Izhaja vsak četrtek URtl)Nl*TVO IN UPRAVA: Tiwt, Ulic« Martin detla Liberti (Ul. Ccmmerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, Pzza Vittoria 18/11. Poit. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. i. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovim
NOVI LIST
Posamezna it. 40 Ur
NAROČNINA: četrtletna Kr 450 — polletna Hi 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru spediadone in abt>. postale I. gr.
&T. 509
TRST, ČETRTEK 30 JULIJA 1964, GORICA
LET. XIII
2a pal lit dlaija
Tc dni smo bili neljubo presenečeni, ko so zahtevali v barih od nas pet lir več za skodelico kave. Kar nenadno se je cena povišala na 55 lir. To povišanje je prišlo tembolj nepričakovano, ker je poteklo komaj nekaj mesecev, odkar so zvišali ceno skodelice kave od 45 na 50 lir, medtem ko so jo vse do zdaj dajali v nekaterih barih še Po 45 lir.
Kaj za pet lir, bo kdo dejal, in v prvi vrsti seveda lastniki barov. Pet lir res ni veliko, spričo današnje draginje, vendar pa ravno teh pet lir značilno dokazuje razvrednotenje lire in ilustrira nezadržno dviganje cen v Italiji in njeno pot v inflacijo. Prepričani smo namreč, da to povišanje ni bilo nujno in da zato ni opravičljivo in da je bolj posledica pohlepa po zaslužku lca-^or česa drugega. Skladišča v Trstu so pol-na kave in poročila s tržišča kave pravijo, da ie bilo povpraševanje po njej mlačno oziroma »zmerno/. Kljub relativno slabi le-tini v Braziliji ni bilo potrebno dvigati cen. zlasti ne v Trstu.
To je dozdevna malenikost, a značilen simptom, kaj se dogaja v italijanskem gospodarstvu in v italijanski politiki — simptom egoizma posameznikov in posameznih družbenih plasti, egoizma, ki gleda samo ia svoje interese in se ne ozira na skupnost, na skupno blaginjo. Ta egoizem je opaziti tako pri podjetnikih kot pri sindikatih, vsaj pri nekaterih. Medtem ko skuša liberalna desnica zavestno bojkotirati na-Pore vlade za stabilizacijo gospodarskih razmer s tem, da ustvarja zmedo na borzah, s tajnim odvajanjem kapitalov v tujino in z neprestanim dviganjem cen, pa skuša skraj-nolevičarska sindikalna zveza slabiti italijansko gospodarstvo z neprestanimi stavkami in pretiranimi mezdnimi zahtevami, ki po svoji strani prispevajo k razvrednotenju lire, h gospodarskemu kaosu (kot n. pr. z neprestanimi stavkami v tržaškem pristanu).
V tem pa se skriva tudi zavestna akcija '■'* ošibitev italijanske demokracije. Nobenega dvoma namreč ni, da je glavni namen Vsega tega bojkota vladnih prizadevanj za Ustalitev gospodarskega položaja in za o-*dravitev lire skupno hotenje desnice in le-vje, da spodneseta tla italijanski demokra-c,ji in ji vzameta ugled, s tem da vzbujata v široki javnosti vtis, da demokracija "ni j^Posobna reševati velikih gospodarskih pro-j^emov in da je potrebna za to »močna ro-a«. Nedvomno se mnogim v Italiji toži po >>rnočni roki«. Toda nam n,e. Zato bomo r‘\jši spili vsak dan skodelico kave manj in s, po svojih šibkih močeh nastopili pro-
Špekulacijam egoizma in desnega in levega političnega atentatorstva na demokracijo.
Zasedanje deželnega sveta
Prejšnji teden se je začelo redno zase-1 danje deželnega sveta. Predmet obširnih1 razprav je bil najprej zakonski osnutek, ki! ga je predložila vladna večina in ki je ob-' ravnava! vprašanje porazdelitve posameznih mest v deželnem odboru ter vprašanje pristojnosti in delovnega področja posameznih odbornikov ter njihovih namestnikov.
Že na prvi seji je nastala obširna razprava o predlogu slovenskega komunističnega svetovalca dr. šiškoviča, naj se v okviru deželnega predsedstva ustanovi poseben urad za slovensko manjšino. Dr. šiškovič je v svojem govoru orisal zlasti z zgodovinskega i>n političnega stališča celotno manjšinsko problematiko ter med drugim poudaril, da bi omenjeni urad ne samo pripomogel k reševanju vsakodnevnih vprašanj, ki zadevajo Slovence v deželi Furlaniji-Julijski krajini, temveč bi njegova ustanovitev tudi dokazala, da sedanja vladna večina priznava važnost vprašanja narodne manjšine in da ga hoče tudi urediti.
VAZNA IZJAVA
Za šiškovičev pred,log so se izjavili predstavnik LSS dr. Škrk, socialisti in predstavnik Socialistične stranke proletarske enotnosti, proti pa so bile vse ostale skupine. Predsednik deželne vlade dr. Berzanti je dejal, da ne vidi potrebe po takšnem uradu. Izjavil pa je, da bo '»deželna uprava skrbela, da bo proučevala in po možnosti reševala vsa vprašanja, ki ji bodo predložena in ki spadajo v njeno pristojnost.«
Sovcnski predstavnik dr. Škrk je v svoji glasovalni izjavi vzel na znanje predsednikove besede, pripomnil pa je, da se mu zd.i predsednikovo zadržanje nedosledno, ker bi po svojih izjavah moral sprejeti predlog o ustanovitvi posebnega urada za slovensko manjšino, šiškovičev pred.log je propadel, ker so zanj poleg komunistov glasovali le dr. Škrk, socialisti in predstavnik PSIUP.
RAZPRAVA O PRAVILNIKU
V torek je deželni svet pričel razpravljati o osnutku pravilnika, ki bo urejeval potek sej in delo deželne Zbornice. Med. splošno razpravo se je k besedi oglasil tudi predstavnik liste »Slovenske skupnosti« dr. lože Škrk, ki je k osnutku pravilnika predložil 14 spreminjevalnih ali dodatnih predlogov in ki vsi zadevajo vprašanje slovenske manjšine.
»Pravilnik deželnega sveta sicer ni za vse državljane obvezen zakon — je dejal dr. Škrk — a ga kljub temu sestavljajo pravne norme, ki morejo izpopolniti ali pojasniti že obstoječo zakonodajo. Samo od deželnega sveta je odvisno, kakšen pravilnik bo sestavil in čc bo ta pravilnik upošteval pravno, politično, socialno in etično stvarnost ter tako zadostil potrebam in zahtevam našega prebivalstva.«
»Kar zadeva Slovence — je nadaljeval govornik — jim 3. člen Posebnega statuta iz rečno priznava enakopravnost ter zaščito njihovih narodnih in kulturnih značilnosti. Ne gre v tem primeru za neko programsko načelo, za izvajanje katerega bi bila potreb na še posebna izvršilna določila, temveč za normo, ki jo je treba takoj obvezno izvajati.« V tej zvezi je dr. Škrk obrazložil in raztolmačil pomen besede '»zaščita«, pri čemer se je skliceval na znanega jezikoslovca Tom-masea. Ce hoče dežela resnično zaščititi narodno manjšino, mora brez obotavljanja in z dejanji odpraviti vse, kar bi utegnilo ško dovati enakopravnosti med tu živečima narodoma, in hkrati sprejeti vse tiste ukrepe, ki so potrebni za učinkovito zaščito jezikovne manjšine.
DEŽELA JE PRISTOJNA ZA REŠEVANJE MANJŠINSKIH PROBLEMOV
Ker iz izjav predstavnikov vladne večine izhaja, da dežela ni pristojna za reševanje in urejevanje manjšinskih problemov (kar lahko tudi sklepamo iz osnutka predloženega pravilnika, ki kratkomalo ignorira obstoj slovenske manjšine), je dr. Škrk navedel vrsto izjav italijanskih državnikov in parlamentarcev, ki neizpodbitno dokazujejo, da je bila Furlaniji-Julijski krajini priznana posebna avtonomija prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine. Zato mora tudi pravilnik deželnega sveta to dejstvo upoštevati. To tembolj ker poleg ustavnih in drugih določil obstaja še londonski Sporazum, ki predvideva za Slovence na Tržaškem o-zemiin posebne pravice in jamstva, med drugim pravico do uporabe materinega Jezika v osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastvi ter pravico do primernega zastopstva v vseh upravnih telesih ter organih.
»Ne more biti nobenega dvoma — je nadaljeval slovenski zastopnik — o pristojnosti in dolžnosti dežele do slovenske manjšine. Stovenci zato pričakujejo, da bo zla-st> vladna večina v deželnem svetu izpolnila svoje obveznosti in dolžnosti. To pričakovanje ie tudi razvidno iz resolucij, ki so iih v zvezi s nr^novedjo uporabe slovenskega jezika v deželnem svetu pred dnevi izglasovali občinski sveti tistih občin na Tržaškem in Goriškem, kjer imajo Slovenci večino./
Dr. Škrk ie v podkrepitev svojih spremi njevatnih in dodatnih predlogov k osnutku oravilnika prebral odlomek iz pisma, ki ga ie v zvezi z istim vprašanjem poslal predsedniku deželnega sveta. Hkrati se je pritožil, da ga predsednik ni zasilšal, čeprav mu je bilo svoj čas zagotovljeno, da bo že med delom pristojne komisije lahko povedal svoje mnenje. V omenjenem pismu se predvsem poudarja, da je pravilnik grobo (Nadaljevanje na 3. strani)
RADIO TRST A
• NEDELJA, 2. avgusta, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Zborovske skladbe Vinka Vodopivca in Vasilija Mirka; 10.00 Prenos sv. maše z stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Prigode debele Johance«. Mladinska radijska igra (Mirko Mahnič). Igrajo člani RO.; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.00 Zlata risanka: Paul Anka;
16.00 Malo znane velike ljubezni - Franc Jeza: »Ivan Canlkar in Štefka«; 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Kino, včeraj in danes (Sergij Vesel); 21.00 Iz slovenske folklore - Lel ja Rehar: »Se to djete milo juoče«.
• PONEDELJEK, 3. avgusta, ob: 12.15 Iz slaven ske folklore - Lelja Rehar: »Sc to djete milo juoče«; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.U0 Tržaški in goriški pianisti; 19.15 Iz lovčevih zapiskov - Ivan Rudolf: »Kuna prebrisanka«; 21.00 Giulio Viozzi: Poganski kamen, opera v treh dejanjih. Približno ob 21.45 Opera, avtor in njegova doba (Go j mir Demšar).
• TOREK, 4. avgusta, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Zenski liki; 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa; 18.50 Gostovanja solistov v Trstu. Pianistka Dubravka Tomšič. Ludwig van Beethoven: Sonata v C-duru op. 53 imenovana »Waldstein«; 19.15 Pripovedke o narodnih junakih »Sigfrid« (Marij Maver); 21.00 Radijska novela - Massimo Bontcmpel-li: »Pravilo«; 22.55 Sodobna simfonična glasba.
• SREDA, 5. avgusta, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Pogled na svet; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 18.50 Slovenski romantični samospevi - Franjo Vilhar: Oj vstani sonce moje, Kam, Ukazi, Mornar, Slovo. Izvajavci: sopranistka Karla Otta, baritonist Marijan Kos in basist Dani-
lo	Merlak; 19.15 Tržaška gledališča: Politeama Ros-setti«; 21.00 Simfomčni koncert orkestra tržaške filharmonije. Približno ob 21.30 Knjižne novosti -Josip Tavčar: »Giovanni Arpino in njegov roman: L’ombra sulle colline«.
• ČETRTEK, 6. avgusta, ob: 11.45 Folklorni mozaik; 12.15 Potovanje po Italiji; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije; 18.30 Kvartet v dvajsetem stoletju; 19.15 Prazgodovina naše dežele, »Prvi sledovi civilizacije;
21.00 »Na dnu«, drama v štirih dejanjih (Maksim Gorki, Pavel Golia). Igrajo č'ani Slovenskega gledališča v Trstu; 22.50 Slovenski in jugoslovanski solisti:	Kitarist Dragotin Lavrenčič, Manuel M.
Ponče: Variacije na »Španske norosti«, Alfred Uhl: Ples, Joaquin Turina:	Fandanguillo. Manuel De
Falla: Posvetilo, Alfred Uhl: Koračnica.
• PETEK, 7. avgusta, ob: 12.15 Zena in dom; 18.30 Najlopše romantične simfonije; 19.15 Jadransko morje - Gojmir Budal: »Oceanografske značilnosti«; 20.30 Gospodarstvo in delo (Egidii Vršaj);
21.00 Koncert operne glasbe. Približno ob 21.30 Politična demokracija in industrijska dru-ba: Sabino Samele Acquaviva:	»Demokracija v industrijski družbi; izglcdi«.
• SOBOTA, 8. avgusta, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Zavojevavci gora - Dušan Pertot: »Prvi vzpon na najvišji vrh Alaske«; 15.00 »Volan«. O daja za avtomobiliste; 15.30 »Ljubo češnjevo drevo«. Radijska idila (Bassano - Da-io Martino -Nada Konjedic). Igrajo člani RO.: 18.30 Slovenski in jugoslovanski skladatelji - Stanko Premrl: Sin-fonietta. Orkester Slovenske Filha-moniic vodi Jakov Cipci; 19.15 Počitniška srečanja (Saša Martelanc); 20.45 Komorni zbor iz Celja, ki ga vodi Egon Kunej; 21.00 Vabilo na ples.
TEDENSKI KOLEDARČEK I
2. avgusta, nedelja: Bojan, Alfonz
3. avgusta, ponedeljek: Lidija, Dobrinka
4. avgusta, torek: Dominik, Nedeljko
5. avgusta, sreda: Marija Snež., Marinka
6. avgusta, četrtek: Vlasta, Siksl
7. avgusta, petek: Kajetan, Damir
8. avgusta, sobota: Miran, Mirica
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Politični razgovori
V	torek je »prejel zahodnonemšiki kancler Erhard, ravnatelja moskovskih »Izvestij« Alekseja Ažubcja, ki velja za poluradnega diplomatskega zastopnika svojega tasta H ruščova.
Z Erhardom se je razgovarjal pol ure vpričo nemških ministrov in svojih sodelavcev. Nato je nadaljeval pogovor na štiri oči. Razgovor se je likal različnih vprašanj, ki so važna za odnose med, Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo. Najvažnejša točka pa ie bila. pripraviti pot za sestanek med nemškim kanclerjem in Nikito Hruščovom, kateremu so se dosedanje nemške vlade vztrajno izogibale.
Skoro istočasno je Hruščov siprejel angleškega zunanjega ministra Butlerja v Kremlju. Osrednje vprašanje se je tikalo pomirjenja v Laosu. Anglež je predlagal, naj prenehajo komunisti z gveriljo in naj priznajo nevtarlno vlado Suvana Phouma,
Meja na Odri in Nisi
Go'o Mann, sin svetovno znanga nemškega pisatelja Thomasa Manna, je v intervjuju nekemu nemškemu listu med drugim izjavil, da bi morali Nemci priznati mejo na Odri in Nisi, se pravi stanje, kakršno je nastalo po zadnji vojni med Po'jsko in Nemčijo. »če bi drugim narodom priznali pravico samoodločbe tedaj, ko smo bili močni, bi jo tudi sedaj lahko zahtevali zase,« je dejal. »Leta 1914 se nismo zadovoljili z velikim cesarstvom, ki smo ga imeli. Zato smo debili meje Iz leta 1937 Toda tudi takrat nismo bi1 i z njimi zadovoljni. Posodica tega so bile meje iz leta 1945.« »Danes se ponovno širi mnenje, da je bi’a zadnja katastrofa le neka epizoda brez trajnih po-s'edic,« je zaključil Go’o Mann.
Sin znanega pisatelja je profesor na neki nemški univerzi, a je ohranil svoje sta1 no bivališče v Švici, kamor se je pred. Hitlerjevo diktaturo umaknil njegov oče.
BOJ ZA NAFTO
Geo'ogi angleške petrolejske družbe Shell so odkrili doslej najbogatejša in še neizrabljena ležišča nafte v jugovzhodnem koncu Arabije. Tam se razprostira več majhnih nekdanjih angleških protektoratov, ki so zdaj samostojni su’tanati.
Med. temi je tudi sultanat Oman, ki ima komaj pol milijona prebivalcev na 212 tisoč kvadratnih kilometrih. Dos’ej je ostal bolj ob robu mednarodnega dogajanja. Z odkritjem naftnih ležišč je pa nenadoma stopila ta dežela v križišče mednarodnih interesov. Računajo, da bo mogoče načrpati Vsako 'elo od. 6 do 10 milijonov ton nafte. Za lako bogastvo se pa že splača potegovati. zlasti sosedom. Saudska Arabija, za katero stoji ameriški kapital, je že izjavila, da spada tisto ozemlje pod Arabijo. Shc'il pa vztraja, da je bil ves Oman nekoč angleški, kar pomeni, da naj spada pod britansko vplivno področje.
LETEČA BABICA
Dvainsedemdesetletna Marion Hart iz Wa-shingtona je najstarejša letalka na svetu. Izpit za prekocelinsko letanje je napravila, ko je imela 54 let. šc vedno rada prime za krmilo in se poda na potovanje po zraku, že trikrat je s svojim enosedežnim starinskim letalom 'sama preletela Atlantik.
v Bonnu in Moskvi
nakar naj bi se sestala konferenca štirinajstih držav za dokončno ureditev spora v Zadnji Indiji. Sovjetski voditelj se je p°-kazal dovzetnega za pomirljive predloge.
Oba državnika sta govorila tudi o poglobitvi trgovskih odnosov in o omejitvi oboroževanja z jedrskim orožjem. Na koncu je Hruščov obnovil sovjetski predlog z dne 31. decembra, naj bi se vse države odpovedale reševanju ozemeljskih sporov z vojaško silo. Butler bo imel še nekaj razgovorov s sovjetskimi ministri, nakar bo v soboto odpotoval iz Moskve.
Tito na Visu
V	ponedeljek je priplul jugoslovanski predsednik Tito na otok Vis. Udeležil se je s svojimi ožjimi sodelavci proslav ob 20-letnici prihoda glavnega vojnega in političnega stana na otok v zadnjem letu osvobodilne vojne. Predsednik je obiskal vse znane kraje na otoku, zlasti pa Titovo votlino, Vier ie postavljal temelje nove države. Odkrili so tudi veličasten spomenik na kate-•pm so vklesane Titove besede: »Tujega nočemo, svojega ne damo.<.
Na sprejemu v novem Kulturnem domu
v	Komiži je predsednik Jugoslavije spregovoril tudi o odnosih z Italijo. Poudari1 'e, da so-najboljši, ker ni več tertorialnil1 sporov med obema državama in da je treba skozi to prizmo gledati na nadaljnji raz-voi odnosov s sosedi. »Vprašanje Trsta sm° rešili,« je dodal. »S’ovenska obala pripada Slovencem. V Trstu je večina ljudstva ita' lijanska in mesto je pod. Italijo. Meje nis0 nikjer tako na široko odprte, kakor v pasu med našo deželo in Italijo. Več kot pet milijonov prehodov je na leto in lahko trdimo da se tu ustvarja aktivna koeksistenca, ki bi morala služiti za vzgled odnosom med raznimi narodi, ne glede na njihov družben’ sestav.«
Kakor poroča »Tanjug« iz Rima, so jmele Titove izjave na Visu zelo ugoden odmev v italijanski prestolnici.
Še o zasedanju deželnega sveta
Kot poročamo na drugem mestu, je pred' stavnik liste Slov. skupnosti dr. Škrk pred-'ožil v deželnem svetu 14 sp-eminjevalnij1 ah dodatnih predlogov k osnutku pravih”' ka, ki bo urejeval potek sej in delo deželne zbornice. Vsi njegovi predlogi zadevajo pravice in koristi slovenske manjšine.
Njegov predlog naj bo eden izmed tajn’" kov v predsedstvu zbornice slovenske narodnosti, je bil zavrnjen. Predlog, naj se komisijo za pravilnik imenuje tudi s’oven-ski svetovavec, je dr. Škrk umaknil, ker m” je bilo na seji javno obljubljeno, d,a ga _ predsednik vključil v omenjeno komisij j
Svet pa je z veliko večino glasov odobr’ predlog dr. Škrka, da sme tvoriti samosto!^ no skupino tudi en sam svetovalec, če 1 izvoljen na listi slovenske narodne manj ne. Gre za pridobitev, ki je velike načem in praktične važnosti, o čemer bomo še P1 sali. Zavrnjen pa je bil predlog, naj se ust^ novi posebna paritetna komisija za ob: navanje slovenskih problemov.	e_
Seja deželnega sveta se nadaljuje. V P tek je važna razprava o pravici do up°ra slovenskega jezika na sejah.
Manjšinsko vprašanje predmet obširnih razprav
(Nadaljevanje s 1. strani)
pomanjkljiv, saj na primer noben njegov čen ne obravnava vprašanja rabe slovenskega jezika v svetu in njegovih orga-nih, zaradi česar ga je treba tako spremeni-
Slovensko romanje v Lurd
Od 12. do 19. julija se je vršilo dvanajsto .Naloga dežele je, da uresniči zahteve in za-' večje romanje Slovencev v svetovno znano dosti potrebam prebivalstva. Ker pa je del Marijino svetišče v Lurdu. Na božjo pot se prebivalstva slovenske narodnosti, ga dežel-1 jc dvignilo pod svojim posebnim praporom, na uprava ne more prezreti, ampak mora je umetniško delo Toneta Kralja, nad upoštevati njegove naravne pravice in kori-'
ti, da bo ustrezal tudi narodnostni sestavi j sti. Tisti, ki v tej dvorani sistematično nas-zbornice.	!	protujejo priznavanju pravic slovenski man j-
Druga zahteva, ki jo omenja pismo, je, šini, prevzemajo nase zares hudo moralno naj bi bil v predsedstvu zbornice zastopan odgovornost. S svojim ravnanjem teptajo lucii slovenski svetovalec bodisi kot pod- eno izmed naravnih pravic, ki jih priznava-Predsednik ali kot tajnik. Nesprejemljivi so jo vsi omikani narodi in ki predstavlja ene-
je dalje bilo rečeno v pismu — členi 24 'n naslednji, 'ki predvidevajo ustanovitev mešane skupine za tiste svetovalce, ki bi se
ga izmed temeljev krščanske morale. Sedaj je priložnost — in govorim zlasti v imenu katoliških Slovencev — da z dejanji doka-
ze izjavili za nobeno izmed obstoječih sku- žemo, ka'ko imajo načela krščanskega nau-
Pm v deželnem svetu ali ki pripadajo skupini z manj kot tremi člani. To bi dejansko Pomenilo, da bi se slovenski zastopnik avtomatično in proti svoji volji znašel v skupini, katere člane bi ne vezala nobena ne Politična ne ideološka in še najmanj jezikovna sorodnost, kar bi hudo omejevalo delovanje slovenskega predstavnika v deželnem svetu.
Zato je slovenski predstavnik predlagal, naj pravilnik predvideva, da tvori samostojno skupino tudj en sam svetovalec, če je izvoljen na listi slovenske narodne manjšine.
»Predložil sem razne spremin jevalne in dodatne predloge — je dejal dr. Skrk — in mislim, da jih je treba sprejeti, če hočemo 'govoriti o zaščiti slovenske manjšine in o spoštovanju demokratičnih načel. Nočem, da bi stranki, ki sestavljata deželno vlado, zagrešili hudo politično napako s tern, da bi se zadovoljili z nekimi načelnimi izjava-nrti, katerim bi ne sledila nobena dejanja.
POSLEDICE STAVK
Neprestane stavke nameščencev Splošnih sk'lad.išč so poslabšale položaj delavstva v Trstu. Preusmeritve ladij so vedno pogostejše in zunanji ladjarji in trgovci se ved-n° bolj pritožujejo. Računajo, da se je od, ščetka stavkovnega gibanja vsaj 50 ladij Preusmerilo na Reko, pri čemer je Trst iz-Subii zlasti na češkoslovaškem tranzitu. Med ^rUgim je odplula tja ladja, ki bi bila mo-rala razložiti v našem pristanišču 10 tisoč tQn kubanskega sladkorja za domače uvoznike.
Toda kaže, da se bo položaj še poslabšal, ^er je vodstveni svet Družbe pomorskih agentov iz Trsta sklenil, da bo svetoval ladjarjem, naj preusmerijo proti drugim domačim in tujim pristaniščem ladje, ki bi korale pristati v Trstu vse dotlej, dokler 116 bo dokončno rešen sindikalni spor v Pristanišču.
Vodstveni svet se sklicuje na čut odgo-v°rnosti vseh prizadetih kategorij tržaškega Pristanišča in želi skorajšnjo rešitev, ki bo ^■'rripreje omogočila pomorskim agentom, a bodo zagotovili ladijskim družbam normalen potek dela v pristanišču.
. Vsi poskusi poravnave so doslej propadli ln je bilo zadnje dni opaziti še poslabšanje Položaja s strani sindikalistov CGIL, ki 5?*aio najmočnejšo notranjo organizacijo Možnih skladišč; ostali dve sindikalni organizaciji pa upoštevata težak položaj mest-^ga življenja in sta pripravljeni, da sprejeta nekatere ponudbe vodstva Splošnih Skladišč, Upajmo, da bo tudi to pokazalo o^olj razumevanja zastt za najniže plačane.
ka in nauki znane enciklike »Pacem in ter-ris« stvarno in življenjsko vrednost.«
GRE TUDI ZA VPRAŠANJE ČASTI
»Priznanje in izvajanje pravic Slovenske manjšine ni samo pravna, demokratična, politična in moralna dolžnost, temveč je tudi vprašanje časti za italijansko ljudstvo v deželi in državi. Deželni svet in odbor bosta zato pri obravnavanju naših problemov morala izbrati eno izmed teh dveh poti : prvo pot so pokazali veliki možje italijanskega Risorgimenta, razni papeži ter zl asti nepozabni in veliki Janez XXIII., ki so s svojo besedo in s svojimi dejanji od.krito ter dosledno priznavali in se trudili za uresničevanje pravic posameznih narodov. Druga pot je tista, ki jo je izbral fašizem in katere katastrofalne posledice so vsem znane.«
»Ne morem si niti misliti — je zaključil svoja izvajanja slovenski predstavnik — da se hoče pod plaščem demokracije doseči, kar se je v drugih časih hotelo doseči od-1 jeziku.
krito in z nasiljem To bi namreč imelo ne-1---------
popravljive posledice ne samo za odnose med narodoma, ki tu že stoletja drug ob drugem bivata, in s časom tudi za odnose med 'sosednima državama ter za pomirje-nje v naših krajih, 'k čemur vsi težimo, temveč bi dokončno pokopalo zadnje upanje Slovencev, živečih v Italiji, in sicer zaupanje v italijansko demokracijo.«
800 slovenskih romarjev iz Ita'lije, Avstrije, Jugoslavije in iz izseljeniških krajev. Iz Goriške se je zbralo 140 romarjev, s Koroške 133. Romanje je organizirala družba paojincev. Glavno mesto so pa krepko dižali v rokah gospodje Janežič, Štuhec in Zorko iz Trsta Potovanje je potekalo prav srečno in zanimivo.
Ganljiv je bil prizor, ko je blagoslovil turški škof pred roženvensko baziliko novo romarsko zastavo. Na eni strani je umetnik upodobil podobo božje Porodnice, na drugi pa slovanska apostola sv. Cirila in Metoda. Po opravljenih pobožnostih so si udeleženci romanja ogledovali tudi zanimivosti lurške okolice. Skupina 90 oseb je pa odšla na tridnevno romanje v Montserrat na Špansko in se je v Narbonnu zopet priključila glavni skupini na povratku.
Slovenske romarje je pozdravil v dolgem članku tudi lurški časnik »Lourdes Eclair«, ki je podal še precej izčrpno sliko o zgodovinski preteklosti in o sedanjem položaju slovenskega naroda. Lepi pozdrav Francozov v njih jeziku in s slovenskim prevodom je vse drugače vplival na slovenske romarje kot pa postopek železniških oblasti v Trstu, ki so zabranile, da bi nalepili na okna vagonov napis: Slovenes a Lourdes.
Vse te šovinistične nevšečnosti pa niso mogle zatreti v romarskih udeležencih svečanega in navdušenega občutka, da so se tudi 1 urški Zavetnici poklonili v materinem
TRETJI NATEČAJ ZA KOKOŠEREJCE
Pokrajinsko deželno nadzorstvo za kmetijstvo v Trstu je razpisalo tretji natečaj za izboljšanju kokošereje. K natečaju se morajo priglasiti kokoS-jerejci, ki redijo najmanj 20 kokoši in nameravajo umno izboljšali rejo perutnine. Razpisane so nagrade v znesku 400 tisoč lir. Vpisovanje za natečaj traja do 31, avgusta. Podrobne informacije dobite na kmetijskem nadzorništvu v ulici Ghega 6.
Strah pred vodo
V poletnih mesecih skoraj n,e odpreš časnika, da ne bi bral o kaki smrtni nes.eči pri kopanju. Dostikrat utonejo izvežbani plavači in celo v plitvih vodah.
Utopi se jih več, kot si običajno predstavljamo. V Združenih državah utone poleti pribjližno 8000 oseb, v Nemčiji okrog 3000, v Italiji približno 900.
usta; ta pozabi na umetnost plavanja in začne z napol otrplimi udi brcati okoli sebe, dok'er mu moči ne odpovedo in se spusti v strahu pod vodo.
Psiho ogi so odkrili vzrotke takega nenadnega strahu pred vodo. Strah je ponesrečencu ostal v podzavesti že izza mjladih let. Po navadi se godi, da tovariši pri kopanju
, nekoga na naglo butne jo v vodo, češ da se Zdravniki in psihologi so raziskovali vzro-1 j-,0 tako najhitreje naučil p'avanja. Brcanja
ke smrti v vodi. Ugotovili so, da utone velik odstotek kopalcev zaradi nenadnih krčev; drugič zaradi srčne ‘kapi, ker so preveč naporno plavali ali skočili v vodo prerazgreti in s pdlnim želodcem. Nekaj jih utone, zlasti v nepoznanih rekah, če jih zgrabi kak vrtinec.
Ti zadnji s'učaji so pa že psihološkega značaja, pravijo izvedenci. Nenadna situacija zmede tudi dobre plavače, da zgube živce in se njih polasti grozničav strah pred globino ter se res pogreznejo. V morju pa prestrašijo plavače tudi valovi, ki se na hitro pojavijo in pljusknejo plavalcu vodo v
z nogami in rokami se že privadi, mirnega plavanja pa ne. Pač pa mu ostane podzavesten strah, ki se zbudi, tudi pri dobremu p'avaču, če se znajde v nevarnem položaju. V takem slučaju si ne zna več pomagati.
Ve’iko krivde pa nosijo tudi starši, 'ki otroku branijo v vodo, češ da je nevarno. Naučiti bi ga morali plavanja že v šolskih itetih na pravilen način. Najbolje v taki vodi, kjer se dno polagoma znižuje. Sploh bi moralo postati pVvanje eden izmed pred-,metov telesne vzgoje, ker še danes v mnogih deželah več kot 50 odstotkov ljudi ne zna plavati in jih je 'strah pred vodo.
*if T't2rtblii*ijri _________________________
Tržaški občinski svet:
Zavrnjena resolucija in izjava tržaškega župana
V	ponedeljek je tržaški občinski svel nadaljeval razpravo o resoluciji, ki jo je že lani predložil komunistični svetovalec Pa-dovan in ki se zavzema da postavitev dvojezičnih napisov na Opčinah. Vprašanje je sprožilo živahno razpravo o celotnem manjšinskem vprašanju. Na zadnji seji so govorili predstavniki raznih skupin, med njimi zastopnik Skupne slov. liste dr. Simčič, čigar govor skoraj v celoti objavljamo na drugem mestu.
Poltiono pomemben je bil nastop socialističnega svetovalca Dušana Hreščaka, ki se je sicer strinjal z vsebino predložene resolucije, vendar je komunistom očital, d.a skušajo manjšinsko vprašanje izkoriščati v svoje strankarske namene. Svetovalec Hreščak je dejal, da je treba vprašanje dvojezičnih napisov postaviti v širši okvir, ker gre le za del manjšinske problematike. Od odbora je zahteval, naj končno prične izvajati tisti del sredinsko-levičarskega programa, ki zadeva narodno manjšino. Poudaril je, kako je nujno potrebno, da se določijo roki, v katerih je treba to točko sporazuma izvesti.
Ognjevit govor je imel tudi komunistični svetovalec Calabria, ki je med drugim zavrnil očitek, češ da njegova stranka izkorišča manjšinsko vprašanje v strankarske namene. Demokristjanom in ostalim večinskim strankam je očital, da imajo za Slovence le lepe besede, katerim ne sledijo dejanja.
Proti resoluciji so se seveda izjavili desničarji, demokristjani, socialdemokrati ter republikanci.
Pred glasovanjem se je oglasil še župan Franzil, ki je izjavil, da bo občinska uprava izvedla tudi tisto točko sredinsko-levičar-ske sporazuma, ki zadeva slovensko manjšino. Tako bo ustanovila v središču mesta
Prosek:
60-LETNICA »GODBENEGA DRUŠTVA«.
Na Proseku bodo v nedeljo, 2. avgusta, slovesno praznovali 60-letnico ustanovitve »Godbenega društva.<. Dne 23. maja t. 1. je namreč poteklo 60 let, ko se je na pobudo in po zaslugi pokojnega Draga Starca ustanovilo to društvo, ki ima mnogo zaslug ne samo za prosvetno ter zlasti glasbeno življenje na Proseku, temveč tudi za ohranitev narodne zavesti tamkajšnjega prebival-s‘\a.
Za to pomembno obletnico je društvo pripravilo poseben kulturni program, ki bo obsegal koncert šest godb na pihala ter nastop treh pevskih zborov. Poleg domače godbe, 'ki šteje danes 20 članov, bodo nastopile godbe iz Nabrežine, Sv. Križa, Trebč Doberdoba in Divače. Na kulturni priredit-
vi	pa bodo sodelovali pevski zbori s Pro-seka-Kontovela, Velikega Repna in iz Sv. Križa.
Po koncertu bo od 19. do 24. ure ples na prostem.
slovenski otroški vrtec in namestila na občinskih izpostavah v tržašlki Okolici uradnike, ki obvladajo slovenski jezik. Kar zadeva dvojezične napise, ki jih omenja londonski Sporazum, pa je župan izjavil, da bo uprava uvedla preiskavo, ki naj ugotovi, v katerih krajih predstavljajo Slovenci 25 odstotkov prebivalstva. Vse to pa se bo izvedlo v določenem roku.
Za resolucijo svetovalca Padovana so glasovali komunisti, predstavnik SSL dr. Simčič in svetovalec PSIUP dr. Pincherle. Proti so bili vse ostale skupine, razen socialistov, ki so se glasovanja vzdržali.
GOVOR PREDSTAVNIKA SSL DR. SIMČIČA
Občinski svetovalec dr. Simčič je med razpravo o predlogu svetovalca Padovana za u-vedbo dvojezičnih napisov na Opčinah poudaril, kako je že večkrat pred svetovalcem Padovanom zaman sikušal doseči isto in opozoriti občinsko upravo, naj uvede dvojezične napise. Skliceval se je na londonsko Spomenico in pobijal ugovore večine, češ da bi bilo treba najprej prešteti prebivalstvo in ugotoviti, kje je vsaj četrtina prebivalstva slovensika. Od takrat se položaj ni niti za pičico spremenil. Zakaj? Zato, ker so vlada in osrednji ter periferični organi prežeti s staro nacionalistično miselnostjo ter nimajo nikakšnega razumevanja za potrebe in želje slovenske manjšine. V Italiji, je rekel dr. Simčič, smo zelo daleč od politike, ki jo je vroče, a žal zaman priporočal papež Janez XXIII. v okrožnici »Pacem in terris«. Njegov glas je ostal glas vpijočega v puščavi. Nekateri odgovorni voditelji sicer naklonjeno govorijo o Slovencih, toda besede brez dejanj so prazne. Imamo londonski Memorandum, ustavo, naravno pravo in krščanski nauk o manjšinah, toda vse to nič ne zaleže, ker na odločilnih mestih manjka dobra volja. Glavni vzrok za protidemokratično ravnanje s slovensko manjšino je pomanjkanje spoštovanja do Slovencev.
Prav pred kratkim so zabranili celo slovenski napis na vlaku, s katerim se je peljalo 800 slovenskih romarjev v Lurd. Ta sramotni protidemokratični in protikatoli-ški ulkrep je bil možen, ker veje v javnem življenju stara nacionalistična sapa.
V Trstu vidimo tudi edinstveni primer, kako omalovažujejo in prezirajo najštevilnejše tuje turiste, to je tiste, ki prihajajo iz Jugoslavije. Ustanova za turizem skrbi za vse ostale turiste v njihovem jeziku, za jugoslovanske in slovenske pa se ne zmeni, kar je smešno in škandalozno ter grobi šovinizem ,ki zastruplja duhove ter ovira bratsko sožitje med italijansko večino in slovensko manjšino. Po vsem svetu danes upoštevajo manjšine, le pri nas je ostalo vse pri starem.
V odgovoru krščansko demokratskemu svetovalcu Coloniju je dr. Simčič dejal med drugim: »Coloni odreka komunistom pravico delati se zagovornike slovenske manj-
šine. Tudi jaz vem, da je naša manjšina za komuniste odlično sredstvo, ki se ga poslužujejo za svoje namene, za komunistično razredno borbo. Toda ali se je svetovalec Coloni kdaj vprašal, kdo je tega kriv? Kdo omogoča, da se komunisti predstavljajo kot branilci manjšinskih pravic;’ Zato je odgovorna oblast. Ce bi vlada in druga oblastva ugodile potrebam Slovencev, bi to pomenilo največjo nesrečo za komuniste, saj je doslej marsikateri Slovenec glasoval zanje iz protesta proti ravnanju s Slovenci.« G. Coloni, je nadaljeval dr. Simčič, je navajal okrožnico, „Pacem in terris"-Ko bi moral naznaniti kakšen ukrep v korist Slovencev, pa je izgovoril čudne besede: »Ne moremo razumeti, kakšno dejansko korist mora imeti kmet na Krasu, če vidi na napisni tabli Bazovica ali Basovizza«. To je toliko, je pripomnil dr. Simčič, kakor če bi rekel: Tu se govori samo italijansko, saj vsi Slovenci ta jezik razumejo. Ne, gospod Coloni, ni tako in tudi ne gre samo za Bazovico, gre za slovensko manjšino in njene pravice. Ni dovolj, če smemo Slovenci pošiljati otroke v slovensko šolo in govoriti v svojem jeziku, pa še to ne vedno, ker v uradih tega ne smemo, če govorimo slovensko na sodišču, pa nam na temelju fašističnega zakona grozi celo kazen. Dr. Simčič je naštel celo vrsto vprašanj, ki čakajo rešitve. »Slovenski demokrati — je zaključil slovenski svetovavec — hočejo biti d.Obri in lojalni državljani. Prav zato pa želijo, da bi oblastva končno pokazala razumevanje za njihove potrebe in želje. Leta tečejo, a razumevanja je prav malo.«
MORSKI PSI
Že nekaj dni je tega, odkar se kopalci ob naši obali boje plavati na odprto. Baje so ob obali med Sv. Križem in Sesljanorn opazili morskega psa. Več kot dvesto metrov od obale je že nevarno.
Pri nas se je pojavil, če je res, samo en primer tega vodnega požeruha. Ob obalah in v kopališčih Južne Afirke jih je pa vse žjvo. Ni bilo dneva, da se ni ta nevarna morska zver priklatila med kopalce. Posebno do.ga obala ob mestu Durbanu je posta-a zloglasna zaradi morskih psov. Letos so pa potuhtali dobro sredstvo proti tej nevarnosti. Pred obalo so razpeli dolgo mrežo, skozi katero teče električni tok. Žival čuti že od daleč električne sunke in se umakne-
tftene&ha tfl€fwni$u
žabnice:
NAŠE VOŽNJE IN NESREČE
Po naši dolini prihaja turistična sezona že do viška. Izredno dosti je počitniških 'k°' lonij ne le iz naših krajev, temveč tudi i'z Avstrije. Neverjetno živahen je postal cestni promet. Na žalost pa nekateri vozači, zlasti iz Avstrije, tako naglo in neprevidno vozijo, da se dogajajo kar neprenehom3 cestne nesreče.
V	soboto je pretresla vso okolico smrtna nezgoda osemletnega dečka z Dunaja. ^ starši se je vračal s počitnic v Italiji. Pre Zabnicami je oče ustavil avto ob kraju ce' ste za odpočitek. Sinko je pa nenadom3 stekel čez cesto. V tem hipu pridirja nek' avstrijski Volksvvagen in podere fantka vpričo prestrašenih staršev na asfalt. P°' brali so ga z razbito lobanjo, mrtvega.
ŠTEVERJAN
Za zadnjo nede'jo v avgustu je napovedana v števerjanu četrta slikarska tekma »ex tempore«. Prva je bila v Formentinijevem parku leta 1960. Zbudila je precejšnje zanimanje. Lani je odpadla, ker so se organizaciji od'očili, naj se te umetniške tekme piirejajo le vsako drugo 'eto. Tekem sc smejo etos udeležiti umetniki, ki so d.ma iz nove dežele, ne samo rojeni v goriški pokrajini. Novost je tudi v dobitkih. Prvi nagrajenec bo namreč dobil kos stavbnega zenr jišča na lepem kraju v Števerjanu.
Ker smo že pri kulturnih prireditvah, ki si zlasti v števerjanu tako živahno sledijo, naj omenimo tudi časopisno polemiko, ki se je brez prave potrebe vnela prav zaradi Prosvetne dejavnosti. Povzroči'a jo je prepoved vinske razstave na Dvoru. Skupina Podpisana »Števerjanci« očita v tržaškem dnevniku »reakcionarnim prosvetarjem«, v katerih skupino prištevajo odbor »Za Šte-verjan«, Kmečko-delavsko zvezo, SDZ, Kat. Prosvetno društvo in tudi občinski cdbor, da si nekako hočejo monopolizirati vse javno delovanje v občini. V omenjenem javnem nismu se berejo izrazi kot jezuitizem : veto-klinstvo in podobno. Polemika se vrti tudi okrog pos'opja osnovne šole na Valerišču, 'Mer ima zdaj svoje prostore prosvetno društvo »Briški grič«. »Števerjanci« očitajo »reakcionarjem«, d,a se pri vseh njihovih ()1'ganizacijah »povsod pozna politična sen-Ca'<, in da oni samostojno gledajo.
Z'di se, da je ta ostra polemika brezpo-l,ebna in bo zbudila samo slabo kri pri »Steverjancih« in pri »reakcionarjih«. Prav bj bi'o da bi vsi števerjanci (brez naved-111 c) le plemenito tekmovali v pravi prosvetni in slovenski dejavnosti brez medsebojnih očitkov.
Doberdob:
ASFALTIRANJE CEST
Po dolgem času kaže, da se bodo tudi na doberdobski p'anoti asfaltirale še nekatere ceste. Občina Doberdob bo prejela od ministrstva za javna dela sedem in pol milijona lir v ta namen. Nakazana vsota seveda ni zadostna, da bi se uredi'e vse ceste v občini. Za sedaj se bodo odločili za asfal-branje ceste iz Doberdoba proti jezeru in Oekaterih drugih odcepkov, med temi tudi tistega dela, ki vodi od pokrajinske ceste Proti Poljanam. A?fa'tirali bodo tudi nekatera pota in ceste na Vrhu. Sovodenjska
* HtninlhUfM r/o/»fir«
Prav ob istem času se je pripetila avtomobilska nesreča pri Lužnicah. Na ostri o-
vinok za mostom čez Belo je pridirjal z yn’iko naglico nemški avto. Vozilo je trebilo v jarek. Iz razbitin so povlekli 26-let-^ega mladeniča z z'omljeno hrbtenico. Vse-8a je kriva prehitra vožnja.
^°polovo:
ZAČASEN PREHOD
Pri Topolovem v okrožju občine Grmek s° odprli 20. julija obmejni prehod za dvo-bistnike. Odprt bo pa le do 10. avgusta. Naplenjen je obmejnim posestnikom, da mo-'cjo spraviti domov svoje pridelke zlasti jCoo. DvoCstnikom se pa zdi ta rok prekratek in bi ga bilo treba podaljšati, ker do 0fncnjenega dne gotovo ne bodo še vsi pridelki pospravljeni.
občina je tudi prejela denarno pomoč od ministrstva za ureditev cest.
Na ta način bo še dovolj dobro urejeno cestno omrežje po vsej doberdobski planoti. Bil pa je tudi skrajni čas, kajti nikjer se niso domačini in tujci naužih toliko prahu kot prav na tej kraški planoti.
Pevma:
FARNI PRAZNIK
V nedeljo smo obhajali naš farni praznik. Na ta d.an župnija res zaživi vsaj nekoliko skupno versko življenje. Običajna procesija skozi vas je zbrala dosti domačinov, tudi moških. L,c otrok smo opazili nekaj manj, ker jih je dosti po počitniških kolonijah. Ljudje so okrasili cesto z mlaji in cvethca-mi tja do hiše »pri Kati« kjer se procesija obrne nazaj proti cerkvi.
Pripomniti pa moramo, da moti procesijo vsako leto bolj cestni promet, pravzaprav brezvestni vozači, katerim ni mar naših starodavnih verskih običajev.
Občina bi v prihodnje storila prav, da bi za take slučaje postavila na cesto stražnike, ki bi opozarjali avtomobiliste in druge, naj mirno in dostojno vozijo mimo procesije.
O	sveti Ani dozorijo tudi prvi grozdi. Letos se zaradi grozdja nimamo kaj pritoževati. Trta obeta prav lepo. Nič preveč pa niso gospodarji veseli tega, da imajo po kleteh še precej 'anskeja vina. Pomagajo si z »osmicami«, katere odpirajo tudi v mestu. Proti tej samopomoči pa je že nastopila zveza goriških gostilničarjev, ki so proti temu, da bi smeh vinogradniki najemati v meslu prostore za svoje vinotoče, če je prioelka preveč, je slabo, če ga je ma’o, pa je še slabše.
ŠTANDREŽ
Domače športno društvo Juventina je organiziralo od sobote do ponedeljka večerno zabavo na odprtem plesišču. V nede'jo zvečer je nastopil tudi pevski zbor »Branik« iz Nove Gorice z nekaj točkami. V ponedeljek so na zabavi odlikovali tudi štiri člane Juventine za njih desetletno športno udejstvovanje. Med plesom so iz volih neizogibno »zvezdnico« Juventine Deloval je tudi sre-čolov, katere a dobiček je še’ v korist go-riškega Zelenega križa. Udeležba zlasti mladega sveta, je bi'a precejšnja; saj jo najbolj vleče ples, posebno na takih prireditvah, ki nimajo domačinskega okolja.
ZAPRTE TRGOVINE
V ponedeljek dopoldne so imc'e goriške ulice drugačno podobo kot običajno. Dosti trgovin je bilo namreč zaprtih zarad.i pre-fekturnega odloka o skrajšanem tednu, ki bo ostal v veljavi do 30. septembra. Mnogi odjemalci z onstran meje so bili neljubo presenečeni, ko so našli zaprto trgovino v kateri so se namenili kaj kupiti.
Ob ponedeljkih dopoldne bodo zaprte trgovine vseh vrst oblačilnih predmetov, optičnih, radijskih in veleblagovnice. Ob sredah popoldne bod.o zaprte vse trgovine z živili, zelenjavo, pekarne in drogerije. Ob sobotah popoldne pa vse trgovine na debelo, prodajalne z vsakovrstno železnino s kmetijskimi potrebščinami in vsakovrstno les-nino ter z avtomobilskimi deli.
A.T.A. JE UMRL
Danes teden je po večletnem nepotrebnem živ.jenju končal s svojim delom mestni avtobusni najemnik A.T.A. Občinski svetovalci so namreč izglasovali preklic dovoljenja omenjenemu prevoznemu podjetju. Razprava je bila tajna; za predlo j so pa svetovalci javno oddajali svoje glasove. Na predlog je pristalo 23 svetovalcev, med temi tudi slovenski. Socialisti, socialni demokrati in komunisti so se pa vzdržali, ker so zahtevali, naj se vsa razprava, ne samo glasovanje vrši na javni seji.
Glede nameščencev bivšega podjetja se je pa županstvo zavezalo, da jih bo vzelo na delo tudi v dobi zasilnega obratovanja mestnih avtobusov. Sedaj še vedno vozijo po zelo skrčenem urniku redki avtobusi različnih prevoznikov iz Furlanije. Okolica pa je brez rednih zvez z mestom. Javnost nestrpno pričakuje, da bo občina v najkrajšem času uredila mestno prevozništvo, da se ne bodo domačini in še bolj tujci zgražali nad. nerednimi razmerami.
DAROVI
Dva naša bravca z Vrha sta darovala 200(1 lir za spominski plošči Antonu Gregorčiču in javnemu de’avcu Andreju Gabrščku. Hvala in upamo, da bosta dobila posnemovavce.
S sosedne strani:
t DEKAN KRHNE’
Napisati bi pravzaprav morali: smrt ve-likega trpina. To je namreč bil pokojni postojnski dekan ms r. Franc Krhne, ki je umrl 16. juhja v Vipavi.
Rodil se je leta 1882 v znani vipavski družini Krhnetovih. Mašniško posvečenje je prejel leta 1906. Pastirova' je po mnogih farah v S'oveniji. Že zgodaj je pokazal izredno spretno ži'o za časnikarstvo. Zato so ga tedanji voditelji katoliškefca g banja v Sloveniji postavili že pred prvo svetovno vojno za glavnega urednika »Slovenca« v Ljubljani. Dnevnik je pod njegovim spret nim uredništvom kma’u postal vodilni Fst.
Po vojni je postal dekan v Postojni in kot lak tudi osrednja osebnost na Pivki in deželni poslanec. Vneto je sodeloval pri povojnem prosvetnem, političnem n zlasti gospodarskem gibanju na Primorskem. Sko-ro vsak četrtek je prihajal v Gorico na organizacijske seje in je dajal pobude in nasvete, v svojem okrožju pa je tudi sam krepko delova’. Naravno, da so ga fašisti začeli kruto preganjati in zapirati. Ko je po padcu fašizma prišel iz ječe, je na posledicah hudega trpljenja shira’ umsko in telesno.
Po drugi svetovni vojni so v grenko kupo Krhnetovega življenja kanile še nove kap’jc. Pustiti je moral svojo službo in je životari! z malo pokojnino v svojem rojstnem kraju. Pisec teh vrstic se še spominja kako je srečal pokojnega monsignorja na cesti v Po stojno. Slabo oblečen in lačen je peš brodil dalje, sam ni znal povpdati, kam ... dokler ga niso usmiljena srca, zopet privedla domov.
Tako sta potlačila trp’jenje in usoda moža ki je po svojih talentih zaslužil, da bi postal eden izmed voditeljev našega ljudstva. Bog naj mu po smrti plača, kar mu je narod dolžan!	r,	b.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJKINJ A
Uvodnik te številke te najpomembnejše tržaške revije je prispeval Guido Botteri. Uvodnik ima naslov »Prvi avtobus sredinske levice« in se nanaša na sestavo prve deželne vlade v Furlaniji-Julij-ski Krajini. Članek nudi pregled na prizadevanje za sestavo prve sredinsko-levičarske večine v deželnem svetu.
Sledi obširna reportaža Mitje Volčiča pod naslovom »Kaj se dogaja v Sloveniji«. Volčič je v njej prikazal dogajanje zadnjega časa v kulturnem in političnem življenju v Sloveniji, kot se je izrazilo v znanih polemikah med uredništvom revije »Perspektive«, v resolucijah večine slovenskih pisateljev proti temu, ter v aferi okrog onemogočene predstave Rožančeve drame »Tepla g eda«. Vol čičeva reportaža je napisana inteligentno, objektivno, pregledno, hkrati pa z globoko občutljivostjo za resnične kulturne vrednote in z razumevanjem za tisto, kar je v igri med fermenti žive slovenske kulture in med tistimi, ki težko razumejo nujnost avtonomnosti in popolns svobod; ku' turnega dela in ustvarjanja ter seveda kritike, ki se ne pusti vezati rok od raznih obzirov, ker drugače bi ne imela več pomena. Volčič je s to reoor lažo seznanil tudi italijanski kulturni svet s tem zanmivim kulturnim vrenjem v Sloveniji, ki zasluži, da ga poznajo tudi drugod, ker je vse prej kot provincialni pojav.
Razveseljivo je, da posveča revija »Trieste« toliko pozornosti dogajanju v Sloveniji.
Giacomo Bologna je objavil članek o pokojnem papežu Janezu XIII., v katerem naglasa njegovo veličino.
Mario Giacomini razpravlja o športu v naši deželi in prikazuje, kako v ostalih avtonomnih deželah, v Siciliji, Sardiniji, na Tridenttosko-Južno-Tirolskem in v Dolini Aosta deželne oblasti vz podbujajo in pospešujejo športno dejavnost. Pa-squale De Simone je avtor članka o tem, kako so zavezniške oblasti leta 1945 likvidirale jugoslovansko upravo v Pulju.
V rubriki »Corrispondenze« piše Aulo Rubino o tolpah lakoimenovanih »bandolerosov« v Kolumbiji, ki so pojav socialne zaostalosti. Dino Dardi pa je prispeval za to številko člannk o furlanskem arhitektu urbanistu Marcellu D’01ivo.
V kulturnih rubrikah na koncu najdemo poročila o knjigi Maria Pacorja »Confine orientale«, o Rosignanovi razstavi v Milanu, o nagradi »Trieste« in o knjigi »Duecento comunisti italiani fra
TARTINIJEVI ROKOPISI V AMERIKI
Glasbena knjižnica Kalifornijske univerze v Berkeleyu je objavila te dni katalog rokopisne zbirke italijanske instrumentalne glasbe 18. stoletja. Iz kataloga je razvidno ,da obsega zbirka, ki je bila kupljena leta 1961 v Italiji, 1.062 skladb, od tega 990 rokopisnih 82 italijanskih skladateljev. Med njimi je tudi piranski violinist in skladatelj Giuseppe Tartini. Njegovih del je v zbirki 234. Zbirka Tartinijevih rokopisov je zelo dobro ohranjena in rokopisi se niso v skoraj dveh stoletjih nič pokvarili.
Gre morda za rokopise, ki so izginili iz koprske knjižnice?
RAZSTAVA SLOVENSKIH LJUDSKIH NOŠ
V	kino dvorani Ljudskega doma v Portorožu je odprta razstava o slovenski ljudski noši, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane. Razstava prikazuje več kot 30 izvirnih ljudskih noš iz vseh pokrajin Slovenije. Razen teh pa prikazujejo gledalcu ljudsko nošo in njene značilnosti še številne umetniške slike in fotografije. Razstavljene so še druge slovenske etnogarfske značilnosti, ki dopolnjujejo nošo.
Razstava je namenjena predvsem turistom. Poživljajo io tudi (klekljarice in Belokranjice, ki praktično prikazujejo klekljanje čipk in slikanje pisanic.
Razstava v Portorožu je v letošnji sezoni že tretja razstava, 'ki jo prireja Slovenski etnografski muzej v slovenskih turističnih krajih — v Slovenskih Konjicah, na Jesenicah in tokrat v Portorožu. Pripravlja pa tudi razstavo slovenskega ljudskega slikarstva v Kostanjevici.
lc vittime dello stalinismo« (Dvesto italijanskih komunistov med žrtvami stalinizma), ki jo je napisal Guelfo Zaccaria ter je izšla pri založbi »Azione comune« v Milanu, na pobudo italijanskega odbora za resnico o zločinih stalinizma, v katerem so predstavniki vseh levičarskih skupin razen komunistov, predseduje pa mu pisatelj Ignazio Silone. Knjiga je hudo polemična nasproti vodstvu italijanske komunistične partije, ki ni interveniralo, da bi rešilo komuniste, ki jih je dal Stalin likvidirati zaradi dozdevnega trockizma, vohunstva in podobno. Ker so bili med likvidiranimi tudi komunisti z našega področja, je knjiga za tukajšnjo javnost še tembolj zanimiva.
Naslovno stran te Svetilke revije »Trieste« prinaša reprodukcijo naslovne strani revije »Perspektive« preko nje pa je natisnjeno vprašanje »Kaj se dogaja v Sloveniji?«, to je naslov Volči-čeve reportaže.
Ruski pSese pri Sv. Justu
V	torek., 28. t. m., se je dvorišče na gradu spet napolnilo ljudi — tokrat do zadnjega kotička. V letošnji sezoni je bil spored prireditev na gradu Sv. Justa zelo pester: Srednja Amerika, Afrika, in sedaj Rusija. In ko slišimo to ime, nam zazvenijo v ušesih mila ruska pesem, balalajka, harmonika,	pred očmi	imamo virtuoze	kazačoka,	in
veselo	trojko. Vse	to tržaški publiki	torej ni tuje,
a ljudi vedno privablja, navdaja z Občudovanjem, vpliva nanje ekzotično in ni čudno, da so gledavci v zbrani tišini prisluhnili ruski pesmi in burno ploskali zdaj milemu in elegantnemu plesu žensk, zdaj viharnemu nastopu moških.
To	predstavo,	ki je žela mnogo	priznanja	po
vsem	svetu, nam	je pripravila Irina	Grjebina,	ve-
lika umetnica in duša folklorne skupine, saj je plesna učiteljica, koreografinja in plesalka obenem. V pesmi in plesu nam je odkrila dušo ruskega naroda, njegove navade in noše. Z njo smo obiskali Rusijo, Besarabijo, Zakavkazje in Ukrajino. Iz Rusije sta nam zadoneli »gramooka«, ali tudi »taljanočka«, to je harmonika, najpopularnejši ruski instrument, in balalajka. Med živahnimi ljudskimi plesi je romantično vplival »Plemeniti ples«, ki spominja na bojarske čase in iz katerega diha lirična »slovanska duša«. Besarabija nam je pokazala svoje ciganske plese in pesmi, Zakavkazje bojne plese »Horumi« in plese kurdskih žena, Ukrajina pa svoje akrobatske plesalce, ki skačejo, se bliskovito vrtijo, čepe hodijo in plešejo kazačok. Solista pevca sta pela prelepe narodne pesmi, in marsikdo med publiko je spoznal »Večerni zvon«, ko so zadoneli zvoki te pesmi. Še eno ime, ki je vsem znano: Aram Hačaturjan, ki je zbral in priredil nekaj narodnih pesmi.
Na navdušen aplavz so umetniki odgovorili z dodatnimi 'kratkimi nastopi.
Marija Martinuzzi
Kulturne novice
\ V okviru italijansko-sovjetskih kulturnih izme-j njav bo gostovala milanska Scala v septembru v Moskvi, pri čemer bo kot gost dirigiral Herbert von Karajan. V novembru pa pride Bolšoj opera na gostovanje v Milan.
—•—
Zadnji knezoškof Krške škofije na Koroškem, naslovni nadškof in asistent papeškega prestola, dr. Adam Hefter, je proslavil 22. julija 70. obletnico svojega mašniškega posvečenja. Monsignorja Hefterja, ki bo v decembru dosegel 93 let, je predložil za krškega škofa še avstrijski cesar Franc Jožef. V februarju leta 1965 bo proslavil svoj zlati škofovski jubilej.
—•—
Milanska Scala bo v prihodnji sezoni gostovala v miichenskem Narodnem gledališču s štirimi predstavami Puccinijeve opere »Boheme«. V uprizoritvi Franca Zeffirellija in pod taktirko Herberta von ICarajana bodo peli najboljši pevci Scale.
Močno naraščanje cenenih izdaj znanih literarnih del v žepnem formatu je imelo v Franciji za posledico, da je za nove romane že zaradi njihove večje prodajne cene vedno manj povpraševanja. —a—
Založba Maia iz Siene bo natisnila antologijo makedonske poezije, katero je izbral in prevedel Giacomo Scotti, književnik italijanske etnične sku pine na Reki. Antologija bo na 150 straneh predstavila pesmi 60 avtorjev. V obsežnem uvodu lc prikazan zgodovinski razvoj makedonske književnosti.
—•—
Pred 125 leti so izumili fotografijo. Za ta ju bilej bo 10 muzejev v dvanajstih evropskih državah priredilo letos in v prihodnjem letu skupno »Svetovno razstavo fotografije«.
—•—
V tržaških knjigarnah se je pojavil roman »* cavalli di guerra non amano la pace« (Vojni konj' ne ljubijo miru), ki ga je napisal Bruno Steffe. V njem opisuje vojne in povojne dogodke v rašeffl mestu.
—•—
Z glasbeno nagrado Bavarske akademije lepili umetnosti je bil odlikovan berlinski komponist Ernst Pepping. Nagrado je dobil umetnik v prvi vrsti za svoje zasluge na področju cerkvene glasbe. —•—
V bližini Matreia pod Brennerjem so pri kopanju temeljev za novo hišo odkrili več žar večjega grobišča. Gre za mrtvaške žare Ilirov iz dobe od leta 1200 do 1000 pred Kristusom. V žarah so našli pepel in kosti zažganih trupel. Iliri so kot znano svoje pokojne zažigali, ostanke kosti pa pokopavali v žarah. Pri nadaljnjih izkopavanjih so odkri-
li	okoli sto grobov z /arami.
—•—
Umrl je slikar Jean Fautrier, eden izmed mojstrov sodobnega francoskega slikarstva. Umrl je na svojem posestvu Chatcnay Malabry. Star jo bil 6& let.
Nova gledališka sezona v Parizu
Po precej bledi pretekli sezoni se zdaj pariška gledališča pripravljajo na novo sezono, v kateri bodo uprizorila okrog dvajset novih del. Pri tem gre po večini za takoimenovana boulevardne, to je lahke komedije, glasbene igre in druga dela skromnih umetniških ambicij, ki hočejo gledavce samo zabavati. Malo je gledališč, ki bi pripravljala zahtevnejša dela, in to so predvsem nacionalna gledališča Theatre de France, Comedie Fran^aise in Francosko ljudsko gledališče.
Theatre de France bcT nudil bogat repertoar, ki ga bo igrala skupina Barrault-Renaud. Nudila bo uprizoritev na čast pesniku Saint John Perseu, »Španske stene« Jeana Geneta — to delo je napisal Genet leta 1960 in doslej v Franciji še ni bilo uprizorjeno, ker obravnava vojno v Alžiriji — Kafkovo »Ameriko«, Dostojevskijevo »Podzemlje« in Shakespearovo dramo »Antonij in Kleopatra«. Poleg tega bo igrala skupina Barrault-Renaud dve novi deli sodobnih francoskih avtorjev, in sicer »Treba je preiti skozi oblake«; to delo je napisal Francois Billetoux za Madeleine Rcnaud, in dramo »Kameniti ljudje«, ki jo je napisal Jean Pierre Fave.
Ljudsko narodno gledališče je najavilo do zdaj
Osbornovega »Luthra« s Pierrom Vaneckom v glavni vlogi. V Comedie Frangaise pa bodo igrali novo Salacroujevo dramo, ki še nima naslova.
Z zanimanjem pričakujejo najnovejšo dramo Henrija de Montherlanta »Državljanska vojna«, ki bo uprizorjena v Theatru de L’Oevre. Glavni vlogi bosta igrala Pierre Fresnay in Pierre Dux. Luchino Visconti bo zrežiral v gledališču Gymnase Millerjevo dramo »Po padcu«, v kateri bosta igrala An me Girardot in Serge Reggiani. Z Broadwava Pa je uvozil »Theatre de la Renaissance« dramo Ed; vvarda Albeeja »Kdo se boji Virginie Wolf«. V novi sezoni pa bodo ponavljali tudi mnogo iger iz Pre” tekle sezone.
KONCERT V KENNEDYJEV SPOMIN
Berlinske slavnostne tedne bodo začeli 13. septembra v novi Filharmoniji s koncertom v spomin pokojnega ameriškega predsednika Kennedyja. Pevski zbori iz Italije, Francije, Združenih držav 'n Indije ter zbor iz berlinske katedrale sv. Hedvike
bodo izvajali program v smislu sporazumevanja
narodov, za katerim je stremel Kennedy.
GOSPODARSTVO
Povpraševanje in ponudba mesa
Povpraševanje po mesu se splošno dviga. A ne po vseh vrstah mesa enako. Iz tega sledi različno vrednotenje mesa. V evropskih državah je letni prirastek govejega mesa mnogo premajhen za kritje potreb in Povpraševanja. Zato so cene za goveje meso visoke in se še višajo, ker se viša tudi Povpraševanje. Z drugimi vrstami mesa, Predvsem s svinjino, z ovčjim, kozjim in Zajčjim mesom in perutnino je težnja drugačna, ker razpoložljive količine krijejo po-ypraševanje in se pri nekaterih vrstah opaža celo padanje cen, kot se trenutno dogaja pri svinjini. Zlasti je šibko povpraševanje po slanini.
Medtem ko je v Evropi govedoreja številčno nekoliko padla, je v Severni Ameriki, zlasti v Združenih državah nasprotno. Tam število goved dosega rekord in so za 'Zvoz pripravljene ogromne množine. Cene s° precej padle in gospodarstveniki ne upajo, da bi se cene še letos kaj popravile.
Zelo se je povečal prirastek govejega mesa v Avstraliji in v Novi Zelandiji. Računajo, da je v obeh državah na razpolago vsaj 10% več mesa kot v prejšnjem letu. Za 10% je zrastel letos tudi avstralski izvoz govejega mesa, ki je v celoti presegel 2 in pol milijona stotov. Izvoz mesa iz Nove Zelandije
SVINČENA BOLEZEN NA SADNEM DREVJU
Na sadnem drevju, posebej na breskvah, marelicah, slivah, jablanah in letos zlasti na hruškah opažamo liste, ki so kovinaste barve oziroma se zdijo, Ikot da bi bili prevlečeni s tanko plastjo srebra ali svinca. Včasih so na drevesu samo posamezni taki listi, včasih pa imajo take liste samo posamezne veje, kakšenkrat pa je taka vsa kro-da. Listi so bolj debeli, kakšenkrat tudi gr-“ančasti in rdečkaste barve. Posebne znake °olezni opazimo tudi na spodnji strani li-stov.
se je letos dvignil samo za 5%, a imajo toliko povpraševanj, da ne vedo koga bi zadovoljili. Zadovoljujejo pa predvsem Anglijo
Svoj čas so d.ržave Južne Amerike, zlasti Argentina in Urugvaj, pošiljale v Evropo in drugam ogromne količine zmrznjene govedine. Ta izvoz še traja, a danes v mnogo manjših količinah. Zdi se, da je ta manjši izvoz odvisen od manjše količine razpoložljivega blaga in slabše izvozniške organizacije.
Azija najbrž ne bo imela nikdar posebnih količin govedine za izvoz, ker lahko potrošijo doma vsak prirastek. Drugače pa je z afriškimi državami. Ko se bodo te nove d.ržave umirile in začele organizirati na moderni podlagi svoje gospodarstvo — tudi po premaganju tze-tze muhe —, bo Afrika važen činitelj v svetovnem gospodarstvu z mesom.
—0—
SLAMA PREPRECUjE NAPENJANJE
Vsaka žitna slama, posebno pa ovsena, preprečuje pri živini napenjanje, ki povzroča letno precej škode tudi našim živinorejcem. Seveda bi bilo najbolje, če bi kar krmili slamo pomešano med sveže detelje in trave. Učinkuje pa slama tudi v slučaju, da je živina dobila slame, preden je šla na pašo ali preden je bila krmljena s svežo krmo.
NAGRAJENE VINSKE ZADRUGE
Zveza vinarskih zadrug je predlagala ministrstvu, naj nagradi tiste vinarske zadruge, ki delujejo že nad 50 let. Ministrstvo je soglašalo in tako bo nagrajenih v pokrajini
Bočen 12 vinarskih zadrug, v Tridenitu 7 in v Piemontu 3, ki delujejo že nad. 50 let. Naj starejša vinarska zadruga je v Barba-rescu (Piemont), kjer je bila ustanovljena leta 1885 in bo torej kmalu stara 80 let. Največje slavje pa bo v Tridentu, kjer je zveza tridentinskih zadrug zgradila osrednjo klet, ki je v vsej Evropi največja in najmodernejša klet za zorenje, staranje in vste-kleničevanje žlahtnih vin.
LETOS NI REKORDNE ŽITNE LETINE
Pred, tedni so cenili italijansko žetev pšenice na skoraj 100 mili j. stotov, žetev in mlačva ne potrjujeta teh predvidevanj in sedaj cenijo letino pšenice na 90 do 92 mi-lij. stotov ali za približno 10 milij. stotov več kot lani. Zadnje tedne pred žetvijo je pšenica po vsej Italiji trpela zaradi vremena. — Enako je bilo tudi v drugih evropskih državah in zato žetev ni tako dobro izpadla, kot se je pričakovalo konec maja.
Kdor ima preveč pridelka in ga ne more ali noče doma hraniti, ga lahko odda v javna zbirališča, ki jih organizira zadružništvo. To, predvsem pa Zveza zadrug (Federcon-sorzi), kupuje za d.ržavni račun pšenico, katero hočejo posamezniki prodati. Torej imajo žitorejci možnost takoj prodati svojo pšenico, lahko pa jo tudi izročijo v prostovoljna zbirališča.
VINO IN NAFTA
Sovjetska zveza in vlada na otoku Cipru sta podpisali v začetku meseca posebno trgovinsko pogodbo. Rusija bo dobavila Cipru 400 tisoč ton nafte v zameno za žlahtna ciprska vina. Na otoku pridelajo okrog 160 tisoč hektolitrov belega vina, ki je res od-'ično. Množina pa ni tolikšna, da bi odtehtala vrednost uvožene nafte. Potrebuje je pa tudi ne toliko, ker premore le 51 tisoč motornih vozil.
Iz številk torej s’edi, da je kupčija bolj političnega kot pa trgovinskega značaja.
Vračajo se...
Izseljeništvo igra v Italiji stalno zelo važno vlogo. Zadnji dve leti (1962-1963) pa je
Izvedenci pravijo, da povzroča to bolezen 1 fPustdo Italijo mnogo man., izseljencev hrobnoživka glivica »Stereum purpureum«. I kot druSa lcta- Pac l?a 'e ,b,louv notranjosti Tri šibko napadenih drvesih navadno ni po- Precejšnje premikanje delovnih sil, vecmo-s<*ne škode, pri močneje napadenih pa se|ma v mdustnjsk. trikot M.lan-Tonno-Ge-lahko posušijo posamezne veje ali pa tudi I "ova: Stot,S00' '^i/.nc itahje so prah tja. cele rastline. Zgodi pa se tudi lahko, dajda ustvarijo boljšo bodočnost, da bodo 'bočno napadeno drevo popolnoma okreva!imeh zagotov^eni kos kruha. Mnogim se je ‘b potem še dolgo živi. Napadena mlada d.re- Posrečilo najti dober zasluzek, s stanova yesca se navadno posušijo.
. Bolezen se širi največ s trosi, ki prodre-i° v notranjost drevesca skozi rane, katere bastanejo ob obrezovanju. Zgodi se tudi, da se drevesce okuži pri sajenju, kadar skrajno glavne korenine. Podgobje se potem aviga po debelcu do vrha krone in se lahko razširi po vsem drevesu.
Primernega škropiva proti svinčenosti še "e poznamo in sploh te bolezni ne znamo Praviti. Zato je primerno, da pri obrezo-'
vanju
vsa rezila večkrat razkužimo in večje abe zaščitimo s cepilnim voskom. Na ta bbČin vsaj ne širimo bolezni. — Drugače pa Favnamo prav, če vse močno obolele rastli-116 izrujemo in sežgemo. V tem oziru omenjamo določila angleške zakonodaje, ki uka-*bje, da se vsako leto pred 15. julijem uni-'j° z ognjem vse na svinčenosti obolele astline in vse njih dele.
odselilo pa 17.092, torej je Milan pridobil nad 17.000 novih prebivalcev. Letošnje številke so popolnoma drugačne: Letos se je do konca maja priselilo 18.091, odselilo pa 21.493 oseb, tako da je Milan na podlagi notranje selitve izgubil 3.400 prebivalcev.
Ali bodo povratniki ostali doma? Zelo redki! Večina bo skušala poiskati boljšega kruha v inozemstvu, kjer so ga iskali že njih očetje.
njem je šlo težje, a desettisoči niso dobili ne stanovanja in ne zaposlitve, k večjemu tu in tam kakšno slučajnostim in kratkoročno delo.
Ko se je začela pojavljati v industriji kriza, so desettisoči priseljencev iz juga začeli! lanskim za nad 8%, a se je v naslednjih 2
LETOŠNJI IZVOZ LAŠKEGA VINA
V prvih dveh mesecih tekočega leta se je izvoz italijanskih vin povišal v primeri z
obupavati d,a se bodo sploh mogli urediti. V mnogih se je oglasilo domotožje in rast-la je zavest, da je, čeprav zelo trd in majhen kos kruha doma vendar boljši kot brezciljno tavanje in počasno hiranje na Severu. In začeli so se vračati domov. Pri začetku so se vrnili posamezniki, pozneje cele gruče.
številčno ni prav lahko ugotoviti ne koliko priseljencev je jug poslal na sever in ne koliko se jih je že vrnilo. Majhno sliko nudijo uradne številke mesta Milana. Lan-
mesecih zelo znižal, tako da je v prvih 4 mesecih letošnji izvoz padel za 18.700 hi, (od lanskih 741.000 na 722.000 hi). Ker jDa so bile letos dosežene višje izvozne cene, je bil letošnji izkupiček skoraj za poldrugo milijardo lir višji.
V navedenih številkah je zapopaden tudi izvoz vermuta, ki kaže drugačno sliko. Izvoz vermuta se namreč stalno dviga in tako ga je bilo v prvih 4 letošnjih mesecih več izvoženega kot lansko leto. številke so naslednje: lanski izvoz vermuta 121.774 hi
sko leto ( 1963) se jc priselilo v Milan od za 3.017 milijone lir, letošnji izvoz 128.902
začetka leta do konca maja 34.258 oseb,
hi za 3.374 milijone lir.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Razlika med našim sedanjim in tedanjim stanjem je v tem, da je bila Italijanska ljudska stranka tedaj od'očno na naši strani. Strinjala se je popolnoma z našim avtonomističnim programom.
Don Sturzo, voditelj stranke, je pri svojem obisku Goriške izrekel svojo posebno
120.
Dr. E. BESEDNJAK
hva'o šolski avtonomiji. »Ona Vam je omogočila, da je zginila na Primorskem nepismenost,« je izjavil.
Medtem so pa postali fašisti vse bolj predrzni. Ko je pred kratkim pravosodni minister hote! nekje govoriti, so mu fašisti zborovanje prepovedali in minister je pohlevno ubogal.
Tirolski Nemci niso bili pogodu fašistom. Zato so organizirali pohod v Bočen, odstavili župana dr. Perathonerja in občinski svet ter postavili komisarja. Ker so bi'i tudi nasprotniki avtonomij, so na povratku iz Boona zasedli deželni odbor v Trentu in postavili generalnemu civilnemu komisarju senatorju Credaru zahtevo, da odstopi. Cre-daro se je zatekel v Rim in se najbrž v Trento več ne vrne.
Mnenje poslanca Ščeka
Naš urednik je imel priliko razgovarjati se s poslancem ščekom o kritičnem po’oža-
ju:
»Izmed italijanskih strank je edino Italijanska ljudska stranka, ki se resno drži avtonomističnih načel. Zato je ona od vsega početka podpira.a naša stremljenja po avtonomiji. Hotela je tudi ustvariti za nove pokrajine posebno ministrstvo.«
I »To svoje stališče je utemeljevala z raznimi dejstvi: 1. Goriška in Tridentinsko sta v razvalinah; obnova zahteva, da se z njima izjemno poistopa. 2. Industrijo v naših pokrajinah je vojska uniči'a. Treba jo je na novo dvigniti na noge in omogočiu deželi gospodarsko življenje. 3. Obe pokrajini sta ob meji ter sta zaradi novih državnih mej i moraii prestati silne notranje pretresljaje. 4. Trst is svojo svetovno Luko je zaradi novih razmer padel na nivo malega pristanišča, zato je treba zanj posebnih ukrepov.«
»Iz teh razlogov je delal don Sturzo še pri sestavljanju zadnjega Factovega ministrstva na to, da bi se osnovalo posebno ministrstvo za nove pokrajine. Ljudska stranka s to svojo zahtevo žal ni prodrla..«
Urednik: Ali so naše avtonomije popolnoma pokopane?
Šček: »Zelo se bojim, da bomo v boju za avtonomijo vsaj trenutno podlegli. Sedaj se vrši oster zakulisni boj in je težko prerokovati, kd.o bo zmagal.«
Videm proti Gorici
Videmski občinski svet je odobril resolucijo, v kateri je pozval vlado, naj odtrga
okraja Bovec in Kobarid od Goriške ter ju priklopi Vidmu. Sežano in Postojno naj združi s Trstom. Obenem je vlada ukinila Osrednji urad za nove pokrajine ter izenačila državno upravo Primorske s sistemom starih pokrajin.
»II Piccolo di Trieste« je vprašal dr. Besednjaka za njegovo mišljenje in pod. naslovom »Italijani in Slovenci edini proti pri-kiopitvi goriške dežele k videmski provinci« priobčil članek. V njem je rekel:
»Prvi vtis, 'ki sem ga dobil o sklepu videmskega občinskega sveta, je bil, da pomeni ta dokument eno izmed poglavitnih zmot, ki so se dogodile v zadnjih treh letih v naši pokrajini. Proti temu neumestnemu sklepu so vse stranke v Gorici dvignile na-jodločnejši protest.«
»Obenem smatram resolucijo videmskega občinskega sveta za največjo predrznost. Ne morem namreč razumeti, kako more občina, ki leži izven dežele, zahtevati, da se ta d.ežela zatre, ne da bi to zbudilo takojšnji energični odpor ogroženega prebivalstva.«
»Goriška dežela tvori gospodarsko enoto, ki dovoljno krije, iz sebe svoje potrebščine. Mesto Gorica je naravno srdišče dežele-Dejstvo je, da se v Gorici stekajo Soška in Vipavska dolina ter vse prometne žile Brd in Vzhodne Furlanije. Kdor bi hotel določiti Videm za g’avno mesto naše dežele, bi iztrgal srce iz živega telesa.«
»Videmčani bi morali pomisliti, da gorišKi Italijani niso bili rešeni izpod avstrijskega jarma, da bi izročili svoje mesto gospodarski smrti.«
(Dalje)
V	vseh slojih imamo ljudi, ki najrajši gledajo nazaj v preteklost, jo idealizirajo in slavijo v primeri s sedanjostjo; imamo pa tudi take, ki žive samo v sedanjosti in za sedanjost ter se ne zmenijo niti za preteklost niti za bodočnost. Ne zanimata jih, ker nimata nič neposredno opraviti z njihovim življenjem. In poileg teh so tudi take vrste ljudje, ki jih zanima predvsem prihodnost. Vnemajo se za vse tisto, kar vodi v bodoče, in strastno zagovarjajo to ali ono utopijo v bodočnosti. Pripričani so, da bo napredek znanosti in tehnike v vedno večji meri omogočil človeštvu, da bo odpravljalo mizerije, ki so ga trle v preteklosti ali ki ga tarejo danes, ter si bo ustvarilo pogoje za nemoteno in srečno življenje. Takim ljudem so pravili svoj čas utopisti, danes pa se branijo tega naziva in hočejo veljati za znanstvenike.
Toda imamo še četrto vrsto iljucli, in to so tisti, ki se bodočnosti boje. Tudi to so znanstveniki. V bodočnosti vidijo veMkansko neznanko, o kateri si nikakor ni mogoče misliti, kaj krije v sebi in kaj bo prinesla človeštvu. Na osnovi današnjega ritma v u-stvarjanju novih tehničnih možnosti in množenja človeškega rodu skušajo uganiti, kaj bo s človeštvom v bodočnosti. Pri tem ne špekulirajo o daljni bodočnosti, o bodočih tisočletjih ali stoletjih. Zanima jih predvsem bodočnost, ki jo imamo takorekoč že pred nosom, to je 'leto 2.000.
Konferenca o bodočnosti
Pred nedavnim se je zbrala skupina takih učenjakov z vseh strani sveta na študijski simpozij, ki je poteke1 delno v kalifornijskih gorah in delno na južno kalifornijski obali pri mestecu Santa Barbara. Vseh zbo-rovavcev je bilo okrog 120 in med njimi
lča( fo j Uweštmtn leta Z0001
so bili mednarodno ugledni filozofi, znanstveniki, pisatelji in tehniki. Zborovanje jc . nosilo naziv »Perspektive demokracije v razdobju 1963-73«, odvijalo pa se je največ v Centru za študij demokratičnih ustanov. Udeleževa'i so se ga med drugimi znani pisatelj Aldous Huxley, sodnik vrhovnega a meriškega sodišča Wil'iam Doug’as, Paul Hoffman, nekdanji visoki funkciona Mar-■ shallovega načrta in Združenih narodov,
1 strokovnjak za radar Sir Robert Watson-Watt in znani iznajditelj cepiva proti po io- ^ me itisu dr. Jonas Salk. Ti ljudje si predvsem delajo skrbi, kaj bo s človeštvom v bodočih desetletjih. Kot znanstveniki bi radi izdelali znanstvene uteme'jene prognoze za bodočnost, p: i čemer se zanašajo seveda predvsem na številke, to je na statistične j podatke.
Kako odpraviti revščino?
Pisatel j Aldous Hux'ey je bral s pomočjo j povečevalnega stekla (ker zei’o slabo vidi) svoje predavanje, v katerem je opozarjal i na posledice vedno hitrejšega naraščanja! prebivavstva na svetu. Znanost je v zadnjih petdesetih 'etih odkrila cenene metode, s katerimi je možno ceJo pri najrevnejših narodih zelo znižati umrljivost odraslih in otrok. Medtem ko se je število svetovnega prebivavstva od Kristusovega rojstva clo konca 17. sto’etja 'komaj podvojilo — od | 250 na 500 milijonov duš, pa se v zadnjih desetletjih množi zelo naglo. Danes znaša 3 milijarde d.uš in ’eta 2.000 bo znašalo po vsej verjetnosti 6 milijard. Indija podvoji svoje prebivavstvo v 28 letih in latinska Amerika v 23 letih.
To ustvarja neznanske gospodarske in socialne probleme. Kako te ljudi nahraniti« kako jim nuditi dostojne življenjske pogoje. izobrazbo in delo? Sociologi in politik1 teh držav si zaskrbljeno segajo v lase. Pod-razvite države zapadajo v vse hujšo revščino, kar potrjujejo tudi ankete Svetovne banke in Organizacije Združenih narodov za prehrano in poljedelstvo. Število nepismenih v svetu se veča, namesto da bi padalo-čeprav so bili storjeni tudi na tem področju že velikanski napori, tudi v mednarodnem sodelovanju. Od. tako imenovane kontrole rojstev si ni nič obetati, ker to zahteva Pre" cejšnjo stopnjo izobrazbe, ki je pa ravno v tistih državah, kjer je stvar najbolj aktualna, zelo pomanjkljiva; neglede na tO’ da se temu upirajo tudi psihološki, verski in mora'ni razlogi. Tragično pri vsem tem je po Huxleyevem mnenju dejistvo, da revna ljudstva preko radia, televizije, filmov-tiska in drugih komunikacijskih sredstev dobro vedo za udobja in zapeljivosti tehnično naprednega sveta, kar povzroča v njih zavist in neugodje. Dokler niso poznala življenja bogatih narodov, niso v taki met-1 občuti’a svoje zaostalosti in revščine ter se zato tudi niso čutila tako nesrečne.
Boj proti tiranijam postaja težji
Aldous Huxley pa je opozoril še na drug0 značilnost modernega sveta, ki vzbuja strah To je vedno težji boj proti tiranijam. »Du tiranije jc bil vedno voljan, toda njeno te ’ nično in organizacijsko meso je bilo s’aoO-je rekel Huxley. »Danes pa je njeno me
(Vadaljevanje na 9. strani)
ŠPORTNI 1P I« H: O L K JD>
Dirke za svetovno prvenstvo v motociklizmu
Redman in Hailwood najboljša
V soboto in v nedeljo so v Karlmarxstadlu tekmovali za častni naslov svetovnega prvaka. V so-boto so dirkali motorji 350 kem in je zmagal Jim Redman na vozilu Honda pred Havelom (Jawa). Zaman je Redman upal, da bo ponovil uspeh v kategoriji 250 kem, kjer je bil drugi za Readom (Vamaha). Hugh Anderson je zmagal v kategoriji '25 kem (vozilo vrste Suzuki), Haihvood pa v kategoriji 500 kem.
Oglejmo si zdaj vrstni red v posameznih kategorijah (do konca tekmovanja je še nekaj dirk).
V najnižji kategoriji se vodi oster hoj med Mungom Andersonom, ki ima 34 točk ter med Ralphom Bryansu, ki jih ima 30. Toda tako An-scheidt (29 točk) kot Morischita (27 točk) nista Povsem obupala in še vedno mislita na častni naslov.	Anderson in Morischita	dirkata	na	vozilu
vrste	Suzuki, Bryans na vozilu	Honda	(obe	znam-
ki sta iz Japonske), Anscheidt pa na motorju vrste Kreidler. Težko je predvidevati, kdo bo letošnji svetovni prvak.
V	kategoriji 125 kem imata	največ	upanja za
Prvo	mesto Švicar Taveri, ki ima 36 točk,	ter ž.e
?8oraj imenovani Jim Redman iz Rodezije, ki je do sedaj nabral 32 točk. Toda tako Avstrijec Bert
s Uai/cStuofn teta Z0001
(Nadaljevanje z 8. strani)
enako močno kot duh ... Pred, petdesetimi 'eti je jmej oborožen upor proti tiraniji še vedno možnost na uspeh. Spričo moderne oborožitve, s katero razpo'agajo diktature, Pa je ljudski upor brez podpore vojske že vnaprej obsojen na neuspeh. Tako trajajo tiranski režimi veliko dalje.«
Dr. SaPk je prikazal bio'oški razvoj človeštva in izjavil, da nima upanja, da bo človeštvo kdaj zatrlo uničevale impulze v se-Mi, kar je v popolnem 'nasprotju z optimističnim pričakovanjem marksizma v tem PQgled.u. Problem je v tem, kako jih držati v šahu oziroma uravnavati, da se bodo člo-Veške vrednote povečale namesto poslabšale.
Neupravičen strah pred avtomacijo
Obstoja pa še en velik problem, ki vzbu-la strah zlasti delavskim množicam v na-Prcdnih državah. To je prob'em avtomaci-|e- Neka pred kratkim izvedena anketa med klavci Fordovih tovarn v Detroitu je pokala, da se bolj boje avtomacije kot atom-vojne. Mislijo namreč, da bodo z uved-popolne avtomacije izgubili dello. Stro-ovnjaki pa zagotavljajo, da je to mišlje-napačno. Proti njemu bi se bilo treba 0riti s široko zasnovano propagandno ak-cvio, ki naj bi dokazala delavcem, da ustva-r)i° moderni stroji na vsakih deset izgub-.Nnih delovnih mest sto novih. V tekstilni 'Pdustriji na primer proizvajajo najmoder-. e)Ši avtomati mnogo ceneje, kot je bilo
0 mogoče kdaj koli prej, zaradi tega pa je l°trebno mnogo več o'oveške delovne sile a razpošiljanje in razpečavanje tekstilij.
Strah pred takoimenovanimi roboti zara-} tega ni upravičen. 21. stoietje bo za in-Pstrializirani del sveta stoletje avtomaci-'e- Skoro ne bo področja človeške dejav-,°ati, kjer ne bo uvedena avtomacija, od ^nJižnice do zdravstva in do mednarodnih onferenc, na katerih bodo nosili udele-^nCi s seboj komaj za pest velike aparate,
1 bodo nadomestili tolmače.
Schneider kot Anderson sta na preži, čeprav imata le 19 oziroma 20 točk. Razen Schneiderja (Suzuki), vsi ostali trije motociklisti vozijo na motorju vrste Honda. Težko je zdaj reči, ali bo letošnji svetovni prvak Taveri ali Redman.
Redman pa bo po vsej verjetnosti osvojil svetovno prvenstvo v kategoriji 250 kem, čeprav ga od blizu ogroža Anglež Phil Read, ki ima šest točk manj od Rodezijca (34 proti 40). Shepherd (18) in Provini (15) sta preveč daleč. Redman tekmuje na motorju Honda, Read pa na vozilu Yamaha.
Da je Redman letošnji najboljši motociklist, potrjuje tudi dejstvo, da s sigurnostjo vodi lestvico v kategoriji 350 kem in bo osvojil častni naslov v tej kategoriji. Redman ima 32 točk, Kanadčan Duff (na vozilu Ajs) pa le 14. Sledi vrsta tekmovavcev z manjšim številom točk, kot so: Read, Hailvvood, Beale in Havel.
V kategoriji 500 kem, ki je najbolj zanimiva, ie že sedaj prvi, kar bo po vsej verjetnosti tudi ostal, Anglež Mike Haihvood (MV-Augusta), ki je skupno nabral 48 točk. Drugi je Read, ki jih ima le 17, tretji pa Driver s 14 točkami.
V zadnji kategoriji »Sidecar« se potegujejo za častni naslov Max Deubel-Hoerner (34 točk) in Scheidegger-Robertson (26 točk), oba na vozilu BMW. Kdo bo zmagal ni lahko reči, čeprav večina misli, da bo Deubel novi svetovni prvak.
Ce bi tekmovavce ocenili s točkami 5-3-21, bi dobili naslednjo vrednostno lestvico: 1. Redman 13, 2. Anderson 7, 3. Read 6,3, 4. Hailwood 5,3 in
5.	Taveri 5. Ce si ogledamo vozila, ugotovimo, da je najboljše tisto znamke Honda pred znamko Suzuki. Z veliko razdaljo sledijo drugi motorji: Kreidler, Yamaha, Benelli, Ajs, MV-Augusta, Ja-wa, Norton in Matchless.
Metuzalem noče še umreti
Neverjetno se sliši, a statistične številke dokazujejo, da živi v Združenih državah
približno 12 tisoč moških in žensk, ki so sta:i preko sto 'et.
Prvak teh nadstoletnikov je črne Karl Smith. Pravijo mu tudi Mctuzalem, ker se še spominja, kako so ga pripeljali pred 109 'eti kot sužnja iz Liberije v Afriki v Nevv Orleans. Takrat je imdl 12 let. Trdo je moral delati na p'antažah, tudi še potem, ko so v Ameriki po hudi vojni med Seve'om in Tugom razglasili svobodo črnih sužnjev. Danes vodi stari Metuza^em malo trgovino v Polk Cityju na polotoku Florida. Casni-ikarji so ga seveda vprašali po skrivnosti ' njegovega do'gožitja. »V mladosti nikakor I nisem bil kak vzor možaka,« je pojasnil, j »vendar sem se pa zmeraj potrudil biti I pošten do hližnjika in odkritosrčen do sa-I rnega sebe. Pazil sem na zmernost v jedi in pijači, tod,a ne branim se vsak dan kozarčka žganega in dobre cigare, še dosti 'et menim živeti,« je pomežiknil spraševal-cem.
Njegov drug je 104 leta stari knjigovodja Henry Terhune v New Jerseyu. Krepka starina je še vedno v službi in je ne namerava pustiti še najmanj deset let. O kaki smrti pa sp'oh noče govoriti. Spominja se še prav dobro, kdaj je vozil mimo njegovega rojstnega kraja Orange vilak s truplom u-morjenega predsednika Abrahama Lincolna. Skrivnost njegovega dolgega življenja? i Odgovoril je, da se vse svoje življenje ni nad ničemer razburjal.
Temu je podoben nekaj nad 104 leta sta-j ri 'sodnik A'bert Alexander. V državi Mis-j souri še vedno prav živahno razsoja prav-
I	de in obtožbe. Na kak pokoj še od da'eč ne | misli. Pravi, da mora človek vsak dan de-j lati načrte za naslednji dan. Brezdelje je
I	strup. Kdor hoče več kot sto let živeti, mora vztrajno duševno in telesno delati, to je njegov recept.
MODA OD AVGUSTA DO DECEMBRA
V tem članku bomo govorili o modelih, ki jih bomo nosile sedaj v avgustu, v jesenskih mesecih pa do zadnjih decembrskih dni. Zato vam bodo ti nasveti služili pri izbiri zadnjih poletnih oblek vse naprej do toplega zimskega plašča po zadnji modi.
Avgust
Modele, ki jih zbiramo v avgustu, v zadnj h poletnih dneh, so živi, želijo podaljšati poletje in jih nos;mo tudi po zadnjem toplem soncu. V modi so svilene dvodelne obleke z vzorčaslimi motivi, ravne enostavne obleke, obogatene samo s šti-kanimi ovratniki >ter kostimi iz shantunga in svile nevtralnih barv in klasičnega kroja.
September
To je mesec med poletjem in jesenjo, čas, ko se zopet vsi vračajo v mesto in se je treba zopet oprijeti dela doma in izven njega. Preden bomo nosile 'jesenske kostime, bomo izbrale raje ali enodelno elegantno ali dvodelno športno obleko. Prav je, če imamo omenjene obleke v garderobi, kajti služile nam bodo v vsakdanjem življenju. Elegantna enodelna obleka je iz lahkega volnenega platna zelene ali modre barve, zvončastega kroja, pas pa je v sredini podčrtan s pentljo.
Oktober
V oktobru nosimo skoro izključno kostime, ki so več ali manj praktični, več ali manj klasični, več ali manj debeli. Nova linija jesenskega kostima je polna varijant in novih idej, ki napravijo klasični kostim vedno bolj originalen in praktičen. Ramena so okrogla, ponavadi brez ovratnikov z visoko dvignjenimi žepi. Kot blago bomo izbrale:
tvvid, flanelo, škotsko blago ali volneno platno. Zelo elegantne in kompletne bomo, ako si bomo dale napraviti obleko iz istega blaga, kol je suknja. Omenjena obleka je lahko tudi dvodelna, če hočete nositi s krilom razne majice in bluzice. Ako vam ugajajo mladostni kostimi z nagubanim krilom, boste izbrale blago s klasičnimi kvadratki pied-de-poule in najnovejšo linijo: kratek suknjič tipa »bolero«, krilo z globokimi gubami, spodaj pa enobarvno bluzo, kot je barva kvadratkov.
November
V novembru nosimo ponavadi že p'ašče, ki jih skrbno izberemo, tako da lepo pristajajo našemu tipu in garderobi. Nove ideje leta ln65 so tele: enostavna linija in posebnosti, ki so športnega okusa: žepi zapeti z gumbom, šivi na ramenih ter majhnii ovratniki. Za težke kostime, ki jih nosimo namesto plaščev, bomo izbrale debelo pleteno blago ali twid. Suknja je enostavnega kroja, brez ovratnika bluza pod njo pa se končuje na vratu v obliki samoveznice.
December
V polnem poletju smo, a krojači že mislijo na ledene dneve. Zimska moda sledi dvema stiloma: elegantnemu za večerne priložnosti in športnemu za vsakdanje življenje. Kdor si misli napraviti športni plašč, ho ta najidealnejši: škotsko blago, beige in rjave barve, klasičnega kroja. Isto lahko napravite s kameljim blagom ali težkim lodenom. Plašč iz mehkega blaga, tople barve s kapuco za snežene praznike se bo prilegal marsikateremu mlademu obrazu in zaključil modni koledar leta 1965.
— Ondina —
t
r
n
NAJMLAJS
Po povesti
0.
riše
Miki Muster
j
115.	Pierrot je prebledel. Toda skrb za hčerkino življenje je takoj premagala njegovo odrevenelost. Stekel je k skali. Ko se je sklonil, da bi začel odkopavati kamenje, ni izpod kamnite gmote slišal nobenega glasu več. Začel je kopati, odmetaval je kamenje izpod skale in grebel, grebel. Končno uspeio osvobodili negibno Nepeesino telo.
o mu
116.	Nalahno je položil Nepeeso na pesek. Oči na bledem obrazu se ji niso odprle, ko jo je poklical. Tesnobno je Za" vzdihnil, polom pa je stekel do potoka in zajel vodo. Ko se je vrnil, je Nepeesa že odprla oči. Spoznala ga je in se rnU lahno nasmehnila. Ves srečen je pokleknil k njej: »Nepeesa. hčerka, samo da se ti ni nič hudega zgodilo!«
  ;
&
1 i7. Medtem pa je Baree bežal tako, da je komaj lovil sapo. Ves prestrašen je bil, bolj kot podirajoča se skala ga je zmedel divji krik, ki ga je bil Nepeesi izvabil strah. Bežal je v edini kotiček, kjer se je počutil varno in domače, 'kar se je le dalo je tekel k jezeru bobrov. Tam bo našel IJmiska, edino bilje, pri katerem bi se lahko pomiril.
118. Ves žalosten in zbegan je Baree prišel na obalo bobrov®' ga jezera. Prebijal se je skozi goščavje, se spotikal ob podrt*f deblih in vedno znova je obstal pred kanali, ki so mu kr1' /ali pot. V enem od teh kanalov je končno zagledal boW?' ki je plaval in vlekel s seb.:j tanko brezovo deblo. Bober J izpustil deblo in zbežal.
119.	Pobegli bober je prav gotovo obvestil ostale prebivailce naselja o Bareejevi vrnitvi. Stari Zlomljeni zob je sklical posvet. Bobri so bili zares zbegani. Baree je bil sicer podoben njihovim sovražnikom, volkovom, toda vse njegovo vedenje je pričalo, da do bobrov nima sovražnih namenov. Kaj je torej z njim? Zlomljeni zob je odločil, da bo raziskal zadevo.
120.	Zgodaj popoldne tistega dne se je Baree že tretja> četrtič sprehodil po glavnem jezu. Ta pot ga je na vso. „o zabavala in privlačila. Povsod na njej je vel močan duh bobrih, še večja mikavnost pa so bile male vdolbine, v * e\
lih so se bobri sončili. Tudi Baree si je izbral svojo in vanjo. Sonce ga je uspavalo dn kmalu je zadremal.