalog v angleških učbenikih lahko posredno sklepamo, da pouk z uporabo teh učbenikov zahteva samostojno delo učencev, to je branje in analizo pisnega in slikovnega gradiva ter pisanje krajših esejskih nalog. Zaključek Na podlagi didaktične analize predstavljenih učbenikov za zgodovino 20. stoletja, ugotovimo, daje značilna kronološka razporeditev Širokih tem. Široke teme so razporejene v različna obdobja, v ob- dobje pred prvo svetovno vojno, v prvo svetovno vojno, v obdobje med obema vojnama, v drugo sveto- 28 Povzeto po: Traynor, i (1991). Europe 1890-990, Challenging History. Nelson, str. vii. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 » 2002 • 5-4 (126) 477 vno vojno in v obdobje po letu 1945. Od leta 1901 do leta 1945 prevladujejo zgodovinski pregledi držav Italije, Nemčije, Španije, Japonske. Velike Britanije, Francije in ZDA. Vsebina po letu 1945 pa je različno tematsko razčlenjena. Prevladujejo teme kot so npr. hladna vojna, vzhodni blok, zahodni blok, ncuvrSčenost, tretji svet in dekolonizacija. Med neevropskimi državami pa so v ospredju Koreja, Viet- nam, Kitajska in Kuba. Vsi učbeniki vsebujejo predvsem vojaško-politično zgodovino in družbeno-gospodarsko, redko pa znanost in tehnologijo, kulturo, delavsko gibanje, okolje, zgodovino vsakdanjega življenja ter pregled dogodkov v neevropskih držah. Največ gospodarskih, socialnih in kulturnih tem imajo slovenski in francoski učbeniki. Zaključimo lahko, da imajo sodobni srednješolski učbeniki za zgodovino v Franciji in Veliki Brita- niji pomembno metodično vlogo pri učnem procesu, saj vsebujejo številne aktivnosti za učence in tudi izpitne naloge. Ravno tako pa imajo tudi didaktično vlogo, saj predstavljajo osnovo za vsebinsko pri- pravo na zunanje srednješolske izpite (tudi v Sloveniji). Slovenski pisci učbenikov bi lahko npr. uporabili francoske učbenike (založbe Nathan) za primer didaktično in metodično izpopolnjenega učbenika glede na evalvacijske kriterije, ki se uporabljajo za učbenike. Slovenski učbeniki bi lahko postali integrirani učbeniki, ki bi vključevali poleg osnovnega besedila tudi zgodovinske vire in različne aktivne naloge. Takšni učbeniki bi posredno omogočali kva- liteten pouk in tudi boljšo pripravo na maturo iz predmeta zgodovine v Republiki Sloveniji. Literatura Cigler, N. (1997). Kakšen je dober učbenik, kako napraviti, izbrati in uporabljati učbenike. Seminar Sveta Evrope v Uppsali. V: Vzgoja in izobraževanje: Letnik XVIII. Št. 3, str. 34-36. Clary, M., Genin, C. (1991). Enseigncr Phistoire ä l'ecole? Paris: Hachette. Debeljak, D. (1996). Lažje na maturi. V: Didakta. Letnik VI. Št. 30-31, str. 30-33. Dvoržak, N., Gršič, D., Orlić, A. (1989). Metodični priročnik za nastavnika uz udžbenik povijesti čovjek u svom vremenu za VIII. razred osnovne šole. Zagreb: Šolska knjiga. Ferbar. J. (1992). Učbeniki za uk in pouk. V: Učbeniki danes in jutri. Prispevki s srečanja avtorjev učbenikov II. septembra 1991. Ljubljana: DZS, str. 41-44. Harrison. S. M. (1993). World Conflict in the Twentieth Century. Nelson. Histoire lre. (1994). Collection J. Marseille. Nathan. Histoire T"•. (1995). Collection J. Marseille. Nathan. Histoire Terminale. (1992). Collection A. Gautier. Rosny Cedex: ABC Editions Breal. Histoire Terminale. (1998). Collection J. Marseille. Nathan. Histoire-Gćographie. (2000). Cahier d'activitćs 2'. Paris: Hachette education. Histoire-Geographie. (2000). Travaux dirigćs 2^. Paris: Hatier. History teaching and the promotion of democratic values and tolerance. (1996). A handbook for tea- chers. Strasbourg: Council for Cultural Co-operation. http://www. glasnet.ru/-euroclio (History textbooks all over Europe. Van der Leeuw-Roord, J. (1996). What makes a good textbook?, Internet: julij 1999). Lowe, N. (1989). Mastering Modem World History. Hampshire and London: Macmillan. Malic, J. (1992). Vloga učbenika pri pouku. V: Učbeniki danes in jutri. Prispevki s srečanja avtorjev učbenikov II. septembra 1991, Ljubljana: DZS, str. 33-10. Marsh, C. J. (1993). Key concepts for understanding curriculum. London: The Falmer Press. Meeting of experts on educational research on the learning and teaching of history. (1995). Secretariat Report. Strasbourg: Council for Cultural Co-operation. Moniot. H. (1993). Didactique dc 1'histoire. Paris: Nathan. Poljak. V. (1974). Didaktika. Ljubljana: DZS. Poljak, V. (1983). Didaktično oblikovanje učbenikov in priročnikov. Ljubljana: DZS. Puklck. M. (1996). Učenje pojmov in učbeniki na prehodu s konkretno-logične na formalnologično stopnjo mišljenja. V: Sodobna pedagogika. Letnik 47. Št. 5-6, str. 291-305. 478 D. TRŠKAN: METODIČNA STRUKTURA SODOBNIH SREDNJEŠOLSKIH UČBENIKOV ZA ZGODOVINO Repe, B. (1995). Naša doba. Oris zgodovine 20. stoletja, učbenik za 4. razred gimnazije. Ljubljana: DZS. Repe, B. (1998). Sodobna zgodovina. Zgodovina za 4. letnik gimnazij. Ljubljana: Modrijan. Strokovnik. (1997). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za Šolstvo. Traynor, J. (1991). Europe 1890-1990, Challenging History. Nelson. Trojar, Š. (1994). Vloga delovnega učbenika zgodovine v učnem procesu. V: Zgodovina v šoli. Letnik III. Št. 1, str. 43-48. Trojar, Š. (1997). Tekoče utrjevanje in dolgoročno preverjanje znanja pri pouku zgodovine. V: Zgodo- vina v Soli. Letnik VI. Št. 4, str. 42^19. Vrbetić, M. (1983). Kako učiti istoriju. Metodički priručnik. Beograd. Zavod za udžbenike in nastavna sredstva. Weber, T. (1993). Zgodovinski učbeniki, njegova didaktična zasnova, tipi učbenikov in delo z njimi. V: Zgodovina v šoli. Letnik II. Št. 3, str. 20-35. Summary Methodic Structure of Modern High-School History Textbooks Danijela Trškan Beside text, a modem textbook on history also includes a rich variety of pictorial material, written sources, notions, temporal tables and different exercises that enable students to work actively and independently. Contemporary 20th century history textbooks include numerous B&W and color photographs, posters, caricatures, maps, graphs, statistical tables, etc., with additional information on historic events and personages. Pictorial material in textbooks usually serves to motivate the pupil, or to illustrate and provide additional information on a given subject, whereas in workbooks it is contained in different assignments. A special feature of French and British textbooks on history are paragraphs taken from written sources that bring different interpretations of the same events, therefore providing concretization and further information on a subject. These written sources can either be primary (such as witness accounts, memoirs, speeches, reports, etc.) or secondary (interpretations from technical literature) and serve for a better understanding of historic events and, most often, provide the basis for assignments that require analysis, comparison, synthesis and evaluation of these sources. Slovene textbooks, on the other hand, contain an abundance of rich pictorial material (in color) but fewer written sources that could provide additional information. Even though numerous assignements in the textbooks could refer to the rich pictorial material or additional written segments, this task has been transferred to workbooks. Slovene textbooks could therefore contain more assignments dedicated to repeating a given theme, or to the work method utilizing historic sources. Slovene texbooks on history primarily contain shorter assignments with open-type answers, or short compositions related to a given subject. Aside from short thematic compositions, French and British textbooks, on the other hand, have mostly assignments that refer to written sources or passages from documents, and occasionaly to pictorial sources and essay questions. So far. assignments in Slovene textbooks verify mostly lower cognitive elements, or knowledge and comprehension of the textbook contents; if they contained other types of assignments (such as alternative exercises, source verification, thematic compositions), however, they could serve to verify higher cognitive processes as well. Textbooks could thus become the basis for individual or group work. And if they also contained a list of additional bibliography, films and website addresses in connection to textbook themes they could help students to become accustomed to additional independent work. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 36 • 2002 ' 3-4 (126) 479 ZAPISI Danijela Trškan Prednosti individualnih konzultacij - drugačen način dela s študenti (Prispevek k visokošolski didaktiki) Individualne konzultacije predstavljajo drugačen način dela s Studenti, saj pridejo pri taktnem načinu v ospredje individualne značilnosti, potrebe in zahteve študentov. V prispevku so prikazane glavne prednosti tatinih konzultacij in tudi specifični primeri, ki zadevajo Studente oz. absolvente zgo- dovine. Splošne značilnosti Določeni visokošolski predmeti (med njimi tudi specialne didaktike predmetov) zahtevajo drugačen način dela s Studenti. Pridobljeno znanje, razumevanje in sposobnosti morajo študentje znati uporabiti na konkretni vaji, nalogi ali pri praktičnem nastopu. Visokošolski učitelj je ponavadi lahko pri praktičnih nalogah usmerjevalec, spodbujevalec ali sve- tovalec ter moderator in se lahko vključi v praktične aktivnosti, ki so predvidene za študente na tri načine. Prvi način je, da kot mentor organizira in vodi praktične naloge. Pri tem načinu prepušča celot- no delo študentom. Študentje so prepuščeni lastni iniciativnosti in motiviranosti. Pri drugem načinu mentor ni samo organizator in voditelj praktičnih aktivnosti, ampak se tudi vključi v delo ali s sveto- vanjem ali pa s spodbujanjem študentov. Takšen način zahteva od visokošolskega učitelja tudi več Pozornosti in časa. ki ga mora nameniti vsem študentom. Tretji način pa je, da se mentor tudi aktivno vključi v delo, študente spremlja, spodbuja, predlaga boljše rešitve oz. svetuje glede na studentove Potrebe in zahteve ter mu tudi konkretno z lastnimi izkušnjami oz. lastno aktivno vlogo prikaže boljše načine ter skrbi, da se študentje zavejo, da seje potrebno za vsako dobro opravljeno praktično nalogo tudi dobro pripraviti. Tretji način tudi zahteva od mentorja boljše poznavanje individualnih značilnosti Studentov, prilagajanje njihovim potrebam in spodbujanje še posebej v primerih, ko študentje še niso dovolj motivirani za aktivno delo ali pa imajo določene pomisleke ali celo negativne izkušnje. Ker individualne konzultacije potekajo v sproščenem ozračju, kjer je prisotno spodbujanje, pozmv- no in optimistično mišljenje, izredno vplivajo tudi na osebnostno rast študentov. Študentje postanejo bolj samozavestni, zaupajo v svoje delo in kažejo tudi večje zadovoljstvo, kar je tudi eden od Pomembnejših dejavnikov za uspeh pri praktičnih nalogah. Prednosti individualnih konzultacij Najpoglavitncjša prednost konzultacij je. da visokošolski učitelj doseže pri študentih boljši uspeh, boljši izdelek ali praktični nastop. Še posebej zgoraj omenjeni tretji način dela s študenti omogoča hitrejšo, kvalitetnejšo in temcljitcjšo metodo uporabe znanja v praksi oz. pri praktičnih nalogah. Cilj vsakega visokošolskega učitelja bi moral biti, da študentje dosežejo čim boljši uspeh in da jim "a poti k uspehu tudi delno pomaga. Zaradi upoštevanja diferenciacije in individualizacije tudi pri Študentih, je ta pomoč, ki jo nudi učitelj, različna. Ravno individualne konzultacije omogočajo visokošolskemu učitelju, da ugotovi katere so še pomanjkljivosti v znanju študentov, kje imajo študent- 480 ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 36 » 2002 ' 3-4 (126) je težave pri aplikaciji znanja na praktičnem primeru in kateri so objektivni dejavniki, ki lahko zavirajo študente pri praktičnem preizkusu. Čeprav je čas individualnih konzultacij omejen predvsem zaradi velikega števila študentov in tudi obremenjenosti visokošolskega učitelja, pa se konzultacija za vsaj nekatere študente lahko podaljša, skrajša ali pa večkrat ponovi. Potrebno pa je dodati, da brez samoiniciativnosti študentov in volje do dela, učitelj tudi s takšnim načinom, ne more doseči uspeh pri študentih. V tem primeru, mora učitelj vso pozornost usmeriti motivaciji in spodbujanju študentov ter odkrivanju glavnih razlogov za nemotiviranost študentov. Visokošolski učitelji se morajo zavedati, da tudi študentje veliko pričakujejo od konzultacij. Zaradi različnih interesov in potreb študentov, je glavna naloga učitelja, da ugotovi, kakšne so njihove potrebe oz. omogoči, da tudi študentje izrazijo svoje zahteve. Če učitelj ugotovi, na kakšen način lahko pomaga študentom ali če doseže, da mu študentje nakažejo glavne potrebe in zadrege, potem so individualne konzultacije dosegle svoj namen. Na ta način lahko tudi individualne konzultacije predstavljajo veliko prednost za študente, ki imajo praktične naloge, saj vplivajo tudi na večjo samozavest, zaupanje v lastne sposobnosti in navdušenje za delo. Specifični primeri iz predmeta Didaktika zgodovine Namen individualnih konzultacij pri Didaktiki zgodovine je preveriti uporabnost znanja za praktične nastope v razredu. Glede na potrebe študentov trajajo od 15 do 45 minut. Glavni namen je tudi, da visokošolski učitelj poskuša odpraviti nekatere manjše ali tudi večje pomanjkljivosti, da svetuje upora- bo drugih, boljših ali ustreznejših metod, oblik ali tehnik, da spodbudi in motivira vsakega študenta za boljšo izvedbo učnega nastopa in praktično pokaže možnosti za izdelavo učil. Vse individualne konzul- tacije so namenjene tudi navajanju študentov na sistematično predpripravo na praktične nastope, saj omogočajo, da študentje spoznajo bistvo predpriprav, ki so nujno potrebne za uspešen praktičen nastop. V študijskem letu 1999/2000 in v študijskem letu 2000/2001 so potekale individualne konzultacije za študente oz. absolvente pedagoške smeri zgodovine v okviru predmeta metodika pouka zgodovine. Namenjene so bile predvsem predpripravi na praktični učni nastop v osnovni šoli in v srednji šoli. Vsak študentje torej imel dve konzultaciji (30-45 minut). Približno 5% študentov pa je imelo le 15 minut ali pa več kot 45 minut. Konzultacija je vsebovala naslednje elemente: študentsko predstavitev predpripra- ve, predloge in nasvete učitelja za izboljšanje predpriprave; učiteljeve nasvete za izvedbo oblik in me- tod v razredu, skupno pripravo učil ter vprašanja in pripombe študentov. Splošne ugotovitve so naslednje: - večina študentov se zelo dobro pripravi na konzultacije oz. v pisni obliki predvidevajo vse didaktične in metodične elemente, ki se zahtevajo za praktični učni nastop; - nekateri študentje (do 10%) se na te konzultacije ne pripravijo oz. se pripravijo le v ustni obliki; - za popolnoma neizkušene študente je potrebna še ena konzultacija; - nekateri študentje (ok. 10%) se na te konzultacije odlično pripravijo in tudi izvedejo brezhibno praktične nastope v razredu; konzultacija je za njih le potrditev njihove predpriprave; - individualne konzultacije bistveno prispevajo k boljšemu učnemu nastopu, še posebej izvedbi različnih učnih metod in tehnik ter organizaciji pouka. Iz anketnih odgovorov lahko ugotovimo: - da 95% Študentov meni, da so individualne konzultacije potrebne (odgovori 91 študentov); - da 60% študentov meni, da so konzultacije zelo koristne, 36% koristne in 4% študentov, da so le delno koristne (odgovori 92 študentov); - da 73% študentov meni, da je krajši didaktični priročnik, ki je bil pripravljen za predpriprave v veliko pomoč pri praktičnih vajah, 15% le v delno pomoč, 1% pa da ni v pomoč (odgovori 78 študentov). Čeprav se študentje večinoma uspešno pripravijo na konzultacije oz. izdelajo predpriprave na praktični nastop, pa so specifične ugotovitve naslednje: - študentje se zelo dobro didaktično-vsebinsko pripravijo na učni nastop; - študentje potrebujejo več nasvetov in predlogov za metodično sestavo učnega nastopa in še posebej ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 » 2002 '3-4(126) 4iH več primerov in nasvetov za izvedbo določenih metod in oblik (zlasti skupinskega dela, metode dela z besedili in slikovnim gradivom, metodo razgovora, metodo grafičnih izdelkov); - študente je potrebno navajati na sistematičnost, organiziranost in načrtovanje učnih priprav in izvedbo nastopov; - študente je potrebno navajati na didaktično redukcijo učne snovi, poglobitev ali razširitev učne snovi; v osnovni šoli predvsem na poenostavitev z zanimivimi besednimi demonstracijami, v sred- nji šoli pa s konkretnimi poglobljenimi primeri s pomočjo besedil; - študente je potrebno navajati na ustrezen in učinkovit način komuniciranja z učenci v razredu; - študente je potrebno navajati na samostojno izdelavo učil ter nakazati možnosti za različne načine izdelave kvalitetnih učil; - študente je potrebno usmeriti k zavedanju, da sta njihov uspeh in zadovoljstvo odvisna od njihove predpriprave. Visokošolski učitelj mora tudi načrtovati vsebinsko sestavo konzultacij. Glavni vsebinski elementi, ki jih je potrebno upoštevati in obdelati pri konzultacijah za predmet Didaktika zgodovine (za učni nastop v razredu), so predstavljeni v spodnji preglednici. Glavni elementi pri predpripravi učne ure 1. Uvodni del Ponavljanje zadnje učne snovi Ponavljanje večjega obsega učne snovi Razgovor o splošnih, aktualnih in življenjskih vprašanjih Razgovor ob besedni ali slikovni demonstraciji (video posnetku) Didaktične igre (uganke, asociacije, križanke ...) Motiviranje za novo učno snov (ugotavljanje naslova ali vsebine nove učne snovi) 2. Glavni del Redukcija učne vsebine Razdelitev učne vsebine na vsebinske poudarke s podnaslovi Izbor učil za vsebinske poudarke Izbor oblik in metod za vsebinske poudarke Način izvedbe metod: aktivnost učitelja ali učencev Izdelava in uporaba tabelskega zapisa 3. Zaključni del Izbor načina ponovitve učne snovi Sestava nalog za ponavljane (vključenost vseh učencev) Sestava nalog za preverjanje (en učenec) Ker je število študentov precejšnje, mora učitelj ostati dovolj pozoren na vsakega študenta, saj se lahko zgodi, da zaradi ponavljajočega dela, spregleda drobne zahteve in želje nekaterih študentov. Individualne konzultacije pa sprožijo tudi spontane pripombe, opombe, pohvale in nasvete študen- tov, ki jih lahko visokošolski učitelj koristno uporabi pri načrtovanju nadaljnjega dela s študenti. Tudi visokošolski učitelj lahko nekatere napake, ki se pojavijo pri komunikaciji in delu s študenti, poskuša odpraviti. Zadovoljstvo visokošolskega učitelja in študentov je tudi glavni cilj individualnih konzultacij pri praktičnih vajah iz Didaktike zgodovine. Motivacija za delo, ki jo študentje pokažejo v predpripravah odločilno vpliva tudi na način izvedbe učnega nastopa. Pozitivna usmerjenost, veselje in vživetost v vlogo učitelja so pomembni elementi za nastop, ki zadovoljijo tako učence kot študente. 482 ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 ' 2002 ' 3-4 (126) Predlogi za izboljšanje individualnih konzultacij1 - Za študente z več izkušnjami pri poučevanju je potrebna večja prilagoditev ter posebna spodbuda za izboljšanje didaktično-metodične priprave in izvedbe nastopa. - Za študente z nobenimi izkušnjami je potrebna večja postopnost ter sistematičnost pri napredku in izpolnjevanju učnih nastopov. - Pri posebnih študentih (npr. slabovidnih) je potrebno prilagoditi izvedbo učnih oblik in metod. - Kljub omejenemu času za konzultacije je potrebno več časa nameniti splošni ponovitvi ter idejam za različne didaktično-metodične izvedbe učnih nastopov in ne samo konkretnemu nastopu. - Kljub omejenemu času je potrebno več pozornosti nameniti predznanju študentov in njihovim željam ter potrebam. - Izpostaviti je potrebno pomen in smisel individualnih konzultacij, da študentje spoznajo, da pred- priprave pomenijo tudi uspešen praktičen nastop. - Uporabiti je potrebno posebne metode in tehnike za večanje samozavesti in pozitivne usmerjenosti pri študentih. Sklep Načrtovane individualne konzultacije predstavljajo enega od načinov dela s študenti, s katerimi se lahko doseže večja učinkovitost in zadovoljstvo pri delu. Visokošolski učitelj tako lahko doseže smisel- nost lastnega dela. saj študente pripravlja na nadaljnje delo, delo bodočih učiteljev ali raziskovalcev. Visokošolski učitelj pa bi moral biti tudi akcijski raziskovalec, saj bi mu akcijsko raziskovanje pomagalo bolje načrtovati, izvajati in ovrednotiti visokošolsko delo s študenti. 1 Na 10. poletni Soli v Radovljici (II.- 14. 6. 2001) pa so se oblikovali Se naslednji predlogi: postaviti je potrebno jasna navodila za predpriprave; vključiti je potrebno Studente pri oblikovanju metod in ocenjevanju praktičnega dela; spodbujati in razvijati je potrebno pri Študentih samostojno delo, odgovornost za naloge in razmišljanje o lastnem delu; podati je potrebno kvalitetno in konstruktivno povratno informacijo o delu Studentov ter navaditi študente na samoocenjevanje ter uvesti medsebojno ocenjevanje. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • 3-4 (126) 483 PROBLEMI IN DISKUSIJA Kritika knjige Jcrce Vodušck Starič »Slovenski špijoni in SOE, 1938-1942« Špijonaia je zbiranje in izdajanje driavnih, predvsem vojalkih skrivnosti tuji državi. (Slovar tujk, 1976) Knjigo, ki opisuje obveščevalno delovanje nekdanje Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS) na Slovenskem, bodo sicer poleg bralcev, ocenili zlasti zgodovinarji, mi pa se hočemo osredotočiti na tri njene glavne napake, in sicer na zgrešen osnovni koncept, pomanjkljivo metodologijo in napačno oce- no delovanja Dr. Vinka Vrhunca (VV). Prva velika napaka knjige je nepravilen konceptualen pristop. Avtorica namreč želi že v naslovu in v celotnem tekstu dokazati, daje bil slovenski del JNS pretežno špijonska in ne politična organizacija, ki je deloval v korist tuje, britanske obveščevalne službe SOE. S tem, ko daje prednost obveščevalnemu delovanju pred političnim, spregleda, da so bili slovenski naprednjaki zbrani v JNS liberalci, sokoli, nacionalisti, antiklerikale!, antifašisti in prozapadno orientirani politiki, ki so služili svoji domovini in ne tujim interesom. Avtorice ni motilo, da ima pojem špijon negativno konotacijo v vseh časih in državah, ter da nikjer ni priznano kot častno dejanje, tudi pri tistih, za katere dela. Zato se ji zatika pri opredeljevanju in razlagi, kaj je to špijon oziroma vohun in kakšna je razlika med njima in političnimi sodelavci, zavez- niki, pomočniki ali prijatelji. Lep primer kako oprezno bi morala avtorica ravnati z izrazom špijon, je vzpostavljanje tajne ra- dijske zveze med liberalci v okupirani Ljubljani in jugoslovansko vlado v Londonu. Ta se nikakor ne more smatrati za špijonažo v korist tuje države, temveč za vzpostavljanje zveze med domačimi ljudmi z namenom obveščanja o stanju doma, kar je bilo za londonsko begunsko vlado kot za zaveznike zelo pomembno v boju proti okupatorju (336). Avtorica pri tem naredi tudi to napako, da neutemeljeno trdi, daje »anglofilstvo bilo eden od glav- nih grehov že med vojno« (17). To seveda ni res, saj so bili Angleži naši zavezniki in slovenski partizani so prvo pomoč v orožju, zdravilih in oblekah dobili prav od njih ter so ob sicer skromni podpori njiho- vega letalstva proti koncu vojne izvajali skupne vojaške operacije proti nemško-domobranskim po- stojankam in železniški progi Zidani most - Trst. Res pa je, da smo bili že v NOB previdni do delovanja vseh zavezniških vojaških misij, kar se je kot upravičeno pokazalo po vojni zlasti pri Angležih, ki so nasprotovali priključitvi Trsta in Gorice Jugoslaviji in želeli izvesti delitev Jugoslavije pol na pol. Ker hoče skozi vso knjigo dokazati, daje ta skupina naprednjakov špijonirala le za SOE, na drobno opisuje njeno delovanje in jo v času od 1938 do 1942 tesno veže na angleške obveščevalne službe. Podcenjuje in prezre, da je njihovo glavno delovanje bil boj proti fašizmu in nacizmu ter njihovimi kolaboranti za ohranitev svobode in neodvisnosti jugoslovanskih narodov. To so delali skupaj z zavez- niki in ne za njih, temveč zase. Ker avtorici ne uspe dokazati, kdo je res bil klasični špijon, kdo pa le sodelavec te ali one službe, oziroma samo zaveznik, ugotavlja, da »arhivi razkrivajo, da so se te podtal- ne vojne udeležili tako profesionalni obveščevalci kot popolni amaterji, vendar ne kot agenti obveščevalnih služb« (5). Če je avtorica vse to ugotovila, zakaj jih torej blati kot špijone in da so vsi delali kot tuji agenti, s čimer vse te ljudi spremeni iz narodnjakov v prodane duše. Avtorica pa za špijone ni proglasila samo vodstvo slovenske JNS, temveč tudi njihov podmladek, poznan kot »disidenti JNS«, ki se je zbiral v organizaciji Naša volja in IMKA, za katero izrecno trdi, da je bila »eno izmed legalnih oporišč angleške špijonaže« (143). Dalje trdi, da so študentje liberalnega tabora v tistih letih delovali »neposredno pod britansko organizacijo, usmerjal in finančno podpiral jih je britanski konzul in daje ta imela tudi vilo na morju, na severnem Jadranu, ki jo je (IMKJ) poklonil 484 ZGODOVINSKI ČASOPIS « 36 • 2002 • *-4 (126) nek jugoslovanski politik« (144). Po pripovedovanju mojih prijateljev, zlasti Borisa Zidariča po vojni, pa je njihovo delovanje bilo popolnoma drugačno, kot to navaja avtorica. Njihova glavna naloga je bila aktivno protifašistično in protinacistično delovati, organizirati narodno-obrambne zbore skupaj s Soko- li, ne pa se ukvarjati s špijonažo v korist Angležev. Tako so delovali do italijanske okupacije Ljubljane, potem pa so bili nekateri zaprti, drugi pa so odšli v partizane. Avtorica nadalje zagreši še eno napako, ko namreč ne loči pred in med vojnega delovanja napred- njakov od povojnega obdobja. Enoje špijonaža v času vojne, drugo pa je špijonaža v suvereni državi, ki je v vseh časih in državah označena »kot narodno izdajstvo in spodkopavanje državne ureditve« (18). Zato je seveda bilo preganjanje špijonov po vojni, v neodvisni SFRJ povsem legalno dejanje. Vendar avtorico ne moti, da take ljudi naziva »naši junaki«. Zato bi avtorica morala pojem špijon obravnavati skrajno previdno, občutljivo in premišljeno ter se zavedati, daje v normalnih časih to delovanje nečastno. Tako pa je z lepljenjem tega pojma prizadela »čast, svobodoljubje in patriotizem takratnega slovenskega (liberalnega) meščanstva« (III), ki se je v najtežjih časih druge svetovne vojne hrabro borilo proti nacifašizmu in njegovim kolaboracionistom, se v veliki meri udeleževalo NOB in skupaj z zavezniki izborilo zmago in svobodo. Druga velika napaka knjige je njena pomankljiva metodologija in da se slabo poslužuje znanstve- nega aparata. V tekstu kar mrgoli številnih netočnosti, ki delajo knjigo strokovno nedodelano in neko- rektno in tako resno znižujejo njeno verodostojnost. Med pomanjkljivostmi so najpomembnejše: - Nenavajanje najvažnejše bibliografije, na primer pri opisu usode družine Vrhunec knjige Marka Vrhunca Srečna mlada generacija, 1989, ki je edini vir teksta, ki gaje avtorica objavila (363); - pomanjkljivo navajanje virov za najvažnejše trditve oz. dokaze o identiteti špijonov skozi ves tekst; - netočna uporaba osebnih imen, celo pri Vinku Vrhuncu (12) ali npr. pri Viktorju Elzncrju kjer je pravilno Aleksander (332); - napačno navajanje krajev in dogodkov, na primer, daje VV 1941 odšel k 42. polku v Bjelovar, bil pa je v Višnji gori (243); - površno in netočno imensko stvarno kazalo (425), kjer ni na primer VV naveden kar na štirih me- stih 228, 233. 239, in 241; - samovoljno popravljanje zapisnikov (III); - neprepričljiva in netočna interpretacija dogodkov, na primer o zaščiti Vrhunčevih s strani Gambare (365); - profesionalno nedopustna uporaba izrazov kot »nekatere priče celo trdijo« (135), »pravijo« (157), »viri kažejo« (417) itd kot sredstvo dokazovanja. Torej vrsta napak, površnosti in insinuacij, ki močno znižujejo verodostojnost celotnega teksta in ga pustijo nedorečenega. Vse te netočnosti in pomanjkljivosti pa avtorica ni zagrešila le iz malomarnosti, temveč predvsem zato, ker je pač vso knjigo podredila svojemu edinemu cilju, to je dokazati, da so njeni »junaki« res bili špijoni. Ker pa tega ne more dokazati kar počez in za vse, ostane bralec brez pravih odgovorov, kje in na kakšen način so ti ljudje bili špijoni in tako ostanejo samo insinuacije in sklepanja avtorice. Tretje. Napačno prikazovanje in ocenjevanje slovenskih naprednjakov pa se najbolje vidi na prime- ru dr. Vinka Vrhunca (VV). Tudi zanj kot za vse ostale avtorica želi na vsak način dokazati, da je bil špijon, zato ga v knjigi najdemo na 50 straneh. Svoje »dokazovanje« podkrepljuje s tremi navedbami- Prva je vzeta iz »analize Udbe«, ki pravi, da so »najvidnejši predstavniki (angleškega) obveščevalnega delovanja, ki so se navezali na inž. Mačkovška, bili VV, bivši ravnatelj TPD v Ljubljani...« (5). Druga pravi, da »nekatere priče celo trdijo, daje bil VV povezan s francoskim Dcuxiemc Bureaujem« (135). Tretja trdi, da »britanski viri kažejo, daje bil VV ena od njihovih glavnih zvez v Ljubljani« (417). Za vse tri navedbe avtorica ne navaja virov. Poleg trditve, da je bil VV angleški ali francoski špijon, gaje avtorica brez vsakega dokaza progla- sila tudi za ovaduha Udbe z imenom »Doktor«. Po njenem je to postal zato, da Udbe ne bi »pri vrbo- vanju prehiteli Francozi in ga pridobili zase« (417). Tudi za to trditev avtorica ne navaja nobenega vira. Sam VV je po izpustitvi iz ljubljanskega zapora pripovedoval, da seje nekaj mesecev srečeval s svojimi zasliševala, vendar ne zato, da bi ovajal svoje prijatelje, temveč zato, da bi jih prepričal, da je postal lojalen državljan. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 36 • 2002 • 3-4 (126) 485 Gornje potrjuje, da Udba ni imela dokazov za svoje trditve oz. sume, kakor tudi ne avtorica, ki sama pravi, da »Udba kljub temu nikoli ni odkrila resnične vloge, ki jo je VV (?) imel v britanski obveščevalni službi« (417). Torej vztrajanje pri insinuaciji. Če bi svoje raziskave bolj strokovno in vestno opravila, bi avtorica našla številne dokaze da VV ni bil špijon. Prvi tak dokaz je fotokopija depeše Georgea Rendcla, diplomata British Legation to Yugosla- via iz Londona, dne 19. januarja 1942, ki po odhodu VV iz Švice domov pravi: »Kakor sem izvedel iz drugih virov, je mogoče, da Vrhunec ni bil dejansko tako primerna in zaželena oseba, kakor je sprva kazalo. Glede tega seje pravzaprav vse izteklo kar najbolje (op.: ker seje medtem že vrnil v Ljubljano). Kakorkoli že - in jaz ne mislim, da bi se lahko končno razpletlo na drug način -je jasno, da ne moremo storiti ničesar več«. Med 22 depešami Foreign Offica tistega časa je navedena depeša št. 17 najboljši dokaz, da Angleži leta 1942 VV niso smatrali kot svojega človeka, sicer ga ne bi pustili oditi Italijanom v roke in bi ga vsaj zadržali in zaščitili v Švici (glej 22 depeš iz arhivov PRO). Drugi dokaz je izjava VV Udbi decembra 1949, v kateri zatrjuje, da »je za delovanje angleške obveščevalne službe izvedel šele leta 1941«, vendar da »ni bil z nobenim Angležem v osebnih niti v kakršnih koli stikih niti ni katerega koli Angleža poznal« (417). Ta izjava se ujema s srečanjem VV s Stephenom Clissoldom maja 1946 v Ljubljani, koje o tem obvestil Vladimirja Svetino - Iva, takratnega pomočnika načelnika Udbc za Slovenijo, da »bi mu oblast ne delala težav«. Takrat mu je Svetina rekel, da so družabni stiki sami po sebi dovoljeni, da pa naj pazi, da ga ne »bi vpletli v svoje mreže, s tem, da jim ne bi dal kake nepremišljene izjave in da bi bilo bolje, da stike prekine, toda ne na osoren način, da bi nas mogli opravljati kot nekulturne ljudi« (403). Tretji dokaz je izpustitev V V iz zapora leta 1950. Ker je po osvoboditvi nekaj let zagovarjal prihod Angležev v Jugoslavijo na osnovi dogovarjanja Churchil - Stalin o delitvi interesnih sfer v Jugoslaviji pol na pol, je bil devet mesecev zaprt in temeljito preiskan ali je ali ni angleški ali francoski špijon. Udba je ugotovila, da VV nikoli ni bil špijon nobene tuje obveščevalne službe ter je bil zato, brez obtožbe in sodbe, izpuščen iz zapora. Bil je prevelik rodoljub, da bi se kljub prozapadnim simpatijam podal v tako nečastno delovanje ter je do smrti ostal lojalen državljan SFRJ. Četrti dokaz je proces VV leta 1942 v Rimu pred posebnim fašističnem sodiščem, koje bil najprej obsojen na smrt, nato pa mu je bila čez teden dni kazen spremenjena na trideset let zapora in zaplembo vsega premoženja. Ni dvoma, da so ob procesu Italijani podrobno raziskali vse delovanje VV, pa doka- zov, da bi bil tudi angleški agent, niso našli ter je bil zato obsojen le kot slovenski nacionalist - ireden- tist. Peti dokaz lahko najdemo v navedbi avtorice, da »so leta 1941 v nemško mrežo padli skoraj vsi sodelavci angleške obveščevalne službe pri nas«, pa VV med njimi ni bilo (7). Šesti, osebni dokaz, lahko dajo njegovi domači in prijatelji, ki so ga poznali le kot sposobnega in uspešnega ekonomista in javnega delavca, saj je bil poleg ravnatelja TPD tudi predsednik rezervnih oficirjev, predsednik Društva za ceste in drugih organizacij. Kot tak je bil izredno zaposlen in an- gažiran, da mu je celo za družino ostalo malo časa, ter je zato izključeno, da bi se lahko profesionalno ukvarjal tudi s špijonažo. in to celo dvojno. Navsezadnje je vse to ugotovila tudi Udba. Svoje dokaze lahko sklenemo tudi z ugotovitvijo, da VV ni bil profesionalni agent neke tuje službe, da pa ni tik pred in med vojno okleval, da - kakor takrat vsi zavedni domoljubi - ne bi po potrebi sodeloval tudi z angleškimi obveščevalnimi službami, ki so bile zavezniške, kakor je to delala tudi Osvobodilna fronta, kateri je pripadal. Iz te kritike je razvidno, da knjigo JVS ocenjujemo negativno in daje v mnogih pogledih strokovno nekorektna in neverodostojna. do oseb. kakršna je bil VV pa tudi žaljiva. Avtorica je brez dvoma opravila obsežno, koristno in naporno delo o delovanju slovenskih liberal- cev pred drugo svetovno vojno. Žal pa je v mnogočem zgrešila bistvo svojega raziskovanja ter sama svoje delo razvrednotila, s tem koje tako zapleteno in občutljivo snov zrcducirala na špijonažo. Posebej avtorici zamerimo, da je: - vse slovenske naprednjake in njihov podmladek proglasila za špijone; - pretirano predpostavila njihovo tudi obveščevalno delo, pred političnim; - ni dosledno in strokovno ločevala delo profesionalnih špijonov od tistih, ki so kot amaterji bili samo sodelovci, pomočniki, aktivisti in podobno: - ni dovolj upoštevala različnih pogojev pred in med vojnega delovanja od povojnih razmer; 486 ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 • 2002 ' 3-4 (126) - minimizirala antifašistično delovanje in udeležbo naprednjakov v NOB; - samo odklonilno in negativno prikazovala vlogo slovenskih komunistov v tistih časih; - skozi celoten tekst neprestano insinuirala, da je bilo delovanje takratnih slovenskih liberalcev špijo- naža v tujo korist (135,157,243,402) itd. Iz teh razlogov mislimo, da bo zgodovinska stroka morala to delo kritično oceniti in vložiti dodatne napore, ne le da popravi njene napake, temveč da predvsem dopolni in objektivizira sliko o tistih časih in ljudeh. Marko Vrhunec ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE je med drugim izdala: 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 1994 : zbornik. - Ljubljana, 1994.-1.000 SIT Sosed v ogledalu soseda od 1848 do danes : 1. zasedanje slovensko-avstrijske zgodovinske komisije, Bled 1993. - Ljubljana 1995. - 1.500 SIT Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov. - Ljubljana 1996. - 1.000 SIT Življenje in delo Josipa Žontarja : ob stoletnici rojstva. - Ljubljana, Kranj 1996. -500 SIT Razvoj turizma v Sloveniji: zbornik referatov z 28. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Bled 1996. - Ljubljana 1996. - 1.500 SIT Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti: mednarodni znanstveni simpozij, Maribor 1998. Ljubljana 1998. - 2.000 SIT Množične smrti na Slovenskem : zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Izola 1998. - Ljubljana 1999. - 2.000 SIT Temeljne prelomnice preteklih tisočletij : zbornik referatov s 30. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Rogla 2000. - Ljubljana 2001. - 2000 SIT Zainteresirani lahko kupijo knjige na sedežu ZZDS v Ljubljani, Aškerčeva 2 (tel. 01/241-1200). Člani ZZDS imajo 25 odstotni popust, študentje pa 50 odstotni popust. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • J-4 < 126) 487 KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE »Vloga mitov pri poučevanju slovenske zgodovine« - prvo zborovanje učiteljev zgo- dovine Laško, 22. in 23. marec 2002 V Društvu učiteljev zgodovine Slovenije smo se na podlagi svojih opažanj in izkušenj iz tujine odločili organizirati zborovanje, ki bi ob kvalitetnih strokovnih predavanjih ter razpravah povezalo učitelje osnovnih in srednjih šol. Naše prvo zborovanje smo namenili - po našem mnenju - aktualni temi, in sicer vplivu mitov na poučevanje slovenske zgodovine. Kajti, kdo se pri pouku ne srečuje s Karantanijo, Celjskimi grofi, Erazmom Predjamskim, Ilirskimi provincami in drugimi miti v slovenski zgodovini? Prispevki predavateljev, ki jih je Društvo povabilo k sodelovanju gotovo niso dali vseh odgovorov, verjamemo pa, da so bili zanimivo dopolnilo k znanstveni obravnavi konkretnih problemov - mitov v slovenski zgodovini. Dr. Peter Vodopivec je v svojem prispevku »O mitih v slovenski zgodovini* najprej razložil, odkod izvira beseda mit ter kaj naj bi bil njen pomen. Pomembno vedenje, ko govorimo o mitih, je tudi razumevanje vloge mitov v zgodovinskem spominu določenega naroda ter v procesu utrjevanja narod- ne identitete. Kajti kot meni dr. Vodopivec, je temeljna značilnost zgodovinskega mita in mitologije, da »prikazuje preteklost ne takšno kot se je zares zgodila, temveč takšno kot si jo želimo«. Referat je prikazal tudi nastanek in ozadje treh (kot se zdi posebej trdovratnih) mitskih zgodb: o slovenskem prispevku k ameriški deklaraciji o neodvisnosti, o Slovencem naklonjenih Francozih v času Ilirskih provinc ter o moči komunističnega in ljudskofrontnega gibanja pred drugo svetovno vojno. Mag. Aleksander Žiiek je v svojem prispevku »Dobri grof za nas skrbijo, nas trpeti ne pustijo* opisal mit o Celjskih grofih. Rod Žovneških je bil v začetku tipičen predstavnik nižjega plemstva, ki si je z vojaško službo mogočnejšim sodobnikom tlakoval pot navzgor. Ob različnih uslugah svojim go- spodarjem so dobivali plačilo v posestvih in služnostih (dajatvah). Povezali so se tudi z rodbinami enake družbene stopnje in prevzemali raznovrstne službe. S porokami in dedovanji so krepili svoj položaj in se vzpenjali po lestvici srednjeveškega plemstva. S pokneženjem je v 15. stol. rod Celjskih dosegel svoj vrhunec. Vendar pa njihovim motivom (hlastanje po vplivu, posestih in vojaški moči) po mnenju mag. Žižka ne moremo pripisovati »plemenitega zavzemanja za dobrobit vladanih ali celo ubadanja s povezovanjem narodov«. Dr. Igor Grdinaje z »Mitom o karantanski slovenski driavi* predstavil karantanski mit, ki se pojav- lja tako v zgodovinopisju kot v besedni, glasbeni in likovni umetnosti. Karantanija je imela vidno mesto v slovenski historiografiji od Antona Tomaža Linharta dalje, vendar vse do nastopa Boga Grafe- naucrja, meni dr. Grdina, ni bila povzdignjena v pravi nacionalni mit. Koje dr. Grafenauer 1952 objavil delo Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev je »zgodovinsko razpravo o otroški dobi slovenske zgodovine premaknil tudi v območje narodotvomega mita«. Karantanski mit je v slo- venski literaturi navzoč od prve polovice 19. stoletja naprej, saj je že France Prešeren v svoji pesnitvi Krst pri Savici omenil krvave boje, ki so se na Koroškem in Kranjskem vneli ob pokristjanjevanju. Dr. Egon Pelikan je v svojem prispevku »Pravi Slovenec je katoličan* predstavil mit o katoliškem narodu. Po njegovem mnenju bi bila v 19. stoletju teza, da »je Slovenec lahko samo katoličan« - glede na čas in prostor - pravzaprav na deklarativni ravni sprejemljiva, kajti v 19. stoletju in vse do druge svetovne vojne je bila velika večina Slovencev krščenih in praktičnih katoličanov. V svojem predavanju je dr. Pe- likan prikazal, kako je bila omenjena teza in iz nje izhajajoča strategija »etničnega ekskluzivizma na 488 ZGODOVINSKI ČASOPIS • 36 • 2002 • 3-4 (126) verski podlagi« uporabljana pri oblikovanju odnosa vodilnih ideologov političnega katolicizma do slo- venskega nacionalnega vprašanja. Etični in etnični ekskluzivizem sta, kakor vrsta drugih ekskluziviz- mov znotraj ideologije političnega katolicizma, bila na podoben način uporabljana v tistem času tudi v večini evropskih katoliških držav. Mag. Matevl Grenko je v svojem prispevku »Mit o tradicionalnem socialno-političnem katolicizmu prve polovice 20. stoletja na Slovenskem* prikazal, da tradicionalna predstava o katolicizmu kot »sino- nim za politični konfesionalizem in cerkveni klerikalizem« ni enotna in da, je »tradicionalni katolici- zem relativno samostojna, pluralna in teoretsko zanimiva misel, ki še zdaleč ni bila podrejena diktatu Cerkve v prvi polovici dvajsetega stoletja«. Predavatelj mit o tradicionalnem katolicizmu razume le kot mit v knjižnem pomenu, v celoti gledano pa je po njegovem mnenju katolicizem pozitivna, a doslej pri nas v tem smislu pomanjkljivo predstavljena misel. Dr. Dragan Potočnik je v svojem prispevku »Maribor - nemiko mesto ali kulturno dogajanje v Mariboru od srede 19. stoletja do 1941* orisal najprej družbeno gospodarske razmere v zgodovini Maribora, predvsem razmerje in napetosti med slovenskim in nemškim prebivalstvom v mestu. Delež slovenskega prebivalstva je kljub slovenski okolici padal. Upadanje števila Slovencev je bilo po mnenju dr. Potočnika povezano s povečanim nemškim priseljevanjem, saj je z nastajanjem nemških tovam prihajalo v mesto več nemških uradnikov, trgovcev in obrtnikov. Kljub prevladujočemu nemškemu prebivalstvu v Mariboru, pa je predstavitev kulturnega dogajanja med Slovenci v Mariboru do leta 1941 dokazala, da je bilo slovensko kulturno delovanje zelo živahno, saj so obstajale raznovrstne dejavnosti kot na primer gledališka, čitalniška (kasneje knjižničarska), kinematografska, glasbena. Mag. Stane Berzelakje s svojim prispevkom »O mitih pri pouku zgodovine* prešel od predavanj k neposredni šolski praksi. Po njegovem mnenju mite med ljudmi sprožajo različni dejavniki, zelo pogo- sto sta to ideologija in politika. Verjetno smo ravno učitelji zgodovine povsod po svetu (hote ali nehote) najbolj izpostavljeni večstranim pritiskom. Kot meni mag. Berzelak, so v nas namreč »nenehno usmer- jene oči učencev in dijakov, iskalcev različnih resnic, na drugi strani pa ušesa in usta države, ki bi rada preko nas vzgajala poslušne državljane«. Zato je po njegovem mnenju zelo pomembno, da nam uspeva obdržati učne načrte in programe, ki so odprti in daleč od politike. Da bi odgovoril na vprašanje, koliko je mitov in mitiziranja v šoli, je mag. Berzelak opravil analizo učbenikov zgodovine v srednji šoli, kije pokazala, da »razlike nastajajo pri mitih s poudarjeno ideološko vsebino, pri ostalih pa so manjše«. Maja Vičič Krahonja je s svojim prispevkom dopolnila razpravo o mitih pri pouku zgodovine. Predsta- vila je analizo »Slovenci v zgodnjem srednjem veku« v kateri je pregledala učni načrt in učbenike za strokovne gimnazije glede na uporabnost določenih posplošitev in prikrojevanje pri temi zgodnji sred- nji vek. Po njenem mnenju v zgodnjem srednjem veku nastopita v učbenikih v zvezi z narodno zgodo- vino predvsem dva problema, to je velikost naselitvenega prostora in raba imena Slovenci/Slovani. Maja Vičič Krabonja zaključuje, da obstajata v učbenikih in učnem načrtu terminološka zmeda in nedo- slednost glede uporabe besede Slovenci/Slovani v zgodnjem srednjem veku. Del programa je bil namenjen predstavitvam učiteljev, ki so prikazali svoj, pogosto inovativen način dela pri pouku. Med udeleženci so bili predstavljeni primeri »dobre prakse« zelo dobro sprejeti, kar dokazuje, da so tovrstni načini predstavitve zelo učinkoviti. Delavnice so bile tematsko razdeljene na štiri sklope. V prvi delavnici »Projektno delo učiteljev zgodovine* so učiteljice Biljana Frcce, Marica Čerič in Zlata Kastelic predstavile izkušnje in rezultate pri projektnem delu. Biljana Frcce je najprej predstavila značilnosti projektnega dela pri pouku zgodovine in možnosti, ki jih pouk zgodovine ponuja za tovrst- no delo. V današnjem svetu, koje učitelj vse bolj usmerjevalec samostojnega učenčevega dela, dijaki pa aktivno sodelujejo in so odgovorni za svoje rezultate dela, je ena izmed možnosti za večjo uporabnost znanja prav projektno delo. Izkušnja Biljanc Frece je, da je pouk zgodovine s projektnim delom postal zanimiv, privlačen, sodoben in aktualen. Z avdiovizualnim gradivom je predstavila svoj projekt Utrip Laškega v srednjem veku, ki je nastajal vse šolsko leto 2000/01 in so ga učenci staršem in širši javnosti v Laškem predstavili junija 2001. Marica Čerič je z avdiovizualnim gradivom predstavila projektno delo interesnih dejavnosti na njihovi šoli. Tema je bil zgodovinska, in sicer S čarovnicami do znanja. Pod vodstvom štirih mentoric je sodelovalo 24 učencev, ki so z interdisciplinarnim pristopom spozna- vali vsebine o zgodovini čarovništva ter ob tem povezovali znanja, ki so jih pridobili pri različnih predmetnih področij. Zlata Kastelic je v svoji predstavitvi Uganka nas preganja, dokler jo ne rešimo ZGODOVINSKI ČASOPIS « 56 • 2002 « 3-4 (126) 489 predstavila svoje delo Krvapivc, v katerem je zbrala ljudske pripovedke, ki jih sedaj uporablja pri urah zgodovine. Delo je rezultat projektnega pouka. V delavnici »Kreativen pristop k poučevanju zgodovine so učiteljice Helena Pačnik, Helena Ver- dev, Branka Černezel in Elissa Tawitian predstavile sodobne metode in oblike pouka zgodovine. Na pomembnost sodobnega pouka zgodovine nas opozarjajo tudi trendi pouka zgodovine v Evropi. Helena Pačnik na podlagi svojih izkušenj ugotavlja, da bi moral biti pri pouku zgodovine večji poudarek na družbenih temah iz vsakdanjega življenja, gospodarstva, umetnosti kot pa na političnih dogodkih. Večji poudarek bi morali dati tudi krajevni zgodovini, saj je učencem s svojimi materialnimi, pisnimi in ustnimi viri blizu. Slednje velja Se posebno za zgodovino 20. stoletja, saj to obdobje učenci močno doživljajo tudi čustveno, bodisi s preteklostjo svoje družine, kraja, kot s filmi, glasbo idr. Helena Verdcv je predstavila primer učne ure dela z računalnikom, in sicer delo z zgoščenko Zgodovina antične Grčije, saj je pouk zgodovine v računalniški učilnici z uporabo zgoščenke postal redna oblika dela pri njenih urah zgodovine. Po številnih uspešno izvedenih urah tovrstnega dela ugotavlja, daje ta oblika dela pri učencih zelo priljubljena. Branka Černezel pa je predstavila svojo inovativno idejo za spodbujanje branja in zanimanja za zgodovino med učenci - Zgodovinsko bralno značko. Značka je zaradi izjemne- ga zanimanja učencev in zaradi pozitivnih rezultatov postala tradicija in jo na šoli izvaja že pet let. Predstavila je tudi primer učne ure Slovenci 1848 - 1867, ki je običajno učencem 7. razreda težko razumljiva, zato je udeležencem zborovanja predstavila pristop, s katerim je to za slovensko zgodovino pomembno temo učencem razumljivo razložila in predstavila. Elissa Tawitian je predstavila eno izmed metod sodelovalnega dela, sestavljanko ali Jigsaw metodo. Metoda, ki poteka ob skupinskem delu, omogoča učencem izkušnjo učiti se drug od drugega, tako, da se razvijejo socialne veščine in sposob- nosti timskega dela, kar naj bi bil tudi eden izmed ciljev sodobnega pouka. V delavnici »Računalnik v pomoč pri pouku zgodovine» so svoje izkušnje in primere učnih ur predstavili Anka Žuljan. Iztok Pctrič in dr. Bojan Balkovec. Vse več je učiteljev, ki pri svojem delu - bodisi pri pripravni na pouk ali pri pouku samem - uporabljajo računalnik. Anka Žuljan je predstavila svoj izdelek, zgoščenko S sliko v zgodovino, ki vsebuje predvsem slikovno gradivo od prazgodovine do najnovejše dobe in ga lahko učitelj uporablja s pomočjo računalnika pri pouku. Slikovno gradivo je izbrano iz učbenikov in drugih učnih sredstev, nekaj zemljevidov pa je delo avtorice in njenih sodelav- cev. Iztok Petrič je predstavil uporabo interneta pri pouku zgodovine, in sicer je demonstriral, kako določeno spletno stran lahko uporabimo kot motivacijo v uvodu določene zgodovinske ure. V svojem prispevku Virtualna učna ura je predstavil spletno stran prazgodovinske jame v Franciji. Dr. Balkovec je predstavil uporabo kartografskega in slikovnega gradiva pri delu z računalnikom. Poudaril je prednosti tovrstnih gradiv v elektronski obliki, na primer večja prilagodljivost, saj ga lahko prilagodimo svojim potrebam ali možnost ponazoritve z animacijo. Oviri, ki mnoge učitelje odvračata od uporabe slikovne- ga gradiva v elektronski obliki sta po mnenju dr. Balkovca predvsem tehnična in časovna zahtevnost, saj je potrebno obvladati določene programe in tehnike izdelave ter imeti na voljo dovolj časa. Vsi udeleženci delavnice so se strinjali z nujnostjo uvedbe računalnika pri pouku zgodovine, ob tem pa so opozorili na bojazen, da bi učenci takšno obliko pouka vzeli le kot zabavo. Žal pa slovenska realnost večini učiteljev še ne omogoča uporabe računalnika pri pouku zgodovine, saj imajo računalnik v razredu le redki. V delavnici »Predstavitev mednarodnega delovanja DruStva učiteljev zgodovine Slovenije" so učitelji Andreja Valič Zupan, Srečko Zgaga in mag. Jelka Razpotnik predstavili EUROCLIO, evropsko zvezo učiteljev zgodovine, in možnosti udeležbe na mednarodnih seminarjih, ki se v okviru Sveta Evrope in programov Evropske unije ponujajo učiteljem zgodovine. Mednarodna dejavnost slovenskih učiteljev zgodovine seje po ustanovitvi DUZS okrepila in poglobila. Poteka predvsem v okviru EUROCLIA, pa tudi v okviru projektov, kot so Stability Pact. Southeast European Joint Histroy Project in mnogi drugi. Andreja Valič Županje predstavila EUROCLIO. ki deluje kot nevladna organizacija s sedežem v Hagu na Nizozemskem ter združuje okoli 60.000 učiteljev zgodovine iz vseh evropskih držav. Aktivnosti EUROCLIA so živahne in obsegajo organizacijo mednarodnih konferenc, seminarjev za učitelje in študijskih obiskov, organizacijo in izvedbo bilateralnih in multilateralnih projektov (npr. razvoj učbenikov, uvajanje novih metod poučevanja), svetovanje vladam, mednarodnim in državnim organizacijam. Že deseto letno konferenco EUROCLIA, ki je potekala v marcu 2002 v Pragi je predstavila mag. Jelka Razpotnik. Tema konference, ki se je udeležilo okoli 140 učiteljev, je bila Poučevanje o narodnih in 490 ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 36 • 2002 ' 3-4 (126) jezikovnih manjšinah v Evropi. Konferenca je bila zelo uspešna, najbolj je udeležence navdušilo uvod- no predavanje dr. Marka Mazowerja. Srečko Zgaga pa je predstavil svoje vtise in izkušnje, ki jih je pridobil na seminarju Sveta Evrope »Nove poti v poučevanju zgodovine«, ki ga je februarja v Yorku organiziral British Council. Po njegovem mnenju je seminar udeležencem omogočil vpogled v poučevanje zgodovine v Veliki Britaniji ter dal tudi mnogo idej za nadaljnje delo. Ob koncu lahko zaključim, da je bilo prvo zborovanje učiteljev zgodovine zelo uspešno, tako za organizatorje, saj se ga je udeležilo veliko število učiteljev kot tudi za udeležence, saj so bili z vsebino in predstavitvami zelo zadovoljni. Zborovanje je potrdilo predvidevanje organizatorjev, da so tovrstne prireditve za učitelje potrebne in pomembne inje torej z njimi potrebno nadaljevati. Jelka Razpotnik Letni sestanek Organizacije ameriških zgodovinarjev Washingtonu D.C., 11. - 14. april 2002 Letošnji sestanek Organizacije ameriških zgodovinarjev je potekal od 11. do. 14. aprila v Washing- tonu D.C. pod naslovom Prekrivajoče se diaspore: srečanja in spremembe (Overlapping Diasporas: Encounters and Conversions). Organizacija ameriških zgodovinarjev (Organization of American Hi- storians) predstavlja ob American Historical Association eno od osrednjih združenj zgodovinarjev ZDA. Usmerjena je v proučevanje zgodovine ZDA in tudi njeno glasilo Journal of American History objavlja le prispevke o ameriški zgodovini (od nastanke ZDA do današnjih dni). V začetku devetdesetih let 20. stoletja je organizacija pričela tudi s tako imenovanim mednarodnim programom, potem, ko je njene člane oziroma njeno vodstvo zanimalo, kaj o ameriški zgodovini vedo in pišejo zgodovinarji izven ZDA. Revija Journal of American History je takrat dobila tudi svoj mednarodni uredniški odbor, v katerega sem bil imenovan tudi sam. Program internacionalizacije je bil leta 1992 predstavljen na posebnem simpoziju v Torinu. Letošnjega sestanka seje udeležilo 741 referentov oziroma predsedujočih in komentatorjev. Na okrog 150 panelih in okroglih mizah je bilo predstavljenih preko 350 referatov. Pri tem je potrebno omeniti, da je nekatere panele organizirala tudi pridružena organizacija Immigration and Ethnic Emi- gration Society. Eden takih je bil panel z naslovom Zgodovina ameriškega severozahoda: sanje o me- stih, ruralne migracije in ustanovitev ameriške regije, 1850-1930, kateremu je predsedoval James Madison z univerze Indiana. V okviru pancla so bile obravnavane zelo raznolike vsebine. Tako je Jef- frey A. Brune iz washingtonske univerze predstavil radikalce na srednjem zahodu, migrante srednjega razreda in čikaško literarno renesanso, Eric Mörser (univerza Wisconsin-Madison) ekonomsko agen- cijo v LaCrossu (Wisconsin) in železnice kot izraz moči države Wisconsin. Podobe Chicaga in ameriškega srednjega zahoda v popularni kulturi od devetdesetih let 19. stoletja do drugega desetletja 20. stoletja pa je orisala Sarah S. Marcus z univerze Wisconsin-Marathon County. Poseben panel seje ukvarjal s problematiko rase in družine v Ameriki v času druge svetovne vojne in po njej, s posebnim ozirom na nezakonske otroke, imigracijo in cerkev. Judy Tzu-Chun Wu z Ohio State University je predstavila problem nezakonskih otrok pri Kitajcih v času druge svetovne vojne, Martha Gardner (univerza DePaul) je predstavila vprašanje izvajanja imigracijske zakonodaje v času vojne. Gina Marie Pitti (univerza Stanford) pa vprašanje katoliške cerkve in mehiško-ameriške družine po drugi svetovni vojni. Udeleženci letnega srečanja so se ukvarjali tudi s problemi gluhonemih migrantov. V okviru pancla z naslovom Občutek sprememb: gluhonemost in diaspora, ki mu je predsedovala Elisabeth Gitter z John Jay Collcgea pri City University of New York, je Rebecca Edwards iz Ronchcster Institute of Technology predstavila referat z naslovom Od Pariza do Hartforda: postanek diaspore glulwnemih, neodvisna raziskovalka Hannah Joyner pa je spregovorila o južnjaških interesih ter preobrazbi skupno- sti gluhonemih. ZGODOVINSKI ČASOPIS » 56 • 2002 » 3-4 (126) 49J O lokalizaciji diaspor na primeru lokalnega in globalnega v arabskem Dctroitu so razpravljali pod vodstvom Andrewa Shryocka z michiganske univerze, ki je tudi sam predstavil referat o zgodovinskih spremembah in značilnostih diaspor ter etničnih identitetah in kulturnih razlikah v arabskem Dctroitu. Poleg Shryocka so spregovorili 5c: Mike Daher z Henry Ford Community Collegea, ki je predstavil dvoj- nosti v diaspori, Sally Hower z michiganske univerze, ki je predstavila arabsko identiteto med delavstvom Dearboma v južnem Detrotu, in Nabcel Abraham z Henry Ford Community Collegea, ki je nastopil z zanimivim referatom o razširjanju političnih vprašanj palestinske diaspore v desetletju 1968-1978. Irske dekle ter razlaga etničnosti v ZDA in Kanadi v 19. stoletju je bil naslov panela, kateremu je predsedovala Karen Manners Smith (univerza Emporia State). V okviru panela je Connie A. Kirk (uni- verza Mansfield) predstavila referat z naslovom Margareth Maher, Emily Dickinson in poln kovček irske poezije. »Ali je lahko to ženska?« pa se je spraševala samostojna raziskovalka Jane Manners pri svojem proučevanju morilk irskega porekla v Torontu v 19. stoletju. Odnose med črnimi služabnicami in irskimi deklami pa je proučila April Schultz (univerza Illinois Wesleyan). Zanimiv je bil tudi panel, ki seje ukvarjal z vplivom rase na ameriške zunanje zadeve v 20. stoletju. V okviru panela, kateremu je predsedoval Michael L. Krenn z Appalachian State University, so referen- ti proučevali vlogo National Association of Colored People v boju za italijanske kolonije, 1948-1950 (Carol Anderson z kolumbijske univerze), odnos do organizacije National American Association of Colored People do sveta v 20. stoletju (Jonathan Rosenberg z Hunter Collegea) ter vprašanja ameriške diplomacije jazza (Stephen G. Alter, Gordon College). Precejšnje pozornosti je bil deležen tudi panel o migracijah in kulturnih križpotjih na atlantski obali ZDA pod vodstvom Ire Berlin z univerze Maryland, kjer je Karen Ordahl Kuppcrman (univerza New York) orisala ustanavljanje Jamestowna, John C. Miller (univerza Virginija) afriške dimenzije zgodnje ameriške kulture, Christopher L. Brown (univerza Rutgers) protisuženjska gibanja. Randy J. Sparks (univerza Tulane) pa revolucijo na Haitiju. Udeleženci letnega sestanka so z zanimanjem prisluhnili tudi temam v okviru panela o socialni teoriji in historiografiji v povojni Ameriki, s posebnim ozirom na geografski pristop. Na panelu, ki gaje vodil Thomas Haskell (univerza Rice), je John Summers (univerza Rochester) spregovoril o sociologiji znanosti, David S. Brown (Elizabcthtown College) o novih razlagah ameriške zgodovine etničnosti, progresivni historiografiji in Richardu Hofstadcrju. Kevin Mattson (univerza Ohio) pa o ameriškem liberalizmu in Christopherju Laschu. Panel, na katerem sem tudi sam aktivno sodeloval, je potekal pod naslovom Imigrantske etnične vezi in ameriško delavsko gibanje v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju. Panelu je predsedoval Benson Tong z univerze Wichita. V referatu z naslovom Slovene Miners in Leadville and the Colorado Labor Movement (Slovenski rudarji v Leadvillu in delavsko gibanje v Koloradu) sem najprej predstavil slo- vensko izseljensko skupnost v Leadvillu, nato pa slovenske rudarje kot del te skupnosti. Pri pripravi referata sem uporabil originalne arhivske vire, med katerimi moram na prvem mestu omeniti uradni popis prebivalstva iz leta 1910. V nadaljevanju referata sem predstavil delavsko gibanje v Leadvillu in udeležbo slovenskih rudarjev v stavkovnemu gibanju v obravnavanem obdobju. Razen mojega referata sta v okviru panela svoja referata predstavila še Bruce Nelson (Dartmouth College) in Mary H. Blewett (univerza Massachusetts-Lowell). Medtem, koje Nelson govoril o irskih Američanih, irskem naciona- lizmu in delavskem gibanju v letih 1919 do 1921, je Blewettova orisala kulturo yorkshirskih emigran- tov v 20. st. na Rode Islandu. Referate je komentiral urednik Labor History Joumala, Joseph Doyle. Ob tem moram posebej poudariti, da sva v kasnejši razpravi z Nelsonom ugotovila podobnosti irskega in slovenskega nacionalizma med delavci v ZDA. Panela se je udeležilo okrog 40 poslušalcev, ki so v že omenjeni razpravi z zanimanjem prisluhnili primerjavi med slovenskim in irskim nacionalizmom v ZDA. Precejšnje zanimanje je vladalo tudi za panel, ki mu je predsedovala Donna Gabbacia z univerze Severna Karolina, katerega so se v obliki okrogle mize udeležili Wayne Lee (univerza Louisville). Michael Palmer (univerza Južna Carolina), Carol Reardon (Pennsylvania State University) in Michael Sherry (Northwestern University). Panel je poudaril potrebo po nadaljnjih raziskavah zgodovine ameriške emigracije, še zlasti pa po pristopu k tem raziskavam, ki bi presegel enoetnična raziskovanja migracij. Zanimiv je bil tudi panel o migracijah in razmerah prilagajanja v preteklosti in sedanjosti, ki mu je predsedoval David C. Mauk, v ZDA rojeni profesor ameriške zgodovine, ki danes dela na univerzi v 492 ZGODOVINSKI ČASOPIS » 56 • 2002 « 3-4 (126) Trondheimu na Norveškem. Prvi referent je bil Eliot Barkan. ki je predstavil knjigo Making It in Ame- rica, v kateri je 430 biografij uspešnežev iz ameriške politike, kulture ali gospodarstvu, ki so bodisi priseljenci, bodisi otroci ali vnuki priseljencev. V tej knjigi je avtor teh vrstic prispeval 11 od omenjenih 430 biografij. Barkan je ugotovil, da so priseljenci pomembno prispevali k razvoju ZDA na vseh področjih življenja. V nadaljevanju panela je Walter D. Kamphofnber (Texas A&M University) predstavil stati- stiko uporabe angleškega jezika med etničnimi Američani do leta 1940, Barbara M. Posadas (univerza Northern Illinois) in Roland L. Guyotte (univerza Minnesota, Morris) pa posebnosti sodobne filipinske migracije v ZDA. Poleg Že omenjenih panelov, ki so se ukvarjali pretežno z etničnimi vprašanji v ZDA, je potrebno omeniti tudi panel o vprašanjih politike varstva okolja; še posebej prispevek Paula Milazza (univerza Ohio State), ki je predstavil kongresnika slovenskega porekla Johna Blatnika, oziroma njegovo delo in zasluge pri razvoju politike kontrole onesnaževanja voda v letih 1955-1956. Omembe vreden je še panel, na katerem so se referenti ukvarjali z vprašanji raziskovanja v Kongresni knjižnici (in to tako dejanskega, kakor tudi o možnosti, ki jih tovrstnemu raziskovanju danes ponuja intemet). Nič manj pomemben ni bili panel, ki se je ukvarjal z vprašanji uporabe posameznih vrst statističnih podatkov v zgodovinarjevem raziskovanju. V okviru tega panela, ki mu je predsedoval Mi- chael R. Carleson iz Ameriškega vsedržavnega arhiva, so razglabljali zlasti o vprašanjih, kako lahko danes uporablja zgodovinar baze podatkov, ki so na razpolago na svetovnem spletu. Poleg tega pa so razpravljali tudi o uporabi baz podatkov, ki se nanašajo na kmetijstvo, okolje, mednarodno politiko, demografske podatke, ekonomske podatke, podatke o izobraževanju, zdravstvu, vojski in transportu. Zanimivi so bili 5e paneli o vlogi arhivarjev v ustvarjanju zgodovinskih arhivskih materialov, o ponovnem ugotavljanju izidov ameriških predsedniških volitev, o arhivskih materialih v Vsedržavncm arhivu ZDA za študij ameriške imigracijske politike in panel o spreminjanju meja volilnih okrajev v ameriški politični zgodovini v obdobju 1962-2000. Letni sestanek Organizacije ameriških zgodovinarjev je odkril mnoga še neznana vprašanja ter opozoril na številne probleme na vseh področjih vsakodnevnega življenja, ki izvirajo iz preteklosti in se odpirajo še danes. Tako lahko poročilo sklenemo z ugotovitvijo, da je bil ta letni sestanek strokovno koristen in potreben. Matjaž Klemenčič 32. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci - Mogcrsdorf, Koprivnica, 2.-5. julij 2002 Koprivnica, mesto v hrvaški Podravini, je bila prizorišče letošnjega simpozija Modinci, ki se kot je znano, vsako leto vrši v eni od petih dežel oz. držav panonskega prostora. Prireditelja simpozija sta bila Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Zagrebu in mesto Koprivnica. Tematika letošnjega simpo- zija je bila Cerkev, drŽava in družba v panonskem prostoru v 20. stoletju, ki je nadaljevanje že dve leti zapored obravnavane problematike. Skupno je sodelovalo 16 referentov iz Hrvaške, Avstrije (Avstrija je zastopana z deželama Štajersko in Gradiščansko), Slovenije in Madžarske. Svečana otvoritev simpo- zija je bila 2. julija ob 17. uri v dvorani »Podravke« v Koprivnici. Simpozij so pozdravili župan Kopriv- nice Zvonimir Mršić, predstavnik »Podravke«, predstavnik Ministrstva za znanost Republike Hrvaške in zastopniki nekaterih sodelujočih delegacij. Nato sta bila še istega dne na programu dva referata države gostiteljice simpozija. Dragutin Feletar, sicer predsednik mestnega sveta Koprivnice in profesor geografije na zagrebški univerzi, je prestavil Koprivnico skozi zgodovino. Kraj seje razvil na križišču prometnih poti inje leta 1356 postal svobodno kraljevsko mesto. V 16. in 17. stoletju je nekaj kilometrov jugovzhodno od tod potekala meja z Osmanskim cesarstvom. Tedaj je dobila Koprivnica tudi močno obzidje in bila vključena v Vojno krajino, kjer je ostala do leta 1765, ko jo je cesarica Marija Terezija izvzela izpod oblasti Vojne ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • 3-4 (126) 493 krajine. V letih od 1527 do 1918 je bila pod Habsburžani. Danes je znana predvsem po industrijskem obratu Podravka, kjer je zaposlenih 8000 ljudi. Drugi referat je bil izpod peresa Mirka Matauiiča iz Zagreba in je orisal recepcijo II. vatikanskega koncila na Hrvaškem (primer »Glasa koncila«). Avtor, profesor na Teološki fakulteti v Zagrebu, je med drugim opozoril, da je bilo v času starega režima na Hrvaškem ukinjenih več cerkvenih časopisov, Teološka fakulteta je bila izključena z Univerze, bili pa so še drugi pritiski na cerkev. Dotaknil seje tudi vloge medijev, vloge kardinala Kuharica itd. Avtorje poudaril, daje drugi vatikanski koncil prinesel nekaj novosti, zlasti uvedbo narodnega jezika v bogoslužje. Cerkev se je reformirala in sprejela do drugih religij strpnejša stališča. V teku simpozija sta nastopila še dva hrvaška referenta, ker ima država organizatorka pravico do enega referata več kot druge udeleženke. Zlatko Maiijevič iz Zagreba je v referatu Nastanek Hrvaške ljudske stranke in njeno delovanje v parlamentarnem življenju Kraljevine SHS (1919-1929) pokazal, da ideja take stranke na Hrvaškem ni imela uspeha, ker je bil proti zlasti Stjepan Radić, vodja HRSS. najmočnejše stranke na Hrvaškem. Že krški škof Anton Mahnič naj bi dal pobudo za ustanovitev katoliške stranke na Hrvaškem, ki je kasneje res nastala, vendar ni imela v parlamentu Kraljevine SHS nobenega poslanca in se s Slovensko ljudsko stranko ne more primerjati. Ivo Goldslein iz Zagreba je namesto napovedanega referata Holokavst v Zagrebu od 1941 do 1945 predstavil referat z naslovom Katoliška cerkev na Hrvaškem in Judje v času med obema vojnama. Opozoril je, da je bilo po letu 1918 na Hrvaškem čutiti precej antisemitizma, daje za judovske študente za sprejem na univerzo veljal nume- rus clausus, v tisku je bilo veliko antisemitske propagande in pisalo seje, da v Sovjetski zvezi vladajo Judje. Tudi med predstavniki hrvaške cerkve (nadškof Stepinac ni bil izjema) je bilo čutiti antisemitsko ideologijo. Na Hrvaškem je bilo precej mešanih zakonov in v krščanstvo spreobrnjenih Judov. Prvi referent z avstrijske Štajerske je bil Maximilian Liebmann iz Gradca, sicer strokovnjak za cerkveno zgodovino, predvsem za zgodovino reformacije pa tudi za obdobje nacionalsocializma. Na- stopil je z referatom Politični katolicizem v Avstriji. Najprej je spregovoril o kulturnem boju v času monarhije, kot reakciji na konkordat iz leta 1855, omenjal majske zakone iz leta 1868 itd. Predmet razprav med državo in cerkvijo je bilo predvsem zakonsko pravo, konfesionalno šolsvo, verouk v šolah. Avtor omenja prelata dr. Ignaza Seipla, vodjo Krščansko-socialne stranke in kanclerja kot sinonim za politični katolicizem. S katoliško stanovsko državo v letih 1933/34-1938 naj bi politični katolicizem dosegel svoj cilj. 1933 podpisani konkordat je izpolnil želje katoliške cerkve. Anšlus 1938 je prinesel novo stanje, saj je Hitler 22. maja 1938 konkordat ukinil. Po letu 1945 pa je obveljalo načelo »svobodna cerkev v svobodni državi«, kar je bilo formulirano 1952 s t. i. manifestom iz Mariazella. Oskar Vesehkv, župnik iz Leobna, je v referatu Štajerska cerkev v nacionalsocialistični državi opo- zoril na položaj katoliške cerkve v Avstriji po anšlusu 1938, ko konkordat ni bil priznan, kar je katoliško cerkev postavilo v neugoden položaj; nekaj duhovnikov je celo bilo zaprtih, nekateri so se umaknili iz države, nekaj jih je bilo poslanih v koncentracijska taborišča. Štajerska je bila menda edina pokrajina, kjer je bil verouk odstranjen iz šol. Evangeličanska cerkev je bila v boljšem položaju. Ideološki na- sprotniki nacionalsocialitičncga režima iz vrst cerkve so bili nadzorovani, posegi na cerkveno področje s strani režima so bili pogosti. Avtorje opisal tudi razmere na slovenskem Štajerskem, odkoder so bili slovenski duhovniki pregnani in kjer je zato nastalo veliko pomanjkanje duhovščine. Oblasti so iskale nadomestilo v sosednjih škofijah. Položaj pa zaradi problemov etnične narave ni bil enostaven. Situa- cijo so reševali z začasnimi duhovniki, ki so na slovenske župnije prihajali ob koncu tedna (nedeljski duhovniki) in to vse do velike noči leta 1945. Ob tem je Veselskv opozoril, da so bila taka potovanja (največkrat s kolesom) zaradi vojnih razmer težavna. Ker je bilo tudi teh duhovnikov premalo, naj bi celo nekaj duhovnikov izpustili iz koncentracijskih taborišč in jih poslali na južno Štajersko. Svoj referat je predstavil še en predstavnik iz Gradca in sicer zgodovinar, germanist in novinar Fritz Csoklich. Govoril je o Katoliški akciji na Štajerskem oziroma o boju za katoliško obnovo v Avstriji. Poudaril je, daje bilo še pred anšlusom močno prizadevanje za obnovo katoliške cerkve, kjer so igrala pomembno vlogo razna gibanja (biblicistično, liturgijsko, laično, Katoliška akcija). Po anšlusu pa so bile vse katoliške organizacije in društva čez noč ukinjene, ostale so le župnije kot edine oblike cerkve- nega življenja. Nekateri voditelji omenjenih gibanj so bili poslani v koncentracijska taborišča. Po letu 1945 je cerkev menila, da naslonitev na politične stranke ni dobra inje 1952 v manifestu iz Mariazella poudarila neodvisno cerkev. Danes sledi avstrijska cerkev smernicam II. vatikanskega koncila in idejam nekdanjega kardinala Königa. Pomembno vlogo ima na Štajerskem tudi Katoliška akcija. 494 7-GODOVINSKI ČASOPIS « 56 » 2002 ' 3-4 (126) Z dežele Gradiščanske se je kot prvi predstavil mladi zgodovinar in pravnik Christoph Konrath, ki deluje kot asistent na Dunaju. Nastopil je z referatom Opozicija - protestanti v Avstriji 1918-1938. Tematiko je obdelal predvsem na primeru kraja Oberschützen na Gradiščanskem. Kraj je namreč veljal za pomemben center protestantizma. Tu sta bila v letih 1924 do 1940 evangeličanska gimnazija in sedež superintendenta. Koje v tridesetih letih 20. stoletja v Nemčiji postajal Hitler vedno močnejši, je tudi tukaj nastala močna organizacija nemškonacionalnih dijaških društev. Inflacija po prvi svetovni vojni in težka gospodarska situacija v letih 1920 do 1930 sta poglabljali nasprotja med katoliki in protestanti. Avtorje menil, da so se verjetno tudi zato, ker so bili evangeličani v Avstriji v manjšini, nagibali k nemškosocialnemu taboru. Referent Leonhard Prickler iz Zelezna/Eisenstadta na Gradiščanskem je spregovoril o vplivu ver- skih skupnosti na izobraževanje na Gradiščanskem od 1921 do danes. Ugotovil je, daje bila organiza- cija izobraževanja tukaj drugačna kot v drugih zveznih deželah, saj je kar 83% vseh šol bilo vodenih s strani verskih skupnosti. Konfesionalno šolstvo je bilo ukinjeno v času nacionalsocialistične vladavine. Po letu 1945 ni prišlo do ponovne konfesionalizacije šolstva. Šele v zvezi s konkordatom in ustanovit- vijo škofije v Eisenstadtu, je prišlo do sprememb. Leta 1957 nastane najprej katoliško učiteljišče v Eisenstadtu, 1958 pa še evangeličansko učiteljišče v kraju Oberschützen, medtem ko državnega učiteljišča tedaj na Gradiščanskem ni bilo. 1962 je šolski zakon za izobraževanja učiteljev uvedel pedagoške akademije. Sprva je spet nastala na Gradiščanskem katoliška pedagoška akademija, vendar si je dežela prizadevala, da bi nastala državna ustanova te vrste, ki je bila nato 1966. leta res ustanovljena. V uprav- nem odboru gradiščanske pedagoške akademije so predstavniki države, dežele in obeh cerkva. Nikolaus Bencsics iz Železna/Eiscnstadta je govoril o gospodarski vlogi gradiščansko-hrvaških duhovnikov v 20. stoletju. Kot je znano, so Hrvatje predvsem katoliki. Referent je opozoril, da so Hrvatje živeli pretežno na podeželju in niso imeli svojega meščanstva. Med hrvaško inteligenco so zato odigrali pomembno vlogo zlasti župniki, izmed katerih so nekateri delovali tudi v smislu jezikovne reforme. Po ugotovitvah avtorja je med drugo svetovno vojno bilo precej Hrvatov za Hitlctja. V novejšem času se mladi duhovniki ukvarjajo predvsem s pastoralno dejavnostjo, čeprav še vedno tudi z nekateri- mi drugimi zadevami. Tudi trije madžarski referati so se ukvarjali s položajem cerkve v monarhiji, v obdobju med vojna- ma in po drugi svetovni vojni. Najprej je zgodovinar Daniel Szaho iz Budimpešte predstavil referat Katoliške organizacije na Madžarskem v času monarhije. Obravnaval je drugo polovico 19. stoletja do prve svetovne vojne. Avtor omenja zlasti vpliv enciklike Rerum novarum (1891) papeža Leona XIII. na razvoj katoliškega gibanja oz. na krščansko-socialno gibanje. Na Madžarskem je tedaj nastalo veliko katoliških organizacij, večinoma v mestih, v vsaki župniji pa je bilo katoliško društvo. Naslednji raziskovalec zgodovine katoliške cerkve na Madžarskem, Jeno Gergely iz Budimpešte, je prebral referat Cerkev in družba na Madžarskem od 1919 do 1945. Predvsem se je osredotočil na obdobje Hortyjeve vladavine, ko lahko govorimo o političnem katolicizmu. Omenil je nekatere politične osebnosti katoliške cerkve tega časa na Madžarskem in razne »civilne organizacije«. To so bile npr. religiozna društva in gibanja, mladinske organizacije, karitativne organizacije, krščanske politične stranke, kulturne in znanstvene organizacije. Dotaknil seje tudi judovskega vprašanja, protijudovskih zakonov in deportacij Judov. Predstavnik nove generacije madžarskih zgodovinarjev Csaba Fazekasz iz kraja Miskolc, je nasto- pil z referatom Zgodovinski oris odnosov med državo in cerkvijo na Madžarskem v letih 1945 do 2002. Prikazal je obdobje komunističnega pritiska na cerkev na Madžarskem, ki je po letu 1947/48 izgubila vse privilegije, ki jih je imela pred vojno. Prizadela jo je agrarna reforma in sekularizacija šolstva (1948). V letih 1948-56 je režim preganjal t.i. klerikalno reakcijo, zapiral škofe in duhovnike, verski pouk je bil onemogočen. Po drugi strani je režim želel pridobiti lojalnost duhovščine. Katoliška cerkev se je znašla v defenzivi, medtem ko je ortodoksna cerkev sodelovala z režimom. Po Stalinovi smrti je pritisk nekoliko popustil, 1956 so člani cerkve izpuščeni iz zaporov, še istega leta pride do t.i. madžar- ske revolucije in ruskega vojaškega posega. Režim Janoša Kadarja je zahteval lojalnost cerkvenih kro- gov, obenem je nadzoroval versko življenje, skušal je tudi cerkev notranje razdeliti. Ljudje so se vedno bolj podrejali dnevni politiki. Devetdeseta leta so prinesla spremembe, obnovljene so bile nekatere verske organizacije, vendar je v zadnjem desetletju tudi veliko razprav o ločitvi cerkve od države, verouku v šolah ipd., pri čemer vse politične stranke nimajo enakega stališča. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56«2002«3-4 (126) 495 Slovenija se je prav tako predstavila s tremi referenti. Najprej je France Dolinar govoril o novih razmerjih v katoliški cerkvi po letu 1918 pri nas. Na kratko seje dotaknil razmer ob koncu prve svetov- ne vojne, spregovoril o nastanku Države SHS 29. oktobra 1918 in zedinjenju v Kraljevino SHS 1. de- cembra 1918. Od tedanjih Škofov je omenjal zlasti mariborskega Ivana Napotnika in ljubljanskega Antona Bonavcnturo Jegliča. V Zagrebu je bila 27. do 29. novembra 1918 škofovska konferenca na kateri so sprejeli več resolucij in podprli zedinjenje. Resolucije so med drugim zagotavljale tudi versko svobodo. V letih 1918 do 1920 seje mlada država precej ukvarjala z vprašanjem meja. Izguba Koroške in Primorske je kar za eno tretjino zmanjšala število Slovencev v novi državi. Prizadevanja za ustanovi- tev slovenske cerkvene province se niso uresničila. Tudi pravni položaj katoliške cerkve po mnenju referenta ni bil zadovoljivo rešen. Bila je vrsta problemov v šolstvu (vprašanje financiranja verskih oziroma privatnih šol npr. gimnazije v Šentvidu, šol pri uršulinkah itd., vprašanje verouka v šolah, vzdrževanje duhovščine, strah pred agrarno reformo). Medtem ko je država z nekaterimi drugimi ver- skimi skupnostmi (npr. z evangeličani, muslimani, Judi) razmerja kmalu zakonsko uredila, sta država in katoliška cerkev kar precej časa pripravljali konkordat, ki je bil nato v parlamentu sprejet leta 1935, v letih 1935-1937 pa ni bil predložen senatu in tako ni bil ratificiran. Naš drugi referent je bil Ervin Dolenc, ki je v prispevku Kulturni boj v Sloveniji govoril najprej na splošno o kulturnem boju in ga primerjal s tistim v Nemčiji. Poudaril je, da pri nas kulturni boj ne pomeni le boja med liberalizmom in katoliško cerkvijo in boja za ločitev cerkve od države, ampak boj za kulturo nasploh, oz. vprašanje vodilne vloge v kulturi. Posegel je najprej v politiko sedemdesetih let 19. stoletja (prva ločitev duhov). Pozna devetdeseta leta 19. stoletja je po avtorjevem mnenju še posebej zaznamoval katoliški filozof Aleš Ušeničnik, ki seje zavzemal za vodilno vlogo katoliških principov v kulturnem življenju Slovencev. Po nastanku Kraljevine SHS se je kulturni boj spet pojavil, zlasti ob sprejemanju vidovdanske ustave, ko je SLS nadaljevala neodvisno politiko, liberalci pa sodelujejo z vlado. Dvajseta leta 20. stoletja so bila v znamenju boja med liberalci in klerikalci. Pomembno vlogo so odigrale nepolitične organizacije, še posebej liberalni Sokol in katoliški Orel. V tridesetih letih, koje že čutiti močan vpliv fašizma in nacizma v Evropi, se je okrepilo kr.ščanskosocialno gibanje (Kocbek). Med drugo svetovno vojno sta po mnenju referenta grozili zlasti dve nevarnosti: fašistična in komunistična. Po letu 1945 je zavladal komunistični režim in edina opozicija je bila katoliška cerkev. Koje bila leta 1990 uvedena parlamentarna demokracija, je prinesla precej sprememb, poleg demokra- cije tudi tržno ekonomijo. V zvezi z nekaterimi vprašanji glede položaja cerkve v Sloveniji tudi danes mnenja niso enotna. Tretji predstavnik iz Slovenije, Alef Gahrič.je v svojem referatu Katoliški intelektualci v Sloveniji od 1945 do 1966 prikazal položaj katoliških intelektualcev v času trde vladavine komunizma. Ob tem je poudaril, daje cerkev bila postavljena v poseben položaj, saj je vrsta njenih časopisov in revij pre- nehala izhajati, verouk je bil 1952 v šolah ukinjen, Teološka fakulteta je bila izključena z Univerze. Ker so bili leta 1952 pretrgani diplomatski odnosi med Jugoslavijo in Svetim sedežem, seje tudi položaj cerkve poslabšal. Edina katoliška založniška hiša je bila Mohorjeva družba s sedežem v Celju, a tudi ta ni bila popolnoma neodvisna. Od 1945 je veljala tudi prepoved uporabe določene literature (fašistične in nacistične, dela katoliških intelektualcev, ki so bili obsojeni zaradi kolaboracije itd.). Kot konkurenta Mohorjevi družbi je režim podprl ustanovitev Prešernove družbe. 1953 je bil sprejet zakon o verskih skupnostih. Odnosi so se nekoliko izboljšali v drugi polovici petdesetih let. Prispevek k zbližanju je bil narejen z ustanovitvijo Cirilmctodijskega društva katoliških duhovnikov, ki je bilo ustanovljeno na pobudo komunističnega režima, vendar so bili slovenski škofje proti, čeprav delovanja v njem niso prepovedali. Referent je zaključil z ugotovitvijo, daje leta 1966 podpisani sporazum med Jugoslavijo in Vatikanom pomenil začetek bolj odprtega dialoga med obema stranema, kar se odraža tudi v publika- ciji Krščanstvo in socializem Janeza Janžekoviča, profesorja na Teološki fakulteti. Simpozij so spremljale razne kulturne prireditve in družabna srečanja. Že prvi danje še pred začetkom predavanj bila otvoritev razstave Hrvaški žetveni običaji v muzeju mesta Koprivnice v stari mestni hiši. Prvi večerje za udeležence simpozija priredil sprejem župan Koprivnice Zvonimir Mršić. Drugi danje bila popoldanska ekskurzija po Podravini. Ogledali smo si znamenito galerijo hrvaških naivnih umet- nikov v Hlcbinah in galerijo Generalić prav tam. Nato smo obiskali srednjeveški Đurđevac in si tudi tukaj ogledali galerijo hrvaških slikarjev. Tretji večerje udeležence simpozija sprejel župan koprivniško- križevske županije Josip Friščić. Na tem mestu naj povem, da je organizatorjem uspelo pridobiti kar 496 ZGODOVINSKI ČASOPIS « 56 • 2002 • 3-4 (126) nekaj sponzorjev (poleg »Podravke« tudi INA-Naftaplin v Đurđevcu, mestno občino Koprivnica, občino Molve, Turistično društvo Koprivnica itd.). Lokalni faktorji so tako precej prispevali k pestrejšemu programu in olajšali delo simpozija. Ob zaključku simpozija seje vodja hrvaške delegacije. Neven Budak, v imenu organzatorjev zahva- lil vsem sodelujočim in lokalnim organizatorjem, zlasti dr. Feletarju. Nasploh je mogoče reči, da so bili referati dobri in zanimivi in da se je po treh letih zaključilo obravnavanje zelo zanimive tematike o cerkvi, državi in družbi v panonskem prostoru. Upajmo, da bodo referati kmalu objavljeni. Ker bo naslednje leto simpozij v Sloveniji, je besedo dobil tudi vodja slovenske delegacije Franc Rozman, ki že 17. leto uspešno zastopa Slovenijo v mednarodnem organizacijskem odboru Modinci - Mogersdorf. Povedal je, da bo simpozij leta 2003 v Murski Soboti. Predvidoma naj bi bila obravnavana tematika Kultura potovanj od 18. stoletja do srede 19. stoletja (razen romanj, ki so že bila obravnavana). Olga Janša-Zorn O fem smo pisali v Zgodovinskem časopisu ... ... pred petimi desetletji? Meščanske storitve se ločijo od podložniških davkov (tlako v ožjem pomenu besede) v tem, da opravljajo meščanske storitve svobodne osebe in je pri njih večji poudarek na interesu skupnosti meščanov. Od da- vkov se razlikujejo predvsem po svoji nedenarni obliki, zvezo pa imajo z njimi po svoji sličnosti krajevne- mu samoprispevku in po svoji tendenci pretvarjanja v denarne dajatve. (Sergij Vilfan, Zgodovina neposred- nih davkov in arestnega postopka v srednjeveški Ljubljani, ZČ, 6-7, 1952-1953, sir. 422) ... pred štirimi desetletji? Razumljivo je, da sta naslov predavanja in osebnost predavatelja privabila ta večer v Ljudski dom mnogo poslušalcev in Slovenec je 18. oktobra poročal »Za II. prosvetni večer Prosvetne zveze, ki seje vršil predsinoči v Ljudskem domu, je vladalo izredno zanimanje.« Statistika Zveze navaja za ta večer okrog 200 oseb. Zanimivo je, da sta imela več poslušalcev je predavanje dr. Josipa Dcbcvca o Danteju (445) in potopisno predavanje dr. Josipa Jeharta o Palestini (384), kjer so vlekle tudi skioptične slike. (Silvo Kranjec, Koroičevo predavanje o postanku Jugoslavije). ZČ, 16, 1962, str. 219) ... pred tremi desetletji? Govorimo najprej o celinskem, »starokarantanskem« področju! Prvi izraz, s katerim se na teh tleh imenuje v virih naselja obrtnikov in trgovcev, je mercatum ali mercatus. Ta latinski izrazje imel bodisi zaporedoma bodisi istočasno več različnih pomenov. Od teh se v času nastajanja meščanskih za nas najvažnejših: sejem (dnevni, tedenski, letni itd.) - prostor, na katerem so sejmi, kjer se menjava prodaja in kupuje in kjer veljajo posebne pravice - stalno naselje obrtnikov in trgovcev, v katerem so sejmi, kjer je trg. (Vasilij Melik, Mesto (civitas) na Slovenskem, ZČ, 26, 1972, St. 3-4, str. 299) ... pred dvema desetletjema? Na nadaljnjih shodih, leta 1907 v Celju, 1909 in 1912 v Ljubljani, ki so imeli me d drugim tudi propagandni značaj, so predvsem ocenjevali rezultate preteklega obdobja, in načrtovali nadaljnje delo. Shoda v Celju 1907 in 1909 v Ljubljani sta bila posvečena posebnima vprašanjema, prvi šolskemu, drugi jugoslovanske- mu. Po potrebi so se sestajali na sestankih eksekutive, ki so jo sestavljali predstavniki društev vseh treh univerz, ter na zaupnih sestankih, na katerih so razpravljali o problemih znotraj stroje. (Irena Gantar Godi- na, Narodno radikalno dijaitvo, ZČ 36, 1982, St. 3, sir. 220) ... pred desetletjem? Izseljenski promet v Kanao je bil enakomerno razdeljen med Austro-Amcricano (4981 oseb ali 51,3%) in CPR (4727 ali 48,7%), vendar izstopajo tudi tu nekatere značilnosti. Večina izseljencev iz Monarhije (3113 ali 79%) je potovala z Austro-Amcricano. tujci pa so se pretežno poslužili proge CPR (3888 oseb ali 68,3%). Razmerji med Avstroogrskimi in tujimi izseljenci sta bili torej pri avstrijski družbi 63,9% proti 36,1%, pri kanadski pa 17,9% proti 82,1%. (Aleksej Kalc.Prekooceanski izseljenci skozi Trst 1903 - 1914, ZČ 46, 1992, it. 4. str. 490) ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • 3-4(126) 497 OCENE IN POROČILA Zvonka Zupanič Slavec, Družinska povezanost grofov Celjskih, Identifikacijska in epi- genetska raziskava njihovih lobanj. Family Intcrlinkage of the Counts of Celje, An Identification nal and Epigcnctic Study on Their Skulls. Ljubljana : ZRC, ZRC SAZU, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 2002. 276 strani. Delo »Družinska povezanost grofov Celjskih« je zahtevna znanstvena raziskava, predstavljena kot berljivo in tudi širši javnosti nadvse zanimivo znanstveno delo. Ne gre za Se eno izmed Številnih »zgodb« o znameniti rodbini Celjskih. Predstojnica Inštituta za zgodovino medicine ljubljanske Medicinske fakul- tete doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec seje osredotočila na preučevanje sorodniških vezi med člani dmžine, ki so pokopani v družinski grobnici, kot pove že naslov. O njih nas temeljito in prepričljivo pouči. Ko se zamislimo nad nalogo, ki seje lotila raziskovalka, lahko občudujoče ugotovimo: kako ambi- ciozno! Malo znanstvenikov v našem nacionalnem prostoru si zastavlja tako težko dosegljive znanstve- ne cilje. Razlog je gotovo v najrazličnejših omejitvah, zlasti finančnih, ki hromijo znanstveno razisko- vanje, morda pa tudi v naravnanosti izobraževalnega sistema v hitro in učinkovito »produciranje« diplo- mantov, magistrov in doktorjev znanosti. Zlasti v družboslovju in humanistiki prepogosto prihaja do izbora teme za znanstvene raziskave, ki je bolj povzetek že znanega kot nov prispevek k razvoju znano- sti na določenem področju. Pa drznih hipotez in belih lis zagotovo ne manjka. Zgodovina medicine na Slovenskem je že tak zemljevid, poln belih lis, na katerem pa bi bilo gotovo najti veliko lažjih izzivov, kot je bila identifikacija 600 let starih lobanj članov rodbine Celjskih, zato izražam avtorici priznanje za znanstveno drznost in radovednost, ki ju nič ne ustavi in sta gorivo razvoja, čeprav nam za razumevanje drznih posameznikov včasih zmanjka perspektive ... Izjemne ideje so najpogosteje izjemno preproste. S celjskimi grofi se Slovenci ponašamo, saj so bili najmogočnejša in evropsko pomembna vladarska dinastija s sedežem na našem ozemlju, pa nismo do nedavno vedeli niti tega, ali je 18 najdenih lobanj resnično pripadalo njim, ali ni morebiti bila med njimi tudi katera iz drugih dveh grobnic minoritske cerkve, saj ne vemo, kje so posmrtni ostanki grob- nice celjskih oprod, vitezov Soteških, oz. minoritov, in kaj pomenijo skrivnostne številke na njihovih lobanjah. Avtorico je tako navdihnila pomembnost in potrebnost raziskave kljub težavnosti zaradi časovne oddaljenosti, sama pa v uvodu navaja tudi uspešno identifikacijo nasilno umrlih članov družine Roma- nov kot dodaten razlog, da je bila prepričana v izvedljivost raziskave. V raziskavi je bilo zastavljenih več vsebinsko raznolikih ciljev, kot je pri interdisciplinarnem delu neogibno: s področja zgodovine preučitev vseh dostopnih virov in rodoslovja o Celjskih, s področja medicine in paleogenetike preveritev hipoteze, da lobanje res pripadajo Celjskim, njihova poglobljena analiza, zlasti njihovih oblikovnih značilnosti in patologije, ter razjasnitev načina številčenja lobanj in vpeljava identifikacijske metode za ugotavljanje sorodnosti. V teku raziskave so se nekatere poti izka- zale za slepe ulice, odprle pa so se nepričakovano tudi nove. Delo »Družinska povezanost grofov Celjskih« je pregledno sestavljeno v skladu z naštetimi cilji. Začne se z rodovnikom Celjskih, ki je reprezentativno najučinkovitejša ponazoritev sorodniških pove- zav med posamezniki. Sledi kratek povzetek zgodovine rodbine in njihovih obsežnih posesti. Pri pre- gledovanju zadevnih virov se je avtorica, kot pravi v uvodu, boleče soočila z dejstvom, da se večinoma ukvarjamo s časovno bližjo preteklostjo in smo navajeni razpolagati z relativno bogatimi viri, s prištevanjem stoletij pa se viri redčijo in postajajo vse manj zanesljivi. Tudi v primeru Celjskih se je ohranilo zelo malo virov, zlasti družinskih dokumentov. V vsakem poznejšem obdobju so pomembnost ohranjenih virov presojali v skladu s tedanjimi interesi; šele odkar smo se zavedli dragocenosti vsakega materialnega dialoga s preteklostjo, nam je interes ohraniti prav vse, in je spoštovanje ostankov pre- teklosti ušlo iz zaprtih historiografskih krogov, da bi se razlilo v splošno vrednoto. 498 ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 « 2002 « 3-4 (126) Avtorica raziskavo o Celjskih nadaljuje s popisom identifikacijskih metod, s katerimi se preselimo na področje medicine oziroma epigenetike. Seznanimo se z metodami za določanje spola, starosti, obolevnosti po lobanji, in metodami za določanje sorodnosti med lobanjami, ki se delijo na genetske (identifikacija s pomočjo DNK) in epigenetske (primerjava obnosnih votlin, očesnih odprtin, nosnih votlin in drugih epigenetskih znakov, skupaj Čez 30 identifikacijskih točk). Metode so ponazorjene z ilustracijami. Rezultate raziskave sestavljajo genealoški in biografski podatki za pričakovano pokopane v družinski grobnici Celjskih in več izsledkov v zvezi z njihovimi pokopi, ter identifikacijski rezultati. Slednji so v skladu z opisanimi metodami podrobno podani za vsako izmed 18 lobanj, skupaj z rentgenskimi posnetki oziroma fotografijami. Za vsako lobanjo se prepričamo, na osnovi kakšnih izsledkov je bil določen njen spol, pri čemer se zaradi verodostojnosti po možnosti križajo antroskopski znaki, antropometrični indeksi in stomatološke metode. Starost lobanje je razvidna iz obliteracije lobanjskih šivov, forenzičnih stomatoloških izsledkov in rentgenoloških metod. Podani so tudi zaključki rentgenološkega pregleda ob- nosnih votlin, paleopatoloških metod in sodnomedicinske ekspertize. Popis zbranih identifikacijskih rezul- tatov za vsako lobanjo povzema komentar, ki se zaključi z ugotovitvijo o spolu in približni starosti umrle- ga. Celoto nam predoči končna preglednica lobanj po spolu in starosti. S primerjavo zgodovinskih in identifikacijskih rezultatov avtorica dokaže, daje vrstni red pokopov sledil časovnemu zaporedju umiranja članov družine, pri čemer so ločeno pokopavali moške in ženske. Skrivnost številčenja lobanj je torej pojasnjena, ob predpostavki, da so bili v grobnici res pokopani le člani družine Celjskih in da se je s številčenjem zasledovalo nek smisel. Sistem pokopov je še bolj razviden iz skice razmestitve krst v grobnici. Šele z vsemi zgoraj navedenimi zbranimi izsledki, zlasti s področja epigenetike, in potrjeno hipote- zo o načinu številčenja lobanj je avtorica s kompleksno dedukcijo in kombiniranjem dopolnjujočih ali izključujočih se informacij mogla prepričljivo identificirati posamezno lobanjo kot pripadajočo določeni zgodovinski osebnosti oziroma članu družine Celjskih, kot jih poznamo iz zgodovinopisja in legend. Ker epigenetika na osnovi lobanj omogoča ugotavljanje sorodstvenih vezi, sedaj torej vemo, da so v grobnici Celjskih bili pokopani družina Friderika I., torej Friderik, soproga Didmund in sinova Herman I. in Ulrik F. (S primerjanjem toliko izsledkov je bilo mogoče celo potrditi napako pri številčenju oziro- ma zamenjavo lobanj pri tej družini.) V grobnici so tudi ostanki Hermana I. in soproge Katarine Koro- manič ter sina Hansa, nadalje Ulrik I. in soproga Adelajda Waseejska ter sin Viljem, družina Friderika II., Elizabeta Frankopanska in Ulrik II., Herman III. in soproga Elizabeta Abensberška, mladoletni sin Ulrika II. Herman IV., družina Hermana II. (soproga Ana Schaunbcrška, sinovi Ludvik, Herman III. in Friderik II. ter morda polbrat Herman), nazadnje pa še od bolezni iznakaženi nezakonski sin Friderika II, Hans. Družinska povezanost grofov Celjskih je nadalje prikazana še s popisom skupnih epigenetskih značilnosti vseh lobanj, ki nedvomno dokazujejo sorodstvene vezi. in rodovnikom pokopanih, potrjuje izsledke raziskave. Avtorica z veliko verjetnostjo in na osnovi domneve dotlej anonimnim, skrivnostno oštevilčenim lobanjam da imena, in mogočna družina, iztrgana neodvrnljivemu razkroju in minevanju, oživi pred nami na sijajnih portretih akademskega slikarja Rudija Španzla, ki je s pomočjo umetno- stnozgodovinske metode za rekonstrukcijo mehkih obraznih delov zrisal obraze najpomembnejših Celjskih po antropometričnih in oblikovnih značilnostih, ki jih je bilo mogoče razbrati iz lobanj. Obraz (čeprav na papirju) je veliko zgovornejši od besed. Zvonka Zupanič Slavec je v stotinah ur vztrajnega znanstvenega dela odprla nišo v času, segla stoletja nazaj in nam vrnila obraze Celjskih, s katerih sedaj znova beremo njihovo imenitno zgodovino. A to še ni vse. Rodoslovna raziskava je avtorici odkrila, da ponosni Celjski za sodobnost sploh niso dokončno izgubljeni. Po Barbari Celjski je bilo mogoče izslediti potomce družine, s čemer je nastala izjemna možnost za identifikacijo s pomočjo DNK. podobno kot v primeru Romanovih. Žal je bil dedni material v ohranjenih lobanjah tako poškodovan, da primerjava ni bila izvedljiva. Izjemnost izsledkov epigenetske metode, ki je bila pri nas uporabljena prvič, v svetu nasploh pa šele drugič, vzorčna študija Celjskih na njeni osnovi pa je vzbudila veliko zanimanja tudi v znanstvenih krogih v tujini, ni zato nič manjša. Ob rezultatih, ki so prinesli odgovore na številna vprašanja, je raziskava odprla tudi nekaj novih vprašanj in se ustavila pred tistimi, na katera še zmeraj ni najti odgovora. Avtorica jih povzema v ZGODOVINSKI ČASOPIS « 56 « 2002 • 3-* (126) 499 razpravi, ki ji, oborožena z dragoceno izkušnjo, doda tudi oceno uporabljenih metod. Bomo kdaj našli 19 lobanjo? Kje so posmrtni ostanki majhnih otrok Celjskih? Zakaj ob lobanjah niso ohranjene spodnječeljustničnc kosti, ki bi omogočile lažjo identifikacijo? Kakšen je bil vzrok smrti pri več članih družine? Zakaj je mogočna družina pravzaprav izumrla? Če že konkretnega vzroka smrti pri zadnjih rojenih otrocih ni mogoče določiti, avtorica ugotavlja, da visoka smrtnost otrok v tistem času zaradi najrazličnejših bolezni ni bila edini posredni razlog. Tudi brezobzirno dinastično sklepanje zakonov je opravilo svoje, saj na silo zvezanih zakoncev ni bilo mogoče prisiliti, da bi vneto skrbeli za številno potomstvo. Nekatere človeške značilnosti so pač brezčasne. Jacques Maritain je v uvodu k delu »Človek in država« zapisal, da » ... filozofski jezik ne bi smel biti omejen na akademski muzej abstraktnih formul in logističnih simbolov ali na literarna nebesa uglednih in vzvišenih angelov, ki naj bi se ne izražali kot ljudje.« Zakaj bi filozofi uporabljali jezik angelov, če pa so sami ljudje in pišejo za ljudi? Zvonka Zupanič Slavec s tekočim jezikom, ki se ne zapleta po nepotrebnem v nerazumljivo znanstveno latovščino, pri čemer pa ne izgubi argumentirane prepričljivosti, sledi temu vodilu. Zvonka Zupanič Slavec z »Družinsko povezanostjo grofov Celjskih« objavlja pomemben inter- disciplinarni prispevek k slovenski znanosti nasploh. Raziskava je oživila tudi muzealije v zvezi s Celjski- mi, tako da je njen interdisciplinarni domet še širši. Poglobljeno preučevanje rodbine Celjskih kot najpomembnejše vladarske družine na Slovenskem je nedvomno tudi v nacionalnem kulturnem intere- su. Za identifikacijo posmrtnih ostankov svojih družinskih članov oziroma pomembnih zgodovinskih osebnosti se zanimajo posamezniki in ustanove, kar kliče po nadaljnjem interdisciplinarnem sodelo- vanju zgodovinarjev, genealogov in sodnih medicincev. Cirila Toplak Medieval Warfare: A History. Ur. Maurice Keen. Oxford : University Press, 1999. 340 strani. Navkljub velikemu zanimanju za vojaško zgodovino angleško zgodovinopisje zadnja desetletja ni premoglo nobenega lastnega izdelka, ki bi zadovoljivo predstavljal širšo podobo srednjeveškega vojsko- vanja ob upoštevanju izsledkov novejših raziskav. Vlogo nekakšnega splošnega uvoda v to zanimivo poglavje je precej časa predstavljalo Contaminejevo delo War in the Middle Ages, sicer prevod franco- skega izvirnika. Tako stanje je trajalo vse do leta 1999, ko je v založbi Oxford University Press in ob uredništvu priznanega medievista M. Keena ter pomoči enajstih sodelavcev izšla knjiga Medieval War- fare. Zasnovana je bila kot pregleden, obvladljiv in ne preobsežen priročnik srednjeveške vojaške zgo- dovine, ki bi koristil tako zgodovinarjem kot širšemu občinstvu zahtevnejših bralcev. Pri tem se osredotoča na Evropo zahodnega kulturnega kroga, časovno pa zajema obdobje od 8. pa do konca 15. stoletja. Knjiga je shematsko razdeljena na dva osnovna dela. Prvi obravnava šest faz srednjeveškega vojsko- vanja in je kronološko, torej povsem tradicionalno zasnovan. Začne se s karolinško dobo in prvimi zametki fevdalnega vojaškega sistema, ki je kasneje tako izrazito zaznamoval visoki srednji vek. Poleg bistvenih izboljšav na področju organizacije in logistike, ki so jih uvajali Karel Veliki in njegovi nasle- dniki, velja izpostaviti vedno večji pomen težke konjenice, ki je sčasoma zasenčila pehoto. Posebno poglavje je namenjeno vikinškim vdorom, ki so s svojimi bliskovitimi vdori in dolgimi ladjami tako korenito pretresli in v marsičem spremenili vojaško ureditev Zahodne Evrope. Vpliv bojevitih sever- njakov pa se s tem ni ustavil; z Normani je segel v celotno Sredozemlje in se dotaknil Bizanca. Sledi velika ekspanzija v 11. in 12. stoletju, čas vsesplošnega napredka, razvoja fevdalizma in krepitve gospodarstva, ki pa sovpada tudi z vedno agresivnejšo politiko vojaške širitve. V tem času seje dokončno utrdil fevdalni vojaški model, kakršen je v precej nespremenjeni obliki obstal v Evropi še naslednji dve stoletji. Na to se navezuje poglavje o križarskih vojnah kot morda najznačilnejša epizoda srednjeveškega ekspanzionizma. Raziskovanje križarskih vojn je posebnega pomena, saj pomeni prvo- vrstno preizkušnjo zahodnoevropskega modela v okoliščinah, ki so mu bile sicer povsem tuje. 500 ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 • 2002 » 3^4 (126) Nato preidemo k vrhuncu klasičnega fevdalnega vojskovanja v 13. stoletje, ki pa je že prinašalo kal njegovega zatona. Viteštvo, katerega ideali so postopoma pešali, si je ob sicer postopnem, toda neza- držnem razvoju vojaške stroke in tehnologije vse teže ohranjalo prevlado na bojišču. V 14. stoletu je pehota, ki se je vse bolj profesionalizirala, napredovala do te mere, da se je lahko uspešno postavila po robu naskokom težke viteške konjenice. Boleči poraz pri Courtraiju je bil le znamenje nove dobe, ki je napočila v evropskem vojskovanju. Prvi del knjige se zaključi z dobo stoletne vojne, velikim evropskim konfliktom, kije dokončno razgalil preživelost starega sistema in utrl pot novim, dejansko totalnejšim oblikam vojskovanja. Drugi del, po obsegu enakovreden prvemu, odlikuje problemski pristop; v šestih prispevkih pisci osvetljujejo nekatera najpomembnejša vprašanja, ki jih zastavlja Študij srednjeveške vojaške zgodovi- ne. Prvi se dotika utrdb in obleganj, teme, ki v zadnjem času vse bolj pridobiva na teži, po mnenju ameriškega zgodovinarja B. Bachracha in njegovih somišljenikov pa pravzaprav pomeni ključ do razu- mevanja vojskovanja v srednjem veku. Nadalje se seznanimo z oklepi, oborožitvijo in bojnimi konji. Če je bil oklep v zgodnjem srednjem veku zelo drag in dosegljiv samo najožji eliti, je postal s krepitvijo gospodarstva dostopnejši. Verižnina, ki je še do 12. stoletja učinkovito ščitila bojevnike, z razširitvijo samostrela in pehotnih orožij na drogu ni več zadostovala, zato sojo od srede 13. stoletja dopolnjevali z dodatnimi ploščami iz usnja ali pločevine, ki so se do začetka 15. stoletja razvile v popoln ploščni oklep. Ker je plemiški težki konjenici grozila vedno večja nevarnost s strani pehote in podpornih enot, so dobili oklepno zaščito tudi konji. S tem se je pojavila potreba po močnejših in večjih, posebej izurjenih jezdnih živalih, zmožnih v naskok ponesti težko oklepljenega jezdeca. O globokih spremembah v strukturi evropskih armad govori poglavje o najemnikih, poklicnih vojakih, ki so se do poznega srednjega veka uveljavili v vseh vejah oboroženih sil. Proces postopne profesiona- lizacije je pripeljal do bolj učinkovitega bojevanja, pa tudi do pravih družbenih pretresov, saj je omajal dotedaj nesporni primat plemstva na bojišču in posredno postavil pod vprašaj smisel njegovega privile- giranega položaja v družbi. Zapostavljeno ni niti pomorsko vojskovanje. To je bilo neločljivo povezano z napredkom v ladjedelništvu, ki je bil sicer dokaj počasen. Že od Vikingov dalje so imele ladje v vojaški miselnosti predvsem vlogo hitrega transporta. Gradnja ladij je predstavljala velik finančni zalogaj, zato so bile velike pomorske bitke tvegane in zelo redke. Širše zanimiva in do nedavnega slabo obdelana tema je odnos civilnega prebivalstva do vojne v srednjem veku. Cerkev si je že zgodaj prizadevala, da bi s strogimi sankcijami omejila nasilje med kristjani, posebej tistimi, ki orožja niso nosili. Srednjeveškega človeka ti poskusi, dolgoročno neuspešni, niso mogli učinkovito zaščititi, kar je zlasti prišlo do izraza v poznem srednjem veku, ki so ga zaznamo- vale številne vojne in opustošenja celotnih pokrajin. Končno pridemo do uvedbe smodnika in postopnega nastanka stalne vojske poklicnih vojakov. Strelno orožje, topovi in poklicne armade, poslušne edinole vrhovnemu poveljniku, so vladarje odrešile prejšnje odvisnosti od fevdalnih struktur, omogočile pa so jim tudi velikopotezno strategijo, ki je ponesla Evropo v novi vek. V dobrih tristo straneh, kolikor jih premore pričujoče delo, bi bilo seveda popolnoma nerealno pričakovati odgovore na vse probleme, ki se odpirajo v vojaški zgodovini srednjega veka. Medieval Warfare je pač strnjen pregled, ki poskuša to temo celovito predstaviti, kar so avtorji tudi uspešno dosegli s premišljenim izborom tem in slogom pisanja, ki ni le suho kopičenje trditev, temveč razlage spretno dopolnjuje s primeri in zanimivimi podrobnostmi iz bitk. bojnih pohodov in vsakdanjega življenja. Treba je pohvaliti izbor slikovnega in fotografskega gradiva, ki je dovolj bogato, da ponuja poleg bese- dila dragocene dodatne informacije, k čemur pripomore tudi kakovostna reprodukcija. Z našega stališča bi delu lahko očitali, daje vendarle neenakomerno zasnovano, saj je težišče raz- prav nesporno na Zahodni Evropi. Kljub naporom, da bi v svoje raziskave vključili tudi ostala področja Evrope - če že brez bizantinskega cesarstva, ki je poglavje zase - pač že zaradi svojega dosedanjega dela in tradicije anglosaškega zgodovinopisja, iz katerega izhajajo avtorji. Vzhodni in srednji Evropi ali tudi Iberskemu polotoku ne posvečajo toliko pozornosti kot področjem, ki so jim bolj domača. M. Keen na to iskreno opozarja v uvodu, saj se zaveda določenih slabosti angleškega vojaškega zgodovinopisja v tem pogledu. Morda bi prav tukaj koristilo širše mednarodno sodelovanje, kar je zanimiva priložnost tudi za našo stroko. ZGODOVINSKI ČASOPIS » 36 • 2002 • 3-4 (126) 50[ Ker Medieval Warfare ni delo enega avtorja, temveč dvanajstih, je povsem razumljivo, da se različni prispevki v vseh podrobnostih med sabo ne skladajo ali v nekaterih točkah celo zahajajo v odkrito nasprotovanje. Glede na nove tokove v preučevanju srednjeveškega vojskovanja in pomanjkljivosti tradicionalnega vojaškega zgodovinopisja, do katerega se Številni vodilni raziskovalci danes distanci- rajo, to ni nenavadno, je pa občasno nekoliko moteče, nemara še toliko bolj za bralca, ki sicer nima dovolj predznanja, da bi si ustvaril lastno mnenje. Odsotnost opomb je vsekakor nekaj, kar bo ob prebiranju knjige zbodlo vsakega strokovnjaka. Keenova ekipa zaradi strogih prostorskih omejitev svojih prispevkov ni opremila s tem aparatom. Ven- darle je treba vzeti v zakup, da je knjiga zamišljena kot pregleden uvod. kar z obilico opomb na dnu vsake strani verjetno ne bi bila več. Za bralce, ki želijo več, je dodan seznam priporočene literature, ki sicer ni posebno obsežen, a vsebuje najpomembnejše naslove za posamična področja in torej lahko služi kot povsem uporabna iztočnica za nadaljnji študij. Za lažjo orientacijo v času najdemo na koncu še kronološko tabelo pomembnih spopadov in dogodkov. Upravičeno lahko zapišemo, da si Medieval Warfare kot sodoben in kakovosten priročnik zasluži mesto v knjižnici vsakega medievista. Konec koncev je vojskovanje en tistih pojavov, ki so pustili neizbrisen pečat na evropskem plemstvu in vsej srednjeveški družbi - družbi, ki je bila po ugotovitvah uglednih raziskovalcev v svojem bistvu organizirana za vojno. Tomaž Lazar Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenko 1918-1921. Ur. Peter Ribnikar. 2. del: od 28. feb. 1919 do 5. nov. 1919 (št. 67-133). Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 1999. 428 strani. 3. del: od 22. mar. 1920 do 9. jul. 1921 (št. 134-204). Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2002. 482 strani. Arhivski svetnik Peter Ribnikar, upokojeni sodelavec Arhiva Republike Slovenije, je s komentirano objavo sejnih zapisnikov Deželnih vlad za Slovenijo od 28. februarja 1919 do 9. julija 1921, ko se je po ukinitvi deželnih vlad v pokrajinah bivše Države Slovencev, Hrvatov in Srbov z Vidovdansko ustavo tudi slovenska vlada zadnjič sestala, uspešno sklenil doslej najobsežnejšo edicijo arhivskih virov za zgodovino Slovencev v prvi Jugoslaviji. V prvi knjigi (1998), ki smo jo že predstavili (ZČ 52, 1998, št. 2, 302-305), je objavil 54 sejnih zapisnikov Narodne vlade SHS v Ljubljani in še 12 zapisnikov sej Deželne vlade za Slovenijo do 26. februarja 1919, torej do začetka njenega delovanja v polni sestavi oziroma za prehodno obdobje, ko so pri njenem delu sodelovali še tudi poverjeniki prve slovenske nacionalne vlade, oblikovane 31. oktobra 1918. V prvi knjigi je tudi obsežen uvod, v katerem je avtor predstavil strankarsko sestavo in značilnosti delovanja vseh slovenskih vlad v obdobju Države SHS in v času državnopravnega provizorija do sprejetja prve jugoslovanske ustave, osvetlil njihove pristojnosti oziroma odnose z osrednjimi državnimi oblastmi, oblikovanje številnih novih upravnih uradov in komi- sij ter ministrskih izpostav v Sloveniji, prikazal pa je tudi usodo in karakteristike sejnih zapisnikov, skratka vse poglavitne zadeve, pomembne za uporabo celotne edicije, s tem namenom pa je tretjo knjigo sklenil s še obsežnejšim registrom treh vrst, z osebnim, geografskim in stvarnim kazalom. Medtem ko sodijo sejni zapisniki Narodne vlade SHS v Ljubljani med temeljne vire za osvetlitev velike samostojnosti Slovenije v Državi SHS, pa so zapisniki sej Deželnih vlad za Slovenijo dragoceni zlasti za osvetlitev procesa centralizacije, ki je kmalu sledila prvodecembrskemu zedinjenju v Kraljev- stvo Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918. Kljub temu, da so te vlade v primerjavi s prvo poprevratno slovensko vlado ohranile le polovico poverjeništev in da zaradi možnosti pritožb glede njenih sklepov na osrednjo vlado tudi za ohranjene resorje niso bile dokončna instanca, pa so ostale Deželne vlade poglavitno oporišče za udejanjenjc usihajočega avtonomizma. Ta se je kazal v obdobjih, koje bil njihov predsednik funkcionar avtonomistične Slovenske ljudske stranke (SLS) dr. Janko Brejc, liberalni tabor pa je svojo centralistično usmerjenost pokazal tudi pri vodenju Deželnih vlad za Slovenijo, najbolj 502 ZGODOVINSKI ČASOPIS • 36 ' 20O2 • 3-4 (126) drastično od novembra 1919 do februarja 1920, ko se nepopolna vlada voditelja Jugoslovanske demo- kratske stranke (JDS) dr. Gregorja Žerjava sploh ni sestajala. Ta zastoj v kolegijskem delovanju Dežel- ne vlade za Slovenijo, za reševanje vseh pomembnih zadev na plenarnih sejah seje Brejc zavzemal tudi zato, da se v posameznih poverjeništvih ne bi razpaslo preveliko strankarstvo, je Peter Ribnikar smotr- no uporabil za razmejitev objave sejnih zapisnikov v drugem in tretjem delu. Druga knjiga vsebuje 67 sejnih zapisnikov prve Deželne vlade za Slovenijo od februarja do novem- bra 1919, za katero je treba poudariti, daje bila prav tako kot predhodnica sestavljena iz predstavnikov vseh treh tedanjih političnih strank, tudi iz Jugoslovanske socialnodemokratske stranke (JSDS), s po- membno razliko, da v njej ni imela večine SLS, iz njenih vrst pa je bil predsednik Brejc, medtem koje bil vladni podpredsednik liberalec Žerjav. Socialnodemokratski poverjenik Albin Prepeluh je v svojih spominih poudaril, daje bila ta vlada »de facto avtonomna, zakaj še neorganizirani povojni Beograd je nam samim prepuščal vse upravne odločitve glede naše ožje domovine...« (Albin Prepeluh, Pripombe k naši prevratni dobi, Ljubljana 1938,203). V tretji knjigi je objavljenih 71 sejnih zapisnikov štirih Deželnih vlad od 22. marca 1920 do zadnje seje 9. julija 1921. Njihova strankarska sestava je s časovnim za- mikom sledila koalicijskim povezavam v osrednji vladi. Enostrankarski vladi le iz predstavnikov SLS, je sledila od srede leta 1920 koalicijska vlada, v katero sta vstopila tudi dva predstavnika JDS, obe vladi pa je do decembrske ostavke vodil Brejc. Za čas njegovega predsedovanja so značilni spori in spopadi z osrednjo vlado oziroma posameznimi ministrstvi zaradi njegovega odločnega zavračanja poseganja Beograda v pristojnosti Deželne vlade za Slovenijo. Zato jo je osrednje glasilo Demokratske stranke Demokratija 6. avgusta 1920 okarakteriziralo celo kot uporniško vlado in se zgražalo nad njenimi protesti proti poseganju ministrstev v njene pristojnosti, po mnenju komentatorja pa bi morali biti njeni člani samo navadni uradniki ministrov. Kompctenčnih razhajanj pa je bilo konec z nastopom zadnjih dveh Deželnih vlad, v katerih je dominiral vpliv liberalnega tabora, čeprav je na prelomu 1920/21 peto vlado vodil nestrankarski dr. Leonid Pitamic, zadnja vlada dr. Viljema Baltiča pa je bila koalicijsko sestavljena iz predstavnikov JDS in novoustanovljene Samostojne kmetijske stranke (SKS), ki sta tedaj sodelovali tudi v osrednji vladi. Po sejnih zapisnikih lahko sledimo delovanju posameznih vlad pri opravljanju izvršilnih in uredbo- dajnih nalog s področja notranjih zadev, pravosodja, narodnega gospodarstva oziroma javnih gradenj, kmetijstva, socialne politike ter resorja uka in bogočastja, pri čemer naj poudarimo, da je po prizade- vanjih slovenskih avtonomistov med vsemi deželnimi vladami v bivši Državi SHS le slovenska vlada povečala število poverjeništev od štirih na šest. Toda Deželne vlade za Slovenijo so posegale tudi v reševanje nekaterih zadev, za katere formalno glede na dodeljene resorje niso bile pristojne. Tako je prva Deželna vlada do neuspešne aprilske ofenzive na Koroškem leta 1919 kljub oblikovanju Dravske divizijske oblasti I. februarja posegala tudi na vojaško področje. Veliko pozornost so vlade namenile tudi reševanju problematike slovenskih meja na pariški mirovni konferenci. Razmere na Primorskem in Koroškem, posebej v zvezi z izvedbo plebiscita, so bile večkrat predmet vladnih obravnav. Po zagoto- vitvi funkcioniranja različnih upravnih uradov in komisij v jugoslovanskem delu Slovenije, so vlade skrbele tudi za organiziranje uprave v coni A na Koroškem in v Prekmurju po jugoslovanski zasedbi poleti 1919. Deželne vlade so si prizadevale reševati aktualne probleme v vseh gospodarskih panogah, skrbele pa so tudi za upravljanje precejšnjega premoženja nekdanjih dežel Kranjske in Štajerske. Zelo aktivne so bile tudi na področju socialne politike. Posredovale so tudi pri reševanju številnih mezdnih in stavkovnih spopadov, med katerimi so večja dobila tudi politične razsežnosti. Najbolj odmevna je bila vloga Deželne vlade pri zadušitvi železničarske in splošne stavke aprila 1920, ki seje tragično končala z delavskimi žrtvami. Med uspehi na področju šolstva naj ob udejanjenju njegove slovcnizacijc posebej poudarimo ustanovitev slovenske univerze leta 1919. Bogataje bila tudi uredbodajna dejavnost Dežel- nih vlad, s katero so spreminjale zlasti bivšo deželno zakonodajo in na novo pravno urejale zadeve iz svoje pristojnosti. Brejc je kot poseben dosežek poudaril uvedbo ženske volilne pravice v nov občinski volilni red, ki pa jo je regent Aleksander februarja 1921 s svojo uredbo razveljavil še pred prvimi poprevratnimi občinskimi volitvami v Sloveniji. Podobo raznolikosti zadev, s katerimi so se ukvarjale Deželne vlade kot tudi intenzivnost reševanja posameznih vprašanj se vidi iz obsežnega stvarnega ka- zala, bogata uredbodajna dejavnost pa se posebej kaže v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo, pri čemer naj poudarimo, da so številni zakonski akti Narodne vlade SHS in Deželnih vlad za Slovenijo po sklepu Narodne skupščine ostali v veljavi tudi po Vidovdanski ustavi. Sejni zapisniki pa dajejo tudi ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 » 2002 • 3-4 (126) 503 plastično podobo odnosov med slovenskimi političnimi strankami, naraščanje konfliktov med njimi s pozicij avtonomizma in centralizma, pri čemer je avtonomistično usmerjenost dosledno zastopala SLS, medtem ko sta obe stranki liberalnega tabora JDS in SKS odločno zagovarjali državni centralizem. Brejc je v svojih spominih poudaril, da so ob reševanju kadrovskih vprašanj in upravnih zadev ter pri sprejemanju naredb zastopniki JDS »rušili avtonomnost Deželne vlade, kjerkoli je šlo« ter da so sejni zapisniki »o ostrih in obširnih debatah« med zagovorniki avtonomizma in centralizma »neutajljive priče teh ljutih borb« (Dr. Janko Brejc, Od prevrata do ustave. Slovenci v desetletju 1918-1928, Ljub- ljana 1928, 212-213). V ustavnih razpravah je nato tudi JSDS opredelila za centralitično državno uredi- tev, medtem ko se je v prvi Deželni vladi prav socialnodemokratski poverjenik Prepeluh, kar se vidi tudi iz zapisnikov, najbolj vztrajno prizadeval za oblikovanje oziroma sklic pokrajinskega-deželnega zbora za Slovenijo, s katerim naj bi se slovenska avtonomija še utrdila. Krepitev podpore večine Slo- vencev avtonomizmu je temeljila tudi na uspehih Deželnih vlad pri avtonomnem reševanju svojih pri- stojnosti v primerjavi z ministrskimi izpostavami v Ljubljani, ki so z manj uspešnim delom tudi diskre- ditirale centralistični način upravljanja. Objavo sejnih zapisnikov je Peter Ribnikar opravil tudi v drugem in tretjem delu podobno kot pri zapisnikih sej Narodne vlade SHS v prvi knjigi. V prvi opombi k posameznim sejnim zapisnikom so navedeni tehnični podatki o njih (original ali kopija, obseg, vrsta papirja, morebitni naknadni popravki itn), v nadaljnjih opombah pa je podal kratke biografije pomembnejših oseb. ki se v njih omenjajo. Pri tem je lahko za vidne politike, državnike, vojaški komandni kader, gospodarstvenike, znanstvenike in kulturnike našel podatke v različnih biografskih priročnikih, za številne osebnosti, ki so imele pomembno vlogo npr. v takratnih različnih upravnih službah, pa je moral poiskati podatke v več arhivskih fondih ter personalnih dokumentacijah nekaterih podjetij, ustanov in društev. Ribnikar je ugotovil, daje bilo precej pomembne personalne dokumentacije uničene, kljub prizadevanjem pa ni uspel dobiti iz av- strijskih ustanov podatkov o nekaterih nemških funkcionarjih in uradnikih, ki so bili povezani z delo- vanjem slovenskih vlad. Pomembnost posameznikov in dostopnost podatkov o njih sta vplivala tudi na obseg biografskih prikazov, ki jih je v opombah nad 1300. mimo tega pa je za manj pomembne osebe podal kratke oznake v osebnem registru. Skupno je v osebnem kazalu navedenih kar 2600 oseb. tolikšno število pa je povezano tudi s slovcnizacijo uradniškega aparata, kajti Narodna vlada SHS je imela po prevratu pristojnosti za vsa uradniška imenovanja in je opravila tudi zamenjavo avstrijskih uradnikov s slovenskimi, medtem ko so imele Deželne vlade pravico nastavljanja nižjega uradništva. vodilne upravne uradnike pa je postavljala osrednja vlada. Pri tolikšnem številu osebnih gesel je prišlo tudi do manjših napak, nanje za prvi in drugi del opozarja popravek (kot primer iz tretjega dela pa naj navedemo, da Janko Petakovič ni bil tajnik krščanskosocialne Jugoslovanske strokovne zveze, temveč komunistične Zveze rudarskih delavcev Jugoslavije), kratke biografske orise pa bi morda zaslužil še kdo (npr. v zapisnikih večkrat omenjena dr. Franc Skabcrne. vodja poverjeništva za uk in bogočastje, in eden po- membnih socialnodemokratskih in komunističnih funkcionarjev Rudolf Golouh. tako kot v opombah omenjeni Ivan Tokan tudi soorganizator železničarske in splošne stavke). Obsežno je tudi geografski kazalo z nad 650 gesli. Kot dopolnilo opombam, je za prikaz dogodkov in zadev, ki so omenjene v vladnih sejnih zapisnikih. Ribnikar dodal obsežen seznam relevantne literature za prvo obdobje življenja Slovencev v jugoslovanski državi od 1918 do 1921. Vanj bi bilo primerno uvrstiti še zbornik razprav Slovenske zamisli o prihodnosti okrog leta 1918 s podnaslovom Narodna vlada. Država SHS in sloven- ske zamisli o prihodnosti pred letom 1918 in po njem (Slovenska matica - Ljubljana 2000) ter opo- zoriti, da so spomini dr. Vladimirja Ravniharja, Moja življenska pot, ki so bili uporabljeni tudi za uvodni oris, izšli v drugi knjigi zbirke oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Historia leta 1997. Pripombe glede možnih dopolnitev opomb oziroma popravkov pa so le marginalnega značaja. Poudariti moramo poglavitno ugotovitev, daje Peter Ribnikar z integralno objavo 204 sejnih zapisnikov Narodne vlade SHS v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918-1921, z uvodno študijo, opombami in kazali (ti obsegajo kar sto strani), uspešno izvedel dolgo načrtovani projekt, za katerega je bil pobudnik, koje pri urejanju arhivskega gradiva poprevratnih vlad spoznal veliko dokumentarno vrednost zlasti zapis- nikov njihovih sej. Poskrbel je tudi za objavo fotografij predsednikov in poverjenikov vseh sedmih poprevratnih slovenskih vlad. Tako je Peter Ribnikar opravil veliko pionirsko delo pri objavi dragocenega arhivskega gradiva za slovensko zgodovino med vojnama, Arhiv Republike Slovenije pa je z izdajo treh delov oziroma knjig 504 ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • 3-4 (126) vladnih sejnih zapisnikov, ki obsegajo nad 1300 strani, opravil pomembno založniško delo. Edicija je lahko spodbuda in usmeritev za bodoče delo pri izdaji arhivske dokumentacije, ki bo ilustrirala konti- nuirana in dominantna prizadevanja Slovencev v prvi Jugoslaviji, da bi v čimvečji meri v zakonodaj- nem, izvršilnem in finančnem pogledu, odločali o svojem nacionalnopolitičncm, gospodarskem, so- cialnem in kulturnem razvoju in napredku. V obdobju delovanja oblastnih samouprav od začetka leta 1927 do šestojanuarske diktature leta 1929 seje slovenski avtonomizem udejanjal preko ljubljanske in mariborske oblastne skupščine in njunih oblastnih odborov, v tridesetih letih pa so avtonomistična prizadevanja potekala tudi v banskem svetu Dravske banovine, ki je leta 1940 zahteval ustanovitev banovine Slovenije z zakonodajno, izvršilno in finančno avtonomijo. V Arhivu Republike Slovenije so ohranjeni stenografski in uradni zapisniki sej teh predstavniških teles. Glede na omejene možnosti natisa bi za objavo prišli v poštev le krajši uradni zapisniki, medtem ko bi bili obsežni stenografski zapisniki, posamezni obsegajo tudi do 200 strani, koristni za nekatera pojasnila v znanstveno-kritičnem aparatu. Tako kot je pomembna edicija sejnih zapisnikov slovenskih poprevratnih vlad, bi bile dragoce- ne tudi objave pomembnega arhivskega gradiva slovenskih oblastnih skupščin in banskega sveta tako za strokovne kroge pri raziskovalnem delu kot za širšo javnost pri njenem seznanjanju s pomembnim dogajanjem v slovenski zgodovini med vojnama neposredno prek virov. Edicija sejnih zapisnikov Na- rodne vlade SHS v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo je dragocen dokumentarni prispevek k objektivni in celoviti podobi prvega obdobja življenja Slovencev v jugoslovanski državi, pa tudi k osvetlitvi korenin slovenske državnosti. Miroslav Stiplovšek Egon Pelikan, Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom. Primorski krščanski sociale! med Vatikanom, fašistično Italijo in slovensko katoliško desnico - zgodovinsko ozadje romana Kaplan Martin Čcdermac. Ljubljana : Nova revija, 2002. 776 strani. Ob pogledu na mojstrovino slikarja Toneta Kralja Rapallo, ki jo je doc. dr. Egon Pelikan izbral za naslovnico svoje najnovejše knjige o tajnem delovanju primorske duhovščine v fašistični Italiji, se zavemo vseh tragičnih razsežnosti zatiranja pravic slovenske in hrvaške manjšine, ujete na drugi strani rapalske meje v obdobju med obema vojnama. Zatiranja, ki nezadržno beži iz slovenskega narodnega spomina, medtem ko dediči črnih srajc vedno bolj samozavestno prikrajajo zgodovinska dejstva ter vztrajno in agresivno propagirajo svojo »resnico«. Na srečo tako na slovenski kot tudi na italijanski strani še vedno raziskujejo znanstveniki, ki imajo pogum, da se ne pustijo zapeljati nacionalistično obarvanim interpretacijam zgodovine slovensko-italijanskih odnosov, ki jih vsiljuje dnevna politika. Glede na bolečo in tragično preteklost sobivanja dveh sosedskih narodov v srcu Evrope je seveda dobrodošlo vsako delo, ki neobremenjeno in znanstveno korektno obravnava zgodovino slovcnsko- hrvaških odnosov. Eno od takšnih del je prav gotovo monografija Egona Pelikana o delovanju krščanskih socialcev v Julijski krajini med obema vojnama. Avtor, ki raziskuje v okviru Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru, je eden največjih poznavalcev zgodovine slovenskega političnega katolicizma. Nase je opozoril že s svojim magistrskim delom Akomodacija ideologije političnega katolicizmi na Slovenskem (Mari- bor 1997), ki je v strokovni javnosti naletela na velik odmev. Knjiga o delovanju primorske duhovščine pa je za objavo prirejena doktorska disertacija, ki je bila prav tako ocenjena z najvišjimi ocenami. Poseben čar Pelikanovi knjigi daje dejstvo, da so v njej prvič objavljeni oz. vključeni v raziskave nekateri prvovrstni arhivski viri, ki so bili dolgo skriti očem zgodovinarjev in zanje marsikdo sploh ni vedel. Levji delež korespondence in dokumentov, ki jih najdemo v Pelikanovi knjigi, izhaja iz arhiva dr. Engelberta Besednjaka (1894-1968), kr.ščanskosocialnega prvaka in vodilne slovenske politične oseb- nosti na italijanski strani rapalske meje. Besednjak je bil nedvomno politik evropskega formata, saj je bil tudi eden voditeljev Kongresa evropskih narodnosti, kjer je deloval skupaj s svojim liberalnim so- potnikom dr. Josipom Wilfanom. Delovanju obeh primorskih politikov v organizaciji evropskih manjšin ZGODOVINSKI ČASOPIS • 36«2002 • 3-4 (126) 505 je Pelikan posvetil tudi eno od poglavij, s čimer je manjšinsko problematiko v Julijski krajini postavil v širši evropski okvir. Po razpadu multinacionalne habsburške monarhije leta 1918, ko so imeli relativno ugodne pogoje za politični in kulturni razvoj (na ustavni ravni so bili vsi narodi v avstrijskem delu države enakoprav- ni), so se primorski Slovenci znašli v državi, ki je začela v imenu širitve domnevno »višje« italijanske kulture brezobzirno teptati temeljne pravice slovenske in hrvaške manjšine. Položaj se je še poslabšal po vzponu Mussolinijevih fašistov; požigi slovenskih kulturnih domov, zaplembe časopisov in knjig, izganjanje slovenščine iz šol in druga protimanjšinska dejanja so postala del vsakdana. Nasilje se je stopnjevalo vzporedno z ducejevtmi imperialističnimi ambicijami. Sprva sta Besednjak in Wilfan z nastopi v rimskem parlamentu in intervencijami pri oblastnikih še poskušala omiliti položaj manjšine, od konca dvajsetih let naprej pa tudi posredovanja na »najvišjih mestih« niso prinašala nobenih rezul- tatov več. V tem težkem položaju je vodstvo boja za ohranitev slovenske samobitnosti pod fašističnim škor- njem prevzela slovenska duhovščina. Sicer so obstajale tudi druge odporniške skupine (liberalci, TIGR itd.), vendar je bila t. i. »Tajna krščanskosocialna organizacija« najbolj učinkovita in najbolj trdoživa. Levji delež zaslug za njeno učinkovitost so nosili duhovniki, ki so se lahko naslonili na močno mrežo v okviru cerkvenih ustanov. V enem od številnih poročil iz arhiva Notranjega ministrstva Kraljevine Italije, ki jih navaja Pelikan, lahko preberemo, da so italijanske oblasti do leta 1928 v Julijski krajini odpustile vse slovenske uradnike iz občinskih uprav, vse slovenske sodnike, ter deloma premestile ali odpustile 600 do 820 slovenskih in hrvaških učiteljev! Tako se je vsa slovenska laična inteligenca skrčila na okoli 50 odvetnikov, 15 zdravnikov in peščico javnih delavcev. Na braniku slovenstva pa je ostalo 272 duhovnikov, ki so bili sploh edini, ki so Slovence učili brati in pisati. Fašiste je pri tem močno jezilo, »da državna oblast duhovnikov ne more premeščati, da so brez družine in so v tem pogledu materialno neodvisni«. Kljub tragičnosti položaja pa vsaj nekateri slovenski duhovniki niso izgubili smisla za humor. V Pelikanovi knjigi najdemo kar nekaj takšnih primerov, ki jih je avtor opisal na podlagi policijskih poročil v Notranjem ministrstvu Kraljevine Italije. Duhovnik Ivan Bidovec je bil tako npr. obsojen na konfinacijo, saj si je med drugim privoščil tudi to, daje otroke na cerkvenih slovesnostih oblačil v belo. rdečo in modro ter jih razvrščal tako. da so predstavljali jugoslovansko zastavo. Za pusta pa jih je oblačil v fašistične uniforme »Balilla« kot dimnikarje, češ daje ta uniforma za to najbolj primerna itd. Pri svojem narodnoobrambnem delovanju so imeli slovenski duhovniki sprva močno oporo tudi pri primorskih škofih, še zlasti Andreju Karlinu, Frančišku B. Sedcju in Alojziju Fogarju. Toda po otoplitvi odnosov med Vatikanom in italijansko državo so se omenjeni škofje, ki so se trudili, da bi vsaj pri rabi jezika v cerkvah in pri verouku ohranili rabo slovenščine, znašli pod hudimi pritiski tako italijanskih oblasti kot tudi vatikanske hierarhije. Pelikan na temelju zelo zanimivih virov natančno analizira meto- de, ki jih je vatikanska hierarhija uporabljala za odstranitev škofov, ki so v očeh italijanskih oblasti še vedno veljali za »avstrijakante«. Iz Besednjakovih pisem je lepo razvidna ponosna drža teh zadnjih branilcev pravic slovenščine v cerkvenem življenju, pri čemer izstopa zlasti osebnost tržaško-koprske- ga škofa Fogarja. ki je bil sicer Furlan, a se je nesebično potegoval za pravice Slovencev in Hrvatov. Njegova kadrovska politika je močno iritirala italijanske oblastnike. Tako je npr. v župnijo Lindar v občini Pazin nastavil upokojenega hrvaškega duhovnika Filipliča, ki je bil sicer določen, da mora v konfinacijo na Sardinijo. Filiplić je nato na veliko jezo fašistov »upravljal župnijo, kot bi bili še vedno pod Avstrijo«. »Prilagoditev« stališč vatikanske politike, ki seje pri vprašanju rabe slovenščine v cerkvenem življe- nju uklonila pritiskom fašističnih oblasti, je povzročila po eni strani resignacijo v vrstah slovenskih duhovnikov v Julijski krajini, po drugi strani pa je prišlo do radikalizacije njihovih stališč. Če so v prvih letih po priključitvi italijanski državi še zastopali lojalno stališče do kraljevine, pa je po Pelikanovih ugotovitvah v drugi polovici dvajsetih let pri njih že prevladala iredenti stična miselnost. To so spoznali tudi njihovi fašistični preganjalci, ki so zaostrili svojo politiko do neposlušnih duhovnikov. Avtor v knjigi na podlagi dokumentov navaja vrsto primerov kazenskih ukrepov proti duhovnikom in laikom iz vrst Tajne krščanskosocialne organizacije, ki postavljajo v zelo slabo luč domnevne »izganjalce barba- rov«. V knjigi se zelo jasno vidi, kdo je v resnici ravnal kot barbar. Naj spomnim samo na tragično usodo organista in pevovodje Lojzeta Bratuža, ki so ga fašisti zasovražili, ker je vzgajal mlade slovenske 506 ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 » 2002 • 1-4 (126) organiste in s tem ohranja! petje slovenskih pesmi v cerkvah. Kazen za njegovo ljubezen do slovenščine je bila kruta: Bratuž je več tednov umiral v groznih mukah zaradi zastrupitve z odpadnim strojnim oljem, ki gaje moral popiti na zahtevo fašistov! Kljub mučenju in krutim metodam zasliševanja pa italijanska policija po Pelikanovih ugotovitvah pri razbijanju Tajne krščanskosocialne organizacije ni bila uspešna. Vzroki za to so tičali v neznanju tujih jezikov, slabem poznavanju slovenske miselnosti, površnosti in centraliziranem vodenju policije. Kot navaja avtor, sta bila Besednjak in Wilfan v nekaterih dokumentih italijanskih agentov označena celo kot predstavnika slovaške (!) manjšine. Pelikan nas v svoji knjigi popelje tudi v zakulisje politike jugoslovanske države do slovenske in hrvaške manjšine v Italiji. Primorski Slovenci so kljub antagonizmom med jugoslovanskimi narodi videli v državi Karadjordjevičev »edino možnost za morebitno priključitev matici«. Italijanska država je seveda igrala ravno na karto narodnostnih nasprotij v večnacionalni jugoslovanski kraljevini, kar ji je znatno olajševalo njeno politiko prodiranja na Balkan. Prav zato je slovenska manjšina v Italiji »poudarjala jugoslovansko enotnost«, ugotavlja Pelikan. Jugoslavija je bila v odnosu do Italije politično in gospodarsko v podrejenem položaju, zato so se njeni diplomati vračali iz Rima vedno znova praznih rok, koje šlo za zaščito manjšine. Je pa res, daje bila jugoslovanska kraljevina vsaj v finančnih sredstvih dokaj radodarna do manjšine, ki je iz posebnih beograjskih fondov črpala pomembne finančne vire. Iz Pelikanove knjige je razvidno, daje imel Besednjak zelo pomembno vlogo tudi na beograjskem dvoru. Kralj Aleksander mu je zelo zaupal in zdi se, da je upošteval tudi marsikateri nasvet prvaka primorskih krščanskih socialcev. Pogosto je Besednjak odigral tudi vlogo posrednika med monarhom in voditeljem Slovenske ljudske stranke dr. Antonom Korošcem. O tem pričajo tudi izredno zanimivi dokumenti, ki jih avtor objavlja na koncu knjige. Med njimi najdemo tudi Besednjakova poročila o obiskih pri Korošcu na Hvaru, ko je postala aktualna pobuda o ustanovitvi vsedržavne Jugoslovanske radikalne zajednice, ki naj bi po prihodu na oblast izvedla demokratizacijo in reorganizacijo jugoslo- vanske kraljevine. Poleg tega pa najdemo v Pelikanovi knjigi tudi številne zapise, ki opozarjajo na razlike v idejnopolitičnem profilu katoliških politikov na obeh straneh rapalske meje. Na predstavitvi knjige v Klubu Nove revije je avtor poudaril, daje imel srečo, ker je dobil v upora- bo Besednjakov arhiv. Dejal je še, da bi vsak, ki bi imel na razpolago tako bogate vire. napisal lepo zgodbo. Ta izjava priča o avtorjevi skromnosti. Vendar moramo po branju te obsežne, zanimive in poučne knjige reči, da imamo srečo, ker je to bogato arhivsko gradivo prišlo v roke ravno - Egonu Pelikanu. Andrej Rahten Andrej Rahten, Slovenska ljudska stranka v beograjski skupščini. Jugoslovanski klub v par- lamentarnem življenju Kraljevine SHS 1919-1929. Ljubljana : Založba ZRC, 2002. 168 strani. »Ne govorite tako budalasto. Sami dobro veste, da so bile Cankarjeve knjige sežgane ne iz narodno- stnih, nego iz drugih, moralnih ozirov. /.../« (str. 146). S temi ostrimi besedami in nadvse odrezavo razlago se je na zasedanju Narodne skupščine Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevine SHS) marca 1928 oglasil sam novopečeni notranji minister Anton Korošec. Nesporni vodja slovenske katoliške stranke je sicer le redkokdaj spregovoril v skupščini, tedaj pa je očitno začutil potrebo, da se odzove na vzklik prvaka slovenskih liberalcev Alberta Kramerja: »Vi ste sežigali njegove knjige!« (146). Že opisan utrinek iz beograjskih skupščinskih klopi, vzet iz časa, koje Slovenska ljudska stranka (SLS) po dolgih opozicijskih letih ponovno okusila oblast, verjetno vzbudi zanimanje za natančnejši vpogled v delo in besede slovenskih politikov v skupščini prve jugoslovanske države. Slovensko politično zgodovinopisje sicer premore bogato bero Študij o Slovencih v stari Jugoslaviji v času med nastankom države leta 1918 in suspenzom beograjske skupščine januarja 1929, vendar, kakor ugotavlja pisec Andrej Rahten, doslej še ni izšlo delo, ki bi posebej obravnavalo slovenske po- slance tiste dobe. Vrzel je tako skušal zapolniti z monografijo o Jugoslovanskem klubu v parlamentar- nem življenju Kraljevine SHS. Pri tem velja poudariti, da je podobno tematiko, vendar v drugem - ZGODOVINSKI ČASOPIS « 56 • 2002 • 3-4 (126) 507 habsburškem državnem okviru, obdelal že v svoji knjigi o SLS v dunajskem parlamentu (Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu. Slovenska parlamentarna politika v habsburški monarhiji 1897-1914. Celje : Slovensko panevropsko gibanje - Založba Panevropa, 2001). Študijo prične v predparlamcntamem obdobju Kraljevine SHS, saj v uvodnem poglavju zlasti na podlagi literature oriše čas med oktobrom 1918, ko razpade Avstro-Ogrska, in marcem 1919, ko se v Beogradu zberejo poslanci prvega jugoslovanskega parlamenta - Začasnega narodnega predstavništva. V tem razburkanem prevratnem obdobju posebej izpostavi krhko enotnost slovenskega političnega vod- stva, ki se je vse jasneje cepilo na zagovornike avtonomistične in centralistične ureditve nove države. Medtem ko so se liberalci opredelili za centralizem, so se njihovi tradicionalni politični nasprotniki, združeni v Vseslovenski ljudski stranki (najmočnejša slovenska stranka seje na aprilskem shodu zaup- nikov leta 1920 spet preimenovala v SLS), postavili na branike avtonomizma. Z oblikovanjem Začasnega narodnega predstavništva, ki ni nastalo na podlagi volitev, temveč kot posledica dogovora ključnih političnih akterjev nove države, je prva Jugoslavija stopila v svojo zgolj desetletno parlamentarno dobo. Poslanci VLS so skupaj s tremi poslanci kasnejše Hrvaške ljudske stranke (Hrvatska pučka stranka - HPS) ustanovili Jugoslovanski klub, ki se je kot trdna povezava ohranil vse do leta 1929. Po volitvah v Ustavodajno skupščino 28. novembra 1920 so se klubu pridružili še predstavniki stranke Bunjevcev in Šokcev (Bunjevačko-šokačka stranka) iz Vojvodine, a se slednji po letu 1925 niso več prebili v skupščino. Podobna usoda je doletela tudi njihove kolege iz HPS, ki so ostali pred skupščinskim pragom že leta 1923. Klub so okrepili z enim mandatom le še po volitvah 11. septembra 1927. Slovenska katoliška politična stranka je tako predstavljala osrednjo in najštevilčnejšo stranko Jugoslovanskega kluba. Avtor ugotavlja, da so bile osrednje pozornosti poslancev VLS/SLS v Začasnem narodnem predstavništvu deležni zunanjepolitični problemi, zlasti vprašanje bodočih meja z Italijo in Avstrijo. Njihovo zavzeto stališče lepo ponazarja govor poslanca Antona Sušnika, ki je tako ovrednotil pomen Koroške za Slovence: »Srbi imate Kosovo polje, Slovenci pa imamo Gosposvetsko polje na Koroškem.« (46). Zunanjepolitični neuspehi jugoslovanske diplomacije so naposled odnesli slovensko Kosovo polje in Primorsko. Na pleča SLS, ki je tedaj bila del vladne koalicije, je bilo tako naloženo neprijetno breme, s katerim je stranka že kmalu odšla na prve volitve v novi državi - volitve v Ustavodajno skupščino novembra 1920. Slovenski volilci soji kakor nekoč v habsburški monarhiji tudi tokrat namenili večino mandatov, vendar je večina leta 1920 pomenila le dobro tretjino vseh mandatov, večina na zadnjih avstrijskih volitvah pa več kot 80 % mandatov. Zmaga z relativno večino je za SLS pomenila poraz. V prvih dveh letih po ustanovitvi Kraljevine SHS je VLS/SLS sodelovala v treh od štirih vlad; obeh Protičcvih in Vesničevi, ni pa je bilo v Davidovičevi koaliciji demokratov in socialistov. Tovrstna mehka politika sodelovanja z Beogradom, katere glavni zagovornik je bil strankin načelnik Korošec, je posledično rezultirala v njemu vse močnejši znotrajstrankarski opoziciji. Volilni rezultat novembra 1920 je omenjeno strujo, ki jo je poosebljala pomembna republikansko usmerjena skupina krščanskih socialcev, le še bolj utrdil. SLS je naposled izstopila iz vladne koalicije in sedaj jo je »/.../čakal težek boj z beograjskim režimom za slovensko avtonomijo.« (59). Na prvo pomembno bitko v napovedani vojni z beograjskim goljatom ni bilo treba dolgo čakati. Ministrski predsednik Nikola Pašić je Ustavodajni skupščini predložil svoj ustavni načrt, kije bil zaradi izrazito centralistične in unitaristične narave za SLS povsem nesprejemljiv. Predvideno upravno razde- litev države na 33 oblasti je Korošec pokomentiral z besedami: »Glavni kriterij, po katerem je vladni načrt razdelil državo na oblasti, je številka. /.../ Vi ste dali številki to nalogo, da ona ubije zgodovinske poglede na razdelitev zemlje!« (77). Pašičev predlog je bil kljub odporu in nenazadnje obstrukciji glavnine opozicijskih strank (tudi SLS) nazadnje sprejet. Boj za avtonomijo se je tako vse bolj konkretiziral v boju za revizijo ustave na podlagi sporazuma vseh treh narodov. »Gospodje, mi hočemo jasnosti: Ali ste za sporazum ali ste proti sporazumu. /.../« (97), je bil leta 1923 odločen poslanec SLS Fran Kulovec. Politika sporazuma je bila po mnenju SLS tudi temeljni pogoj za potrebno notranjo utrditev države. V vse bolj zaostrenih zunanjepolitičnih raz- merah je bila namreč notranje šibka jugoslovanska kraljevina zelo ranljiv akter. Zunanji politiki Kraljevine SHS in stališču poslancev SLS do slednje nameni avtor posebno poglavje. Uvodoma poudari načelno soglašanje Jugoslovanskega kluba z osnovnimi smernicami jugoslovanske diplomacije, nato pa postreže z znanimi »odkloni« kluba glede vprašanja sodelovanja s Sovjetsko zve- 508 ZGODOVINSKI ČASOPIS « 56»2002 » 3-4 (126) zo, glede odnosa do Bolgarije in zlasti odnosa do Italije. V zvezi s konkretnim vplivom slovenskih poslancev na zunanjo politiko, ki je bila pretežno v srbskih rokah, pa opozori na zanimivo in povedno prigodo. Januarja 1924 je poslanec SLS Josip Hohnjec opomnil trgovinskega ministra Dragutina Kojića, da bi morali pri pogajanjih o trgovinski pogodbi z Avstrijo sodelovati tudi Slovenci in Hrvati. Minister mu je odgovoril, da je po dosedanjih izkušnjah, »/.../ zelo neprimerno za pogajanja z bivšimi neprija- teljskimi državami delegirati njihove nekdanje državljane.« (110). Tako logiko pa je Hohnjec nato smelo pospremil z razlago, da potemtakem tudi Beneš in Masaryk ne bi smela sklepati pogodb z Av- strijo in bi se morala tozadevno vselej obrniti na »beograjske eksperte«. (111). Če so politiki SLS morali prepustiti zunanje ministrstvo srbskim rokam, pa se niso odrekli aktivnostim v različnih medna- rodnih organizacijah. Avtor pri tem spomni na jugoslovanski odsek Panevropske unije in Društvo za pospeševanje ciljev Lige narodov. SLS je vztrajala v opozicijski drži tudi po volitvah 18. marca 1923 in 8. februarja 1925. To pot je bil strankin volilni uspeh primerljiv s tistim iz avstrijske dobe, saj je leta 1923 prejela 60,5 % glasov in tako osvojila 80,8 % mandatov, dve leti kasneje pa seje lahko pohvalila s 56,3 % prejetih glasov. Trdi čas odkritega političnega boja, v katerem je po Hohnječevem mnenju Slovenija postala »satrapija Žerjavo- ve klike« (124), pa seje proti koncu leta 1926 počasi zaključeval. Stranka seje ponovno začela obračati k pragmatični politiki, ki jo je vodila v prvih letih življenja nove države. Po zbližanju in sporazumu s srbsko radikalno stranko je SLS tako po dolgih sedmih letih ponovno ugledala notranjost vladnega kabineta. Kritiki iz vrst Slovenske kmetske stranke soji pri tem očitali, daje izdala svoj avtonomistični program, vendar bi na tem mestu veljalo dodati, da je stranka v zameno za sodelovanje v vladi dosegla pomembno širitev pristojnosti oblastnih samouprav v Ljubljani in Mariboru ter tako vsaj delno izpolni- la zahteve iz svojega ustavnega načrta leta 1921 in avtonomistično-federalističnega programa iz leta 1923. Po vstopu SLS v vlado in potem koje njen načelnik Anton Korošec postal notranji minister, sta se tako on kot stranka znašla na drugi strani skupščinske fronte. Če je SLS dotlej izkoriščala poslanski parket za napade na vladno koalicijo, je morala slednjo po letu 1927 na istem mestu zagovarjati in braniti pred napadi opozicije. In v tej (velikokrat neprijetni) vlogi je vztrajala vse do razpusta skupščine in uvedbe osebne diktature kralja Aleksandra 6. januarja 1929, ki je temeljito pretresla jugoslovansko politično stvarnost tiste dobe. Pisec zanimive monografije je bralcu prihranil prepogosto branje posamičnih skupščinskih govo- rov, ki bi gotovo precej povečali obseg dela. Izbral je le nekatere, ki se odlikujejo po svoji izvirnosti in teži, preostali politični kontekst pa je temeljito orisal na podlagi relevantne znanstvene literature. Prika- zano delo je tako dober in konsistenten povzetek političnega delovanja stranke v dvajsetih letih, ki opozori na pomemben segment v njenem političnem življenju; na delo strankinih zastopnikov v jugo- slovanski skupščini. Lahko ga torej razumemo tudi kot povabilo k poglobljenemu raziskovanju naslov- ne tematike. Jure Gašparič Marjan Dolgan, Kriza revije »Dom in svet« leta 1937. Ljubljana : ZRC. ZRC SAZU, 2001. 472 strani. Literarni zgodovinar Marjan Dolgan si je zadal težavno nalogo, da z zbornikom dokumentov oriše dogajanje v letu 1937, ko seje zgodila kriza revije Dom in svet (DiS). Težavno predvsem zato, ker ljudi, ki so doživljali tiste čase, skorajda ni več med živimi, da bi od njih dobil kako osebno pričevanje. Zato je knjigo, kakor mi je sam povedal, pripravljal štiri leta. Tako imamo zdaj pred seboj izredno zanimivo delo, ki z novimi dognanji osvetljuje tisto dobo. Sam bi tej množini gradiva dodal še nekaj pojasnil in podatkov. Knjiga je razdeljena glede na vsebino v štiri dele. V prvem so pričevanja nekaterih vidnih katoliških avtorjev, ki so pisali o krizi DiS ali o dogodkih v zvezi z njo: France Koblar, Rajko Ložar, Anton Trstenjak, Bogo Grafenauer in Tine Debeljak. Na krizo gledajo po svoji osebni presoji, kakor so jo pač ZGODOVINSKI ČASOPIS « 56 • 2(102 « 3-4 (126) 509 doživljali. Poznejše poglede nanjo je za moj občutek najbolje izrazil Grafenauer, ki je bil v njej tudi najbolj dejaven. Drugi del podaja dokumente o začetku krize, ki pričujejo o dosti starejšem razdoru v katoliškem taboru - vlekel seje še iz časov t.i. križarskega gibanja po prvi svetovni vojni in se nadaljeval s pole- mikami v poznejšem času. Vidni zastopniki tega gibanja, ki seje odlikovalo s svobodnejšimi pogledi na raznih področjih, so zaradi svojih osebnih kvalitet vendarle zasedali razna ugledna mesta v slovenskem katoliškem taboru, druga, konservativnejša stran, pa jim je ves čas nasprotovala in stiki med skupinama niso bili prijazni. Tretji del ima naslov Stopnjevanje krize - Polemika o španski državljanski vojni. Notranja na- sprotja so se pač še zaostrovala ob dogajanju v zunanjem svetu, kjer sta si sovražno stali nasproti demokratična in totalitarna stran. Ko se je v Španiji julija 1936 začel oborožen upor desnice, so bile simpatije slovenskih katoliških konservativcev seveda na njeni strani. Proti njim je Edvard Kocbek napisal in v DiS priobčil svoje Premišljevanje o Španiji, ki je povzročilo krizo revije in še večji razkol v katoliškem taboru. Dolganova pričevanja o polemiki ob španski državljanski vojni so skoraj vsa naperjena proti Koc- beku, vzeta iz dveh manj znanih listov, Straža v viharju in Mi mladi borci. To sta bili glasili dveh katoliških mladinskih združb, lista, ki ju javnost navadno ni dobila pred oči. Zato se mi zdi koristno, če tu povem nekaj več o teh dveh listih in o splošnih razmerah, v katerih sta izhajala. Kdor je v 30. letih 20. stoletja prišel na ljubljansko univerzo in se hotel vpisati v kako katoliško akademsko društvo, je imel na voljo dve društvi, tradicionalno imenovani Danica in Zarja (kakor sta se nekoč imenovali na Dunaju in v Gradcu). Poleg njiju pa sta obstajali še skupini stražarjev z glasilom Straža v viharju in mladci Kristusovi z glasilom Mi mladi borci. (Mladci so imeli organizacije tudi na gimnazijah.) Te dve skupini sta bili obe konservativni, s strogo disciplino in zvestim izpolnjevanjem verskih in drugih dolžnosti. Komur so se te dolžnosti zdele prezahtevne, se tema organizacijama ni pridružil, vpisal pa seje lahko v prvo ali drugo od prej imenovanih (Danica, Zarja, za ženske je obstaja- lo še maloštevilno društvo Savica, študentk je bilo tedaj pač malo). To so bili bolj ali manj neopre- deljeni študentje in so jim zato navadno pravili kar »tretja skupina«. Nekateri so jih sicer imenovali »krščanske socialiste«, a to ime bi bil zaslužil le njih manjši del, ki seje zbiral ob profesorju Andreju Gosarju. Komur je bilo pri mladcih prestrogo ali mu kako drugače ni bilo všeč, se je preselil nazaj v tretjo skupino. Ko sem leta 1936 prišel na univerzo, je bilo v tretji skupini že precej takih »bivših mladcev«, med njimi recimo Bogo Grafenauer. Zaradi raznih homatij, ki jih tu ne utegnem popisovati, smo se potem vsi enako misleči preselili v Zarjo. Ta oris je nekoliko pomanjkljiv, a tu se ne smem preveč muditi z njim. Dodal pa bi besedo o glasilih. Mladci in stražarji so imeli vsak svoje, mladci res le zelo boren listič na nekaj straneh, a glasilo je vendar bilo, njihov glas se je do neke meje le slišal v javnosti. Tretja skupina pa ni imela ničesar, čeprav se je miselno in po gledanju na splošne razmere strinjala z nekdanji- mi križarji. Zelo bi ji bil koristil kak list. čeprav skromen, da bi se skupina lahko oglašala. A stiki mlajšega rodu s podobno mislečimi starejšimi so bili redki, recimo kadar smo potrebovali predavatelje za kake tečaje ali za počitniške tabore. Sicer so bili nekdanji križarji najbrž preveč zaposleni v svojih poklicih, da bi se bili utegnili ukvarjati s podmladkom. O Kocbekovem Premišljevanju o Španiji moram priznati, da se mi je že dolgo zdelo nekoliko pri- stransko. Ta vtis se mi je še okrepil, ko sem pri nas videl, kako je uradna, zmagovita stran vso krivdo zvalila na nasprotnika. Podobnost? Kocbek seje pri svojem Premišljevanju opiral na to, kar je o španski državljanski vojni pisala francoska revija Esprit, ta pa je bila, čeprav katoliška, politično naklonjena marksistični strani. Zato je objavljala le pričevanja španskih beguncev, levo usmerjenih katoličanov, ki so pribežali v Francijo pred generalom Francom. Dolgan kot 38. dokument objavlja »Skupno pismo španskih škofov Škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji«. Pismo je izšlo v slovenskem prevodu kot posebna priloga Ljubljanskega škofijskega lista štev. 74 1937. Za to pismo in prevod nisem nikoli slišal. Škofijski list je gotovo brala samo duhovščina. Kdo bi vedel, ali gaje bral Kocbek? Vsekakor je njegovo Premišljevanje izšlo prej kakor slovenski prevod tega pisma. Zdaj ko sem ga prebral, moram reči, da je napisano izredno trezno, z mnogimi podatki in številkami o nasilju levičarske strani v Španiji. Po 65 letih moram priznati, da gre za zelo verodostojen dokument. V primeri z njim je Kocbekovo Premišljevanje vsebovalo le del resni- 510 ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 ' 2002 » 5-4 (126) ce. Imelo pa je nesorazmerno hude posledice, čeprav si lahko tudi rečemo, daje bil razdor v katoliškem taboru tedaj že dovolj velik, da bi bil prelom prišel tudi brez Premišljevanja. O tem najlepše priča nadaljnji razvoj dogodkov. Večina starejših sodelavcev Doma in sveta bi bila zelo rada dosegla sporazum z izdajateljem revije. Katoliškim tiskovnim društvom. Kocbek (z nekaj somišljeniki) pa je bil trdno prepričan, da je treba stare vezi pretrgati in začeti na novo. S skupino sodelavcev je leta 1938 začel izdajati novo revijo z naslovom Dejanje (Dolgan jo omenja le na nekaj mestih) in taje izhajala ob obnovljenem DiS do začetka leta 1941, koji je nadaljnje izhajanje onemogočil nemški napad na Jugoslavijo. Dolganova četrta knjiga obravnava vrhunec krize in podaja polemiko o reviji Dom in svet. Večidel so to doslej neobjavljeni dokumenti iz zapuščine profesorja Franceta Koblarja, predvsem pisma med prijatelji iz križarske skupine. Zanimivo je tudi, kar pišeta o krizi DiS v reviji Sodobnost Drago Šega in Josip Vidmar. Daljšo, prav zanimivo spremno besedo je knjigi napisal Matija Ogrin z naslovom »Površje in žarišče Doma in sveta leta 1937«. Pohvaliti moram tehnično izdelavo knjige, saj je izšla tako rekoč brez tiskov- nih napak. Opazil sem pa dve manjši pomoti v opombah, obe skupaj na str. 91. Opomba št. 66 trdi, da v Akademskem domu na Miklošičevi v Ljubljani študentje niso stanovali, le nekaj mladcev srednješolcev. Trditev je zmotna. V domu, ki je bil sicer prav klavrna stavba, je bilo nekaj podstrešnih sobic, v katerih so stanovali študentje. V eni izmed njih je daljši čas prebival pesnik Jože Udovič. Dom so po zadnji vojni podrli, danes tam stoji hotel Holliday Inn. V opombi 67 pa je zmotno navedeno, da je Prvi akademski kultumosocialni teden v Bohinju prire- dila Zarja v avgustu leta 1939. V resnici je Prvi teden priredilo vseh troje složnih društev Danica, Zarja in Savica v dneh od 10. do 15. avgusta 1937. Drugi teden pa je res priredila Zarja sama v avgustu 1939. Janez Gradišnik Jerca Vodušek Starič. Slovenski špijonl In SOE 1938-1942. Ljubljana : Samozaložba, 2002. 446 strani. Na mariborskem zborovanju slovenskih zgodovinarjev je Jerca Vodušek Starič predstavila svojo knjigo o Slovencih, ki so na predvečer 2. svetovne vojne in med njo sodelovali z britanskimi diplomati oziroma tajnimi službami. Že sam kraj promocije je sugeriral, da gre za tekst, ki je nekaj posebnega. Brez dvoma je vzbudil tudi visoka recepcijska pričakovanja, saj je le redkokateri historik pri nas dobil priložnost, da pred tako eminentnim zborom kolegov »krsti« svoje delo. Bliskovit odziv v dnevnem tisku - avtorico je v Delu nemudoma močno pohvalila Alenka Puhar - je samo še podčrtoval pomen študije, ki se je pojavila med nami. Jerca Vodušek Starič v uvodu pričakuje od bralca veliko potrpljenja (str. IV). Priznam, da mi sprva ni bilo jasno, čemu naj bi služila takšna izjava, saj gre za obravnavo nadvse vznemirljive teme, o kateri smo doslej vedeli le malo. Potem pa se mi je počasi le začelo svitati, da knjiga v resnici potrebuje dobršno mero recipientove benevolentnosti. Toliko napak - ne samo diskurzivnih »laksnosti« - se le redko najde v delu profesionalnega zgodovinarja. Pojdimo kar po vrsti! Na str. 8 se npr. govori o Hitlerjevi okupaciji Porcnja. Šlo je le za rcmilitarizacijo dela nemškega ozemlja. Na str. 13 se najde vest o vnovičnem aktiviranju slovenske demokratske stranke tik pred 2. svetovno vojno. Po vsej verjetnosti se misli na obnovo dela Samostojne demokratske stranke.1 Na isti strani je v op. 17 kot datum sklenitve italijansko-jugoslovanskega sporazuma naveden 25. marec 1938. Avtorica se je zmotila kar za leto dni: »pakt« Stojadinovič-Ciano je bil podpisal v Beogradu Že 25. marca I937.2 O tem pa se ne bere na str. 449 »jugoslovanske« izdaje Stojadinovićevih spominov Ni rat 1 Slovenska demokratska stranka namreč poprej ni obstajala. 2 O pogovorih italijanskega zunanjega ministra s Stojadinovičem obstaja obširen zapisnik; glej: M. Muggeridge (izd.), Ciano's Diplomatic Papers, London 1948, 98-105. ZGODOVINSKI ČASOPIS » 56 • 2002 • 3-4 (126) 5U ni pakt, kot bi nas rada prepričala Jerca Vodušek Starič. pač pa na str. 417(—418). »Politične sile kom- promisa med jugoslovanskimi narodi« na javno sceno niso prvič stopile šele tik pred 2. svetovno vojno, kakor se zatrjuje na str. 21. Vsaj »stodnevna« vlada Ljubomirja M. Davidoviča je bila že leta 1924 na poti sporazuma. Na str. 22 se omenja nekakšen »princ Pavel«. V slovenščini govorimo in pišemo o knezu namestniku Pavlu Karadjordjcviču. Na str. 35 (pa tudi v kazalu) naletimo na nekega dr. Janka Seppa. Gre seveda za dr. (Josefa) Seppa Janka, ki je zainteresiranim slovenskim zgodovinarjem dobro znan vsaj iz temeljnega dela Dušana Bibra o nacizmu in Nemcih v Jugoslaviji.3 Na naslednji strani teče beseda o odpadli slovesnosti »v čast /francoskega/ admirala Guepratte«. Prav bi bilo »v čast admirala / E.-P.-A./ Gučpratta« (ali kvečjemu Gučprattea). Na str. 52 omenjeni kraj Guštajn je kajpak Guštanj. Skrivnostni uslužbenec finančnega ministrstva Savinšck, ki je obravnavan na str. 55 (iz kazala je izpuhtel!), ni nihče drug kot slovenski pisatelj Slavko (Jakob) Savinšek. O njem je mogoče brati na 208. strani 9. zvezka SBL iz leta 1960. Nekateri »junaki« Jerce Vodušek Starič so torej le »zašli« v slovensko »bio- grafiko«, čeprav avtorica kar povprek zatrjuje nasprotno (str. III). Je pa res, da je treba vedeti, o kom teče beseda. Žal v knjigi o slovenskih špijonih ni zmerom tako. Ker avtorica drugim zgodovinarjem mestoma prav bridko očita nekatere napake, ki izhajajo iz njihovega naslanjanja na nezanesljive vire oziroma knjige (npr. na str. 19), jo je treba opozoriti, da sama ni nič boljša. Vsekakor ne pozna v dovoljšnji meri rezultatov že opravljenega dela in ga zato prav grdo lomi. A nadaljujmo s kolekcijo »ekstravaganc«, ki se bohotijo v obravnavani knjigi! Na str. 141/142 je Štefani označena za nemško agencijo, malo nižje pa za italijansko (prav je slednje). Takšne nedosled- nosti vzbujajo občutek, da imamo v rokah tekst, ki ni dokončan - torej nekak polizdelek. Na str. 192 je napačno identificiran kraj: ne gre za Otočec. pač pa za Otočac, saj Pavelićevi ustaši blizu Novega mesta niso imeli taborišča. Na str. 196 so zelo čudne stvari napisane o politiku in literatu Antonu Novačanu. Jerca Vodušck Starič je npr. dognala, da se je šolal na Dunaju. To ne drži; na univerzo se je Novačan vpisal in jo tudi končal v Pragi. V Celju po 1. svetovni vojni ni izdajal časnika Nova vas, temveč Naša vas (in Republikanec). List je bil usmerjen agraristično, ne pa liberalno. Avtorica na isti strani tudi dokazuje, da nima ravno jasnih predstav o starojugoslovanskem »političnem cirkusu«: tako je KDK razglasila za stranko, čeprav je šlo za koalicijo Radičeve Hrvaške kmečke stranke in Pribićevićeve Samostojne demokratske stranke (zato ime Kmcčko-dcmokratska koalicija). Leta 1941 Novačan ni ostal pri jugoslovanski vladi v Kairu, ampak je živel v okupiranem Beogradu. Šele leta 1942 je prek Bolgarije, Turčije in Sirije pribežal v Palestino. Novačan je še eden od »junakov«, o katerih ne literarna ne zgodovinska veda doslej nista molčali; zato so avtoričine težave z njim naravnost neverjetne. Vse skupaj je še toliko bolj nenavadno zato. ker je dobrih 100 stani dalje (str. 300) pravilno opisana odiseja- da našega pisatelja. A zastavlja se vprašanje: čemu obravnavati Novačana v knjigi o špijonih, ko pa - kolikor danes vemo - v tej vlogi ni nastopal. (Vsekakor je bil spričo svoje notorne čvekljivosti in nepoboljšljivega postavljaštva popolnoma neprimeren za kakršno koli konspirativno delo!) Tu se mi poraja resen dvom o tem, ali je knjigo Jerce Vodušck Starič napisala samo ena roka. Takšne diskrepance namreč pogosto nastanejo pri skupinskem delu. A to seveda ni edina mogoča razlaga. Morebiti je bila avtorica raztresena. Vendar se v tem primeru zastavlja vprašanje, kaj so delali recenzenti knjige. Glede na dejstvo, da so »Slovenski špijoni« izšli s podporo iz javnih sredstev (Ministrstva za kulturo RS), so vsekakor bili potrebni. Svoje delo so opravili nedopustno slabo. Kolegialnost nikoli ne sme prevladati nad profesionalnostjo. Pojdimo dalje! Na str. 197 (op. 3) stoji zapisano, daje nemški Reich 6. oktobra /1938/ razdelil in okupiral Češkoslovaško. Avtorica je izpustila preobrazbo Češkoslovaške v Češko-Slovaško in njen razpad marca 1939, ki so ga zrežirali nacisti. Šele tedaj so Nemci zasedli Češko-moravski protektorat in pre- vzeli pokroviteljstvo nad marionetno Tisovo državo. »Neki Vodnik« s str. 201 (in 205) je najbrž sola- stnik tiskarne Slatnar. d. z o. z. Ludvik Vodnik (njegov »kompanjon« je bil Anton Knez). O tem glej ES, 11. zvezek, Ljubljana 1997, 127 (geslo Slatnar, Anton). Na str. 230 se v op. 48 omenja pronemški politik Pavle Gregorić. Spet grda pomota! Gre za misterioznega in ambicioznega časnikarja Danila 3 Prim. D. Bibcr, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji, Ljubljana 1966. Janko je priimek, ne ime! 312 ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 ' 2002 ' 3-4 (126) Gregorića. Na str. 233 se omenja Mihailo Konstantinovič kot radikal. To je povsem zgrešena oznaka. Konstantinovič je bil razvpit kot mason in kot zagovornik stališč (levih) demokratov. V vladi Dragiše Cvetkoviča je sedel predvsem kot politično nevtralen pravni ekspert in kot arhitekt sporazuma s Hrva- ti.4 Britanci so ga npr. označevali za desno roko ministrskega predsednika (kakor dokazujejo objavljeni dokumenti iz arhivskih fondov, na podlagi katerih je tudi Jerca Vodušek Starič napisala svojo knjigo5), ki pa je res bil radikal. Na str. 245 je mogoče najti kaj neverjeten podatek, da je nekakšna severna (jugoslovanska) fronta »obsegala dva armadna polka, tj. /avtorica uporablja napačno kratico t. j.!/ se- dem divizij in 2 planinski brigadi«. Morda je mišljena 1. armadna skupina, ki je obsegala 2 armadi (4. in 7.); ta vojaška grupacija je imela na voljo približno toliko sil, kot je zapisano v knjigi o slovenskih špijonih. Na str. 249 omenjeno mesto Graz premore slovensko ime Gradec. Na str. 261 se zatrjuje, daje Jugoslavija kapitulirala 17. aprila 1941. Če bi bilo to res, bi kraljevska vlada v izgnanstvu ne imela česa početi. Omenjenega dne je položila orožje vojska - medtem koje država formalnopravno eksistirala še naprej. O tem, da so Britanci šele decembra 1941 osvojili Tobruk, naj Jerca Vodušek Starič ne razlaga v resni zgodovinarski knjigi. To libijsko mesto jim je padlo v roke že 22. januarja 1941, ob koncu omenjene- ga leta pa so ga le deblokirali. Na str. 293 se napačno govori o pokristjanjevanju pravoslavcev (avtorica angleški dokument o tem prevaja kalkirano in govori o ortodoksnem prebivalstvu!): gre seveda za prekrščevanje. Prav tako Stepinac ni bil zagrebški škof, temveč nadškof. Samo dve strani naprej Jerca Vodušek Starič prav mučno docira o tem, kako je 21. junija 1942 Rommel »ponovno zasedel Tobruk«. Saj ga vendar nikoli prej še ni osvojil! Na str. 297 se omenja kraj Jedrenje. Slovenci mu po tradiciji pravimo Odrin, turško ime pa je Edime. Vladko Maček med 2. svetovno vojno ni bil v Krupincu, kakor beremo na str. 329, temveč v Kupincu. Ne vem tudi, kako naj bi »splitska škofija« »zbirala podatke po svojih diocezah« (slovenska tradicija zapoveduje pisanje »diecezah«!) - tj. škofijah -, o čemer se govo- ri na str. 358 in 359?! Na str. 373 je »velikolaški mesar« Ivan Pucelj povsem neupravičeno pridobil doktorat. Na str. 387 presenetljivo izvemo za obstoj nekakšne »češke manjšine« v Sloveniji. Na str. 395 bi se dalo razumeti, daje bil VI. korpus Titove vojske slovenski, kar pa ne drži. In še in še je stvari v knjigi Jerce Vodušek Starič, nad katerimi lahko človek samo zmajuje z glavo! Tudi docela pravopisnih spodrsljajev je več kot preveč. Na tako nizko raven pisanja naš historiografski prostor nikakor ne sme več pristajati. Pomudimo se še ob treh malce obširnejših problemih. Albert Kramer je v knjigi o slovenskih špijo- nih vseskozi obravnavan kot zelo pomemben faktor. K njemu naj bi se stekale »vse niti« tajne dejavno- sti britanskih agentov v starojugoslovanski »Sloveniji« tik pred 2. svetovno vojno (str. 133). Toda tudi po okupaciji naj bi njegova vloga ostala neokrnjena (prim. str. 327, 328); imel naj bi celo »rezidente« v drugih mestih. Vendar je takšna razlaga zelo vprašljiva spričo Kramerjeve agonije, o kateri pretresljivo piše njegova nečakinja Mira Mihelič v svojih spominih.6 Je bil vodilni slovenski liberalec v zadnjih letih pred smrtjo resnično sposoben za obveščevalno delo? Pa še nekaj: kolikšno vlogo je pri Kramc- 4 Prim. M. Konstantinovič, Politika sporazuma. Dnevničke beleške 1939-1941. Londonske beleške 1944-1945. Novi Sad 1998. 628. V knjigi Ferda Ćulinovića Jugoslavija izmedju dva rata (II. del, Zagreb 1961, 308, 309) je Konstantinovič označen kot nestrankarski minister. 1 Ž. Avramovski, Britanci o kraljevini Jugoslaviji. Knjiga treća (1939-1941), Beograd 1996,534. Jerca Vodušek Starič te objave virov nikjer ne navaja. Nadvse zanimivo pa je, da glede dr. Scppa Janka zagreši popolnoma enako napako, kot se najde v kazalu knjige Živka Avramovskega! Pri primerjanju znanstvenokritičnega aparata slednje in študije o slovenskih špijonih pade v oči tudi različno natančno navajanje fondov iz istih britanskih arhivskih zbirk: navedki naše avtorice so veliko krajši in zato samo orientacijsko uporabni. Oglejmo si samo en primer: na str. 23 pri Jerci Vodušek Starič beremo v op. 3: PRO, FO 37I/23876/R534I; pri Avramovskem pa najdemo še dodatne številke, npr. na str. 160: PRO, FO 371/23876, R 5341/20/92. V obeh primerih gre za isti dokument, in sicer za memorandum dr. Juraja Kmjevića angleškemu Foreign Officeu! Da je tekst te spomenice že nekaj let objavljen (in sicer v srbskem prevodu), Jerca Vodušek Starič sploh ne pove (glej. Ž. Avramovski, n. d.. 158-160)! Človek, ki bi skušal po arhivih preverjati avtoričine navedke, bi zaradi njenega nepreciznega navajanja imel izjemno veliko dela. Jerco Vodušek Starič je nujno treba opozoriti, naj bo v prihodnje veliko bolj minuciozna pri znanstvenokritičnem aparatu. Glede britanskih arhivov bi bilo zaželeno, če bi se dvignila na raven Živka Avramovskega ali Dušana Bibra. (Tudi Tone Ferenc bi ji lahko bil s svojimi objavami virov za čas 2. svetovne vojne svetal vzor). Sedaj je žal globoko pod njo. 6 M. Mihelič, Ure mojih dni. Spomini, Murska Sobota 1985. 102 in dalje. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 36 • 2002 • 3-4 (126) 5[3 rjevih stikih z Angleži imela njegova vpetost v prostozidarske strukture?7 Znano je, da so bili masoni večinoma odločno protinacistično usmerjeni. Drugo večje vprašanje zadeva dejavnost polkovnika Vauhnika po okupaciji Jugoslavije. Jerca Vodušek Starič na podlagi preučitve dokumentov, na katere je naletela v britanskih arhivih, poudarja, da je imel v protiosnem delovanju veliko večjo vlogo kot on Ante Anic. Trdi tudi, daje Vauhnik v svojih memoa- rih zapisal, kako je skupaj z njim vodil »organizacijo BBZ v Ljubljani oziroma obveščevalno mrežo v Sloveniji in na Hrvaškem« (str. 350). Res se tak vtis lahko dobi iz nekaterih poglavij 2. dela Nevidne fronte, toda ne iz vseh. Najprej Vauhnik čisto jasno pove, da je AA. - pod to kratico nastopa Anić v njegovih pričevanjih - v Ljubljani organiziral svojo mrežo sodelavcev. Očitno je šlo za obnovo povezav med predvojnimi zaupniki britanskih tajnih služb.8 Nato Vauhnik še razloži, da je on nosil »ponižno ime« BBZ-tj. Berliner Börsenzeitung.''Naziv je pomenljiv: ni samo reminiscenca na avtorjevi začetnici (v cirilici), temveč tudi namig na način njegovega obveščevalnega dela. Vauhnik je imel svojo mrežo, ki je zbirala najrazličnejše informacije ter jih potem - kot nekakšna borzna agencija - »prodajala« tajnim službam različnih zainteresiranih držav. Drugače je nemogoče logično pojasniti izjemno kompliciran kurirski sistem BBZ, ki je bil v času radijskih aparatov naravnost predpotopen. Seveda pa vse skupaj postane lahko razumljivo ob potrebi vzpostavljanja stikov z najrazličnejšimi (medsedbojno tekmujočimi) agenturami. Ko sem se o tem nekoč pogovarjal z Brankom Agnelettom, ki je bil v Trstu zapleten v delo zahodnih obveščevalnih služb, mi je rekel, da je Vauhnik zelo verjetno »posloval« celo s Sovjetsko zvezo (zato Angleži po vojni niso hoteli imeti z njim nobenega opravka). Zatrdil mi je. daje bil razvpiti starojugoslovanski polkovnik z Britanci povezan preko Anica. Do enakih sklepov - tako glede So- vjetov kot glede zahodnih zaveznikov - so se prikopali tudi Nemci (zlasti skrivnostni Abvvehrov sode- lavec Fritz, ki je bil usoden za »izpostavo« BBZ v Trstu - zlasti za Joja Golca).10 Zdi se, da sta se Aničeva angleška in Vauhnikova »borzna« informacijska mreža nekaj časa »prepletali« in sodelovali." nikoli pa nista bili povsem identični. Tako pridemo do pravcatega vohunskega labirinta. Agncletto je prav tako odločno poudaril, da vsaj v Trstu Vauhnikovi ljudje (z Golcem na čelu) leta 1944 niso (več) bili neposredno angažirani kot britanski obveščevalci.12 To bi pomenilo, da so bili tedaj njihovi stiki z Anićem že pretrgani. 7 O Kramcrjcvem prostozidarstvu prim. Z. D. Nenczić. Masoni u Jugoslaviji 1764-1999. Pregled istorije slobo- dnog zidarstva u Jugoslaviji, 2. knjiga (Prilozi i gradja); Beograd 1999, 178-180. Čudno je. da naša avtorica sploh ni vzela pod drobnogled z\ei med angleško obveščevalno službo in masoni. Že do zdaj objavljena literatura je o tej temi povedala kar nekaj zanimivih reči: Z. D. Nenczić npr. navaja (Z. D. Nenczić. n. d., 1. knjiga, 513), da so omenjeni združbi filantropskih skrivnostnežev pripadali tudi Anton Batagelj ter Marjan in Franjo Ujčić (trije od »junakov« Jerce Vodušek Starič'). Jugoslovanski notranji minister Stanoje Mihaldžić (še en mason) naj bi celo pomagal ustanoviti posebno podjetje, ki bi »pokrilo« skupno delo jugoslovanskih in britanskih agentov. Zal je nave- deno Nenczićevo delo tako polno napak in približnosti, da je samo orientacijsko uporabno. "V. Vauhnik. Nevidna fronta, Buenos Aires 1965. 273: »Kmalu nato seje javil pri meni tudi AA./.../ Poiskal si (!) je še nekaj zanesljivih sodelavcev, katerih eksistenca in delovanje v take namene mu je bila znana še iz predvoj- nega časa: zaradi vojnih dogodkov so se razleteli na vse strani. Posrečilo se mu je nekaj oseb zopet najti in kaj kmalu se je organizacija začela povoljno razvijati. Ni bilo samo važno ustvariti zanesljiv kanal, temveč tudi zanesljivo mesto v inozemstvu, ki bo zaupalo in vedelo, da ima opraviti res s svojimi ljudmi, ne pa z ljudmi iz. protišpijonaže. Kot vojni ataše sem imel v tem pogledu mnogo izkušenj in tudi AA. v tem ni bil novinec.« Vauhnik je bil najbrž hote nejasen, saj je marsikateri akter medvojnih dogajanj v času nastajanja in objave njegovih spominov živel v Titovi Jugoslaviji in bi mu lahko s preveč določnimi izjavami škodoval. 9 V. Vauhnik. n. d.. 275. 10 Pogovor 7 dr. Brankom Agnelettom 17. februarja 1998 (Fritz je samo psevdonim). V knjigi Jerce Vodušek Starič se trdi, daje bil Jojo Goleč pred 2. svetovno vojno urednik mariborskega Slovenskega gospodarja (str. 180), v Vauhnikovih spominih pa je označen kot urednik v mariborski podružnici Slovenca (V. Vauhnik. n. d.. 284). En- ciklopedija Slovenije omenja kot urednika Slovenskega gospodarja pred 2. svetovno vojno - od leta 1925 dalje - duhovnika Januša Golca (ES 12. Ljubljana 1998, 33). " V sklepu svojih spominov Vauhnik imenuje Anica za svojega glavnega sodelavca (prim. V. Vauhnik, n. d., 420). 12 Pogovor z dr. B. Agnelettom 17. februarja 1998. Jerca Vodušek Starič se nagiba k mnenju, da je bil Jojo Goleč še tik pred aretacijo v stiku z Anićem (str. 373. 374). vendar je njeno izražanje zelo previdno (»naj bi bil takrat še vedno povezan z Anićem«). 514 ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 « 2002 ' 3-4 (126) Treba pa je opozoriti Se na nekaj: mreža BBZ nikakor ni bila omejena samo na Slovenijo in HrvaŠko, kakor zatrjuje avtorica Studije o naših špijonih, temveč je segala vse do Berlina, Poljske in Beograda." Tretja stvar je avtoričina frapantna nevednost o britanskih ambasadorjih v Beogradu. Do začetka oktobra 1939 je to službo opravljal sir Ronald Hugh Campbell, od srede decembra istega leta pa Ronald lan Campbell.14 Nosila sta torej enako (prvo) ime in priimek. Jerca Vodušck Starič ve samo za slednjega (glej kazalo knjige o Špijonih!). Najbrž pa je vsaj o padcu Stojadinovičeve vlade (na str. 22) poročal prvi." Za slehernega resnega specialista, ki preučuje britansko politiko do Jugoslavije/Slovenije, bi moralo biti poznavanje ključnih diplomatskih akterjev samoumevno. Pa žal ni. Za sklep moram reči, da je knjiga Jerce Vbdušek Starič zame veliko razočaranje. Pred leti me je avtorica na neki televizijski okrogli mizi resolutno poučila, daje pravi zgodovinar samo tisti, ki je 20 let kopal po arhivih. (Noja. vsako pravilo dopuSča kakšno izjemo!) Žal praksa kaže, daje za dobro (celo zgolj povprečno!) historiografske delo tudi izpolnjevanje tega kriterija nezadostno. O marsičem (javni) arhivi pač ne hranijo nobenega gradiva. Zagledanci vanje menijo, da so podatki, pridobljeni iz drugih virov, sekundarnega pomena. Knjiga o slovenskih sodelavcih britanskih tajnih služb dokazuje prav nasprotno. Poznavanje toliko kritizirane enciklopcdistike bi ostroperesni avtorici prihranilo prenekate- ro ponesrečeno diskurzivno pirueto. V študiji o slovenskih špijonih je odločno preveč nesprejemljivosti. Pisanje Jerce Vbdušek Starič je še posebej čudno na mestih, kjer dokaj obsojajoče govori o ravnanju jugoslovanskih komunističnih oblasti z »junaki«, ki so pred in med 2. svetovno vojno delali za Britance. Avtorice Prevzema oblasti16 obsedenost titoistov z agenti zahodnih demokracij res ne bi smela presenečati: vitalni jugoslovanski marša) sredi 20. stoletja pač ni bil »na glasu« kot posebej human in tenkočuten državnik... Šele pozneje se je njegova javna podoba povsem spremenila. Igor Grdtna Gianni Oliva, Foibc. Le stragl negate degli Italian! della Venezia Giulia e dell'Istria Milano : Mondadori, 2002. 206 strani. V zadnjem času se je v Italija pojavila prava poplava knjig o t.i. fojbah. Kot (trenutno) zadnji se je problematike eksekucij v Istri, Gorici in Trstu po zlomu Italije septembra 1943 in predvsem ob koncu vojne maja 1945, lotil docent sodobne zgodovine na Vojaški šoli v Turinu (Scuola d'applicazione d'Ar- ma) ter pisec zgodovinarskih uspešnic Gianni Oliva. Naj dodam, da ni to prvič, ko Oliva obravnava to temo, saj je t.i. fojbam posvetil posebno in pomembno mesto v svoji knjigi La resa det conti, ki zadeva obračunavanje s fašisti v Italiji ob koncu vojne. Dejansko je v delu, ki ga tu predstavljam. Oliva le nadgradil, kar je bil že zapisal v knjigi o »končnem obračunu«. Njegov pristop je na videz povsem korekten, saj veliko pozornost (in pretežni del knjige) namenil orisu razpletov, ki so na koncu vojne privedli do množičnih aretacij in usmrtitev. Kar štiri poglavja (od skupnih sedmih) so namreč posvečena razvoju od leta 1918 do razkosanja kraljevine Jugoslavije, nemški okupacij, protislovjem med slovenskim in italijanskim osvobodilnim gibanjem po 8. 9. 1943 in »tekmi za Trst« med zavezniki in jugoslovansko armado. Pojavu, ki daje naslov knjigi, sta v celoti posvečeni le dve poglavij, prvo, ki zadeva 40 dni jugoslovanske oblasti v Trstu, in tretje, ki obravnava množične poboje v Istri po 8. septembru 1943. Zadnje poglavje je le delno posvečeno usmrtitvam in aretacijam. u Pogovor z dr. B. Agnelettom 17. februarja 1998; V. Vauhnik, n. d.. 277 in dalje. 14 Prim. Ž. Avramovski, n. d. IX. 15 To ni dovoljujem sklepati na podlagi besed Jerce Vodušek Starič, ki na str. 22 svoje knjige pravi, daje britanski ambasador Campbell poročal ob (!) padcu Stojadinovičeve vlade. Sila čudna je stvar tudi na str. 23. Tam se pravilno govori o poslaniku siru Campbellu, toda R. I. Campbell, ki je v kazalu registriran kot osebnost, omenjena na tem mestu, ni bil nosilec navedenega plemiškega naziva! '* J. Vodušck Starič. Prevzem oblasti 1944-1946. Ljubljana 1992. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56»2002»3-4 (126) 5^5 saj je v glavnem namenjeno prikazu mednarodnega konteksta, v katerem se je vključevalo Tržaško vpraJanje, in značilnostim jugoslovanske oblasti v Trstu. Oliva s svojo knjigo že znanemu ne dodaja ničesar, to kar nudi so le »nove« razlage povojnih obračunov. Pozitivno je vsekakor dejstvo, da brez večjih zamolčanj in prikrivanj italijanskim bralcem predstavlja - verjetno je prvič, ko to počne zgodovinar s širokim krogom bralcev - dogajanje v Trstu in Istri od konca prve svetovne vojne dalje. Žal pa se Oliva ni znal izogniti šablonskemu pristopu k obrav- navani temi. Po eni strani tolmači Oliva zgodovino Julijske krajine skoraj izključno v luči mednacional- nih trenj in protislovji. Tako kljub temu, da na začetku trdi, da poboji niso bili rezultat protiitalijanskih genocidnih načrtov »titovcev«, pa v nadaljevanju (in v samem podnaslovu knjige) Oliva dosledno piše o množičnem morjenju Italijanov. Ne da bi bralcu povedal, kdo so ti ljudje bili in kaj so v življenju storili, da so ob koncu vojne postali žrtve obračuna. Tudi Oliva torej nadaljuje po že shojeni poti posploševanja in poudarjanja ene same od značilnosti žrtev, njihovo narodnost. Kar nedvomno ustreza cilju, da se dogajanje predstavi kot posledica enako agresivnih nacionalizmov (italijanskega in »slovan- skega«), ne pa znanstveni poglobitvi teme, za katero bi bilo nujno proučiti vsak posamezen primer posebej in šele na koncu potegniti zaključke. Oliva narod obravnava kot monolitno enoto, brez notranjih razslojenosti in razlik, ki enotno in enostransko deluje in reagira na dogajanje. Razlike naj bi kvečjemu izvirale iz ideoloških opredelitev posameznikov, ki jim pa ne poznamo razlogov. Torej neke vrste metafizična zgodovina, v kateri do- gajanja izvirajo iz idej, ki so nekako imanentno prisotne v ljudeh. Tako tolmačenje zgodovine se uvršča med prizadevanja za oživitev nacionalnega ponosa Italijanov in ideje o skupni usodi italijanske nacije, ki so jih sprožili nekateri italijanski politični krogi (naj tu omenim senatorja Violanteja) in se jim je kaj kmalu prilagodil in pridružil tudi del italijanskih zgodovinarjev. Oliva spada nedvomno mednje, saj odkrito piše, da želi s svojo knjigo prispevati k ustvarjanju »skupnega enotnega zgodovinskega spomi- na« italijanskega naroda. Druga predpostavka na kateri Oliva gradi svojo interpretacijo je tista, ki dojema dogajanje med vojno in po njej kot spopad, v katerem sta bila vpletena dva režima - fašizem oz. nacizem in komuni- zem - z enakovrednimi totalitarnimi nedemokratičnimi načeli in praksami, ter nek tretji dejavnik, zahodni zavezniki in »demokratično odporništvo«, ki naj bi bil deviško nedolžen tako v ciljih kot v sredstvih. Modno tolmačenje, ki pa spregleda nekatera dejstva. V prvi vrsti da sta bila fašizem in nacizem prej proizvod »realne demokracije« in konservativizma iz časa po prvi svetovni vojni, kot pa nenapovedan, samonikel izbruh misterioznih podtalnih silnic družbe in človeštva. Tako fašizem kot nacizem sta namreč prišla na oblast z odločilno podporo vojaške kaste, gospodarskih vodilnih krogov in liberalnih ter kon- servativnih politikov in sta oba režima dolgo lahko računala na podporo politikov Churchillovega kova, ki je izredno cenil Mussolinija in fašizem, ker sta Italijo obvarovali boljševizacije. Naj dodam, da so fašisti in nacisti postali ponovno uporabni v iste namene tudi po drugi svetovni vojni. Avtor poleg tega spregleda tudi dejstvo, da je bila Zavezniška vojaška uprava, ki naj bi bila nosilka demokratičnih vred- not in prvin, vojaška oblast, ki je upravljala celih 9 let Trst brez vsakršne demokratične legitimitete. Ter da prav vse vpletene strani že v teku vojne niso izbirale sredstev v boju za oblast. Kot dokazuje do- gajanje v Grčiji, kjer si Britanci niso pomišljali niti za trenutek, da bi zato, da bi preprečili prihod na oblast zmagovite ELAS, posegli po neposrednem vojaškem nastopu, v katerem so jim ob strani stali tudi bivši nacistični kolaboranti. Oliva pa v tem primeru stvari olepšuje in razlaga vojaški poseg Britan- cev (in nato ZDA) z njihovo željo, da bi preprečili državljansko vojno (ki pa seje dokončno razplamtela le po njihovem nastopu) in da bi zagotovili demokracijo (ki pa očitno ni predvidevala možnosti, da bi oblast lahko prevzela levica). Tudi načrti predsednika italijanske kraljeve vlade Bonomija in admirala De Courtena za skupen nastop fašistov in osoppovcev v Julijski krajini proti »slavokomunistom« naj bi le bežno zaobjeli fašistične kroge in naj bi ne imeli nobenih praktičnih posledic. Splošna slika, ki jo daje Oliva je, da so bili titovcem antidemokratični posegi in grozodejstva prirojeni kot sestavni del njihove ideologije in prakse, medtem ko so bili podobni posegi zahodnih zaveznikov in »demokratičnih« italijanskih strank le epizode, ki naj bi ne prizadevale njihovega demokratičnega bistva. V razmišljanju Olive pa je razviden še en stereotip. Titovci oz. jugoslovanski partizani naj bi bili v Trstu tujci, ki so skalili omikano življenje italijanskih meščanov. In vendar pozablja Oliva, da je bilo med temi titovci in »Jugoslovani« veliko Tržačanov, italijanske in slovenske narodnosti. Za Olivo očitno ni dovolj, če je nekdo rojen v Trstu, da bi ga lahko smatrali za Tržačana, kot niso dovolj italijanski 516 ZGODOVINSKI ČASOPIS • S6 ' 2002 ' 3-» (126) materin jezik, rojstvo v kakem kraju južne Italije in druge podobne značilnosti, da bi lahko človeka smatrali za Italijana, če se je odločil, da se bo boril v vrstah »titovcev«. In bog ne daj, da bi se opredelil za priključitev Trsta Jugoslaviji! Tudi Oliva torej boleha za boleznijo, ki je značilna za italijanske tržaške malomeščane: prepričanje, da se Trst istoveti z njimi samimi in njihovimi vrednotami in da je vse, kar od teh vrednot in od te vrste omike odstopa, barbarsko in tuje. Kot se mi zdi očitno da ima Oliva, kot nekateri drugi italijanski zgodovinarji, precej problemov pri opredeljevanju Italijanov in bi bilo res nujno, da nam enkrat za vselej on in njegovi kolegi razložijo, kakšne so značilnosti, ki so potrebne, da lahko posameznika uvrstimo med Italijane, ali, kot jih radi imenujejo, med »italijansko čuteče« oz. »ljudi italijanskih čustev«. Rezultat take pogojenosti avtorja so tudi nekatere posebej zanimive cvetke. Prva zadeva Število žrtev. Potem, ko piše, da je glede števila žrtev zelo težko priti do točnih podatkov, avtor enostavno postavi na isto raven številke, ki jih navajajo avtorji iz krogov organizacij istrskih beguncev-optantov ter istrskega kolaboracionizma in tisto okoli 5.000 žrtev, za katero sam trdi, dajo za najbolj zanesljivo smatrajo tako italijanski kot slovenski znanstveni krogi. In vendar ni to število, ki se ga drži Oliva, ampak enostavno in arbitrarno zaključi, da je bilo po »najbolj zanesljivih ocenah« žrtev eksekucij in nevzdržnih življenjskih razmer po aretaciji okoli 10.000. Enako arbitrarne so Olivove ocene o t.i. ekso- dusu Istranov. Na podlagi česa piše, daje bil odhod Istranov »prisilen«? In na kakšni osnovi lahko trdi, da je po vojni Istro in Dalmacijo zapustilo 300.000 oseb? Od kod gotovost, da so to bili izključno Italijani?. Večkrat ponovljena trditev, da naj bi jugoslovanske oblasti aretirale in usmrtile tudi italijanske anti- fašiste in celo komuniste, ni podprta z nobeno kvantifikacijo te vrste žrtev. Namesto tega avtor vztrajno uporablja zelo splošne in nedorečene izraze kot »veliko«, »nezanemarljivo število« ipd., ki ne povedo ničesar, vendar bralca privedejo do zaključka, da je verjetno večina aretiranih in usmrčenih pripadala tej vrsti ljudi. V teh primerih je Oliva enostavno priznal znanstveno vrednost in povzel neprevcrljive teze in podatke piscev iz krogov istrskih esulskih organizacij in jih je vgradil v okvir ustvarjanja nove italijanske nacio- nalne zgodovine. Tak pristop lahko nedvomno prispeva k ustvarjanju nacionalnih zgodovin in utemeljevanju mita o Zahodu kot izključnem nosilcu napredka, demokracije in svobode. Vendar nam prizma nacionalnih interesov (in nacionalizma) ni dovolj za zadovoljivo razlago zgodovine, saj ni s tega zornega kota mogoče npr. razložiti, kako to, da so se Italijani. Slovenci in Hrvati borili v vseh taborih, tako v tistem, ki se je postavil na stran Nemcev, kot v taboru »titovih partizanov« in zahodnih zaveznikov. Kot nam pripisovanje prirojene demokratičnosti in dobronamernosti nekemu nedoločenemu »Zahodu« ne more pojasniti, zakaj je bil prav ta »Zahod« zibelka nacizma in fašizma. S and i Volk LETNO KAZALO -ANNUAL CONTENTS RAZPRAVE - STUDIES Peter Štih. Dve novi notici za najstarejšo zgodovino Ljubljane 7-42 Two New Notes on the Oldest History of Ljubljana Miha Kosi, ... quae terram nostram et Regnum Hungariae dividit... (Razvoj meje cesrstva na Dolenjskem v srednjem veku) 43-93 ... quae terram nostram et Regnum Hungariae dividit... (Development of the Border of the Empire in Lower Carniola in the Middle Ages) Mojca K o v a č i č, »Prijazne, pobožne, skromne, čednostne in plemenite« - Kako je Paolo Santonino videl in opisal ženske in kako so ženske dejansko živele 95-132 »Kind, Pious, Modest, Virtuous and Noble« - Paolo Santonino's Perception of Women, and How Women Actually Lived Nataša Golob, Fragmenti srednjeveških rokopisov v javnih zbirkah v Sloveniji 2: Ljubljana, Semcniška knjižnica 133-159 Fragments of Medieval Manuscripts in Slovene Public Collections 2: Theological Library in Ljubljana Nataša Podgoršek, Slavenski jug leta 1848 in Slovenci 161-171 Slavenski Jug in 1848 and Slovenes Janko Pleterski, Poskus enciklopedične razlage gesla o koroškem plebiscitu v avstrijskem leksikonu ; 173-184 An Attempt at an Encyclopaedic Explanation of the Entry on the Carinthian Plebiscite in the Austrian Lexicon Dušan Nećak, Sovjctsko-jugoslovanski odnosi v luči madžarskih dogodkov leta 1956 185-197 Soviet-Yugoslav Relations in the Light of 1956 Events in Hungary Aleš G ab r i č. Slovenska kultumopolitična razhajanja med kulturno ustvarjalnostjo in politično akcijo 1980-1987 199-221 Slovene Cultural and Political Differences between Cultural Creativity and Political Activity 1980-1987 Marjan Drnovšek, Mobilnost Slovencev in regionalizem 259-276 Mobility of Slovenes and Regionalism Branko M a r u š i č. Zahodno slovensko ozemlje. Iskanje ozemeljske istovetnosti skozi čas 277-286 Western Slovene Territory. The Search for Territorial Identity through Time Dušan Kos, Grb in mit. Primer psevdokraljevskega izročila o gospodih Svibcnskih (12.-19. stoletje) 287-325 Coat of Arms and Myth. An Example of Pseudoroyal Tradition on the Schärffcnbcrg Lords (12th - 19* Century) Andrej N a r e d. Seznam »deželnih sovražnikov« iz okoli 1440 ali podoba fajde iz prve roke 327-344 A List of »Enemies of the Country« from around 1440, or a Firsthand Illustration of the Fajda (Private Wars between Noblemen) Stanislav J u ž n i č. Jezuitski profesorji matematike na višjih študijih v Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu in na Reki, njihova matematična tcT fizikalna dela 345-398 Jesuit Professors of Mathematics Studying in Ljubljana, Klagenfurt, Gorizia, Trieste and Rijeka, and Their Publications on Mathematics and Physics Damir G1 o b o č n i k. Škrat, Rogač in Brus - troje liberalnih satiričnih listov 399-446 Škrat, Rogač and Brus - Three Liberal Satirical Newspapers Nevenka T r o h a. Italijanska narodnostna skupnost v Sloveniji med letoma 1954 in 1990 447^64 Italian Ethnic Community in Slovenia between 1954 and 1990 Danijela T r š k a n. Metodična struktura sodobnih srednješolskih učbenikov za zgodovino 465-478 Methodic Structure of Modem High-School History Textbooks ZAPISI - NOTES Danijela T r š k a n. Prednosti individualnih konzultacij - drugačen način dela s študenti 479-482 Advantages of Individual Consultations - A Different Approach to Working with Students IN MEMORIAM Prof. Janez Kramar (1911-2002) (Salvator Žitko) 223-224 PROBLEMI IN DISKUSIJA - PROBLEMS AND DISCUSSION Marko Vrhunec, Kritika knjige Jerce Vodušek Starič, Slovenski špijoni in SOE 483^486 Critical Review of Jerca Vodušek Starič's Book Slovene Spies and the SOE KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE Mednarodni znanstveni posvet Bolgarija na poti v EU. Uspehi in neuspehi. Dunaj, 10.-11. maj 2001 (Franc Rozman) 225-226 International Scientific Conference Bulgaria on the Path to European Union. Victories and Defeats. Vienna, May 10-11, 2001 Mednarodna znanstvena konferenca »Vojska in vojaški faktor v državah in družbi jugovzhodne Evrope od 18. do20. stoletja«. Zadar, 13.-15. september2001 (Franc Rozman) 226-227 International Scientific Conference The Military and Military Factor in the Countries and Societies of Southeast Europe between the 18Ih and the 20,h Centuries. Zadar, September 13-15,2001 33. letna konvencija Ameriškega združenja za napredek slavističnih študij, Washington D.C.. 15.-18. november 2001 (Matjaž K1 e m e n č i č) 227-229 33rd Yearly Convention of the American Association for ..., Washington, D.C., November 15-18,2001 Mednarodni znanstveni simpozij Demokratična opozicija Slovenije - ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije. Maribor, 22.-23. november 2001 (Mateja Ratej) 229-231 International Scientific Conference Slovene Democratic Opposition - on the Occassion of the 10,h Anniversary of Independent Slovenia. Maribor, November 22-23, 2001 Vloga mitov pri poučevanju slovenske zgodovine - Prvo zborovanje učiteljev zgodovine. Laško, 22.-23. marec 2002 (Jelka R a z p o t n i k) 487^90 The Role of Myths in Teaching Slovene History - 1" History Teachers Convention in Uško, March 22-23, 2002 Letni sestanek Organizacije ameriških zgodovinarjev, Washington D. C, 11.-14. april 2002 (Matjaž Klemenčič) 490-492 Yearly Conference of the Organization of American Historians in Washington, CD., April 11-14,2002 32. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci-Mogersdorf, Koprivnica, 2.-5. julij 2002 (Olga Janša Zorn) 492-496 32nd International Conference on Cultural History in Modinci-Mogersdorf, Koprivnica, July 2-5 OCENE IN POROČILA - REVIEWS AND REPORTS Joan Mueller, Clare's Letters to Agnes. Texts and Sources (Mojca K o v a č i č) 233-235 Paolo Naldini, Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis - ljudsko Koper (Salvator Žitko) 235-237 Jako stara vas na Goriškem je Solkan. Zbornik ob tisočletnici prve omembe kraja (Štefan Troj a r) 237-239 Marija Kacin, Žiga Zois in italijanska kultura (Primož Kočar) 240-243 Tomislav Markus, Slavenski Jug 1848.-1850. godine i hrvatski politički pokret (Nataša Podgoršek) 243-244 Igor Grdina, Ipavci. Zgodovina slovenske meščanske dinastije (Vasilij M e 1 i k) 244-245 Brennpunkt Mitteleuropa: Festschrift für Helmut Rumpier zum 65. Geburtstag (Franc Rozman) 245-247 L. S . D u b i n, The Port Jews of Habsburg Trieste. Absolut Politics and Enlightenment Culture;T. Catalan, Lacomunitaebraica(1781-1914). Politicasocietacultura; S. Bon, Gli ebrci a Trieste. Identita, pcrsecuzione, risposte. (Marta Verginella) 247-249 Marina Cattaruzza, Socialismo adriatico. La socialdcmocrazia di lingua italiana nei territori costieri dellamonarchiaasburgica: 1888-1915. (Marta Vergi nella) 249-251 Pavle Čelik, Slovenski orožniki: 1918-1941 (Rok Stergar) 251-252 Božo Repe, Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije (Duša Nečak) 252-255 Zvonka Zupanič Slavec, Družinska povezanost grofov Celjskih. Identifikacijska in epigenctska raziskava njihovih lobanj (Cirila Toplak) 497-499 Maurice Keen (ur.). Medieval Warfare. A History (Tomaž Lazar) 499-501 Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918-1921 (Miroslav Stiplovšek) 501-504 Egon Pelikan, Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom (Andrej R a h t e n) 504-506 Andrej Rahten, Slovenska ljudska stranka v beograjski skupščini (Jure G a š p a r i č) 506-508 Marjan Dolgan, Kriza revije Dom in svet leta 1937 (Janez Gradišnik) 508-510 Jerca Vodušek Starič, Slovenski špijoni in SOE 1938-1942 (Igor Grd i n a) 510-514 Gianni Olivia, Foibe. Le stragi negate degli italiani della Venezia Giulia e deiristria (Sandi Vo I k) 514-516 OBVESTILA - INFORMATIONS Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski časopis 256 LETNO KAZALO - ANNUAL CONTENTS Letno kazalo Zgodovinskega časopisa 56/2002 517-520 Annual Contents of Zgodovinski časopis - Historical Review 56/2002 IZVLEČKI - ABSTRACTS Izvlečki iz razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 55, 2001, 3-4 (124) in 56, 2002, 1-2 (125) I-IV Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski časopis - Historical Review 55, 2001, 3-^ (124) and 56, 2002, 1-2 (125) Izvlečki iz razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 56, 2002,3-4 (126) V-VIII Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski časopis - Historical Review 56, 2002, 3-4 (126) UDK 3I4 74<100=16S)"18/I9" DRNOVŠEK Marjan, dr. Inštitut m slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2 Mobilnost Slovencev in regionalizem Zgodovinski časopis. Ljubljana 56/2002. si. 3-» (126), str 259-276. 73 cit 1.06 objavljeno vabljeno predavanje, jezik Sn (De . Sn , En ) Ključne besede Slovenski izseljenci, mobilnost, regionalna zavest V razpravi je poudarek na (ne)možnostih mobilnost] Slovencev v 19 in 20. stoletju, ki so bile različne zaradi menjave državnih in družbenih sistemov, saj so se gibale od svobodnega iz- seljevanja (npr. v avstrijski dobi) do prepovedi (npr. v času druge Jugoslavije do začetka šestde- setih let 20 stoletja). Selitve so bile zlasti živahne v etnično obmejnih predelih (npr. Beneška Slovenija. Rezija. Prekmurske, Bela krajina. Istra in drugi). Izseljenci so bih nosilci regional- nih posebnosti tudi v novih okoljih, zlasti glede jezika (narečja), navad in običajev, prehrane ipd. Navedena je vrsta konkretnih primerov za postavljene teze. Avtorski izvleček UDK 929 6 929.5 Svibenski "I I/IS" KOS Dušan, dr., izr profesor. ZRC SAZU. Zgodovinski uiStitut Milka Kosa. SI-10001 jubljana. Novi trg4 Grb in mit. Primer psevdokraljcvskrga izročila o gospodih Svibenskih (12.-19. stoletje) Zgodovinski časopis, Ljubljana 56/2002. št 3-4 (126). str 287-325. 110 cit. 1.01 izvirni znanstveni članek; jezik Sn. (De . Sn., En.) Članek obravnava problematiko nastanka, spreminjanja in utemeljevanja plemiških grbov od 12. do 19 stoletja na primeru simbolike grba kranjskih gospodov Svibenskih (Scharffenberg), ki so imeli v grbu zlato krono Zaradi krone se je med srednjim vekom in 18 stoletjem razvilo več teorij o »kraljevskem« izvoru rodbine, pn čemer so rodbina in pisci izrabili mitološko naravnanost baročne heraldike, pa tudi (delno izmišljene) grbe plemstva in dežel jugovzhodne Evrope, ter Svibenske pripeljali v zvez» s srednjeveškimi bolgarskimi in bosenskimi kralji Avtor analizira nekatere plemiške grbe in svibenske mite. razlaga njihov nastanek, motive, razvoj in pomen za plemstvo in zgodovinsko znanost. Avtorski izvleček UDK 342.55(497.4-14)"17/19" MARUŠIČ Branko, dr. znanstveni svetnik. ZRC SAZU raziskovalna enota Nova Gorica. Sl-5000 Nova Gonca, Delpinova 12 Zahodno slovensko ozemlje. Iskanje ozemeljske istovetnosti skozi čas. Zgodovinski časopis. Ljubljana 56/2002. si 3-4 (126). str 277-286. 32 cit 1.06 vabljeno obja\ljcno predavanje, jezik Sn. (En . Sn., En.) Članek obravnava problem večjih upravnih enot na ozemlju, ki je nekoč pripadalo goriški grofiji, avtonomnemu metu Trst in Istri ter se je od srede 18.stoletja do leta 1918 uradno imeno- valo Avstrijsko Pnmorje. Primorska (Primorje), kasneje pa tudi Venezia Giulia. Danes je to ozemlje porazdeljeno na dve državi (Italija. Slovenija) Na slovenski strani je deluje 22 občin Potrebe kažejo na primernost ustanovitve pokrajin kot vmesnega člena med osrednjo državno oblastjo in občinami. Sledeč zgodovinskemu razvoju bi upravna razdelitev slovenskega dela Primorske na dve pokrajini (na jugu s sedežem v Kopru in na severu s sedežem v Novi Gorici) najbolj ustrezala zgodovinskemu razvoju in današnjosti Avtorski izvleček UDK 930.22(497.4) "14" NARID Andrej, dipl. zgod.. arhivist. Arhiv Republike Slovenije. SI-1000 Ljubljana Zvezdarska 1 Seznam »deželnih sovražnikov« iz okoli 1440 ali podoba fajde iz prve roke Zgodovinski časopis, Ljubljana 56/2002, št. 3-4 (126). str. 327-344. 118 at. 1.01 izvirni znanstveni članek, jezik Sn. (De.. Sn.. En.) Avtor v prispevku analizira enkraten vir za slovensko srednjeveško zgodovino, ki ga je obrav- naval v kontekstu proučevanja poznosrednjeveškega razbojnišrva na Slovenskem. Seznam dežel- nih sovražnikov iz srede 15. stoletja na zelo plastičen način ilustrira dogajanje v poznosrednjeveski fajdi. zlasti tiste stvari, ki v zakonito fajdo niso spadale in so bile zato poj- movane kot neke vrste zločini. Seznam se lepo uvršča v konkretno politično dogajanje in je pravoveren otrok trenutka, v katerem je nastal Avtorski izvleček UDC «9 6 929 5 Svibenski "I l/Ig" KOS Dušan, PhD, Associate Professor. Scienufic Researach Centre of the Slovene Academy of Science and Arts. SI-1000 Ljubljana, Novi trg 4 Coat of Arms and Myth. An Example of Pseudoroyal Tradition on the Schärffenberg Lord» (12* - 19* Century) Zgodovinski časopis (Historical Review). Ljubljana 56/2002. No 3-« (126). pp. 287-325. 110 notes Language: Sn (De.. Sn.. En.) Based on the symbolism of the Camiolan Schärffenberg Lords, the article examins the origin, changes and jusnfkations of the coal of arms of nobility from the 12* to the 19* centimes. The Schärffenbergs had in their coat of arms a golden crown.w hich gave rise to several speculations on the »royal« origin of the family. The family, as well as authors of these speculations, utilized a mythological orientation of baroque heraldry as well as the (partly invented) coat of arms of the nobility and of the countries in southeastern Europe, and linked the Schärffenberg family to medieval Bulgarian and Bosnian kings Analyzed are several coat of arms of nobility and the Schärffenberg family myths, their origin, motifs, development and importance both for the nobility and for historiography. Author's Abstract UDC 314.7-H100=16})"18/19" DRNOVŠEK Marjan, PhD. Institute for Slovene Emigration Studies. Scientific Researach Centre of the Slovene Academy of Science and Arts. SI-1000 Ljubljana. Novi trg 2 Mobility of Slovenes and Regionalism Zgodovinski časopis (Historical Review). Ljubljana 56/2002. No. 3^» (126). pp 259-276, 73 notes Language: Sn. (De . Sn.. Ea) Key Words Slovene emigrants/immigrants, mobility, regional adherence The article focuses on the mobility, and the lack of thereof, of Slovenes in the 19* and the 20* centuries Due to the changes of state and social systems there was a wide range of possibili- ties, from unrestricted emigration (during the era of the Austro-Hungarian Empire, for instan- ce) to the ban of emigration (during the period of the so-called Second Yugoslav Republic to the beginning of the 1960's. for example) Migrations were especially frequent in ethnically mixed border areas (such as Fnuli-Venetia Ciiulia, Resia. the Prekmurje region. Bela krajina, Istria, etc ). In their new surroundings, immigrants were traditionally the upholders of the tradi- tions from their homeland, especially of the language (dialect), customs, food culture, etc. The author illustrates his theses with a number of concrete examples. Author's Abstract UDC 930 22(497.4) "14" NARED Andrej. B.A in History, Archivist, The Archive of the Republic of Slovenia, SI-1000 Ljubljana, Zvezdarska 1 A List of »Enemies of the Country« from around 1440, or a Firsthand Illustration of the Fa/da (Private Wars between Noblemen) Zgodovinski časopis (Historical Review). Ljubljana 56/2002. No. 3-» (126). pp 327-344, II8 notes Language: Sn. (De.. Sn.. En.) In the context of researching Late Medieval brigandage in Slovenia, the author analyzes a unique source for Slovene medieval history. A list of enemies of the country from the middle of the 15* century vividly illustrates events in the Late Medieval private wars between noblemen (Ihefajda). and especially those that were outside the legal fajda. and were therefore treated as some sort of crimes. The list accurately reflects a concrete political situation in a given segment of history. Author's Abstract UDC 342 55(497.4-14) "17/19" M\RUŠIČ Branko. PhD. Scientific Counsellor. Scientific Researach Centre of the Slovene Academy of Science and Ans, SI-5000 Nova Gorica, Delpinova 12 Western Slovene Territory. The Search for Territorial Identity through Time. Zgodovinski Časopis (Historical Review). Ljubljana 56/2002, No. 3^» (126). pp. 277-286, 32 notes Language: Sn (En.. Sn.. En.) The article examines larger administrative units in the area once belonging to the Gorica coun- ty, to the autonomous town of Trieste, and to Istria. Between the middle of the 18* century and 1918 this area was formally called the Austrian Littoral. Primorska (Primorje), and later also Venezia Giulia The territory is now divided between Italy and Slovenia The Slovene part of it numbers twenty-two municipal units. The current situation points to the need of establishing an intermediary link between these smaller units and the central state government. According to historical development, as well as the current situation, the administrative division of this part of the Primorsko region would best be divided into two provinces: one in the south with Koper as its capital, the other in the north, the capital of which would be Nova Gorica Author's Abstract UDK 271.5:373 5(091) JUŽNIČ Stanislav, dr SI 1336 Vas. Fara 2 Jezuitski profesorji matematike na višjih študijih v I jubljani, Celovcu, Gorid, Trstu ia na Reki, njihova matematična ter fizikalna dela Zgodovinski časopis, Ljubljana 56/2002. Ji. 3-4 (126), str. 345-398, 216 cit. 1.01 izvireni zfnanstveni članek, jezik. Sn (En., Sn . En ) Ključne besede: Ljubljana, Celovec, Gonca. Trst. Reka, jezuiu, zgodovina šolstva, zgodovina matematike, zgodovina fizike. Ob dvestoletnici smrti Jurija Vege smo raziskali življenje in delo jezuitskih profesorjev mate- matike, ki so poučevali na višjih študijih v Ljubljani. Celovcu, Gorici, Trstu in na Reki. Poseb- no pozornost smo posvetili njihovim objavljenim delom. Redkim smo lahko z gotovostjo pri- pisali slovensko poreklo. Avtorski izvleček UDK 323.15(497 4=501 "1954/1990" TROllA Nevenka, dr.. znanstvena sodelavka. Institut za novejšo zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1 Italijanska narodnostna skupnost v Sloveniji med letoma 1954 in 1990 Zgodovinski časopis. Ljubljana 56/2002, it. 3-4 (126). str. 447-464, 77 cit. I 01 izvirni znanstveni članek, jezik: Sn (En., Sn , En.) Ključne besede Italijanska narodnostna skupnost, italijanska manjšina, manjšinsko vprašanje, manjšinska zaščita. Okraj Koper Članek obravnava italijansko narodnostno skupnost v Ljudski in nato Socialistični republiki Sloveniji med letoma 1954 in 1990 Maloštevilna skupnost, ki jo je močno prizadelo množično izseljevanje njenih pripadnikov, je bila na normativni ravni med najbolj zaščitenimi evropski- mi manjšinami. Kljub temu ji je grozila asimilacija in se je utapljala v večinskem narodu, saj se je taksna skupnost, ki je obravnavana kot enklava, obdana z varnostnim pasom, sposobna obna- vljati le v primeru, če so zagotovljeni nekateri pogoji, zlasti nataliteta, zadostno Število pripad- nikov in njihova koncentracija na območju, kjer živijo. Teh pogojev italijanska narodnostna skupnost ni dosegala. Avtorski izvleček UDK 070 487.(497.4)" 18" GLOBOČMK Damir, mag., muzejski svetovalec za umetnostno zgodovino. Gorenjski muzej. SI4000 Kranj, Tomšičeva 44 Škrat, Rogač in Brus - troje liberalnih satiričnih listov Zgodovinski časopis. Ljubljana 56/2002. St. 3-4 (126). str 399-446, 90 cit I 01 izvirni znanstveni članek, jezik Sn (De . Sn.. En ) S pomočjo nekaterih prispevkov v liberalno usmerjenih satiričnih listih Škrat (1883-1885). Rogač (1886-1888) in Brus (1889-1891) lahko sledimo političnim in nazorskim nasproto- vanjem na Kranjskem. V satiričnih listih se odraža rudi razvoj slovenskega časnikarstva, ki je ob koncu 19. stoletja dohitelo in prehitelo nemško časopisje Avtorski izvleček UDK 94(075.3) TRSKAM Danijela, dr docentka. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani. SI-1000 Ljubljana. Aškerčeva 2 Metodična struktura sodobnih srednješolskih učbenikov za zgodovino Zgodovinski časopis. Ljubljana 56/2002. Si 3-4 (126), str 465-478. 28 cit. 1.01 izvirni zfnanstveni članek, jezik Sn. (En.. Sn., En.) Avtorica predstavlja glavne elemente notranje in zunanje strukture sodobnih srednješolskih učbenikov za zgodovino. Konkretni primeri so predstavljeni za dva slovenska, dva francoska in tn angleške srednješolske učbenike, ki vključujejo zgodovino 20. stoletja. Avtorica ugotavlja, da imajo sodobni učbeniki IA zgodovino (zlasti v Veliki Britaniji in Franciji) pomembno didaktično in metodično vlogo pn pouku in pn pripravi na zunanje izpite, saj vključujejo različne naloge, ki se ne nanašajo samo na učbeniško besedilo, ampak tudi na slikovno in pisno gradivo ter omogočajo samostojno in aktivno dek> učencev Avtorski izvleček UDC 323.15(497.4=50) "1954/1990" TROIL\ Nevenka, PhD.. Scientific Fellow. Institute for Contemporary History. SI-1000 Ljubljana. Kongresni trg 1 Italian Ethnic Community in Slovenia between 1954 and 1990 Zgodovinski časopis (Historical Review). Ljubljana 56/2002. No. 3-4 (126). pp. 447^*64, 77 notes Language: Sn. (En , Sn., En.) Key Words: Italijanska narodnostna skupnost, italijanska manjšina, manjšinsko vprašanje, manjšinska zaščita. Okraj Koper The paper focuses on the Italian ethnic community in »hat was first named the People's Repu- blic, and then the Socialist Republic of Slovenia, between 1954 and 1990 Despite mass emi- gration of its members, this small ommunity was one of the best legally protected minorities in Europe Yet it was on the verge of extinction, threatened to become assimilated with the majo- rity nation. Such a community, treated as an enclave, is namely able to regenerate itself only if it meets certain conditions: some of these are the natality, an adequate number of members, and the degree of their concentration in the area * here they live These were the conditions that the Italian minority could not meet Author's Abstract UDC 2715 373.5(091) JUŽNIČ Stanislav, PhD SI - 1336 Vas. Fara 2 Jesuit professors of mathematics at higher studies in Ljubljana, Klagenfurt, Gorizia, Tri- este and Flume: their works in mathematics and physics Zgodovinski časopis (Historical Review). Ljubljana 56/2002. No. 3-4 (126). pp. 345-398, 216 notes Key Words. Ljubljana. Klagenfurt. Gorizia. Trieste. Flume. Jesuits. History of Education, Hi- story of Mathematics, History of Physics. For the occasion of 200* anniversary of the death of Junj Vega we researched the data about the Jesuit professors of mathematics who taught at the higher studies in Ljubljana. Klagenfurt, Gonzia. Trieste and Flume A special concern was put on their published works Some attemp- ts were made to select those among them that might be of the Slovene origin. Author's Abstract UDC 94(075.3) TRSKAN Danijela, PhD. Assistant Professor. Faculty of Arts. University of Ljubljana. SI-1000 Ljubljana. Aškerčeva 2 Methodic Structure of Modern High-School History Textbooks Zgodovinski časopis (Historical Review). Ljubljana 56/2002. No. 3-4 (126). pp. 465-478. 28 notes Language: Sn. (En.. Sn.. En.) The author analyzes the principal elements of modem high-school history textbooks. As an example she has used two Slovene, two French and three British textbooks, all of which inclu- de 20* century history. The author concludes that modem history textbooks perform an impor- tant didactic and methodic role in the classroom as well as in the preparation for external exams; they namely include assignments referring not only to the text, but also to the pictures and written material, and in this manner enable students to work independently and actively. Author's Abstract UDC 070 487 (497.4)" 18" CLOBOČMK Damir, MA Museum Counsellor. Department of Art History. Gorenjski muzej, SI-4000 Kranj, Tomšičeva 44 Škrat, Rogač and Brus - Three Liberal Satirical Newspapers Zgodovinski časopis (Historical Review), Ljubljana. 56/2002. No 3-4 (126). pp 399-446, 90 notes language: Sn. (De . Sn. En.) Certain contributions and caricatures in satirical newspapers Skrat (1883-1885). Rogač (1886- 1888) and Brus (1889-1891) illustrate political and ideological antagonisms in Kranjsko. Sati- rical newspapers also illustrate the development of Slovene journalism that caught up with and even surpassed German newspapers. Author's Abstract ZGODOVINSKI ČASOPIS (ZČ) osrednja slovenska historična revija glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije Na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, v Ljubljani, Aškerčeva 2/1, tel.: 01/241-1200, e-pošta: zgodovinski.casopis@uni-lj.si lahko dobite naslednje zvezke Zgodovinskega časopisa (ZĆ): 1/1947 (pon. 1977) - 720 SIT 33/1979. 2-3/1948-49 (1988) - 940 SIT 33/1979, 4/1950 (1987) - 860 SIT 34/1980. 5/1951 (1987) - 1100 SIT 34/1980, 6-7/1952-53 (1986) - 1400 SIT 34/1980. 8/1954 (1990)-1000 SIT 35/1981. 9/1955 (1989)-940 SIT 35/1981, 10-11/1956-57(1990)- 1000 SIT 35/1981, 12-13/1958-59 (1991)-1000 SIT 36/1982, 14/1960 (1993)-940 SIT 36/1982. 15/I%1 (1989)-760 SIT 36/1982, 16/1962 (1991)-820 SIT 37/1983, 17/1963 (1978)-940 SIT 37/1983, 18/1964 (1980) -900 SIT 37/1983, 19-20/1965-66 (1985) - 1000 SIT 38/1984, 21/1967 (1992) -900 SIT 38/1984, 22/1968, št. 1-2 (1983) - 580 SIT 38/1984, 22/1968, St. 3-4 (1994)-840 SIT 39/1985, 23/1969, št. 1-2 (1989) - 640 SIT 39/1985, 23/1969, «. 3-4 (1989) - 540 SIT 39/1985. 24/1970.«. 1-2 (1981) -540 SIT 40/1986, 24/1970, št. 3-4 (1988) - 620 SIT 40/1986, 25/1971,«. 1-2 (1985)-640 SIT 40/1986, 25/1971,«. 34 (1986) -620 SIT 41/1987, 26/1972, št. I -2 (1980) - 760 SIT 41/1987, 26/1972, «.3-4 (1984)-680 SIT 41/1987. 27/1973,«. 1-2 (1989)-640 SIT 41/1987, 27/1973. «.3-4 (1988)-680 SIT 42/1988. 28/1974.«. 1-2 (1988)-680 SIT 42/1988, 28/1974, «.3-4 (1993)-720 SIT 42/1988. 29/1975. «. 1-2 (1994) - 960 SIT 42/1988, 29/1975. «. 3-4 (1995) - 960 SIT 43/1989. 30/1976, «. 1-2 (1999) - 1800 SIT 43/1989, 30/1976. «. 3-4 - 800 SIT 43/1989, 31 /1977, «. 1 -2 (1999) - 2000 SIT 43/1989, 31/1977, «.3 (1995)-1040 SIT 44/1990, 31/1977, «.4 -640 SIT 44/1990, 32/1978, «. 1 -2 - 680 SIT 44/1990, 32/1978, «. 3 - 540 SIT 44/1990, 32/1978, «.4 -580 SIT 45/1991. 33/1979, «. 1-640SIT 45/1991, 33/1979, «.2-580 SIT 45/1991, št. 3 - 540 SIT št. 4 - 460 SIT št. 1-2-800 SIT št. 3 - 400 SIT «. 4-400 SIT št. 1-2 -640 SIT «. 3 - 440 SIT št. 4 - 360 SIT «. 1-2-620 SIT št. 3-400 SIT št. 4-360 SIT št. I-2-540 SIT št. 3 - 360 SIT št. 4 - 400 SIT St. I -2 -540 SIT št. 3 - 360 SIT «. 4-400 SIT št. 1-2-580 SIT št. 3 - 500 SIT «.4-400 SIT št. 1-2-680 SIT št. 3-540 SIT «. 4 - 620 SIT «1-680 SIT «.2-640 SIT «. 3 - razprodan «. 4 - 620 SIT «. 1 - 540 SIT «. 2-540 SIT «. 3 - 580 SIT «. 4-540 SIT « 1 - 540 SIT «2-540 SIT «. 3 - 580 SIT «. 4-580 SIT «. 1 - 540 SIT št. 2-580 SIT št. 3 - 580 SIT «. 4 - 620 SIT «. 1 - 620 SIT št. 2 - 620 SIT «. 3-580 SIT 45/1991, 46/1992, 46/1992, 46/1992, 46/1992, 47/1993, 47/1993, 47/1993, 47/1993, 48/1994, 48/1994, 48/1994, 48/1994, 49/1995, 49/1995, 49/1995, 49/1995. 50/1996. 50/19%. 50/1996, 50/1996, 51/1997. 51/1997. 51/1997. 51/1997, 52/1998, 52/1998, 52/1998, 52/1998, 53/1999, 53/1999, 53/1999, 53/1999, 54/2000, 54/2000, 54/2000, 54/2000, 55/2001, 55/2001, 55/2001. 56/2002, št. 4 - 620 SIT št. 1 - 540 SIT št. 2-540 SIT št. 3 - 460 SIT št. 4-540 SIT št. 1 - 620 SIT št. 2 - 600 SIT št. 3-600 SIT št. 4 - 600 SIT št. 1 - 680 SIT št. 2-800 SIT št. 3-880 SIT št. 4 - 960 SIT št. 1 - 960 SIT št. 2 - 1080 SIT št. 3 - 1080 SIT «. 4-1080 SIT št. 1 -1160 SIT št. 2 - 1200 SIT št. 3 - 1200 SIT št. 4-1280 SIT št. 1 - 1280 SIT št. 2-1280 SIT št. 3-1280 SIT št. 4 - 1400 SIT št. I - 1400 SIT št. 2-1400 SIT št. 3 - 1480 SIT št. 4 - 1560 SIT št. 1 - 1600 SIT «. 2 - 1600 SIT št. 3 - 1680 SIT št. 4 -1800 SIT št. 1 - 1800 SIT št. 2-1800 SIT št. 3 - 1800 SIT št. 4 - 2200 SIT št. 1 - 2000 SIT št. 2 - 2000 SIT št. 3-4 - 3600 SIT «. 1-2-3600 SIT Člani zgodovinskih in muzejskih društev s poravnanimi tekočimi društvenimi obveznostmi imajo na navedene cene 25-odstotni popust, študentje pa 50-odstotni popust. Za nakup kompleta ZČ odobravamo poseben popust. Za naročila, večja od 5000 SIT, je možno brezobrestno obročno odplačevanje. Ob takojšnjem plačilu pri nakupih v vrednosti nad 5000 SIT dajemo dodatni 10-odstotni popust. Za naročila iz tujine zaračunamo 40-odstotni pribitek na cene knjižne zaloge. Pri poštnini nad 100 SIT zaračunamo dejanske poštne stroške. Publikacije lahko naročite in prejmete osebno na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slove- nije, prav tako pa tudi po pošti. ISSN 0350-577M 9 '770350"577019 INSTITUT ZO NOVEJtO ZGODOVINO R dp ZGODOVINSKI čas. 2002 941/949 120030039,3/4 COBISS ZČ, Ljubljana, 56, 2002, številka 3-4 (126), stran 257-520 in V-VIII