Največji v Združenih državah Vetje sa vse leto • • • York celo leto GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, r i The largest the United VmBj m and legal Hobday* 75,000 TELEFON: CHelsca a—1242 Entered m Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 8—1249 No. 39. — Štev. 39. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 16, 1937—TOREK, 16. FEBRUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. MAJNERI ZAHTEVAJO IZKLJUČITEV GREENA IZ UNIJE DELAVSKI ORGANIZATOR HOMER JE OBLJUBIL AVTNI INDUSTRIJI V DETROITU SVOJO POMOČ Včeraj se je vrnilo v tovarne General Motor s 70 tisoč delavcev. — Delavci imajo pravico nositi v tovarnah unijske znake. — Ce ne bo mogoče skleniti nove pogodbe med premogovnimi baroni in premoga rji, bo izbruhnil 1. aprila strajk. Cummings za reformo najvišjega sodišča TRGOVSKI PAKT JE BREME ZA JUGOSLAVIJO SCHUSCHNIGG SE ZAVZEMA ŽA MONARHIJO Nemčija dolguje Jugosla- Plebiscit bo odločil o tem viji 360,000,000 dinarjev za surovine.—Ame-rikanec se pogaja za jugoslovanske surovine. Komaj je zavladal mir v avtni industriji, so se 7c začela pojavljati temna znamenja na drugih točkah delavske fronte Premogarji, ki so se pridružili Lewisovemu odboru za industrijalno organizacijo, bodo najbrže dne I. aprila zaštrajkali, če ne bo mogoče med njimi in premogovnimi baroni obnoviti pogodbe, ki poteče dne 3 I. marca. Včeraj se je pripetil zelo značilen dogodek. Poseben odbor United Mine Workers je zahteval, naj bo William Green, predsednik American ; i'«i» Schachtom in po kateri je Federation of Labor, izključen iz premogarske or-j Vem<:i'a fobiva,a jugoalovan- • -• • vi • j A/> i , l^ke surovine, ne i je domovinska fronta postavila za cilj vzdrževati in podpirati tradicijo habsburške hiše. Državno obliko bo določi! avstrijski narod na podlagi svoje ustave." Toda Schuschnigg je pokvaril, da »vlada ne bo trpela nika-kesra i>osknsa in da se bo mo-narhistična propaganda ravnala po notranjem in zunanjem položaju. Kavno tako je posvaril monarhiste, da uaj ne delajo prehitro, temveč naj se drže v meji ustave in postave. Kancler je odločno zavrnil j, red log. da bi bila poleg dome-: vinske fronte dovoljena še narodna fronta, ki se nagibi je k nazijem. Schuschnigg je rekel, da je naloga domovinske fronto ohraniti neodvisnost Avstrije. Konečno je 'pozval vse, da pristopijo k domovinski fronti in skupno delujejo za neod visnost Avstrije. PAPEŽ PRIZNAL CESARJA VATIKAN. 12. februarja.— Papež Pij XI. je priznal kralja Viktorja Emanuela III. za abesinskega cesarja. Unija je izjavila, da so bile "sedeče" stavke po-največ povzročene vsled tega, ker je bilo članom u-nije prepovedano nositi znake in ker so bili večinoma unijski delavci odpuščeni* POLOŽAJ NA ŠPANSKEM Republikanci ne smejo odlašati z ofenzivo. — Neznana križarka j e bombardirala Valenci- jo-_ MADRID, Španska, 13. feb. — Boji za ces^o, ki pelje -v Va-lencijo se že bi jejo drugi teden in republikanci se vedno drže fašiste zapadno od reke Jara-ma. Vsaka stranka se pripravlja, da zada konečni vdaree. Ti boji so najvažnejši, odkar je pričelo obleganje Madrida. Vnanji minister .Julio Alvarez del Mayo je rekel: "Fašisti so prepričani, da Madrida :io morejo zavzeti z orožjem, zato hočejo mesto s stradanjem prisiliti, da se poda.*' Vsi vladni zastopniki in politični voditelj povdarjajo svoje prepričanje, da vojne ni mogoče dobiti z neprestano defenzi-\o. zato silijo vojaško poveljstvo, da ukaže splošno ofenzivo. Republikanci imajo za ofenzivo dovolj orožja in dovolj junaškega duha; manjka jim samo edinstveno poveljstvo. Ker zadnje čase prihaja fašistom na pomoč vedno več Nemcev in Italijanov, zato republikanci ne smejo odlašati, kajti na kako znatno pomoč ne morejo tipati. Vlada v Valenciji je nabrala velikanske zaloge živeža za Madrid, da ne bo primanjkovalo živeža niti vojakom, niti ci vil nem u prebivalstvu. Vojaško poveljstvo v Madridu je opozorilo vlado v Valenciji, da je odločna ofenziva na \\->eh frontah neobhodno potreb :»a. Poveljnik v Madridu general Jose Miyja pravi v srojem pori čil n na vlado, da je bila M a I:'.ga izgubljena in da se nahajata Madrid in cesta v Valencj-j:» v kritičnem položaju ter priporoča edinstveno vrhovno po-\ eljstvo. VALENCIA. Španska, 15. februarja. — Neka neznana križarka, ki se je nahajala prime roma daleč od obrežja, je 1;> minut obstreljevala Valencijo, kjer je se«lež republikanske vlade. V mesto je padlo najmanj 30 strelov, predno so obrežne baterije križarko pregnalo. Iz površnih poročil je bilo mogoče izvedeti, da jo bilo nekaj žena ki otrok ubitih in neznano število oseb ranjenih. GENERALNI PRAVDNIK JE PROTI NAZADNJAŠKIM SODNIKOM WASHINGTON, D. C., 1 5. februarja. — Generalni pravdnik Homer S. Cummings je v svojem govoru po radio uljudno pozval starejše člane zveznega najvišjega sodišča, da naj stopijo s svojih častitljivih sedežev, ako se ne morejo sprijazniti z naprednimi zahtevami predsednika Roosevelta, da sodniki, ki so stari nad 70 let, prostovoljno odstopijo, da se število članov najvišjega sodišča zviša na 1 5 sodnikov in da se preuredi celo pravosodje. Cummings je navedel tudi. izjavo pokojnega člana najvišjega sodišča Oliver Wend. I Holmesa: "Nekateri naši sodniki oei-vidno potrebujejo izobrazbe." Nato pa je dodal: "Ako ti sodniki mislijo, da bi škodovalo sodišču, ako bi bilo število sodnikov povečano na 15, se temu morejo izogniti s tem, da odstopijo ^ polno plačo." SUHAC1 SO ZMAGALI V ARKANSAS LITTLE KOCK, Ark., I.j. feb. — V državni zakonodaji jc :-ila danes s ij(i proti '.M glasovom odobrena predloga, ki prepoveduje prodajo opojnih pijač. Ce jo bo tudi senat odobril. bo država Arkansas zopet oblagodarjcna s prohibieijo. DR. DAFOE ZBOLEL TORONTO, Kanada, 15. feb. — Dr. Allan Roy Dafoe, ki je pomagal na svet svetovznanin: petorčkam, leži bolan v tukajšnji bolnišnici. Lotila se ga je iiifluencu. VEČ DENARJA ZA POLITIČNO POLICIJO RIM, Italija .15. februarja.— Uradni list je objavil dekret, da bo do 30. junija izdala italijanska vlada osem milijonov lir za italijansko politično policijo. Vlada pravi, da je to nujno in absolutno potrebno. ZBLIŽANJE MED RUSIJO IN BALTIŠKIMI DRŽAVAMI MOSKVA, Rusija, 14. feb.— Načelnik ruskega generalnega štaba maršal A. I. Jegornv je sprejel povabilo, da obišče pre-stolice sosednih baltiških držav I^etske, Lit vinske in Kstou-ske. Povabilo so maršalu Jegorovu poslali načelniki generalnih štabov vseh treh držav. Maršal Jegorov bo s tem vrnil obisk treh generalnih štabov, ki so Ml i udeleženi v Moskvi pri pro s'avi 1. maja lanskega leta. Pretekli teden je bil v Mo skvi finski vnanji minister dr Rudolf Holsti in je sklenil z Rusijo pogodbo "dobrih sosed". Diplomatski opazovalci so prepričani, da bo Jegorovov obisk imel za posledico slično pogodbe z Let s k o, Litvi nsko in Estonsko. Cummings je rekel, da pravo nasprotje proti predsednikovemu načrtu prihaja od oni' . ki želijo obdržati one sodnike, na katere se morejo zanesti, da bodo razveljavili napredne na-redbe. Cummings je povdarjal, da predsednikove zahteve ne mejijo na diktatorstvo, kakor to nekateri napačno razlagajo. Na-\edel je tri predsednike, ki so najvišjemu -sodišču postavili po robu: Thomas Jefferson, Andrew Jackson in Abraham Lincoln. "In nobeden teli predsednikov ni bil diktator,*' je rekel Cummings. "Zato naj to nepotrebno govorjenje o diktaturi preneha in se rajši obrnimo k dejstvom. Zakaj bi bila najvišjemu sodišču v tem načrtu dovoljena posebna izjema, ;e ni kdo ni mogel pojasniti/* POŽAR V MANČUKUAN-SKEM GLEDALIŠČU TOKIO, Japonska, 14. feb. — List "A-ahi" poroča, da je pri požaru v nekem kinu zgorelo nad 300 žena in otrok. Japonsko vojaštvo je bilo poklicano, da pomaga pri rešilnih delih. Ob času požara je bilo v gle dališču 1500 gledalcev. Požar je nastal na gledališkem odru Gledalci so se divje pognali proti izhodom. V manj kot eni uri je bilo celo gledališče v plamenih. Moški so večinoma pobegli iz poslopja, predno se je zrušil strop; žene in otroci pa so bili pokopani pod razvalinami, ABESINSKI Kff V RIMU RIM, Italija, 14. februarja.—t Kamniti spomenik, ki je bi* ?nak za naslov "Lev Judeje", k' ga je nosil bivši abesinski cesar Ilaile Selassie, je dospel v Rim. Spomenik je stal v Addis Ababi na tjpgu pred železniške postajo ter bo postavljen nr«i Via dei Triomfi, ki teče pod frConštantinovim slavolokom mimo Koloseuma. FAŠISTI SO ZAPLENILI RU-SKO LADJO RABAT, Francoski Maroko, 13. februarja. — Iz Tetuana v. Španskem Maroku poročajo poj brezžičnem brzoja«vu, da sof španski fašteti ujeli neki ruski: parnik, ki je plul proti vzhodnij obali ftpanske. Večina pristanišč na vzhodni obali Španske je v rokah zna-drMsfce armade, ' ____J / GLA8 VARVVA" New York, Tuesday, February 16, 1937 THE LARGEST SLOVENF DAILY IN U.S.'A. "Glas Naroda" (1 Oorpontte) . S V Owned and Published Wf ILOTKNIO PUBLISHINti COMPANY Preyident__L. Benedlk, Tmt of the corporation and mt of above officer«: Yecfc Cttr, N. I. O L A 8 NARODA (Vetee ef the People) Day Except Sunday« and Holidays celo leto veJJa m iaiwi^n In pol leu .. Četrt leta > e e e e e e 9&00 fS.00 91.00 Za New York sa celo leto Si pol leta •••••■•••••••i Za laosemstro wm. celo leto Za pol leta r« • e e e > • e • « e « •eeeeee« «7J00 $8.00 $7:00 93J0 Bobecrlpdon Yearly 90.00 Iz Slovenije♦ Dopisi bres podplaa tn oeebooetl ee ne pri občujejo. Denar naj ee blagovoli poMIJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da o nikdar izvedelo. Toda krivi so, krivi nad vsak dvom, linearji. In če so poročila resnična, je kriv tudi šerif. Johnson je bil aretiran v malem mestecu Abbeville in dva dni zaprt. Ker prebivalci drug drugega poznajo, je šer.f najbrž vedel, kaj se pripravlja. In ee j«' vedel, bi lahko aretira:« ca poslal v kakšen drugi kraj ali pa dobil ojačenja. Kaj napravijo oblasti države Alabame z linearji/ Do-Fedaj niso ž njimi nič ali pa le malo napravile. Vbodoče pa utegne biti drugače. Prvo lineanje v letošnjem letu j«* imelo že vsaj eno dobro posledico: — Eden vodilnih dnevnikov ameriškega Jugu je objavil na prvi strani dve koloni dolg uvodni članek, v katerem se zgraža nad "največjim zločinom proti civilizaciji Juga'^ter zahteva sprejem večkrat vložene pa nikdar sprejete zvezne predloge proti lineanju. da bi imele zvezne oblasti pravico nastopiti proti tem divjakom. Predloga ne predvideva le najstrožjega kaznovanja lin -carjev, pač pa tudi kaznovanje šerifov, ki zanemarjajo svo;o dolžnost. Zavedni narodni zastopniki iz južnih držav lahko dosti pripomorejo, da l>o predloga čimprej sprejeta in vzakonjena. SAMOMOR MLADEGA MONTERJA 24. januarja uialo pred polnočjo, se je pripetil na Masary-kovi cesti nasproti kolodvora žalosten dogodek, ki je povzročil v vsej okolici veliko razburjenje. 26-letni elektromon-ter, Rudolf Gale, stanujoč v Detelovi ulici 24 v Mostah, je jel že pred meseci zanemarjati svojo Ženo in otroka. Bil je že delj časa zaposlen pri tvrdki T. Poljšak, ki izvršuje elektro-monterska dela v novi stavbi Mikličevega hotela. Z dela je rad zahajal v gostilno, kjer je popival s prijatelji, a bil je vedno nekam potrt. Njegovi znanci so zvedeli, da je bil za ljubljen v neko natakarico v M i kliče v i restavraciji, ki pa mu ljubezni ni vračala. Doma je bil Gale pust in vedno razdražen ter se je že večkrat izrazil napram ženi, da si bo nekaj storil. Žena je bila zaradi njega v večnih skrbeh, vendar mu ni mogla zalbraniti, da ne bi zahajal v gostilne. Tako je prišel tudi 24. januarja v Miki i če vo restavracijo, kjer sc je zadnje dne zadrževal po cele ure. Sedel je v točilnici. Uslužbenci so ga tolažili. Gale je pa venomer trdil, da ne more več živeti. Skušal je navezati pogovor tudi z natakarico, a se mu je ta izmikala, nakar je tik pred polnočjo vstal in odšel. Odšel je naravnost, na novo stavbo na streho, odkoder se je pognal iz višine dobrih 23 metrov na tla in treščil na leseno ograjo, ki zapira dohod na stavbo. Razburljiv« dogodek so videli slučajno mimoidoči ter uslužbenci hotela. Ti so nesrečnežu takoj priskočili na pomoč, vendar je bil njihov trud zaman. Obupani O de je bil že po nekaj minutah mrtev in je ob 1 » žal poleg ograje ves v krvi. !JUU I1OTU1M ITSPlIiM IMAMO V ZALOGI vili sodišču, ki je odredilo izkop trupla in se je na pokopališču pri Sv. Urbanu vršila obdukcija. Dognalo se je, da je imel Zelenik počeno lobanjo, zaradi česar je nastopila smrt. SMRTNA NESREČA NA PECI 27. januarja jc bila policija klicana na Ižansko cesto 21, kjer, so našli na peči nezavestno in napol mrtvo posestnico, 71-letno Nežo Oičevo. Ko je policija prišla, je bila pokojni-ca že inrtva. Starica se je namreč vlegla na gorko peč, ki pa je bila ooeena ter so iz nje uhajali strupeni plini, ki so jo omamili do smrti. Policija je ugotovila, da gre le za nesrečen slučaj. Čičeva je bila zelo priljubljena med ljudmi. "ZDRAVNIK" BREZ ZAKONITE PRAKSE OBSOJEN BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1937 Cena s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West I8th Street Hew York, N. Y. LJUBAVNA PESEM V STEKLENICI. Boj za tri milijarde zlotov Na Poljskem se je zadnje čase največ govori in piše o milijardah lorda Butlerja, katerega potomci živijo baje v raznih vojvodinah na Poljskem. Zapuščina lorda Butlerja leži skoro sto let shranjena in čc Se v dveh letih ne najdejo zakoniti dediči, propade ter pripade angleški državni blagajni. Zdaj, ko manjkata do poteka te dobe približno dve leti so vsi kandidati za zapuščino pridno in vztrajno na delu. da pridejo do denarja in si ustvarijo življenje, o katerem še niso sanjali, dokler niso doznali za ogromno zapuščino. Lord Butler je zapustil velika imetja na Škotskem, iz rudnikov v Angliji, tvornice v Avstraliji, poleg tega pa tudi velik depozit hrani dva milijona zlatu. Ce- POGLAVJE O LJUBEZNI Na skalnato funtov šterlingov v Policijski stražnik Alojzij Križman je lani poleti prišel na neko stanovanje v Idrijski ulici, k je v je imel svoje ordinacije brivec Tittel iz Slov. Bistrice. Imel je dobro klijentelo in državni tožilec je navajal, da je nabrežje pri Jot no premoženje loitla pa zna-Kricštijanoveiii sundu na Nor- ša preračunano v poljske zlote, veškem je morje naplavilo ste-1 kakšne tri milijarde, to je ne-klenico. Našel jo je ribič Soljske niči je bil pergament, na ka-■ republike. kršnega pišejo svoja jjoročila ! „ . ,.- ,, _ . i T - Zato je razumljivo, da se brodolomci. „ .. . . 1 . • , , m j »i Poliaki živo zannnaio za usodo Ta pergament pa ni vsebo- . *' . . ' . . ,, . 1 , V, teija nr"mozcnia. Organizirala val si>oroeila brodolomca, vsaj . . x> *i • . — |e posebna zveza Butler.jev ne brodolomca v običajnem pomenu besede. Na papirju je se ki ji stoji na čelu major Butler. vodil poseben seznani klijentov. namreč bila napisana pesem ha-'Ta je zbral okol« sebe vse soi- ter je dosegel obisk do 60 pa- ladnoga značaja z naslovom: DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-, vo po dnevnem kurzu. p ▼ ITALIJO t m ▼ JUGOSLAVIJO tm$tM - IMn- | Mt _ Dim. M t 12* _ Din. Mt $11.79 _ Din- 8H Din. lMt Din. 26M Za $ «JM $ \t» % 39M $ 57.M $11230 $197M Ur 1M Lir m Ur NI Ur 1000 Ur tm Ur MM mil O ENE SEDAJ HIT BO MENJAJO BO NAVEDENE VENE PODVSŠENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI to MJto p«tli IZPLAČILA V AMEBISKIH DOLARJIH 5LOVEJMIC PUBLISHING COMPANY ^Glai Naroda" N. L POZNA SMRTNA 2R-TEV PRETEPA Novembra lani je bila pri Sv. Andražu v Slov. goricah veselica, na katero je prišel tudi 22-letni posestnikov sin Jožef Ze-lenik iz Vinterovcev, občina Sv Urban. Bil je v družbi z dru gimi fi,nti. Proti večeru so se v bližini gostilne, kjer je bila prireditev, fantje stepli in je Zelenik dobil s kolom hud udarec po glavi. Zelenik je padel v nezavest in so ga spravili na očetov dom. Oče je tudi poklical zdravnika. Poškodovanca so na njegovo željo pustili v zdravniški oskrbi doma, ker ni hotel v bolnišnico. Letos 14. jan. pu je Zelenik zaradi posledic poškodbe na glavi umrl, kakor so orožniki navedli za vnetjem možganov. Zelenika so 16. jan. pokopali na pokopališču pri Sv. Urbanu. Čudno da je oče šele po smrti svojega sina javil zadevo orožnikom v Juršincih. Ti so zadevo prija- cijemtov. Tittel je izreden vele-um, ki zna s pogledom v oko ugotoviti pri vsakem bolniku vse bolezni. Zapisoval je kot zdravil« razna zelišča in čaje. Svoje klijente je imel celo v najuglednejših 1 j u b 1 j a nskih krogih. Pred sodnikom je zanikal krivdo, povdarjajoč, da ni zahteval za zdravniške nasvete nobenega honorarja, pač pa so mu pacijenti dajali za stroške in druge izdatke, Tittel je bil obsojen na :>>G0 Din denarne kazni. DIVJI PRAŠIČI V KOZJAKU Na Kozjaku so se v Perko-vih gozdovih okrog Sv. Križa zopet pojavili divji prašiči Med mariborskimi lovci je završalo ter se spravljajo nad šče-tinarje. V tem revirju jc pred leti ustrelil Preko iz Kanin že več prašičev. SLAMNIK ARICA ki je izvežbana v "stitching" in "tucking", dobi delo.—FLAN ZIG BROS., 32 WEST 39th STREET, NEW YORK CITY "Povratek." Verzi so opevali lepoto mladega dekleta. Na koncu pesmi prosi avtor najditelja steklenice, naj pošlje per-gament z balado njegovi izvo-Ijenki, Miss Philis Turkingto-novi v Coostownu, angleška grofija Tyrone. Sven .Torgen je storil po naročilu. Dekle j«* prejelo poši-1 jate v, toda si ni moglo nikakor razložiti, kdo je napisa pesem. Končno je odkrila oboževana Miss na listku napis "tri in pol dneva sredi oceana pod temi besedami pa ime Ross Westminster, Kanada. Možno je torej, da jo avtor balade kakšen pesniško navda-jen pomorščak, ki je v trenutku srečanja vzljubil lepo Philis. Možno je tudi, da je našel smrt pri kakšni nesreči na morju, v valovih. Pjsem, ki je dosegla naslovijenko, pa ne ve o njem povedati nič podrobnejšega. menjake, pridružil pa jim je tudi sorodnike drugih rodbin,, ki pravijo, da so z lordom Butler-jem v krvni zvazi. Tako se potegu jejo za dedščino pripadniki rodbin: Tiskie\vicz, Jelowic-ki. baron Ros<-nwerth-Ružička, grof Krasinski, Konopska, Ne-dzialowski, itd. Vse te rodbiin« študirajo zdaj arhive ter išeejol.^^^ sorodstvenih zvez z lordom Butlerjem, e bo ravnala po njenem nasvetu. Živel je fant, katerega je sklenil oče vzgojiti v krepostnega moža. Nekega večera, ko >e mu je zdelo, da je opazil nenavaden plamen v njegovih očeh. ga je ;>ozval k sebi in mu takole govoril : — Fant, nekaj t i rečeni. .Žensk se boj, ljubezni se boj! Ljubezen je včasi trpljenje, včasi pa prazna kvanta. Fant mu je hvaležno stisnil roko. — Hvala, oče, da si me posvaril. Ne boj sc, ravnal se bon« po tvojih besedah. Bilo je spomladi, ko cvete bezeg. in je vse ozračje prenasi-e« no z opojnim vonjem. V mraku sta se srečala na samotni poti, — deklica in fant. Oba sta se zdrznila in se za hip ustavila. Ona je vsa zardela in povesila oči, on je pa strmel vanjo kot v čudo licbe Ško. Naslednjega večera sta ob m času nehote in nevede . smerila korak na samotno pot. In tako je bilo tretji, četrti, peti in šesti večer. Po dveh tednih >ta izprego-vorila prvo besedo, nekega poletnega večera sta pa že sedela tesno objeta pod jasmoiioviin grmom. — Kaj ne, moj ljubi, — jc govorila ona. — ti nisi tak kol gajna. SLAMNIK ARICE dobe delo pri l>oljših ženskih slamnikih; plača od kosa ali od tedna; dolga sezija. — ALFINITO HAT, 23 W. 38th Street, New York City Naročite se na "Glac NamJa'' največji, slovenski dneznaik Združenih držai*n\~ Naznanilo in Zalivala Piruhi... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOiviOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 W. 1 8th Street New York City Pošiljite takoj, da bodo dobili za praznike! S tužnim snvm nasnaiijnnio vm-bi sor«*liiik«nn, prijMteljvui in znaiM-eni tužno v«-st. «la jt- preminul Ijabljeul iu«rž in oče — Frank Susman 1'inrl j»» po kratki, a z»»I«» mučni bolezni pljuČ-uicl na «lau 21. januarja l!Krr. Poinvb se je vršil Um- 23. januarja ob l»ol 10. uri riiH>ljan na tukajšnje St. >Inry* I>oko|i«lli«ee. Pokojni j«- bil C-Ian tukaj?i»je^si društva Z«lruženi Slovenci, Slov. Xar. Poo*iaue vence, za plačan je sv. maš ter za <»bilno udt»lcžl»o pri pogrebu. ix-p:» hvala vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem za vse darovane vence in za plača nje sv. maš ter za vse, kar ste nam dobre©« storili v teh bridkih urali. Prisrčna hvala vsem, kateri ste dali svoje avtomobile ua raxp.>-la^«. Hvala sorodnikom, kateri nt«« prisil Iz daljnega Clevelamla. O.. to je družina Mr. Frank Susman. in hvala družini Mr. John Sufliuin iz Cloversville, N. Y. Tt»raj Se enkrat prisrčna hvala vsem skupaj. Pokojni je l»il rojen v tukajšnjem mestu dne 13. uktoiira 1JKW, toraj šele v letu starosti, oziroma v najlepši moški dobi. BU je vedno uio z žalostnim srcem: Počivaj v miru in. lahka naj Ti bo ameriška gruda. Ostul nam boš v večnem Miiotniuu. Žalujoči (»stali: HELEN SUSMAN, žena RICHARD SUSMAN, sin ' JENNIE ISTENIČ. mati , , JANE ISTENIČ, sestra ne je boriti, ker v tlveli Mih za- i 4)ru«ri moški. Saj ljubezen ni jiade. ee se ne najoj se, ravnal se bom po tvojih besedah. In sin in hči sta šla vsak sve-jo pot Bilo je spomladi, ko cvete bezeg in je *vse ozračje prenasiče-no z opojnim vonjem... Itd., itd., itd. —— --- - - — mm\ i i, ., i ------ - O LASNARO D A " New York, Tuesday, February 16, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJB "Povedati vam hočem povest brigan^h," je pričel naš prijatelj, poročnik X., ki je dospel na dopust od Chemin des Dames. "Dogodila se je pred kratkim v nekem starem gradu v bližini one stare ceste, čijc ime spominja na stari režim. Zavzeli smo razvaline tega gradu. Nemce, ki so bili med temi razvalinami, smo ujel L Ce pravim razvaline, si n*-smete misliti, da menim s tem kup zidov, štrleeih v zrak in pokritih z mahom, kot jih radi ka>žejo turistom ter slikajo na razglednicah. Ne, razvaline te vojne niso take vrste. Tudi razvaline so trpele uničenje. Rimski pesnrk Lucan, ki slika potovanje Cezarja med porušeno zidovje Troje, je rekel melanholično: Tudi razvaline so poginile." — Kateri pesnik bo primerno obžaloval številna majhna mesta s častljivimi spomeniki iz preteklosti, ki so sedaj le še prah, od katerih ni ostalo ničesar, kar bi moglo dati bodočim generacijam idejo, o njihovi preteklosti. ZID OSVETE « Ta pruski poročnik j« odseli "Ali bi nam bm Po- nato »sam v podzemski hodnik, I kazati zid, gospod generali" Odvrnil je, da rade volje. "Pojdimo dol!" je rekel — Sam bi rad vedel, če so moja dragocena vina še na mestu.'' Podzemeljski preliod je bil dolg. Galerije, ki so bile še bolj temne so se odpirale iz drugih, v katerih je vladala melanholična poltema. Naenkrat se je odprla pred nami velika soba. Tla so bila pokrita s plastjo finega peska. Stene so bile skrbno izdelane in strop so predstavljali oboki čudne oblike. Ker je hotel biti general varen, je ukazal par možem, naj se oborože s krampi in lopatami. "Vidite," je pojasnil general — "Lahko je mogoče, da mehanizem ne posluje več dobro." Na. gotovi točki, označeni s križem, zarezanim v kamen, je z vso 3vojo da najde slavni zaklad, a vrnil se ni nikdar več. Preiskali so vse podzemske galerije, toda zaman. Vsled tega je bilo u-radno razglašeno, da se ga "po-grdša". Bila je to nadaljna legenda, ki se je tikala skritega zaklada. "iSkoro smo pozabili na to zadnjo povest," je nadaljeval poročnik, "ko se je naša pozornost obrnila na "tajnost gradu." • • r Lastnik tega gradu je bil eden od naših generalov. Mi smo vsi vedeli to. Ker se je slučajno mudil v odseku reke Aisne. je prišel nekega dne. da vidi to, kar je bilo skozi stoletja zibelka in bivališče njegovemu rodu. Pričakoval je, da bo našel le razvaline. Niti 7 očmi ni trenil. Rekel je še eno- LETNIK KERZETOVEGA "ČASA" dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi D V A LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE SR NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI TE ČIMPREJ Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: oovesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —. /./inimivosti in koristnih na s ve tov. NAJBOLJ PRIMERNO IN L. Ganghofer: t^ "F MB Grad Hubertus :: Ro m an :: PRIPRAVNO CTIVO ZA SE- DANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda stavno: "Ali ste vedeli, da je bila pritisnil general zvezana s tem gradom neka le- silo. gen da T" Opazovali smo ga v nemem M>i, legenda glede zaklada.' pričakovanju. •n „.„ , , . . "Kako? Vi veste to?" Naenkrat pa se je stena pre- ti gradu, o katerem govorim! t> i i- i i -i ------ - - - - • Povedali smo mu. kar smo maknila. culi. Ko je izvedel za smrt, "Ta mehanizem je zelo čudo-svojega starega služabnika, jo vit," je rekel general. "Moj pot.-.či! general, ki je ostal brezbrižen vspričo razdejanja, solz so"-litja. je bil zelo ponosen. Pa vstopi "Moj ubogi Firmi n!" je re- "te, gospodje, ter vzemite s se-kol. Po kratkem molku [»a je na dal jeva l: "L«nr<'iida o zakladu legenda. Obstaja pa n^ka res*'ičrv vračilo! Moj ubogi Pirmin maščevan je so ostale le še kleti — kleti, ki so bile obokane kot kapele, ki »»o bile poleti hladne in pozimi tople, kamor je treba spraviti francoska vina za nekaj let, da postanejo popolna. Eden izmed nemških častni-j kov, katerega smo vprašali,' nam je povedal, da je najti pod gradom podzemeljske hodnike, ki vodijo v različne smeri. Pogosto smo naleteli v pokrajinah, kjer je pisana zgodo vina Francije, na take podzemeljske hodnike. Ce stopi človek v tak hodnik, se spomni bojevnikov preteklih stoletij, hre penečih iz obzidja v prosto naravo. Poerosto se ti bojevniki zadeli na studenec, ki je po-menjal rešitev za posadko. Ker so bili dobro informirani o prostoru, na katerem so bili nastanjeni tako dolgo časa, so nam Nemci pri poved oval- legende, ki krožijo med narodom o tem grada. Neizmeren zaklad je bil zakopan v glo.vnah tega gradu v času revolucije. B'l je tako dobro «kri*, da ga ni mogel ni*do najti. To vsaj jc: trdil oskrbnik gradu — junaški človek, ki je pla« al jim življenjem za molk. Neki inajlien pruski poročni1: ira je ustrelil s svojim revolver jo m, ker ni hotel povedati, kje je *kr*.t zaklad. General je zopet poskusil mehanizem in zid se je odprl. "Vojaki bi ga lahko podrli, a jaz ga hočem ohraniti." Ko smo bili zopet zunaj, je držal general zi-d odprt in vojaki so potegnili. ven truplo nemškega poročnika. Nato pa ,so dobili par steldenic starega . praded ga je izumil z namenom | £ z veseljem oJ Gundi Klecsbcrg brado na prsi. da skrije svoje vino, na katero, l>oj luči. In vi, možje, če ne nesli iz kleti. Kljuib temu pa je napravil ta dogodek na vse kaj mučen živi pokopani. Nato boste dobili nekaj steklenic slavnega povest, ki je neverjetna, a k! ul 1 "Piaarda." temo resnična " Mori hoilnflci in kletmi je »0-, ra, zid oJ gvojima ^-a skrivnostna stena ozna kombinacije. "Kdorkoli hi nrodrl v klet. ne da bi poznal mehanizem, bi bil živ zakopan. Eden izmed nas je vzkliknil: "Kaj pn glede pruskega poročnika, ki je izgjnil? Ali mo i mo iti in pogledati?" Ozrl sem se na odličnega generala. Vprašal sera ga: Gostija nevidnih. temu pa je zelo priprosto. Po jasnim vam pozneje. — Kaj po je to?" Zadel je z nogo ob nekaj, kar je težalo raztegnjeno na tleh. "Nemec!" Povesili smo svoje svetilke Bilo je res truplo pruskega poročnika, ki je padel tam, umirajoč od lakote, strahu in blaznosti, — strašno kaznovan za svoj zločin. "Kakšna smrt! Kakšno po- 4 TUDI FORD BO PRIŠEL NA VRSTO" pojavili piketi, ki so nosili značilne napise Delavci pri Gen eral Motors so po 43 dneh zma-enkrat s* ni odločil, kdaj naj s*.*** Italijanski učenjak profesor Mancini iz Milana je povabite dni na večerjo glavne predstavnike italijanske znanost«. Komaj so pa sedli za bogato olriožeuo in okrašeno mizo, so i gostje začudeno pomeli oči, kajti nobeden ni videl niti svojega soseda, niti drugih gostov. Vsaik gost je imel občutek, da sedi sam za mizo. Slavnostna večerja je bila pripravliena kot demonstracija zadnjega iz uma prof. Maneinija. Italijanski učenjak je uam reč izumil oparat, iz katerega se širijo žarki, ki napravijo človeka nevidnega. Ti žarki delajo človeškemu očesu nevidno vse, kar prodirajo, ker so popolni žarki X, ki delajo nevi-dno samo mesto, dočim delajo Macinijevi žarki nevidne tudi kosti. Poskus je učinkoval na zbra ne učenjake tem bolj, ker so zdaj pa zdaj videli stole, ne p>i r-a njih sedečih ljudi. Gostj. niso ničesar čutili in tudi zave dali se niso, da so izpdstavlje rti učinkom novih žarkov. Ita iijanski učenjak je dal svoj iz-UiG patentirati. Z njim se bo do dali doseči zlasti na gledaliških odrih sijajni scenični e-fekti. Mnogo koristi si pa obetajo od novih žarkov tudi vojaški krogi, ker bodo napravili nevidne sprednje straže, topove. letala, itd. Ce bo prof. Mancini dosegel tudi to, bi pomenil njegov izum. praktično onemogočanje vojne sploh. Inozemski listi že pišejo, da se bo dalo to doseči. Sicer pa «>dpirajo žarki še nešteto drugih zapeljivih možnosti. Pomislimo samo, kako dobrodošel bi bil tak aparat v žepu zakonskega moža, ki jo hoče zvečer popihati "na sejo" ali če ga zasači žena v objemu druge. Kar pritisnil bi na gumb in naenkrat bi ga ne bilo. Vsaj ženine 101 "Oprostite, milosti j i va. a zdi se, da so rac po pomoti—" Werner je umolknil. Zapazil jo obvezano roko, ki jo je nosila dama v svileni zanki. Sočutno je stopil bliže in videl, da s" njene oči v skrbi in strahu upirajo vanj. Brez-gibno je sedela v svojem naslonjaču. Že je hotel spregovoriti, ko je rekla boječe: "Ali me ne poznate več?" "Ne morem se spomniti—" "Dolgo je tega! In spremenila se i.Isein na boljše. .Stara sem. In grda. Kdor me vidi danes, ne more v meni spoznati več veselega dekleta od takrat — objestne Gundi Kleesbcrgo-ve." Kakor bi udarila pred Wernerja strela, se je zdelo. Grabil je za stolom. Potem sta obsedel^ in si nemo gledala v oč:. Skozi odprta okua je šumel vodomet. Wern<»-je gledal v ta ostareli obraz, kakor bi iu>te» ,»od šminko in med razdejanjem, ki so ga povzročila leta, odkriti se kakšno črto iz preteklih dni. A nič nista marali biti podobni ta pobarvana nvelost in slika njegovega spomina: brdka, ko drasta glava z bistrimi očmi, z navihanim n«. skora in črešnjevimi ustnicami, po katerih ga jc nekdaj tako žejalo." Globoko sopeč je rekel tiho: "Bilo bi bolje, " ? bi se m srečala 'n se ognila bolečini tega Tenutka. Ako bi mogel slutiti, koga bom našel na Hubertovem, bi ne bil stopil v to hišo.'' Tako brez moči ko okregan otrok je povesil« To je bilo trdo, Werner!" "Nisem vas hotel žaliti. A za svoj mir sem trahopetnost j«* bila, ko s"m molčala, dokler govoriti nisem bila prisiljena! — Strahopetnost, ko sem se uklonila sili svojega očeta —" C»la> ji je pošel in brezupno je zastr-inela predse. 44A vse bi se še uravnalo, če li le živel moj otrok!" ** Meniš je dejal Werner trdo. "Tvoj oče ')! tudi v tem primeru našel sredstva in pot i, da bi opravil z zadevo na svoj način in škandal, kakor je imel navado reči, spravil s sveta. Tako zvani dobri ljudje, ki za par sto mark radi vzamejo otroka v rejo, bi se našli brez težav, v kakšnem k.»tu nekje, odkoder ne sega noben glas do ušes boljše družbe. In vse bi bi I o v najlepšem redu. Seveda, otrok! A kaj bi s takim neprikladnim stvorom! Samo da ljudje ne česnajo. Kajne? Po četudi otroka pretepajo, in strada in propada na tele-u in duši/' 44Ne, ne!" je jekiiila Gundi Kleesberg. — 4-Boljše, da je mrtev!" "In če bi dorastel in bi njegova zdrava narava prinesla vso bedo takega otroštva! In »>i mu nesrečen .-lučaj razodel njegov rod, ne pa r.'ili očeta in matere, ki so ju v barantanju z dobrimi ljudmi modro zamolčali? Kaj potem? iSil je pač deček? Ali ne, Gundi.' Pismo, ki mi je /. njim tvoj oče "naznanil" otrokovo smr!. j . bilo nekoliko megleno — Kaj potem?" Wer-uerjev gla- je trpko zazvenel iz bolečine. "S to erigo na no-ah in z bodečim želom v srcu bi tal — dompteur, krotilec divjih živali. Divje živali sein krotil in sem svoj^ zverine ljubil bolj kot ljudi, ker so moje bitje z majhnimi izjemami, boljše razumevale, kot pa ljudje. Svoje ime sem že odložil, ko sem postal jaliač v cirkfusu; imenoval sem se samo Charles Heuner, po svojih prvih imenih in svojemu bratu nisem več pisal, ker nisem mogel lagati in ker sem svojemu bratu hotel prihraniti, da se rm mene ne bi bilo treba sramovati. Ako Te, moj dragi Ludvik, zanima moje življenje in delo-■""amje, dobiš natančen opis vsega tega v mojem dnevniku, ki Ti ga zapuščam. Iz njega boš razvidel, da je bil baron Hen-ner Hennerpberg tudi kot krotilec živali poštenjak in možak. In sedaj naj bo premoženje, ki sem si ga zaJslužil, Tvoje, baron Ludvik llenenrsberg. Z mojim denarjem vstanovi nov, zdrav zarod barona Ludviga Hennersberga in se ne sramuj, da je bil Tvoj stric krotilec živali, toda še veanu velik prijatelj živali." Nato navaja pismo natančno poročilo o premoženju. Poleg svojega velikega premoženja v gotovini je Ludviku zapustil hišo blizu San Francisea, kjer je skončal svoje življenje in kjer je imel tudi svojo dragoceno zbirko, ki jo je naforal na svojih potovanjih. Ludvik Še večkrat prebere zadnje besede svojega strica; in Čudno mu postane pri srcu. Globoka hvaležnost ga napolnjuje do tega nenavadnega inoža, ki mu je s svojo veliko zapuščino pomagal iz vseh stisk in nadlog. Ohraniti mu hoče hvaležen spomin. V Hamburgu ostane čez noč v hotelu, naslednjega jutra pa gre na parni k. Njegovemu hrepenenju se zdi vožnja čez morje zelo dolga, toda je bila zanj zelo dohra po vseh mukali in razburjenjih zadnjih tednov, tako da pride v Ne*T York v najboljšem stanju. Lona se pa je med tem za silo uživila v nove razmere v New Yorku. Ravnatelj justičnega departmenta je od Mr. Younga prejel naročilo in 6e je čudil Loninemu znanju in njenemu natančnemu delu. V njej so vsi že videli bodočo pri-vato tajnico Mr. Stanhopeja in to je bilo zelo važno in vplivno mesto. Loni so vsi izkazovali največjo prijaznost, kolikor prijaznosti ima pač ameriški trgovski človek Ko so potekli štirje tedni in so Mr. Stanhopeja pričakovali vsak dan, je zopet prišlo od njega sporočilo, da bo izostal še en teden, ker hoče med potom še opraviti nekaj trgovskih poslov. Lona je z močnim utripanjem svojega srca čakala na njegovo vrnitev in ko izve, da je bila zopet preložena za en teden, postane še bolj nemirna. Najbolj se je bala nedelj. Med tednom je imela delo in je morala svoje misli imeti pri delu. Toda nedelje so ji bile velika muka. Ob sobotah so se njeni uradniški tovariši in ♦ovarišice razgovarjale o skupnih izletih. Ta ali ona tovariš ica jo je povabila, da se družbi pridruži, toda Lona je vedno s prijazno zahvalo odklonila. Ni še mogla prenesti, da bi bila v veseli družbi. In tako je ob nedeljah popoldne sama hodila po New Yorku, da ga je spoznala. Nekoč je šla tudi v kopališče Conev Island, kjer je žalostnih oči gledala veselo vrvenja kopalcev in svoje oči hrepeneče obračala čez morje. Tam nekje mora biti njena domovina. In domotožje se je loti s tako silo, da ni nikdar več hotela k morju. In zopet je nedelja. Ni slutila, da je včeraj zvečer prišel Ludvik Hennersberg v New York. Kot navadno, je tudi to nedeljo vstala malo kasneje, se je počasi oblekla ter zajtifco-vaia v lepi, s cvetlicami okrašeni obeklnici boarding-hoase. Medtem je bila njena soba pospravljena in se vrne v njo ter se p ripravlja, da gre na izprehod. Solnce je zapeljivo sijalo in hotela je iti v park. Komaj pa zopet pride v svojo aofoo, ko nekdo potrka na njena vrata, in na njen odziv se prikaže zamorec, ki je bil uslužben v hiši. Bil je zelo ulju-den in precej izobražen mladenič. "O, Mi* Strassmnn, nek gospod je prišel, ki hoče govoriti z Miss Strassman o neki zelo važni zadevi." Lona ga začudeno pogleda. 4'Saj veste, Tom, da ne »prejemam obiskov," odgovori kratko Lona. Črni sluga pa se ji nasmeje, da se mu zasvetijo beli zobje. "Tuji gospod ima nekaj prav važnega govoriti z Miss 8tra*wnan; je popolnoma star gospod. V sprejemni sobi čaka na Miss Strassman; mora biti prav gotovo kaj zelo važnega. Miss Strassman mora iti tja in ž njim govorit:." Tom je lagal, toda se mu je zdelo bolj primerno, ako reče. da je obiskovalec star. Na resnico Tom ni mnogo dal, ako ie mislH, da se izplača lagati. In od tujega gospoda je dobil knežjo naprtnico in zato bi Miss Strassman pripeljal tudi m « lo. Lona si ne more misliti, kateri stari gospod bi hotel —toda spomni se, da se je mogoče Mr. Stanhope Todaiponjo. ilM^lriW^x _ Barbara Stanwyck pravi: "Luckies zelo prijajo mojemu grlu" tiKo so se pojavili govoreči filmi, mi je moja oderuha izvežbanosl na Broad-traru dala priliko za film. Skrb za moje grlo je postala zame resna no« loga, zato sem začela kaditi Luckier— lahko kajo. Seveda. sem pat am kadim druge cigarete, prej ali slej se pa vrnem k Luckies. Mojemu grlu zelo prijajo in tudi mojemu okusu." SHIPPING NEWS RKO RADIO PICTURES ZVEZDNICA, ZDAJ NASTOPAJOČA V -THE PLOUGH AND THE STARS" N, eodvisen pregled je bil pred kratkim storjen med pro fesi jonalnimi moškimi in ženskami — odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo. Miss Stanwyck odobrava modrost te prednosti in ■stotako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luckies — lahke kaje, proste gotovih rezkih draži jivcev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted". Luckies so prijazne grlu. NAJFINEJŠI TOBAK— "SMETANA PRIDELKA" Lahka Kaja "It's Toasted"-Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU—PROTI KASLJU taerricll l>37. Hm Amrr\r»m foMn. Pristojne oblasti v Budimpešti so nedavno uredile kočljivo vprašanje, v kateri muzej naj bi spravili mumijo pred 80 leti umrlega šestletnega Petra Oranvja. Zgodovina te mumije je zelo zanimiva. Oče ma-; lega Petra, sloveči kirurg dr. j Ludvik Aranyi, je bil profesor na medicinski fakulteti v, Budimpešti. Poleg svojega zdravniškega poklica je bil navdušen slikar in govoril je tudi večino evropskih jezikov.! V zrelih letih se ie oženil z dražestno mladenko iz visoke madžarske družbe. Njun zakon je bil miren in srečen. V tretjem letu se je rodil profesorju sin, toda mlada mati je iplačala rojstvo prvega otroka z živijo jem. Po smrti ljubljene žene je prenesel profesor vso ljubezen na sina, ki ga je naravnost oboževal. Skrbel j., zanj vzorno in mu nudil vse, kar more nnditi ljubeči oče v urejenih girtotnih razmerah svojemu sinu edincu. Otrok j«-bil zdrav in vesel. Ko mu je bilo šest let, mu je vzel oče vzgojitelja, toda kmalu si je premislil in ga vpisal v šolo. Neprestano ga je mučila zla slutnja, da bo sina izgubil. Nekega večera je sedel pri sinovi postelji in ugotovil je, da trese otroka mrzlica. Takoj je poklical najboljšega zdravnika in tudi sam se ni ganil od bolnega sinčka, boueč se obupno z neznano boleznijo. Dan za dnem so se posvetov?'« najboljši zdravniki o otrokovi bolezni, toda čez nekaj dni j«' deček kljub vsej zdravniški negi in vsem naporom medicine umrl. Ves skrušeni oče se je zaklenil z mrtvim sinčkom v sobo in nikogar ni pustil k sebi. Morali so razbiti vrata in šiloma položit itruplo v krslo. Odnesli so jo v kapelico na po kopališču, ki jo je profesor kleni!, vzel ključ in šel na magistrat prosit, da bi mu dovolili vze{ i krsto s sinčekovim truplom na dom. Žunan se je skliceval na določbo zakona v na vse načine je prigovarjal profesorju, naj vendar izroči zemlji kar je njenega. Videč, da si zaman prizadeva, se je pa dal žnpan omehčati profesorjevim prošnjam in sklical je bil občinski svet. Sklenjeno je bilo, izročiti profesorju mrtve-' "« sinčka pod posrojem. da bo njecrovo trnplo dobro nabalza-mirano in ohranjeno. Prof. Aranyi se ie takoj lotil dela. Njegovi asistenti so odpotovali po svetu študirat najmodernejše metode balzam i ra-nja, profesor sam je pa napravil prvo operacijo na sinčko-vem truplu, da bi ne začelo razpadati. Po povratku asistentov so trupelce temeljito balza-mirali. Irspeh skupnih naporov je bil presenetljiv. Deček je sedel v naslanjaču, zlati kodri so mu krasili glavo, smehljaj mu je igral na ustih in oči je imel zaprte, kakor da mimo spi. Mumijo so spravili v stekleno vitrino in profesor jo je postavil t svojo sobo, kjer je preživel ves svoj prost čas. Po njegovi smrti so pa odnesli sorodniki mumijo na podstrešje kjer je ostala do prihoda novega lastnika hiše. Le-ta je dal mumijo takoj prepeljati v pristojni urad, ki je sklenil spra-j viti jo v anatomični muzej. Mumija je tako dobro ohranjena, da bi človek mislil, da ;ma pred seboj živega otroka. Prebivalstvo Budimpešte se zelo zanima za mumijo v muzeju,1 saj je živa priča globoke očetove ljubezni do sina edin ca. ki mu ga je kruta usoda tako zgodaj iztrgala. 1 /i SI t p oh no za cen«; t oso I b U itov, renerva«iJo kabin In pojasnila za potovanje. 8LOYEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 116 W. 181b St., New Yerfc PRAVLJICA O ZLATEM ORLU. Poročilo iz Londona pravi, da še vedno živijo na svetu pravljice — čeprav v moderni obliki in s podporo finančne tehnike. V Avstraliji se je narodila lepa mladenka z imenom Margareta Elliot. Bila je hči siromašnih roditeljev, toda nadarjena, živahna in ljubka. Prepevala je od jutra do večera. N«*kdo, ki jo je slišal žvr-goleti. je dejal: "To dekle ima v svojem grlu zlato." In prijatelj, k: ga je slišal je pritegnil: "To zlato moramo dvigniti. Osnnimo družbo." Rečeno, storjeno. Osnovali« se je družba za izkoriščanje grla mladecra dekleta. Delničarji so vplačali 1500 funtov- Za ta denar so poslali mlado Margareto F.lliotovo v Pariz. V Parizu je študirala petje. Bila je marljiva in je dobro napredovala. naučila tse je toliko, da s«» jo bili delničarji vedno bolj veseli. Ko se je vrnila iz Pa risa T domovino, je bila anga žirana. Njene akcije, ki so ime-} le leta 1930 ceno eden in pol funta vsaka, so zdaj poskočit na pet funtov za komad. Takšen teJr.j beležijo danes akcije Margarete Elliotove na mel-bonnrškem Stock Exchange. Vi sina d;vidende ni znana, toda pravijo, da je precej visoka. NAROČNIKE v West Virginiji in Pennsyl vaniji opozarjamo, naj ne čakajo potovalnega zastopnik-i, ter ga ne bo k njim. Oni. ki iim je naročnina potekla, naj jc ♦.»ošljejo naravnost na uprave "Glasa Naroda". — Uprava •GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za * svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ljamo. 19. februarja: Bremen v Bremen 20. februarja: i lie de France ▼ Havre Saturnia ▼ Trat -4. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary ▼ Cherbourg 20. februarja: Europa ▼ Bremen 27. februarja: Pari« ▼ Ha«re Rex ▼ Genoa 3. marca: .} Xomandie ▼ Havre Berengaria v Cherbourg 6 marca: Coute die Savoia v Genoa :> marca: Bremen v Bremen 10. marca: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 12. marca: lie de France v Havre i~. marca : Xormandie v Havre IS. marca: Europa ▼ Bremen Berengaria v Cherbourg 10. marca: Bex v (Jcnoa 'M. mara: Manhattan v Havre Queen Mar/ v Cherbourg 27. marca: Saturnia v Trst Paris v Havre 31. marca: Aquitauia v Cherbourg 1. aprila : lie de France v Havre Bremen v Bremen 3. aprila: Coute di Savoia v Genoa T. aprila : Washington v Havre Lafayette v Havre Queen Mary v Cebrbourg to. aprila: Euroi>a v Bremen Rex t Genoa 11. aprila: Xormandie v Havre 15. aprila: Berengaria v Cherbourg 1C. aprila: Vnlcania v Trst 17. aprila: Bremen v Bremen 20 aprila : Roma t Genoa 21. aprila: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 24. aprila: lie de France v Havre Conte di Savoia ▼ Genoa 27. aprila : Kuropu v Bremen -8. aprila : Xormandie v Havre Aquitania T Cherbourg ; 1. maja: Saturn i a v Trst 4. ^naja: Paris v Havre Berengaria v Cherbourg Bremen ▼ Bremen Washington v Havre j. maja: Queen Mary r Cherbourg 8. maja: Rex v Genoa !2. maja: Aquitania r Cherbourg 4. maja: Champlain v Havre Europa t Bremen 15. maja: Conte di Savoia v Genoa 19. maja; Xormandie ▼ Havre Manhattan v Havre 20. maja: r Berengaria v Cherbourg .1. asa ja: Bremen v Bremen maja: Roma v Genoa 3. maja: Lafayette w Havre .1$.- maja: Queen Mary v Cherbourg 28. maja: Paris v Havre « 29. maja: Rex v Genoa Advertise io 'Glad* Narod*"