2.maja 1948. K. ' Pripravimo Kraljici blagi, begunci v dušah vsi oltar| da vedno bolj ji bomo dragi, za maj ji dajmo srca v dar! Marija Mati je trpečih, tolažba, upanje sirot, vodnica zvesta vseh blodečih, ki iščejo v nebesa pot. Kako je trda, strma cesta beguncev in popotnikov I Marija, ti si morska zvezda in upanje vseh narodov. • Marija, majniška Kraljica, r odpri brezmadežno' Srce, . beguncem bodi vsem vodnica, ki v domovino si žele! Kraljica majniška, v tujini si nam edino upanje, zato kot nekoč v domovini praznujemo spet šmarnice. Marija, vedno z nami bodi, begunsko pot nam razsvetljuj, s tolažbo- v. svoji nam dobroti nesrečna hrna- osre-čuj.1 Človeška modrost pravit " Kdor moliti ne zna, naj na morje se po$a!" Mar nismo zdaj na razburkanem morju? Ce se zdaj ne bomo naučili moliti, kdaj se sploh bomo. In pobožnost prvih sobot nas hoče tudi naučiti, prav moliti rožni venec, če= prav ni to njen glavni cilj, "Ki je v nebesa šel". Pri molitvi te skrivnosti v du hu poromam o tik do vrha Oljske gore in opazu= jemo Jezusa, kako se poslavlja od svojih' najbližjih. .Povabil jih je, da bodo pri=» sostvovali odhodu njegovega svetega telesa v nebo, ^ri poslednjih naukih jih spomni na poslanstvo, ki jim ga je izročil, po= trdi jih v oblasti, znova obljubi svojega Duha in ob blagoslovu, se dvigne proti nebesom. Apostoli gledajo žalostno in za= čudeno za ljubljenim Učenikom, katerega bo vsak trenutek zakril svetel oblak,,. Iz zamaknjenosti je moral prebudi= ti apostole angel z neba. Opozoril jih je še na delo, ki jih čaka v solzni dolini: "Galileje!, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Je= zus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo tako prišel. (Apost 1, 11)," ,,, kf ITm * Mi * ilM Razum motrit 1. Jezus je zapustil apostole in tudi nas, a ne zato, da bi nas pozabil in nas prepustil žalostnemu izgnanstvu. V nebesa je šel, da nam pripravi prostor: "Grem, da Vam prostor pripravim (Jan Ih, 2).- Kvišku srcal Tam, kamor je odšel poveličani Jezus, tam je tudi naš dom. Tu na zemlji smo le tujci, popotniki, izgnan= ci, brezdomci. Tujca nihče ne mara. Popotnik ne sme obupavati, če ga kdo prežene izpod drevesa, kjer je v njegovi senci- počival. Saj ga je še prav ta brca opozorila, da naj potuje naprej. Begunec in izgnanec bo to resnico bolj razumel kot drugi. Iz stanovanja in doma se je umaknil, dasi nerad in sadove njegovega dela uživajo drugi. Ker jemlje begunec življenje v pravem smislu, ga ta bole« čina ne bg strla. Človeška narava od življenja preveč pričakuje. Koče se vživeti, da je zemlja izgnanstvo in paradiža na zemlji nikjer^ni. 2. Jezus je sedaj v nebesih. Vsa človeška narava slavi ' zmago v njegovi osebi. A cuj, kristjan, Jezus^noče, da bi mi vede=> 11 le za čast človeške narave, ampak On je naš predhodnik v na= ročju Očetovem, Predhodnik pripravlja tistim," Ti priha j a j o, pot in kraj, kjer naj se odpočijejo od napornega potovanja. Njegova služba pa je še toliko bolj zanesljiva in uspešna, ker ni navaden služabnik, ampak Gospodar tistih, ki jim pripravlja prostor, in gospodar kraja, ki jim ga pripravlja. Čustvo in volja sodelujeta: V .snovem■ alavnem" vnoboti&du jos-n^lraž-a hoz.ua predmet nasesja Štev,18., Leto III. ~ 3 - 2. maja 1948, upanja. V srcu se vzbujajo čustva domotožja - hrepenenja po nebesih Bog bo obrisal vse solze. Vse na tem svetu je ničevo in nobena stvar, hi se ob njej ustavlja na zemlji naše srce, ne more napolni« ti brezmejnih globin naših želja. Nagrajena bo naša vera. Srce se raduje nad trpljenjem, hi smo ga prestali radi božjega kraljestva in njegovih pravic. Volja ' bo še bolj jekleno iskala to, kar je zgoraj, v zave stil nebes mi pa vzeti nihče ne more, če sam nočem, NAJLONI IN NAlfAOČNf^l Z4£D ( Za prvi peteh v maju,) Komur je res veliko na tem, da bi čim popolneje častil božje Srce Jezusovo in s tem izpolnil njegovo željo, bo gotovo ishal tudi zgledov na katerih se bo mogel pravega češ Senja Srca Jezusovega učiti. Pri tempiskanju zgledov ne bo mogel mimo najsvet« lejšega zgleda Marijinega, Marija je bila brezdvoma prva in najboljša častilha Srca Jezusovega. Ona se je temu Srcu zares posve* tila. 'Bo se pravi, da je živela ir, delala le zanj. Njena živijenska nalogo in geslo je bilo: Dekla šem Gospodov.: p, o z 3 o m o e je bilo iz nje ustvarjeno, cd nje hranjeno in varovano. Prve človeško ljubezni o ; bilo de* ležno cd nje in to ljubezen' mu jc v na.ipo« polnejši meri ohranila do konce, Marija-je spremljala božje Srce v veselju-ifi sireči in v žalosti in nesreči, spremljala ga tedaj, ko"so ga ljudje poveličevali v nebo in ko so ga tehtali v blato® Budi tedaj je bila zraven, ko je to Srce v najveeji sramoti umrlo in ga je vojak prebodel s sulico. Za zmago tega Srca nad človeštvom je živela,.delala in molila do konca svojega zemeljskega življenja in živi in dela še v_dno v nebesih. Pravo čaščenje Srca Jezusovega nujno terja tudi čim na* tančnejše posnemanje čednosti tega Srca. Budi v tem nam je Marija najsvetlejsi vzor. Vse je presadila v svoje Srce v taki meri, v kakršni se le dajo presaditi v brezgrešno človeško srce, Učila se je kot mati križanega outua ^ .j. , ral. Učila se globoke vere i.i zaupanja, ko je besede, ki jih je Njegovih ust slišala in jih ni umela, ohranjala v svojem Srcu in jih razmišljala. Učila se je potrpežljivosti in vdanosti, učila trpljenja, darovanja, žrtve in zadoščevanja za grešni svet, Vsako ^ čednost Srca Jezusovega je bila v njej upodobljena kot v najcistej= šem zrcalu, ki verno poda podobo, ki je pred :n j in. Tudi zadoščala je. Kraljica mučencev je postala po.svo« jem velikem trpljenju, Nad brezgrešno božjo Mster v se je razlivalo morje nesrbče in trpljenja., tako telesnega kot dušnega. Na svet se je rodilo to Srce v ubogem hlevu, pa ni moglednic pomagati. Bežati je morala z Njim, v tujino, božja, brezgrešna regunka,Gle« dati je morala, kako ga pehajo, proč od sebe, prezira;)o m sovra¬ žijo, Gledati, kako so ga umorili. Vsega tega ni trpava zase,am= pak je s tem zadoščala Bogu in božjemu Srcu ža grehe cirugih, M Sin, glej tvoja mati’ 1 nam kliče s križa nosi Jezusovo _ Srce. Tudi v tem mam. mora biti.mati, ,xLa r.as .rančj pravega čaščenja - 4 - Štev. 18., Leto III. 2 . maja 194-8, J ezusovega« Tudi do tega bomo prišli po Mariji, Ona j -3 naj-- zgled, njeno Srce je zrcalo čednosti Jezusovega Srca^ona je zadosčanja 8rca lepši.^ j.^, vzor prave ljubezni,^pravega cesCenja in vzor pravega Srcu Jezusovemu, Pa še eno: Ona ima nad tem Srcem največjo moč, K njej moramo in njo moramo prositi, če hočemo prav blizu do Je= zusovega Srca, Od nje izprosimo, naj nam da pravega smisla za to češčenje, potem pa tudi dosti moči in gorečnosti, da bomo v tem čaščenju vztrajali in čim več drugih za pravo češčenje Srca Jezu= sovega vneli. ffidjO-OOip Od 00XEH ZMDMDVB Oglašajo se spet zvonovi, k Mariji vabijo ljudi, v obleki novi so gozdovi na čast Kraljici majniški. Na njen sprejem se vse pripravlja, narava v cvetju spet žari? nebo in zemlja Njo pozdravlja, ki je Srednica milcsti. Pozdrav pojo ji v gozdu ptice, slavi jo cvetje, sončni žar 5 vsa srca majniške Kraljice naj bodo šmarnični oltar. Za majnik duše prerodimo in okrasimo z milostjo, potem k Mariji vsi hitimo z zaupanjem, ljubeznijo] ' *\ Trpljenje j žalost, bolečino polaga.jmo ji na oltar in za nesrečno domovino prinašajmo ji žrtve v dar J Kraljica majniška delila nam bo usmiljeno pomoč, z roko mogočno odvrnila od nas peklenske, zlobe noč. D0A ¥ TUJ HUNI Noč trepeta nad dolino. Počasno postaja njeno dihanje, svetloba, ki vstaja na vzhodu, jo je prestrašila, Vedno^hitreje se umika, beži, zdaj, zdaj se bo potegnila v temino med črne stene, da bo za strah porednim otrokom, Dan je, Hribi, so obliti z lučjo. Kot ne bi se nikdar vi= deli nekaj tako lepega in dobrega, tako gledajo začudeno vzradosče« ni dolino pod seboj, ki še pričakuje sončnega pozdrava, V svojem soncu postajajo vedno bolj slovesni in mogočni. Pri fari je zazvonilo, Vsako nedeljo tako zvonij vsako. nedeljo-ob uri, ko se- prika-ža zajarihom .sercra obla in začne svoje štev. 18,, .Lato III, ~ 5 - 2, maja 1948, potovanja, tfsako nedeljo poješ n bim, bam, bom,'* pa je vendar vsako nedeljo drugače. Morda je srce drugačno, ko posluša to pesem. Po dolini se lovi zvenenje. Na vsako okno potrka, med skrite stezice, na polja in v gozdove najde pot. Razigrano se vrti v zraku in šele, ko mežnar spusti vrv v zvoniku, da se petkrat dvigne in se še dolgo ne umiri, utihne in se zgubi c Na. se zbudil vise v skale, P lipi pri cerkvi se trudi ptiček, Ze vse jutro prepeva, je ze vse bratce in sestrice in zdaj, ko zvonovi spet mirno - zvoniku, se sliši njihovo žgolenje po vsej vasi, v ?eselo sonce roma po nebu. Na obzorju vidiš le bleščeče Nič več ni trdih skladov in žlebov. Macesnovi in bukovi gozdovi pod njimi^imajo vsak trenutek druge barve. Polje, ki jev že aolgo prebujeno, čaka nadeljakega blagoslova. Ljudje se zbire jo k maši, V j^isanih grupah, 'z robcem in mašno knjigo v roki prihajajo dekleta,,z umerjenimi koraki in resnimi pogovori se bližajo cerkvi matere, po fantovsko in s kriv* ci na klobukih se postavljajo fantje, Okrog lipe so zbrani v krogu in pazijo, da ja ne spregledajo kakšnega dekliča, lam spet gruča očetov. Zelen telovnik s srebrnimi gumbi, ura na debeli verižici - vse to spada k nedelji, kot spada sonce in zvonovi in beli robci in mašne knjige. S hribov, samotnih kmetij, bližnjih in oddaljenih vasi prihajajo* Ves teden se zberoh da kot ena si, so delaji, Od jutra do večera, V družina podaste Stvarnika, da se da ga prosijo za družino in polje nedeljo pa darujejo z in šs za¬ nj im pri sveti ma; sto drugih stvari. Tako domače je vsako nedeljo pri maši. Vsi obrazi so ti znaniJ koj pogrešiš staro mater, ki jo revmatizem spet drži na postelji, In prostor v klopi pod korom je prazen, kor si je gospo* dar zlomil nogo, ko jo vozil, Kot velika drušina^z otroci pred obhajilno mizo, fantiči in dekliči, materami in očeti. Pevci pojo, stare orgle pomagajo, kadilo v zraku se spre* min j a v tanke oblake j vonj prižganih sveč in svežih rož ? drsanje molkov in obračanje rumenih listov in nad vsemi župnik in daritev Kristusova - to je naša slovenska nedelja, spomniš na zornice, na polnočnico, na veliko noč, na za dež in smo tako goro* spomniš birme in obha* Se žegnanje? Še veš, kako smo v suši prosili če molili, da smo morali kmalu vedriti? v S- jila, župnikovega in kaplanovega, godu? Se veš, kako smo postavlja li evharistični križ in je sc stara Neža, ki^je komaj_zmogla tri_ korake brez počitka, prišla, kor kaj takega še svoj živ dan ni vi dela? Se spomniš iger v Prosvetnem domu in farnega romanja na Brezje? In kako ponosni smo bili na svojo faro okoli ne m in če Zvonovi kot daleč pevski zbor skoraj kat angelski v nebesih, župnik dober v ,an požrtvovalen in za mladino, cerkev pa privlačna goreč, lepa, da se še fantom pod korom ni hotelo uganjati neumnosti ? so le pogledali okrašeno sliko sv c Jurija v glavnem oltarju,ki junaško porinil sulico v grdega zmaja. To ni pravljica, sestrica* Resnica je, živa resnica, po= glavjo iz naše živijenske knjige, resnično poglavje s sicer prav* ljičnim naslovoma Nekoč j« bilo.*,* Kako pa je danes? Lesena baraka z leseno streho, skozi katero kaplja dež«, V tej baraki leseni oltarji;Jezus pa isti.- ista neskončna Ljubezen, Dobrota in Usmiljenost, Naše^rožo in molitve zakrijejo revščino beguncev in pisan- in bele lučke govore Jezusu o naši ljubezni. Zdi se ti, da v nobeni cerkvi ni tako domače in lepo. Saj jo tvoja in Jezusova ljubezen tista, ki še tako ^ rti. v na . __ stvari olepša. In končno - kaj je še treba poleg ljubezni? Ge imaš Jezusa, imaš vse! Štev. 18,, leto III, 6 2, maja 1948. Kako bo v tujini? Ne morem si pravilno predstavljati, Včasih se mi zazdi, da se večna lučka pred tabernakljem ne bo ogrela mrzle ‘Tako včasih mislim, morem. A vem l j na ko mi domotožje stiska, grlo, da še da ne bo tako. Isti Jezus, ki vse ljudi, ki je čakal v domači farni cerkvi kapeli vabi in kliče, isti Jezus bo čakal na goreče vabil, Ve, kako zelo boš rabila njegov. nate Kri; ki in pomoči j tam cerkve, dihati ne u umrl za v taboriščni te še bolj in ki jo je pripravljen dati, če boš' le hotela. Ni važno, kakšne bodo cer* kve, kako bodo okrašeni oltarji. Važna in glavna je tvoja ljube« zen do Jezusa. Navadila se boš na zunanjosti, navadila na morda drugačne navade pri praznikih. Spoznavala boš miselnost in verska čustva drugih. ^ ljudi. Skušaj jih razumeti, skušaj se v živeti« Posta* ni v resnici članica farnega občestva, kateremu boš pripadala« Lažje boš živela, Če se boš maše, ki jo daruje župnik za svoj skupna molitev, katere se udeležujem,, bo Varna cerkev v tujini nam bo in domovine. Ne verjameš? Poglej jim mišljenjem, drugačen način življenj •p,., zavedala* članica te fare sem, milosti irane, sem tudi jaz deležna, tudi meni pomagala« vljala košček doma z drugačnim srcem in tu« drugačno pojmovanje Ljudje ■n -n m. /4 C' v £ jPu. C i. s duševnih in materialnih dobrin, ljudje z drugačno zgodovino in tradicijo, ljudje, ki ne bodo razumeli našega begunstva - vse to bo kot ledena roka ležalo na tvojem srcu. Cerkev in Jezus v ta¬ bernaklju, nedelja, božič t velika noč pa bo kot doma nekoč, Nic več ne bo mrzlo gorela lučka-pred Jezusom $ vsa topla in svetla bo, kot spomin na dom in domovino. Ne obupaj, če te bo kdaj ta spomin bolel J Je2us ti bo dal moči, da te bo dvigal in dal tvoji poti novega ognja. Tudi v tujem farnem občstvu boš,imela košček doma, ki ga boš ljubosumno čuvala v zadnjem, kotičku srca. Prav tako bo čutila tvoja sestra begunka, In prav tako vsi begunci, ki se bodo zbrali v nedeljo pri maši. Vsi bomo prišli, Ne sicer z belimi robci in krivcem na klobuku, a z eno veliko željo - spet videti ljube slovenske obraze, spet slišati prelepo slovensko besedo, spet zapeti slovensko pesem. Ne obupaj, sestrica! Vztrajali bova, najdražje s seboj - dom in Jezusa* rž ■ Kot ker doma bova nekoč,,, nesli Najprej - usta navlja . To se zgodi tako, da pride v”p’ogansko mi¬ sijonske pokrajine misijonar, začne tam oznanjati evangelij, pridobi Cerkve s svetim krstom nove vernike, postavi v njihovi sredi cerkev»deli Zakramente, zl napravi faro p s,e mu pridruži žijo te in 'taka U.L 1 V-, V , čistijo O £>< fare v mis: po c. ho. ,j 1 aru gl, j se ..jonske ? pO«ggUv8i.kj3>' ■o * ” i ko INDIJSKI DELAVCI SO BILI, Člani delavske unije v juž* no indijskem industrijskem centru Gormbatore, ki so na ! narodnem zborovanju zalite« ji vali, naj pošlje Indija svo* zoru* škofijo ikolgju. | u - ci ga poslanca k Sveti Stoli« +++ 2. maja 1948 Štev. 18«, Leto III, - 7 - »"CSRKEV TRPI PREGANJANJE, ka= kršnega dežela v ne pomni od župnije in škofije, podobno kot pri nos. To se pravi, da se Cerkev usta= navija. Zdaj bi si pa stvar lahko takole zamislili, V Afriko bi sel slovenski misijonar, tam^bi si postavil cerkvi= co, kjer bi maševal in delil zakra= mente, A ne bi mu bilo mar za pogane. Povabil bi iz domovine svoje rojake, Ti bi prišli in se naselili okoli cerkvice in napravili majhno faro,ki bi se priključila najbližji škofiji. Starši bi mu prinesli krščevat svoje otroke in Cerkev bi živela sredi Afri=i ke, Ali bi bilo to pravo misijonsko i delo? - Takoj vsak razume, da ne,saj misijonar mora spreobračati pogane, To je res, A je še globlji razlog, Papež pravi namreč, da ni dovolj Cer= krev samo ustanoviti, to bi na .nek na čin tudi tak misijonar napravil,ampak jo je treba tudi utrditi. Kaj pa to pomeni? * S tem hoče reči papež, da ni zadosti, da se samo za silo preša® di v tiste kraje, potem bi pa v krat® kem spet izginila. N,pr.tisti misijo= nar bi jo s svojimi rojaki za silo presadil v Afriko, a čez nekaj let bi so vsi izselili in Cerkve bi ne bilo v eč. Treba je novoustanovljeno Cerkev utrditi. To zahteva troje* Prvič je Cerkev v kakšnem pogonskem kraju takrat utrjena, ko so tiste nove misijonske župnije in ško= fije dovolj gosto posejane. Do nedav= nega je bila n.pr.za vso Rusijo in Sibirijo prav do Japonske ena sama katoliška škofija z redko posejanimi župnijami. Tam pač Cerkev še na more biti utrjena. Seveda je težko reči ? kje prav je tista meja, da so škofije in župnije dovolj gosto posejane. Splošno lahko rečemo, do. se to zgodi takrat, ko je Cerkev s to, vidno orga4 nizacijo res tako vidna, da lahko vsi pogani, .ki tam žive, spoznajo Cerkev, ki živi med njimi in trdi o sebi, da je edino zveličavna. Druga zahteva je, da prodre v narod, v katerem se hoče za= korcniniti. Tisti slovenski misijonar vlade cesarja Cin-ših-huang- ti-ja. Hiše. božje so poruše® nehali pa spremenjene v vo= jašnice. Duhovniki so v veli® ki večini strahovito mučeni in pomorjeni} tisoči Kitaj® cev zaradi svoje vere pre= ganj ani in iz gnani..."j e o stanju v Severni Kitajski povedal v šanghajskem radiu dr.Hollington Tong (dne 4, januarja 1948.) V NEW TORKU že 16 let obsto® ja zavod katoliških miši® jonskih zdravnikov,ki ga v o® dijo Jezuiti. Institut po® maga vsem misijonom in se njegova pomoč občutno pozna. Skoraj istočasno.kot USA' sama so bili po njem tudi misijoni oskrbljeni z naj** novejšimi zdravili, penici® linom in prominom« Preko ”Blue Gross”, zveze deklet in žena je posredoval miši® jonom takoj po vojni ogromne količine obvez in instru® mentov. V teku let je poslal v misijone na stotine mladih zdravnikov. SVETI OČE je sprejel v avdi® jenco prvo skupino misijo® nark za Pakistan. Sestre so domačinke, šolane v feimu ter se zdaj vračajo v svojo domovino. TUDI MISIJONSKO ZALEDJE MO® RA RASTI! - V zadnjih 5 lotih je prestopilo v katoliško Cerkev 80.000 Amerikancev, modernih poganom in članov vsemogočih verskih sekt. V HIROŠIMI beležijo preteklo leto petkrat več krstov kot pa v letu 1939. Katehumenov pa se je priglasilo šestkrat več. - Japonska se prebuja in vstaj.? k Vzhajajočemu soncu i Štev«, 18., Leto III« 8 2. maja 1948 M prav nič ne prodrl v narod, živel bi le za slovenske izseljence, zato bi sploh ne bil misijonar. Pravo misijonsko delo mora prodira« ti v narod,- v ka-terem Cerkve še ni, Pii tem je važno zlasti to-le«. Vsi .miši j onski^ narodi, razen nekaterih zamorskih in oceanskih rodov imajo svojo omiko, nekateri zelo visoko., kot smo že omenili in še bomo. Cerkev, ki se ustanavlja v tistem narodu, se mora zakorenini« ti pra.v v tisto omiko. ŽETEV. * Pol ure pred odhodom parnika iz Bremena, 2adnjič so stisnile sestre roke svojim, Oče in mati jokata. Stara sta že in osivela. Tedaj se sestre odtrgajo od njih: "Mamica, v nebesih se bomo spet videli!" Odidejo na krov in ladja se začne počasi premi« kati. Dolgo, dolgo še stojita oče in mati na obrežju. Gledata in. mahata« u V nebesih se bomo spet videli,.," Nihče od sopotnikov ne sluti, kaj se godi. Okrog tride« set sester je na ladji. Vse so zapustile? starše, brate, sestre in domovino« Ne smejo upati, da bi se še kdaj vrnile. Peljejo se v Afriko, Azijo in Avstralijo, V tuje dežele, k tujim ljudem - k po« ganom. Mlade so še in vendar bo prav kmalu eno ali drugo uničila kuga, kolera ali malarija. Ta sestra to morda ječala v komunističnem ujetništvu. Ona bo pa s svojimi, tovarišicami padla kot žrtev ljubez« ni pri gobavih. Gredo, četudi prav dobro vedo, kaj jih Čaka, Mnogo potnikov komaj ve, ca so sestre na ladji. Kar o« boli dominikanka, sestra Menarda v Port Sudanu za težko pljučnico. Zaradi strašne vročine so jo prenesli v sobico na gornji krov. Ni jo bilo mogoče več rešiti. Srce je udarjalo od ure slabotneje. V smrti zajema moči iz Gospodovih besed: "Vse, kar ste zaradi mene zapustili: očeta, mater, brate ali sestre, vse vam bom stotero po« vrnil," Kmalu po odhodu iz Adena se zbero sestre ob postelji umira« joče, Dominikanke zapojo po svojem običaju v večnost odhajajoči sosestri "Pozdravljena Kraljica" in pri besedah: "In pokaži nam Je« zusa", odpre sestra Menarda zadnjič svoje oči in se zazre v nam neznane dalje. Že doma, pri Očetu! - Že čez eno uro^po smrti zvedo vsi potniki žalostno novico, V črnih oblekah ali z žalostnim^trakom prihajajo in prinašajo cvetje, s katerim ji okrase zadnje počiva« lišče, na keterem spi v belem dominikanskem habitu in z venčkom_ marjetk na pajčolanu. Univerzitetni profesor z Dunaja dolgo stoji pred. mrtvaškim odrom in joka kot otrok.,, Drugo jutro je bil po« grebi najprej gredo se,stre, nato misijonarji in misijonski bratje, za njimi pa neso štirje mornar:,i krsto. Za njo se razvrste ostali potniki. Na odprtem krovu blagoslovi duhovnik krsto. Mornarji jo dvignejo čez rob in polagoma spuščajo. Ko se dotakne vode, spuste vrvi in potopi se v globočino. Ladja se spet premakne,.ganjeni od* h&jajo potniki v kajute. Polni občudovanja mislijo na junaško slo« vo te sestre v temenu: "Mamica, v nebesih se bomo zopet videli! Mislijo na vse, kar žrtvujejo sestre na vseh delih sveta za svC .30 vero. To je amo en primer, kako je Kristus eni izmed, miši* jonark, ki si Jezusa izberejo za svojega ženina, postal krvavi že* nin. Koliko primerov bi za to navedli v mišij onih v samih!. Deset usmiljenk sv.Vincencije Pavelakega je dalo svoje življenje za sveto vero v letu 1870., 7 frančiš.kajiskih Marijinih misijonark v 1«19Q0, Kri vseh teh 17 misijonark j .name 5: la Kitajsko zvrni jo. "Blagor Vem, kadar Vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper Vas lažnjivo govorili. Veselite se ip. radujte se, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih... Oko ni videlo, uho ni slišalo in v človeško srce se pl prišlo, kar je Bog pr.inravil tistim ki ga ljubečo,