MEMENTO
Miroslav  S. M a d j e r
Bil je pesnik, pravijo, in zdaj je mrtev
Če pesnik je umrl potem so trave mrtve če pesnika ni več je zemlja le še zemlja če ga zares ni več kaj bo potem z zvezdami ljubezen bo skažena in nikdar več oblaki ne bodo kot oblaki, ki blodijo po nebu. Kdo bo omenjal sonca utrujene oči kdo bo besede uril za zmedene uganke kdo potoval skoz sanje kot skoz nejasne mite in gledal na poslopja na ceste in golobe. Ce pesnik je umrl komii še mar bo senc samotne bodo izven ljudi ostale zvezde in lunin soj in reka prerasla se s skrivnostjo in v duši potemnela nam bo človeška duša in ta naš svet izgubil bo vse nravi najlepše. Ko pesnik je še živel so vse stvari živele še v nekem drugem bitju in zraku in pogledu začudenje živelo je v bistvu vseh utripov utripalo je v petju cvetov in v koreninju. Če pesnik zdaj je mrtev ne bo več listje dalo nikomur nič in veter ne bo več vel in nihal.
754