PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob! v Govcu pri Gorenji Trebu-5i, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je iz§la zadnja Številka. Eki je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 65G tir * Leto XUL 6t 135 (12.460)
Trst, torek, 10. junija
TRST
Ul. Montecr.hi «
°P 559 1 linije)
!
va O
Ti ► Vì
h rn
*- cs
O 25 ^
! 'sr. z c.
k
M
hči
> 1 5723
0
-j
O
vO
&■
2>
j>
Včeraj v ljubljanskem Cankarjevem domu ob številni kvalificirani udeležbi
L razstavo in okroglo mizo začetek Kulturnih dnevov Slovencev iz Italije
ACE MERMOLJA
LJUBLJANA — Včeraj so se v Cankarjevem domu v Ljubljani pričeli Kulturni dnevi Slovencev iz Italije, ki so tokrat posvečeni Slovencem videmske pokrajine. Prvo dejanje te pomembne prireditve jet bilo odprtje razstave »Slovenci tam za goro«. Naslov označuje tudi celotno prireditev. Številne prisotne, med katerimi so bili tudi predsednik republiškega komiteja za kulturo Slovenije Vladimir Kaučič, član predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije Matjaž Kmecl, predsednik Zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Frlec, podpredsednik republiškega komiteja SZDL Slovenije Jože' Humer, predsednik videmske pokrajine Tiziano Venier, odbornik za kulturo videmske pokrajine Giacomo Cum, ljubljanski nadškof A-lojzij Šuštar, predsednik SKGZ Boris Race, predstavnik Sveta slovenskih organizacij Damijan Paulin, beneški župani Bonini (občina Grmek), Na-mor (občina Dreka), Noacco (občina Tipana) in drugi številni kulturni m družbenopolitični delavci, je najprej pozdravil direktor Cankarjevega do-
ma Mitja Rotovnik.
Slavnostna govora sta imela Vladimir Kavčič in Ferruccio Clavora. Kavčič je v svojem posegu poudaril najprej svetle točke Slovencev v videmski pokrajini in sicer bogat kulturni preporod, o katerem govorijo tudi dnevi v Ljubljani, ki pa mu mora, je dejal Kavčič, slediti tudi gospodarski razvoj. Po drugi strani pa je govornik dejal, da so še sile, ki odrekajo Slovencem v videmski pokrajini identiteto in pravico do enakopravnosti in zaščite. V tem smislu se Slovenija zavzema za svoboden razvoj vseh Slovencev, ne glede, kje živijo. Clavora je v svojem posegu najprej poudaril, da se Slovenci iz videmske pokrajine prvič predstavljajo v Ljubljani v tako celoviti obliki. Dejal je še, da sovpadajo dnevi s pomembnim političnim trenutkom. Po eni strani je tu boj za dosego globalnega zaščitnega zakona, po drugi strani pa s trenutkom, ko je imela videmska pokrajina stike z najvišjimi predstavniki republike Slovenije. V tem smislu, je poudaril Clavora, smo lahko Slovenci most med dvema narodoma. Vsekakor, je nadaljeval Clavora, bi pred desetimi leti malokdo verjel v preživetje Sloven-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Včeraj politični pogovori Cossige
Včerajšnji dan obiska italijanskega državnega poglavarja Francesca Cossige na Irskem je potekel v znamenju političnih pogovorov, na katerih se mu je pridružil tudi zunanji minister Andreotti, z ministrskim predsednikom Fitzgeraldom in zunanjim ministrom Barryjem (za njim na sliki ob položitvi venca v Spominskem parku) ter s predsednikom Hilleryjem. (Telefoto AP)
______	o- _
Wa š 1 '
Sim ž ogouonjc i/rMia
DUNAJ, TEL AVIV — Avstrijski kancler Fred Sinowatz je odstopil zaradi zmage kandidata ljudske stranke Kurta Waldhei-ma na nedeljskih volitvah. Novi avstrijski kancler bo dosedanji socialistični finančni minister Franz Vranitzky. Uradno je Sinowatz odstopil, da bi se posvetil izključno stranki, za nikogar pa ni skrivnost, da je socialistični poraz na nedeljskih volitvah glavni razlog za odstop. Stranka je navsezadnje bolj medlo podprla svojega kandidata Steyrerja, da morajo sedaj avstrijski socialisti revidirati svojo politiko, če nočejo doživeti novih porazov.
Ko bodo 9. julija svečano umestili Kurta Waldheima, bodo istočasno v izraelskem parlamentu predvajali film o »židovskem holokavstu«. Izrael in židovske skupnosti ne morejo odpustiti Avstrijcem, da so za predsednika izvolili »bivšega nacista«. Izrael je z Dunaja odpoklical svojega veleposlanika, načrtuje pa še druge pobude. Izraelsko časopisje je včeraj dalo duška svojemu nezadovoljstvu. Med drugim ugotavlja, da je sedaj jasno, da ni bil Anschluss (priključitev k Nemčiji) Hitlerjeva agresija, temveč le uresničitev avstrijskih želja.
NA 2. STRANI
Pretres na borzi:
-9 odstotkov
MILAN — Glavno italijansko tržišče kapitalov, milanska borza, je včeraj zabeležila skoraj rekorden padec vrednosti delnic, in sicer za 9,17 odstotka v povprečju. V nekaj dneh se je torej indeks milanske borze znižal kar za 26 odstotkov, toda še 20. maja je bil v primerjavi z začetkom leta pridobil celo 103,5 odstotka. V tem razburkanem skokovitem nihanju vrednosti delnic, ki kaže na neurejenost italijanske borze, po vsem videzu prevladujejo špekulativne akcije, ki silijo izmenično borzni indeks navzgor in navzdol, pri čemer običajno vlečejo krajšo zmeraj manjši, nevplivni varčevalci.
Borzni operaterji pripisujejo včerajšnji hud padec prav prodajam manjših vlagateljev v delnice, ki hočejo vnovčiti zaslužek visokih kotacij preteklih mesecev, pa tudi govoricam o obdavčenju finančnih rent.
Občinska uprava v Naborjetu je prevzela pokroviteljstvo nad pobudo
Prisrčna prireditev v ukljanski cerkvi ob sklenitvi vzgojno-izobraževalnih tečajev
GORAZD VESEL
UKVE — Ob deseti obletnici prirejanja slovenskih izobraževalnih tečajev v Kanalski dolini je morala naša narodna skupnost spet doživeti grenko razočaranje, prepoved uporabe javnega prostora za prikaz delovanja svojih otrok. Tega zasebnega udejstvovanja ne bi bilo treba, če bi imeli v videmski pokrajini, in torej tudi v Kanalski dolini, javne slovenske šole. Tako pa se je zgodilo, kot smo poročali v nedeljo, da je trbiški didaktični ravnatelj proti vsaki logiki, v posmeh pogostoitia javno poudarjenemu trijezičnemu značaju te doline, kulturnemu društvu »Lepi vrh« odklonil uporabo šole.
»Trinajstega junija se bo šolski svet sestal in sklenil, ali naj 7. junija (!) dovoli vstop«, se je glasil odgovor na pismeno prošnjo, ki sta jo vložila voditelja tečajev Salvatore Venosi in Mario Garjup. Rekli bi, da gre za neumen odgovor tipično šolskega birokrata, ki se zaradi življenja v tem okolju drži paragrafov kot pijanec plota, če ne bi vedeli, da so pred desetimi leti bili prav šolski predstavniki tisti, ki so v imenu političnih
krogov, obeleženih s slabo politično voljo, prepovedali izvajanje najbolj elementarne pravice naše skupnosti v tem kraju, da rabi vsaj javno zgradbo za svoje udejstvovanje, če že drugega ne more dobiti.
»Ali naj se spet rukamo, je župnik Mario Garjup vprašal videmskega škofa, ali pa naj zaključno prireditev izvedemo v ukljanski cerkvi.«
»Samo tega nikar,« mu je odgovoril škof.
»In tako smo se, kot vedno v hudih časih, s škofovim dovoljenjem zatekli za cerkvene zidove, kjer smo doma in kjer nam naše domače govorice nihče ne more prepovedati.«
S temi besedami je ukljanski župnik Mario Garjup v nedeljo popoldne uvedel šolsko prireditev v cerkvi sv. Filipa in Jakoba, napolnjeni do zadnjega kotička z domačini iz Ukev, Žabnic in Ovčje vasi, pa tudi s Trbiža, predvsem s starši 45 na stopajočih otrok pa tudi z drugimi domačini, ki so prišli pogledat, kako napreduje mladi rod.
V tem ne ravno razveseljivem trenutku Slovenci iz te doline niso bili sami. Pozdravil jih je in jim izrekel solidarnost v imenu župana iz Naborje-ta Antonia Ehrlicha in občinske uprave podžupan Edi Kravanja, domačin, ki se je zahvalil društvu
za desetletno izobraževalno in vzgojno delo v korist domače mladine. »Sprejeli smo pokroviteljstvo nad prireditvijo in vam zagotavljamo, da bomo vedno z vami«, je že izjavil podžupan.
Pomen tej dejavnosti za razvoj naše narodne skupnosti sta s svojo prisotnostjo dala tudi predstavnik izvršnega odbora SKGZ dr. Ferruccio Clavora in ravnatelj glasbene šole Glasbene matice Sveto Grgič.
Prireditev se je pričela z nagovorom predsednika kulturnega društva Lepi vrh dr. Alija Omana, ki je občinstvu zaželel prijeten koncert, na katerem je poleg tržaške sodelovala tudi glasbena šola z Jesenic, ki pomaga s svojimi tremi profesorji, Lojzetom Jeramom, Radoslavom Klečem in Andrejem Smolejem. Dr. Ali Oman je je nadalje izrekel priznanje sestri Albini, ki je gojence poučevala petje, verouk v slovenščini, predvsem pa jih naučila šivanja, pletenja, vezanja, kvačkanja in drugih ročnih del. Njihove izdelke so razstavili v zgornjih prostorih mlekarne, ker jih v šoli, kamor bi spadali, niso smeli.
V koncertnem delu so nastopili domači gojenci, gostje z Jesenic in orkester Glasbene matice iz Trsta pod taktirko prof. Boruta Logarja.
Ob stalnih polemikah med KD in PSI ostajajo problemi države nerešeni
SANDOR TENCE
RIM — Premirje v političnem dvoboju Craxi - De Mita so včeraj izkoristili liberalci in socialdemokrati ter opozorili oba liderja, da nedavne Polemike samo ustvarjajo zmedo in nezaupanje med vladnimi zavezniki. PSDI celo predlaga novo »preverjanje« vladnega programa in pozablja, da ni predmet polemik program, ampak predsedstvo vlade. Do deželnih volitev na Siciliji (22. in 23. junija) se bodo polemike vsekakor nadaljevale in stopnjevale, kaj se bo zgodilo potem, pa bo v prvi vrsti odvisno cd volilnih rezultatov. ’ Za predsedstvo deželne vlade na otoku so vsekakor že kandi-dirali socialisti, republikanci in seveda KD.
Komunisti so po zadnjih žolčnih polemikah med vladnimi zavezniki sestavili plakat, ki pravi: »Demokristjani in socialisti se kregajo, in problemi države? Po neskončnem preverjanju je že izbruhnil nov spor. Dovolj je z jalovimi in brezpredmetnimi polemikami, ker resnični problemi države trkajo na vrata in čakajo na ustrezno rešitev.«
Danes in jutri se bo medtem sestal novoizvoljeni nacionalni svet KD, ki bo moral izvohti predsednika in novo strankino direkcijo. Za predsedniško mesto ima dobre možnosti Forlani, notranja^ levica pa se ogreva za izvolitev nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Leopolda Elie, ki bi go-lovo bolj kot Forlani poosebljal prizadevanja za obnovo stranke.
Odločitev za Italijo
PUEBLA — Drevi bo znana tudi usoda Italije. Za zanesljiv plasma v drugo kolo je »azzurrom« potrebna zmaga z Južno Korejo, ob ugodnem razpletu pa bi jim za uvrstitev v osmino finala zadoščal že neodločen izid.
Italija ima s Korejci slabe izkušnje na svetovnih prvenstvih. Dvajset let od tega so v Angliji namreč slavili Korejci in izločili Italijo. Takrat so bih to sicer severni bratje nocojšnjih nasprotnikov, ki pa imajo minimalne možnosti, da ponovijo podobno presenečenje. Bearzot se je odločil za isto postavo kot proti Bolgariji in Argentini, le da bo kaznovanega Bergomija zamenjal Coliovati.
Sinoči pa so že končali z izločilnim delom v skupini C. V zadnjih dveh srečanjih sta SZ in Francija ponovno zmagali in tako osvojili dve mesti, ki jima zagotavljata nastop v osmini finala. Slabše se je končalo s Kanadčani (včeraj 0:2 s SZ) in predvsem Madžari, ki so proti Francozom doživeli še en prepričljiv poraz (0:3) in predstavljajo tako največje razočaranje prvega dela tega prvenstva. (Na sliki: Platini v akciji).
• Kulturni dnevi
Na nedeljskih volitvah po polemikah o njegovi preteklosti
NADALJEVANJE S 1. STRANI
cev v videmski pokrajini. Danes pa je 150 ljudi pripravilo razstavo in bogat kulturni in drugačen program, ki govori o resnični in vsestranski rasti Slovencev v videmski pokrajini. Ti napori in ta kulturna rast pa se bodo lahko razvijali samo v skupnem slovenskem prostoru. Samo razstavo, ki prikazuje različne aspekte iz življenja in zgodovine Slovencev v videmski pokrajini je predstavil Zacaria Valentino Simonitti.
Če se je pred uradnimi govori najprej predstavil občinstvu Licio lussa in zaigral s svojo harmoniko nekaj domačih viž, potem so po otvoritvi Benečani postregli goste s prav tako domačo gubano.
Odprtju razstave je sledila okrogla miza o pohtičnem trenutku Slovencev v videmski {»krajini. Sodelovali so Ferruccio Clavora, Salvatore Venosi, Jole Namor, Michele Cadrig, Živa Gruden in Maurizio Namor. Povezoval je novinar Igor Gruden. Na izredno dobro obiskani okrogli mizi so predstavniki kulturnega, pohtičnega in gospodarskega življenja Slovencev v videmski pokrajini spregovorili o teritorialnih, zgodovinskih, kulturnih in drugih značilnostih Slovencev v videmski pokrajini. Spregovorili o o svetlih trenutkih, o volji po razvoju in ohranjanju lastne identitete. Hkrati pa so opozorih tudi na temne strani življenja. Temne strani, ki so še vedno raznarodovanje, odrekanje osnovnih pravic, skratka opozorili so na mačehovsko obnašanje določenih oblasti do Slovencev v videmski pokrajini. Sama razprava pà je pokazala, kako veliko je zanimanje za Slovence v videmski pokrajini tudi v samem srcu Slovenije, to je v Ljubljani. Težko je sicer povzeti bogato razpravo in številne podatke in misli, ki so bili izrečeni. Zapisali pa bi utrinek, ki zgovorno priča o splošnem vzdušju, ki je vladalo včeraj v Cankarjevem domu. Ko je dolgoletni borec za pravice Slovencev v videmski pokrajini Izidor Predan stopil pred govorniški oder in dejal, da je najbolj srečen Slovenec, ker je preživel tako pomemben dogodek, kot je prisotnost Beneških Slovencev v Ljubljani, so ljudje v dvorani Cankarjevega doma bruhnili v glasen a-plavz. Trdovratni smo, je zaključil, Predan, dolga leta smo bili tlačeni, dolga leta smo se borih in vendar smo danes prišli v Ljubljano še vedno kot Slovenci.
ACE MERMOLJA
□ MOSKVA — Prezidij vrhovnega sovjeta SZ je za novega sovjetskega veleposlanika v Jugoslaviji imenoval Viktorja Maljceva, ki bo zamenjal Nikolaja Rodionova. Slednjega so u-pokojih. Novico je objavila včerajšnja Pravda, (dd)
Kurt Waldheim predsednik Avstrije kljub nasprotovanju 46 odstotkov volivcev
Veselje novega predsednika Avstrije Kurta Waldheima, na sliki med množico z ženo Elizabeth in hčerjo Christo (Telefoto AP)
DUNAJ — Dr. Kurt Waldheim se je torej pustil izvoliti za novega in prvega nesocialističnega predsednika druge avstrijske republike. Za njegovo bleščečo zmago ostaja, kot bi rekel Bruno Kreisky, »razdeljeno ljudstvo«. Ne gre podcenjevati namreč tiste omembe vredne »manjšine«, 46 odstotkov volivcev, ki so hoteli njegov triumf za vsako ceno preprečiti.
Da je zanj glasovalo 54 odstotkov Avstrijcev, je sicer njihova stvar, hlcrati pa tildi signal, da je mogoče z meščanskimi vrednotami ponovno pridobiti volivce. Waldheim je o takšnih vrednotah veliko govoril: o morali (ali vrnitvi k starim, nekdanjim vrlinam), o družini (ali novem svetovnem, krščanskem nazoru), o delovnih uspehih (ali o ukinitvi partijskih knjižic v gospodarstvu in industriji).
Predvsem pa se je prepustil logiki pozabe, ki je zlasti privlačno vpliva la na volivce njegove generacije, ki
Svet sprejel z mešanimi občutki nedeljski volilni rezultat
Ob obsodbah in molku tudi čestitke Kurtu Waldheimu za njegovo izvolitev
RIM — Svet je z mešanimi občutki sprejel nedeljsko izvohtev Kurta Waldheima za novega avstrijskega predsednika. Medtem ko sta Vzhod in arabski svet čestitala novemu predsedniku, vlada na Zahodu precejšnja zadrega. Italijanski časopisi so avstrijskim volitvam posvetih precejšnjo pozornost, a so se v glavnem izogibah komentarjem. Še bolj previdni in molčeči so bili italijanski politiki. Cossiga in Andreotti sta včeraj sprejela vest med njunim obiskom na Irskem. Le zunanji minister je navedel, da se mu zdi »vsa zadeva skrivnostna«. Waldheimo-va preteklost je postala zanimiva namreč, šele ob letošnji kandidaturi in ne ob prejšnjih, nihče se ni nad njim spotikal, ko je bil v pohtičnem vrhu Avstrije in ko je postal generalni tajnik OZN.
»Waldheim je vsekakor lagal«, ker je toliko let molčal o svoji preteklosti. To je bil prvi komentar vodstva italijanskih židovskih skupnosti, ki je obenem izrazilo zaskrbljenost, da se je več kot polovica avstrijskih volivcev opredelila zanj. V glavnem so vse zahodne židovske skupnosti obsodile izvohtev »bivšega nacista Waldheima«. Najbolj ostre so bile francoske, kjer pa je tudi vsedržavno časopisje precej negativno komentiralo Waldheimo-
vo izvohtev kot »nacionalistično kratkovidnost Avstrijcev«. Nedvomno je Waldheim že prejel čestitke državnikov zahodnih držav, ki pa temu ne dajo večjega poudarka razen Zahodnih Nemcev. Celo ameriški predsednik Reagan je navedel, da so njegove čestitke »dolžnostne in običajne«.
Povsem drugačne so vzhodnoevropske ocene, ki v glavnem ponavljajo sovjetsko stališče. Sovjetska agencija TASS ja namreč ostro napadla Washington in cionistične kroge, ki jih dolži, da so se grobo vmešavali v volilni boj v Avstriji, uprizarjah sovražne napade na Kurta Waldheima ter poskušah vplivati na rezultate. TASS poudarja pomen Waldheimove dejavnosti v OZN, kjer je poskušal vzdrževati učinkovito svetovno organizacijo, si prizadeval za mir, varnost in popuščanje, zlasti pa je bila plodna njegova vloga med napadom Izraela na arabske države leta 1967. Za TASS ni vsa kampanja ameriških in cionističnih krogov veljala Waldheimovi preteklosti, temveč je hotela diskreditirati ugled Združenih narodov.
Prav tako pozitivni so bili komentarji v arabskih državah, kjer poudarjajo »Waldheimovo privrženost plemenitim vrednotam OZN« in njegovo prijateljstvo z vsemi državami Tretjega sveta.
so se med vojno obnašali tako kot on, in se za to ne čutijo krive.
Mladi so ga volili, ker že dolga leta — in to je ugotovil tudi nedeljski poraženec dr. Kurt Steyrer — ni imel ničesar opraviti z avstrijsko notranjo politiko. In po načelu »zdaj šele zares« vsi, ki se prištevajo k tisti Avstriji, ki je bila proglašena za prvo Hitlerjevo žrtev, ki so med minulo vojno »zgolj izpolnjevali svojo dolžnost« in tudi tisti, ki uspejo dokaj hitro razpihniti, žal v tej deželi vselej tleči antisemitizem. Ali kot je med razloge za svoj poraz naštel Steyrer, tudi vmešavanje Svetovnega židovskega kongresa.
Propagandni predvolilni trik OVP »kot stotisoče drugih Avstrijcev«, je torej uspel. Vzpodbudil je solidarnostno gibanje go načelu »kaj me briga zunanji svet«. Ustoličen je predsednik, ki je tako kot stotisoče drugih Avstrijcev med ■vojno samo izpolnjeval svojo dolžnost. Razlika je le v tem, da nihče izmed preostalih stotisočev nikoli doslej še ni kandidiral za šefa republike.
Naslednjih šest let bo, neodvisno od takšne ali drugačne osebne preteklosti novega predsednika, živelo z dr. Kurtom Waldheimom več kot polovica tistih, ki so to hoteli, in nekaj manj kot polovica Avstrijcev, ki odklanjajo njegovo prvo povolilno parolo: »Bom predsednik vseh Avstrijcev«. Kakršnokoli nadaljnje brskanje po njegovi zgodovini je po vsej verjetnosti odveč. Ker — že samo to, kar je doslej znanega, in česar se je nekdanji generalni sekretar OZN spomnil, bi lahko zadostovalo, da ga Ljudska stranka navkljub svoji goreči želji po oblasti, ne bi kandidirala.
BARBARA GORIČAR
□ LONDON — Direktor »Centra Šimom Wiesenthal« iz Los Angelesa rabin Marvin Hier je včeraj v Londonu pozval zahodne demokratične države, naj bojkotirajo novega avstrijskega predsednika Kurta Waldheima. »Če Avstrijci hočejo Waldheima za predsednika, naj ga imajo. Mi pa se bomo potrudili, da se ho v šestih letih svojega mandata omejeval na rezanje trakov in da ne bo imel nobenega mednarodnega priznanja«. Hier je tudi povedal, da so v sedemdesetih letih Francija, Avstrija in ZRN zaproshe za vpogled v dokumentacijo o Waldheimovi preteklosti.
Ostra kritika jugoslovanskih gospodarskih razmer in političnih delitev na 10. kongresu borcev SFRJ
BEOGRAD — V Beogradu se je včeraj začel 10. kongres borcev Jugoslavije, ki bo med dvodnevnim delom ocenil štiriletno dejavnost v ZB NOV in določil naloge te družbenopolitične organizacije za v prihodnje. Kongresa se udeležuje 538 delegatov in gostov.
Udeležence kongresa je v imenu predsedstva SFRJ {»zdravil predsednik Sinan Hasani, ki je ocenil, da mora borčevski kongres prispevati k u-stvarjanju pozitivnega družbenega ozračja za mobilizacijo in akcijo vseh družbenih sil za izhod iz gospodarskih težav.
»Z več odločnosti in doslednosti se moramo bojevati proti vsem nasprot-
nikom naše ureditve in razvoja po vsej Jugoslaviji, posebej pa proti delovanju albanske iredente in nacionalistov na Kosovu«, je dejal Hasani.
Glavna značilnost krize jugoslovanske družbe je dezintegracija na vseh področjih in vseh ravneh, to je ocena v referatu predsedstva zveznega odbora ZZB NOV, ki jo je prebral predsednik Mihailo Švabič. Procesi, ki so sledili logiki dezintegracije so pripeljali tudi do močno izraženih tendenc, da postanejo republike in pokrajine samostojne državne celote, ki bi znotraj svojih meja določale vsa področja družbenega življenja.
Posledica tega je bila slabitev enotnosti Jugoslavije, je poudaril Švabič.
Mi, borci, smo bili vedno proti vsem oblikam ločevanja in zatiranja in zato tako težko sprejemamo te delitve.
Izhoda iz krize ni toliko časa, dokler ng bomo javno pokazali na njene vzroke in nosilce, je menil švabič in ugotovil, da se je Zveza komunistov z nekaterimi svojimi aktivnostmi spremenila iz odločnega idejnopohtičnega integracijskega dejavnika razvoja socialistične družbe v dejavnik dezinte-gracijske družbe. Procesi delitve, sporov in neenotnosti v Zvezi komunistov, se v glavnem ujemajo z republiškimi in pokrajinskimi mejami. Ali ni {»tem, se je vprašal Švabič, federalizacija ZK eden največjih dokazov globine vseobsežne družbene krize? Or-
ganizacija, ki je bila temelj in simbol jugoslovanskega sožitja je postala znak naših aktualnih delitev.
Ko je opozarjal na nujnost, da premagamo dvojni položaj ZK, v katerem je partija na oblasti, istočasno pa skuša biti kritika te iste oblasti, je Švabič poudaril, da je kritiko nacionalizma oziroma regionalizma treba dosledno izpeljati predvsem v ZK. Zveza komunistov mora končno uresničiti svojo namero, sprejeto na šestem kongresu, zapustiti mora monopolno pozicijo oblasti, pri tem pa se ne sme odreči lastnega organiziranega vpliva na odločanje o vseh družbenih zadevah. To je naše sporočilo, naša zahteva kongresu ZKJ, ki mora označiti
preobrat, za katerega smo tudi mi borci pripravljeni, da naredimo največ, kar moremo, je dejal Mihailo Švabič.
Podobno ostra in neposredna je bila tudi razprava, v kateri so bičali razbijanje gospodarskega prostora, ki povzroča neenotnost med delavskim razredom: o škodljivem vmešavanju države v gospodarske tokove, nenehno ugotavljanje kriza, brez enotnega zavzemanja za izhod iz te krize: prekiniti je treba s privilegiji vodilnih osebnosti: kritične besede pa so letele tudi na Zvezo komunistov kot partijo na oblasti, ki razen z besedami ne daje podpore razvoju samoupravljanja. (dd)
Greenpeaceu je uspelo
Članu pacifističnega gibanja je v nedeljo uspelo povzpeti se na krov ladje, ki pelje radioaktivne snovi iz Civitavecchie v Anglijo, da bi dokazal, kako so taki prevozi nevarni in ranljivi. (Telefoto AP)
V Budimpešti se danes začne zasedanje varšavskega pakta
BUDIMPEŠTA — Danes se bo tukaj pričelo zasedanje varšavskega pakta, vojaškega združenja sedmih držav realnega socializma: SZ, Poljske, NDR, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije) in Bolgarije. Sovjetski tisk posveča temu dogodku veliko pozornost, prav tako pa tudi svetovni tisk, saj bo zasedanje odgovorilo na zadnja Reaganova stališča o odpovedi sporazuma Salt 2.
Moskovska Izvestja, vladni časopis, pišejo, da je prav varšavski pakt 1969. leta s svojimi pobudami začel akcijo, ki je pripeljala do podpisa helsinške konference, danes pa se pripravlja na novo mirovno ofenzivo.
Pravda pa trdi, da si evropske in mednarodne politike sploh ni mogoče zamisliti brez organizacije varšavskega pakta, inštrumenta, ki je v 30-letih svojega obstoja »častno opravil svoj življenjski izpit, inštrument, ki je preprečil jedrsko vojno in okrepil svetovno varnost«.
Na današnjem zasedanju varšavskega pakta ho Romunija, kot se govori, predstavila celovit načrt o razorožitvi, ki bo predstavljal nekakšen povzetek vseh njenih diplomatskih akcij zadnjih 20 let. Vse kaže, da bo Ceausescu predvsem opozoril na odgovornost obeh super-sil za oboroževalno tekmo v svetu.
Mladinske brigade na delu v Jugoslaviji
LJUBLJANA — Po vsej Jugoslaviji se je včeraj začelo letošnje brigadirsko poletje. V 45 mladinskih delavnih akcijah se bo zbralo okoli 40.000 mladih ljudi. Predvidevajo, da bo skupna vrednost opravljenih del okoli 2 milijarde dinarjev. V Sloveniji pa je brigadirski hura napovedal začetek akcijskega poletja že včeraj.
Kar 17 brigad z brigadirji iz Cazina, Sinja, Vojkovca, Kragujevca, Velenja, Mrkonjicgrada, Valjeva, Kranja in drugih jugoslovanskih mest je prišlo na gradbišča 4 od skupno petih zveznih in štirih republiških delovnih akcij’ ki so letos v Sloveniji.
Gre za prve izmene MDB »Istra«, »Suha krajina«, »Slovenske gorice« in »Kozjansko«, medtem ko se bodo peta zvezna MDA »Goričko 86« in republiške delovne akcije začele nekaj pozneje. V prihodnjih dveh mesecih bo na akcijah sodelovalo približno 5000 brigadirjev, ki bodo do konca poletja prispevali okoli 400.000 delovnih ur za zgraditev in obnavljanje cest, kopanje jarkov, za elektrifikacijo, obnavljanje planinskih pašnikov, melioracije in podobno, (dd)
Kot znano jo bodo odprli 3. julija
Z novo avtocesto dobiva naša dežela neposredno povezavo z osrčjem Evrope
VIDEM — S.julija bodo uradno odprli za promet avtocesto A-23, ki povezuje Videm s Trbižem preko dobršnega dela Karnije. Delovna skupnost je avtocesto poimenovala tudi Alpe -Jadran.
Deželni odbornik za turizem, Carlo Vespasiano, ki je orisal pomen nove prometne žile je med drugim dejal, da se bo dežela Furlanija - Julijska krajina odslej lahko ponašala z avtocesto, ki ji upravičeno pripisujejo številne prednostne lastnosti. Predvsem je bila dograjena v določenih časovnih terminih, kar se tehnologije tiče pa so podjetja, ki so jo gradila, uporabljala najbolj sodobno tehniko in materiale. Zanimivo, zlasti pa pomembno z ekološkega vidika je tudi dejstvo, da so načrtovalci upoštevali potrebe okolja in narave, ki jih je bila pri graditvi mos-
svetili avtocestnim vpadnicam, mostovom ter vhodom in izhodom iz številnih galerij. Številni so tudi podhodi pod cestiščem, kar bo omogočalo divjadi prost prehod, ne da bi ogrožala voznike. Izvedenci so tudi mnenja, da bo avtocesta, ki pelje skozi trbiški gozd slednjega še ovrednotila. Ta namreč predstavlja edinstveno naravno
bogastvo v deželi, ki se razprostira na več kot 23 hektarih površine. Posebni cestni odcepi bodo turostom omogočili ogled najbolj sugestivnih kotičkov trbiskega gozda in Karnije sploh. Znano je namreč, da so prav severni turisti najbolj občutljivi do problemov zaščite in spoštovanja naravnega bogastva.
tov in predorov le malo poškodovna. V primerih, kjer je bilo treba temeljito poseči v naravno okolje, pa so sp: poskrbeli z ponovno ureditev žele
roti enih
površin.
Tudi gospodarska vloga nove avtoceste zavzema velik pomen za razvoj dežele, ki je tako pridobila neposredno povezavo z osrčjem Evrope in s svojim naravnim zaledjem. Nenazadnje je to pridobitev tudi za turistične dejavnosti v deželi. V zvezni republiki Nemčiji in v Avstriji, kjer so novi objekt že pred časom predstavili, so vzporedno s tehnično predstavitvijo avtoceste orisali zgodovinski pomen, kulturo, tradicije in folkloro Furlanije - Julijske krajine, kar bo brez dvoma v bodočnosti pritegnilo številne tuje turiste.
Da je bila skrb za ohranitev naravnega okolja v krajih, kjer je bilo nujno drastično poseganje v naravo, priča že dejsto, da so na primer v bližini Žab-nic zgradili umetni predor, ki se postopoma »izgubi« v naravnega, tako da je ostalo čimbolj nepoškodovano. Prav tako so veliko estetsko skrb po-
Trije konkretni predlogi za dvojezično šolstvo
CELOVEC - Strokovno združenje pedagoških delavcev je v sredo v okviru tiskovne konference zavzelo stališče do šolskega "modela" hajmat-dinsta iii predstavilo tri predloge šolskih poskusov za dvojezično šolstvo. Tako je predstavil predsednik Strokovnega združenja ravnatelj Franc Kukoviča modele, ki jih je izdelala skupina 15 ljudi, med katerimi je 12 učiteljev, ki vsak dan delajo v dvojezičnem razredu. Poudaril pa je tudi, da je Strokovno združenje že zaprosilo deželni šolski svet', da le-ta uvede za te modele šolske poskuse na 6 ljudskih šolah. Hkrati je Kukoviča pozval tudi deželno pedagoško komisijo, da se pogovori tudi s Strokovnim združenjem.
Dr. Vladimir Wakounig se je pri oceni KHD-jevskega "modela" ustavil najprej pri paroli KHD, da "pravice manjšin ne smejo postati dolžnosti za večino", in ugotovil, da KHD s tem geslom očitno hoče odvaliti vsakršno odgovornost za razvoj in obstoj manjšine od sebe, pa tudi od uradne politike. "Vse, kar se je prej govorilo o združevanju in zbliževanju, naj danes ne bi več veljalo" - tako je Wakounig na kratko ocenil to parolo. V podrobnejši analizi pa je med drugim ugotovil, da bi po "modelu" KHD preostala le še za 7,8 odstotka prijavljenih otrok organizacijska struktura šol na najvišji ravni (je štiri razredne šole), kar bi prispevalo k temu, da bi dvojezične šole dobile javni prizvok neatraktivnosti.
Dr. Avguštin Malie je v svojem prispevku opozoril na pravi pomen pravice staršev, kot kakršna je zabeležena tudi v dokumentih mednarodnih ustanov.
Poleg tega je Malie tudi poudaril, da je dvojezično šolstvo na Koroškem ena izmed oblik regularnega šolstva (Regelschule), pa četudi ga KHD skuša diskreditirati. Dr. Peter Gstettner s celovške univerze pa je med drugim ugotovil, da Strokovnemu združenju gre za uveljavitev pedagoških argumentov. Podkrepil je, da le-teh KHD v svojem "modelu" ne upošteva.
Mlajši italijanski stilisti v Portorožu
PORTOROŽ Minulo soboto je direkcija portoroškega kazinoja organizirala v hotelu Metropol revijo »haute nouveauté«. Mlajši italijanski stilisti so v najnovejši visoki modi predstavniki najbolj obetavnih in originalnih sil. Trinajst mladih ustvarjalcev je v teku večera prikazalo svojo kolekcijo za pomladansko in poletno sezono v letu 1987.
Že od vsega začetka je bilo vsem prisotnim jasno, da bodo priča nadpovprečnemu modnemu defileju. Devet vrhunskih brazilskih in ameriških manekenk je brezhibno predstavilo izvirne obleke mladih stilistov, ki so se odločili, da samostojno prikažejo svoje kreacije, saj so že vsi skoro delali za velikane italijanske mode, ne da bi bili pri tem deležni slave, ki jo imajo le-ti po celem svetu.
. Med prisotnimi so bili tudi nekateri izmed največjih italijanskih proizvajalcev oblačil, ki so na ta način pou-
darili pomen revije. Gospa Giuliana Benetton je izjavila, da se ni udeležila modnih defile jev v Milanu, češ da razni Versace, Valentino, Armoni in drugi ne ustvarjajo nič novega. »Prepričana sem,« je rekla gospa Benetton, »da bodo ti mladinci v kratkem gonilna sila italijanske mode in jim moramo zato posvečati čim večjo pozornost.« Zanimiv je vtis, ki so ga vsi imeli, da so modeli oblek res namenjeni čim širšemu občinstvu in jih lahko vsaka oseba mirno nosi.
Zakonski osnutek o turističnih objektih
VIDEM — Dežela je te dni zasnovala nov zakonski osnutek o upravljanju turističnih objektov, zlasti hotelov. Osnutek vsebuje med drugim meje nihanja cen za prenočitve in druge hotelske storitve, ki jih bodo določale posebne pokrajinske komisije, v sodelovanju s turističnimi operaterji. Nov deželni zakonski osnutek vsebuje tudi kriterije za določanje kategorij turističnim objektom, ki so v skladu z merili v tujini.
Pomemben je tudi tisti del ukrepa, ki preverja posameznim občinam, naj po lastnih kriterijih izdajajo dovoljenja za odprtje novih turističnih obratov, za njihovo upravljanje ali, v nasprotnem primeru, za njihovo ukinitev.
Žlahtna kapljica v Marezigah
MAREZIGE Že štirinajst let v Marezigah pri Kopru Krajevna skupnost skupaj s koprsko vinsko kletjo, ki je danes v okviru Droge, pripravlja praznik refoška. Gre za prireditev, ki je iz leta v leto pestrejša in je hkrati tudi priložnost za srečanje proizvajalcev refoška in malvazije. Tudi na nedeljskem zboru so si proizvajalci izmenjali nove izkušnje v pridelavi vina in ocenili, da je bil refošk v minulem letu zelo dober, odličen, kar velja tudi za malvazijo, seveda le pri tistih vinogradnikih, ki so grozdje pravočasno potrgali in pravilno negovali.
Za letošnjo razstavo refoška so ocenjevalci vin ocenili 63 vzorcev, od tega 15 belih in 48 rdečih. Zaradi slabe kakovosti oziroma bolezni je bila izločena le manjša količina vzorcev. V nedeljo pa so najboljšim proizvajalcem podelili tudi priznanja. Najboljši refošk so pridelali Roman Kavalič iz Kavaličev, Milovan Jerman iz Pobegov in Edvin Lovrečič iz Bočajev, z najboljšo malvazijo pa se letos ponašajo Jože Jogan iz Cikutov, Emil Bočaj iz Bočajev in Milan Bržan iz Babičev.
Organizacijski menežer tega večera je bila gospa Barbara Palma, ki je zelo znana in cenjena v krogu tovrstnih mednarodnih manifestacij. Režiser in scenograf je bil Roberto Zorzan, ki že dolgo vrsto let dela z gospo Palma. Poudariti moramo tudi pričeske manekenk, ki so delo skupine Gorana Furlaniča. Frizerska ekipa se je izkazala tako, da je v teku predstave ustvarila več deset pričesk.
Tekst in sliki DIMITRIJ GRUDEN
Splošna plovba Piran bogatejša za novo ladjo
Splošna plovba Piran je v petek od puljske ladjedelnice Uljanik sprejela novo ladjo "Portorož", ki bo precej obogatila njeno trgovsko mornarico in znižala povprečno starost njenih ladij na dvanajst let.
"Prevzem nove ladje "Portorož" je Pomemben iz dveh razlogov: z novo ladjo je Splošna plovba Piran naredila nov korak v smeri posodabljanja in usposabljanja svojega plovnega parka, kar je edina prava pdt, da ladjarstvo, kot pomembna devizna panoga naše-Ra gospodarstva, vzdrži na svetovnem Irgu tudi v pogojih sedanje izredno Izostrene mednarodne konkurence svetovnih ladijskih prevoznikov. In drugič - po dolgih osemnajstih letih je 1° končno spet plovni objekt, nabavljen doma in to kljub ekonomskim razmeram in sistemskim oviram, ki nikakor niso naklonjene tovrstnemu sodelovanju med domačimi ladjarji in ladjedelci." Tako je prav na vrhu nove čezoceanke, ko je na njej zaplapolala zastava Splošne plovbe in je tudi Uradno postala last Splošne plovbe Piran, začel svoj govor predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Ši-dlgoj.
Splošna plovba Piran je v petek od delavcev puljskega Uljanika, ki ji je Pri gradnji pomagala tudi splitska lad-indelnica, slovesno sprejela novo čezo-Ceanko "Portorož". Listino o prevzemu sta podpisala predsednik poslovnega °dbora sozda Uljanik Karlo Radolovič J1 Predsednik poslovodnega odbora Plošne plovbe Piran Lucian Stadina uh navzočnosti predsednika IS SRS . ušana Šinigoja, podpredsednika izvr-nega sveta sabora Hrvatske Ivice Ko-acA predsednika zveznega komiteja a Promet in zveze Mustafa Pljakiča, Predstavnikov Splošne banke Koper _n družbenopolitičnega življenja Pira-a in Obale. Novo pridobitev pa so si
seveda ogledali tudi številni delavci Splošne plovbe.
Ladja "Portorož" je dolga 151,75 in široka 32,1 metrov, njena nosilnost je 18.375 ton, poganjal pa jo bo Uljani-kov motor, narejen po licenci Burma-ister Wein, ki ima 6.400 kilovatov. Namenjena je prevozu hlodovine oziroma razsutih tovorov, lahko pa prevaža tudi do 500 kontejnerjev. "Portorož" bo na prvo pot odplul v nekaj dneh, vodila pa ga bo na Japonsko oziroma na linijo Srednji in Daljni Vzhod. Njen prvi kapitan je Beno Rupert, upravitelj stroja pa Anton Škrinjar.
Kljub temu, da je Splošna plovba po dolgem času spet dobila ladjo iz domače ladjedelnice, pa to ne pomeni, da so se razmere za ladjarje bistveno spremenile. Karlo Radolovič z Uljanika je sicer dejal, da so ladjarji in ladjedelci zdaj bližje skupnemu dogovoru o gradnji ladij v domačih ladjedelnicah, in se o tem pripravlja nov družbeni dogovor. Zdaj in do takrat pa ladjarje in ladjedelce vodi bistveni cilj - preživetje. Kajti krizi v pomorskem prometu bo slej ko prej sledil razmah in razcvet, ki pa ga bodo lahko izkoristili le tisti, ki bodo imeli sodobne ladje in sodobno opremo ter izkušnje za njihovo gradnjo.
• TRST Krajevne uprave so dodelile 37 milijard posojila za razna javna dela v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Na prvo mesto spadajo dela na vodovodih, greznicah in prečiščevalnih napravah. Krajevne uprave morajo sedaj do konca julija sestaviti, oziroma odobriti načrte del. Obresti na deželno posojilo so za vsako občino, vendar ne presegajo poldrugega odstotka.
V prihodnje bo dežela nakazala drugih 70 milijard, ki naj bi jih posamezne krajevne uprave naložile v dela za predelavo in uničevanje odpadkov.
SAMURAJ TAKEDA
1. EPIZODA (18.) Riše: V. HERCEG — Piše: M. KOVAČ
Vprašanje Mestne liste še vedno odprto
Pogajanja na krajevni ravni se bodo sedaj začela znova
Sestala se je včeraj pod predsedstvom odbornika Pacorja
Občinska urbanistična komisija izrazila pomisleke o predlagani lokaciji sinhrotrona
Posvetovalna komisija za urbanistična vprašanja pri Tržaški občini se je včeraj po daljšem času sestala in med drugim obravnavala vprašanje namestitve sinhrotronskega svetlobnega generatorja pri Bazovici. Za to lokacijo se je, kot znano, zavzel znanstveni odbor, ki načrtuje sinhrotron pod predsedstvom nobelovca Carla Rubbie, o zadevi pa se bo prej ali slej moral izreči tržaški občinski svet, saj bi gradnja stroja na predlagnem mestu zahtevala spremembo občinskega regulacijskega načrta. Kdaj bo do tega prišlo, ni še znano. Do vprašanja namreč še ni zavzel stališča niti občinski odbor, ki je hotel predhodno zvedeti za mnenje urbanistične komisije.
Komisija se je včeraj sestala pod predsedtvom odbornika za urbanistiko Sergia Pacorja. Slednji je komisarjem uvodoma osvetlil predlog znanstvenikov, ki ga je Tržaški občini posredoval izredni komisar Območja za znanstvene in tehnološke raziskave Fulvio Anzellotti. Kot znano, g[re za predlog, da bi sinhrotron zgradili na območju s konvencionalno oznako T8, ki leži severozahodno od Bazovice in obsega kakih 46 hektarov. Odbornik je v svojih izvajanjih dal jasno razumeti, da se s predlogom strinja, v razpravi, ki je sledila, pa je velika večina komisarjev izrazila raznovrstne pomisleke in ugovore.
Nekateri komisarji so sprožili preju-dicialno vprašanje, ali je primerno da prihaja tako pomembno vprašanje na dnevni red v trenutku, ko občinska
uprava preživlja politično krizo. Toda večina ugovorov je bila čisto tehnične narave, kot je sicer za strokovno komisijo naravno. Skoraj vsi komisarji so podčrtali, da predlog o namestitvi sinhrotrona pri Bazovici nima nobene resnejše tehnične utemeljitve. Zahtevali so zatorej, naj se izvedejo ustrezne geološke, ekološke in druge raziskave, brez katerih bi bila vsaka razprava o predlagani varianti regulacijskega načrta nedopustno površna. Mnogi so spomnili na negativne po-
sledice, na katere je Tržaška občina že večkrat naletela, potem ko je površno sprejela pomembne urbanistične odločitve.
Odbornik Pacor je vzel na znanje mnenja komisarjev, ki se bodo ponovno sestali čez teden dni. Na dnevnem redu včerajšnje seje so imeli še druga vprašanja, Ki jih niso izčrpali. Ni povsem jasno, ali se bodo na prihodnji seji povrnili k vprašanju lokacije sinhrotrona, ali če ga bo občinski odbor brez nadaljnjega postavil na dnevni red občinskega sveta.
V teku tega tedna se bodo nadaljevala pogajanja za nadaljnje upravljanje tržaške občine in pokrajine. Medtem pa je treba zabeležiti, da so vse stranke vključno z Listo za Trst vzele na znanje, da se je dosedanja večina v bistvu razbila, in da bo pač treba pogajanja začeti znova. Pri tem pa so si bile stranke dosedanje večine skoraj enotne, da je treba sedanjo koalicijo obnoviti in v njo privabiti tudi socialistično stranko. V tej novi situaciji pa Lista za Trst zahteva zase župansko mesto'in to ne na osnovi sporazuma iz leta 1984, po katerem bi ji sicer pripadalo, ker ga je tudi sama zanikala, am-
pak zaradi tega, ker je še vedno stranka relativne večine v občinskem svetu. Jasno je, da bo ta njena zahteva še zavlekla pogajanja, ki so že itak težavna zaradi razvoja dogodkov v zadnjem obdobju; o možnosti sklicanja predčasnih volitev se v sedanjem trenutku ne govori, vendar pa je ta nevarnost vedno prisotna.
Odprto pa je še vedno vprašanje Gi-uricinove Mestne liste, za katero so socialdemokrati predlagali, da bi se udeležila nadaljnjih pogajanj; krščanska demokracija je že izrazila pripravljenost, da ugodi tej zahtevi, vendar pa obstajajo večji pridržki s strani Liste za Trst, ki se težko sprijaznuje z dejstvom o razkolu v svojih vrstah. O tem vprašanju bo vodstvo liste vsekakor razpravljajo na jutrišnji redni seji.
Pokrajinski svet pa se bo sestal prihodnji ponedeljek; na dnevnem redu ima le eno točko in sicer odstop odbornikov, ki so doslej podali ostavko. Sejo skupščine je sklical predsednik Marchio, potem ko je o tem vprašanju razpravljal pokrajinski odbor; ni pa izključeno, da bi to sejo odložili, seveda v primeru, da bi se pogajanja pozitivno razvila.
Drevi pa se bo sestalo novoizvoljeno tajništvo Slovenske skupnosti, ki bo seveda razpravljalo o nastalem političnem položaju na krajevni ravni; tajništvo stranke bi se sicer moralo sestati jutri, vendar pa ga je SSk anticipirala v predvidevanju na nov krog skupnih pogajanj, ki naj bi se verjetno obnovila že z jutrišnjim dnem.
Zgodovinske perspektive ne smemo izkrivljati
Pred spomenikoma na fojbah pri Bazovici in Repentab-ru je bila v nedeljo dopoldne spet ena od slovesnosti, za katero je dal pobudo Odbor za počastitev umrlih v fojbah. Tokratna slovesnost je imela nekoliko drugačen značaj kot običajno, saj se je odbor lahko ponašal s poslanico, ki jo je dobil od predsednika republike Francesca Cossige, predstavniki Odbora pa so po slovesnosti na Krasu položili spominski venec tudi v Rižarni.
Ali je bil to korak sprave, poskus drugačnega pristopa in drugačnega obravnavanja fojb in Rižarne ? Morebitni dvomi so se takoj razblinili ob poslušanju in nato prebiranju besed uradnega govornika Eugenia Mattarellija, ki je med drugim poudaril, da vse tiste, ki so umrli v fojbah, je treba prišteti brezštevilni skupini tistih, ki so " umrli za domovima". V isti sapi je obsodil dejstvo, da na nedeljski slovesnosti ni bilo predstavnikov oboroženih sil. Le s po-
slanico predsednika republike, je dejal Mattarelli, je Italija delno poravnala svoj dolg do teh žrtev.
Mimo ugotovitve, da so organizatorji morda le nekoliko preveč po svoje tolmačili duh poslanice predsednika republike, bi se pa vendarle veljalo vprašati, koliko je bilo tistih, ki so umrli v fojbah in kdo so bili ? AH so padli za demokratično Italijo, ki je nastala iz odporništva ?
Očitno je, da dogodki izpred štiridesetih let ne smejo v pozabo, s preteklostjo, ki še vedno pogojuje odnose v tem mestu, se je treba soočiti, jo preučiti in jo preseči, če hočemo, da bo zgodovina dejansko " magistra vitae". Vendar zgodovino je treba obravnavati v celoti, dojeti dejanske vzroke in posledice. In ni dvoma, da vzroki so dvajsetletni fašistični teror nad Slovenci, nasilje nacističnega okupatorja in tukajšnjih kolaboracionistov, sama Rižarna. Fojbe so kvečjemu posledica. Te perspektive ne sme in ne more zamegliti noben poziv k pieteti pa tudi ne še tako dobrohotno patriotsko tolačenje dogodkov, (vt).
Sindikati in parlamentarci o žgočih problemih tržaškega gospodarstva
Na pobudo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL so imeli včeraj zjutraj sindikalisti Roberto Treu, Clay Cofone, Dario Tersar in Lucio Vile-vich dolg pogovor s krajevnimi parlamentarci poslancema Colonijem in Cuffarom in senatorko Gerbčevo o lavnih problemih tržaškega gospo-arstva. V ospredju so bili predvsem problemi v zvezi s popravkom, ki ga je odobril Evropski parlament o tržaškem pristanišču, ukrepi za obmejna področja in vprašanja krize v žaveljski rafineriji in v podjetjih z državno udeležbo.
Glede pristanišča so udeleženci včerajšnjega sestanka soglašali, da morajo sklepu Evropskega parlamenta slediti takojšnji ukrepi s strani italijanske vlade. Parlamentarci so se v tej zvezi obvezali, da bodo posredovali pri zunanjem ministru Andreottiju, da bi čimprej prišlo do sestanka s sindikati, na katerem naj bi obravnavali tako probleme prostega pristanišča, kot tudi vprašanja mednarodne vloge pristanišča in pomorskega prometa. Še pred sestankom z Andreottijem bodo pripravili dokument o celotni pristaniški problematiki ob sodelovanju Avtonomne pristaniške ustanove in Kompanije pristaniških delavcev.
Parlamentarci so se tudi obvezali, da bodo posredovali pri predsedstvu vlade in pri parlamentarnih silah za hiter iter ukrepov v zvezi s priznanjem pristanišča kot proste luke.
Glede ukrepov v korist obmejnih območij so sindikalisti poudarili nuj-
nost hitre odobritve zakonskega ukrepa v podporo mednarodnemu gospodarskemu sodelovanju, ki naj omogoči deželi Furlaniji - Julijski krajini, da opravlja vlogo obmejnega območja EGS. Sindikalisti in parlamentarci so soglašali, da bi bilo treba iskati sintezo raznih osnutkov in usmeritev glede zemljepisnih in gospodarskih področij, ki naj pridejo v poštev, strinjali pa so se tudi, da gre vsekakor dajati prednost tistim sektorjem, ki so še posebno povezani z mednarodnim sodelovanjem.
Glede podjetij z državno udeležbo so parlamentarci obljubili, da se bodo potegovali za hitro odobritev zakona za Finmare, ki je bistvenega pomena tako za sanacijo in razvoj Tržaškega Lloyda, kot tudi za zajamčenje dela in za razvoj italijanske ladjedelske industrije.
Končno so parlamentarci izrazili popolno podporo in soglasje stališču sindikatov o Totalu: odpuste je treba preklicati ali vsaj suspendirati, pogajanja za nadaljevanje rafinerijske dejavnosti se morajo začeti čim prej, družba Total pa se mora sporazumeti z novimi podjetniki, sicer bo treba izbrati tisto rešitev, ki daje največja jamstva za zaposlovanje. V tem smislu bodo parlamentarci nastopili na ministrstvu za industrijo.
Sindikalisti in parlamentarci so se razšli z obvezo za tesno nadaljnje sodelovanje glede na težavnost in važnost odprtih problemov.
Pričetek simpozija o posledicah onesnaževanja v Jadranskem morju
Ob prisotnosti številnih znanstvenikov iz Italije se je včeraj pričel v hotelu "Europa" pod Nabrežino dvodnevni simpozij o oceanografskem stanju in onesnaževanju severnega oz. srednjega Jadrana. Pobudnik srečanja je Itali-janski koordinacijski urad jugoslovansko-italijanskega programa za zaščito Jadranskega morja, t.j. posebni znanstveni organizem, ki je (is-
točasno s podobnim jugoslovanskim uradom) nastal 1. 1977 na podlagi tri leta prej podpisanega sporazuma med obema državama v zvezi z obojestranskimi posegi proti onesnaževanju tega dela Sredozemlja. Dvodnevni simpozij spada v okvir priprav za sedmo letno zasedanje obeh uradov, ki je napovedano za oktober, obenem pa je tudi
važna etapa pred vsedržavnim kongresom o oceanografiji, ki se bo pričel’ jutri, vedno v hotelu "Europa ".
Glede poteka simpozija naj povemo, da ima zasedanje delovni značaj in da je osredotočeno na rezultate oz. zaključke raziskav, ki so jih italijanski znanstveniki opravili pod pokroviteljstvom Vsedržavnega sveta za raziskave v vodah Jadranskega morja v letih 1979-85. Poleg strokovnih referatov pa je v ospredju razprave tudi delovanje paritetne jugoslovansko-italijanske komisije ter seveda italijanske skupine pri tej komisiji. Čeravno so v teku včerajšnjega dne šele načeli najaktualnejša vprašanja (kaj več bo o tem govora danes), je razprava vseeno pokazala, da se je splošno stanje kar se tiče stopnje onesnaženosti v zadnjem času nekoliko izboljšalo. Položaj je vsekakor še nelahek, to pa velja predvsem za obalna področja. Podrobna poročila o tem boero obširneje predstavili danes, ko bo v dopoldanskih urah govor o onesnaževalnih posledicah s posebnim poudarkom na prisotnost t.i. naravne in umetne radioaktivnosti. Del razprave bo poleg tega posvečen tudi prisotnosti naftnih derivatov v vodah in zooplanktonu, v sklepnem delu pa bodo spregovorili o zbiranju statističnih podatkov za strokovnejši pristop do problemov morskega onesnaževanja.
(L V.)
Tečaj-natečaj za namestitev animatorjev v devinsko-nabrežinskih občinskih vrtcih
V sklopu triletnega načrta 86/89 za posege na področju otroške vzgoje v občini namerava uprava Devinsko -nabrežinske občine uvesti, začenši s šolskim letom 1986/87, v občinskih otroških vrtcih ter v centrih za igro animacijske dejavnosti s kvalificiranimi animatorji, za namestitev katerih razpisuje tečaj - natečaj, ki bo trajal 35 ur (odvijal se bo v tekočem mesecu juniju) in bo razčlenjen v triurna srečanja na sledeče tematike:
1)	jezikovne problematike (jezikovni problemi predšolskih otrok, preventiva, programacija);
2)	programacija v otroških vrtcih ter teritorialne značilnosti Devinsko - nabrežinske občine;
3)	animacija in otroštvo: načrtovanje animacijskih dejavnosti v teku enega šolskega leta; animacija in teritorij (centri za igro, poletni centri, otroški prazniki, otroštvo in kultura);
4)	Odnos med otroškim vrtcem in družino: vprašanje komuniciranja s starši, še zlasti v zvezi z otrokom z efektivnimi težavami za vključitev. Vprašanje vključitve handikapiranih otrok;
Darujte v sklad
Mitje Čuka
5) afektivno komuniciranje v otroškem vrtcu: elementi otroške psihopatologije in znanosti komuniciranja.
Ob zaključku tečaja bodo kandidati sestavili referat, o katerem bodo nato diskutirali z razsojevalno komisijo, ki bo izdelala prednostno lestvico vseh udeležencev. Občinski odbor bo nato odobril omenjeno lestvico, ki bo veljala 3 leta in na podlagi katere bo uprava sprejela v začasno službo število animatorjev, ki bo potrebno za uvedbo animacijskih dejavnosti.
Za sprejem na tečaj-natečaj morajo kandidati z diplomo višje srednje šole predstaviti na navadnem papirju vso dokumentacijo v zvezi s študijskimi in profesionalnimi izkušnjami.
Preferenčni naslovi za sprejem so diploma učiteljišča ali vzgojiteljske šole; univerzitetna diploma v pedagogiki, literaturi s psihopedagoško usmeritvijo, psihologiji ali izpiti tečajev za dosego zgoraj omenjenih doktoratov; služba kot animator pri javnih ustanovah; obiskovanje tečajev animacije; služba kot animator v poletnih centrih, ki so jih organizirale javne ustanove.
Na tečaj-natečaj bo sprejetih 12 kandidatov, izbranih na podlagi študijskih in profesionalnih naslovov, ki so jih predstavili. Seznam sprejetih bo določila občinska uprava na podlagi
mnenja imenovane razsojevalne komisije.
Prošnjo za sprejem na tečaj-natečaj je treba predstaviti v uradu za stike z javnostjo in prevajanje (soba štev. 20) neodložljivo do 12. junija 1986.
Se dve naši dijakinji nagrajeni na natečaju grafike v Tambrah
Pred dnevi smo že objavili, da sta dva učenca osnovne šole F. S. Finžgar iz barkovelj prejela priznanje na mednarodnem natečaju grafike, ki je bil v mestu Tambre dAlpago pri Bel-lunu.
Medtem smo izvedeli še nekaj več podatkov o tem pomembnem nateča-
Na preturi proces zaradi vsebine letaka
Zaradi vsebine letaka, ki ga je razdeljeval pred časom protiprohibicijski odbor, bodo danes sodili na preturi njegovemu predstavniku Diegu Roti. Sodišče je namreč tolmačilo vsebino letaka, v katerem je odbor pisal proti prepovedi uživanja lahkih mamil, kot lažno in kot hujskanje k javnemu neredu.
Člani odbora so v zvezi s sodnim postopkom izrazili svojo ogorčenost, češ da jim hoče sodišče preprečiti svobodno izražanje in informiranje. Da bi na to opozorili javnost, so napovedali, da bodo danes množično sledili procesu in da se bodo "oborožili" z lepaki in protestnimi napisi.Nadalje poudarjajo, da je prepoved prostega izražanja nedopustno v družbi, ki se ima za demokratično, in da se boj proti uživanju mamil ne more voditi zgolj z represivnimi ukrepi, ampak in predvsem s čimpopolnejšo informacijo ter z vzgojo. Začeti pa bi morali tudi razmišljati, zakaj oblasti prepovedujejo uživanje hašiša, alkohol, tobak In psihofarmaki pa so na razpolago komurkoli, tudi otrokom.
Nov laboratorij za diagnozo zastrupitev
V laboratoriju za klinične raziskave glavne bolnišnice so včeraj z manjšo slovesnotjo otvorili nov laboratorij za diagnozo različnih vrst zastrupitev tako na kliničnem, kot industrijskem in sodnem področju. Laboratorij je med najbolje opremljenimi v Italiji in bo bistveno izboljšal kakovost storitev Inštitutov za medicino dela, za sodno medicino in za klinične raziskave. Opremljen je z avantgardnimi aparaturami, med katerimi naj omenimo biološke monitorje za ugotavljanje vrste in stopnje zastrupitev na delu, z mamili in ob uživanju zdravil.
ju, pa tudi veselo vest, da sta bili ma tem natečaju nagrajeni še dve dijakinji naših nižjih srednjih šol: Laura Petirosso iz 3. razreda šole »Ciril-Metoda« pri Sv. Ivanu, ki je dosegla tretje mesto in dobila poleg priznanja tudi bronasto kolajno, in Ivana Godnik, dijakinja prvega razreda nižje srednje šole Fran Erjavec iz Rojana. Laura je napravila risbo z naslovom Gozdovi in njihovo varstvo, Ivana pa risbo Tvoj kraj ponoči. Obe poučuje risanje prof. Jasna Merku. Torej lepo priznanje za obe nagrajenki, kot tudi za njuno profesorico.
Da bodo naši bralci vedeli, za kako pomemben natečaj gre, naj povemo, da je bil letošnji že petindvajseti, da so se ga udeležili učenci in dijaki, ne samo iz raznih krajev Italije, temveč tudi iz Avstrije, Jugoslavije, Švice, Belgije itd. Skupno so organizatorji prejeli okrog 250.000 risb. Med temi so izbrali 200 najboljših, od katerih jih ie še posebej ocenjevala strokovna komisija, ki je dodelila tudi nagrade-Vse najboljše risbe so tudi razstavim
Tako Ivana, kot Laura sta se s svojimi starši udeležili slovesnosti °D podeljevanju nagrad in priznanj, ki so jih prispevali tudi najvidnejši pted'^ stavniki italijanskega javnega mnenja.
Prav se nam zdi, da smo o tem na' tečaju napisali nekaj več in tudi p°' hvalili naša učenca in dijakinji ‘e njihove vzgojitelje, ki so si to tudi zfl" služili.
V nedeljo in ponedeljek enotno na volišča
Volitve jusarskih odborov: volilna kampanja se še ni povsem razživela
pisma uredništvu
Odsotnost vidnih predstavnikov na raznih vaških prireditvah
Le nekaj dni nas loči od volitev odborov za ločeno upravljanje jusarskih premoženj, ki bodo 15. in 16. junija v devetih vaseh oziroma okrajih tržaške občine in v katastrski občini Medja vas. Kljub temu pa ni mogoče reči, da vlada značilno predvolilno vzdušje, in to niti v tistih krajih, v katerih se je pojavilo po več kandidatnih list in v katerih bi se zatorej morala v teh dneh volilna tekmovalnost posebno razživeti.
Eden redkih znakov, ki opozarjajo na bližnje volitve, so table za lepake. Na njih pa so se pojavili v dobršni meri takšni manifesti, iz katerih je težko razbrati, da gre pravzaprav za neobičajno volilno preizkušnjo, saj z izjemo Medje vasi v vseh omenjenih krajih niso še nikoli volili jusarskih odborov. Sodeč po lepakih, so te volitve za neofašistični MSI samo ena izmed priložnosti za nacionalistične in šovinistične izbruhe, nekatere druge politične stranke pa so se pojavile z lepaki, ki jih lepijo tudi na parlamentarnih, deželnih, pokrajinskih ali občinskih volitvah. To vsekakor ne bo v nobeno korist tistim številnim volivcem, zlasti italijanske narodnosti, ki jiim še danes ni jasno, zakaj in čemu jih kličejo na volišča.
S tega vidika so edine resnične izjeme nestrankarske enotne liste, v katerih se med drugim prepoznava-
jo slovenski volivci. Pojavile so se s svojimi posebnimi lepaki in letaki, poleg tega pa prirejajo shode in javna srečanja, na katerih predstavljajo svoje kandidate in programe. Tako je npr. Enotna lista za Bar-kovlje sinoči priredila sestanek z volivci pri Rumeni hiši, drevi ob 20.30 pa bo podoben sestanek priredila v prostorih KD Barkovlje. Takšna javna srečanja ali volilni shodi se bodo v prihodnjih dneh zvrstili še v Medji vasi, na Proseku, Opčinah, v Rocolu, Skednju in še drugod. Javili bomo njih točen čas in kraj, če
nas seveda bodo prireditelji pravočasno obvestili.
Poziv KZE
KZE št. 1 sporoča, da bodo vsem tistim, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne bi mogli udeležiti jusarskih volitev, lahko izdali zdravstvena potrdila. To bodo lahko storili 14. t.m. od 8. do 10. ure in sicer v zdravniških ambulantah v Ul. Giusti 2/a, Ul. Marenzi 6, na Verdelski cesti 1, Proseku in Opčinah (v Proseški ulici) in od 8. do 12. ure v Ul. Puccini 76 in Ul. dei Leo 3.
Spoštovano uredništvo!
Z velikim obzirom, ki ga imam do vas in javnosti, prosim, da mi objavite sledeče pismo v zvezi s praznovanjem 10-letnice ustanovitve športnega društva Mladina, ki je potekalo v Križu 24. in 25. maja.
Po dolgem razmišljanju sem se končno odločil, da napišem nekaj misli o tej zadevi. Naj objasnim, da pišem izključno v osebnem imenu, in ne kot predsednik športnega društva Mladina. Kot zaveden in napreden član naše družbe (vsaj za takšnega se smatram), se čutim dolžnega, da se kljub vsakdanjim življenjskim obveznostim udeležim raznih manifestacij in svečanosti. Kot voditelj društva menim, da tudi s svojo prisotnostjo počastimo in ovrednotimo trud prijateljskih, delovnih in naprednih organizacij, med katerimi nedvomno sodijo tudi vaške. Zato ne morem razumeti in opravičiti tolikšne odsotnosti raznih gostov, predstavnikov organizacij in bivših društvenih sodelavcev, ki so bili osebno vabljeni na otvoritev novega igrišča in predvsem na zaključno popoldansko svečanost. Razumeti bi morali namreč, da bi bila njihova prisotnost najlepša pohvala in zadoščenje za odbornike, ki so dogodku posvetili o-gromno truda in prostega časa. če prav sem bil pripravljen na tak odziv, sem le upal na večjo udeležbo, toda žal se je tudi pri naši, kot pri drugih podobnih manifestacijah, ponovila ista slika. Želim, da bi ta poseg ne izzvenel kot gola kritika, ampak kot poziv k večji prizadevnosti
in k boljšemu odnosu reprezentativnih oseb in vseh nas do takih dogodkov.
ENIO BOGATEČ
O IZBIRI
ŠOLSKEGA VEROUKA
Cenjeno uredništvo
Čutim se opeharjenega. Moja otroka sta danes prinesla iz šole formular, ki ga je treba izpolniti glede verouka. V šoli sta jima učitelja rekla, da je treba izročiti podpisani formular že naslednji dan, da bi ga posredovali ravnateljstvu.
Ne glede na to, da je v formularju oziroma spremnem pismu napisano, da je treba izročiti izjavo do 7. julija, se mi zdi, da se ne morem še svobodno odločiti, ker ne vem, kateri so alternativni predmeti. Ne razumem, zakaj tale pritisk, da je treba pred rokom predati izjavo. Ko bi vedel — oziroma ko bi z ženo vedela, saj se je o teh rečeh treba dobro posvetovati — kateri so alternativni predmeti, bi se odločila morda tudi za verouk; žal pa se bova tako morala odločiti proti tako vsiljenemu verouku.
Pa še to. Sram naj bo tistega, ki je dovolil razdeljevanje tako nečitljivih obrazcev in spremnih pisem. Morda nalašč?
Želel bi vedeti, kaj misli o tem naša javnost in kakšne ukrepe bo sprejelo ravnateljstvo, da bi starši ne bili postavljeni v take dileme in da bi razveljavilo te izjave, iztrgane pred rokom s prisilo.
FILIP FISCHER
Protest uslužbencev čistilnice Aquila
Uslužbenci čistilnice Aquila so včeraj ponovno manifestirali po mestnih ulicah proti zaprtju žaveljskega industrijskega objekta in za ohranitev skoraj 500 delovnih mest. Tokrat so se popoldne zbrali pred vhodom čistilnice z avtomobili in nato v koloni odpeljali proti centru mesta. Veriga več kot sto avtomobilov je s hupanjem opozorila meščane na težave delavcev Aquile, avtomobilski sprevod pa je seveda povzročil veliko zmedo in zastojev v prometu Manifestanti so pripeljali svoja vozila do Trga Škorklja, kjer ima sedež pokrajinska zveza industrijcev, in ostali tu dobro uro, dokler se niso malo po 17. uri razšli.
O vprašanju zaprtja čistilnice Aquila je bil danes govor tudi na sestanku med načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu in predstavniki sindikalnih organizacij. Udeleženci so potrdili, da je treba krizo žaveljske rafinerije rešiti tako, da bodo zaposlenim zagotovljena delovna mesta. Obenem so se tudi strinjali, da bi morala vlada revidirati svoja stabšča do prisotnosti družbe Total, ki upravlja žaveljsko čistilnico, na italijanskem teritoriju, če bo le-ta vztrajala pri svojih nesprejemljivih predlogih.
Poročilo predsednika Zanettija na Pomorski postaji
Za uveljavljanje pristanišča in njegove mednarodne vloge
Tržaško pristanišče je od nekdaj bistvena komponenta tukajšnjega gospodarskega življenja, to svojo vlogo pa namerava razširiti in utrditi, predvsem pa jo uskladiti s spremenjeno stvarnostjo mednarodnih prometnih tokov. V Avtonomni ustanovi za tržaško pristanišče imajo že jasne poglede in načrte, kako ta cilj uresničiti. Te ideje in programe je včeraj orisal predsednik Zanetti na srečanju s predstavniki oblasti, gospodarskimi operaterji in časnikarji na Pomorski postaji.
Gre za široko zastavljen in ambiciozen program, ki izhaja iz analize sedanjega stanja prometnih tokov ter zadeva tako strategije kot notranjo organizacijo in upravni model tržaškega pristanišča. Izhodišče je namen pristanišča, da ni več samo pasiven nuditelj storitve za natovarjanje in raztovarjanje ladij, ampak spodbujevalec in soudeleženec raznih gospodarskih dejavnosti.
Program, ki ga je začrtal predsednik Zanetti, nakazuje tudi novo vlogo Kompanije pristaniških delavcev, ki mora nujno sodelovati pri iskanju večje produktivnosti, kar je tudi pogoj za bolj ugodne tarife. Sploh pa
se bo morala spremeniti figura pristaniškega delavca: treba bo opustiti že zastarele funkcije ter težiti k figuri enotnega pristaniškega operaterja.
Poglavje zase predstavlja prodor na srednje- in vzhodnoevropske trge. Nedavni sporazum z Avstrijo o uporabi tržaškega pristanišča pomeni korak naprej, ki bo še bolj učinkovit z odprtjem avtoceste do Trbiža — prevdideno je za 3. julij — in s podvojitvijo Tabeljske železnice. Obstajajo pa ugodne možnosti za okrepitev stikov z Bavarsko
Glede potenciranja pristaniških struktur je Zanetti navedel dve prvenstveni nalogi: razširitev in dopolnitev Trajanskega nabrežja (ustvarili naj bi tri nove priveze za ladje ro-ro) ter podvojitev Sedmega pomola. In končno še zamisel o navtičnem pristanu, ki naj bi mu namenili del obale od začetka Trajanskega nabrežja do tretjega pomola Starega pristanišča, a skupnih tri tisoč novih privezov.
Če bomo vse to s skupnimi močmi uresničili, je dejal Zanetti, bomo odprli novo poglavje v stoletni zgodovini ligaškega pristanišča.
Danes na Repentabru v priredbi Slavističnega društva
Koncert Tržaškega okteta za Trubarjevo nabirko
Ob Trubarjevem letu se vrstijo proslave in vsakovrstne kulturne pobude, ki opozarjajo javnost na veliko dejanje prvega slovenskega pisatelja in izdajatelja slovenskih knjig.
Včeraj v Trstu srečanje s predstavniki sindikatov gledališčnikov
»Verdi« in problemi gledališke reforme
Včeraj so sindikati glasbenikov in gledaliških delavcev FILIS - CGIL, FIS - CISL in FILCIS - UIL, priredili v Trstu simpozij o vprašanjih, ki jih postavljata zaprtje občinskega gledališča »G. Verdi« in priprava zakona za reformo italijanskih oper. Srečanja v mali dvorani sicer zaprte tržaške opere so se udeležili, poleg generalnega tajnika FILIS - CGIL Alessandra Cardullija ter sindikalnih predstavnikov Luigija Fulcija in Paola Petrinija, tudi senatorka Jelka Gerbec, miljski župan Willer Bordon (slednji je tokrat prvič nastopil v svoji nori funkciji koordinatorja programske Politike v državnih ustanovah), pred-sednik letoviščarske ustanove Alvise Barison in namestnik senatorja KD Carla Boggia, Giuseppe Pugliese.
Ključno vprašanje, ki so se ga iz različnih zornih kotov lotili vsi ome-pjeni in ostali govorniki, je bilo vprašanje posledic zaprtja gledališča »Ver-di« za naše mesto in problemi, ki jih upravljanju tako zapletene gledališke strukture postavlja obstoječi italijan-ski zakon za državno finančno podpo-r° gledališčem, t.i. zakon št. 800.
Včerajšnje srečanje pa je tudi pokazalo, kako malo nekateri skrbijo za dejansko stanje tržaških gledališč. Marsikdo je namreč opazil, da ni bilo y dvorani niti enega predstavnika Tr-zaške občine, pa čeprav se je govo-
rilo predvsem o občinskem gledališču. Ko bi bili prisotni, bi verjetno slišali, kako je gledališče »Verdi« — v očeh sindikalnih predstavnikov kategorije in nekaterih mestnih kulturnih delavcev — ravno tako pomembno, in zaradi neprikladne finančne pohtike, ki predvideva le polovično plačevanje gledaliških stroškov in to ob koncu sezone, ravno tako v škripcih, kot SSG in gledališče »Rossetti«.
Luigi Fulci (UIL) je med drugim tudi izjavil, da si morajo italijanska gledališča, zaradi nesrečnega, ali slabo apliciranega zakona ministra Lagoria, izposojevati pri bankah visoke vsote denarja, tako za ustvarjanje gledališke sezone, kot za izplačevanje honorarjev, kar pomeni, da marajo iz leta v leto plačevati neverjetne vsote samo za pasivne obresti (do 90 od-
stotkov celotnih dolgov).
Njegova izjava je le potrdila kronično bolezen naših gledališč, ki je bila prisotnim že od nekdaj dobro znana. Zato pa so še bolj odjeknile besede kulturnega koordinatorja Wil-lerja Bordona, ko je zahteval od lokalnih in državnih oblasti več pozornosti za probleme gledališča v našem mestu, kot tudi povsod po Italiji. Senatorka Gerbčeva pa se je zavzela za takojšnje sklicanje vsedržavnega simpozija, na katerem naj bi ponovih vse, kar je bilo rečeno včefraj v Trstu in še bolj poglobili vprašanje temeljitega upravljanja gledališke ustanove. Tega vsedržavnega srečanja pa bi se morali ohvelzno udeležiti tudi pristojni ministri in parlamentarci. Že včeraj so prebrali vse preveč telegramov z opravičilom za odsotnost...
Majica, jopica, srajca in brisača za 2.400 lir!
Nad dvesto ljudi se je včeraj v enem od skladišč na tržaški železniški postaji udeležilo dražbe predmetov, ki so jih nepazljivi potniki pozabili v vlakih v preteklem letu na tržaškem železniškem območju. Kupci so prišli nedvomno na svoj račun, saj so lahko za relativno majhno vsoto kupili raznovrstne predmete. Tako so na primer na dražbi prodali deset parov novih kavbojk za 37.800 lir, par moških nizkih čevljev za 35.400 lir, par ženskih čevljev za 10.000 lir. kompleten pribor za 12 ljudi, nekaj parov novih nogavic in svetilko za kampiranje za 28.400 lir, pet jopic za 5.500 lir, prenosni čmobeli televizor za 210 tisoč lir, štiri dežnike za 3 tisoč lir in volneno majico, jopico, srajco in brisačo (povsem novo) za samo 2.400 lir.
Obenem poteka tudi nabirka za obnovo Trubarjeve domačije na Dolenjskem. Za Slovence v Italiji je koordinacijo nabirke prevzelo Slavistično društvo v Trstu, ki je pri Tržaški kreditni banki odprlo tekoči račun (štev. 897-51 pod geslom Trubarjeva proslava), na katerega se stekajo darovi posameznikov, podjetij in u-stanov; doslej se je na računu nabralo okrog 3.500.000 lir. Akcija se sicer formalno zaključuje danes, vendar bo račun še nekaj časa odprt, v primeru da bi še kdo želel položiti svoj prispevek v plemeniti namen. Ob zaključku akcije za nabirko za Trubarjevo domačijo si je Slavistično društvo zagotovilo sodelovanje Tržaškega okteta, ki bo imel nocoj koncert v cerkvi na Repentabru. Izkupiček koncerta bo šel ves za Trubarjevo domačijo v Raščici, kjer bo 28. junija osrednja proslava prav na kraju, kjer se je 8. junija' 1508 rodil veliki Slovenec.
Nocojšnji koncert Tržaškega okteta obsega nabožne skladbe Palestri-ne, Gallusa, Hasslerja, Schuberta, Čajkovskega in Dvoreckega. Osrednja zanimivost večera pa bo izvedba Trubarjevih koralov iz pesmarice Ta celi catehismus, ki je izšla v bibliofilski izdaji v Ljubljani pred dvema letoma, ob 400-letnici prvega natisa. Na podlagi tega faksimila, torej takratne notacije, je Tržaški oktet naštudiral dvà korala: o desetih božjih zapovedih in Očenaš. Na sporedu pa bo tudi skladba, ki jo je po napevu istega Trubarjevega Očenaša priredil Matija Tomc.
O pomenu in posebnostih Trubarjeve glasbe bo uvodoma spregovoril oktetov umetniški vodja Janko Ban, o Trubarjevem delovanju v Trstu pa univerzitetna profesorica Marija Pirjevec.
Slavistično društvo vabi ljubitelje zborovske glasbe, da se udeležijo koncerta, ki se bo pričel ob 21. uri.
Stavka nestalnih učiteljev in profesorjev
Odbor nestalno zaposlenih šolnikov je tudi v Trstu oklical protestno akcijo: približno sto učiteljev in profesorjev, ki so člani tega odbora (podpira pa jih avtonomni šolski sindikat SNA LS), ne bo opravilo zaključnih ocenjevanj vse do 18. junija. Odbor je oklical stavko, da bi podkrepil svoje zahteve po zagotovitvi delovnih mest nestalnim učiteljem in šolnikom. Po predvidevanjih stavka ne bi smela prizadeti slovenskih šol ob koncu šolskega leta.
• Rajonski svet za Rojan - Greto -Barkovlje se bo sestal v četrtek 12. junija ob 18. uri na svojem sedežu v Ul. Ermacora 3.
Ogenj v stanovanju
Kratek stik v televizijskem sprejemniku je včeraj dopoldne sprožil požar v stanovanju 71-letne Fiordalise Doria v drugem nadstropju poslopja v Ul. Gustinelli 5. Ogenj se je razplamtel v spalnici in je počrnil zidove in strop. Takojšen poseg tržaških gasilcev je preprečil hujšo škodo.
Zapustila nas je naša draga
Evgenija Brischech vd. Ferluga
Pogreb bo jutri, 11. junija ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Opčine.
Žalostno vest sporočajo hči Lidija, zet, vnukinji Barbara in Tiziana, bratje in drugo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 10. junija 1986
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob izgubi drage mame Evgenije izrekajo Lidiji iskreno sožalje uslužbenci Kmečke zveze in patronata INAC.
Ženski pevski zbor Prosek - Konto-vel izreka pevki Irmi iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Mladinski zbor Maribor v Boljuncu
KD Valentin Vodnik, prireditelj že petih junijskih glasbenih in likovnih večerov, že od prve izvedbe dalje skuša v uvodnem koncertu povabiti v goste mladinski zbor, kar prinaša maniiestaciji posebno svežino in ji simbolično zagotavlja kontinuiteto. Letošnje Junijske glasbene večere je otvoril izjemen gost. Mladinski zbor Maribor, ki ga že dvajset let vodi Branko Rajšter. Mladinski zbor Maribor je pel v občinskem gledališču »France Prešeren« v Boljuncu v petek, 6. junija. Koncertu je prisluhnilo lepo število poslušalcev, ki so od koncerta šli z vtisom, da so slišali ubrano in dovršeno petje. V prvem delu koncerta je zbor posvetil vso pozornost velikanom evropske zborovske glasbe Gallusu, Kodalyu, Lajosu, Mokranjacu, Gotovacu in Papandopulu, medtem ko so v drugem delu mladi in zvonki pevci izvajali pretežno ljudske priredbe slovenskih skladateljev, na koncu pa še Mozarta, Saint Saensa in Biltena ob klavirski spremljavi Nevenke Hohnjec. Drugi koncert 5. glasbenih junijskih glasbenih večerov bo v petek, 13. junija ob 21. uri v cerkvi pri Sv. Martinu; nastopil bo Moški pevski zbor zdravilišča Rogaška Slatina. (ris)
Veliko obiskovalcev na trnovskem prazniku
Vaški praznik, ki ga je že četrtič zapovrstjo priredila trnovska vaška skupnost, je tudi letos privabil lepo število obiskovalcev. V nedeljo so med kulturnim programom nastopili otroški pevski zbor SKD Vigred iz Šempolaja, duo harmonik in kvintet Glasbene matice in plesna skupina Isontina iz Gorice. Na našem posnetku otroški par, ki je gledalce še posebno navdušil. Šagra v Trnovci se je končala sinoči s poskočnimi vižami ansambla L. Furlana.
Tudi na Krmenki uspel domači praznik
Lepo vreme je bilo naklonjeno tudi kulturnemu društvu Fran Venturini, ki je za konec tedna priredil tradicionalno šagro na Krmenki. V nedeljo popoldne so prireditelji poskrbeli tudi za kulturni program in povabili v goste godbo na pihala iz Nabrežine, otroški pevski zbor celodnevne osnovne šole Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski ( na sliki), moški pevski zbor France Bevk iz Šmarij pri Kopru in trio Antona Rakarja iz Kopra. Za vse pare, ki so se radi zavrteli na petah, pa je igral.ansambel Pomlad.
/■gffll GLASBENA
lili I I MATICA millKB trst
Zaključne akademije v počastitev prof. Etminija Ambrozeta in Jožice Lasič
danes, 10. junija, ob 20.30 v
evangeličansko - luteranski cerkvi
KATJA MILIC
klavir
absolvent šole Glasbene matice — razred prof. Neva Merlak
Na sporedu: Bach, Beethoven, Saint-Saèns, Martucci, Liszt, Skr-jabin.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST
ob sodelovanju
TRŽAŠKEGA OKTETA
priredi danes, 10. junija, ob 21. uri v cerkvi na Repentabru
CELOVEČERNI KONCERT
Izkupiček koncerta bo šel v sklad za obnovo Trubarjeve domačije v Raščici na Dolenjskem.
Vabljeni!
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20
vabi danes, 10. junija, na ponovitev
sprehoda
po slovenskih sledovih v tržaški arhitekturi
Vodi prof. MARCO POZZETTO
Odhod s Trga Oberdan ob 18. uri.
Potovalni urad AURORA
prireja naslednja potovanja:
od 27. 6. do 4. 7. na DANSKO, ŠVEDSKO in NORVEŠKO. Cena
1.550.000	lir;
od 1. do 12. 8. KRIŽARJENJE po VOLGI in DONU. Cena
1.380.000	lir;
od 3. do 12. 8. v MALEZIJO in SINGAPUR. Cena 1.640.000 lir;
od 7. do 11. 8. v BUDIMPEŠTO. Cena 545.000 lir;
od 12. do 19. 8. v MOSKVO in LENINGRAD. Cena 925.000 lir.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA v UL Milano 20, tel. 60261.
gledališča
	razne prireditve		včeraj-danes
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	ponedeljek, 16. t. m., ob 19.30 L. N. Tolstoj - V. BorisavljeviĆ ZGODBA O KONJU - musical. Priredba in režija Miroslav BeloviČ.
Sprejemna dvorana
Od 9. do 15. junija: Ob kulturnih dnevih Slovencev iz Italije. Na teh že tradicionalnih prireditvah iz zamejstva se nam bodo letos predstavili Slovenci videmske pokrajine.
V	četrtek, 12. t. m., ob 20. uri: Literarni večer (Okrogla dvorana)
V	petek, 13. t. m., ob 10. uri: Enotni kulturni prostor (okrogla miza v Mali dvorani); ob 20.30: Kantavtorski večer (Okrogla dvorana).
V	soboto, 14. t. m., ob 11. uri: Otroška matineja; ob 20. uri: Sklepna kulturna prireditev (Srednja dvorana).
Okrogla dvorana
Danes, 10. t. m., ob 19.30: Mladi mladim. Nastopili bodo Drago Arko, Mateja Heller in Vlasta Doležal - Rus.
Mala dvorana
Danes, 10. t. m., ob 19. uri: Avstralija in Bali. Predavatelj Emil Zavadlav.
Jutri, 11. t. m., ob 20.30: Veliki dan Jožeta Dobrnika. Opera SNG Maribor.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 10. t. m., ob 10. uri: B. Brecht -K. Weill, OPERA ZA TRI GROŠE. Predstava bo v Solkanu za SDEŠ.
koncerti
Glasbena matica vabi na zaključni nastop jutri, 11. t. m., ob 20.30 v dvorani KD L Grbec v Škednju; v četrtek,12. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu; ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
Glasbena matica - Trst. Zaključne akademije v počastitev prof. Erminija Ambrozeta in Jožice Lasič - v petek, 13. t. m., ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili: Marjana Debeljuh, Irina Vitez, Erika Buzečan, Katja Colja, Metka Žerjal, Taisija Kodrič, Adam Seli, Daniela Stefani, Boris Dollia-ni, Igor Cante, Aleksander Ipavec, Vasja Legiša, Miran Kante, Vesna Zuppin, šolski godalni orkester pod vodstvom Boruta Logarja.
Slavistično društvo Trst ob sodelovanju Tržaškega okteta priredi danes, 10. t. m., ob 21. uri v cerkvi na Repentabru KONCERT. Izkupiček koncerta bo šel v sklad za obnovo Trubarjeve domačije v Raščici na Dolenjskem.
ROSSETTI - VERDI
Simfonična sezona POMLAD 86 - V petek ob 20.30 (red A in B) bo na sporedu »CARMINA BURANA« Carla Orffa. Sodelovali bodo orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Andrea Giorgia in solisti: Brigitte Poschner, Horst Hiestermann, Patrick Raftery. Ponovitev v soboto ob 18. uri. Pri blagajni gledališča bodo že danes zjutraj na razpolago vstopnice.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Fuori orario,
dram., ZDA 1986, 100'; r. Martin Scor-sese; i. Rosanna Arguette, Griffin Dun-ne. Zadnji dan □
EXCELSIOR II - 19.00, 22.15 Rendez-vous, dram., Fr. 1986, 89'; r. André Téc-hiné; i. Jean- Louis Trintignant, Juliet-te Binoche.
FENICE - 19.00, 22.15 Noi e l'amore, dokumentarni, It. 1986, 90'; r. A. D'Agostino. □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986, 106'; r. Woody Alien; i. Mia Farrow, Michael Paine.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Oltre l’urlo del demonio, groz., Avstral. 1984, 95j r. Russel Mulcahy; i. Gregory Harrison, Arkie Whiteley.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Deep Throat in America, porn., □□. Ob 20.00 Mundial
EDEN - 15.30, 22.15 Histoire de Q.,
porn.,QD. Ob 20.00 Mundial.
EXCELSIOR I - 18.45, 22.15 Innamorarsi, dram., ZDA 1984, 108'; r. Ulu Grosbard; i. Meryl Streep, Robert Ne Niro.
MIGNON - danes zaprto.
CAPITOL - 17.30, 22.00 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100’; r. Alan Smithee; i. Parker Stevenson, Geoffrey Lewis.
ALCIONE - 16.30 22.00 Spie come noi, kom., ZDA 1985, 102’; r. John Landis,; i. Chevy Chase, Dan Aykroyd.
NAZIONALE III - 16.00, 22.05 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Blood Sim-
ple, groz., ZDA 1984, 96'; r. Joel Coen; i. John Frances MacDormand, Dan He-daya..
VITTORIO VENETO - 16.15, 22.15 La bonne, er., It. 1986, 102'; r. Salvatore Samperi; i. Florence Guerin, Katrine Michelsen. □□
RADIO - 15.30, 21.30 Turbamenti di una signora di provincia, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Dijaki učiteljišča A. M. Slomšek
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so finančno pripomogli k uspehu valete.
Osnovna šola P. Trubar v Bazovici
vabi na proslavo ob 400-LETNICI TRUBARJEVE SMRTI, ki bo v soboto, 21. t. m., ob 19.30 na dvorišču osnovne šole v Bazovici.
Godbeno društvo Nabrežina priredi 14. in 15. t. m. na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini tradicionalni PRAZNIK GODBE s sledečim programom: sobota, 14. t. m., ob 17. uri otvoritev praznika; ob 18.30 nastop domače godbe; od 21. do 24. ure ples z ansamblom Pomlad; v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov; ob 18.30 nastop godbenega društva Prosek; ob 19.30 nastop plesne skupine CIABS iz Tržiča in od 21. do 24. ure ples z ansamblom The Devils. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in pristno domačo kapljico. Zagotovljen bo ogled tekem svetovnega nogometnega prvenstva. V primeru slabega vremena se praznik podaljša na ponedeljek, 16. t. m. Vabljeni!
razna obvestila
Uprava občine Dolina vabi na javni sestanek danes, 10. t. m., ob 21. uri v srenjski hiši v Gročani o SMETARSKI SLUŽBI IN DRUGIH PROBLEMIH.
Uprava občine Dolina vabi na javni sestanek jutri, 11. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu o TERMOE-LEKTRIČNI CENTRALI NA PREMOG, ki jo nameravajo graditi v Osapski dolini in o upepeljevalniku. Poročal bo prof. Giacomo Costa. Prisotni bodo tudi izvedenci Odbora za mestno jamstvo.
SPDT prireja od petka, 27. t. m., do nedeljje, 29., tradicionalni tridnevni izlet za srednješolsko mladino, ki ga bodo vodili odborniki in mladinski vodniki SPDT. Zbirališče bvo 27. junija ob 7. uri pred železniško postajo v Sežani. Vpisovanje je pri odbornikih SPDT in na sedežu ZSŠDI (UL. sv. Frančiška 20/2. nad.) do torka, 24. junija. Vabljeni!
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča zainteresirane, da lahko vložijo prošnje za vključitev v posebni seznam suplentov za srednje in višje srednje šole na skrbništvu. Rok zapade 20. junija. Informacije nudi Sindikat slovenske šole, Ul. F. Filzi 8, I. nadstr., tel. 040/61193 ob sredah in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob torkih od 16. do 17. ure.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se bodo zaključne šolske maše, prireditve in razstave vrstile s sledečim urnikom:
Šola Ribičič - šolska maša bo 14. t. m., ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Zaključna prireditev šole in vrtca bo po maši v šolski telovadnici.
Šola Širok - šolska maša bo 14. t. m., ob 9. uri v cerkvi sv. Vincencija.Razstava ročnih del in risb je do vključno četrtka 12. t. m. od 8.30 do 12.30.
Šola Grbec - šolska maša bo 12. t. m., ob 17.30 v škedenjski cerkvi. Istega dne ob 16. uri bo v šolskih prostorih zaključna prireditev.
Šola Kette - šolska maša bo 14. t. m., ob 8.30 v kapelici v Ul. Marconi. Razstava ročnih del in risb bo od 11. do 14. t. m. od 8.30 do 12. ure.
Šola Gregorič - šolska maša bo 12. t. m. ob 9. uri v cerkvi na Kolonkovcu.
Srednja šola F. Erjavec vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v soboto, 14. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27).
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Kamniško Bistrico v četrtek, 12. t. m., ob 7.30 izpred sodne palače (Trg Ul-piano). Prosimo točnost.
prispevki
Namesto cvetja na grob Dore Žnidarčič vd. Čok daruje družina Sergija Košute 20.000 lir za zbor Glasbene matice.
Namesto cvetja na grob Dore Žnidarčič vd.Čok darujeta Slava in Franc Košuta 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Ob 21. rojstnem dnevu (8. junija) Dor-jana Carlija darujejo starši 25.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V spomin na Magdo Kalc darujeta Ada in Uči Sedmak 20.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
Ob prvi obletnici smrti Franca Kalca daruje žena Tončka 50.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Danes, TOREK, 10. junija
BOGO
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.38 — Luna vzide ob 7.06 in zatone ob 23.45.
Jutri, SREDA, 11. junija
SREČKO
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 23,8 stopinje, zračni tlak 1020,7 mb pada, veter 12 kilometrov na uro jugovzhod-nik, vlaga 53-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gianluca Badjan, Gi-angabriele De Luca, Giulia Revedin, Massimo Cerquenich, Jessica lasella.
UMRLI SO: 75-letni Carlo Škabar, 61-letni Francesco Castrigno, 22-letni Dennis Cudini, 86-letni Attilio Rinaldi, 74-letni Giovanni Cuceh, 67-letni Aldo Colautti, 84-letni Giovanni Brežan,
81-	letna Erminia Sferza, 82-letni Vincenzo Michelini, 72-letni Stanislao Bolle,
82-	letna Vittoria Petris, 86-letni Vitale Vattovaz, 73-letna Anita Farfoglia, 60-let-ni Mario Cusma, 80-letni Giukio Venier, 68-letni Carlo Nemec.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. junija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bemini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (Mi-Ije).
NABREŽINA (tel. 200466) in BOLJU-NEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nabrežina (tel. 200466) in BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20,
je na ogled razstava kiparja NEGOVANA NEMCA.
V	občinski galeriji je do 12. junija odprta razstava slikarja Massima Toccija.
V	umetnostni galeriji Bassanese (Trg Giotti 8, I. nadstr.) bodo danes, 10. t. m., ob 18. uri odprli razstavo LEO CASTELLI GALLERY 420 WEST BROADWAY NEW YORK od 1967 do 1986.
__________mali oglasi__________________
HIŠO Z VRTOM, tudi staro, kupim v Barkovljah ali okolici. Tel. na št. 414542.
GOSTILNA na Vzhodnem Krasu išče veščo natakarico. Tel. na št. 226301.
ŠPORTNO DRUŠTVO iz Sesljana išče osebo (študenta) za eno- ali večmesečno rediteljsko delo na društvenem prostoru. Informacije od 10. do 13. t. m. od 9. do 12. ure na tel. št. 040/213957.
GOSTILNA išče veščo natakarico. Tel. na št. 226112.
SLOVENSKA restavracija v Miinchnu išče kuharja ali kuharico, veščo tržaške oziroma kraške kuhinje. Dobra plača, stanovanje in hrana zagotovljeni. Znanje nemškega jezika ni potrebno. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod geslom »Mun-chen«.
PRODAM zelo dobro ohranjen električni štedilnik magic chef s pečico in malo rabljeno sedežno garnituro (2 naslonjača in divan). Tel. na št. 211997 od 15. do 16. ure.
KUPIM ali VZAMEM V NAJEM bar-buffet. Tel. na št. 220140 od 17.30 do ■ 18.30 razen ob sobotah in nedeljah.
OSMICO so odprli pri Zaharjevih v Borštu št. 58.
PRODAM avto lancia delta 1.300, prevoženih 31.000 km, letnik marec '84, v odličnem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na št. 910339.
PRODAM prenosni videoregistrator s te-lekamero nordmende, sistem VHS. Tel. na št. 231139.
PRODAM stanovanje v Ul. Frausin, III. nadstr., 2 sobi, kuhinja, kopalnica, razgled na morje. Tel. na št. 228390.
GOSPOD, ki se je oglasil pod šifro Poletje je naprošen, da se ponovno oglasi pod isto šifro, ker je bilo pismo prepozno dvignjeno zaradi odsotnosti.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 9. 6. 1986
Ameriški dolar ............ ' 1.515.—
Nemška marka ............. 683-
Francoski frank .......... 213.—
Holandski fiorini ......... 606-
Belgijski frank .............. 32,50
Funt šterling ............. 2.275.—
Irski šterling ............ 2.060-
Danska krona .............. 182.—
Grška drahma ............. 10.—
Kanadski dolar ............ 1.060,—
Japonski jen .. Švicarski frank
8,50 828.— 97.— 199.— 210.— 10,—
Avstrijski šiling ........
Norveška krona ...........
Švedska krona ............
Portugalski eskudo .......
Španska peseta ................ 10,—
Avstralski dolar .......... 1.010.—
Debeli dinar .................. 3,30
Drobni dinar .................. 3,70
P/-llXP BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446	68881
BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agenciio Domjo 831131
vaša optika za vaše oči
VISUAL
■OOl
L
Christian Dior
i/eisot

optika
ii
NAJBOLJŠA IZBIRA PO NAJUGODNEJŠI CENI
UL. DELLE TORRI 1/c (za cerkvijo sv. Antona) TRST, TELEFON 65804

ti in morje
vojko colja
Kajutna jadrnica varianta 65
V naši rubriki smo že nekajkrat omenili zahodnonemški obrat Dehler, saj so njegove jadrnice zaradi nemških turistov znane našim dopustniškim kapitanom. Kot je običajno za večino neitalijanskih obratov je tudi Dehlerjeva proizvodnja zelo pestra. Poleg večjih in seveda dragih jadrnic proizvaja tudi manjše in cenene jadrnice. Med temi uvaža podjetje Omnipel iz Monze tudi "varianto 65".
Kot pove ža samo ime je ta kajutna jadrnica dolga 6,50 metra. Preseneča pa dejstvo, da je široka le 2,10 metra, kar je neobičajno za sodobne jadrnice. Takoj je treba omeniti, da je načrt "variante 65" narisal znani načrtovalec Van de Stadt, ki je poskrbel predvsem za maritimne značilnosti tudi v slabših vremenskih pogojih. Komaj 6 metrov in pol dolga jadrnica tehta namreč kar 1.000 kilogramov. To seveda potrjuje trdnost gradbenih materialov, s tem seveda tudi varnost, obenem ugotovitev, da je jadrnica namenjena predvsem za severna morja, kar pa ne bi smelo motiti v Sredozemlju. Jadrnica je namreč namenjena izključno družinskemu jadranju, kjer ni hitrost tako važna. Severnjaško poreklo izdaja že kokpit, ki ga obdaja visok "ščit", kar preprečuje močo v razburkanem morju. Upravljanje z jadri je skrajno enostavno, kot se spodobi za nezahtevno potovalno jadrnico. Paluba je "čista", da ne dobijo morebitni valovi večjih preprek. Prav tako kot kokpit je neobičajno tudi dno. Gredelj je v sredini globlji, v njem je premična kobilica, da je minimalni ugrez kar 0,70 metra, s spuščeno kobilico pa 1,30 metra. Tako dno omogoča stalni kurz tudi z dvignjeno kobilico, ki jo v bistvu spustimo le pri jadranju v veter.
Če je zunanjost te jadrnice nordijska, lahko isto trdimo tudi za podkrovje. Nobenih odvečnih pritiklin, samo najnujnejše in seveda shrambe za opremo. V premcu sta že klasična pograda v obliki črke "V", med njima je kemično stranišče, v osrednjem bivalnem prostoru je kuhinjski resor z dvema kavčema, ki ju lahko po potrebi preko noči spremenimo v pograda. Glede razsežnosti, predvsem pa glede širine je lahko vsakomur jasno, da je ta jadrnica namenjena dvem odraslim osebam z enim, v skrajni sili z dvema otrokoma. Pred sabo imamo torej popolnoma drugačen koncept od italijanskega, kjer je težnja po največjem številu pogradov, seveda mikroskopskih razsežnosti. Van de Stadt je torej narisal jadrnico za ljudi, ki ljubijo morje in so pripravljeni odpovedati se tudi lažnemu udobju za večjo varnost in zanesljivost. Špartansko podkrovje je navsezadnje dobrodošlo, saj bomo imeli z njim precej manj dela, kajuta je navsezadnje namenjena predvsem spanju in kuhanju. Prav pri kuhinjskem resorju pa moramo omeniti, da nordijska varianta ni pri nas najboljša, saj se gorilnik nahaja v težišču, kjer je zibanje najmanjše in ne ob vhodu kot je zaradi poletne pripeke priporočljivo v naših krajih.
filmi na tv zaslonu kinoateije
MACISTE. Kariera nekega zvezdnika atietsko-akrobatskega filma. RAI 3, v torek in sredo, ob 18.20.
Maciste je zelo popularen junak italijanskega filma dvajsetih in petindvajsetih let. Prvič se je pojavil v Pastro-nejevem filmu Cabiria iz 1915. V tem prvem italijanskem zgodovinskem kolossalu je bil to le stranski lik — temnopolti suženj z nenavadno močjo, a obenem dobrohotni velikan.
MOČ OROŽJA — "Force of Arms", ZDA 1951.
Režija: Michael Curtiz. Igrajo: W. Holden, N. Olson, F. Lovejoy. TV LJUBLJANA, danes ob 21.45.
Michael Curtiz se je v resnici imenoval Mihàly Kertèsz. Gledališki igralec ter avtor dokumentarnih in nemih filmov v rodni Madžarski, Avstriji, Nemčiji, se je iz Evrope izselil v Hollywood in tu posnel med 1926 in 1961 preko 150 del!
Moč orožja je ena od tolikih priredb znanega Hemin-gwayevega dela Zbogom orožje.
PriPravl>a:	nedelja ob 11.
Iztok Jelačin
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
uri
Prejšnji teden sem vam omenil nekaj o spremembi imena Vročih 10 za vroče poletne dni, pa se je vreme samo potrudilo, da imena ni treba spreminjati... Poglejmo, kako ste glasovali ta teden...
Štev. tednov	Lestvica		
na lestvici	pretekli teden		
6	1	1.	David Bowie - Absolute beginners
3	4	2.	Doris Dragovič - Željo moja
3	10	3.	Joe Cocker - You can leave your hat on
2	3	4.	Bungles - Magic Monday
14	2	5.	A-ha - The sun always shines on TV
2	7	6.	Madonna - Live to teli
2	8	7.	George Michael - A different corner
2	5	8.	Sandra Klm - J’aime la vie
			9.	Doublé - Tomorrow
—	—	10.	Siouxie and The Banshees - Candyman
Kot lahko sami vidite, sta na lestvici samo dva nova komada, kar pa ne pomeni, da se stvari ne spreminjajo... Le na prvem mestu ni spremembe, David Bowie se je čvrsto usidral na vrhu. Evrovizijski zamah je zelo močan, tako vsaj sodimo po drugem mestu Doris Dragovič, stari Joe, ki ravno v teh dneh gostuje po sosedni Italiji, se je z desetega mesta prebil na tretje, dekleta iz skupine Bungles so mesto izgubila, na petem mestu pa imamo nove rekorderje po številu tednov na naši lestvici, skupino A-ha. Madonna, ki s komadom Live to teli vodi na italijanski lestvici malih plošč in George Michael, sta pridobila po stopničko. Sandra Kirn, presenetljiva zmagovalka Evrovizije v Bergnu, je tri mesta nižje, na devetem mestu pa je novouvršče-na skupina Doublé iz Švice, ki s svojim mehkim stilom prodira na vse evropske lestvice. Po uspešnici The captain of her heart, se na naši lestvici pojavljajo s Tomorrow. Tudi na desetem mestu je novost, Siouxie and The Banshees s Candyman... V nedeljo smo vam vrteli še nove komade: American Storm Boba Segra, Na svoji strani Lačnega Franza, For America Jacksona Browna, končali pa smo v plesnem ritmu s skupino Matt Bianco in njihovim Dancing in thè Street. Pred slovesom še malo standarda, pišite, glasujte, predlagajte...
X-
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
n Rai 1____________________________
10.30	Nadaljevanka: Paura sul mondo
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni program: Pronto... chi gioca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.50	Športna oddaja: Mundial
14.00	Zabavna oddaja: Pronto ... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarna oddaja: Il mondo di Quark
15.00	Italijanske kronike
15.30	Informativna oddaja: Fotografia
16.00	Šport: kolesarstvo
16.30	Informativna oddaja: Storie di oggi, di ieri, di sempre
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Benji, Sax e il principe alieno - Il rapimento
17.35	Risanka: Le avventure di Pittali
17.55	Informativna oddaja: Le - chiese
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.40	Jutrišnji almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Passaggio di notte (vestern, ZDA 1957, r. J. Nielson, i. J. Stewart, D. Poster)
22.00	Mundial: Bolgarija - Argentina
22.50	Vodmoru dnevnik
23.50	Dnevnik
0.05 Inf. oddaja: Ospedale sicuro
C RAI 2	j
11.55	Informativna oddaja: Cordialmente, vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Come noi
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes elektronska igra Super G in kviz Sigillo rosso
16.00	Informativna oddaja: Io insegno... tu impari
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja: Oggi e domani, vodi Valerio Riva
18.20	Športna oddaja: Super Mundial
18.40	Nanizanka: Occhio superocchio - Una visione spettacolare
19.40	Vremenska napoved
19.45	Mundial: nogometna tekma Italija - Južna Koreja
20.45	Dnevnik (v odmoru nogometne tekme)
21.50	Dnevnik
22.00	Dnevnik. Dossier
23.00	Film: Padri e figli (kom., It. 1957, r. M. Monicelli, i. V. De Sica, M. Mastroianni, 1. del)
23.55	Dnevnik
0.05 Film: Padri e figli (2. del)
^J|k RAI 3
12.55	Informativna oddaja: Capitali culturali d'Europa
13.55	Koncert Haydnovih skladb
14.55	Informativna oddaja: Immagini per la scuola
15.25	Informativna oddaja: Paesaggio pittorico del 1300
15.55	Glasbena odaja: Orecchiocchio
16.25	Informativna oddaja: Vita degli animali
16.55	Informativna oddaja: Ricerca stil mito
17.25	Variete: Dadaumpa
18.20	Informativna oddaja: Maciste -La carriera di un divo del cinema atletico-acrobatico (1. del)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Informativna oddaja: Laboratorio infanzia
20.30	Dokumentarec: Cera una volta il re... e il suo popolo
21.55	Dnevnik
22.00	Športna oddaja: processo ai mondiali
Iz TV studija v Rimu bo Aldo Biscardi vodil današnji peti proces Mundialu. Z njim bo sodeloval bivši nogometni as Gigi Riva, ki se je pred šestnajstimi leti tudi sam udeležil svetovnega prvenstva. V finalni tekmi je takrat Italija podlegla Braziliji.
RTV Ljubljana______________
9.05	Računalniški informacijski sistemi (1. oddaja)
9.35	Poklici v gumarstvu
10.00	Arhitektura (1. oddaja)
10.30	Športna oddaja: Goli sveta, pregled s SP v nogometu
15.15	TV mozaik (ponovitev dopoldanskih oddaj)
16.40	Športna oddaja: Goli sveta (ponovitev)
16.55	Poročila
17.00	Otroški program: Pedenjžep
17.15	Mladinska oddaja: Ta čudoviti notni svet (4. del)
Glasbo največkrat poslušamo ob tem, ko še nekaj počemo. Pravijo, da je najboljše poslušati glasbo ob jedi: današnja oddaja se zato začenja prav v restavraciji, ob zvokih čardaša. V preteklosti so glasbo resnično poslušali ob obedih. Danes pa si, recimo filma, ne moremo zamisliti brez glasbe.
18.15	Poročila s kongresa ZB NOVJ
18.45	Risanka
19.00	Danes. Koroški obzornik
19.30	Dnevnik
19.45	Vremenska napoved
19.55	Mundial: nogometna tekma Bolgarija - Argentina
21.50	Dnevnik
22.10	Poročilo s kongresa ZB NOVJ
22.25	Integrali
P*) TV Koper______________________
7.10	Športna oddaja: Mundial v desetih minutah
12.30	Mundial: nogometna tekma Kanada - SZ (ponovitev)
14.15	TV Novice
14.20	Nanizanka: Kiss Kiss
15.00	Dokumentarna oddaja: La vita di gruppo
15.35	TV film: Giovanni da una madre all'altra (2. del)
16.55	Otroški program, vmes risanki Pegaso Kid in Lamù ter nanizanka La pietra di Marco Polo
18.10	Nadaljevanka: Tra' l'amore e il potere
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
LJUBLJANA — Začetek Kulturnih dnevov Beneških Slovencev
UKVE — Zaključna prireditev Glasbene šole
TRST — Tiskovna konferenca o pristanišču
GORICA — Razstava slovenskega časopisja na SŠ »L Trinko«
19.30	TVD Stičišče
20.00	Mundial: nogometni tekmi Italija - Južna Koreja in Bolgarija -Argentina
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Športna oddaja: Dentro il Mundial
CANALE 5
8.30	Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo
16.15	Nanizanki: Alice, 16.45 Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: Il mio amico Ricky
18.30	Kviz: Cest la vie, vodi Marco Columbro
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag, vodita R. Vianello in S. Mondaini
20.30	Glasbena oddaja Incontri d estate, vodita Mike Bongiorno in Susanna Messaggio
23.00	Variete: Nonsolomoda
24.00	Športna oddaja: Golf
1-00 Nanizanka: Gli inafferrabili
^ RETEQUATTRO
8-30 Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
"■40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00	Film: La vergine sotto il tetto (kom., 1953, r. O. Preminger, i. C. Holden, D. Niven)
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nanà, Laura, She-ra la principessa del potere
14.15	Nadaljevanki: Marina,
15.00	Agua viva
15.50	Film: Non mangiate le margherite (kom., ZDA 1960, i. D. Niven, D. Day)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d’amore
20.30	Film: Il marito in collegio (kom., It. 1977, r. M. Lucidi, i. E. Montesano/A. Proclemer)
22.30	Nanizanke: I Ropers,
23.00	Arabesque, 23.50 Mash, 0.20 Ironside,
1.10	Mod Squad
ITALIA 1	____
8.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford and Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Spazio 1999, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quincy, 12.40 Agenzia Rockford
13.20	Kviz: Help!, vodijo Fabrizia Carminati in I
Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Pollon, Mila e Shiro in Lo specchio magico
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Occhi di gatto
20.30	Dokumentarec: Jonathan dimensione avventura, vmes nanizanka Ai confini della realtà
23.00	Film: La valle della vendetta (vestern, ZDA 1951, r. R. Thorpe, i. B. Lancaster, R. Wal-ker)
0.35 Nanizanki: Cartnon,
1.30	Strike force
(iPlJi) TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanka: Anche i ricchi piangono
15.15	Informativna oddaja: Speciale spettacolo
17.00	Nanizanka: Tivulan-dia
18.00	Risanke: Supertivu-landia
19.15	Nanizanka: Quattro in amore
20.00	Risanka: Mademoiselle Anne
20.30	Film: La ragazza dal pigiama giallo (krim., It. 1978, r. F. Mongheri-ni, i. R. Millind, D. Di Lazzaro)
22.30	Nanizanka: Il minestrone
23.45	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
j ^ TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: Un equi-paggio tutto matto
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec: Le meraviglie della natura
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Informativna oddaja: Il sindaco e la sua gente
22.00	Nogomet: Triestina -Cesena
23.00	Dnevnik
23.30	Športna oddaja: Il salotto alabardato
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (ponov.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20— 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Nediški zvon; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-13.00 Pisani listi; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo; 15.00 Mladinski pas; 16.00 Zbornik: Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba ; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Evald Flisar: "Sodniška zgradba" (ponov.); 18.40 Glasbena priloga; 19.20 Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl;
15.00	Radio danes radio jutri; 15.10 15.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Od premiere do premiere; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Operetna glasba; 0.05—4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba;
6.30	Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika;
7.30	Jutranji servis; 8.00—13.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Povabilo na popoldanski koncert; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00- 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.00 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.33 - 20.00 Popoldanski spored; 15.45—18.30 Splash; 16.00 Metal health; 17.45 Evergreen; 18.00 Pula kliče Koper; 18.32 Slavni solisti; 20.00—6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranja matineja, vodi Majda;
19.00	Informativna oddaja za italijanske poslušalce; 20.30 Pogovor z odvetnikom, vodi odv. Bogdan Berdon; 21.00 Oddaja za italijanske poslušalce: Ostali Trst (L'altra Trieste), vodi Paolo Pa-rovel; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
V soboto v goriškem Kulturnem domu
Licejci in učiteljiščniki počastili Gregorčiča
Že nekajkrat v zadnjih Mih so nas goriškS licejci presenetili z zaokroženimi akademijami v čast kakega slovenskega ali drugega pesnika (v mislih imamo Srečka Kosovela ter A-lojza Gradnika in latinskega pesnika Vergila). To so naredih tudi prejšnjo soboto, ko so, tokrat skupno z dija-štvom učiteljišča Simon Gregorčič, priredih lep večer v čast Goriškemu slavčku, Simonu Gregorčiču, čigar 80-letnico smrti obhajamo letos.
Dijaki, tako recitatorji kot pevd, so publiko pričakali že v foyerju Kulturnega doma ter na njegovem stopnišču. Že tu so ponudih nekaj značilnih Gregorčičevih besedil. Potem pa so na odru podali bogat izbor Gregorčičeve poezije, tiste poezije, ki je slovensko javnost navduševala in razburjala takrat, ko so te pesmi izšle, takirat, ko jih je bilo treba, v fašističnih časih, na skrivaj prebirati, takrat, ko so po njem slovenski partizani poimenovah eno njihovih upornih brigad.
Gregorčičevo pesem je bilo slišati v recitalu iz ust slovenskih dijakov, vmes pa je dekliški zbor učiteljišča, pod vodstvom Frankle Žgavec, pel pesmi prav tako na Gregorčičevo besedilo. Precej skladateljev se je spoprijelo z njegovimi verzi.
Naloga Emila Aberška, ki je izbral besedilo za redtal in tudi vodil režijo, najbrž ni bila lahka. Naredil pa je hvaležno delo, saj nas je za
trenutek popeljal v tisti začarani Gregorčičev svet, ki nam je vsem tako blizu, pa čeprav časovno odmaknjen. Način, kako podajaš njegove pesmi, je lahko tudi sodoben. To je režiserju tudi uspelo. Težje je bilo s petjem, saj najbrž mora tudi sodobni skladatelj pesmi napisani pred sto leti dati temu primemo glasbeno spremljavo.
Gregorčiča bomo letos še in še po-slušali. Najbrž je marsikateremu med v soboto prisotnimi v Kulturnem domu spomin šel nazaj v letu 1946, ko je bila v takratnem Ljudskem (Trgovskem) domu podobna Gregorčičeva proslava ob 40-letnici pesnikove smrti. Tudi takrat so na odru nastopih goriški dijaki. Čule so se takrat iste pesmi, ki pa so imele, po desetletjih pripovedi najbrž drugačen prizvok.
Naši dijaki so nam torej spet ponudih nekaj lepega. To je dokaz, da naše dijaštvo nadaljuje tradicijo nekdanjega slovenskega dijaštva na kulturnem področju, pa čeprav je njegovo zanimanje razumljivo bolj usmerjeno v sodobno dogajanje polno drugih interesov. Le škoda, da ni bilo publike toliko, kot bi si je želeh. Najbrž bi morale šole poskrbeti tudi za drugačno obliko reklame, tudi z o-sebnimi vabili nekdanjim dijakom. Pa tudi s prirejanjem teh nastopov v času, ko ni toliko šolskih in drugih prireditev.
Publiko je uvodoma nagovoril ravnatelj klasičnega hceja prof. Milko Rener. O Simonu Gregorčiču in pomenu njegovih pesmi v današnjem času pa je govoril prof. Peter Božič. Prikazal nam je marsikdaj še živo aktualnost Gregorčičeve pesmi, izra-zil zadovoljstvo, da se slovenska mladina oprijema naših literarnih tradicij kljub temu, da živi v svetu prepolnem drugačnih dobrot. Najbrž pa govornik ni bil docela seznanjen s položajem slovenske manjšine v itah-janskem zamejstvu. Če bi bil, ne bi dajal na isto raven »ogroženi« današnji položaj slovenstva na obeh straneh meje, tako v Jugoslaviji kot v
Italiji. Goriške poslušalce so njegove besede brez dvoma presenetile. Primerjati Bulatovičeve izpade s tem, kar doživljamo v našem zamejstvu, ah v Avstriji oziroma na Madžarskem, se nam zdi zares pretirano in izven vsake resničnosti ter logike. V zamejstvu ne potrebujemo pesimizma, nujno rabimo bodrilne besede, ki po jih nismo slišali. Zaradi tega se u-pravičeno vprašamo: nimamo v našem profesorskem zboru ljudi, ki bi imeh take priložnostne in slavnostne govore, v katerih tri bila zares izražena naša volja in potreba, da tu živimo in se ohranimo, tudi v spoštovanju Gregorčičevega izročila?
Prepovedan lov v Novi Gorici
Medobčinski inšpektorat v Novi Gorici je obvestil Lovske družine, da je zaradi prisotnosti radioaktivnih snovi v divjačini, začasno prepovedan lov. Na prisotnost sevanja oziroma radioaktivnih snovi so opozorile analize drobovine in mesa uplenjene divjadi. Gre za prevehko prisotnost izotopov cezij 134 in cezij. Kdaj bo lov spet dovoljen bodo odločih na ravni organov Slovenije.
Zaradi psihološkega učinka jedrske katastrofe oziroma radioaktivnega sevanja, je uživanje zelenjave in drugih vrtnin še zmeraj omejeno. Iz tolminske občine medtem sporočajo, da je voda iz vodnjakov spet neoporečna in torej primerna za uživanje. Tudi skuta, ki je bila pridelana v času največjega sevanja je spet »primerna za uživanje v manjših količinah«.
(m.d.)
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Viha San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 833538.
Predavanje z naslovom »Kaj je radioaktivnost«, ki ga priredi jutri, v sredo, 11. junija, ob 19. uri doberdobska občinska uprava, bo v dvorani Kulturnega društva Jezero in ne v šolski telovadnici, kot je bilo prvotno napovedano.
Na pokrajinskem posvetu v Tržiču
KPI predlaga svoj program za izhod iz družbene krize
Jubilejno planinsko srečanje
Mogočen zbor planincev v Drežnici ob udeležbi zamejskih društev
Nad tisoč slovenskih planincev iz matične domovine, iz Avstrije in Italije, se je v nedeljo zbralo na jubilejnem planinsketm srečanju v Drežnici, ki ga je pripravilo Beneško planinsko društvo, v sodelovanju s PD Kobarid ter prijaznimi in gostoljubnimi krajani Drežnice in Magozda. V prijetnem kraju ped Krnom je vladalo prijetno prijateljsko vzdušje še do poznih popoldanskih ur. Prireditelji so se zares potrudih, velik delež k uspehu srečanja pa je seveda prispevalo tudi vreme. Skoraj nihče ni upal, da bo planince sprejel sončefri in lep dan.
Mnogi, zlasti tisti, ki so v Kobarid dospeh dovolj zgodaj, so šh na pohod od Zaročišča, mimo slapov Kozjaka in Magozda, do prireditvenega prostora v Drežnici, kjer se je do poldneva nabrala ogromna množica prijetno razpoloženih planincev iz številnih krajev Slovenije in iz zamejstva. Nekateri so srečanje v Drežnici izkoristili tudi za, sicer nekoliko tekaški, vzpon na Km, ki je te dni pokrit s pribhžno 15 centimetrov debelo snežno odejo. Krn se je obiskovalcem Drežnice v nedeljo dopoldne kazal v vsej svoji mogočnosti, popoldne pa so ga žal, zagrnile megle. Drugi, med temi tudi goriški planinci, so obiskali Gregorčičev grob.
Na prireditvenem prostoru v Drež-nici, se je nekaj pred poldnevom pričel uradni del srečanja. V imenu prireditelja je udeležence pozdravil Ezio Gosgnach, osrednji govor pa je imel predsednik medobčinskega odbora SZDL za severnoprimorsko regijo, Marjan Tavčar. Naglasil je, ka-
ko je planinstvo element sožitja, zbliževanja in poznavanja med sosednjimi narodi in kot tak bistven element graditve miru v svetu. Poseben pomen pa imajo vsakoletna srečanja med slovenskimi planinci iz matične domovine in zamejstva, saj prav ta srečanja krepijo zavest pripadnosti istemu kulturnemu izročilu in istemu narodu, ne glede na poh lične meje.
Udeležence množičnega planinskega srečanja so zatem pozdravih še dr. Tone Strojin v imenu Planinske zveze Slovenije, Janez Košnik v imenu koordinacijskega odbora planinskih društev jeseniškega območja, predstavnik PD Kobarid, Zdravko Likar, predstavniki zamejskih planinskih društev iz Trsta, Gorice in Celovca tn številnih drugih društev.
Planinsko srečanje ne more brez pmložnostnega kulturnega sporeda, saj
ima planinstvo že od samega začetka pomembno mesto v slovenskem kulturnem izročilu. Nastopih so mešani pjevski zbor iz Drežnice, oktet Simon Gregorčič iz Kobarida, oktet Žirovnica, otroci osnovne šole iz Drežnice, folklorna skupine iz Srednje vasi v Bohinju, trio big boys s posebnimi instrumenti. Za veselo razpoloženje so poskrbeh jeseniški železarji, ki so tudi tokrat prišli s svojo godbo.
Omeniti velja tudi, da je bilo nedeljsko srečanje nekakšen uvod v začetek proslav ob letošnjem jubileju, 90-letniei, organiziranega planinstva v Posočju in na Primorskem. Osrednja proslava bo 20. juhja na Razor planini.
Četz leto dni bo planinsko srečanje pri Aljaževem domu v Vratih, pod mogočnim Triglavom. Priredili ga bodo jeseniški planinci. (VK)
Kolesar, ki se je disciplinirano u-stavil pred križiščem, je postal px>-sredna žrtev trčenja med dvema avtomobiloma v središču Tržiča. Mož, 57-letni Giuseppe Majoretti) iz Tržiča, Ul. S. Anna 9, je dobil izredno hude poškodbe, zaradi katerih so ga prepe-Ijah v tržaško bolnišnico na Katinari, kjer so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo. Ugotoviti so mu številne zlome, med katerimi tudi zlome v hrbtenici.
Nesreča se je pripetila na križišču med Ul. Sanità, kjer je bil ustavljen kolesar, in državno cesto Trst -Benetke. Na tej cesti je nedaleč od križišča prišlo do trčenja med fiatom 500, ki ga je upravljala 35-letna Silvana Muzica iz Tržiča in fiatom ritmo 43-letnega financarja Francesca Pirulhja, prav tako iz Tržiča. Trčenje samo ni bilo posebno silovito, bilo pa je odločilno za tragično zaporedje dogodkov.
Fiat 500 je po trčenju zaneslo na levo, avto je zavozil na pločnik in se nato večkrat preobrnil čez streho, do-
Posoška KPI meni, da je treba politične, upravne in gospodarske probleme na Goriškem pričeti reševati na drugačen način. Večinskim strankam očitajo komunisti imobilizem in predpostavljanje političnih formul ter zavezništev konkretnim političnim programom, ki bi resno vzeti v poštev vzroke in značilnosti sedanje krize ter seveda tudi usmerjati politično in u-pravno delovanje k reševanju odprtih vprašanj.
Tako je pokrajinski tajnik Renzo Redivo na pokrajinskem posvetu, ki so ga komunisti priredih v Tržiču, označil stališče KPI do aktualnih pohtič-nih vprašanj v goriški pokrajini. U-gotovil je, da spričo razkroja v političnem in družbenem življenju v pokrajini sedanje strankarske logike niso kos reševanju iz gospodarske krize in še posebno ne smotrnemu načrtovanju in uporabi sredstev, ki jih za okrepitev tukajšnjega gospodarstva daje na razpolago p>aket za Trst in Gorico.
V tem kontekstu se KPI noče omejiti zgolj na kritično vlogo opozicijske stranke, ampak želi prispievati k reševanju odprtih vpirašanj kot »vladna sila«, z oblikovanjem celovitega programa, ki naj bi zaobjel posamezna odprta vprašanja v naši stvarnosti. Odtod posvet, na katerem je o-sem predstavnikov goriške KPI podalo podrobno analizo in postavilo predloge za izhod iz sedanjega kriznega stanja. Posamezna poročila so zaobjela izhod iz sedanjega kriznega stanja. Posamezna poročila so zaobjela aktualne probleme s področja industrije in prisotnosti državnih podjetij, posegov v pomoč gospodarstvu, zaposlovanja, prometnih povezav in pre-
kler se ni naposled ustavil v Ul. Sanità. Preden se je dokončno ustavil je avto stisnil pod svojo težo nesrečnega kolesarja, ki je bil kot rečeno ustavljen pred križiščem.
V nesreči se je laže poškodovala tudi voznica fiata 500, ki so ji v tr-žiški bolnišnici ugotovili samo udarce in druge lažje poškodbe. Zdravila se bo 8 dni.
šolske vesti
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo
v četrtek, 12. junija, ob 20.30 zaključna produkcija gojencev sovodenjske podružnice šole Glasbene matice.
Učenci osnovnih šol goriškega didaktičnega okrožja vabijo v pietek, 13. junija, ob 20. uri v Kulturni dom v Gorico na zaključno šolsko prireditev ter na razstavo likovnih izdelkov.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
vozov, kmetijstva, avtonomije in decentralizacije, terciarnega sektorja in zdravstva.
Razčlenjena poglobitev vseh navedenih problemov je torej osnova, na katero KPI px>stavlja svoje predloge za izhod iz krize. Predvsem je px>-trebno in nujno rešiti problem ponovne okrepitve industrijske proizvodnje, tudi s tehnološko obnovo, zato da se zagotovi potrebna zaposlitvena raven. Prav vprašanje zaposlovanja pa predpostavlja iskanje in uresničevanje vseh možnosti, ki se nudijo tudi izven industrije, v terciarnem sektorju, zadružništvu in tudi v prostih poklicih in v posegih za varstvo okolja.
Zaključke in sintezo goriške KPI je v sklepnem posegu povzel deželni tajnik Roberto Viezzi.
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00—22.00 »Rats — La notte di terrore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Le due bocche di Marina«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE 20.30 Koncert: Jess Trio Wien.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.45 »Octopwssy«.
DESKLE 19.30 »Jagode v grlu«.
prispevki
Ob zaključni akademiji ŠD Dom, sekcije za orodno telovadbo ter športno in ritmično gimnastiko so nabrati 164.100 tir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Vilka Nanuta darujeta sestri Danica in Vida Rijavec 100 tisoč tir za Sklad Mitja Čuk. V isti namen Meri in Marina Riaviz 60.000 lir.
V	spomin na pokojnega člana Vilka Nanuta daruje Kmečka banka v Gorici 300.000 lir za odbojkarsko društvo Val v štandrežu.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Michela Severin iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem, ki so se v soboto poslednjič posloviti od našega dragega
Maria Baucona
izrekamo toplo zahvalo.
SVOJCI
Gorica, 10. junija 1986
Krajevni zdravstveni enoti grozi komisarska uprava
Dežela je Goriški krajevni zdravstveni enoti postavila ultimatum: če ne odobri najkasneje do 21. junija področnega načrta za pneureditev zdravstva, bo vodstvo goriške KZE prevzel deželni komisar. Vest o tem najnovejšem razvoju v dolgotrajni polemiki gkde izvajanja deželnega zdravstvenega plana, ki je pri nas izzval ostre polemike zaradi krčenja nekaterih storitev, je včeraj razširila v poročilu za tisk goriška KPI. V njem je rečeno, da je ta perspektiva skrajno zaskrbljujoča, saj komisarska u-prava ne more uresničiti načrta, ki bi odgovarjal potrebam uporabnikov, pač pa lahko zagotovi samo izvajanje birokratskih določil, kot je z vrha vsiljeno rezanje izdatkov in zapiranje oddelkov.
»Odgovornost za to,« pravi KPI, »nosi petstrankarska večina, ki je z odlašanjem in notranjimi spori v svojih vrstah kriva za zamude v izvajanju reforme goriškega zdravstva.«
Vprašanje je že dalj časa na dnevnem redu, nekatera sporna določila,
med katerimi predvsem zaprtje bolnišnic v Gradežu in Krminu, pa so doslej ob protestu prizadetega prebivalstva povzročila tudi ostra nasprotja v goriških pohtičnih in upravnih krogih ter med in znotraj samih večinskih strank. Komunisti naštevajo kot vzroke za zamude prepire med strankami večine glede reorganizacije bolnišnic, nato krizo na Pokrajini (ki je tudi izvirala iz vprašanj zdravstva), in končno po njihovem mnenju nesprejemljiv načrt, ki ga je predstavil predsednik KZE.
Pred skoraj poldrugim mesecem so stranke večine ponovno odložile sprejem načrta. Komunisti ugotavljajo, da večine sploh več ni, bivši zavezniki so med seboj sprti, kot dokazuje njihova kolektivna ostavka iz u-pravnega odbora KZE. Stranke morajo vzeti v pretres konkretne programe in premostiti konflikte, ki so paralizirali KZE, trdi KPI in poziva naj se v predvidenem roku odobri zdravstveni načrt, ki naj upošteva mnenja in potrebe krajevnih uprav
Po trčenju med avtomobiloma kolesar v smrtni nevarnosti
17. mednarodni sejem lesnoobdelovalnih strojev, naprav in materialov
Od 9. do 13. junija na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
IMPORT - EXPORT - PREDSTAVNIŠTVA
TRST (Opčine)
Narodna ulica 51
Tel. 040/211-424, 213-992
Telex: 460250 KOIMEX I
Že sedemnajstič se letos odpirajo vrata Gospodarskega razstavišča v Ljubljani za mednarodno sejemsko prireditev, posvečeno les-noobdelovalnim strojem, napravam in materialom. Od 9. do 13. junija se pod naslovom LESMA na ljubljanskem razstavišču predstavlja 190 razstavljalcev iz Avstrije, Češkoslovaške, Danske, Italije, Švedske, Švice, Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Zvezne republike Nemčije, Sovjetske zveze, Japonske in Jugoslavije. Udeležba je letos za 6 odstotkov višja kot na zadnjem sejmu pred dvema letoma, kar je nedvomno velik uspeh z ozirom na gospodarske težave, iz katerih se Evropa počasi izvija in s katerimi je Jugoslavija, žal še vedno hudo obremenjena.
Sejem LESMA je torej bienalna prireditev, katere začetki segajo v dalnje leto 1955. Od takrat sta se namreč v dveletnem zaporedju vrstila "Sejem pohištva" oziroma "Mednarodni lesni sejem”. Po ukinitvi prvega pa so se prireditelji odločili posodobiti lesni sejem, ki je z novo obliko dobil tudi novo ime, LESMA. Predvsem pa je šlo seveda za nov program prireditve, usmerjene v prvi vrsti v prikaz strojev in orodja za lesnoobdelo-valno industrijo ter reprodukcijskih materialov.
Slovenija, ta majhna hribovita in s čudovitimi gozdovi pokrita dežela, je nedvomno idealno okolje za tovrstno sejemsko prireditev, še posebno, ker se hkrati nahaja v osrčju Evrope. Kako ohraniti to neprecenljivo zeleno bogastvo, ki danes nikakor ni neog-roženo, bo letos eden glavnih argumentov na strokovnih posvetih, ki bodo spremljali razstavo. Zaščita in racionalna izraba gozdnega bogastva je namreč življenjskega pomena ne le za človeka, temveč tudi za lesno industrijo. Med ostalimi spremnimi prireditvami sejma LESMA naj omenimo še dvodnevni posvet Društva inženirjev in tehnikov lesarstva iz Ljubljane, ki nosi naslov 'Tehnično-tehnološki razvoj lesarstva".
Omenili smo pomembno udeležbo tujih razstavljalcev, s katero so prireditelji še posebno zadovoljni, saj poudarjajo visoko kakovostno raven njihove navzočnosti. Posebno velja to za eksponate opreme lesnoobdelovalne industrije, kjer niso razstavljeni samo tisti, ki posebej zanimajo jugoslovansko tržišče, temveč tudi tako imenovani "stroji prihodnosti" (avtomatika, robotika) iz najnovejših Proizvodnih programov.
Seveda pa se bo na ljubljanskem mednarodnem sejmu LES-MA predstavilo največ domačih, jugoslovanskih razstavljalcev oziroma proizvajalcev. Tudi ti bodo Predstavili veliko novega, saj je znano, da se jugoslovanska lesna industrija v vse večji meri postav-jju na lastne noge in je torej vse uianj odvisna od uvoza opreme in reprodukcijskih materialov iz tuji-Ue. To pa je seveda v gospodarskem trenutku, ki ga preživlja sosednja država izrednega pomena, cesar se lesarji dobro zavedajo. Pred časom so namreč stopili na P°t osamosvajanja in izkoriščanja iustnih rezerv znanja in sposob-nosti in prav ta izbira jih je že Pripeljala do lepih uspehov, s ka-erimi so se uveljavili doma in v tujini. Nič čudnega torej, če bomo 119 sejmu videli posebno razstavo, Posvečeno dosežkom domačih riurniteljev in inovatorjev.
TRI MAC s.r.i.
IMPORT - EXPORT
Strojna oprema za lesno industrijo
Narodna ulica 124 — Opčine (TRST)
Tel.: 040/211732 — Telex: 460405 TRIM AC I
T R ST — UL. GREGA 2 TEL. (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I
0MNIAC0MMERCE
di S. Savarin
IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA
TRST, Ul. F. Severo 21
tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I
Co Co Ho
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
D.Z O.Z. - Uvoz - Izvoz
TRST - Ulica Geppa 9 Telefon: 69316 - 69558 Telex: 460559 - PP 185
Filiala GORICA: Piazzale Martiri per la Libertà d’Italia 5
PARCO
s.r.l.
FINE CHEMICALS
34132 - TRST
Ul. del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx: 461012
KEMIJA
FARMACEVTIKA
FILIALA GORICA:
Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769

S.p.A.
UVOZ — IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA
Pooblaščeni izvoznik:
IVECO — FIAT — PIRELLI — COMETTO
Industrijska vozila, originalni rezervni deli in gume za Jugoslavijo
TRST — Ulica Geppa 9
Tel. (040) 68802 — 64489 - 62254
Fil.: GORICA — Korzo Verdi 59 Tel. (0481) 33576 Telex: 460231 ADEX I
PAOLO MELINGO
S. p. A.
EXPORT - IMPORT
TRST — Ul. Donota 1 — Tel. 64-382 - 68-654 - 60-765 Teleks 460-281
FILIALA:
GORICA — Ul. III. Armata 187 - Tel. (0481) 20-464
APARATI ZA EKSPRES KAVO »GAGGIA« RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO ŠKROPILNICE »TURBINE« — KOSILNICE »BEDOGNI«
SIAT
SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176
FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205 Tel. (0481) 87213
CenUalmed
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale:
MILAN
GORICA
FERNETIČI
Sedež: Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 Telex: 460140 CENTTS I
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport
Drevi zadnji kvalifikacijski srečanji Italija-Juzna Koreja in Argentina-Bolgarija
»Azzurri« seveda nesporni favoriti
PUEBLA — Prišel je končno »dan D« za Italijo. Tako kot pred dvajsetimi leti v Angliji je nasprotnik Italije Koreja. Tokrat sicer Južna, takrat je bila Severna, kar pa v primeru poraza »azzurrov« ne bo igralo nobene vloge. Pravijo, da se zgodovina ponavlja, toda tokrat je za to kaj malo možnosti. Reprezentanca Italije je namreč preveč izkušena in tudi tehnično ter taktično močnejša od Južne Koreje, tako da bi bil vsak drug izid razen zanesljive zmage Italije velika senzacija.
Korejci proti »azzurrom« nimajo kaj izgubiti. Doslej so osvojili točko z Bolgarijo in povsem jasno je, da se drevi ne bodo tako lahko predali. Razlogov je več; prvi in najpomembnejši pa je brez dvoma ta, da si v primeru zmage lahko zagotovijo napredovanje
DREVIŠNJI POSTAVI
ITALIJA: Galli, Vierchowod, Ca-brini, De Napoli, Collovati, Scirea, Conti, Bagni, Galderisi, Di Gennaro, Altobelli.
JUŽNA KOREJA: Oh Yun Kyo, Park Kyung Hoon, Jung Yong Hwan, Cho Young Jeung, Huh Jung Moo, Cho Kwang Rae, Kim Joo Sung, Park Chang Sun, Byun Byung Joo, Choi Soon Ho, Cha Bum Kcun.
SODNIK: Socha (ZDA) ; TV: Rai 2.
NA SLIKI: Trener Bearzot (v sredi) z Gallijem in Tancredijem.
v osmino finala. Drugi razlog, ki je ravno tako pomemben, je, da si vsako moštvo želi premagati ekipo svetovnih prvakov. Te razloge za neizprosen boj je pred tekmo z Italijo potrdil tudi korejski tehnični direktor Kim Jung Nam, ki je dejal, da so svojim navijačem dolžni dostojen nastop na tem SP.
Načrti Korejcev pa »azzurrov« ne motijo. Zaupajo v svoje moči in so prepričani o zmagi, ki naj bi jih popeljala v drugo kolo. Vsi se tudi zavedajo, da Korejci ne smejo podcenjevati in da se morajo od prve pa do zadnje minute boriti za ugoden rezultat.
Bearzot se je odločil, da drevi za-
upa isti enajsterici kot doslej, z izjemo kaznovanega Bergomija, ki ga bo zamenjal Collovati.
Kakorkoli že, te drobne polemike ne bi smele bistveno vplivati na nocojšnjo igro »azzurrov«. še več, za tiste, ki so bili deležni kritik, bi morale biti vzpodbuda za boljšo igro
Argentina tudi danes brez D. Pasarelle
CIUDAD MEXICO — Drevi se bosta pomerili tudi reprezentanci Argentine in Bolgarije.
Med Argentinci tudi tokifet ne bo nastopil Daniel Passarella, ki se je včeraj med treningom ponovno poškodoval. Počivati bo moral najmanj tri dni.
TAKO V SKUPINI A
IZIDI: Italija - Bolgarija 1:1; Argentina - Južna Koreja 3:1; Italija -Argentina 1:1; Bolgarija - Južna Koreja 1:1.
LESTVICA
Argentina	2	110	4:2	3
Bolgarija	2	0	2	0	2:2	2
ItaUja	2	0	2	0	2:2	2
Juž. Koreja	2	0	0	2	2:4	0
PREOSTALI SPORED: danes ob 20. uri v Puebli: Italija - Južna Koreja; ob 20. uri v Ciudad Mexicu: Bolgarija - Argentina.
STRELCI: 2 zadetka: Altobelli (I-talija) in Valdano (Arg.); 1 zadetek: Sirakov, Getov (oba Bolg.), Roggeri, Maradona (oba Arg.), Park Chang in Kim Jong (oba Juž. Koreja).
Francozi brez težav
FRANCIJA — MADŽARSKA 3:0 (1:0)
STRELCI: Stopyra v 29. min., Tigana v 62. min., Rocheteau v 84. min. FRANCIJA: Bats, Ayache, Amoros, Battiston, Bossis, Fernandez, Tiga-ia, Giresse, Stopyra (od 70. min. Ferreri), Platini, Papin (od 61. min. locheteau).
MADŽARSKA: Disztl, Sallai, Varga, Roth, Kardos, Garaba, Kovacs (od !5. min. Bognar), Hannich (od 46. min. Nagy), Dajka, Detari.
SODNIK: Da Silva (Port.); GLEDALCEV: 30.000; RUMENA KARTO 'JA: Ayache in Rocheteau.
Končana kvalifikacijska srečanja: SZ prva, Francija druga
Sovjeti z novo postavo
SOVJETSKA ZVEZA — KANADA 2:0 (0:0)
STRELCA: Blohin v 58. min., Zavarov v 75. min.
SOVJETSKA ZVEZA: Čanov, Morozov, Bubnov, Alejnikov, Kuznecov, Bal, Litovčenko, Jevtušenko, Protasov (od 51. min. Belanov), Rodjonov, Blohin (od 60. min. Zavarov).
KANADA: Yettieri, Lenarduzzi, Wilson, Ragan, Bridge, Gray, Mitchel, Valentine, James (od 65. min. Segota), Samuel in Norman.
SODNIK: Traore (Mali); GLEDALCEV: 18.000.
MNENJE NAŠEGA TRENERJA
Bogdan Cuk:
Madžari slabi
Bogdan čuk iz Trebč se trenutno ne ukvarja s treniranjem nogometašev, v svoji karieri pa je že vodil mladinske ekipe Gaje, Primorca, Zarje in Krasa. Eno leto je treniral tudi prvo vrsto Trebencev. Za nas si je ogledal tekmo med Francijo in Madžarsko: »Francija spada v ožji krog favoritov. Odlikuje se po svoji vertikalni igri v kateri se vedno na pravem mestu znajdejo napadalci, ki so sposobni stalno ogrožati nasprotnikova vrata. Dobra in zanesljiva je tudi obramba. Platini se še ni posebno izkazal, njegov doprinos pa je še vedno znaten, čeprav ne preveč opazen. V skupini C se je pričakoval oster boj med' Francijo, Sovjetsko zvezo in posebno Madžarsko, žal pa je slednja povsem odpovedala in je bila zaradi počasne in statične taktike kot ena najslabših na tem prvenstvu. Dejansko boja ni bilo, ker so Francozi in Sovjeti povsem monopolizirah skupino.«
LEON — Katastrofa Madžarov proti SZ torej ni bila naključje! V tekmi proti Franciji, kjer bi morah izsiliti vsaj neodločen izid za morebitno napredovanje, so Madžari prikazah počasno igro z dodatkom stare taktike. Vse preveč predvidljiv razvoj njihovih akcij je ustvaril le nekaj ugodnih priložnosti, ki so nato propadle zaradi nerodnosti napadalcev.
Francozi so lahko igrah dokaj sproščeno, kajti že po uvodnih minutah so spoznali, da jim bo nasprotnik le s težavo prišel do živega. Po prvem golu je Madžar Dajka zadel prečko, težko pa si je zamišljati,
da bi morebitno izenačenje izravnalo moči. Francija je stalno krepila svojo pobudo in postajala, po zaslugi zelo čvrste sredine igrišča, vse bolj nevarna. Nekaj lepih potez je opravil tudi Platini, ki je odigral svojo najboljšo tekmo na tem mundialu.
V madžarski ekipi je bil eden izmed najboljših vratar, ki je moral kljub temu na dveh tekmah kar 9-krat pobrati žogo iz svoje mreže.
Med tekmo je prišlo do zanimivega porasta gledalcev. Delno prazne tribune so zadovoljivo napolnili, s tem da so dovolili prost vstop. Poteza verjetno sodi v načrt zmanjševanja napetosti v mehiških mestih.
IRAPUATO — Sovjetski nogometaši so sklenih prvi del prvenstva na vrhu lestvice skupine C nepremagani. Trener Lobanovski je poslal na igrišče povsem spremenjeno postavo, saj je zamenjal kar 9 igralcev in tako dal možnost igranja s skromno Kanado nogometašem, ki doslej niso igrah Tako kot na prejšnjih dveh tekmah gola niso mogh doseči, pa čeprav je kazalo, da je Mitchtl iz prostega strela zatresel mrežo rezervnega vratarja Canova. Ko je vstopil na igrišče Belanov namesto Protasova, se je igra SZ poživela, saj je odlično podal kapetanu Blokinu, ki je dosegel gol, a se žal tudi poškodoval. Podvojil je Zavarov,
TAKO V SKUPINI C
IZIDI: SZ - Madžarska 6:0, Francija - Kanada 1:0, Francija - SZ 1:1, Madžarska - Kanada 2:0, Francija -Madžarska 3:0, Sovjetska zveza - Kanada 2:0.
KONČNA LESTVICA Sovjetska	zveza 3	2	1	0	9:1	5
Francija	3	2	1	0	5:1	5
Madžarska	3	0	11	2:9	2
Kanada	3	0	0	3	0:5	0
STRELCI: 2 zadetka: Belanov (SZ), 1 zadetek: Aljenikov, Rac, Rodjonov, Jakovenko, Jaremčuk, Zavarov (vsi SZ); Fernandez, Papin, Stopyra, Tigana, Rocheteau (vsi Fr.), Esterha-zy in Detari (Madž.), 1 avtogol: Dajka (Madž.).
V nedeljo proti Urugvajcem
Danci nezadržni
DANSKA — URUGVAJ 6:1 (2:1)
STRELCI: Elkjaer v 10., 15. in 79. min.; Lerby v 41. min.; Francescoli v 45. min.; Laudrup v 48. min.; J. Olsen v 88. min.
DANSKA: Rasmussen, Nielsen, M. Olsen, Bušk, Andersen, Amesen, Ber-telsen (od 46. min. Moelby); Berggreen, Lerby, Elkjaer, laudrup (od 79. min. J. Olsen).
URUGVAJ: Alvez, Saralegui, Gutierrez, Acevedo, Batista, Diogo, Bos-sio, Santin (od 60. min. Salazar), Francescoli, Alzamendi (od 46. min. Ramosi in Da Silva.
SODNIK: Marquez (Mehika).
ZAHODNA NEMČIJA — ŠKOTSKA 2:1 (1:1)
STRELCI: Strachan v 18. min.; Voller v 22. min.; Allofs v 50. min.
ZRN: Schumacher, Augenthaler, Eder, Berthold, Briegei, Forster, Magati!, Mattheus, Allofs, Littbarski (v 55. min, Rummenigge) in Voller.
ŠKOTSKA: Leighton, Gough, Miller, Aitken, Malpas, Nicol, Souness, Strachan, Narey, Archibald in Bannon.
SODNIK: Igna (Romunija).
TAKO V SKUPINI E
IZIDI: ZRN - Urugvifj 1:1; Danska-Škotska 1:0; ZRN - Škotska 2:1; Danska - Urugvaj 6:1
LESTVICA
Danska	2	1	0	0	7:1	4
Zah. Nemčija	2	1	1	0	3:2	3
Urugvaj	2	0	1	1	2:7	1
Škotska	2	0	0	2	1:3	0
PREOSTALI SPORED: 13. 6. ob 20. uri v Queretaru: ZRN - Danska; ob 20. uri v Nezahualcoyotlu: Urugvaj -Škotska.
STRELCI: 4 zadetki: Elkjaer (Danska); 2 zadetka: Allofs (ZRN); 1 zadetek: Alzamendi in Francescolli (U-rugvaj), Strachan (Škot.), Voller (Z RN), Lerby, Laudrup in Jolsen (Danska).
NEZAHUACOYOTL — Teniški izid, s katerim- je Danska premagala Urugvaj, je jasen prikaz stanja na igrišču,
Junak srečanja je bil seveda Elkjaer, ki je kar trikrat potresel nasprotnikovo mrežo in bil vseskozi trn v peti obrambi Urugvaja.
QUERETARO — Škotska reprezentanca je tudi v drugem nastopu doživela časten poraz, ki jo obsoja na izpad iz nadaljevanja bojev, za lovoriko najboljše nogometne reprezentance na svetu. Tudi v nedeljskem nastopu proti reprezentanci ZRN bi si varovanci trenerja Fergusona zaslužili nekaj več, saj so bili vseskozi e-nakovreden nasprotnik
Širok odmev iskrenih izjav
Socrates mora molčati
GUADALAJARA — Brazilec Socrates je znan po svojih revolucionarnih pohtičnih prepričanjih. Pred dnevi je javno povedal, da je potek prvenstva pogojevan od višjih pohtičnih in gospodarskih interesov. FIFA je za te izjave terjala pismena pojasnila od brazilske delegacije in bo sama verjetno zaslišala igralca. Socra-tesu grozi celo izključitev.
Izjave Socratesa so povzročile nemir tudi v brazilskem parlamentu, vodstvo reprezentance pa je igralcu prepovedalo vsakršno izjavo, ki ni v zvezi z nogometom.
Nogomet pogojuje politike
RIM — Pohtične stranke so svoje delovanje uskladile s programi mehiškega prvenstva. Zaradi današnje tekme med Italijo in Južno Korejo je PSDI sklical svoje vodstvo za jutranje ure.
Republikanci so hoteli biti navidezno resnejši. Zbrah se bodo ob 17. uri, dnevni red pa bo zelo kratek. Skrčeno bo tudi delovanje zbornice, kjer bodo razpravljali o dveh ne'posebno nujnih problemih.
»Totomondiale« še danes
PARTITE DALI H AL 13-6-1M6	12	3	4
	squadra 1	squadra 2*	—-	® (g> ®	® o ®	® « ®	® •
1	Belgio	Paraguay ti'ta'iM)	—	© ® ©	© ® ©	©® ©	© ® ©
2	Belgio	Paraguay <n> ««.)	—	© ® ©	© ® ©	© ® ©	© ® ©
°3	Messico	Iraq n’ ih*»)	—	© ® ©	© © ©	© ® ©	© ® ©
Š«	Messico	Iraq (ni h« )	mm	© ® ©	© © ®	©® ©	© ® ©
a 5	Marocco	Portogallo	mm	© ® ©	© ® ©	© ® ©	© ® ©
DEI q>	Polonia	Inghilterra	»	© ® ©	© ® ©	® ® ©	© ® ©
O 7	Polonia	Inghilterra o», hm	»	© ® ©	© ® ©	© ® ©	© ® ©
Je	Brasile	Irlanda N.	»	© ® ©	© ® ©	© ® ©	© ® ©
?9	Spagna	Algeria	»	© ® ©	© ® ©	© ® ©	© ® ©
;to	Germania Fed	Danimarca o* i«»)		© ® ©	© ® ©	© ® ©	© ® ©
“n	GemaniaFed.	Danimarca (m. io	-a	© ® ©	© ® ©	© ® ©	(0 ® ©
12	Uruguay	Scozia (1* la»»)		© ® ©	© ® @	©® ©	© ® ©
13	Uruguay	Scozia (nt li.)	■-	© ® ©	© ® ©	© ® ©	© ® ©
Objavljamo izvirnik športne stave mimdiala, ki sc lahko igra samo še do drevi.
Razigral se je Scifo
BELGIJA — IRAK 2:1 (2:0)
STRELCI: Scifo v 15. min., Claessen v 19. min. (11 m), Amaiesh v 57’
BELGIJA: Pfaff, Gerets, F. Van Der Elst, De Wolf, De Mol (od 69. min.
Grun), Vercauteren, Vandereycken, Scifo (od 68. min. Clysters), Claessen,
Desmet, Ceulemans.
IRAK: Raad, Allawe, Šalim, Hassan, Mahmoud, Shibab, Hanno, Amaiesh, Abidoum (od 82. min. Aufi), Minshid, Al-Roubai.
SODNIK: Diaz (Kolumbija); GLEDALCEV: 14.000; IZKLJUČEN: Hanno; RUMENI KARTONI: Raad, Šalim, Hassan, Mahmoud in Abidoum.
TOLUCA — Z zmago nad Irakom je Belgija ponovno v krogu ekip, ki se lahko avtomatično uvrstijo v osmino finala. Za to ji zadošča že jutrišnja zmaga nad Paragvajem, medtem ko v primeru neodločenega izida lahko u-pa, da bo med tistimi ekipami, ki se
bodo kot tretje v skupini uvrstile naprej.
Proti Paragvaju se je razigral Scifo, kar je bilo dovolj, da so Belgijci zmagah, čeprav je bilo njihovo delo mnogo težje, kot je bilo pred tekmo pričakovati.
TAKO V SKUPINI B
IZIDI: Mehika - Belgija 2:1; Para; gvaj - Irak 1:0; Mehika - Paragvaj 1:1; Belgija - Irak 2:1.
LESTVICA
Mehika	2	1	1	0	3:2	3
Paragvaj	2	1	1	0	2:1	3
Belgija	2	1	0	1	3:3	2
Irak	2	0	0	2	1:3	0
PREOSTALI SPORED: jutri ob 20-v Ciudad Mexicu: Mehika - Irak ij1 ob 20. uri v Toluci: Paragvaj - Bel' gija-
STRELCI: 2 zadetka: Romero (Paragvaj); 1 zadetek: Quirarte, San-chez, Flores (vsi Mehika), Vander-berg, Scifo, Claessen (vsi Belgija)-Amaiesh (Irak).
Na tekmi proti Urugvaju
šaša rudolf iz mehike za naše bralce
Elkjaer »superstar«
Trst in Puebla bližja pred sto leti
Nogometaš Verone Preben Elkjaer je čez noč postal »prva zvezda« mundiala, saj je kar mimogrede zasenčil Maradono, Platinija, Rumenig-geja in ostale. V dveh tekmah je dosegel kar štiri gole, sam pa zagotavlja, da se nikakor ne bo ustavil. Najbolj zadovoljni so v Veroni, kjer ga seveda imajo za svojega, saj nastopa za to ekipo že dve sezoni, iz več razlogov pa so »nanj ponosni« tudi nekateri »azzurri«. Njegov klubski tovariš Di Gennaro je izjavil, da se njegovi igri (in golom) ne čudi, »zavida« pa mu višino in telesno moč. »Nanu« je izjavil, da mu je sedaj skoraj žal, da odhaja v Milan, saj se je z Elkjaerjem odlično znašel, Paolo Rossi pa, ki odhaja v Verono je dodal, da bo veselje_ igrati s takim nogometnim asom. Če bo Elkjaerju uspel podvig osvojitve naslova najboljšega strelca na letošnjem prvenstvu v Mehiki, bo Verona v prihodnji sezoni igrala z »atomskim« napadom: z najboljšim strelcem na svetovnem prvenstvu v Španiji Paolom Rossijem in s Elkjaerjem samim.
Končno festival golov
V devetem kolu svetovnega prvenstva v nogometu je končno napočil »festival golov«. V treh nedeljskih tekmah so namreč igralci dosegli kar 13 golov. S temi zadetki se je povprečje golov na tekmo zvišalo od 1,857 na 2,16. Skupina Danske in ZRN je pobrala skupini SZ in Francije tudi rekord »plodovitosti«, saj jo je prehitela za cela dva zadetka. Rezultati, ki so se na tem prvenstvu do sedaj največkrat ponovili so 1 : 0 (sedemkrat), nato 1 : 1 (šestkrat), na tretje mesto pa se je »prerinil« 2 : 1 s štirimi »prisotnostmi«.
Nogomet in kri
Sobotno razočaranje mehiških navijačev, ki so doživeli »sramoto« remija z 1 : 1 s Paragvajem, je imelo dokaj »stvarne« posledice. Posledice razgrajanja bolj vročekrvnih domačinov, ki je trajalo celo noč, so bile jasne šele včeraj. Mehiška policija je namreč ob-
javila uradni komunike, iz katerega je razvidno, da je bilo 120 ( !) ranjenih in kakih 200 aretiranih. Sicer pa je bilo že mnogo ranjenih po zmagi Mehike nad Belgijo, tako da sedaj marsikdo kritizira krajevno policijo, da pač ni ojačila nadzorstva in policijske službe. Tuji novinarji se sedaj sprašujejo, kaj se bo zgodilo jutri po srečanju med domačo reprezentanco in Irakom, če bi slučajno Sanchez in tovariši ne osvojili tekme.
Vse več enajstmetrovk
Sodniki na tem prvenstvu postajajo iz kola v kolo bolj strogi, vsaj pri do-sojanju enajstmetrovk. V nedeljo so jih spet dosodili dve, skupno število
Če bi se vsi mehiški navijači tako veselili (na sliki AP), bi imela krajevna policija kaj dosti manj dela kot sicer
najstrožjih kazni pa se je povečalo na šest. Od teh so jih nogometaši uspešno izvedli štiri (Altobelli, Belanov, Clae-sen in Francescoli), dve pa so zastre-Ijali (Jevtušenko in Sanchez). Najbolj strog sodnik ostaja Italijan Agnolin, ki je na tekmi med SZ in Madžarsko dosodil dve enajstmetrovki.
V svetu modernih komunikacijskih sredstev, ko so bile razdalje praktično zabrisane, ko nam povezave preko umetnih statelitov nudijo, da hipoma zvemo za dogodke na nasprotni strani zemeljske oble, se skoraj zdi, da je tehnologija dokončno izbrisala prvotni pomen besede nemogoče. Seveda le v primeru, ko se oglašamo iz tehnološko razvitih držav, če so telekomunikacijske naprave najmodernejše, če v najkočljivejšem trenutku ne zmanjka električni tok, ko neurje ne prepreči povezav Zemlja — umetni satelit.
Toda to so pridobitve sedanjega časa, rezultat boja z razdaljami, ki ga
je človek začel, ko si je stesal prvi trevak, ko je udomačil konja, da je hitreje prepotoval razdalje. Se pred sto leti je potovanje iz stare na novo celino, trajalo vsaj mesec dni, in vendar sta si bila tedaj Trst in Puebla bližja kot danes. Ko je Maksimilijan Habsburški v drugi polovici preteklega stoletja pričel zidati Miramarski grad, so Tržačani že vedeli za Mehiko, saj so preko vesti v tedanjem časopisju sledili princu, ki je na ukaz Franca Jožeta odpotoval v daljno deželo, da jo na čelu francoskih čet podredi evropski oblasti.
Na hribčku v severozahodnem predmestju Pueble, ki je posvečen herojem 5. maja 1862, je danes zgodovinski park z obnovljenima utrdbama Forte Guadalupe in Forte Loreto, kjer so Mehikanci pod vodstvom generala Ignacia Zaragose zaustavili prodor
francoskih čet. Na hribčku je obenem planetarij, zgodovinski in etnografski muzej, gledališče v obliki poloble in kongresna dvorana v obliki azteške piramide. Na kraju samem, kjer se je odvijala najokrutnejša bitka, je spomenik v obliki peterokrake zvezde.
Francozi so 4. maja prodrli na poti iz pacifiškega pristanišča Vera Cruz do Pueble, kjer so jih čakale čete generala Zaragose, ki je imel ukaz zaustaviti za vsako ceno francosko napredovanje proti prestolnici Ciudad Mexicu. Maksimilijana tedej ni bilo na čelu francoske vojske, po porazu 5. maja pri Puebli je njegov položaj postal nevzdržen, zajeli so ga, ga prepeljali v San Miguel v osrednji Mehiki, kjer so ga ustrelili. Tudi po njegovi smrti je vez Miramar — Puebla ostala že dalj časa živa, dokler ni povsem prešla le v zgodovino.
Na univerzi... študij in nogomet
Kako in v kolikšni meri je svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki prodrlo v hram učenosti, na tržaško univerzo? Da bi videli, kako vplivajo "nogometne čarovnije" Pfaffa, Bouderbale, Bonjeka, Benta in ostalih na koncentracijo študentov v tem vročem obdobju izpitov, kolokvijev in podobnega "študijskega martranja", smo se podali najprej na filozofsko fakulteto, v bližini starega mesta. V večernih urah je fakulteta še kar prazna, vendar je pogovor z redkimi študenti kar hitro stekel.
"Nikdar nisem rad gledal nogometa, a sem sedaj skoraj prisiljen to početi, ko pa te televizija bombardira z vseh strani," je rekel študent, ki je pravkar opravil izpit zemljepisa. "Starši mi pri tem gledanju "pomagajo", saj je oče večer pred izpitom ob 20.00 prižgal televizijo, češ, nastopa Italije ne smem zamuditi, ter glasno navijal, jaz pa bi se najrajši odpravil spat, ko pa me je čakal naporen dan. Seveda sem nato gledal tekmo."
V čitalnici sta se študentki odpravljali domov, na vprašanje pa, če morda hitita gledat tekmo Brazilija - Alžirija, sta se samo spogledali, ter odvrnili:
"Nikakor ne, kje pa, še Italije ne gledava."
Hišnik - tajnik in še kaj filozofske fakultete je nato dejal, da se tu ne govori dosti o nogometu, temveč da mladina raje študira. "Sicer pa, kot veš, je tu ogromen odstotek žensk, ki jih ponavadi nogomet ne zanima."
Odhitel sem v glavno stavbo 'univerze, ki kraljuje nad mestom, ter že v veži, pred sicer že zaprtim barom, občutil, da tu veje drugačen veter. Nekdo, očitno tuj študent, verjetno Grk, je na dolgo in široko razlagal, da bi lahko na tekmi med Italijo in Argentino vratar Galli mimogrede ubranil Mara-donov strel, s katerim je južnoameriška ekipa izenačila, drugi pa so mu oporekali, češ, Galli ni Zoff, sicer pa bi bilo s Tancredijem še slabše.
Ko sem se podal v veliko čitalnico, kjer naj bi študenti v (skoraj) grobni tišini študirali, je vse vršalo. Bližala se je namreč osma ura, mladeniči pa so se odpravljali domov, da bi ne zamudili tekem Kanada — Madžarska in Brazilija — Alžirija. Zelo se jim je mudilo, pogovori pa so se v trenutku s študijskih zadev prevesili na nogomet-
ne. "Nočne tekme žal ne gledam, saj bi bil naslednjega dne preveč zaspan in truden," je dejal' študent ekonomije. Z zavistjo je pogledal v prostorček zapriseženega stražnika, ki se je (s kokakolo in sendvičem v roki) pripravljal na ogled tekme na svoji prenosljivi televiziji ter odšel.
Za zaključek svojega kratkega "študijskega potovanja" sem se še podal v študentski dom tik ob menzi. Dežurni čuvaj je že dočakal igranje državnih himen, obkrožali pa so ga študenti z vseh vetrov. Dosti je bilo Grkov, ki so najbolj zagrizeni navijači Italije, ko pa se njihova reprezentanca ni uvrstila na prvenstvo v Mehiki. Po njihovem mnenju ima ekipa Contija in Cabrini-ja največ možnosti za osvojitev naslova, temu optimizmu pa so oporekali prav... italijanski študenti in čuvaj sam, ki so le rekli. "Upajmo, toda ne verjamem, res!" Tekma Brazilije se je začela, nekdo je rekel: "Glej Socratesa, se spomniš, kakšno zgago je delal v Firencah," drugi je odvrnil: "Saj je imel prav," sam pa sem se vrnil v uredništvo Primorskega dnevnika...
(dj)
.pikantni piqué
Stroga merila morale in vsakršne spolne vzdržanosti so se na nogometnem prvenstvu polastile tudi tistih reprezentanc, ki so presenetile ves svet s svojim dokaj svobodnim pojmovanjem "klavzure" nogometašev. S tem so se najprej in vedno izkazali severnjaki, ki so dovoljevali, da imajo ključ posameznih hotelskih sob tudi žene, zaročenke in prijateljice igralcev. Ti so si privoščili še drugačno telovadbo, da sprostijo svoje ude in tako ne trpijo za domotožjem in Podobnimi zadevami. Sedaj pa, ko se bližamo vročim obračunom so začela vodstva tudi teh reprezentanc ukrepati drugače in ne dovoljujejo več svojim nogometašem opojnih uric.
Sedaj pa se pojavlja vprašanje, bom pošiljajo svoje žene na počitnice številni televizijski gledalci, saj je jasno, da jim je lepši spol v napoto in sploh nimajo časa zanj. Tekme so tudi Pozno ponoči in gol Maradone je se-veda pomembnejši od poljuba. Upati jo, da vsaj v naših vrstah ni tako in da ne bi nataliteta še bolj upadla, si-ccr se bomo spet pritoževali nad vpi-som otrok v naše vrtce in šole... Kriv bo seveda mundial.
V prostorih KD Kras vseskozi zelo živo
V teh dneh je v prostorih kulturnega društva Kras iz Dola-Poljan v večernih urah vseskozi zelo živo. Zanimanje za svetovno prvenstvo je popolnoma omamilo prebivalce tega kraš-kega predela, ki noč in dan sledijo z velikim navdušenjem sledijo poročanju iz Mehike. Doljani so se ob svetovnih prvenstvih v nogometu vedno radi zbirali in tako v manjših skupinah, po navadi pri komu doma, komentirali tekme. Sedaj pa, ko so si v osnovni šoli v Dolu uredili društveni prostor, so najeli televizijo in lahko v večjem številu skupaj sledijo nogometnim prenosom. Uredili so si tudi beležko, v katero zapisujejo število nogometnih privržencev, ki se vsak večer zbere pred televizijskim zaslonom. Najbolj živo je seveda, ko prenašajo tekme Italije, ko se v sicer ne veliki sobi zbere nad 20 gledalcev.
Omeniti pa moramo, da Doljani nogometnega dogajanja ne spremljajo samo pasivno, temveč redno in navdušeno nastopajo na raznih rekreacijskih turnirjih, ki jih je na Goriškem vedno več.
Med ogledom tekme smo z nekaterimi nekoliko pokramljali.
FRANKO PERIC (pristaniški delavec iz Dola): »Mislim, da ni na tem
svetovnem prvenstvu, kar smo sicer že zasledili v zadnjih letih, tehnično in taktično slabših ekip, katerim bi lahko vsakdo zasul ducat golov. Posledica
vsega tega je večja izenačenost in zato je tudi golov manj. Izredno taktiziranje pa ne dopušča, da bi se izkazali posamezniki, čeprav sta me ugodno presenetila De Napoli in Galderisi, ki sta se kot novinca res dobro odrezala.«
VIVIANA BERLOT (fizioterapistka iz Dola): »Že od vedno me nogomet zelo privlačuje, zato tudi redno sledim televizijskim prenosom. Ko sem hodila še v srednjo šolo, sem si želela igrati v kakšni ekipi, a na žalost so bile to samo sanje. Najlepši igralec tega svetovnega prvenstva je prav gotovo Michel Platini, ki je sploh eden najboljših igralcev v svetovni areni. Med Italijani pa mi je najbolj všeč Cabri-ni.«
ALDO CROSELLI (pristaniški delavec iz Dola): »Zelo sem razočaran nad slabimi prenosi, saj smo večkrat priča neljubim prekinitvam. Upam, da se bodo stvari kaj kmalu uredile in da bomo lahko tako bolj v miru sledili nadaljnjim tekmam. Kar se pa tiče posnetkov mehiške televizije, mislim, da je povsem posrečena izbira, da pokažejo zadetke iz različnih zornih kotov. Želel bi tudi, da bi večkrat uporabljali ponovljene posnetke.« (MAL)
^.. ...in naši najmlajši Jrf ...in naši najmlajši
	

HAK« I	l	6«ew‘Ž **“
temo mundiala so tudi otroci osnovne šole Primož Trubar iz Bazovice poslali vrsto zanimivih risb. Žal se moramo lU(ti tokrat omejiti na objavo le dveh izdelkov, čeprav bi si še drugi to zaslužili. Na desni strani vidimo izdelek
Maksija Grgiča, na levi pa Maje Mezgec, oba iz 4. razreda
DANES
12.30 Kanada - Sovjetska zveza (p) KP
20.00 Italija - Južna Koreja Rai 2
20.00	Bolgarija - Argentina LJ 1
22.00	Bolgarija - Argentina Rai 1
JUTRI
12.30 Italija - Južna Koreja (p) KP
20.00	Mehika - Irak KP
20.00	Belgija - Paragvaj KP, Rai 1
22.00	Mehika - Irak Rai 3
24.00	Maroko - Portugalska KP
24.00	Anglija - Poljska KP, LJ, Rai 2
ČETRTEK, 12. 6.
12.30 Poljska - Anglija (p) KP
20.00	Brazilija - Sev. Irska LJ 2, KP, Rai 1
20.00	Španija - Alžirija LJ 2, KP
22.00	Španija - Alžirija Rai 1
PETEK, 13. 6.
12.30 Brazilija - Sev. Irska (p) KP
20.00	ZRN - Danska LJ 2, Rai 1, KP
20.00	Urugvaj - Škotska LJ 2, KP
22.00	Urugvaj - Škotska Rai 2
gorenje
z vami pri sprejemanju
MUNDIALA 86
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ -«žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
10. junija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Triestina še v boju za četrto mesto
Odločilno bo zadnje kolo
V1. in 2. jugoslovanski nogometni ligi
Prvak še naprej ni znan
TENIŠKO PRVENSTVO FRANCIJE
Drugo slavje Lendla v Parizu
PARIZ — Ivan Lendl je tudi na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije dokazal, da ob odsotnosti McEnroeja nima na svetu enakovrednih tekmecev. V finalu je z gladkim 3:0 (6:3, 6:2, 6:4) premagal presenetljivega Šveda Pemforsa, ki sicer izhaja iz ameriške teniške šole in živi v ZDA. Le v tretjem nizu, ko je Pernfors z 0:3 nadoknadil na 3:3, je zgledalo, da bo dvoboj trajal dlje časa, a »Ivan grozni« se je kmalu o-pomogel in odvzel nasprotniku servis.
Lendl je na turnirju izgubil le en niz (proti Gomezu v četrtini finala), to pa je bila šele njegova druga zmaga v Parizu po letu 1984, saj je lani izgubil v finalu z Wilanderjem. Hkrati je to 30. velika zmaga Lendla v njegovi karieri. Rolland Garros je sicer proslavil tudi Pemforsa, ki veliko obeta.
Mlade slogašice so deželne podpr-vakinje v kategoriji Under 14. Potem, ko so premočno osvojile pokrajinski naslov, so tudi v nedeljo v Tar-čentu na deželnem finalu igrale v velikem slogu in klonile le v velikem finalu res odlični ekipi Cordenonsa, ki je mladinsko zaledje ekipe Mobilca-talogo iz Pordenona in ki je pokazala najboljšo odbojko in tudi povsem zasluženo posegla na deželnem naslonu. Slogašice so zjutraj v izločilni tekmi gladko odpravile Cormons in si tako odprle pot do polfinala. Tu so po odlični igri premagale Revignano, v finalu za prvo mesto pa so morale priznati premoč Cordenonsa. Naslov deželnih podprvakinj je vsekakor odličen dosežek, ki še potrjuje dobro zasnovano delo Sloginih trenerjev na mladinskem področju v zadnjih letih, ki je zlasti v letošnji sezoni poželo vrsto uspehov. Na tem finalu se je zbrala elita najboljših
Triestina — Cesena 2:0 (1:0)
TRIESTINA:	Gandini, Bagnato,
Braghin, Dal Prà (84’ Orlando), Cerone, Menichini, De Falco, Strappa, Scaglia, Romano, lachini (78’ Di Giovanni).
STRELCA: v 41. min. Pancheri (avtogol), v 81. min. Di Giovanni.
Triestina je opravila odločilni korak do četrtega mesta, ki bi lahko tudi pomenil napredovanje na škodo Vicenze, ki je težko vpletena v škandalu o »črpih nogometnih stavah«.
Triestini bi moral namreč v zadnji tekmi v Pescari zadostovati neodločen rezultat proti ekipi, ki bi bila s točko matematično rešena pred izpadom. Empoli pa mora v Cesetni nujno zmagati, saj ima Triestina boljšo razliko v golih.
mladinskih društev iz naše dežele in prav gotovo bodo tudi v prihodnjih letih prav iz tóh društev izšle vodilne ekipe na mladinskem deželnem področju.
IZLOČILNE TEKME: Cordenons -Pav 2:0; Montasio - Fincantieri 0:2; Sloga - Cormons 2:0 (15:12, 15:1); Rivignano - Casarsa 2:0. POLFINALE: Cordenons - Fincantieri 2:1; Sloga - Rivignano 2:0 (15:7, 15:3).
FINALE ZA 3. MESTO: Rivignano
Fincantieri 2:1; FINALE ZA 1. MESTO: Cordenons - Sloga 2:0 (15:2, 15:9).
LESTVICA: 1. Cordenons; 2. Sloga; 3. Rivignano; 4. Fincantieri Tržič; 5. in 6. Montasio in Cormons; 7. in 8. Pav Videm in Casarsa.
SLOGA: Ciocchi, Zitter, Čufer, Fa-brizi, Foschini, Gregori, Kocman, Lupine, Marucelli, Paulina, Rebula in Škrk. (Inka)
O tekmi je malo kaj reči: Triestina je bila zelo motivirana in je imela veliko volje do zmage, Cesena pa je igrala edinole za prestižni remi.
I. P.
OSTALI IZIDI: Arezzo - Genoa 1:2; Bologna - Perugia 4:2; Brescia - Campobasso 1:1; Catanzaro - Lazio 2:3; Cremonese - Catania 0:0; Empoli -Cagliari 2:0; Monza - Ascoli 2:2; Sam-benedettese - Palermo 4:1; Vicenza - Pescara 1*1
LESTVICA: Ascoli 48, Brescia 47, Vicenza 46, Triestina in Empoli 43, Bologna 41, Genoa 40, Cesena 39, Cremonese 37, Campobasso 35, Catania, Arezzo in Lazio 34, Cagliari, Pescara in Sambenedettese 33, Perugia in Palermo 32, Catanzaro 30, Monza 26.
PRIHODNJE KOLO:	Pescara -
Triestina; Cesena - Empoli.
ZA DEŽELNI POKAL
Pričakovan poraz
Sloga — Celinia 2:3 (4:15, 15:6, 15:11, 13:15, 6:15)
SLOGA: Ciocchi, Dmovšček, Križ-mančič, Lara in Neva Lupine, Milkovič, Miot, Škerk, Sosič, Susič, Vidah.
V četrtini finala tekmovanj za deželni pokal so se slogašice v soboto pomerile s Cehnio, ki je v pravkar minulem prvenstvu napredovala v C-l ligo. Po predvidevanju so slavile gostje, vendar so se morale krepko potruditi, preden so strle odpor slogaste. Naša ekipa je tudi tokrat nastopila izključno s svojimi mladimi i-gralkami, Id bodo v soboto in nedeljo nastopile v Bergamu na medde-želenem finalu v kategoriji under 16. Povratna tekma med Slogo in Celinio bo v sredo v Maniagu.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Kolo pred koncem jugoslovanskega nogometnega prvenstva sta Partizan in Crvena zvezda še vedno z ramo ob rami. Težko je reči, katero moštvo ima pred zadnjim sobotnim kolom, v katerem bo Partizan, ki ima za gol boljšo razliko, igral doma z Željezničar jem. Crvena zvezda pa gostovala pri Sarajevu, več možnosti.
Ob Crveni zvezdi ali Partizanu bosta v pokalu UEFA bržkone igrala še Hajduk in Rijeka. Zagrebški Dinamo je s porazom s Partizanom najbrž izgubil vse možnosti, trener Blaževič pa ima v žepu menda u-godno ponudbo grškega Panathinai-kosa. Zagrebčani so pred 25 tisoč gledalci igrali slabo, z goloma Mlinariča in Z. Cvetkoviča z 11-metrov-ko so sicer vodili z 2:1, toda strelca za Partizana sta bila Varga dvakrat in Pantič. Beograjčani so si zmago zagotovili z goloma dobrih 10 minut pred koncem. Splitski Hajduk je v Titogradu osvojil dragoceno točko, po igri in priložnostih pa je bila Budučnost bliže zmagi. Rijeka je z zadnjeuvrščeno Vojvodino zmagala z goli Gračana, Materljana in Jankoviča. Rečani bodo v zadnjem kolu gostovali pri zeniškem Čeliku, remi na tej tekmi pa bo Rijeki zadostoval za uvrstitev v pokal UEFA, Čeliku pa za obstanek. Ob takem verjetnem razpletu sarajevski željezničar, ki je tokrat brez trenerja Osima (kot Miljanič'Sv sodelavec je na SP v Mehiki) premagal Osijek z goloma Škora in Mihajloviča, pravzaprav nima možnosti za uvrstitev v pokal UEFA, tudi če bi premagal Partizana, kajti ima zelo slabo razliko v golih. Crvena zvezda se je 50 minut mučila s Prištino, ki je i-mela nekaj lepih priložnosti, na koncu pa so Beograjčani z goloma Mi-lojeviča in B. Djurovskega le sla-mli. O prvaku bosta odločala beograjsko - sarajevska spopada, Crvena zvezda pa bo prvak, če bo zmagala z golom večjo razliko, ker je
dosegla več golov.
V Kopru se je obisk z 8 tisoč znižal na 1500 gledalcev, to pa je imelo za posledico, da je obalni drugo-ligaš tri kola pred koncem doživel doslej najhujši poraz doma — 0:3 s Kikindo. Koprčani so imeli sicer dve priložnosti v prvem polčasu, toda njihov poraz je vendarle povsem zaslužen.
REZULTATI PREDZADNJEGA KOLA: Vardar - Sutjeska 1:0, Crvena zvezda - Priština 2:0, Beograd - Sarajevo 2:0, Sloboda - Velež 2:1, Željezničar - Osijek 2:0, Dinamo (Z) -Partizan 2:3, Rijeka - Vojvodina 3:0, Dinamo (V) - Čelik 2:2, Budučnost - Hajduk 0:0.
LESTVICA:	Partizan in Crvena
zvezda 47; Velež 37; Rijeka 36: Hajduk in Željezničar 35; Dinamo (Z) 34; Vardar 33; Osijek, Sutjeska, Priština in Sloboda 31; Dinamo (V) in Sarajevo 30; Budučnost in Čelik 29; Beograd 28; Vojvodina 20.
totocalcio
Arezzo - Genoa	2
Bologna - Perugia	1
Brescia - Campobasso (1. p.) X Brescia - Campobasso (k. r.) X Catanzaro - Lazio	2
Cremonese - Catania	2
Empoli - Cagliari (1. p.)	X
Empoli - Cagliari (k. r.)	1
Monza - Ascoli	X
Sambenedettese - Palermo	1
Triestina - Cesena	1
Vicenza - Pescara (1. p.)	X
Vicenza - Pescara (k. r.)	X
KVOTE
13 ( 225 dobitnikov) — 13.840.000 lir 12 (6.779 dobitnikov) —	458.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC: Ascoli - Catanzaro (1. p.); Ascoli - Catanzaro (b. r.); Cagliari - Vicenza; Campobasso - Cremonese; Catania - Bologna (1. p.); Catania - Bologna (k. r.); Cesena - Empoli; Genoa - Sambenedettese; Lazio - Brescia; Palermo - Monza; Perugia - Arezzo (1. p.); Perugia -Arezzo (k. r.); Pescara - Triestina.
ODBOJKA: v kategoriji under 14 ženske
SLOGA DEŽELNI PODPRVAK
Doslej največji uspeh v zgodovini naše mladinske košarke
Dečki Bora Adriaimpex v državnem finalu
Danes o usodi Krasovih nogometašev
BOR ADRIAIMPEX — BERTON DUE-VILLE 91:74 (47:36)
BOR ADRIAIMPEX: Prelec 4, Berdon 2, Arena 23 (3:6), Oberdan 14, Sterni, Bajc 8 (0:2), Debel juh 6, Ažman 30 (2:4), Pavlica 4, Legiša.
Dečki Bora Adriaimpex so v Dolu pri Mestrah dosegli doslej največji uspeh naše zamejske mladinske košarke, z uvrstitvijo na državni finale, ki bo na sporedu v Orvietu, od 4. do 9. julija.
V finalu za 1. mesto so naši fantje brez težav premagati ekipo Berton Dueville iz Cavazzaleja pri Vicenzi ter s prikazano igro navdušili številno občinstvo. V bistvu so si naši že na samem začetku srečanja pridobiti 10 točk prednosti ter jo proti koncu tekme povečali na končnih 17. Pohvaliti gre vse nastopajoče, čeprav je bilo očitno, da tudi na tem
obvestilo
ODSEK RITMIČNE TELOVADBE ŠD KONTOVEL
vabi na zaključno prireditev, bi bo jutri, 11. junija ob 20. uri na društvenem športnem igrišču.
totip		
1.	— 1. Dismal	X
	2. Assione	1
2.	— 1. Batey Va	X
	2. Cishiki	1
3.	— 1. Camatari	X
	2. Dardanine	X
4.	— 1. Caiobald	X
	2. Corzora	2
5.	— 1. Drasco	2
	2. Dolfuss	2
6.	— 1. Primeko	X
	2. Degrè Bi	1
	KVOTE	
12 (	6 dobitnikov) —	84.421.000 lir
11 (	138 dobitnikov) —	3.618.000 lir
10 (2.183 dobitnikov) —	221.000 lir
meddeželnem finalu plavi niso še srečali sebi enakovrednega nasprotnika. Zato lahko z optimizmom pričakujemo nastop naših na državnem finalu, kjer se bo spoprijelo 16 najboljših ekip.
Izjave po tekmi:
LUKA FURLAN (trener Bora A-driaimpetx) : »Pohvaliti moram vse fante za vztrajnost, ki so jo v teku cele sezone pokazali na treningih in seveda uspeh ni izostal. To je sad načrtnega triletnega dela in prepričan sem, da bomo tudi na državnem finalu pokazali kaj znamo.«
WALTER DANEU (igralec): »Celo sezono sem treniral, da bi lahko dočakal ta trenutek, vendar sem zaradi bolezni na žalost lahko vse igralce bodril samo s tribune. Vendar za državni finale bom tudi jaz na igrišču«.
(Vato)
S. Lorenzo — Kras	0:0
KRAS: Mezzavila, Vilalta, Gnezda, Purič (v 69. min. Ferluga), Škabar, Cinque, Terčon, Demeglio, Puntar, Škrk, Košuta.
Krasovim nogometašem v nedeljo ni uspel podvig, da bi se iz Šlovren-ca vrniti z obema točkama in s tem dosegli prestop v drugo amatersko ligo. Nasproti jim je tokrat stala b/ez dvoma najslabša izmed petih ekip. A kaj pomaga, ko so rdeče-beli zapraviti vsaj pol ducata zrelih priložnosti, od katerih je bilo tudi nekaj takih, ki jih je bilo težje zgrešiti kot realizirati. Včasih je zgledalo, kot da Košuta ali Demaglio kar nalašč streljata mimo vrat in ekfipa, ki tako zlahka zapravlja edinstvene priložnosti seveda pride zelo poredkoma in z veliko težavo do zmage. Negativni protagonist nedeljske tekme je bil tudi tokrat neučinkovit Krasov napadalec
Košuta, ki je imel vsaj tre neverjetne priložnosti, niti enkrat pa mu ni uspelo zadeti niti vrat, poleg tega pa je neštetokrat nepotrebno nasedel of-side zanki. Največjo priložnost pa je imel Demeglio v 35. min., komu je žoga po nesrečni podaji nasprotnikovega branilca prišla ravno pod noge, kakih 6 metrov od vrat, popolnoma sam pa je streljal visoko. V nadaljevanju so bili nekajkrat nevarni tudi domačini. V 7. min. je moral Mezzavilla resno poseči, da je zaustavil Dondo, ki se je predstavil sam pred njim. Škrk je v 16. min iz zelo ugodnega položaja streljal naravnost v vratarja. Nevaren strel Terčona s kakih 30 metrov je vratar le s težavo ubranil, v 27. min. pa je Košuta resno zaposlil vratarja, kateremu ni uspelo zadržati žoge, ki se je počasi kotalila v mrežo, za las hitrejši od Deme-glia pa je bil domači branilec. 10 minut pred koncem je Škabar s 25 me-
trov odlično izvedel prosti strel, ki je ob začudenem vratarju končal le pol metra mimo leve sedmice vrat. K sreči, da se je v 41. minuti Krasov vratar spet odlikoval in tako pripomogel, da je Kras še ostal v borbi za napredovanje.
V ostati tekmi med Pocenijo in Mor-sanom so gostje voditi do še nekaj minut pred koncem, ko je vendarle domačinom uspelo izenačiti m tako delijo skupaj s Krasom drugo mesto na lestvici. Pravilnik ob takih priložnosti predvideva žreb med obema e-ki parna, vsekakor dokončna odločitev bo padla danes zvečer, ko se bodo na nogometni federaciji v Trstu srečati predstavniki obeh taborov.
IZIDI ZADNJEGA 5. KOLA: S. Lorenzo - Kras 0:0; Pocenija - Morsa-no 1:1.
KONČNA LESTVICA: Giarizzole 7 točk; Kras in Pocenija 4; Morsane 3; S. Lorenzo 2 točki. (Z.S.)
Spencerju ni uspelo
SALZBURG — Po VN'Avstrije je že jasno, da Američanu Spencerju ne bo uspelo iztrgati naslova svetovnega motociklističnega prvaka v kategoriji do 500 ccm rojaku Lawsorj.u. Ob povratku k dirkam je bil Spencer namreč šele 16., Lawson pa ja brez težav zmagal.
Kat. do 500 ccm: 1. Lawson (yama-ha); 2. Gardner (honda) po 11”; 3. Mamola (yamaha) po 22”. Lestvica za SP: 1. Lawson 57 točk; 2. Gardner 39. Kat. do 250 ccm: 1. La vado (yamaha); 2. Wimmer (yamaha) po 8”; 3. Baldé (honda) po 10”. Lestvica za SP: 1. Lavado 57; 2. Mang 39. Kat. do 125 ccm: 1. Cadalora (garelli); 2. Gianola (MBA) po 5”; 3. Kneubiih-ler (MBA) po 39”. Lestvica za SP: Cadalora 46; 2. Gresini 42.
Atletika: med naraščajnicami
M. Gherlani odlična
V soboto in nedeljo je bila v Gorici deželna faza ekipnega društvenega prvenstva za naraščajniške kategorije. Tu so seveda nastopile tudi atletinje Bora Infordate. Najboljši uspeh je med vsemi zabeležila Martina Gherlani, ki je zmagala v metu kopja in dosegla odličnih 33,16 m, kar predstavlja tudi normo za državno posamezno prvenstvo kategorije, ki bo v Cattolici 27 in 28. septembra. To je bil tudi njen osebni rekord, kar je za mlado borovko velika vzpodbuda. Omeniti je treba v metu kopja še E-riko Hrovatin, ki je dosegla dobrih 27,16 m in zasedla 5. mesto. V skoku v daljino je nastopila tudi Vera Ker-mec, ki je s 510 cm zasedla 2. mesto. Zmaga ji je ušla prav za las. Povedati pa je treba, da so Borove atletinje do sedaj dosegle že tri norme za nastop na državnem individualnem prvenstvu, kar je gotovo lep u-speh. To pa hkrati obeta bogato sezono in veliko bero rezultatov državne vrednosti.
REZULTATI: 100 m: 14. Analiza Bavčar 14”,0; 200 m: 10. Erika Hrovatin 28”9; Daljina: 2. Vera Kermec 510 cm; 12. Alisa Bavčar 430 cm; Kopje: 1. Martina Gherlani 33,16 m in 5. Erika Hrovatin 27,16 m. Krogla: 6-Martina Gherlani 904 cm in 10. Ivana Ažman 808 cm.