13 Naši dopisi. V Gorici 8. jan. — Novosti imamo prav malo; najbolj „frišna" j^ ta, da nas je v petek sneg pobelil; pol čevlja — pardon! ?? centimetrov — ga je padlo. Pred snegom nekaj dni pa smo imeli najhujši suhi mraz letošnje zime (—6° R.); en večer tudi romantično tulečo burjo. To menda »Novice" že vedo, da, kar je Wagner-ju „Zukunftsmusik", to je meni vremenoslovje kot ,,Zukunftswissenschaft"; zato skoraj redno o vremenu kaj sporočam. Da pa to tu pripovedujem, prihaja od tod, ker nočem, da bi kdo mislil, da z naznanili vremenskimi le luknje v svojih poročilih zatikam po geslu: „kdor ne ve o čem drugem govoriti, govori o vremenu." Pri meni ni tako; evo dokazov! Nov časnik imamo, pa jez ga nisem še videl; imenuje se „11 Goriziano." To pa ni naš stari ,,Goriziano" redivi-vus, to je, prejšnji „Eeo" (^klerikalni" iist), že zato ne, ker ga vreduje nek Abrahamov vnuk. „L' Isonzo" se strašno togoti zarad novega lista; med druzimi lepimi imeni, s katerimi ga pita,'imenuje ga naravnost „uno sconcio." Kaj je to? Potrpite enmalo! Izhaja pa novi časnik 2krat na mesec v neki obskuroi tiskarni — Lebanovi. — Ta tiskarna je iz Vidma semkaj pri-romala. Dasi je že več mesecev preteklo, odkar je ustanovljena, vendar ni bilo še slišati, da bi bila kaj izdelala. Ali je bilo četrte tiskarne v Gorici treba, znali bi povedati gg. lastniki prejšnjih treh, in sosebno očak-tiskar g. Paternolli, ki zdaj nobenega časnika več ne tiska! „Soča" se je namreč po 5 letih preselila v Maj-lingovo (tako imenovano „ katoliško") tiskamo, v kateri se bo tudi „Kmetovaiec" tiskal, ki bo odsibmal „samosta!no" — kakor sam pravi — izhajal. — „Sv. 3 Kralji" so nam novega viteza dali. Tisti dan namreč je prinesla „Wien. Zeitung" našemu dr. Pajer-ju vi-teštvo od cesarja podeljeno mu vsied prejšnje podelitve reda ,;železne krone". Predikat gosp. viteza Pajerja se glasi „Monriva". — Na sv. 3 Kraljev dan, ko se je peljal grof Cbambord v cerkev k nadškofovi maši, spodrsnilo se je konjema na pregiadkem tlaku pod deželno hišo in se je neki en konj močno poškodoval. Gospodu grofu in grofinji soprugi Mariji Tereziji je tukaj prav všeč; sliši se, da mislita g. Bockmannovo „villo" uku- piti. Je pa tudi res na krasnem mestu ta ,,villa" in se lepši je od tam razgled. Kar se tiče velikašev na našem Francoskem dvoru velja ta red, da pridejo vsake 3 mesece drugi imenitni legitimisti k Chambordu, prejšnji pa odidejo. Zdaj sta tukaj p. n. gospoda Monti in Charette. — Tedaj vidite, da sem znal tudi še kaj dru-zega povedati in da nisem samo z „vremenom" poro-čilno torbico napolnil. — Zdaj pa urno: Kaj je „scon-cio?f< Vse, kar je grdo, nespodobno, sramotno, brez-merno, rodo, pomanjkljivo, spačeno, skaženo, nerodno, ostudno — zaznamujejo Italijani s priljubljeno jim besedo „sconcio". In to je po „Isonzo"-vi sodbi novi nas „Goriziano". „Misericordia" — bi vskliknil Lah. Mene pa obhajajo hude misli, ko laški ,,sconcio" premišljujem. In veste kakošne? Da „sconcio" bi bil najpri-merniši epitheton za nekatere slovenske liste, ali — da nikogar ne razžalim — za mnoge sestavke v njihovih listih. Med drugimi nesrečami, ki nas Slovence tarejo, je tudi ta, da imamo veliko preveč poli tika rje v in sosebno preveč — „piscev". Vse če biti pri nas pisec in literat; vse hoče na pr. v časnike pisati; nihče pa noče jezika študirati in slovnice grizti. Kamor človek pogleda v nekaterih časnikih in tudi knjigah, povsod mrgoli slovničnih in sosebno sintaktičnih pogreskov, da je Človeka sram, take reči brati! Jez vsaj ne morem nobenega spisa prečitati — naj bo zapopadek njegov še tako dober — če vidim, da „pisec" še lupine slov. slovnice pregrizel ni, pa tudi ljudskega jezika še površno ne pozna. Žalostno je to tem bolj, ker si mladina, v slovnici ne še utrjena, po branji tacih spisov okus kvari, misleč, da, kar je črno na belem, je vse pravilno, vse resnica. smešno so tu pa tam še bolj, ko vse drugo, uredništvene notice v nekih listih. Tako se mi je te dni na pr. strašno zakadilo pod nos, ko sem Čital neko z ošabno proso-popev pisano vest, ki se je končala s čudovito modrim prerokovanjem: „0 tem „govorimo" več prihodnjič." „Prihodnjič" ti kaže menda prihodnji čas — kaj ne ? Ali more pa biti „govorimo" (sedanjik nedovršnega glagola) kedaj futurum? Prihodnjike glagolov dovršni-kov: „pridem", „potečem", „spreobrnem", „ulovim" itd. nočejo ti ljudje jemati za prihodnjike, kar (dasi v se-danjikovi obliki) resnično so, nedovršnike pa, ki iz-razujejo sedaj še trajajoče dejanje ali stanje — te pa vklepajo v jarem pravega prihodnjika. Raji bi človek klofuto dobil, ko tak „Unsinn" čital. Se svojivniki pridemo tudi gotovo še do tega, da bomo brali: moji oče, nas/ brat, kakor že pišejo njem sosed. Svojivniki nimajo končnice L Ena najhujših napak, ki se vsak hip nahaja, je ta, da ,,pisci" ne poznajo in ne Čutijo več razločka med majhen in mali vrt, med dober in dobri oče. Ce pa še le na sintakso mislim, boli me glava. — Za danes naj zadostujejo le ti primeri v dokaz, d? naših „piseev" pisarija je prav res ,,uno sconeio". — V „Novicah" je bilo že mnogokrat brati prav bistroumnih in resničnih kritik nekih naših pisanj noveje dobe; ali vse zastonj. Jaz bi tedaj nasvetoval: Zložimo se vsi, ki smo edini vtem, da tako ne gre več pisati, ne gre več sramotiti našega slovstva — in začnimo očitno zavračati slovnične napake imenovaje časnik in sestavek, oziroma knjigo in pisatelja, ki se je predrznil pero prej v roke vzeti, ko slovnico. Nasledek dobrohotne kritike bodi ta, da nepoklicani pisec pero položi, poklicani pa preštudira, česar mu manjka. Po nikakem pa ne trpimo več knjižne žlobudre — in nikar je ne plačujmo!*) *) Da kdo ne poreče: „Zdravnik, zdravi samega sebe"! — dovolite, da popravim v poslednjem svojem dopisu (v št# Iz Trsta 9. jan. *) — O statvah „Mihca" in „Jakea", ki ju je naš magistrat unidan postavil na novo zidani stolp svoje hiše, da eden od desne, drugi od leve uro bijeta, -~ in pa o „Urši" in „Neži", ki stojite kot vra-tarici pri vhodu velikih vrat za laterno na glavi, poročam našim bralcem le to, da se iahonski naš magistrat z iroii8kim pridevkom slovenskih imen onim statvam vendar-le zelo moti, ako misli, da vsak Slovenec okoličan ima biti v resnici sluga Lahonu! Ne, ne! mnogim okoličanom so se zadnjih 10 let odprle oči, da spoznajo, da tudi Slovenec ima narodne pravice kakor jih ima Lah. Se ve da, ko bi glasoviti Jurij Bon in v Rojani, katerega so „Novice" že mnogokrat omenile, reprezen-tant bil Slovencev okolice Tržaške , no, potem bi jim brž mrtvaški zvon zazvonil, — al Bonin je odpadnik od svojega naroda, čegar vedenje na vsako stran je tako protinarodno, da smemo po pravici pričakovati, da po 31etnih pritožbah se vendar naposled ljudstvo reši te nadloge in magistrat ljubimca svojemu da na pravem mestu kak „komisariat". Po pravici pričakujemo, da bode politično nase društvo z novim časnikom „Edinost", ki je včeraj beli dan zagledal, marsikatero meglo odgnalo od obalov jadranskega morja, in če bi druzega nič ne opravilo, nego to, da odkriva, kako Bonia „komisaria, hvaležni mu bomo. Morebiti nazadnje vendar obveljd kaj od onega pregovora: „gutta cavat la pidem". — Govoreč o Rojani ne morem si kaj, da ne bi navdušene hvale izrekel iskrenemu rodoljubu , preč. župniku gosp. Tom. Thalerju, ki si po vseh potih prizadeva, biti faranom svojim dobrotnik. Slava takemu možu ! Jz Mariborske okolice 8. jan. —m— Začetek deželnih zborov je vsak dan bliže, goljufije glasovitega poslanca Brandstetterja čedalje jasneje, a vendar se ne sliši, da bi se bil ta ^ljubljenec" ustavoverske liberalne stranke odpovedal deželnemu poslanstvu, Ako on tega ne stori, ostanejo kmetiške občine našega okraja brez zastopnika v prihodnjem deželnem zboru, kajti iz zapora vendar ne bodo Brandstetterja pošiljali v zbornico Graško. Govori se pa, da se res ne bode odpovedal poslanstvu in sicer zato ne, ker se namesti njega prej ko ne utegne voliti kak Slovenec v deželni zbor, — prej ko ne — pravim — to je, ako ne bodo zopet „narobe-slovenci", to je, mlado slovenci pokvarili volitve, kakor se je to pri nas na Stajarskem že večkrat zgodilo , da so eni vlekli na desno , drugi na levo, pri tem manevru pa je — nemČur zmagal! Vsa-kako pa je treba, da volivci Mariborskega okraja stopijo na noge in po volilni postavi od leta 1861 zahtevajo, da človek, ki je zarad hudodelstev v sodniški preiskavi in ne sme v deželni zbor voljen biti, mora tudi izstopiti iz zbora, ako je v preiskovanji zarad tacih hudodelstev. Radostni čujemo tudi to, da naši poslanci državnopravne stranke nameravajo svoj glas povzdigniti za obveljavo pravil, ki jih neprekiicljiva o k-toberska diploma posameznim deželam zagotovljar in se zaupljivo zanašajo na našega izvrstnega Hermana, ki je zopet v državnem zboru Dunajskem 1. t. 1. ,,Novic") ta-le ogromni pogrešek: „katero (godbo) je bil župan poprej že vsaj na pol obetal". Ne ,,obetal", ampak „obečal;' — sem pisal jaz. Glagoli nedovršniki nimajo predpreteklega časa. -— Ker sem že pri popravkih, naj dodam še to, da, govoreč o dvom. svetovalcev g. W., nisem pisal. „ „potrpežljivost'; ampak ,,postrežljivosta. (O teh pogreških mora res v prvi vrsti stavec izustiti: „mea culpa, mea maxima culpa!" Pis. *) Morali smo obširni dopis bolj na kratko osnovati, kakor je to o lokalnih zadevah potrebno in tudi dopisom koristno, da niso predolgi. Vred. 14 15 kazal, da ve, kaj gre deželam in narodom, ki so podslomba državi, in da je skrajni čas, da se koteriji centralistov, ki je Avstrijo že na vseh straneh pritirala do propada, mora ,,garaus" narediti, ako se hoče država rešiti gotove pogube. In v to s Herojanooi vred kličemo : amen! Iz VreillSke fare 9. prosenea. — 18. dne u. m. bila je v Britofu volitev novega župana. Ker se je dosedanji župan gosp. Janez Dekleva , ki nam je skozi 10 let pošteno županoval, svojega posla samovoljno odpovedal, izvoljen na njegovo mesto je gosp. Andrej M a-gajna iz spodnjih Vrem. Včeraj nata je prejšnji župan , ki je pošteno vsako leto občinski račun odboru predlagal, izročil vsa pisma in orodje županstva v najlepšem stanu. Za trdno se nadjamo, da tudi novi župan bode ba vsako stran marljivo za blagor občine delal. Navadni od volitev leta 1866 in 1874 znani tukajšnji hudi agitator za stol županski, naprej vidijoč, da tudi sedaj bi nič ne opravil, zdržal se je pri tej volitvi nekoliko tega posla. Iz Ljubljane. — Minister za nauk je razposlal vsem deželnim šolskim svetom okrožnico, v kateri se prav očitno kaže tako imenovani »katzenjammer" o učnem preo b loženj i šolske mladine v sedanjih gimnazijah in realkah. Toliko se naklada ubogi mladini dandanes Šolskega bremena s tem, da se bolje vredijo šolske počitnice, — da priporoča, naj se poleti ob hudi vročini ne začne šola pred 3. uro popoldne, dopoldne pa, če je po krajnih razmerah mogoče, prej kakor dozdaj i. t. d. vsak pedagog pa mora pripoznati, da brez premembe celega učnega načrta se ne pride v okom'napakam, ki zadušujejo duševni razvoj in tarejo telesno moč in zdravje mladine ne le v srednjih, temuč tudi v ljudskih šolah. Namesti da bi mladina prebavati mogla, kar se uči, se jej giava navalja s celimi kupi raznoterih vednosti, da naposled iz vsega nekaj, iz celega pa nič ne ve; v vsakem razredu ima po 4—5 učiteljev, katerih vsak toliko naklada učenja, kakor da bi njegov v predmet edini bil, ki se ga ima učen.c učiti. — Če pa se vpraša: od kodi to pretiranje „der Fassungs- und Arbeitskraft der Jugend" in odkodi „die Gefahr der Ueberspannung immer naherriickt"? je odgovor jasen vsacemu, kdor pozna zahteve današnjega liberalizma. Kakor je vseh druzib nadlog v Avstriji kriva sistema, tako je kriva tudi mizerij šolskih „bis zur Erschopfung der Krafte des Lehrers und der Schiiler" — kakor minister pravi. Nase srednje šole dandanes niso več to, kar je njih pravi cilj in konec, — one niso več »gimnazije", to je, »vadniee" za prihodnjo višo omiko odrasle mladine, ampak le d res ure so aa liberalizem, za katerega je zmešana glava najbolji objekt. — (Iz seje deželnega odbora S. januarija.) Nasvetu pomnoženega ksajnega šolskega sveta zarad definitivne oddaje učiteljske službe v St. Rupertu sedanjemu učitelju Andreju Grcarju v Čatežu je deželni odbu' pritrdil. — Prošnja občine Vrh za priplačiio k stroškom za vojaški kordon na Hrvaški meji zoper živinsko kugo se priporoči c. kr, deželni vladi z ozirom na državno postavo od leta 1868, zadevajočo plačevanje do-tičnih kordonskih stroškov. — Sklenilo se je , da se v posebni okrožnici na župane kmetijskemu ljudstvu živo priporoči potreba in velika korist nadaljevalnih šol za podučevanje v umnem kmetijstvu. — Po razglasu c. k. deželne vlade se bo od 1. januarija do zadnjega decembra 1876. leta tistemu, ki vojake na prehodu v kvartirju ima, za vsacega vojaka od feldvebeljna in enacih šarž navzdol, plačevalo iz vojaškega zaloga za opoldansko kosilo, katero vojaku praviloma gre, na Kranjskem 16 novih krajcarjev. — Gospod knezoškof dr. Pogačar se je včeraj z brzovlakom podal na Dunaj, kjer se v petek v zbornici gosposki, v kateri imajo tudi knezoškofje svoj sedež, začn6 obravnave o samostanski (klošterski) postavi in pa o postavi za „starokatolike". Kardinal Schvvarzenberg je neki vsem škofom poslal poziv, naj se ne odtegnejo tem važnim razpravam. — Gospod prof. E r j a v e c v Gorici, imenovan za profesorja naravoslovja na vseučilišči Zagrebškem, se je odpovedal častnemu pozivu in ostane v Gorici. — (Čebelarskega društva občni zbor) bode 26. dne t. m., v katerem se bode razun druzih obravnav volil tudi nov predsednik namesto barona Em. Rožič-Rotsehiitz-a, ki se je odpovedal predsedstvu. Z njegovim odstopom prestane tudi nemški list ,,Krainer Biene", »Slovenska čebela" pod vrednistvom marljivega gosp. Jož. Jeriča pa izhaja, kakor dozdaj, tudi vprihodnje. — Za šolstvo moogozasluženi častni kanonik in župnik v Krki gosp. Andrej Pečar je 6. dne tega meseca umrl. — (Slovensko gledišče.) Sv. trejb Kraljev dan je bilo gledišče dobro polno. V igri „Čevljarska učenca" je nastopila prvikrat gospica Zoretičeva ter se jako pogumno sukala po odru; za gledišče naše vtegne postati gospica prav dobra moč. Gospod Kaj želj je bil ves — Kaj želj, to je dosti, gosp. Trnovski je pel prav dobro nekaj zbadljivih kupletov, sploh pa so vsi drugi tudi dobro igrali. — V ponedeljek je bila najprej kratka igra »Kdor se zadnji smeje" v kateri je gospod S mi d t Čez dolgo časa zopet enkrat bil v nalogi njemu pristojni, ki jo je pa tudi po vsem izvrstno dognal z gospico Podkrajškovo vred. Opereta »Zaroka v kleti" ni šla skozi in skozi gladko, ker so nekateri pevci in pevke sem ter tje omahovali. Je pač tudi težko pri nas z opereto, katere se pevci uče pri čitalniškem pevovodji, a pri predstavi je vodja glasbenega dela gosp. vojaški kapelnik in tako je težko, da se po eni skušnji petje vedno natanko vjema z godbo, kar bi pa moraio biti. Vendar so bile nekatere pevske točke lepo izpeljane, n. pr. prvi duospev (gospa Odi-jeva in gosp. Meden) v prvem delu, duospev gospice Namretove in gosp. Medena, dva mešana zbora in moški zbor konec prvega dela. Gospod Eržen je nalogo »Jureka" dokaj povoljno izpeljal, gospoda Trnov ca glas se nam je pa malo pretih zdel, vendar je tudi on hvalevredno pel in igral. Opereta je zelo me-lodijozna, zato nadjamo se, da jo bomo še Slišali in sicer v bolj poloi hiši, kakor je bila ta večer. — V nedeljo se bo igrala pustnemu času primerna burka v 4 dejanjih »Danes bova tiča", v kateri bode gosp. Kaj želj riba v vodi. ¦*- (Pobirki iz Časnikov.) »Tagblatt" ali bolje ,,turški list" je obljubil, da bo po novem letu premenil vred-ništvo ter svojim obečal poštenejšo pisavo, kakor je bila ona, ki se je med letom že tudi njegovim privržencem pristudila. Pa zopet se je legal, kakor ima navado od nekdaj, kajti niti prve niti druge obljube ni spolnih Unidan se je posmehoval »Novicam" zavoljo tega, ker so rekle, da plini (gazi) zaduše one prej, ki so bolj pri tleh. »Novice" so imele pa vendar prav, ker zdravniške skušnje uce, da plin umori prej tiste, ki so pri tleh, ko one, ki so više. — Dalje se je spustil nad slovensko gledišče — iz gole jeze, ker nemškemu tako slabo gre, T. da se po Ljubljani za-nj bsrači, kakor za kako bolno vdovo s sedmero majhnih otrok, in to vkljub temu, da se naše nemčur3fevo pri vsaki priliki baha s svojim »kapitalom". Res je, da smo Slovenci kolikor toliko pripomogli k temu, da je prišlo nemško gledišče na kant, ker smo mu nalašč hrbet kazali; al v tem smo ravnali prav dosledno, kajti nemško gledišče take sorte, ka- koršno v Ljubljani biti more in je tudi res, nam je deveta briga, posebno ker nam je skrbeti za lastnega otroka, slovensko dramatično Vilo. To pa zopet hoče „turški list" zasmehovati, češ, da je slovenski oder edino ali večidel le za „Alešovčevo muzo." Da to ni res, to vsak ve; pa če bi tudi bilo, zlasti nemčurji nimajo nobenega vzroka posmehovati se „Aleševčevi muzi", katera jim je že tolikokrat sapo zaprla, da so kar vtih-nili. — Sicer pa nas prav veseli, da sO nemčurji vendar enkrat prisiljeni pripoznati, da nasproti slovenski opoziciji, če je zložna in vstrajna, še v Ljubljani ne morejo naprej. Smešno je na vso moč lajanje nad Slovenci , češ, da zatirajo nemško gledišče! Saj so nam nemčurji prvi dali vzrok k temu, ker tista večera, ko se slovenski igra, nalašč napravljajo veselice v kazini ali filharmoničnem društvu, da bi ljudi odvračali od obiskovanja slovenskih predstav, — saj je vsako leto ropot in grom v deželnem zboru zoper slovensko gledišče, kateremu nemčurji ne privoščijo niti krajcarja podpore. Čemu se tedaj pritožujete, če vam kamenje, katerega vi proti nam mečete, leti nazaj na lastne glave! 16