Po&tnlna plačana v gotovlnl. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova ®oba Cena 1 Öln. Kedakcija in upravät Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstncm delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 95. Celje, petek 28. novembra 1930. Leto XII. Prvi december Viharjev jeznih mrzle domačije Bile pokraj'ne naše so, kar Samo, Tvoj duh je zginil . . . V tej kratki Prešernovi misli vi- dimo vso zgodovino svojega naroda. Bila je to cloba dolgih, temnih sto- letij. Narod, poln življenske sile, ob- darovan s prelepimi naravnimi kra- sotami, je moral skloniti tilnik pod jarem tujca. Tedaj so se pričeli zanj težki dnevi suženjstva. Vočkrat je napočila velika ura spo- znanja; oko trpina zatiranea je za- gledalo od daleč solnce svobode, aii še preden se je dobro zavedel, mu je sovražnik . znova zastrl obzorje. »Solnce, povej mi, zakaj ne predreš gostih oblakov, zakaj tvoja gorkota nc raztopi jeklenega zastora, ki mi brani k tebi, — svobodncmu?« Tako je jeknil trpin, ko se je solza upanja na boljšo bodočnost zaiskrila v njc- govih izmučenih očeh. — Pa odgovo- ra ni bilo. Vse je bilo tiho in mrtvo kakor poprej. Te ure so se obnavljale. Vstajali so možje v veliki ljubezni do svoje- ga naroda. Dvigali in bodrili so ga na postajah križevega pota, ko je padal pod težo zatiralčevega jarma. Prižigali so luč, ustvarjali urc povo- ličanega spoznanja. Bili so vneti za naš narod kot Mozes za. Izrael. Dra- mili so ga in pripravljali na veliko uro odrešenja, a sami je, žal, niso dočakali. Žrtvovali so se za pravieo in trpeli zato marsikatero bridko uro; njih življenje je sličilo življenju pšeničnega zrna, kalcčega pod ten;- no grudo, ki umira —. da rodi živ- Ijenje! Psihološko umevno je, da si člo- vek baš v nesreči najbolj želi Jjube- čega sočustvovanja, prijateljske be- sede. In kje naj jo najde? Mar med srečnimi? Redko! Le srce, ki samo trpi ali jc trpclo in svojega trpljenja ni pozabilo, ima dovolj soCustvujo- čega razumevanja za prijateljevo bol, le ono ga more vdano ljubiti in se z njim skupno boriti proti zaprc- kam, ki mu bianijo do sreče. To je instinktivno čutil tudi naš narod. Veliki narodni buditelj je le zakl'ical besede radostnega upanja: »Na jug, na jug, kjer oranže zore«, in narod je razumel skrivnostni po- men t'eh besedi in dopolnil: »Oj, tja doli, kjer naši bratje po krvi žive«. Zbudil se jc narod in zaCel spo- znavati brata-trpina, čutiti je jel j krepkcje ljubezen, ki ga je vezala s j hrvatskimi brati. Ti so že užili soln- cc svobode, saj so bili rojeni v svo- bodi. In Sibi? Odkar je na Kqsovem po- lju v smrtnem boju zadrhtel zadnji sin majke Jugovicev, je tudi njim zamrla zlata svoboda. In od tedaj je po srbskih selih tožno donel glas guslarja, prepevajočega o zlati dobi, ki se je raznežil, ko mu je bilo ob preteklih spominih dano pogledati v bodočnost svojega naroda. Razde- jana je bila Srbija. Nič več ni gorel na gori kres, ob katerem se je narod nekoč razvescljeval, ugasnil je v strahu pred Turčinom, sovražnikom svobodoljubnega slovanskega življa. 19. stoletje pa je vzšlo za srbski narod v znamenju osvoboditve. Le Slovenec in Hrvat sta še zaman Ca- kala rešitve. Vso njuno spoznanjo ob uri probujenja ni bilo v stanu zdro- biti težkih verig suženjstva. V tej obupni bolesti so se družila srca bra- tov in si obnavljala zvestobo. Mol- čati so morali, a njih molk je govo- ril o bodoCi sreci in svobodi. In tedaj, ko je tujec obnemogcl, nasicen s krvjo trpina, so bratje Slo- venec, Srb in I-Irvat zavihteli meß pravice in inu presekali nit življe- nja. Vrgli so raz se okove večstolet- nega suženjstva in stopili z jasnim pogledom v novo svobodno življenje. Bila je ura, težko pričakovana; bil je to velik praznik našega ujedinjc- nja v novi, narodni državi. Sedaj, ko bo dvanajstič zadonela iz naših prs pesem bratstva in svo- bode, vesela pesem mladostnega na- vdušenja, naj nas navdaja za.vest, da jc naše narodno sožitje edino odre- siüno za nas narodni razvoj, obenem se pa zavedajmo, kako dragocena je bila odkupnina za našo svobodo. Ta zavest naj budi v naših dušali veselje do vztrajnega dela in če tre- ba tudi do osebnih žrtev. Ako se vz- gojimo v delavne, značajne državlja- ne, v katerih bo narod nasel odkrite- ga prijatelja, dobrega svetovalca, je dornovini zagotovljena zmaga. Kakor že v prošlih lctih našega zdravega narodn. udejstvovanja, bo še s pomnoženo životvorno silo dru- žila troedini narod večnostna ideja medsebojne bratske vzajemnosti in ljubozni. Ne bo je sile, ki bi mogla ali smela to idejo uničiti. Cim silnej- ši bo sovražni pritisk, tem izraziteje bo ta misel odjeknila tako v življe- Mala se je rodila Janja, Mati boža jo in peva : »Pazi dobro, dete malo, ko dorasteš, da boš znalo: Brez Albusa ni pranja!« Perilo in obleke dojenčkov in dece se pero navadno vsak teden.^Za'to opravilo je najbolj pripravno ÄLBUS-TERPER8TIMOVO MiLO v komadih po pol kilograma. Ni samo izdatno, temveč ]e poleg tega tudi jamstvo, da se perilo in dečja obleka tudi desinficirajo. V interesu vsake dobre matere je, da uporablja ALBUS-TERPENTINOVO MILO nju poedinca, kakor cclokupnega naroda. Naše misli ob obletniei ujedinje- nja pa naj bodo v isti meri posveče- ne bratom na Koroškem, v solnčni Goriški in kršni Istri. Velik program smo si postavili. Rastimo vase in delujmo z vsem mladostnim ognjem za njega ures- ničenje! Mladina. Solidaren nastop sloven- skih vinarskih zadrug Mari bor, 27. novembra. Danes dopoldne se je vršil v Alja- ževi sobi hotela »Pri orlu« v Mari- boru velevažen sestanek delegatov vseh vinarskih*zadrug v dravski ba- novini, ki mu je prisostvoval tudi 1 delegat iz savske banovine (Metlika), ki je povdaril, da tamkajšnji vino- gradniki še ve.dno pretežno graviti- rajo v svojih potrebah in s svojiin tržiščem V dravsko banovino. Sesta- nek je sklicala na podlagi predhod- nih razgovorov Izvozna zadruga ju- goslovanskili vin v Mariboru gledc ureditve izvoza naših vin v Avstrijo in sosednje države ter glede skupne- ga nastopa vseh nažih zadrug v tem pogledu. 0 tem načrtu so bili tudi obveščeni gg. ministri o priliki svo- jega ncdavnega obiska v naši bano- vini. Sestanek je otvoril in vodil RAJKO VRECER: Izlet v Anglijo (Dalje.) Na povraiku v Parizu. Ker tovaiuš še ni videl Pariza, sva se preko njega vračala v domovino. V ranem jutru sva v zajtrkovalni-- ci hotela Monopole še enkrat. motri- la ovseno kašo in se nato vozila s »podzcmsko« na Viktorijin kolodvor. še udobnejši in elegantncjši je bil povratni ekspres v Folkestone. Spre- vodnikov ni. Livrirani sluge prina- šajo zajtrk potnikom, ki sede v udobnili fotelih, pred katerimi so mi- zice z cloktrično svetiljko. Sredi vo- za oziroma vsega vlaka je koridor v vozu, na tleh pa čista svetla linolcj- ska preproga. Vlak vozi zopet z ve- liko brzino, mirno, brez tistih evrop- skih sunkov, kajti traönice so dru- ga v drugo zvarjeno. Se en pozdrav mogoCnemu Londonu in zopet smo v raju najvestnejših kultur angleš- kega agrarca. Bil je, kakor na vsej poti, najlepgi dan in le prenaglo smo se bližali Ro- kavskemu prelivu, na čegar obrežju nas je že čakal angleški parnik. Sa- mo Angleži so gospodarji preliva in plovbc preko njega. Perlusiraeija je bila krajša, vožnja zopet krasna v niirni vodi. Parnik je bil natrpan s potniki in prtljago in težko je bilo dobiti stolček za poCitek. Le počasi smo se približali evropski celini, pristanišču v Boulogne. Red in toC- nost pa je v Angliji bolj udomačena ncgo v Franciji. Tu smo morali ča- kati kar celi dve uri na odhod vla- ka. Brzec naju je v štirih urah pre- stavil v Pariz. Kmetijstvo je v teh pokraj'inah bolj površno, slabše ob- delana polja, precej industrije, po- samezna sela, pa so se mi zdela ne- kam starinska. Na neki večji postaji v soverni Franciji je stal krasen luksuzni vlak z dolgimi Puimanovimi vozovi I. razreda, imenovan Mitropa in je ta napis na nekem vozu z velikimi črkami. Vozovi so vsi svetlorumeni z velikimi okni in prckrasno opre- mo. To je ckspresni nemški vlak Mitteleuropa (Mitropa), ki vozi po Nemčiji, Belgiji, Franciji in morda tudi po Šviei. Neko postajo, kjer se je ustavil naš brzec, je pasiral v nasprotni siueri drugi ekspress Mitropa z nc- vcrjetno brzino. Mitropa vozi iz Pa- riza v Boulogne samo tri ure. Ob pol G. zvečer sva že bila v ho- tel u Terminus Est nasproti vzhod- nega kolodvora (Gare d'Est). Ocldah- nila sva se v žepnem smislu, kajti s francoskim frajikom mi Jugosloveni žc lažje gospodarimo. V. hotelu kras- na soba in poceni, pa tudi v resto- ranu naša hrana in morem ta lu>tcl le najbolj priporoCati onim, ki bi lahko malo pogledali v svet, in sicer zato, da bodo doma zadovoljnejši, kajti v Jugoslaviji se živi n a j c e n e je. Pariz. Že prvi pariški večer sva izkori- stila in posetila Theatre Magador, kjer se je igrala opereta »Le Chant du Desert« v glasbenem oziru v na- jino zadovoljstvo. Novi dan sva posvetila muzeju Louvre in promenadi na trgu Con- cordije, Champs Elisee ltd. Ce je človek v Parizu, si mora oglodati tudi najsijajnejši varijete na svetu, in to je Folies-Bergere v Rue Richer St. 32, Iz blagajniške vhodno sobe ali vestibula, kjer gre vstopnica v trikratno kontrolo, se pride v. veliko dvorano, ki je name- njena le za razvedrilo in okrepčilo v odmorih. Tu igra orkester i*uskih balalajk v ruskih narodnih nošah. Dvorani, ki ima tudi v prvi etaži ob stenah balkona veldko promenado, sledi šele gledališče s šestimi balko- ni brez lož z razkošno opiemo. Tu se je začel vzpored ob 8. zvečer. Zbra- na je bila elitna družba, kjer se je slišalo morda bolj angleški nego francoski jezik. Gene sedežem se gibljejo mod 30 in 350 francoskimi franki. Vsakii ;ocka vzporeda, ki ga sprbmlja močen orkester, traja mor- da le 5 do (3 minut in še manj. Takih točk je do polnoči — seveda s pri- mernimi odmori — gotovo sto. Opis najsijajnojših atrakcij vsake vrste je ncmogoč. Tudi morala je že pre- cej plitka in starejše dame so si za- ki-ivale z rokami oči, da ni bilo tre- ba gledati tja, kjer se povsein neha loaletno vprašanjo umetnic z naj- popolnejšimi linijami. Sledil je pa tudi malodane neopažen prizor. Na visoki, skoraj navpični lestvi sedi skupina devojk, po dve na vsaki stopnici. Na približno sedmi stopni- ci se je neka plesalka onesvestila in padla v giobočino. Takoj sta prihi- tela dve slugi in jo odnesla s pozor- nice. Vzpored pa se je vršil' naprej nemoteno. (Dalje prih.) Stran 2. »Nova Doba« 28. XI. 1930. fttev. 95. predsednik Izvozne zadruge gospod Sturm, nakar je poročal referent g. Jerebič. V obširno debato so posegli gg. Petbvar, Hrastelj, Pušenjak, Maj- cen, dekan Sagaj in drugi. Končno je bil sprejet soglasno sklep, da se vse naše vinarske zadruge zberejo v skupni izvozni zadrugi in končno z izvozom naSih vin v inozemstvo od- pomorejo katastrofalni krizi našega mailega vinogradnika. Seveda je po- trebna pri tern solidarnem nastopu našega vinarskega zadružništva sa- ma ob sebi razumljiva izdatna po- moč banovine in centralne vlade v Beogradu. Udcleženci so sklenili še nekatcre podrobnosti glede bodočega dela, nakar je bil sestanek, s kate- rim so bili delegati v splošnem zelo zadovoljni, zaključen. V kratkem se j bodo vršili nadaljni zadevni sestan- ki v Mariboru in seje zadružnih od- borov na posameznih sedežih zadrug. Ta energični korak našega vinarske- ga zadružuištva v odpomoč našim maliin vinskim producentom je tre- ba pozdraviti z vsem priznanjem in vzpodbudo. DOMACE VEITI Prihodnja številka »Nove Dobe« b o i z š 1 a z a r a d i praznikovv t o r e k 2. decerabra p o p o 1 - dne. d Sokolstvo in cerkvene proslave 1. decembra. Ob priliki proslave 1. decembra je izdal Savez Sokola kra- Ijevine Jugoslavije vsem društvom naslednja navodila: »Vse edinice naj se brez kakega posebnega pozl'va udeležijo tudi cerkvenega dela pro- sliave narodnega praznika, kakor to odredi pristojna župa po razmerah posameznih krajev in po vremenskih prilikah. Ako je le kako mogoče, naj gredo društva (člani) v cerkev kor- porativno v kroju in z zastavo ali pa pošljejo posebno deputacijo v kroju ali v civilu z znakom. Kjer je več cerkva različnih veroizpovedi, naj se odrede delegacije za vsako cerkev. Čestitanje pri vladi (banovini) naj opravi delegacija župe, ki ima svoj sedež v središču oblasti, v srezih pa delegacija društva. To velja že za le- tošnji 1. december, ker smatra So- kolstvo proslavo tega dne v cerkvi za sestavni del proslave narodnega praznika.« * d Velja Vukičevid f. V četrtek 27. t. m. zjutraj je umrl v Beogradu biv- ši večkratni minister in ministrski predsednik ter vodilni politik bivše radikalne stranke g. Velja Vukičevič v starosti 59 let. Zalostni dogodki v narodni skupšCini due 20. junija 1928 so se odigrali, ko je bil VukiCe- vič predsednik vlade. Osebno je bil pokojnik simpatiCna pojava in je imel v vseh ne'kdanjih političnih stirankah prijatelje. Bodi mu ohra- njen blag spomin! d Kongres Narodne odbrane v Skoplju. V dneh 22. in 23. novembra se je vršil v Skoplju kongres Narod- ne odbrane, na katercga je došlo iz vseh delov domovine veliko število delegatov. Iz dravske banovine se je kongresa udeležilo 6 delegatov. Iz Celja je bil na kongresu gosp. Ivan Prekoršek. d Drugi tir na progi Zidani most- Zagreb. V prometnem ministrstvu pripravljajo naerte za gradnjo dru- gega tira na železniški progi Zidani most—Zagreb. Za izplačevanje letnih anuitet bodo določeni potrebni zne- ski v državnem proračunu. Novi že- lezniški most na Zidanem mostu bo dograjen in otvorjen spomladi. d Obveznost zrelostnega izpita za nčitelje na zasebnih šolah. Na pod- lagi Ciena 100. zakona o narodnih žolah z dne 5. oktobra 1929 se mora- jo vse zasebne sole v vsem ravnati po predpisih, ki veljajo za narodne sole. Zato morajo učitelji zasebnih RCKAVICE N Z s < m > > PLETENE, TR1KO, PRALNO USNJE, NAPPA itd. DO NAJF1NEJŠIH MODNIH L. PUTAN, CEUE šol po členu 71. in 72. omenjenega zakona imeti učiteljski izpit zrelosti. V zvezi z gornjim je minister za pro- sveto sklenil, da morajo učitelji pri- vatnih šol položiti predpisani uči- teljski izpit, da dopoln.ijo svojo stro- kovno izobrazbo na državnih uči- teljskih Šolah. d Zlata poroka. Dne 24. t. m. sta obhajala v Mariboru znani narod- njak in pedagog nadučitelj v p. g. Janez Reich in njegova soproga Ro- za zlato poroko. Vrlima jubilanto- ma naše iskrene čestitke! d Za zvezo Slovenije z morjem. Akcija za gradnjo železniške proge, ki bo spajala Slovenijo z morjem, se nadaljuje. Zveza denarnih zavodov v Zagrebu in Ljubljani je pripravlje- na dati 80 milijonov posojila. Za zgraditev pa bi bilo potrebnih 200 milijonov dinarjev. Sedaj se vodi akcija, da bi se v banovinske prora- čune savske in dravske banovine vstavila vsota po 50 milijonov Din, da bi se na ta način moglo pričeti z gradnjo te proge že spomladi. d Pri slabi prebavi, st^gR^nosti, shujšanju, bledici, oboleiqbfPzlez, iz- puščajih na koži, tvorih uravnava naravna »Franc Jožefova« grenčica izborno toli važno delovanje črevc- sa. Odlični možje zdravilstva so se prepriCali, da celo najnežnojši otro- ci dobro preneso »Franc Jožefovo« vodo. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerij^h in špe- cerijskih trgovinah. : ., d Dunajska vremenska napoved za soboto 29. novembra: Le malo izpre- memb splošnega vremenskega zna- čaja, na Spodnjem Avstrijskem vča- sih razredčenje nižinske meglo. Zimsko perilo, plefenine, puloveri, nogavice, rokavice v bogati izbiri po najnižjih cenah pri tvrdki Vegi & Bevc, Celje, Glavni trg št. 10, pri farni cerkvi. IzCeljainokolice Praznovanje 1. decembra v Celju (R A Z G L A S.) 1. december se bo praznoval na slovesen način kot državni praznik ujedinjenja troimenega naroda Sr- bov, Hrvatov in Slovencev. Vse hišne posestnike opozarjam, da morajo biti na ta dan vsa po- slopja okrašena samo z državnimi zastavami (čl. 29. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine in § 9. za- kona o praznikih). MESTNO NAČELSTVO CELJE, dne 28. novembra 1930. Mestni načelnlk: DR. GORIČAN s. r. ( Kako bomo Sokoli najlepše praz- novali državni in sokolski praznik 1. decembra. Ob 9. bo v župni cerkvi svcčan Tedeum, istočasno se bodo vr- šilje v šolah interne Šolske proslave. Ob 10. se bomo nato zbrali v telovad- nici mestne osnovne sole, kjer bo sveCana seja društvene uprave, go- vor staroste o pomenu Sokolstva za narod in državo, sprejem in zaoblju- ba novega članstva, kateremu je po- tekla šestmesečna poskusna doba, zaobljuba celokupnega naraščaja in ^ 18 2/t \ WlMj>ASSING DIANA visoki WIMPASSING »Trotteur« snežni čevljl, popolnoma iz gumija z originalnim angleškim ZIPP-2aponom. Mirna eleganca snežnih čevljev DIANA se prilagodi harmonično kožuhovinastem plašou, kakor tudi chic-sportnemu kostumu. Milostiva gospa, lahko jih izberete povsem po -svojem okusu : črne, svetlo-rujave ali lešnikove barve z obšitkorn iz krimera a!i baržuna. V$i pravl WIMPASSINQ gumi öevlji Imajo na vaakem podplatu s strnni utisnjeno znamko. TvorniSko skladiščo: »PALMA« Zagreb, postp! predal 226. dcco. Ob tej priliki sc bodo razdelili naraščaju spominski znaki na vse- sokolski zlet v Beogradu, z likom I. fstareäfne SKJ Nj. Vis. Petra, član- ,stvu pa sprejemnicc. V odmorih bo sviral sokolski dijaški orkestor. Ude- ležba pri prqslavi v tclovadnici je za vlso člansrvB öbvezna. Prav z vese- ljem pa 1f)6mo pozdravili v svoji sre- di tudi ostalo občinstvo. — Ob 20. bo v Celjskern domu koncert koroških narodnih pesmi, ki ga bodo priredili združeni pevski zUori. Cisti dobiček je namenjen za kulturne potrebe ko- roških bratov. Vsak Sokol naj sma- tra udeležbo na tern koncertu za svo- jo dolžnost; Zdravo! — Sokolsko društvo. c Sokolska akademija v Celju. So- kolsko društvo Celjc bo praznovalo letos svoj 1. december kot član So- kola kraljevine Jugoslavije, osnova- nega z zakonom z dne 5. decembra 1929. Verno Tyrsevi ideji, prepojeno z ljubeznijo do naroda in države, je prejkosloj dokazoval.o, kako s teles- no in duševno vzgojo svojega član- stva vrši patrijotsko dolžnost. Z de- lom, ki ga hoče pokazati vsej naši domaCi javnosti, je tudi letos sledilo svojim visokim ciljem. Ob velikem državnem in sokol skem prazniku hoče pokazati plodove svojega dela v soboto 29. ob pol 9 in v nedeljo 30. novembra ob pol 4. popoldne v Most-- ncin gledališču z jedrom svoje ar- made. Kakor je delalio vselej nese- bično, ne za cast in ne za koristi, ta- ko priCakuje, da mu bo naša javnost izkazala svojo bratsko naklonjenost in ljubezen s tern, da bo praznovala sokolski praznik s svojim posetom na akademiji. S tern bo naSa javnost manifestirala svoje razumevanje za nesebično delo, ki ga Sokolsko dru- štvo Celje neomajno vrSi v interesu naroda in države. Spored akademije je naslcdnji: 1. Dvanajstorica (Clani). 2. Konj (Clani). 3. Nove smeri (Clani- ce). 4. Bradlja (člani). 5. Povest (čla- nice). ti. Bradlja (članice). 7. Naša boll Simbolična slika (br. Benčan). 8. Drog (člani). 9. Polka (Clanice). 10. Scdmorica (Clani). 11. Faust (člani Modne srajce z dvema ovratnikoma za 48 Din nudi edino tvrdka Vegi & Bevc, Celje, Glavni trg 10, pri farni cerkvi. in članice). 12. Sokol kraljevinfc Ju- goslavije (alogorija). — Pri akade- miji bo sodelovala celjska železni- čarska godba, telovadne točke pa bo spremljal na klavirju br. Gorinšek. Sokolsko druätvo pričakuje, da bo narodno občinstvo oba clni napoMi- lo gledališče. Vstopnice naj si vsakdo že prej preskrbi v knjigarni Goričar & Leskovšek, da ne bo pri večerni blagajni naval a. c Koncert celjskih pevskih zborov. Ponovno opozarjamo vse občinstvo iz Celja in okolice na koncert ko- roSkih pesmi, ki ga priredijo pevski zbori CPD, »Oljke« in Kat. prosvet- nega društva na praznik ujedinjenja v pondeljek 1. decembra ob 20. v ve- liki dvorani Celjskcga doma. Čisti dobiček koncerta je namenjen v na- rodno-obrambne svrhe. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Les- kovšek. Štofe, kamgarne, ševijote, blago za modne hlače, double blago po zelo nizkiri cenah edino pri tvrdki Vegi & Bewc, pri farni cerkvi c Svečana zabava 17. decembra. Častništvo celjske garnizije bo pri- redilo na rojstni dan Nj. Vel. kralja v sredo 17. decembra ob 21. sveča- no zabavo v vseh prostorih Narod- nega doma. Vabila bodo pravočasno razposlana. c Brivnice na državni praznik. Celjsko zau])iiištvo strokovno-obrtne zadruge bnvcev nam sporoča, da bo- do brivski in frizerski lokali v Celju v nedeljjo 30. t. m. od pol 8. do 11. dopoklne odprti, na državni praznik v pondeljek 1. decembra pa v smi- slu Č1. 33. naredbe o odpiranju in za- piranju obrtnih obratovališč ves dan zaprti. c Preselitev uradov mesfnega na- čelstva. Uradi mestnega naCelstva v Celju, ki so bili doslej nastanjeni v starem dvorifičnem traktu in v Ra- dakovičevi hiši pol eg magistrata, so se v četrtek in petek preselili v novi dvonadstropni trakt na magistrat- ncm dvorišCu. Vsled tega je v Cetr- tek 27. in petek 28. t. m. odpadlo red- no uradovanje na magistrate Stran- ke, ki so bile povabljene za navede- na dva dncva, naj se zglase v soboto 29. t m. Štev. 95. »Nova Doba« 28. XI. 1930. Si»** 3. Blago za smokinge, površnike in trpežne obleke lamo angleški in češki izdelek, ku- pite najceneje v trgovini Miloš Pšeničnik, Celje c Odpovedana občinska seja. Ban- ska uprava jc odredil'a, da se seja celjskega občinskega sveta, ki je bi- la napovedana za sredo 26. t. m. ob 18., preloži na nedoločen čas. Kakor znano, je bila na dnevnem l-edu te seje volitev novega upravnega odbo- ra Mestne hranilnice. Nekateri člani gerentskega sveta Mestne hranilnice I)a so se pritožili pismeno pri mini- strstvu za trgovino in industrijo proti voliVvi novega upravnega od- bora. Ker je treba počakati rešitve te pritožbe, je banska uprava odre- dila, da se občinska seja odpove. c Palača Pokojninskega zavoda v Gelju se bo gradila. Pokojninski za- vod v Ljubljani poroča: Ker so se v zadnjem času pojavilfe pri novograd- nji stanovanjske hiše Fokojninskega zavoda v Celju pri fundiranju razne ležkoče, si je upravni odbor v to- rek 25. t. m. ogledal situacijo na li- eu mcsta". Svet, odnosno teren, na ka- lerem bo stavba stala, je deloma na- sut, deloma pa iz lako slabega raa- terijala, da normal na fundacija ne bi odgovarjala. Zaradi tega se je ko- miisija oclločila napraviti pod celo novo zgradbo bctonsko ploščo, ki bo tvorila temelj novega poslopja. Ta železobetonska plošča bo ca 1 m de- bela in je proračunanan tako, da bo prenašala težo stavbe enakomerno na zemljišče in bo obremenitev zem- ljišča znašala samo 1.5 kg na cm2. Ta način fundiranja daje popolno sigurnost novi zgradbi, bodisi proti neenakomernemu posedanju in tvo- ri izvrstno izolacijo proti talni vodi. Kavno talna voda je v Celju zelo ne- varna, ker ob priliki vsake poplave nastopa tako visoko, da so skoro vse kleU celjskih zgradb pod vodo. Ta nedostatek bo pri novi palači Pokoj- ninskega zavoda torej odpravljen in dana je možnost, da se bodo kletni prostori lahko dobro oddajali. S tern jc že deloma podana amortizacija vcč slroškov, ki bodo nastali zaradi i'undiranja z betonsko ploščo. Celot- ni načrt bo v toliko priki-ojen, da stroški bctonske plošče ne bodo ogrožali ugodne amortizacije in obrestovanja novc zgradbe. Upravni odbor je torej sklenil 25. t. m. po ogledu na lieu mesta, nadaljevati za- četo zgradbo v Celju in no obstoja veC nevarnost, da bi se gradnja usta- viila. Kupujte samo CROATIA BATERIJE žepne In anodne, ker bo NAJBOLJŠE c Dolgovi celjske mestne občine. K notici, ki smo jo objavili pod gor- njini naslovom v zadnji številki, smo prejeli od mestnega načelstva v Ce- lju naslednje uradno pojasnilo: Lc- ta 1927. je bilo vseh dolgov glasom proračuna 6,049.000 Din. Za leto 1931. pa jih bo skupno 15,895.000 Din. Po- jasniti se mora tudi namen teh no- vih posojil, ki so se porabila, oziro- ma se imajo porabiti v sledeče svr- he: Za regulacijo Savin je dodatno 2,200.000 Din, tako da bo skupaj 3,000.000 Din, kateri znesek pa je so v celoti neizrabljen, za novo stavbo pri »Kroni« 2,900.000 Din, za preure- ditev klavnice 1,700.000 Din, za do- zidek pri magistratni stavbi 1 mili- jon dinarjev, za prcureditev plinar- ne 250.000 Din, za stanovanjsko ak- cijo 750.000 Din, kateri znesek bodo udeleženci povrnil*, za cestnoregu- lačne svrhe, oziroma stroje 300.000 dinarjev, ostanek se porabi za manj- Se investicije tekom leta 1931. Iz te- ga sledi1, da se je ves denar naložil plodonosno in v neodložljive naine- ne. c Drž. okoliška deška narodna so- la bo imela v nedeljo 7. decembra mladinsko prireditev. Pevski zbor bo nastopil s koroško pesmijo, igralci • pa bodo uprizorili zelo ljubko igro J v 3 dejanjih »Zola v nebesih«. Celj- ska mladina jako pogreša primernih prireditev, tu bo pa imela priliko sanjati svoj svet. Tudi staršem bo nudila prireditev užitek in razve-, drilo. c Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v Cetrtek 4. decembra s pričetkom ob pol 9. dopoldne v mest- )ii osnovni soli. Poleg stanovskih, šolskih in druStvenih zadev je na dnevnem redu zelo aktualno preda- vanje strok. učitelja g. I. Lovrenči- ča iz Maribora »O telovadbi v novi šolr« s praktičnim nastopom 2. B raz- reda mestne deške osnovne sole v telovadnici. c Na Ljudskem vseučilišču je pre- daval 24. t. m. novinar g. Radivoj Hehar iz Maribora o borbi za Make- don ijo v razvoju zgodovine. Navajal je zanimive podatke o stari Make- iloniji, katere zgodovina je dokaj za- strta. Posebno pažnjo je posvetii vsem onim balkanskim narodom, ki so si kdaj lastili posest te zemlje, zlasti Slovanom, ki so se v 6. stoletju naselili v njej. Orisal je dolgotrajne borbe Slovanov z Bizancem in Tur- ki. Iz politične in kulturne zgodovi- ne Makedonije je izvajal pravice Sr- bov in Jugoslavije do nje. Zanimivi so bili podatki o jeziku prebivalstva, ki je nmogokje sličen baš slovenšci- ni. Predavatelj je navajal razne teorije k vprašanju tega dejstva. S toplim sočutjem se je dotaknil težav slovanskih Makedoncev, ki so ostali izven naših drzavnih mej ter je po- ložaj in usodo Soluna primerjal s Trstom. Aktualno predavanje je bilo utemeljeno na mnogih dokumentih in mu je občinstvo sledilo z vso po- zornostjo. Izvlrnn francoske pastllje proti prehlssjenjui grlpl in inlluenol ltd. Prodajajo vse lekarnc in drogcrije Valda| | c Uradni dan zbornice za TOI za Celje in celjsko okolico. Gremij tr- govcev v Celju naznanja vsem go- spodai'skim krogoin v mestu Celju in njegovi bliz'nji in daljši okolici, da bo uradoval referent Zbornice v to- rek 2. decembra od 8. do 12. dopol- dne v posvetovalnici Gremija trgov- cev Celje, Hazlagova ulica štev. 8, pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, ki jih zastopa Zbornica, so vabljene, da se v določcnem času zglase pri refe- rentu. c »Ulica bratov Ipavcev«. Sreski sanitetni referent in skladatelj gosp. dr. Anton Schwab nam piše: Ob pri- liki novega oznafienja celjskih ulic bi bilo treba prekrstiU »Benjamin Ipavčevo ulico« v »Ulico bratov Ipavcev« in ne v »Ipavčevo ulico«. S tern bi se oddolžili dr. Gustavu Ipavcu, ki iina kot ljudski sklada- telj za širše «sloje v preprostem na- narodu celo večje zasluge nego nje- gov brat dr. Benjamin Ipavic, a ne vživa Gustav nobene zahvale naro- da. To pa zgolj iz nevodnosti, ker se dela enega z deli drugega zamenju- jejo in vse lepe posmi Gustavove pri- pisujejo Benjaminu, tako da ima ta vso slavo, Gustav pa nič. Ob styolet- nici Benjaminovi je n. pr. neki slo- venski dnevnik, ves navdušen nad Benjaminom, patetiCno vzkliknil: »Kdo ne pozna pesmi »Kje so moje rožicev in »Stoji v pfaninci vas«? Pesmi pa nista Benjaminovi, temveč Gustavovi! Dejstvo je, da so Gusta- vove pesmi innogo lepše in- narodu bolj priljubljene — Benjamin pa je bil svoj čas bolj u č e n skladatelj in ustvaritelj vecjih del kakor kantate »Kdo je mar« iln opere »Tehai'ski plemiči«. Tako sta vsa'k po svoji platii delovala različno. Delo enega bi bilo brez dela drugega nepopolno. Oba sku])aj tvorita za glasbo to, kar tvqri v našem pesništvu Prešeren. Benjamin in Gustav Ipavic skupaj sta naa glasbeni Prešeren in naša dolžnost je, da se izkažemo obema onako hvaležne; vsak di'ug pojav bi ne odgovarjal resnici in kulturi. Ako Jvqjim lepim zobem oni Ti ostanejo trajen in važen pridevek lepote, ako za njih nego upotrebljavaš KALO DO NT cJ3epsi xobje bi prekrstili gori navedeno ulico v »Ipavčevo ulico«, bi se to nanašalo zopet samo na eno osebo, namreč na Bcnjainina in Gustav bi zopet odle- tel po krivičnein, oziroma bi ne do- bil zadoščenja za dosedanjc prezira- nje. Ako Celje ugodi gornjemu pred- logu, bo imelo zadoščenje, da je tu- di Gustavu izkazalo cast, kakor mu gre, in je v to Celje v prvi vrsti po- klicano, ker sta Benjamin in Gustav skupaj dijačila v Celju, štejcta to- rej med slovenske velmože in sta z zgodovino Celja v najožji zvezi. S počaščenjem obeli bi se Celje samo dostojno počastilo. <• Cerkev sv. Save na Vrazovem tr- qvl bo te dni dograjena v surovem stanju. Obe maiijši kupoli sta že go- tovi, veliko kupolo v sredini pa bo- do dogradili najbrž jutri. Spomladi bodo cerkev ometali in izvrsili osta- la obrtniška dela. Gradbcni stroški bodo znašali nad IK- milijona dinar- jev. Nova cerkev bo arhitekttonična umetnina, ki bo Celju v kras. Okrog cerkve nameravajo pozneje urediti park in zgraditi ograjo, ki bo odgo- varjala slogu nove cerkve. Stroški za to ograjo bi znašali 40.000 Din. Po naših informacijah bi bila postavi- tev take ograje mogoča le, ako bi mestna občina in Olepševalno dru- štvo prispevala vsaj polovico, sicer bi pa zgmdili navadno ograjo. c Iz policijske službe. Pisarniško- upravni uradnik g. Vinko Danilo io premeščen od komisarijata obmejne policije v Mariboru k predstojništvu mestne policije v Celju. c Pobalinstvo. Nekateri še vedno čulijo pravo slast trgati sokolske jilakatc z reklamnih desk. Plakat na deski poleg I'ekarne »Pri orlu«, ki je vabil i)a telovadno akademijo, je bil tern Junakom očividno zelo na poti. Naj se tega svojega junaštva v dno duše sramujejo. Sokole taki pobalin- ski čini ne razburjajo. c Miklavžev večer »Svobode«. De- lavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda« v Celju bo priredila v so- boto 6. decembra v mali dvorani ("oljskega doma Miklavžev večer. Igral bo Jazz band »Svobode« v Ce- lju. Začetek ob 20. Darila se bodo sprejemala v soboto 6. decembra od (i. popdl'd. dalje v mali dvorani Celj- skega doma. c Hmeljarska podružnica v Celju bo jmela v nedeljo 30. t. m. ob 8. uri zjutraj v prostorih občinskega urada Celje-okolica svoj občni zbor. Na dnevnem redu je volitev odbora in dclegatov za leto 1931., sltačajnosti in zanimivo predavanje o izgledih našega hmeljarstva v bližnji bodoč- nosti. c V hotelu »Union« v Celjn se toči fino krajinsko vino 1930 po 12, v to- čilnici 10 Din, cviček 1929 po 16, v toCilnici 14 Din, fino jeruzalemsko 1930 po 16, v točilnici 1* Din, trami- nee 1929 po 20, v toCilniei 18 Din, sa- rajevsko dvorsko pivo vrček 5, v to- Cilnici 4.50, čaSa 3 Din. 840 Po meri izgotouliBne oblehe in zimski povrSniki na obroke pritvrdkj ŽIGA WEISS Celje, Gaberje St. 3. Stran 4. »Nova Doha« 28. XI. 1930. Štev. 95. Prepričajte se, kakšno angleško blago Vam nudi po nizki ceni J Kudiš, Celje, Kralja Petra c. 13 c Teoretični smuški pouk in sesta- nek za člane zimsko-sportnega od- seka SPD se vrši v Celju v četrtek 4. decembra ob 20. v telovadnici ,oko- liške osnovne sole na Dolgcin polju. c Andrejev kramarski in živinski sejem v Celju. Ker je letos na dan sv. Andreja dne 30. novembra nede- Ija in prihodnji dan 1. decembra dr- žavni praznik, se bo vršil Andrejev sejem v torek 2. decembra. c Nova velika lestev za celjsko ga- silno društvo. Prostovoljno gasilno drušlvo v Celju je kupilo od mari- borskega gasilnega društva 24 me- trov dolgo raztezno lestev, ki je pri- spela v torek v Celje. Z novo lestvijo bo mogoče pri požaru hiše doseči če- trto nadstropje. Dosedanja lestev jo bila le 14 metrov dolga in ni zado- ščala potrebam. c Nesreča ne počiva. Pri Sv. Kri- stofu nad Laškim je 25. t. m. zmec- kala slamoreznica 12-letnemu pa- stirju Pavlu Sirku palec desne roke. — 21-letnemu rudarju Jožetu Pavli- ču iz Št. Ruperta nad Laškim je pa- del 25. t. m. težek kamen na levo ro- ko in mu zmečkal štiri prste. — 25. t. m. si je zlomil 01-letni posestnik Jakob Lisec na Ponikvi pri padcu levo nogo, 24. t. m. pa si je zlomil devetnajstletni sin kočarja Ludvik Krebs v Gornjem gradu desno klju- nico in petindvajsetletni sin posest- nika Janez Hudej na Ljubnem levo golenico. — 24-letni gozdni delavec Ivan Skornik z Babne gore v obči- ni Sv. Stefan pri Šmarju je pred dnevi pri delu v gozdu padel in do- bil težke notranje poškodbe. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Suha drva in premog dobavlja v vsaki množiui F. Baiič, C^lje Ipavčevčeva 3. e Smrina kosa. V javni bolnici v Celju so uinrli: v torek 25. t. m. 31- letna pesüunja Marija Potočnikova iz Plešivca v občini Skale pri Ve- lenju in 2G-letni rudar Karl Dosedla iz Zabukovce, v sredo 20. t. m. 76- letna učiteljica v p. gdč. Friderika Hallada iz Celja, znana ljubiteljica mačk, v četrtek 27. t. m. pa 7i)-letna občinska reva Marija Naratova iz celjskc okolice in 75-letni občinski revež Janez Gradišnik iz Silivnice pri Celju. V Liscah pri Celju sta umrla 24. t. m. 2 meseca stari Josip Trav- ner in 20. t m. 45-letni Anton Lenar- čič, viničar v Woggovem vinogradu, v'torek 25. t. m. pa na Lopati pri Ce- lju 2 meseca stara posestnikova učcrka Karlina Križanova. N. p. v m.l c »Dijaški kuhin ji v Celju« je za- pustil pok. g. Peter Majdič 1000 di- narjev. Pokojnik je bil ustanovnik (pokrovitelj) Dijaške kuhinje in ves čas njen zvest podpornik, posebno še v kritičnih časih. Slava njegove- mu spominu! c Za občinske reveže v Celju-oko- lici je darovala obitelj Majdičeva 1000 Din. c Zahvala. Državni krajevni zašči- ti dece in mladine v Celju je naklo- nila gospa Majdičeva 1000 Din. Za ta velikodušni dar izreka odbor v ime- nu ubogih otH'ok blagi dobrotnici is- kreno zahvalo. c Državni krajevui zaščiti dece in mladine v Celju so naklonili za bo- žičnico naslednji tukajšnji denarni zavodi: Mestna hranilnica 2.500 Din, I.jiwiska posojilnica 500 Din, Celjska posojilnica 300 Din in Hrvatska šte- (lionica 200 Din. Srčna livala blagim dobrotnikom! Prosimo vse ostale, do katerih smo se obrnili s prošnjo, da prispevajo k naši akciji za božični- co, da blagovolijo to «Sim -prcjc storiti in pomagajo pripraviti našim revC- kom božično veselje. Za malo tenarja dobite modro angleško biago za damske plašče pri J. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. c Ženska iznajdljivost je bila ved- no dobro znana, samo moški je pač že radi prestiža nočemo priznati. Da so pa res iznajdljive, nam priča dej- stvo, da so baš sedaj pred prazniki odkrile za sedanje pomanjkanje ds- narja važno stvar. Ker je stvar važ- na, mora v javnost. Zvite ženske gla- vice so odkrile, da se ženska obleka, posebno pa ženski plašči vseh vrst kupijo najceneje v trgovskem domu R. Stermecki. Odkrile so pa nekaj, kar je za nas moške manj važno, namreč to, da je poleg dobrega in cenega blaga tudi moda dobro zasto- pana. Zcnske brez mode ne morejo živeti, moda brez žensk pa tudi ne. Za nas moške je pač poglavitno, da bodo naše ženske kupovale sedaj pri tvrdki R. Stermecki in tako nam bo naš budžet» vsaj za par dni podaljSal življenje. Da je blago res poceni, nam priča to, da se dobe ženski plašči že po Din 230.— in 290.—. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 29. t. m. do vštetega petka 5. decembra lekarna »Pri Mariji po- magaj« na Glavnem irgu. c Gasilno društvo v Cellju. Teden- sko službo ima od nedelje 30. t. m. do vštete sobote 6. decembra IV. vod pod poveljstvom g. M. Orehovca. Dopisi Sv. Jurij ob juž. žel. (N a d a 1 j e - valno šolstv o.) Touk na tukajš- nji kmetijsko-nadaljevalni soli se je pričel. Otvorila st,a se zopet dva let- nika, vsak z 20 učenci. Pouk se vrši redno vsako si'edo po])oldne in ne- deljo dopoldne. Kmetsko ljudstvo jc uvidelo, da je treba tudi njemu te- meljite izobrazbe za tid življenski boj, zato pa prav rado pošilja svoje sinove v to šolo. — Na obrtno-nada- Ijevalni soli sc je pa začel pouk že pred dobrim mesecem. V obeh razre- dih je vpisanili 56 vajencev. Učenci radi hodijo v solo. So pa še nekateri mojstri, ki nad to solo godrnjajo, češ, fant jim že tm ¦ c s g i Stran 6. »Nova Doba« 28. XI. 1930. Stev. 95. JAKOB KOVAČ, CELJE dipl. krojaifei salon Razlagova uS- 6 priporoča svojo bogato zalogo češkega in angleškega sukna ter sukna vseh vrst za zimske plašče, p^'ovrstne trenchcoate za dame in gospode ocl 1100 Din naprej. Obleke po meri in najnovejšem kroju. Točna postrežba 10 in s o I i d n e c e n e. 6s Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Pankala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Boricstr S Leshovšek, Celje knjigsrna in veietpgovina 8 p^pir^em, pisalnimi in risaSnimi predsmeti. Uinho HuhoPEC, obi. Itoncesmestni tesarsln moisten na Law Mil spIlH izvršuJe vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za [it I UBjJJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna t!a, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, nilinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. čSni.finn •j|ffci«rfc»%a«l ^ini i frtfn ^^b.B Cenj. ohčinstvo vijudno opozariatn, da imam v Jt*rt?l)FlC