PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsk PP 559 (4 linije) V: Cena 650 lir - Leto XLII. št. 35 (12.360) Trst, torek, 11. februarja Rdeči brigadisti ubili Landa Contija bivšega republikanskega župana Firenc FIRENCE — Bivši republikanski župan Firenc Landò Conti je včeraj padel kot žrtev terorističnega atentata v predmestju toskanskega glavnega mesta, ko se je s svojim avtom sam peljal na občinsko sejo. Na kraju zločina so morilci pustili neko staro »resolucijo rdečih brigad«, v kasnejšem telefonskem sporočilu milanski redakciji dnevnika »Repubblica« so prav tako prevzele odgovornost za atentat rdeče brigade. Dinamika zasede in umora je po vsem sodeč skrajno preprosta. 52-letni Landò Conti, ki je bil občinski svetovalec in obenem pokrajinski tajnik PRI, je bil kot običajno namenjen' na občinsko sejo. Ko je prispel na križišče med Ulico Togliatti in Ulico Badia, ga je avto prehitel, ga stisnil ob zid in ga prisilil, da se je ustavil. Teroristi so najprej izstrelili več strelov, ki so razbili levo prednje okence, nato pa so iz neposredne bližine izstrelili še štiri krogle, ki so bivšega župana pokončale. Preiskovalci so na kraju zločina našli kakih 15 tulcev kalibra 7,65, ni pa jim še jasno, ali je streljala le ena oseba z brzostrelno pištolo, ali pa je več oseb rabilo samokrese. Nesporno je le dejstvo, da so atentato- rji na begu pustili za seboj triko-nične žeblje, da bi obtežili zasledovanje. Do atentata je prišlo med 17.15 in 17.30, kaj kmalu se je zmračilo, da so atentatorji brez večjih težav zbežali. Na kraj zločina so takoj prišlo florentinski župan Bogianckino in drugi krajevni upravitelji, ki so najodločneje obsodili atentat. Danes bo v Firencah 2-uma splošna stavka, vse politične sile pa so pozvale prebivalstvo k budnosti. Svojcem ubitega in republikanski stranki so že izrazili sožalje predsednik republike Cossiga, predsednika obeh vej parlamenta Fanfara in Jottijeva, predsednik vlade Craxi in številni drugi politiki ter tajniki strank. Eno leto od kar so rdeči brigadisti ubili univerzitetnega docenta in sindikalista CISL prof. Ezia Taran-tellija, je orožje italijanskih teroristov mirovalo, da je bil marsikdo prepričan v dokončen poraz rdečih brigad. Včerajšnja smrt pa je vse zdramila in prepričala, da terorizem ni še strt, da lahko še vedno mori nedolžne ljudi. Preiskovalci skušajo sedaj ugotoviti povezave med včerajšnjim umorom in staro »resolucijo« iz časa umora Ezia Tarantellija, ki nosi naslov »Borimo se proti vojni, borimo se proti NATO«. Ko je bil Conti izvoljen za župana (od marca 1984 do septembra 1985), so mu očitali, da ima delnice in da sedi v upravnem svetu družbe SMA, ki izdeluje radarsko in elektronsko opremo za vojaške namene. Marsikdo pa že ugotavlja, da je do tega umora prišlo prav na dan začetka maksiprocesa proti mafiji, ki je tako vsaj trenutno postal manj pomemben. Reaganov odposlanec na posvetu v Rimu RIM — Posebni svetovalec predsednika ZDA Reagana Paul Nitze se je včeraj pogovarjal z najvišjimi italijanskimi voditelji o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu ženevskih pogajanj med ZDA in SZ o zmanjšanju oborožitve in nadzorstvu nad njim, še posebej pa o pogajanjih glede jedrskega orožja srednjega dometa (evrodzstireikov) ter o zadnjih predlogih Gorbačova s tem v zvezi. Veleposlanik Nitze, ki je prišel v Italijo v okviru potovanja po zahodni Evropi, na katerem tolmači zavezniškim Vladam ameriške ocene in stališča, se je včeraj v Rimu sestal zato s predsednikom vlade Cra-xijem ter z ministroma za zunanje zadeve. Andreottijem in za obrambo Spadolini jem. Italijanska stran mu je obrazložila tradicionalno stališče o nujnosti globalnega, poštenega in nadzorljivega sporazuma o zmanjšanju oborožitve kot pogoj za popuščanje napetosti na svetu, Reaganov odposlanec je po svoji strani potrdil namen ameriške vlade, da se stalno posvetuje z zavezniki, k čemur bo prispevalo tudi njegovo jutrišnje srečanje v Bruslju z zastopniki držav NATO. Grožnja notranjega terorizma se v Italiji ni končala o S M 8 IransKd ofenziva pri mestu Basri presenetila Irak TEHERAN, BAGDAD — Včeraj je iranska vojska izvedla veliko vojaško ofenzivo v svoji do sedaj že petletni vojni proti Iraku. Ofenziva, ki so jo iranske vojaške oblasti imenovale »Zarja o-sem« je prva po enajstih mesecih, njen cilj pa je esibiti iraško severno stražo pri strateško važnem mestu Basri. Iranski vojaki so prebredli reko Šat el Airab in baje zavzeli strateško važen otoček na sredi reke Um el Rasas, vendar pa so v Iraku to novico takoj demantirali. Kot se je že večkrat zgodilo v tej »pozabljeni vojni«, so si poročila iz Irana in Iraka diametralno nasprotna, kar seveda otežkoča pravilno analizo dogodkov. Iračani so sicer priznali, da je do velike ofenzive prišlo, vendar pa takoj dodali, da so jo nemudoma odbili z velikimi izgubami nasprotnikov. Ofenziva sledi tednu, v katerem sta obe državi napadali nasprotnikove ladje v Zalivu ter izvajali redne letalske napade, katerim so sledile triumfalistične izjave, da so pač premagali nasprotnika in mu prizadeli mnogo izgub. Po ostrem Martellijevem intervjuju Spor o RAIprivedel vlado na rob krize Očitne goljufije pri štetju glasov Filipincev Corazon Aquino protestira ZDA resno svarijo Marcosa RIM — Izredno napadalni intervju Craxijevega namestnika v vodstvu PSI Martellija v najbolj razširjenem italijanskemu dnevniku je po vsem videzu potisnil sicer že vsakodnevne Polemike in spore med socialisti in demokristjani in v splošnem v okvi-Ui vladne večine do skrajnega roba Popolnega razdora in razbitja koalicije. Martelli je namreč najprej naglasil, da je Craxijev kompromis gle-de vodstva RAI skrajna meja za PSI, ki je drugače pripravljen na vladno krizo, po drugi strani pa je zagrozi s kampanjo za neplačevanje naročnine ali celo z referendumom za ukinitev javne radiotelevizijske služil6, češ da jo hoče KD imeti še vedno kot svoj monopol. Nenavadno ostre izjave, ki so iz-2vale začudene in zaskrbljene ko-Jhentarje v vseh političnih krogih, ne le večine, ampak tudi opozicije. Republikanci so, po besedah Spadolini-Ju, pripravljeni prispevati k ublažitvi krize, saj bi »ljudstvo ne razume-1° vladnega odstopa zaradi RAI«. Li- beralni tajnik Biondi je poudaril, da RAI ni domena zgolj PSI in KD ter ponovno predlagal, kot sicer socialdemokrati, nujnost preverjana v pet-strankarski koaliciji. Tajnik KPI Natta je komentiral, da dogodek le še potrjuje razpad vladne večine in pristavd, da pa ne pristaja na izključevanje KPI iz vedenja RAI. Ostrino spora dokazuje tudi današnji uvodnik v glasilu KD, ki poudarja, da ne bodo sprejeli izzivanja, a namiguje, da hoče Martelli vladno krizo in alternativo s sodelovanjem KPI, hkrati pa mu očita, da bi rad uničO RAI v prid zasebnim televizijci, na daljši rok pa celo načel demokratične institucije, Craxijev svak in odgovoren za sredstva obveščanja PSI Pillitteri mu v strankinem glasilu odgovarja nekoliko bolj pomirjevalno, saj v bistvu zagovarja Carni-tijevo predsedstvo RAI kot jamstvo za večjo avtonomijo, medtem ko KD sicer očita, da hoče ohraniti stare privilegije, a zaključuje s pozivom k »dobri volji« za reševanje spora. MANILA — Na Filipinih je stanje še vedno zelo nejasno, čeprav je minilo že nekaj dni od predsedniških volitev. Nadaljuje se namreč štetje glasov, vendar pa z nenavadno počasnostjo, nadaljujejo pa se tudi obtožbe kandidatinje opozicije Corazon Aquino, da se Marcos poslužuje vseh mogočih goljufij in prevar, le da bi ohranil oblast. Vladna komisija »Comelec«, Id nadzoruje volitve, je do sedaj naštela nekaj sto tisoč glasov prednosti za Marcosa, medtem ko je neodvisna volilna komisija »Namfrel« naštela skoraj šest milijemov glasov za Aquino ter le nekaj več kot 4 milijonov za Marcosa. Kakorkoli že, ti podatki so neuradni, od včeraj pa je štetje glasov prešlo v roke parlamenta, v katerem ima Marcosova stran- Pogovor s predsednikom pokrajine Napočil je trenutek kvalitetnega preskoka NA 4. STRANI ka večino. Aquinova je prepričana, da bo tudi pri tem uradnem štetju prišlo do poneverb in sleparij, zato pa je apelirala na ZDA, naj budno nadzorujejo stanje v tej državi. Včeraj se je oglasil tudi predsednik komisije za zunanje zadeve pri ameriškem senatu Richard Lugar, ki je izjavil, da te volitve niso potekale pravilno in da je bilo v tem oziru mnogo prisile, nasilja in sleparij. Lugar je še trdo dodal, da če se bodo te nepravilnosti še nadaljjevale pri parlamentarnem štetju glasov, bo moral »poseči sam ameriški predsednik Reagan z važnimi odločitvami«. Medtem pa oba kandidata za predsedniško mesto nadaljujeta svojo besedno bitko, v kateri ne štodita s parolami in visokodonečimi izjavami. Oba sta prepričana v lastno zmago, v teh trditvah pa je Aquinova bolj gotova vase in prepričljiva. Zaveda se, da so vse volilne projekcije njej v prid in da ima za sabo Cerkev, mladino, revnejše sloje prebivalstva, večino gospodarstvenikov in celo industrijcev, po vsej verjetnosti pa tudi ZDA Medtem je bilo na Filipinih mnogo manifestacij. V glavnem so se vse zaključile miroljubno, le v Manili so neznanci streljali na demonstrante ter ubili enega mladeniča, dva pa ranila. Te tragične manifestacije se je udeležila sama Corazon Aquino, ki je takoj ostro obsodila dogodek kot zgovoren, pod kakšnim pritiskom morajo v teh dneh živeti njeni pristaši. Nadaljuje se ofenziva zime RIM, LJUBLJANA — Sobotno zimsko neurje se kot Kaže ni iztrošilo. Če je nekako prizaneslo vzhodnemu in °srednjemu delu severna Italije, kjer pa so bile tempe-rature globoko pod mesečnim povprečjem, pa je ofenziva rime krepko zagodla srednji Italiji, Sloveniji in domala Vsej Jugoslaviji. ■ Sneg je včeraj pobelil celo sanremsko riviero, kar je riredna redkost, ki pa se je ne veselijo vrtnarji, saj bo _ skoda v nasadih raznega cvetja ogromna. Dolina Aoste, Remont, Lombardija, Južna Tirolska-Tridentinska, Vene-’-o in Furlanija-Julijska krajina niso imele včeraj večjih shežnih padavin, sneg je le ponovno pobelil Beneško la-^jmo, so pa zato bjle temperature prav sibirske. V Tu-«nu so namerili 13 stopinj pod ničlo, v Novari 12 v Cu-ripu pa kar 15 stopinj pod ničlo. Na Južnem Tirolskem bile v Dolomitih nobena redkost temperature do 30 stopinj pod ničlo. Izredno hladno je bilo tudi v Venetu, iyer je pihal močan sevemik in v F-JK, kjer sta kra-icvala burja in mraz. Prve težave pa so se začele v Emiliji-Romagni in so o stopnjevale proti Jugu. V Markah neprenehoma sneži j? 48 ur, da so prekinili pouk, cestni promet pa je do Krajnosti oviran. Podoben položaj je v Umbriji in v Abrucih, sneg pa je včeraj pobelili tudi Rim. Za nameček je Jadransko morje v srednji Italiji doseglo orkansko moč. Z nič manjšimi težavami pa so se v nedeljo in včeraj ubadali v Sloveniji. Promet je tu do skrajnosti oviran, saj je na Gorenjskem zapadlo do 70 centimetrov snega, na Koroškem pa je snežna odeja presegla meter. Kljub 60 centimetrom snega so se ljubljanski komunalci lepo odrezali, težje je bilo ob isti višini snega mariborskim. Seveda so v Sloveniji vse ceste prevozne samo z zimsko opremo, na mejnih prehodih z Avstrijo so obvezne verige, prelaz Jezersko pa je zaradi zametov in nevarnosti snežnih plazov zaprt za ves promet. Povsod so iz prometa izločali tovornjake s prikolicami, mejni prehodi so zaprti za ves tovorni promet. Seveda so razni zaselki odrezani od sveta, a v glavnem je položaj pod kontrolo, saj ni odpovedala nobena pristojna služba. Povsem drugačen pa je bil položaj v Zagrebu, kjer je že pri 30. centimetrih snega odpovedalo vse, da si je marsikateri Zagrebčan opravičeno privoščil dan dopusta. Nič boljši ni bil položaj vzdolž Jadrana, kjer so pri Kar-lobagu za ves promOt zaprli Magistralo, do skrajnosti p»a so ovirane trajektne povezave. Danes na naših športnih straneh Vesna Lutman (Nas prapor) mladinska državna prvakinja Vesna Lutman (Naš prapor) je na državnem lokostrelskem prvenstvu v Turinu dosegla izjemen uspeh. Osvojila je naslov državne prvakinje med mladinkami in obenem s 1019 točkami tudi postala državna rekorderka. Zč v soboto je Vesna dokazala, da je v odlični formi, saj je na razdalji 25 m (osvojila drugo mesto. V nedeljo (razdalja 18 m) pa je naša predstavnica pripravila velik podvig in zanesljivo osvojila državni naslov, kar je ne samo za tekmovalko in njeno društvo, temveč za vso našo telesno kulturo veliko priznanje. Vesnin podvig je tako tudi »ublažil« nekaj spodrsljajev naših moštev v tem vikendu. Odbojkarice Mebla so namreč v Moglianu gladko izgubile z 0:3, Jadranovi košarkarji pa so tesno izgubili doma proti Mauriju iz Treviglia. Glede odbojkarskih pervenstev velja zopet podrčrtati lep podvig odbojkarjev Vala, ki so v C-2 ligi zadali tržaškemu moštvu CUS prvi prvenstveni poraz. Zaradi slabega vremena je odpadel ves nogometni spored in odpadlo je tudi marsikatero drugo srečanje v ostalih panogah (na nekaterih tekmah ni bilo sodnikov, ali pa so se društva pravočasno zmenila za odložitev srečanja). In še to: nedeljsko košarkarsko prvoligaško srečanje v Trstu Štejanel -Scavolini si je ogledal tudi zvezni trener Bianchini, ki se je pohvalno izrazil o našem košarkarju Borisu Vitezu. V PALERMU SE JE VČERAJ ZAČEL »MAKSIPROCES« PROTI MAFIJI PALERMO — Z enominutnim molkom je včeraj Palermo na dan začetka »maksiprccesa« proti mafiji poudaril svojo podporo skupnim naporom vse države, da končno stre mafijski pojav. V uradih, tovarnah, šolah in v vsem produktivnem življenju je za eno minuto za-mria vsaka dejavnost. Palermo se je torej kompaktno odzval pozivu odbora za spomenik žrtvam boja proti mafiji, v palermskih šolah pa so prvo uro posvetili prav pogovorom in razpravam o mafiji. V dvorani »bunker« palermske kaznilnice Ucciardo-ne se je torej včeraj začel največji proces proti mafiji v italijanski zgodovini, proces, ki bi moral po želji vse omikane Italije sprožiti tisti tolikokrat zaman pričakovani napor, da se iz zdravega državnega telesa odstrani bolno mafijsko tkivo. Nihče namreč ne pričakuje, da bo ta proces napravil konec temu pojavu, vsi le upajo, da bo nakazal pot. Kronika prve razprave je potekala po že ustaljenih kolesnicah. Dopoldansko razpravo so skoraj povsem porabili za odpravo birokratskih obveznosti, od imenovanja porotnikov do branilcev. Ob tem je treba navesti, da so prvič v zgodovini italijanskega sodstva z vladnim odlokom omogočili, da ima sodni zbor, od predsednika in prisednega sodnika do porotnikov svoje namestnike, da ne bi morebitne bolezni aii drugi zapleti onemogočili nemoten potek razprav. Varnostni ukrepi so seveda bili izredni in se jim ni mogel izogniti nihče. Nič čudnega torej, da je bil prostor namenjen občinstvu skoraj prazen, je pa bil toliko bolj natrpan odsek za časnikarje, saj je na tem procesu prijavljenih 330 novinarjev, med katerimi so številni zaprosili za akreditiv tudi iz tujine, saj vsi že govorijo o »procesu stoletja«. Sodili bodo namreč kar 474 domnevnim mafijcem, od katerih pa jih je le 208 v zaporu. Od »kupole«, mafijskega 15-članskega vrha, so bili v sodni dvorani prisotni le trije: Pippo Calò, Bernardo Brusca in Giuseppe Bono, saj so vsi drugi na begu. V tridesetih »kletkah« tudi ni bilo glavnega skesanca, ki je v bistvu omogočil ta proces, Tommasa Buscette, in niti Sal-vatoreja Contorna. V sodni dvorani 21 obtožencev Začetek obravnave o izgredih v Idriji IDRIJA — V veliki dvorani idrijske enote sodišča iz Nove Gorice se je včeraj začela glavna obravnava zoper 21 udeležencev septembrskih izgredov pred Modro dvorano in v preostalih predelih mesta Idrija. Po predhodnih zaslišanjih pri preiskovalnem sodniku, se je včerajšnjega branja obtožnice, ki jim očita dejanje po 221. členu kazenskega zakona SR Slovenije o sodelovanju v skupini in uničevanju premoženja večje vrednosti, udeležilo 18 od 21 obtoženih. Ker gre za skrajšan sodni postopek sodišče ni dolžno prekiniti glavne obravnave, če si vsi obtoženi niso priskrbeli odvetnikov. Dvanajst obtoženih Idrijčanov zagovarja odvetnik iz Ajdovščine Bruno Krivec, dva izmed devetih obtoženih pripadnikov drugih narodov pa odvetnik iz Bihaća. Prvi dan glavna obravnave je na zatožno klop sedlo šest prvoobtoženih, vse ostale pa bodo zaslišali danes. Za osvežitev spomina naj opozorimo, da gre pravzaprav za sojenje polnoletnim udeležencem lanskih pretepov in izgredov v idrijskih gostinskih lokalih, pred Modro dvorano in v Gradu, ki so dobili nacionalistično obeležja. Zasebni spori med tremi delavci, ki so začasno delali na Idrijskem (teh na omenjeni glavni obravnavi včeraj ni bilo, sodišče pa ima možnost prisilne privedbe) in nekaj mladimi Idrijčani, so bili povod za hujše pretepe na plesni prireditvi 28. septembra lani pred Modro dvorano v Idriji, (dd) Po desetih dneh pogovorov in srečanj Papež včeraj sklenil svoj obisk v Indiji BOMBAY — Papež Janez Pavel II. je včeraj zaključil svoj uradni obisk v Indiji. V popoldanskih urah se je namreč na letališču v Bombayu poslovil od predstavnikov visokih indijskih verskih in političnih oblasti ter nato poletel domov. Papežev obisk je trajal skupno deset dni, njegov namen pa je bil, da dodobra spozna indijsko stvarnost s svojimi neštetimi verstvi, med katerimi je na skupno 750 milijonov ljudi le 12,5 milijona katoličanov. Na tem potovanju se je papež zavzel za složnost in sodelovanje -med predstavniki različnih -veroizpovedi v Indiji, v znamenju medsebojnega spoštovanja. Pri srcu mu je bila predvsem sprava med hinduisti in budisti, spodbuditi pa je hotel tudi številne katoliške duhovnike, misijonarje in nune, ki opravljajo svoje poslanstvo po vsej Indiji. Svoj zadnji indijski dan je papež preživel najprej v Puni pri Bombayu, kjer je na terenu nekega velikega župnišča daroval svojo zadnjo indijsko mašo. Maši je sledilo 80 tisoč vernikov. Papež se je nato podal v Bombay, kjer je v velikem parku spregovoril mladini. Pozval jo je k svetovni spravi, govoril o razorožitvi in o miru, za katerega se je treba boriti, kakršnikoli veroizpovedi pripadaš. Papež Janez Pavel II. je po splošnem mnenju dosegel v devetdnevnem obisku svoj smoter. Pogovoril se je z vsemi verskimi osebnostmi vodilnih indijskih veroizpovedi, s svojim obiskom pa je tudi opogumil kristjane, ki so se v Indiji večkrat znašli med tnalom in nakovalom drugih številnejših verstev. Včeraj prvo srečanje v Bruslju Pogajanja SFRJ-EGS o sodelovanju do 1990 BRUSELJ — Pogajanja med Jugoslavijo in EGS o režimu trgovinskega sodelovanja v naslednjih petih letih, ki so se začela včeraj v Bruslju, naj bi predvsem zagotovila povečanje obsega blagovne in neblagovne menjave, kot tudi finančne kooperacije. Po izjavi člana Zveznega izvršnega sveta in predsednika komisije za sodelovanje z EGS, Efta in OECD dr. Ljubomira Babana, ki je skupaj z jugoslovansko delegacijo dopotoval v Bruselj, Jugoslavija dosedanje dobre odnose z EGS jemlje kot primemo podlago za nadaljnji razvoj sodelovanja ter uravnoteženje odnosov s to skupnostjo. Vodja jugoslovanske delegacije, pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Ratko Radulovič je oce- nil, da so sporazumi o sodelovanju z EGS po vsebini in instrumentih dobri in da jih je le treba izboljšati v praksi. To pomeni, da bi moral biti novi trgovinski režim za obdobje 1986 do 1990 usmerjen v izkoriščanje velikih možnosti tudi za uvoz in izvoz. Okoli 60 odstotkov jugoslovanskega zunanjega dolga, po njegovih besedah, odpade na finančne ustanove v državah EGS in Jugoslavija lahko samo z razširjenjem in uravnoteženostjo sodelovanja ustvari pogoje za redno poravnavanje teh finančnih obveznosti. Lani se je bilanca menjave nt-koliko poslabšala v škodo Jugoslavije. Jugoslovanski uvoz se je povečal za 9, izvoz pa za 5 odstotkov, vendar menijo, da je to le trenutno stanje, (dd) Protest jugoslovanske vlade po izgonu diplomata iz Svice BEOGRAD — V zneznem sekretariatu za zunanje zadeve so izročili protest švicarskemu veleposlaniku v Beogradu zaradi neutemeljene in enostranske odločitve švicarske vlade, da izžene sekretarja jugoslovanskega veleposlaništva v Bernu, poroča Tanjug. V noti je poudarjeno, da je tak grob postopek v nasprotju z doseženo stopnjo odnosov med državama in večkrat razglašeno namero svičarske vlade, da se ti odnosi še okrepijo. Zvezni sekretariat za zunanje zadeve je odločno zavrnil kot popolnoma neutemeljene vse obtožbe, da bi se jugoslovanski predstavnik ukvarjal s kakršnokoli dejavnostjo, ki bi ne bila v skladu s pravili mednarodnega prava. Zvezni sekretariat je poudaril, da jugoslovanski diplomatski in konzularni predstavniki v Švici popolnoma spoštujejo določila dunajskih sporazumov o diplomatskih in konzularnih odnosih. Nota poudarja, da je Jugoslavija tak postopek švicarskih oblasti. sprejela z velikim nezadovoljstvom in postavlja vprašanje, komu in zakaj je bila v tem trenutku potrebna taka poteza, Jugoslovanska stran povezuje ta ukrep švicarske vlade z dejstvom, da je Švica objektivno postala kraj, kjer uživajo gostoljubje in delujejo mnoge protijugoslovanske skupine subverzivno-teroristične emigracije. Najnovejši ukrep lahko samo še spodbudi novo in še bolj agresivno dejavnost teh elementov v Švici. Jugoslovanska stran je švicarski večkrat konkretno in dokumentirano dokazala teroristič-no-subverzivni in separatistični značaj, metode in cilje delovanja pripadnikov protijugoslovanske sovražne emigracije, ki so uperjene proti neodvisnosti in ozemeljski enotnosti SFRJ, vendar so ustrezni ukrepi švicarskih oblasti na žalost izostali, (dd) e ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO PONUDBA OBČINSTVU ZA 900 MILIJARD LIR OBVEZNIC Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 1986-1996-2001 (I. emisija) Z DRŽAVNIM JAMSTVOM za 150% izplačilo nominalne vrednosti kapitala in plačilo obresti do 30% letne nominalne vrednosti Koriščenje s 1. februarjem 1986 - Posticipirano izplačevanje obresti, brez odtegljajev, 16. februarja in 16. avgusta. Svežnji: po 1.000 in 5.000 obveznic nominalne vrednosti 1.000 lir. OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI Donos šestmesečnih obresti obveznic je enak šest mesečni obrestni meri, zaokrožen na 0,05%, ki odgovarja letni obrestni meri, kot je razvidno iz matematičnega poprečja donosa 6-mesečnih navadnih blagajniških zapisov (BOT) in efektivnega povprečnega donosa vzorca davkov oproščenih vrednotnic »Titoli esenti da imposte«, ki ga izračunava zavod Banca d’Italia. Obresti za prvi kupon, vnovčljiv 16. avgusta 1986, znašajo 6,70 % POVIŠANJE KAPITALA Pri izplačilu se bo prinosnikom priznal, poleg nominalne kvote, še celoten odstotni povišek, M odgovarja seštevku vseh {»viškov, ki so nastali ob vsakem šestmesečju, v katerem so obveznice ostale v veljavi, z aplikacijo 10% alikvote obrestni meri, določeni za isto šestmesečje po zgoraj navedenem postopku. Povišek, ki je dozorel od 16. februarja 1986 do 15. februarja 1996, bo izplačan s kuponom vnovčljivim 16. februarja 1996; povišek, ki je dozorel po tem datumu bo upoštevan pri izplačilu vsake kvote. Za šestmesečje 16. februar ~ 15. avgust 1986 znaša povišek 0,67%- (kar odgovarja 10% obresti za prvi kupon). AMORTIZACIJA V dveh šestmesečnih kvotah z izplačilom 16. avgusta 2000 in 16. februarja 2001 polovice obveznic, ki so prvotno sestavljale vsak vrednostni papir. Ustanova si je pridržala pravico, da anticipirano izplača posojilo od 16. avgusta 1988. Obvezničarji lahko povprašajo za anticipirano izplačilo 16. februarja 1996. EMISIJSKA CENA EFEKTIVNI DONOS Spremenljiv glede na ovrednotenje. Za prvo šestmesečje, poleg poviška na račun kapitala, ki odgovarja 0,67%, znaša letni donos 1.000 lir 13,85% DAVČNE OPROSTITVE Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist države ali krajevnih ustanov, vključno davka na dediščino in darila. Ob resti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni davka na dohodke fizičnih in juridičnih oseb ter kraje vnega davka na dohodek. DRUGE PREDNOSTI Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisij ski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah. • * * Te obveznice daje na prodaj javnosti, po zgoraj navedeni emisijski ceni, bančni konzorcij, ki ga rodi MEDIOBANCA in pri katerem sodelujejo sledeči zavodi: BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO ITALIANO - BANCO DI ROMA - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE DI RISPARMIO ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DI BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE RURALI ED ARTIGIANE - BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO DI TORINO - BANCO DI NAPOLI - MONTE DEI PASCHI DI SIENA - BANCO DI SICILIA - BANCO DI SARDEGNA - CASSA DI RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE - CASSA DI RISPARMIO DI TORINO - CASSA DI RISPARMIO DI ROMA - CASSA DI RISPARMIO DI FIRENZE - CASSA DI RISPARMIO DI GENOVA E IMPERIA - CASSA DI RISPARMIO DI VERCELLI - BANCA POPOLARE DI NOVARA - BANCA POPOLARE DI MILANO - BANCA POPOLARE DI BERGAMO - BANCA POPOLARE COMMERCIO & INDUSTRIA - BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA - BANCO DI SANTO SPIRITO - BANCA TOSCANA - CREDITO ROMAGNOLO - NUOVO BANCO AMBROSIANO - ISTITUTO BANCARIO ITALIANO - BANCA CATTOLICA DEL VENETO - BANCA PROVINCIALE LOMBARDA -BANCA S. PAOLO-BRESCIA - BANCA D’AMERICA E D’ITALIA - BANCO S. GEMINIANO E S. PROSPERO - CREDITO VARESINO - BANCA CREDITO AGRARIO BRESCIANO - CREDITO BERGAMASCO - BANCO DI CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE - BANCA DI LEGNANO - CREDITO LOMBARDO - BANCA SELLA - BANCA MERCANTILE ITALIANA - BANCA MANUSARDI & C. - BANCA C. STEINHAUSLIN & C. - BANQUE INDOSUEZ-ITALIA - COTBANK N.A. Naročila se bodo sprejemala od 12. do 14. februarja 1986 pri zgoraj navedenih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod. Plačilo podpisanih obveznic se bo moralo izvršiti 18. februarja 1986. Praznovanje dneva slovenske kulture v Špetru Današnja ustvarjalnost Beneških Slovencev naj črpa svojo moč iz korenin izročila ŠPETER SLOVENOV - Letošnje proslave ob dnevu slovenske kulture se prepletajo s pustnimi prireditvami. Prav zato so organizatorji obeh osrednjih proslav v Trstu in Gorici sklenili počastiti Franceta Prešerna prihodnjo soboto in nedeljo, to je po pustu. V Benečiji pa so se držali tradicionalnega datuma in tako so proslavili dan slovenske kulture v soboto, 8. februarja. Odločili so se dati prazniku pomembno in kvalitetno o-beležje. Tako so v Beneški galeriji odprli razstavo Zvesta Apollonia, nato pa je bdi v špetrski občinski dvorani koncert Ribniškega okteta. Pobudnika večera sta bila študijski center Ne-diža in društvo beneških umetnikov pod pokroviteljstvom občine Špeter. Beneška galerija je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse goste, ki so se v soboto popoldne želeli u-deležiti odprtja razstave Zvesta Apollonia. Ob prisotnosti umetnika in številnih predstavnikov političnih sil in javnih upraviteljev ter seveda domačinov je slikarja predstavil in analiziral njegovo delo umetnostni kritik Brane Kovič. Nato je Pavel Petričič v imenu organizatorjev pozdravil občinstvo in prepustil besedo političnim predstavnikom in upraviteljem. Tako sta spregovorila videmski pokrajinski odbornik za turizem Pelizzo in podpredsednik deželnega odbora Furlanije Julijskega krajine Renzulli. Prvi del programa, ki se je odvijal v znamenju Prešerna je zaključil z vencem pesmi beneški pevski zbor /;Pod lipo». V drugem delu programa, ki se je, kot smo že pisali, odvijal v špetrski občinski dvorani, je imel slavnostni nagovor predsednik teritorialnega odbora SKGZ Viljem Černo, ki je med drugim dejal, da je dan slovenske kulture praznik tudi za beneške ljudi, ki so ohranili lastno izročilo kot bistveni del svojega življenja in poudaril, da iz teh korenin, ki segajo v izročilo iz preteklosti, srka svojo moč in vitalnost tudi današnja ustvarjalnost Slovencev v videmski pokrajini. Nato je goste in nastopajoče'pozdravil špetrski župan in pokrajinski svetovalec Firmino Marinig. V ospredju pozornosti večera je bil seveda rezijanski pesnik Renato Quaglia, ki je za svojo knjigo pesmi »Ba-side« prejel letos nagrado iz Prešernovega sklada. Za pomembni dosežek sta mu čestitala tudi Center Ne-diža in društvo Beneških umetnikov in mu izročila posebno priznanje. Sam Quaglia je prebral nekaj svojih značilnih pesmi. Lep večer se je zaključil s koncertom Ribniškega okteta iz Ljubljane, ki je zapel vrsto skladb iz svetovne glasbene literature in več slovenskih ljudskih pesmi v raznih priredbah. Sobotna kulturna prireditev v Špetru je bila tako predvsem praznik domače ustvarjalnosti, ki postaja vedno pomembnejša v. vseslovenskem kulturnem prostoru in dokazuje vedno večjo vitalnost ljudi pod Matajurjem. Razprava o planu razvoja občine Koper do leta 2000 KOPER — Po temeljiti obravnavi vrste pripomb, ki so se nanašale na dolgoročni plan razvoja občine Koper do leta 2000 — pri tem je bilo v ospredju vprašanje »uničevanja« prvovrstnih kmetijskih zemljišč v bližnji okolici Kopra in reševanje infrastrukturnih problemov na račun le-teh zemljišč — so člani izvršnega sveta koprske občinske skupščine sklenili, da delegatom dajo poročilo o razpravi v obravnavo, po kateri naj bi se oblikovale rešitve, ki bodo sprejemljive, v nekaterih primerih tudi nujne, ko gre za ustrezijo reševanje prostorskih problemov, vezanih na razvoj te občine kot tudi obalnega območja. Pot do »dokončnega« dokumenta o razvoju tega območja bo še dolga. Relativno lažje delo so imeli člani izvršnega sveta, ko so obravnavali predlog resolucije razvoja občine Koper v letu 1986. Rast drubenega proizvoda v občini naj bi v tem letu dosegla 2,5 odst., delovne organizacije naj bi na vseh področjih okrepile izvozno naravnanost s čimer naj bi se izvoz na konvertibilno področje povečal za 7 do 8 odstotkov. Tu naj bi v primerjavi z minulim letom pomemben delež spet prispeval Tomos. Cimos predvideva kar 15-odstotno povečanje proizvodnje, pri čemer naj bi izvoz povečali kar za 11 odstotkov. K ozdom iz kovinske proizvodnje je seveda treba dodati »prometne« saj naj bi luka v letu 1986 povečala promet za 7 odst., torej na 3,8 milijona ton, s tem pa naj bi se povečal tudi devizni zaslužek, saj gre za tovore oziroma predvsem tranzitni promet, ki je za koprsko luko še najbolj zanimiv. (Dušan Grča) Val ledenega vremena se nadaljuje Sneži v videmski pokrajini, v Istri in na otokih VIDEM — V Furlaniji sneži kar naprej in kljub neutrudnemu delu občinskih delavcev se nevšečnosti in težave s prometom kar kopičijo. V Vidmu so smetarji posipali sol po pločnikih, čeprav so morali tudi lastniki trgovin priskočiti na pomoč in počistiti Zahteva po odločnih ujkrepih za razvoj Trnovske planote NOVA GORICA — Krajevne .skupnosti Trnovo, Ravnica in Lokve so sklicale posvetovanje gospodarstvenikov, politikov in drugih javnih delavcev, da bi se dogovorili o ukrepih za premostitev zaostalosti Trnovske planote. Na tem območju namreč opozarjajo, da sta jih gospodarski in družbeni razvoj obšla, čeprav je Trnovska planota veliko prispevala v naradno-osvobodilnem boju, in kljub temu da imajo zlasti Lokve velike naravne pogoje za turizem. Posvetovanja — bilo je na Lokvah — se je udeležilo kar 61 udeležencev, med njimi so bili tudi predstavniki novogoriške občine ter prometnega in turističnega podjetja »Avtopromet«, ki upravlja s turističnimi dejavnostmi na Lokvah. Rečeno je bilo, da je bil podoben sestanek o razvoju Trnovske planote pred nekako petindvajsetimi leti, toda tedanji sklepi in usmeritve so ostali neizpolnjeni. Na ravni novogoriške občine so o razvoju Tmovskd planote, zlasti pa Lokev, napravili več študij in izdelali razne dokumente z mnogimi predlogi, toda tudi ti so ostali v predalih. Delovna organizacija »Avtopromet« je na Lokve vlagala tudi dohodek iz drugih dejavnosti, na primer od avtobusnega prometa, toda sama ne zmore vseh naložb, ki bi bile potrebne na Lokvah. Tam bi morali prenoviti hotel, usposobiti restavracijo, bencinsko črpalko, urediti smučišče, posodobiti vlečnice, vse to pa bi zahtevalo mnogo milijard starih dinarjev, ki jih »Avtopromet« v sedanjem gospodarskem položaju ne more zbrati. Na omenjenem posvetovanju je bilo ponovno sprejetih več sklepov, da bi vendarle premostili probleme in zaostajanje Trnovske planote. Tako naj bi postopno modernizirali cesto od Solkana do Lokvi, čimprej zgradili vodovodno omrežje od Čepovana preko Lokvi ter do Trnovega in Ravnice, napeljali telefonsko omrežje in opravili druge večje posege. Toda poudarjeno je bilo, da bo za to potrebno združiti denar in napore raznih podjetij. Tako tudi Soškega gozdnega gospodarstva, ki ima na Trnovem svoj gozdni obrat, toda ta delovna organizacije vsaj dela svojega dohodka od izkoriščanja gozdov ne vrača Trnovski planoti. Sprejetih je bilo skratka veliko sklepov. Tako je bilo tudi poudarjeno, da bi morali ponovno turistično ovrednotiti Lokve in dvigniti njihov ugled tudi pri italijanskih, gostih, ki so tradicionalni obiskovalci in ljubitelji tega turistično-rekreacijskega centra. Zelo pomembna je pobuda, da bi skrb za nadaljnji turistični razvoj Lok-vi, torej za napredek tamkajšnjega gostinstva in turizma, prevzela ena od največjih gostinsko-turističnih organizacij v Jugoslaviji. S svojimi sredstvi in možnostmi bi lahko posodobila Lokve, jih prilagodila zahtevam sodobnega turizma, pa tudi zagotovila stalen obisk jugoslovanskih in tujih turistov. MARJAN DROBEŽ sneg in led vsak pred svojim pragom. Občinski delavci so se morah z lopatami lotiti večjih kupov zmrznjenega snega, vendar je bilo tega res preveč in so jim morale priskočiti na pomoč tudi vojaške enote. Tudi na cestah beležijo še veliko težav, kljub pluženju in tonam soh, ki so jih posipah s pomočjo občinskih škropilnih strojev. Videmski avtomobilisti se morajo tudi p>o mestnih ulicah posluževati verig in prav tako kritično je stanje v ostalih dehh Furlanije. Še bolj pa se je zaostrilo stanje v gorah in v Kamiji, kjer od včeraj opoldan pwnovno sneži. V teh predelih so še vedno zaprte nekatere ceste, px> vseh ostalih je obvezna za avtomobile zimska oprema. Druge ceste, kot npr. tista, ki veže Kluže z Ndvejskim sedlom, pa so odprte samo od 7.30 do 19.30. Poleg tega pa beležimo v goratih predelih Furlanije in Kamije najnižje nočne temperature v dežeh, ki so na Ne-vejskem sedlu segle do —16 stopinj Celzija. Tudi najvišje dnevne tempie-rature so bile včeraj nizke, od —12 stopinj Nevejskiega sedla do —8 stopinj v Trbižu in -—7 v Kamiji. Nekoliko bolj znosne so bile temperature v Pordenonu in Gorici ( + 1 in-l-4 stopinj Celzija), kjer do danes niso bili še deležni tiste »hude zime«, ki je ovila v ledeni oklep ostale predele dežele. Ostra zima je zajela gore in nižine bhžnje Slovenije in Hrvatske, in ni prizanesla niti obmorskim krajem Istre. Sneg je prekril s svojo belo odejo koprsko pristanišče in reško luko. Snežilo je tudi na otokih Brionih, kjer domačini skorajda ne poznajo belih kosmičev in na Lošinju, kjer so izmerili kar px>ldrugi' meter snega. Snežni metež je zajel celo o-toka Bab in Pag, kjer so morali tudi zaradi razburkanega morja ukiniti vožnjo trajektov, ki povezujejo oba otoka s kopnim. Sneženju na Jadranu je sledilo sneženje v notranjosti Slovenije, ki p«, le ni povzročilo toliko težav, kot v obmorskih krajih. Edinole v goratih predelih Slovenije beležimo nekaj nevšečnosti v zvezi s pjrometom, pred- vsem zaradi težjih vozil, katerim je prepovedana pot skozi mejni prehod Ljubelj in za katere je zaprta cesta Ajdovščina - črni vrh - Godovič. Na teh gorskih cestah se ponovno pjojavlja tudi nevarnost plazov. V težavah so bile tudi slovenske železnice. Snežni zameti na tračnicah povzročajo vlakam hude zamude. Tudi na krajših progah vozijo s 4 do 5-umo zamudo. Bolj urejene so bile letalske zveze, saj so enote sloven- ske zimske službe poskrbele za čiščenje lelaliških stez, in tudi avtobusne linije nimajo večjih preglavic, kljub- temu, da že vrsto dni sneži skoraj brez presledka. Težave bi lahko nastale le v primeru, ko bi slabo vreme trajalo še dolgo, saj v nekaterih predelih Slovenije že primanjkuje industrijske soli in so pri Mariboru zaradi hudega mraza zmrznile zaloge goriva kamionov cestne službe. Dva pogleda na Videm v .snegu: stara mestna četrt in pot do grada Snežna nevihta ni prizanesla niti plaži v Lignanu in središču Gradeža ■--- Marko JVattritsch --- ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI 60. V življenje slovenske šolske mladine in. slovenske-§9, šolstva v Gorici pa je leta 1976 posegel potres, ki j® Prizadel predvsem kraje v videmski pokrajini in ^Ibo tudi Goriško. Zaradi tega je takratna goriška Občinska uprava preselila slovenske šole iz starih s°lskih stavb v severnem kot v južnem delu mesta, Pa čeprav so bile in so še uporabne in bi jih bilo z tanjšimi posegi moč adaptirati. Medtem ko so se pednje šole preselile v stavbo nekdanjega Semeniča v Ulici Bartolomeo D’Alviano, ki jo je občina vze-a v najem od nadškofije, so z osnovnimi šolami in 'rtci ravnali drugače- Vzgojiteljice in otroci vrtca v Ulici Randaccio so ,e najprej preselili v stavbo otroških jasli, last pokra-Pnske uprave, v Ulico Vittorio Veneto. Kmalu se je a vrtec preselil na nasprotno stran ceste, v stavbo Nekdanjega zavoda San Giuseppe. Že nekaj let pa je a vrtec v novem mestnem naselju Sv. Ane, v Ulici ^aidutti, v stavbi, ki jo je goriška občina nalašč Sradila za potrebe otrok, ki bi obiskovali vrtec v Goriška občina prireja že več kot dvajset let za vse učence osnovnih šol v Gorici tečaje prometne vzgoje. Mestni redarji slovenskim učencem nudijo razlago v slovenščini. Naša slika je bila napravljena v šolski stavbi v Ul. Randaccio v šolskem letu 1976-77. Na zaključnih izpitih so se lepo izkazali tudi učenci slovenskih osnovnih šol tem novem mestnem predelu. Vzgojiteljice in otroci iz vrtca v Ulici della Croce so se takrat za nekaj časa preselili v šolske prostore onkraj pevmskega mosta, v tamkajšnjem novem naselju ljudskih hiš. Otroke so tja iz mesta prevažali s šolskim avtobusom, še nekaj let je deloval tretji slovenski vrtec v Ul. Tor- riani. V začetku osemdesetih let sta se oba vrtca preselila v novo stavbo na Livadi, v Ulici del Brolo, ki jo je občina zgradila tik poleg stavbe slovenske osnovne šole. Takrat so tu oba ta vrtca združili. Oba slovenska mestna vrtca, ki sta bila vso povojno dobo občinska, sta v začetku osemdesetih let prišla v državno upravljanje. Za ta vrtca, kot za druge, skrbi didaktično ravnateljstvo v Gorici. Slovensko osnovno šolo so iz Malega doma v Ul. Randaccio v začetku šolskega leta 1976-77 preselili v stavbo zavoda Oddone Lenassi na vogalu Kapucinske z Ulico Vittorio Veneto. To je stavba, ki jo je goriški tovarnar in bogataš Oddone Lenassi, po rodu iz Kamije, že pred prvo vojno zapustil goriški občini z namenom, da bi v njej bivali otroci — sirote. Teh danes ni več. V stavbi se sicer še razvija rekreacijska dejavnost- Zaradi tega je v veliki stavbi kar precej razpoložljivega prostora. V nekaj soban v drugem nadstropju te stavbe je bila takrat nastanjena slovenska osnovna šola. Veliko težav in prizadevanj je bilo potrebnih tudi z intervencijami občinskih svetovalcev Marka Wal-tritscha, Andreja Bratuža in Damijana Paulina, da so bili prostori preurejeni in da so tako učenci kot prizadevne učiteljice dobile v uporabo primerne prostore. Sicer pa je želja yseh, staršev, otrok, učiteljstva, vse slovenske javnosti, da bi se v južnem delu mesta zgradila primerna samostojna stavba za prostorske potrebe te slovenske osnovne šole, kot je bilo na županstvu obljubljeno pred leti, takrat, ob koncu sedemdesetih let, ko se je .razpravljalo o splošni varianti goriškega regulacijskega načrta. Pogovor s predsednikom tržaške pokrajine G. Marchiom Paket v luči mednarodne integracije »Napočil je trenutek, ko se je treba odločiti za kakovostni skok, ko moramo iz tradicionalne trgovinske logike prekoračiti na področje podjetnosti in iz trgovcev postati industrijci,« nam je v pogovoru o aktualnettn gospodar-sko-politdčnem položaju na Tržaškem dejal predsednik pokrajine, prof. Gianni Marchio. »Zaključilo se je obdobje male trgovinice ali delavnice, trgovanja s kavbojkami. Usmeriti se moramo v prihodnost in na mednarodno sceno. Paket je v tam okviru temeljnega pomena za novo uveljavitev vloge našega območja in za dokončno rešitev njegovih ključnih problemov. Služiti mora za pridobitev resnega kapitala in za industrijske pobude na visoki tehnološki ravni.« Paket daje velik poudarek razvoju znanstveno-raziskovalnih dejavnosti v Trstu. Ali so utemeljene bojazni, da mesto pri tem skrbi preveč za lastni prestiž in ne stori dovolj za nujno potrebno internacionalizacijo tega področja? Tisti, ki so pred nekaj dnevi slišali ministra Granellija in nobelovca Rubbio, ne bi smeli imeti dvomov. Laboratorij sinhrotrona je bil od vsega začetka zamišljen tako, da bi odprl možnosti mednarodnega znanstvenega sodelovanja, postavlja se kot alternativa dejavnostim, ki že obstajajo v Evropi, kot projekcija tistega, česar v Evropi še nimamo. Dovolj je pogledati miramarski Center za teoretsko fiziko, ki temelji izključno na kriteriju mednarodnega sodelovanja. Ena vitalnih poti, ki jih lahko utre paket, je prav v uresničevanju ugodnosti, ki jih nudi vzhodna meja, izhajajoč iz sodelovanja v okviru skupnosti Alpe-Jadran. Gre za vitalni in temeljni vidik mednarodne integracije našega območja, saj se v delovni skupnosti nahajajo gospodarsko šibke in razvite dežele. Velikokrat je slišati kritike, da je Furlanija - Julijska krajina premalo izkoristila možnosti svoje geopolitične lege in da v okviru skupnosti Alpe - Jadran ne igra središčne vloge, ki bi ji naravno pripadala. V delovni skupnosti so dežele, ki pripadajo različnim gospodarsko -političnim sistemom. Avstrija je na primer še pred kratkim bila hudo omejena s svojevrstnim izolacionizmom in ima v zvezi z njim še nekatere probleme, Slovenija in Hrvaška sta v precejšnjih gospodarskih težavah, tako da smo priče zelo različnim situacijam, ki otežujejo integracijo v okviru te skupnosti. Čimbolj bomo uspeli integrirati razvite gospodarske sisteme, tem uspešnejše bo sodelovanje v tej skupnosti, ki se razpoznava v bivšem prostoru stare Avstrije. V tej luči tudi vidim možnosti gospodarskega in industrijskega povezovanja in sodelovanja na obmejnem območju in uresničljivosti zakonskih predlogov o tem sodelovanju, ki jih sicer podrobno ne poznam. Ali so po vašem mnenju možnosti, ki izhajajo iz gospodarskega dela o-simskih sporazumov še vedno aktualne? Osebno ne verjamem, da ima Jugoslavija danes še vedno isti interes za ustvarjanje podjetij z mešanim kapitalom v naši deželi, saj so znane njene težke gospodarske razmere. Več interesa ima za pridobitev tujih kapitalov na svoje ozemlje. Zato menim, da je tudi v njenem interesu razvoj močnih in zdravih podjetij, ki delujejo po avtonomnem računu in skladno s potrebami jugoslovanskega tržišča. S pomočjo izvoza ju goslovanskih surovin bi lahko na našem območju nastala specializirana proizvodna podjetja na visoki Radijska izvedba »Krsta pri Savici« na osrednji Prešernovi proslavi V sklopu letošnjega dneva slovenske kulture, fcj ga Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v soboto, 15. februarja v Gorici ter dan kasneje, v nedeljo, v tržaškem Kulturnem domu, bo tudi zanimiva in neobičajna novost. V sodelovanju z deželnim sedežem RA1 bodo namreč izvajali Pre šernovo mojstrsko pesnitev Krst pri Savici v stereofonski radijski upodobitvi interpreta Vladimira Jurca in režiserja Sergeja Verča (jezikovno vodstvo Jože Faganel, ton in montaža Bruno Findici) — oba sta namreč skušala s svojo domiselno in izvirno interpretacijo Prešernove umetnine izraziti tudi svoje umevanje radiofonske stvaritvene osti. Ob tem naj še zabeležimo, da je ob praizvedbi »Krsta« kritika zapisala, da je »izvedba v jasni in pronicljivi pripovedi Vladim.ra Jurca, predvsem pa z režiserjem opremo, dodobra podčrtala grozljivo metaforo slovenstva, ki je večkrat doživljalo uničenja v zgodovinskih prehodih ter se ohranje- valo mestoma kar s poslednjimi rezervami življenjskega vztrajanja« in še, »da je izvedba, osredotočena na osrednji lik do kraja poustvarila tisto zunanjo in notranjo izpraznitev in grozo, opustošenost in tragiko«. . Slišali bomo torej vznemirljiv u-metniški dosežek, ki ga odlikuje zavidljiva kvalitetna raven. Lepa priložnost tedaj, da se v sklopu tega sodelovanja zamišljenega praznovanja Dneva slovenske kulture seznanimo s celotno, predvsem pa z zelo razvejano ustvarjalnostjo za mejo, kar potrjuje tudi to sodelovanje s tržaškim radiom, ki se že nekaj let dovolj in v največji meri intenzivno posveča izvirni slovenski radijski i-gri in slovenski radiofonski ustanovi nasploh. Radijska izvedba Krsta pri Savici bo tekla po tem urniku: v soboto v veliki dvorani v Gorici ob 20. uri, v nedeljo pa v foyerju balkona Kulturnega doma v Trstu ob 17.45 in 18.20. tehnološki ravni, id bi potem po avtonomnem računu izvažala v Jugoslavijo, po njeni meri. Osnove za tako kompliciranost sosednjih gospodarstev daje prav paket. Z olajšavami in finančnimi sredstvi bi morali ustanoviti tehnološko razvite industrijske dejavnosti in jih usmeriti glede na potrebe vzhodnoevropskih držav, ki so največje prav na področju razvite tehnologije. Ob tem bi morali čimbolj omejiti carinske in druge pregrade in s paketom pospešiti integracijo, ki je doslej žal nismo uresničili. Samo blagovna menjava ne zadošča, razviti moramo industrijsko kooperacijo, kjer imajo velike možnosti prav gospodarstveniki slovenske narodnosti, ki se odlikujejo po svoji sposobnosti. Pri tem moram dodati, da bo sodelovanje z Jugoslavijo odvisno tudi od nje same, od njene odprtosti do Furlanije - Julijske krajine: pri tem mislim zlasti na izbire na področju transportnega sistema tako pomorskega, kot cestnega, ki ne bi kot doslej smel mimo Trsta (na primer pomorske zveze neposredno z Benetkami). Če bomo znali ustvariti take temelje, zagotoviti razvoj naših krajev, se bomo v veliki meri izognili tudi najrazličnejšim trenjem, tudi narodnostnimi, ki pač najbolje uspevajo takrat, ko zaidemo v gospodarski zastoj in ko se problemi zaostrijo. Pa še vprašanje politične narave: kako gledate na problem štafet v krajevnih upravah in ali so resnični glasovi, da nameravate zapustiti Listo za Trst? Smo v fazi prevdrjanja krajevnih zavezništev, ki ga je vsekakor treba izvesti in pri katerem je v vsakem primeru treba upoštevati sporazume. Lista za Trst se sklicuje na njih in čaka, da se socialisti izrazijo glede njenega vstopa v deželni odbor, tudi z o-zirom na vprašanje upravljivosti tržaških krajevnih uprav. Vsekakor ne mislimo biti mi tisti, ki bi to uprav-Ijivost spravili v krizo v tem težavnem trenutku. Če se torej odpovemo županskemu mestu, vztrajamo pri deželnem odbomištvu. Glede mojega mesta pri Listi za Trst pa tole: menim, da mora gibanje nujno napraviti kvalitetni skok in se v razmerju do mesta postaviti v novi projekciji. V taki, ki bo slonela na programih o-življanja in prenove in Id jih bo potrebno začeti uresničevati v prihodnjih mesecih. Sicer lista ne bo prišla daleč, saj se je rodila zato, da bi skrbela za programe in ne za stolčke. Če pa tega kvalitetnega skoka ne bo, se lahko primeri, da se osebno ne bi več prepoznal v tem gib,anju. Rad bi še dodal, da sem vedno gojil veliko spoštovanje do vloge, ki jo v naši kulturi igra slovenska narodnostna skupnost. Menim, da je napočil čas, da vlada dokončno sanira njen položaj in da odpravimo konfliktnost, ki izvira iz neizpolnjevanja nekaterih ustavnih določil. Ne smemo dovoliti čustvenega razvnemanja okoli vprašanj, ki v tem trenutku služijo le igri prevratniških, zgodovinsko odpisanih sil. Pogovor zapisala VLASTA BERNARD Vreme le ni povsem ugnalo pusta Pust se je letos krepko sprl z vremenom in jo v tem sporu tudi skupil. A ne popolnoma. Najbolj korajžni se le niso pustili ugnati od burje, mraza in snežnega meteža in pusta za silo proslavili. Staro in mlado se je veselo zavrtelo na plesih, ki so jih priredila razna društva, pa tudi tradicionalnim romanjem od hiše do hiše s košaro za klobase, jajca in druge dobrote se v marsikateri kraški in breški vasi niso odpovedali. Naš fotograf je imel tako, kljub vsemu, kar polne roke dela. Tokrat objavljamo le tri posnetke. Prvi je z nedeljskega otroškega pustnega rajanja v tržaškem Kulturnem domu, ki ga je priredila Športna šola Trst in ki se ga je udeležilo nad 350 otrok in njihovih staršev, kar že samo na sebi priča o uspehu prireditve. Mask je bilo sicer manj kot druga leta, veselja pa kljub temu ni manjkalo. Za družabnost in prijetno počutje je poskrbel znani vodja zabavnih oddaj na ljubljanski televiziji Mito Trefalt, ki je imel na zalogi veliko lepih in duhovitih iger. Drugi posnetek je z nedeljskega pustnega rajanja v Boljuncu, ki ga je priredilo domače KD Prešeren. Zabave in prijetnega počutja tudi ni manjkalo. Tretji posnetek pa nas poneso v Mačkolje, kjer so zavijanje burje preglasili našemljeni in veselo razpoloženi godci in njihovi spremljevalci. Kaj sc po vasi vsega nabrali, nam ni znano, prav gotovo pa dovolj, da so se lahko pošteno ogreli. Spet stavkajo živinozdravniki KZE Pomanjkanje primernih prostorov glavna ovira za bogatejše delovanje KD 1. Gruden in SD Sokol Živinozdravniki javne zdravstvene službe so spet prekrižali roke. Njihova vsedržavna sindikalna organizacija je namreč oklicala tridnevno stavko, ki se je pričela včeraj, živinozdravniki zatorej ne bodo do srede nadzorovali proizvodnje in komercializacije mesia in rib, zaradi česar ne bodo delovali klavnice, ribji trg in laboratoriji, v katerih pripravljajo tovrstne izdelke, prav gotovo pa bo prišlo do težav tudi v prodajalnah na drobno, se pravi v mesnicah in ribarnicah. Svoje posege bodo zagotovili le V nujnih primerih, kot so morebitni izbruhi nalezljivih bolezni med živalmi, zakoli poškodovane živine, oskrba bolnišnic, hiralnic in podobnih ustanov z mesnimi in ribjimi izdelki. Z novo stavko živinozdravniki nameravajo izkazati svoje nezadovoljstvo nad dejstvom, da še vedno ni prišlo do sporazuma z vlado glede normativnega in ekonomskega ovrednotenja njihove poklicnosti. Kot je rečeno v dokumentu, ki ga je v teh dneh objavil tržaški koordinacijski odbor vsedržavnega sindikata javnih živino-zdravnikov, pa obstajajo tudi na deželni ravni odprta vprašanja. Odbor med drugim spominja, da v nasprotju z deželnim zdravstvenim načrtom že 10 let ni bil razpisan natečaj za sprejem novega osebja v službo in da je še vedno v veljavi cenik storitev, ki je bil odobren v davnem letu 1974, kar je povsem nevzdržno. Kočljivo vprašanje društvenega' sedeža je bil osrednji argument petkovega rednega občnega zbora Kulturnega društva »Igo Gruden« in Športnega društva »Sokol«. Potek občnega zbora je ponovno dokazal, v kolikšni meri se ta problem negativno odraža na društveno delovanje, obenem pa kako postaja zelo zaskrbljujoč ravno sedaj, ko se društvi (o-ziromà društvo, kajti obema organizacijama načeluje enotni odbor) pripravljata na 20-letn.ico ustanovitve ŠD »Sokol« in 40. obletnico obnovitve kulturnega delovanja v Nabrežini. Zato ni čudno, da so se problema, brez izjem dotaknili prav vsi poročevalci. Najbolj zgovoren je bil s tem v zvezi dosedanji predsednik društva Terčon, ki je v svojem poročilu nazorno obrazložil vrsto težav, s katerimi se zaradi pomanjkanja primernih prostorov srečujejo na brezi nski društveniki. Neurejeno vprašanje prostorov — je dejal — se negativno odražata zlasti v delovanju mladinskega odseka, ki je v letošnji jeseni precej skrčil svoje udejstvovanje. Kljub omenjenim težavam pa je društvena mladina dala velik doprinos, saj je v zadnji sezoni uspešno priredila nekaj pomembnih pobud, kot na primer 1. kraški praznik piva. Pri pregledu ostalih dejavnosti, s katerimi se ukvarja društvo (športno in kulturno delovanje, raziskovalno delo na etnografskem področ ju ob 200(Metnici nabrežinskdh kamnolomov itd.) je Terčon poudaril, da se vsestransko delovanje lahko utrdi edinole z znosnejšimi pogoji dela. Ne zahtevamo, je v zvezi z društvenim sedežem dejal, da bi v vsaki vasi imeli svoj dom, upravičeno pa lahko zahtevamo, da pridemo vsaj do takih prostorov, ki nam ne bodo v sramoto in v katerih se nam ne bo treba bati prihoda organov javne varnosti. Na ta problem se je navezal tudi tajnik Nevenko Gruden; v svojem referatu je poleg omenjenega vprašanja postavil v ospredje zlasti problem premalo usklajenega sodelovanja s kulturnimi organizacijami iz bližnje okolice in potrebo po vzpostavitvi stikov z društvi iz pobratenih občin Ilirska Bistrica in Buje. Dotaknil se je tudi perečega vprašanja pevske dejavnosti, ki si je po hudi krizi v minuli sezoni zadnje čase zopet nekoliko opomogla. Obenem pa se je negativno izrekel o predlogu, da bi v organizacijski strukturi društva povsem razdelili športno in kulturno dejavnost. Predsedniško in tajniško poročilo so s specifičnimi posegi dopolnili še drugi poročevalci; še zlasti izčrpno je bilo poročilo športnega referenta Sava Ušaja, ki je med drugim podal pregled društvenega delovanja v zadnjih dvajsetih letih. Med pozitivne izkušnje- je uvrstil pobude v korist politike športnega združevanja (ŠD Sokol je, kot znano, od vsega začetka enakopraven član Jadrana in pobudnik združene odbojkarske ekipe Meblo), vendar pa je pri tem pristavil, da se mora to sodelovanje še precej izpopolniti. Kulturni referent Devetak je s svoje strani ugotovil, da je kulturna društvena dejavnost na zadovoljivi ravni; veliko oviro predstavljajo seveda neprimerni prostori, saj je kulturno delovanje — bolj kot katerakoli druga interesna dejavnost — najbolj prizadeto. Po posegih ostalih poročevinlcea je mestnega izvora. To razmišljanje je res nekoliko površno, ker bi obravnavanje tako kompliciranega pojava, kot so pustni obredi in maske terjali podrobnejšo in daljšo analizo, morda pa to tudi ni najprimernejše mesto. Služilo nam je le kot uvod v neko drugo razmišljanje, ki se nam pojavlja zadnja leta in ki jo morda prav letos zadobilo jasnejše obrise. Na slovenskem etničnem prostoru, so se pustni običaji dokaj dobro ohranili in v preteklih dneh smo o tem podrobneje poročali. Ni slučaj, da so se na Opčinah pojavili cerkljanski laufarji in jjtujski koranti, tudi ni slučaj, da smo pred dobrim tednom lahko v Benečiji občudovali kar štiri beneške pustne skupine. Kurentovanje je postalo v Ptuju turistično - folklorna atrakcija, laufarija je pred leti kazala iste simptome. Tega pa ne moremo reči za pustove iz Drežnice in za blumarje. Pa tudi pri ptujskih koran-tih smo krivični, ker so mimo uradnega pusta ljudje še vedno in resnično navezani na ta običaj. Čutijo ga za svojega. Pred leti se je širila bojazen, da bodo običaji izumrli, ker se je v korante, pa tudi v čmovrške pu-stobe oblačili otroci. Ta trenutek kaže drugače. Zanimanje ljudi za pristno ljudsko masko raste, obnavljajo se pustni običaji v marsikateri vasi, kjer se jih spominjajo samo starejši. Tudi ni zelo važno, če je običaj »bo gat« ali ne, njegova glavna odlika sta ljudskost in pristnost. Zato nas še vedno prevzame pozvanjanje blunar-skih ali laufarskih zvoncev, zato nas še vedno lahko spreleti srh ob divji ku-rentovski maski, saj še nismo uspeli zatreti starodavnih strahov. Pa tudi človek jod masko — in že sj)et ni važno če jel ptujskih korant, beneški blu-mar ali sardinski mamuton — preneha biti samo človek, ko ga tek in skakanje, napor in vino, veselje in sprostitev pripeljeta do transa. Tedaj j>o-stane tudi sam simbol tistih demonov, k5 jih z obrednim plesom izganja. (nak) Pustovanje v Reziji (Foto Ferrari) Mamutones na Sardiniji italijansha televizija. Prvi kanal 9.30 Televideo 10.30 R figlio j>ertuto - 2. nadalj. 11.30 Taxi - TV film 11.55 Vremenske razmere 12.00 Halo. . . kdo igra? - Opoldanski spored 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute 14.00 Halo. . . kdo igra? - Zadnji poziv 14.15 Quark - dokumentarec 15.00 Italijanska kronika 15.30 Medicinska oddaja 1G.00 Zgodbe od včeraj in danes 16.30 Pac Man - risanka 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Živio pust! 17.55 šola in vzgoja: Slovar 18.10 Spaziolibero: programi pristopanja 18.30 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.40 Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Spot - oddajo vodi Enzo Biagi 21.50 Dnevnik 22.00 Notturno - 2. nadaljevnje 23.05 Pustovanje v Viareggiu 23.45 Dnevn'k 1 - Zadnje vesti 24.00 Prvo leto življenja Drugi kanal 11.55 Cordialmente - rubrika 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Oddaja o handi-kapiranih 13.30 Capitol - TV serija 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti •- 14.35 Tandem - aktualnosti in igre 15.15 Sigillo rosso - igra 16.00 šola in vzgoja: Monografije 16.30 Pane e marmellata 17.40 Danes in jutri 18.30 Dnevnik 2 - Šjx>rt 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 Rapina record a New York -film 22.05 Dnevnik 2- Večerne vesti 22.15 Filmske novosti 22.20 Dnevnik 2 - Dossier 23.25 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.35 Gli anni impossibili - film Tretp kanal 11.45 Tele video 12.25 Le avventure del buon soldato Svejk - TV film 13.25 Dadaumpa 14.55 Nogomet: mladinski turnir 16.45 Rock koncert 18.10 L’Orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.10 Deželne vesti 19.30 Deželni programi 20.05 šola in vzgoja: Sicilija 20.30 Dokumentarec o ZR Nemčiji od 1945 do 1980 leta 21.30 Pustovanje v Benetkah 24.00 Dnevnik 3 8.00 TV mozaik - šolska TV jufjaslavansha televizija Ljubljana 8.00 TV mozaik - Šolska TV 9.00 Risanka 9.05 Poklicno usmerjanje: Računalništvo 9.35 človeško telo: dokumentarna serija 10.00 Slikarstvo XX. stoletja 15.40 Teletekst RTV Ljubljana 15.55 TV mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj 17.25 Poročila Spored za mlade: 17.30 Pustni običaj v Lancovi vasi 18.00 Periskop 19.00 Danes - Koroški obzornik 19.30 Dnevnik in Vreme 20.05 Risanka 20.15 M. Kunder - S. Petranovič: Nihče se ne bo smejal - komedija 21.30 Integrali 22.45 Dnevnik Koper 14.15 TV Novice 14.25 Uboga Klara - nadalj. 15.10 Med enajsto in jx>lnočjo - film 16.45 Otroški program: risanke Veliki greben - TV film Narednik Preston - TV film 18.30 Pacific international airport -TV film 18.55 TV Novice 19.00 Odjurta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: TRST — Silvij Kobal in Renato Quaglia dobitnika letošnjih nagrad iz Prešernovega sklada TRST — Prešernova proslava v DSI GORICA — Z občinske seje TRST — Umestili so odbor za sinhro-tron TRST — Predstavili knjigo Abdusa Salama ob njegovi 60-letnici TRST — Okrogla miza o mamilih 19.30 TVD - Stičišče 19.50 Rokomet 20.30 Diplomatske skrivnosti - TV film 21.40 Oblasti in družba - dokumentarec 22.40 TVD Vsedanes 22.50 Divji konji - nadaljevanka zasebae postaje CANALE 5 8.35 Alice - TV film 9.00 Una famiglia americana - TV film 9.50 General Hospital - TV roman 10.45 Facciamo un affare - kviz 11.15 Tuttinfamiglia - kviz 12.00 Bis - kviz 12.40 II pranzo è servito - kviz 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 La valle dei pini - TV roman 15.30 Una vita da vivere - TV film 16.30 Hazzard - TV film 17.30 Doppio slalom 18.00 II mio amico Ricky - TV film 18.30 C’est la vie - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 Dallas - TV serija 21.30 Falcon Crest - TV serija 22.30 Nonsolomoda - rubrika 23.30 Di uomini e di cavalli 00.30 Sceriffo a New York - TV film RETEQUATTRO 8.30 Soldato Benjamin - TV film 9.00 Destini - novela 9.40 Lucy Show - TV film 10.00 Ombre malesi - film 11.45 Magazine 12.15 Amanda - TV film 12.45 Ciao ciao - risanke 14.15 Destini - novela 15.00 Agua viva - novela 15.50 Destinozione Parigi - film 17.50 Lucy Show - TV film 18.20 Ai confini della notte - TV film 18.50 I Ryan - TV film 19.30 Febbre d’amore - TV roman 20.30 Un amore in prima classe -film 22.20 Tre cuori in affitto - TV film 22.55 Mash - TV film 23.20 Arabesque - TV film 00.20 Ironside - TV film ITALIA 1 8.30 Gli eroi di Hogan - TV film 8.50 La casa nella prateria - TV film 9.40 Fantasilandia - TV film 10.30 Wonder Woman - TV film 11.30 Quincy - TV film 12.30 L’uomo da sei milioni di dollari - TV film 13.20 Helj>! - kviz 14.15 Deejay telesivion 15.00 Chips - TV film 16.00 Bim Bum Barn - risanke 18.00 La casa nella prateria - TV film 19.00 Gioco delle coppie - kviz 19.30 La famiglia Addams - TV film 20.00 Risanke 20.30 Riptide - TV film 21.30 Legman - TV film 22.30 Košarka 00.30 La belva - film TELEPADOVA 9.00 TV film 14.00 Innamorarsi - TV film 15.00 Andrea Celeste - TV film 16.00 Tansor 5 - risanke 16.30 Emergency plus four - risanke 17.00 Lamù - risanka 17.30 Gli orsetti del cuore - risanka 18.00 Gigi la trottola - risanka 18.30 Candy Candy - risanka 19.00 Carmin - TV film 2Ó.00 Ransie - risanka 20.30 Trio infernale - film 23.00 Operaz'one Tortugas - TV film 23.30 Šport: Košarka 15.00 Monitor 15.30 Un uomo chiamato Apocalisse Joe - film 17.00 Hugo il re del judo - risanka 17.30 Sampei - risanka 18.00 šport: Rugby 19.00 Monitor 19.30 Disj)eratamente tua - TV film 20.15 Django killer per onore - film 22.00 Razstava slik TELEFRIULI 12.30 A tuttamore - TV film 13.00 Lamù - risanka. 13.30 Senorita Andrea - TV film 14.30 Šjjort: Kokarka 15.30 Glasbena oddaja 17.30 Dokumentarec 18.30 Sherlock Holmes - TV film 19.00 Večerne vesti 19.30 Senorita Andrea - TV film 20.30 Žujjan in občani 21.30 Glasbena oddaja 21.45 Nogomet: Monza - Triestina 22.45 Šjx>rtna rubrika 23.40 Nočne vesti 1.00 Lahko noč Furlanija radio RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica, Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon (ponovitev); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo. Sestanek ob 12.00, Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Mladi mladim; 16.00 Zbornik: Med Brdi in Jadranom (ponovitev), nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana; 18.00 D vir na radijska igra: E-vald Flisar: »Ukradena hiša«, komedija; 19.00 Radijski dnevnik in Jutrišnji spored. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, EP; 6.45 Cestne informacije, Objave; 7.30 Jutranji servis, Prenos H. programa RL; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov: Slovenija; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Croatia - za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba jx> željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim jjoslušalcem; 17.40 Povabilo na popoldanski koncert: Odlomki iz Kačjega pastirja Pavleta Merkuja; 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.03 Dva - danes pri mizi; 12.40 Neuvrščeni; 14.33 Poročila v nemščini; Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 15.00 Radijski oder; 15.45 Glasbeno popoldne; 16.00 Radijski oder; 16.33 D. J. tour advenger; 17.45 Avtomobilizem; 18.10 Evergreen; 18.32 Slavni dirigenti; 20.00 Nočni spored. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.45 Včeraj V parlamentu; 9.00 Radio anch’io 86; 10.30 Radio anch’io: popevke; 11.10 Pronto quiz; 11.30 Una -vita - 8. nadalj.; 11.43 LP glasba; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.56 Turistične informacije; 14.03 Master City; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Oblò; 16.00 II Paginone -kulturne aktualnosti; 17.30 Radio 1-jazz; 18.05 Spazio libero - programi pristopanja; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Sj»ecus; 20.00 Radijski oder; 20.45 LP glasba; 21.03 Pesniki pred mikrofonom; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30 12.30, 13.30, 15:30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj; 8.05 Napoved programov; 8.45 Andrea -22. nadalj.; 9.10 Prečitajmo tretjo stran dnevnikov; 9.32 Salviamo la faccia; 10.00 Športna oddaja; 10.13 Mulini a vento - radijska fantazija; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Discogame tre; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Znani romani; 16.35 Mladina danes; 17.32 Živio, opereta ! ; 18.32 in 19.50 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 -jazz; 21.30 Radio 2 - 3131, nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ah jjoznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbra-li; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.055 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Kvartet godal; 20.00 Slovenska zemlja v piesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra, Franz Hiesel: Elza, Elzica moja. Glasbeni intermezzo; 21.10 Našim jx> svetu. Sindikati napovedujejo boj sklepom vodstva KZE Abonma za na bolnišnic med Gorico in Tržičem Leto dni smo doživljali in doživljamo na Goriškem vojno bolnišnic. Najprej v Gradežu in Krminu, kjer bi morali nekatere oddelke tamkajšnjih bolnišnic zapreti zaradi štednje in osredotočenja servisov v bolnišnicah v Gorici in Tržiču. Sedaj pa je na vrsti še vojna med Tržičem in Gorico zaradi specializiranih oddelkov. Kot je znano ima goriška Krajevna zdravstvena enota s svojimi približno 130 milijardami letnega proračuna o-krog 20 milijard lir letnega primanjkljaja. Dežela je že zagrozila, da tega denarja ne bo dala Goriški, kajti kapacitete v bolnišnicah so pri nas nad deželnim povprečnjem. Zaradi tega je treba racionalizirati. V Gradežu in Krminu morata ostati le ambulanti za hitro pomoč in kirurška oddelka. V Krminu bi osredotočili deželno računalniško službo za potrebe vsega zdravstva. Tako bi nadomestili izpraznjena delovna mesta in izkoristili prostore komaj pred desetimi leti zgrajene stavbe. V Gradežu pa bi sedanji oddelek splošne medicine nadomestili z nekaterimi specializiranimi oddelki deželnega značaja. Stroški teh posebnih ustanov v Krminu in Gradežu ne bi bremenili proračuna goričke KZE. Ta pa nosi breme nad sedem milijard lir za kritje stroškov bolnikov, ki gredo v zasebno bolnišnico Fatebenefratelli, pa čeprav so tu bolniki v dobri meri, če ne celo v večini, iz Trsta. V okviru te racionalizacije je predvideno, da bi nekatere zdravstvene službe osredotočili v Gorici, druge pa v Tržiču. V Gorici je v tukajšnji bolnišnici dovolj kapacitet. Treba jih je le primerno izkoristiti in tudi marsikateri dragocen aparat aktivirati. V Tržiču pa so doslej zgradili le tiste stavbe nove bolnišnice, ki so namenjene ambulantam in pisarnam. Zgraditi morajo še osemnadstropno stolpnico za razne medicinske in kirurške oddelke. Denarja za to doslej niso dobili, pa čeprav je deželna uprava sedaj denar obljubila. Vendar se zdi, da ne bodo uresničili velikega načrta, ki so ga izdelali pred desetimi leti, ko so pričeli graditi tamkajšnjo novo bolnišnico. Zdi se, da bodo kapacitete manjše od tistih prvotno predvidenih. V Tržiču si sicer prizadevajo, da bi zgradili stavbo' s čimvečjimi kapacitetami. Tako bi lahko uveljavili njihovo zahtevo napram Gorici, da se v tem kraju osredotoči najpomembnejši center zdravstva na Goriškem. Gorica bi bila s tem oškodovana. Sedaj se je v tem pričela vojna med krajevnimi upravami in tudi v tisku. Občine tržiškega okoliša so v zadnjih dveh mesecih na svojih sejah razpravljale o tem vprašanju in čisto razumljivo zahtevale, da se v Tržiču usposobi emergenčni departma. Ne gre za departma prve pomoči, marveč za sklop takih zdravstvenih služb, ki pomeni dejansko ovrednotenje bolnišnice. Ker bo v vsej Goriški en sam tak emergenčni departma, se zanj zavzemajo tudi v Goric in prav tako razumljivo in upravičeno je goriški občinski svet odobril tozadevno resolucijo. Vse to je sprožilo reakcije v tisku. Sedaj v nekaterih političnih krogih vlada strah, da ne bi prišlo do novih sporov in do razkola v pokrajinskem merilu. Gradež in Krmin sta bili le dve kapljici v morju. Hujši bi bil spor med Gorico in Tržičem. Upravni odbor KZE je sedaj v krizi. V njem je devet članov. Republikanca iz Gradeža že več časa ni v njem. Svojčas je odstopil v znak protesta proti sklepu o zaprtju tamkajšnje bolnišnice. Socialdemokratski podpredsednik se je odpovedal svoji funkciji. V znak protesta proti krizi na občini v Gradežu so pred tednom dni odstopili demokristjanski predsednik Calzolari in dva odbornika te stran- ke ter dva socialista. Ostala sta le dva komunista. KZE je v krizi prav v času najpomembnejših odločitev. Sicer pa smo tudi tik pred reformo KZE, saj novi zakoni določajo, da bo na spomlad izvoljen nov odbor. Problem zdravstva pa seveda zanima vse prebivalstvo. Medtem ko je v teku zbiranje podpisov za ljudski referendum za ohranitev sedanjih bolnišnic (poleg Krmina in Gradeža se nekaj podobnega dogaja še drugod v Furlaniji), se sindikati aktivizirajo na drugačen način. Sindikat CISL ne q-dobrava zbiranja podpisov, vendar pa pušča svojim članom prosto izbiro. O tem bodo govorili v četrtek na sedežu CISL v Gorici. Pokrajinska vodstva enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL pa so deželnemu odborniku za zdravstvo Ren-zulliju naslovila pismo z zahtevo po nujnem sestanku. Z njim hočejo razpravljati o preosnovi zdravstva na Goriškem. Sindikati trdijo namreč, da jih niso v goriški KZE hoteli upoštevati. Sindikati napovedujejo hudo o-pozicijo vsem administrativnim aktom goriške KZE. To pomeni, da bi bojkotirali vse sklepe, ki težijo k taki preosnovi, ki bi je sindikati ne sprejemali. srečanje teatrov Alpe-Jadran Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici je kot organizator Srečanja gledališč Alpe - Jadran, ki bo od 21. do 28. marca, razpisalo abonma za 13 predstav v sklopu te mednarodne prireditve. Abonma že vpisujejo v upravi novogoriškega gledališča, cena za omenjenih 13 predstav pa znaša 200 tisoč starih dinarjev. Predstave za abonma bodo v Novi Gorici, v slovenskem Kulturnem domu v Gorici in v gledališču Verdi tudi v Gorici. Abonenti se lahko odločijo tudi za obisk oziroma ogled posameznih predstav, pri čimer posamezna vstopnica stane 30 tisoč starih dinarjev. Pomembno je, da bodo vse tuje predstave v okviru Srečanja gledališč Alpe-Jadran letos prvič simultano prevajane. Slovenci bodo torej lahko brez težav spremljali predstave v italijanskem, nemškem in drugih jezikih, obiskovalci italijanske narodnosti pa predstave v slovenščini in ostalih jezikih. Vse informacije o abonmaju za predstave v okviru Srečanja gledališč Alpe - Jadran, kot sploh a tej veliki mednarodni manifestaciji, je mogoče dobiti osebno na upravi Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, ali pa telefonu 25-326 in 25-328. (m.d.) Pust danes v Tržiču in na Vrhu jutri pogreb Lovreta v Doberdobu Skoraj vse ceste na Goriškem suhe in normalno prevozne Vreme, ki je v soboto in nedeljo prekrižalo račune organizatorjem raznih pustnih prireditev, se je izboljšalo; to pa pomeni, da se bodo za dar nes napovedane prireditve skoraj nemoteno odvijale. Najbolj živahno bo danes dopoldne v Tržiču, kjer za pustovanje skrbi društvo Pro Loco pod pokroviteljstvom občinske uprave. Ob 9. uri bo godba San Michele obšla vse mestne četrti, ob 9.45 bo z glavnega trga krenil sprevod mask. Osrednji dogodek bo točno ob 12. uri, ko bo na Trg republike prispel »sior An-zoleto i>ostier« s svojo izvoljenko in prebral testament. Takoj zatem se bo pričela tradicionalna »kantada«. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi danes na veselo OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v Kulturnem domu v Gorici. Pričetek ob 15. uri. Na sporedu risanke, šaljive igre in seveda družabnost. Vabljeni otroci in starši — maske zaželene! Za danes popoldne je bil v Tržiču napovedan tudi sprevod alegoričnih pustnih voz. Prireditev pa so zaradi neprimernega vremena preložili na nedeljo, 23. februarja. Danes ob 10. uri se bo pričel vrbovski pust. Fantje se bodo ob tej uri zbrali pri kulturnem in športnem centru ter nato krenili po vasi, tako kakor je predvideno v izročilu, ki so ga podedovali od starejših. Višek bo manifestacija dosegla v prvih popoldanskih urah. Pusti se bodo; zatem vrnili do Kulturnega doma ter praznovanje nadaljevali s skupno večerjo in zabavo. Naj kot zanimivost navedemo, da so bili v soboto in nedeljo vrbovski pusti na srečanju pustov v Ptuju. Povabilu se je odzvalo kakih 15 vrbovskih fantov. Razne prireditve bodo danes in jutri tudi po raznih društvih. Tako v Doberdobu, štandrežu in drugod. V Kulturnem domu v Gorici bo danes veliko otroško pustno rajanje s pričetkom ob 15, uri. Sicer pa te dni ne manjka raznih pustnih plesov, v mestu in drugod. Danes popoldne pa bomo, tako kakor je sicer že običaj, v Gorici priča sprevodu mask po Korzu. V Doberdobu pa so danes v teku priprave na jutrišnji pogreb strica Lovreta. Ceremonial predvideva, da bo sprevod jutri krenil ob 15. uri iz osmice žejnih, seveda s postankom sredi vasi. Delavcem občinskih podjetij, državnega podjetja ANAS in nasploh vsem ki so zadolženi za vzdrževanje cest, je tokrat priskočilo na pomoč vreme. Po sobotnem precej močnem sneženju in potem ko je v nedeljo skoraj ves dan še naletaval sneg, se je temperatura zraka včeraj dopoldne precej dvignila, sredi dopoldneva pa je tudi na Goriškem pričela pihati precej močna burja. Sneg na cestiščih, ki so bila tokrat dobro in oziroma hitro posuta, je izginil. Prometne razmere so bile že včeraj opoldne skoraj povsem normalne, razen seveda redkih odsekov. Poročilo o težjih prometnih nesrečah tokrat ni. Najbrž so avtomobilisti upoštevali priporočila o previdni vožnji, resnici na ljubo pa je treba zapisati, da je bilo v nedeljo na cestah tudi zelo malo vozil. Nezgodna kronika beleži le nekaj lažjih karam-bolov, v glavnem z omejeno gmotno škodo. Nekoliko več težav so imeli na sosednjem novogoriškem območju in še zlasti v gornji Vipavski dolini, kjer je burja otežkočala promet in so na cesti Ajdovščina - Razdrto nastajali zameti. Na tej prometnici je bila včeraj obvezna zimska oprema za tovorna vozila. Na Lokvah in drugod po Trnovski planoti je zapadlo od 25 do 30 cm snega, včeraj pa je pihala izredno močna burja. Smučišča na Lokvah niso urejena. Nekaj težav zaradi vremena je bilo tudi na letališču v Ronkah, ki je bilo sicer te dni odprto. Včeraj zjutraj so morali črtati poleta proti Rimu in Milanu. Zastrupitev z monoksidom Po zdravniško pomoč zaradi očitnih znakov zastrupitve z ogljikovim monoksidom, se je zatekla tričlanska družina iz Tržiča. Že nekaj dni je 34-letni Antonio Legato občutil močan glavobol, motnje v prebavilih in druge bolezenske znake. Podobno sta se počutila tudi 32-letna žena Norma in 9-letna hčerka Manuela. Sprva so bili prepričani, da gre za znake epidemije gripe in stvari niso posvečali potrebne pozornosti. Zadeva se je zaostrila, ko je Antonio padel v nezavest in je žena poklicala zdravnika. Vse tri člane družine so odpeljali na zdravljenje v goriško splošno bolnišnico in so izven življenjske nevarnosti. Zgleda da je do zastrupitve prišlo zaradi slabega delovanja plinske peči. ____________izlet/______________ ŠKD Naš prapor priredi v nedeljo, 16. februarja smučarski izlet v Pod-klošter (Amoldstein). Vpisujejo odborniki društva še jutri, 12. t.m. Kako doseči povračilo stroškov za zdravljenje v tujini Pogostoma se dogaja, da prihajajo pred okenca SAUB v Gorici ljudje, ki sprašujejo o možnostih za povračilo zdravstvenih stroškov v tujini. Precej je takih, ki se zdravijo v sosedni Jugoslaviji in Avstriji, ne da bi vedeli, da je povračilo stroškov možno samo po izpolnitvi potrdila o pravici do zdravstvene oskrbe v tujini, ki bi mu omogočalo povračilo stroškov. Da bi uporabnikie informiral o potrebnih formalnostih, je sindikat zdravstvenih delavcev CISL izdal tiskovno poročilo, v katerem med drugim ugotavlja, da je že kronično pomanjkanje informiranja s strani KZE, ki bi imela za to dolžnost. Pravica do zdravstvenih uslug v tujini je na podlagi konvencij takole urejena. Za zdravljenje v Avstriji je potrebno predhodno razpolagati z o-b.razcem AI-30, ki ga KZE brez vsake formalnosti izda vsakomur. Za Jugo*-slavijo je potreben obrazec 7, ki ga zainteiresirani lahko dobijo na podlagi predstavitve fotokopije pokojninske knjižice ali dokumenta, ki potrjuje njihovo pripadnost poklicnim kategorijam, za katere je na podlagi dvostranskega sporazuma predvidena možnost zdravljenja v Jugoslaviji. Ta možnost ni predvidena za zaposlene v krajevnih upravah in državnih službah. Za vsa države Evropske gospodarske skupnosti je predviden obrazec 111, ki ga KZE izda ob predstavitvi potrdila o uživanju pokojnine ali o-pravljanju tako odvisnega kot neodvi-. snega dela, na javnem ali zasebnem področju. Pomembno je, da si delavci in upokojenci pred odhodom v omenjene države, tudi če gre za krajša bivanja, kot so na primer beli tedni, dopusti, študijska bivanja, priskrbijo ustrezne obrazce, preden odpotujejo, kajti v nasprotnem primeru ni nobene možnosti naknadnega izdajanja potrebnih dokumentov ali vračanja stroškov. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84443. TATU ODKRILI NA MEJI Goriški obmejni policisti so konec prejšnjega tedna imeli precej opravka s prehodi nezaželenih oseb, oziroma takih, ki so ponaredile dokumente. V petek popoldne je v Huminu pred neko restavracijo bil domačinu Donatu Muzzoliniju, ukraden mini minor. Policija je takoj obvestila vse postojanke v deželi. Tri ure kasneje so policisti ukradeni avto zabeležili na mejnem prehodu pri Štandrežu. Čez mejo je hotel jugoslovanski dr-; žavljan, 3Hetni Dobrivoj Džordževič iz Beograda. Policisti so ga aretirali. Doberdobski občinski svet o italijanski šoli v vasi Marsikdaj se kak tukajšnji italijanski nacionalist huduje nad tem, da je v slovenskih osnovnih šolah tu pa tam premalo otrok. Pravijo, da so stiroškti za učno osebje prevdiki. Z naše, slovenske strani, pa na sitvar gledamo drugače. V Doberdobu bo prihodnje leto, v tamkajšnji italijianski o-snovni šoli, malo otrok. V zvezi s tem je doberdobski občinski svet, na seji 27. januarja, odobril sledečo rescCupdjo in jo naslovil ministrstvu za šolstvo, drugim šolskim in Upravnim oblastem ter političnim silam.. Resolucija se glasi: »Glede np. dopis staršev učencev tukajšnje italijanske šole, ki z veliko zaskrbljenostjo ugotavljajo, da bo zaradi predvidenega upada vpisov, po obstoječih predpisih, ddoval v šolskem letu 1986-87 en sam razred za učence vseh petih letnikov; Upoštevajoč njihovo namero, da bi se v tem primeru raje odločili za vpis svojih otrok v osnovne šole sosednjih običn v prepričanju, da je potrebno zagotoviti nadaljnje delovanje italijanske osnovne šole v naši občini, kar predstavlja tudi jamstvo za utrjevanje sožitja med večino slovenskega in manjšino italijanskega prebivalstva naše občine; zavedajoč se kulturnih in socialnih vprašanj manjšine, kolikor sam upravlja občino slovenske narodne skupnosti; soglaša z zahtevo staršev učencev italijanske šoCe in poziva odgovorne šolske organe, da z ustreznim posegom, zagotovijo nadaljnje delovanje vsaj dveh razredov italijanske osnovne šole. V soboto so mu sodili po hitrem postopku pred sodnikom v Huminu. Obsojen je bil na eno leto zapora in 200 tisoč lir kazni, pogojno. Zatem so ga izgnali iz države. Prejšnji teden so policisti na mejnem prehodu Rdeča hiša ugotovili, da s šofersko izkaznico 54-ietnega L. R., doma iz Parme, ki sicer dela v Furlaniji kot šofer, nekaj ni bilo v redu. S poizvedbami so policisti ugoto-vili, da je bila šoferska izkaznica sicer prava, številke so odgovarjale, vendar pa je ustrezala B in ne D kategoriji. Ugotovili so, da je bila pred časom ukradena v Siracusi na Siciliji. Imetnika izkaznice so poklicali na zagovor. Povedal je, da je izkaznico kupil na čmi borzi v Milanu za 400 tisoč lir. Potreboval jo je, da bi dobil službo šoferja v nekem avtobusnem podjetju, ni pa imel časa, da bi delal izpit. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za celo vrsto prekrškov, ker so v stvar zapletene še druge osebe. GLASBENA MATICA GORICA Četrtak, 13. februarja, ob 20.30 klavirski recital DUBRAVKE TOMŠIČ v Kulturnem domu v Gorici darovi in prispevki Za Goriški Zeleni križ so z raznimi nameni darovali: Emilia in družina Trivellato 15 tisoč lir, Rina in Luciana Tubaro 30 tisoč lir, družini Specchia in Spazzali 15 tisoč lir, Gino Gag-gioli 100 tisoč lir, družine Tubaro 70 tisoč lir, Giordano Lumiani 50 tisoč lir. Guido Battisti 30 tisoč lir, Carlo Man-tegna 10 tisoč lir, Ines in Vittorio Tomani, Luisa del Prete, družina Mare, Lucia Bagni, Margherita Andretti, Maria Peci, Lucia Burtone, Costantini Traversa, Domenico Botte rini, Teresa Janko, Ines Bentos in Rosalia Viotto 185 tisoč lir, Ettore, Marino in Nives Musini 25 tisoč lir, Debenjak Sau-rin 25 tisoč lir, Berto Cibau, Guido Devetak, Mario Paussig, Guerrino Grusovin, Nino Pozzuoli, Ernesto Vescovo, Gino Juretic, Luigi lurig 70 tisoč lir, Mario in Francesco Melada in Luciano Bregantini 50 tisoč lir, družini Fuga in Cicconi 70 tisoč lir, družina Macuz, Rosmunda Milo 30 tisoč lir, Erna Bramo 50 tisoč lir, NN 200 tisoč lir, Emilio Zandomeni 10 tisoč lir, Sergio Visintini in družina 20 tisoč lir, Eleonora Brandolin 50 tisoč lir, NN 50 tisoč lir. Lidia Beltram 30 tisoč lir, Giuseppina Braini 30 tisoč lir, Nini Capparoni 30 tisoč lir, Mario Merluzzi, Nino Fioretti, Giorgio Canziani, Mario Leardi, Boiano Cuk in Nino »Giomal« 180 tisoč lir, Giuseppe Marangon 50 tisoč lir, Francesca in Valentina 25 tisoč lir, člani društva Sci club Gorizia 100 tisoč lir, društvo Sci club Gorizia 50 tisoč lir, Maria, Miriam, Dana, Iva, Magda in Bruna 90 tisoč lir, uslužbenke združenja Associazione Artigiani 50 tisoč lir, prijatelji Vinicia Brunettija 296 tisoč lir, Ileana Voigtlaender z družino 200 tisoč lir, Iolanda in Katko 50 tisoč lir, Carmela z družino 50 tisoč lir, Uccia in Nives 50 tisoč lir. razna obvestila Kulturno društvo Oton Župančič priredi danes v Domu Andreja Budala VESELO PUSTOVANJE. Ob 15. uri za otroke, ob 20. uri za odrasle. kino Gorica VERDI 18.00 — 22.00 »La foresta dl smeraldo«. CORSO 18.00 — 22.00 »Amici miei (atto IH)«. VITTORIA 17.30 — 22.00 »I pomo amori delle cugine maliziose«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Trzic EXCELSIOR 17.30 — 22.00 »L’ultimo drago«. COMUNALE Danes zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 — 20.00 »Butnskala«. SVOBODA 19.30 »Morski volkovi«. DESKLE 19.30 »Privatne lakcije«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolò, Ul. 1. maggio 94, telefon 73398. POGREBI Ob 8.00 Giorgio Kan jer iz bolnišnice Sv. Justa, ob 9.30 Eliodoro Meden iz splošne bolnišnice, ob 11.00 Luigia Pi-ciurin vd. Turel iz bolnišnice Sv. Justa, ob 11.00 Cristina Testen (prihod iz Tržiča) na glavnem pokopališču, ob 12.30 Estella Maniacco iz splošne bolnišnice. Košarka: po sobotnem tesnem domačem porazu v drugoligaškem prvenstvu proti Mauriju Jadran - škoda predvsem za 500 hrabrih »Vsem nam trenerjem, igralcem in odbornikom je žal, da &mo izgubili, predvsem za tistih 500 hrabrih navijačev, ki so kljub izredno slabemu vremenu prišli na tekmo in srčno navijali za naše fante,« je po sobotnem »nesrečnem« srečanju, v katerem so jadranovci z dvema točkama razlike (87:89) izgubili proti Mauriju iz Treviglia, dejal Jadranov pomožni trener Stojan Kafol. In res: naši fantje so se skozi vse srečanje močno trudili, da bi svoje navijače nagradili z novo domačo zmago. V preveliki želji po zmagi pa so, po našem, napravili preveč napak. Izgubili so 16 žog, preveč nepazljivosti pa je bilo tudi pod košem (predvsem zapiranje prostora), tako da so gostje dosegli nekaj odločilnih košev po napakah naših v obrambi. Pri metu so bili jadranovci kar solidni (30:54 za 2 točki, slabši pa pri metu za 3 točke — 0:7). »Presenetile so nas »druge linije« gostov. Vsi smo se bali Codevil-le. Ta pa je razočaral. Zelo dobro pa so igrali ostali,« je še dejal Kafol. Moštvo Maurija je presenetilo kot uigrana celota in zanimivo je, da so gostje celo bolje igrali, ko njihovega visokega centra sploh ni bilo na igrišču. To je verjetno nemalo Jadran v številkah METI. 2 TOČKI: K. Starc 4:8; Žerjal 2:3; Čuk 8:15; Zarotti 2:8; Sosič 3:5; Ban 8:11; Daneu 3:4. 3 TOČKE: K. Starc 0:1; Žerjial 0:1; Gulič 0:1; Ban 0:4. SKOKI. K. Starc 0 v obrambi, 1 v napadu; Čuk 5, 2; Zarotti 6, 0; Sosič 2, 1; Ban 4, 7; Daneu 2, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 1, 2; Žerjal 6, 2; Čuk 1,1; Zarotti 188 (39:62); Rauber 166; (29:37); Daneu 2, 0. ASSISTENCE: Sosič 3; Ban 3. presenetilo tudi naše košarkarje, ki so pustili preveč svobode Rancatiju, Pampani in drugim, ki so z nepričakovano točnostjo polnili Jadranov koš. Jadranov pomožni trener Kafol pa je še dodal: »Sodnika sta nas predvsem proti koncu srečanja precej o-škodovala. Predvsem nista piskala gostom treh sekund, poleg tega nista piskala nekaj očitnih prekrškov, ki so jih napravili gostujoči igralci v svoji obrambi. Ko bi sodnika teh napak ne spregledala, mislim, da bi zmaga ostala doma.« Sodnika, brata Pascucci se v soboto gotovo nista proslavila. Skozi vse srečanje sta na desno in levo dosojevala osebne napake (skupno 58), pri tem pa povsem pozabila na »tri sekunde« in tako so se lahko Maurijevi centri kar sprehajali v Jadranovi »raketi« in dosegali veliko število točk neposredno pod Jadranovim košem. Če vsem zgornjim ugotovitvam dodamo še, da so naši košarkarji pogrešali običajno domačo podporo svojih 2.000 navijačev, potem je sobotni poraz tudi »sprejemljiv«, ostaja pa g.jmkoba zamujene priložnosti za novo prvenstveno zmago, ki bi bila po visokem porazu kolo prej v Va-reseju še kako dobrodošla. Jadranov trener je bil, sicer kot vsi igralci, precej potrt. Dejal je: »Kljub borbenosti smo izgubili preveč žog, kar je gostom prineslo, da so v drugem polčasu osvojili pred nost štirih točk in to je bilo ob čud- nem kriteriju sojenja odločilno za zmago gostov. Ta prednost gostov in sojenje je tudi vneslo v našo ekipo malo nervoze.« Trener Maurija iz Treviglia Paolo Fontana je bil kar iz sebe: »Premagali smo odlično moštvo, ki se je skozi vse srečanje požrtvovalno in odločno borilo. Vedeli smo, da nam bo v Trstlu trda predla. Visok poraz Jadrana v Vareseju proti Cagivi nas ni uspaval. Jadran igra doma povsem drugače kot v gosteh. Z dobro igro vse ekipe smo tako lahko osvojili predragoceni točki. Ne smemo tudi pozabiti, da smo igrali brez poškodovanega Giorgia Claudia.« »Kaj pa o Jadranovih posameznikih?« »O Marku Banu je vsak komentar odveč. Vsi ga dobro poznamo. U-godno me je presenetil Zarotti, ki je odlično pokrival našega centra Co-devillo. Sploh pa je bil Zarotti zelo dober v obrambi. Čeprav je igral malo manj kot običajno zaradi osebnih napak, pa me je navdušil tudi »play« Žerjal, ki je izredno hiter in tudi prodoren.« V prihodnjem kolu bodo jadranovci igrali v Vicenzi, ki je naše košarkarje v prvem delu premagala doma. Vicenza je v tem kolu z dvema točkama razlike izgubila v Monzi. Naši košarkarji bodo v nedeljo potovali v Vicenzo s ciljem, da se oddolžijo za poraz v prvem delu prvenstva. Forma jadranovcev je namreč zadovoljiva. Naši košarkarji pa imajo sedaj že toliko igralnih izkušenj v tem prvenstvu, da lahko samozavestno in odločno igrajo tudi v gosteh. »Prepričan sem, da bomo sedaj nanizali tri zaporedne zmage. V nedeljo v Vicenzi imamo možnost, da osvojimo novi točki. Potem gostimo moštvo Areseja, nakar pa potujemo k zađnjeuvrščeni Montebeduni . dejal Kafol. • •«, je Po sobotni zvrhani meri smole proti Mauriju, čemu naj bi se sreča končno ne nasmehnda našim fantom? (B. Lakovič) TAKO V B LIGI IZIDI 18. KOLA Victors - Vicenza 87:85 Castor - Faciba 96:78 Arese - Cremona 82:77 Ferrara - Montebelluna 89:72 Kidland - Panapesca 74:108 JADRAN - Mauri Treviglio 87:89 Čelana - Cagiva 71:83 Maltinti - Citrosd 67:73 Citrosil LESTVICA 18 16 2 1597:1391 32 Cagiva VA 18 13 5 1595:1404 26 Ferrara 18 13 5 1406:1326 26 Castor 18 '12 6 1601:1455 24 Panapesca 18 12 6 1697:1556 24 Cremona 18 12 6 1337:1298 24 Maltinti 18 12 6 1426:1398 24 Arese 18 10 8 1589:1618 20 Trevigdo 18 10 8 1462:1459 20 Kidland PD 18 9 9 1448:1418 18 Victors 18 5 13 1259:1320 10 JADRAN 18 5 13 1431:1555 10 Faciba 18 5 13 1405:1606 10 Vicenza 18 4 14 1425:1556 8 Čelana 18 4 14 1378:1544 8 Montebelluna 18 1 17 1345:1555 2 PRIHODNJE KOLO (15. 2.) Panapesca - Arese; Montebelluna -Čelana; Faciba - Ferrara; Treviglio -Victors; Citrosil - Kidland; Cremona -Maltinti; Cagiva - Castor; Vicenza -JADRAN. Jadranovi strelci Ban 438 (113:132); Čuk 252 (30:46); Zarotti 188 (38:60) ; Rauber 164 (29:37) ; Daneu 115 (28:46); Žerjal 104 (29:36); K. Starc 78 (10:20); Gulič 69 (11:27); Sosič 15 (5:10); I. Starc 4 (2:2); Klobas 4 (0:1). V soboto je bilo težko aaustaviti Marka Bana (z žogo) Prednost Juventusa se zmanjšuje V Monzi so znova odpovedali napadalci Peta zmaga Rome! Točka Triestini ne zadostuje Napadalci italijanske nogometne A lige niso bili kaj prida uspešni. V 20. kolu so dosegli samo 11 golov. Bržkone so bili najbolj zadovoljni gledalci v Vidmu, saj so videli prepričljivo zmago domače enajsterice s 3:1 in s tem tudi štiri zadetke. Kljub temu pa Videmčani še ■ niso iz nevarnih voda. Prav toliko golov je padlo tudi v Milanu na srečanju med Milanom in Sampdorio. Ekipi pa sta si izkupiček Porazdelili. Za presenetljivo zmago — če lahko tako rečemo — je poskrbela Roma, ki je ugnala sredi Turina istoimensko ekipo. To je bil obenem tudi peti zaporedni uspeh nogometašev iz Rima, ki so zmanjšali razliko za vodečim Juventusom še za eno točko. Tako Napoli kot tudi Fiorentina sta z golom odpravila poslednjega na lestvici Lecceja oziroma nekoliko boljši Copio. Tri tekme so se končale brez zmagovalca in za nameček tudi brez zadetkov. IZIDI 20. KOLA: Atalanta - Juventus 0:0; Bari - Pisa 0:0; Fiorentina -Como 1:0; Milan - Sampdoria 2:2; Napoli - Lecce 1:0; Torino - Roma 0:1; Udinese - Avellino 3:1; Verona - In-ter 0:0. LESTVICA: Juventus 32, Roma 28, Napoli in Milan 24, Torino 22, Fiorentina in Inter 21, Sampdoria in Verona 19, Pisa in Atalanta 18, Como in A-vellino 17, Udinese in Bari 15, Lecce 10. PRIHODNJE KOLO (16. 2.): Como -Milan; Inter - Bari; Juventus - Torino; Lecce - Atalanta; Napoli - Fiorentina; Pisa - Udinese; Bari - Avellino; Sampdoria - Verona. STRELCI: Rummenigge (Inter), Platini (Juventus), Serena (Juventus) 10, Passarella (Fiorentina) 8, Mara-dona in Giordano (Napoli), Boniek in Pruzzo (Roma), Elkjaer (Verona) 7. totocalcio Torino - Roma 2 Genoa - Cagliari 1 Milan - Sampdoria X Fiorentina - Como 1 Verona - Inter X Atalanta - Juventus X Campobasso - Lazio X Francavilla - Teramo X Empoli - Bologna 1 Udinese - Avellino 1 Foggia - Monopoli 1 Napoli - Lecce 1 Bari - Pisa X KVOTE 13 ( 10.029 dobitnikov) 851.600 lir 12 (168.962 dobitnikov) 50.050 lir Monza - Triestina 0:0 MONZA: Pinato, Saltarelli, Laureri, Spollon, Gasparini, Boccafresca, Boliš, Saini (od 74’ Crusco), Ambu, Bec-calossi, Papais (od 59’ Lorini). TRIESTINA: Bistazzoni, Costantini, Braghin (od 90’ Bagnato), Dal Prà, Cerone, Menichini, De Falco, Orlando, Cinedo (od 86’ Scaglia), Romano in lachini. Nogometaši Triestine se vračajo s totip 1. —- 1. Corio Del Pri 1 2. Daibot 2 2. — 1. Daria Gipi X 2. Disascio Mo X 3. — 1. Asanol 2 2. Edo Da Pompiano 2 4. — 1. Bucintoro X 2. Astra Pra 2 5. — neveljavna 6. — 1. RI Crapun 1 2. Rocky Marciano X KVOTE 10 — 17.577.000 Ur PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (16. 2.): Como Milan; Inter -Bari (prvi polčas); Juventus - Torino; Lecce - Atalanta; Napoli - Fiorentina; Pisa Udinese; Roma - Avellino (prvi polčas); Sampdoria - Verona; Bologna - Vicenza; Sambenedettese - Monza; Triestina - CagUari; Andria -Martina; Rende - Reggiana. točko tudi z gostovanja v Monzi. Polovičen uspeh je na vsakem gostovanju dober, a to pot so varovanci trenerja Ferrarija gostovali pri zadnji ekipi na lestvici, ki je imela pred neposrednim spopadom skromnih 14 točk in je bržkone že obsojena na izpad. Domačini niso imeli kaj izgubiti in vsak izid je b,il za njih dobrodošel, osvojena točka pa zanje velik uspeh, saj si Triestina v luči napredovanja v višjo ligo, ne bi smela privoščiti tega delnega spodrsljaja. Da se gostje niso potrudili ne moremo trditi. Izredno veliko delo, ki so ga opravili na sredini igrišča, pa Cinedo in De Falco nista zmogla kronati z zadetkom, ki bi Triestini prinesel dragoceni točki. Po delitvi točk v Monzi je tržaška ekipa izgubila tretje mesto na lestvici, ki ga je delila skupaj z Vicenzo in Ceseno, saj imata ti enajsterici sedaj točko prednosti, korak naprej pa je napravil še Empod. IZIDI 22. KOLA: Arezzo - Pescara 0:0; Ascoli - Perugia 1:1; Brescia -Catanzaro 0:1; Campobasso - Lazio 1:1; Cestna - Catania 2:0; Cremonese -Palermo 1:1; Empoli - Bologna 1:0; Genoa - Cagliari 4:1 ; Monza - Triestina 0:0; Vicenza - Sambenedettese 2:1. LESTVICA: Ascoli 32, Brescia 27, Cesena in Vicenza 26, Triestina in Empoli 25, Genoa 24, Cremonese 23, Lazio 22, Bologna, Sambenedettese, Perugia in Campobasso 21, Palermo in Catania 20, Catanzaro 19, Pescara in Arezzo 18, Cagliari 16, Monza 15. PRIHODNJE KOLO: Arezzo - Lazio; Bologna - Vicenza; Brescia - Perugia; Catania - Ascod; Catanzaro -Cremonese; Empoli - Campobasso; Palermo - Genoa; Pescara - Cesena; Sambenedettese - Monza; Triestina -Cagliari. MEDDEŽELNA NOGOMETNA LIGA Voljč dosegel kar tri zadetke Gorizia - Trivignano 4:1 (1:0) STRELCA ZA GORIZIO: Voljč 3 in Grop. GORIZIA: Ermacora, Patatti, Fier-ro, Bertolutti, Grazzolo, Grido, Rugo, Giacometti, Grop, Beltrame, Voljč (Giacomin). Janez Voljč je v srečanju s Trivi-gnanom pokazal vse, kar zna, in to ni malo. Bivši Olimpijin igralec je namreč bil najboljši na igrišču, dosegel je tri gole in ima veliko zaslug za četrti zadetek Gorizie. Skratka bil je nerešljiva uganka za goste. LESTVICA Chievo 30; Bassano 27; Valdagno 26; Pescantina 25; Tombolo 24; Bena-cense 23; Opitergina 21; Fontanafredda in Cittadella 19; Gorizia, Manza-nese in Conegdano 18; Vittorio Veneto 16; Passirio 15; Trivignano 8; Rovereto 7. PRIHODNJE KOLO (16. 2.): Pescantina - Gorizia. Za podvig Stefanela proti Scavoliniju ima velike zasluge tudi slovenski košarkar »Vitezu bom sledil« A-1 LIGA Stefanel - Scavolini 93:79 (47:39) STEFANEL: Scrigner, Francescatto 20 (3:3), Bobicchio 1 (1:2), Shelton 17 (5:10), Golmani, Riva 13 (2:4), Vitez (4 (4:4), Coleman 24 (2:3), Bertolotti ^ (2:2), Lucantoni (0:1). SC A VOLINE : Mineld, Gracis 4 (2:2), Magnifico 12 (4:4), Franco, Fredrick 20 (5:6), Tillis 14 (4:5), Zampolini 2, 1'alcvi, Costa 6 (0;1), Silvester 21 (7:8). SODNIKA: Paroneld (Gavirate) in Uasamassima (Cantò); PM: Stefanel 19:29, Scavodni 22:26; 3 TOČKE: Ri-Ija, Francescatto, Fredrick (3) ; PON : Magnifico (37), Shelton, Bertolotti in UUis (vsi 40). Stefanel je ponovno vnel plamen u-Panja v navijačih: tržaška ekipa je namreč prepričljivo premagala kotirano ekipo Scavobnija in lahko torej Se upa na obstanek (čeprav bo boj Bianchini : še zelo trd...). Tekmi je sledil trener italijanske reprezentance Valerio Bianchini, ki je tako ocenil nastop obeh ekip in (na naše izrecno vprašanje) Borisa Viteza: »Scavodni je igral precej raztrgano, brez prave vezi v napadu; zadovoljila sta Costa in Magnifico, najboljši pa je bil Silvester; Tillis je popolnoma odpovedal. Pri Stefanelu je Coleman zaigral zelo dobro v obrambi, Shelton pa pod košem v napadu. Izredno tekmo je zaigral tudi Francescatto. Vitez jejgral zelo dobro v prvem polčasu, ko je dobro izkoristil nekatere Colemanove podaje in zaključeval v protinapadu; poleg tega je v obrambi zelo dobro zaustavil danes razpoloženega Silvestra; da bi bil prav perfekten, je manjkal le še nekoliko točnejši met od zunaj. Vitez ostaja vsdJakor v skupini igralcev, ki so zanimivi za eventualni bodoči nastop v reprezentanci. Sledil bom njegovemu napredku.« (Marko Oblak) OSTALI IZIDI-21. KOLA: Mulat -Simac 81:87; Marr - Mobilgirgi 92:91; Silverstone - Bancoroma 96:95; Are-xons - Divarese 66:64; Berloni - Opel 96:81; Granarolo - Benetton 93:88; Livorno - Riunite 76:81. LESTVICA: Simac 40, Arexons 32, Mobilgirgi in Barioni 28, Divarese, Riunite in Scavodni 24, Granarolo in Marr 22, Bancoroma 18, Silverstone 16, Livorno in Stefanel 14, Opel 12, Benetton 10, Mulat 8. PRIHODNJE KOLO: Mobilgirgi -Stefanel; Divarese - Berloni; Simac -Arexons; Bancoroma - Granarolo; Scavodni - Silverstone; Opel - Livorno; Riunite - Mulat; Benetton - Marr. A-2 LIGA Filanto Desio - Segafredo 98:93 (54:48) FILANTO: Pedoni 13, Tariti 2, Archisi 10, Deveraux 31, Braun 28, Bramati 5, Grippa, Motta 8, Vrambida 1, Beretta. SEGAFREDO: Biaggi 9, Marušič 6, Sfidgoi 4, Ardessi 23, Vroman 25, Bul-lara 6, Jackson 20. Filanto je prekinil serijo petih zmag goriškega Segafreda. Domačini so vse prej kot v krizi in to so dokazali tudi v nedeljo. Zlasti razpoložen je bil Deveraux, medtem ko sta pri Segafredu zadovoljda le Jackson in Ardessi. Vse- kakor se boj za »play - off« nadaljuje. Že v prihodnjem kolu, v katerem bodo doma igrali s peterko iz Rietija, lahko Goričani spet okrepijo svoje možnosti. OSTALI IZIDI 21. KOLA: Mister Day - Gortan 87:86; Rivestoni - Yoga 92:94; Fabriano - Giorno 92:83; Ippodromi - Jodycolombani 102:104; Fermi - Sangiorgese 88:91; Popper - Liberti Il 7:99; Faretonì - Annabella 105:104. LESTVICA: Cortan 32, Yoga in Fan-toni 28, Ippodromi 26, Giorno, Filanto in Segafredo 24, Sangiorgese 22, Liberti in Pepper 20, Jodycolombani in Fabriano 18, Annabella 16, Mister Day 14, Rivestoni 12, Fermi 10. PRIHODNJE KOLO (16.2.1986): Segafredo - Ippodromi; Giorno - Fantoni; Yoga - Fabriano; Annabella - Mister Day; Cortan - Fermi; Liberti - Rive-stoni; Jodycolombani - Pepper; Sangiorgese - Filanto Desio. Po nepričakovanem porazu Mebla v Venetu Mogli ano lekcija za prihodnost Ljiljana Markovič je bila v soboto premalo izkoriščena TAKO V DRUGI 2ENSKI ITALIJANSKI LIGI IZIDI 13. KOLA Mogliano Veneto - MEBLO 3:0 (15:8, 16:14, 15:7); Mobilcatalogo -Fratte 3:0 (15:6, 15:2, 15:7); Spinea - Patinati Ferrara 3:1 (15:8, 15:8, 18.20), 15:9); Volley Conegliano -Fiamma Vicenza 3:1 (6:15, 15:7, 15:13, 15:13) Oma Armes Trst - Nervosa 0:3 (3:15, 3:15, 4:15) Trega-rofani Padova - Volpe Fiesso 3:1 (15:6, 12:15, 15:10, 15:3) PRIHODNJE KOLO (15.2.) Fiamma Vicenza - MEBLO; OMA Armes Trst - Spinea; Putinati Ferrara - Mobilcatalogo Pordenone; Fratr te - Tregarofani Padova; Volpe Fles- so - Volley Conegliano; Nervosa -Mogliano Veneto. Pordenone ' Nervosa Conegliano MEBLO Mogliano Tregarofani Volpe Ferrara Vicenza Fratte Oma Armes Spinea LESTVICA 13 13 0 39:3 622:319 26 13 12 1 37:9 643:461 24 13 9 4 28:22 595:565 18 13 8 5 29:19 629:556 16 13 7 6 24:13 583:553 14 13 6 7 28:27 677:640 12 13 6 7 21:23 493:534 12 13 5 8 19:28 507:622 10 13 3 10 16:33 525:631 6 13 3 10 16:33 507:639 6 13 3 10 16:33 517:662 6 13 3 10 16:35 559:674 6 LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 79, Markovič 78, Kralj 75, Žerjal 70, Klemše 49, Mira Grgič 23, Neva Grgič 21, Foraus 7, Pertot 4, Garbini in Ukmar 3. Poraz v Moglianu je doslej najhujši spodrsljaj Mebla v letošnjem prvenstvu, saj je to prvič, da je naša ekipa izgubda po samih treh setih igre. Resnici na ljubo pa je bil sobotni poraz pravzaprav podoben onemu, ki ga je Meblo doživel v San Giustini proti Fratteju, le, da mu je tokrat stal nasproti nedvomno boljši nasprotnik. Krivično bi bilo iskati vzroke za nepričakovan padec le v pomanjkljivostih Mebla, kajti tako motiviranega in zagrizenega nasprotnika naša ekipa letos gotovo še ni srečala. Mlade domačinke so namreč igrale zelo samozavestno, elan pa jim je najbrž dala serija treh zaporednih zmag, eno katerih so dosegle na račun Co-negliana, ki je po sobotnem kolu spet prišel do samostojnega tretjega mesta. Na dlani pa je, da v Moglianu »pravega« Mebla ni bilo, kajti slovenska ekipa bi verjetno vseeno zmagala, če bi igrala tako kot pred tednom dni v Nabrežini, ko je z dobro igro strla Coneglianovo obrambo. Tokrat je bil napad povsem iz tira, če Meblu ta element ne gre, pa skorajda nima orožja, s katerim omejiti nasprotnikov protinapad. Res pa je tudi, da je v soboto manj- kalo odločnosti, ekipa sploh ni reagirala in je kaj kmalu zapadla v demoralizacijo. Prav to pa je še najbolj negativna točka srečanja. Prelahko bi bilo arhivirati poraz z običajnimi opravičili, da je šlo za slab dan ali za poseledice pustnega razpoloženja, kajti našim igralkam nikakor ne moremo očitati, da se niso potrudile. "V naslednjih kolih ima Meblo vse možnosti, da še nadoknadi zamujeno, vprašanje pa je, ali je zasledovanje tretjega mesta za vsako ceno, cilj, ki ekipo resnično motivira in ji resnično ustreza. Razen v Moglianu ni v soboto prišlo do drugih presenetljivih izidov. Zadnjeuvrščeni Spineii je uspelo premagati Putinatija. Na dnu so sedaj štiri ekipe z enakim številom točk: dve bosta izpadli, ena bo šla na kvalifikacije za obstanek v ligi. Le ena od teh šesterk ne bo imela težav, sodeč po kvaliteti pa ni povsem na varnem niti Pubinati. V Vicenzi bo Meblo v soboto spet čakal nasprotnik, ki mu izid tekme veliko pomeni, upati je, da. bo Moglia-nova lekcija kaj koristila. Promocijsko prvenstvo: zaradi zmag drugih Našim ekipam se slabo piše TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA TRŽAŠKEM IZIDI 13. KOLA Libertas - Breg Adriatherm 85:68 Scoglietto - Ferroviario 57:59 Alabarda - Santos 81:89 Saba - Intermuggia 64:88 Kontovel El. Shop - Fruttetna 87:88 Lav. Porto - Bor Radenska odi. PRIHODNJE KOLO Bor Radesba - Kontovel Electronic Shop; Santos - Breg Adriatherm,; Ferroviario - Libertas; Intermuggia -Alabarda; Fruttetna - Scoglietto; Lav. Porto - Saba. Minulo kolo v košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem je bilo za slovenske peterke zopet zelo neougodno, za njihove ambicije skoraj pogubno. To velja zlasti za Kontovel Electronic Shop in Breg Adria- LESTVICA Alabarda 13 11 2 1157:1099 22 Libertas 13 10 3 1062: 947 20 Scoglietto 13 9 4 1047: 963 18 Fruttetna 13 9 4 1130:1050 18 Kontovel ES 13 7 6 1058:1000 14 Intermuggia 13 7 6 1036:1039 14 Santos 13 6 7 973:1012 12 Bor Radenska 12 5 7 1004:1038 10 Ferroviario 13 5 8 1006:1041 10 Lav. Porto ‘ 12 4 8 846: 940 8 Breg Adriat. 13 3 10 915:1038 6 Saba 13 2 11 948:1079 4 therm, delno pa tudi za Bor Radensko, ki v nedeljo zjutraj tekme v domu Ervatti z Lavoratori del Porto ni odigral zaradi odsotnosti , sodnika. Res čudno, saj so bili vsi ostali akterji prisotni, vključno z zapisničar-c jem. Očitno pa je bil sodnik nekoliko strahopeten in mu je sneg narekoval, da ostane doma. S porazom v neposrednem srečanju s Fruttetno se je »cona play-off« za Kontovelove košarkarje precej oddaljila, saj znaša zaostanek štiri točke. Nič ni še izgubljeno, toda^ možnosti so sedaj objektivno manjše, tudi zato, ker igrajo Kontovelci vse preveč spremenljivo. Slabo se piše tudi Brežanom. Poraz z Libertasom je bil sicer povsem pričakovan, mnogo manj pričakovan pa je bil podvig Ferroviaria, ki je odpravil Scoglietto. železničarji so tako naredili izdaten korak na poti proti obstanku v ligi, Brežani pa so še predzadnji. Zaradi še bolj nepričakovanega u-speha Santosa nad vodilno Alabardo (delno tudi zaradi sicer nespornega, uspeha Intermuggie proti Sabi), ni položaj prav nič rožnat niti za borovce. Tekma z Lavoratori del Porto (ko jo bodo pač odigrali) ima sedaj dvojno vrednost. V prihodnjem kolu bo na 1. maju derbi med Borom Radensko in Kon-tovelom Electronic Shop. Obe ekipi krvavo potrebujeta točki, obeta se torej ogorčen boj. STRELCI NAŠIH EKIP: Pregare (Bor Radenska) 259; Mezzavilla (Breg Adriatherm) 226; Korošec (Bor Radenska) 186; Pieri (Bor Radenska) 177; Vremec (Kontovel Electronic Shop) 174; Starc (Kontovel Electronic Shop) 168; Štoka (Kontovel Electronic Shop) 197; Zobec (Breg Adriatherm) 155; Grilanc (Kontovel Electronic Shop) 141; čuk (Kontovel Electronic Shop) 128. Promocijsko prvenstvo na Goriškem Po nepričakovanem počitku srečanje s Polisontino V ODBOJKARSKI A-2 LIGI Poraz VBU Ado S porazom v Cremoni so sé' možnosti videmskih odbojkarjev VBU Ado, da napredujejo v A-l ligo nekoliko zmanjšale, zlasti zato, ker so z močnim Zucchijem izgubili s 3:0 in igrali dokaj slabo. Videmčani v zadnjem obdobju ne igrajo več tako uspešno, že v soboto pa jih čaka deželni derbi z Arrita-lom, ki se prav tako poteguje za vrh. IZIDI 14. KOLA: Dondi - Sav 1:3; Arrital - Sassuolo 3:0; Zucchi - VBU Ado 3:0; Cagiva - Termomec 3:1; ESP - Virgilio 3:1; Jesi - Valeo 3:2. LESTVICA: ESP in Zucci 22; Arrital, Sav in VBU Ado 20; Valeo in Dondi 16; Virgilio 12; Jesi 8; Thermo-mec 6; Cagiva 4; Sassuolo 2. Paniniju derbi kola V 15. kolu italijanske moške odbojkarske A lige so takole igrali: Panini Modena - Kutiba Falconara 3:0; Santal Parma - Belunga Belluno 3:1; Petrarca Padova - Enermix Milan 1:3; Cremochin - Ugento 3:2; DIPO Vi-mercate - Bistefani Torino 1:3; Dio rio Chieti - Tartarini Bologna 0:3. LESTVICA: Tartarini Bologna 28; Panini 26; Santal 24; Kutiba in Enermix 22; Bistefani 16; Ugento 12; Petrarca 10: Oomoehin 8; DIPO Vimer-cate in Diorio 4. Sobotno močno sneženje je preprečilo, da bi na Goriškem odigrali vsa srečanja prvega povratnega kola letošnjega promocijskega prvenstva. Odigrali so samo tri srečanja, srečanje med Gradežem in Domom in pa med Albo Gioio in Co-rridoni-jem pa bodo odigrali najverjetneje šele meseca aprila. Domovci so tako v tem kolu »počivali«, že v naslednjem kolu pa bodo merili moči s Polisontino, ki zaseda v družbi naših zadnje mesto na skupni lestvici. V tem prvem povratnem kolu je bilo najzanimivejše srečanje v Tržiču, Iger je domači Pom zasluženo, toda z veliko težavo odpravil solidno peterko Edere. V ostalih dveh srečanjih ni prišlo do nobenega presenečenja. IZIDI 1. POVRATNEGA KOLA: Pom - Edera 73:72, Ardita - Virtus Julia Auto 103:83, Polisontina - Petrolifera Goriziana 77:88, Grado - Dom n.o., Alba Gioia - Corridoni n.o,, zaostalo srečanje: Alba Gioia -Virtus Julia Auto 71:62. LESTVICA: Pom 18, Alba Gioia, Petrolifera Goriziana 14, Edera, Ardita 12, Grado 8, Corridoni 6, Dom, Virtus Julia Auto in Polisontina 4. (Alba Gioia, Corridoni, Grado in Dom imajo srečanje manj). PRIHODNJE KOLO: Virtus Julia Auto - Grado, Petrolifera Goriziana -Pom, Corridoni - Ardita, Edera -Alba Gioia, Dom - Polisontina (15.2. v Kulturnem domu v Gorici s pričetkom ob 20. uri). M. Cube j obvestila PRIMOTOR KLUB Člani, ki nameravajo obnoviti izkaznico za leto 1986. naj sporočijo telefonsko številko, ime in priimek ter točen naslov pri ZSŠDI, tel. 767304. V deželnih odbojkarskih ligah Brez nepremagane ekipe Pripravil G. FURLANIČ V deželnih odbojkarskih ligah ni več nepremaganih ekip, V 12. kolu o-ziroma prvem povratnem, sta padli še dve trdnjavi. Prvo je porušil Val iz Štandreža, ki je v domači telovadnici spravil na kolena tržaški CUS. Štandrežci so po sobootnem podvigu še neporaženi na domačem terenu in glede na izredno ugoden koledar v drugem delu prvenstva bodo še marsikomu prekrižali račune. Le škoda, da je Olympia Terpin izgubila na gostovanju v Maniagu, ker je bila enkratna priložnost, da naše tri šester-ke drugič zapored pospravijo: vseh 6 točk. Vso pohvalo zaslužijo tudi zastopnice Bora Friulexporta, ki so v Latisani pospravile zlata vredni T'-čki. Če lahko Sloga še naprej upa na obstanek v ženski C-2 ligi ne moremo istega reči za Sovodnje Centralsped, kot tudi za Naš prapor v moški D ligi. Vse bolj kritično je tudi za mlade odbojkarje Vala. V ženski D ligi je bil Dom Agorest že na pragu velikega podviga v Tržiču, a Canon se je spet izmazal, o-stale naše tri šesterke so slavile, za nameček v gosteh, Kontovel Electronic shop drugič zapored. MOŠKA C-2 LIGA IZIDI 12. KOLA Libertas Socile - Inter 1904 Trst 2:3; Nuova Pallavolo Trst - Vivil 3:0; Val štandrež - CUS Trst 3:1; Volley Ball Maniago - Olympia Terpin 3:1; Rozzo! Trst - Bor JiK banka 0:3 (Volley Bali Videm ni igral). LESTVICA CUS Trst 11 10 1 31:13 20 Inter 1904 Trst 11 9 2 30:12 18 Bor JIK banka 11 8 3 26:16 16 Nuova PaE. Trst 11 7 4 25:17 14 Val Štandrež 11 7 4 23:17 14 Olympia Terpin 1.1 5 6 22:22 10 Libertas Sacile 11 5 6 20:22 10 Volley Maniago 11 4 7 19:23 8 Rozzol Trst 11 3 8 17:28 6 Volley Bali Videm 10 1 9 7:28 2 Vivil 11 1 10 9:31 2 PRIHODNJE KOLO (15. 2.) Volley Bali Videm - Rozzol Trst; Bor JIK banka - Volley Bali Mania-go; Olympia Terpin - Val štandrež; CUS Trst - Nuova Pallavolo Trst; Vivil - Libertas Sacile (počiva Inter 1904 Trst). ŽENSKA C-2 LIGA Colori Latisana - Bor Friulex-port 1:3 (12:15, 15:8, 1:15, 6:15) BOR FRIULEXPORT : Kus, Debenjak, Fičur, Cač, Godina, Cergol, Sto-per in Mauri. Odbojkarice Bora Friulexporta so na gostovanju v Latisani dokazale, da lahko premagajo katerokoli ekipo. To je na lastni koži spoznala vodeča Colori Latisana, ki je pr«d domačimi gledalci morala poražena z igrišča po .sedmih zaporednih zmagah. Gostje so odšle na igrišče trdno prepričane v lastne sposobnosti in z velikfr-željo po uspehu. V dragem nizu so nekoliko popustile, kar so domačinke izkoristile in izbojevale niz. Vse borovke zaslužijo pohvalo, še posebej pa Kristina Mauri, ki je bila v napadu zelo učinkovita. (E. F.) IZIDI 12. KOLA Gorian Tržič - Sloga 3:0; Colori Latisana - Bor Friulexport 1:3; Celima Maniago - Angeleilla Fantanafredda 3:0; Killjoy Trst - Sangiorgina 0:3; Pastificio Crisci - Ceramiche d’Arte se igra v četrtek; Sovodnje Centralsped - Virtus Vigonovo 0:3 (Libertas iz Krmina ni igral). LESTVICA Celinia Maniago 11 10 1 30:9 20 Sangiorgina 11 9 2 31:9 18 Colori Latisana 11 9 2 30:11 18 Gorian Tržič 12 9 3 31:13 18 Bor Friulexport 11 8 3 25:16 16 Pastificio Crisci 10 6 4 21:18 12 Libertas Krmin 11 6 5 21:20 12 Virtus Vigonovo 11 4 7 19:24 8 Sloga 11 4 7 15:26 8 Ceramiche d’Arte 10 3 7 12:23 6 Sovodnje Central. 11 1 10 9:30 2 Killjoy Trst 11 1 10 8:30 2 Fontanafredda 11 1 10 8:31 2 PRIHODNJE KOLO (15. 2.) Libertas Krmin - Virtus Vigonovo; Sovodnje Centralsped - Ceramiche d’Arte; Pastificio Crisci - Sangiorgina; Killjoy Trst - Fontanafredda; Celima Maniago - Bor Friulexport; Cm lori Latisana - Sloga (počiva Gorian Tržič). MOŠKA D LIGA IZIDI 12. KOLA Fincantieri Tržič - Libertas Turjak 3:1; Colori Sikkens - Katalan Trst 3:2; Val Štandrež - Julia Auto Ternana 2;3; San Sergio - Pastificio Crisci 3:0; Naš prapor - Pallavolo 2:3 (Pallavolo Grado ni igral). LESTVICA Libertas Turjak 11 10 1 31:9 20 Colori Sikkens 11 10 1 30:14 20 Julia Avito Tor. 11 8 3 26:13 16 Pallavolo Mossa 11 7 4 23:20 14 San Sergio 11 6 5 24:18 12 Katalan Trst 11 5 6 25:21 10 Fincantieri Tržič 11 5 6 17:25 10 Pastificio Crisci 11 4 7 22:25 8 Val Štandrež 11 3 8 16:29 6 Pallavolo Grado 10 1 9 8:28 2 Naš prapor 11 1 10 12:32 2 PRIHODNJE KOLO (15. 2.) Pallavolo Mossa - CG San Sergio; Pastificio Crisci - Val Štandrež; Julia Auto Tomana - Colori Sikkens; Katalan Trst - Fincantieri Tržič; Pallavolo Grado - Libertas Turjak (počiva Naš prapor). ŽENSKA D LIGA CUS Trst - Kontovel Electronic Shop 1:3 (16:14, 13:15, 2:15, 7:15) KONTOVEL; Prašelj, Danieli, Maver, Gruden, Purič, Conestabo, Štoka, Ukmar. V prvem povratnem kolu se je Kontovel oddolžil nasprotnicam za poraz v prvi tekmi prvenstva. V ledene-mrzli telovadnici so gostje dobro pričele in so že vodile s 14:11, tedaj pa so nekoliko popustile in so si z nekaj napakami zapravile set. Naslednji set je bil verjetno odločilen za zmago, saj so kontovelke dobro reagirale. Gonilna sila, ki jih je popeljala do zmage, je bila poda-jačica Purič, ki se je dobesedno razigrala in lovila skoraj nemogoče žoge. Vse do konca je bil niz precej izenačen, a prevladala je Kontove-lova napadalna moč. (M. Štoka) Canon — Dom Agorest 3:2 (13:15, 21:15,15:6, 15:11,15:8) DOM AGOREST: Orel, Roner, Za-vadlal, Plet, Kocjančič, Humar, Primožič, Kojanec in Peterin. Na gostovanju v Tržiču so bile mlade goriške odbojkarice že na pragu velikega podviga. V setih so namreč vodile z 2:0, potem pa so domačinke stanje izenačile. V petem in odločilnem nizu so Goričanke zapet igrale odlično, vodile z 8:1, toda nato so se zmedle in domačinke so tako osvojile set in zmago. (D. R.) Intrepida - Breg Agrar 2:3 (16:14, 15:2, 12:15, 6:15, 11:15) BREG AGRAR: Slavec, K. in V. Kocjančič, Stepančič, Žerjal, Možina, Maranzina, Tavčar, Manmenvall in Komar. Na gostovanju v Marianu del Friuli je Breg Agrar prekinil dosedanjo tradicijo. Na nekaterih prejšnjih srečanjih je namreč dobro pričel in potem povsem popustil. To pot pa je bilo povsem obratno. Domačinke so izbojevale prva dva niza, drugega pa z veliko lahkoto. Dolinčanke so v tretjem nizu stopile na igrišče drugače razpoložene in so pričele igrati kot znajo. Ob dobrem sprejemu je pričel delovati tudi napad, obramba je bila skoraj vedno na mestu, tolčene žoge s centra so skoraj vedno presenetile domačo obrambo. Ob menjavi igrišča v 5 setu so domačinke vodile z 8:4, a niti ta prednost ni zadostovala, da bi točki ostali doma. Le Volpi - Sloga 2:3 (10:15, 15:4, 12:15, 15:8, 6:15) SLOGA: Adam, Dmovšček, Guštin, Kokoravec, Lupine, Maver, Milič, Mi-jot, Morpurgo, Pro. Slogašice so osvojile izredno pomembno zmago v borbi za obstanek. Z istim izidom kot v prvem delu prvenstva so premagale ekipo Le Volpi in jo tako dohitele na lestvici. Slogašice so se zavedale pomembnosti tekme, zato so tudi stopile na igrišče z veliko voljo do zmage. Zaradi živčnosti so sicer zagrešile več naivnih napak, vendar so z veliko srčnostjo premostile vse težave in tudi zasluženo zmagale. Nevarnost pred izpadom seveda še zdaleč ni mimo, vendar je borbenost, ki so jo naše igralke tokrat pokazale, dober porok za bodoče nastope. (INKA) IZIDI 12. KOLA Intreipida - Breg Agrar 2:3; Canon Tržič - Dom Agorest 3:2; Corridoni -Nuova Pallavolo Trst 3:0; CUS Trst -Kontovel Electronic shop 1:3; Le Volpi - Sloga 2:3 (Pieris ni igral). LESTVICA Canon Tržič 11 10 1 30:14 20 Pieris 10 9 1 28:5 18 Corridoni 11 7 4 26:16 14 Dom Agorest 11 6 5 23:23 12 Kontovel El. shop 11 5 6 24:24 10 CUS Trst 11 5 6 22:22 10 Breg Agrar il 5 6 22:24 10 Le Volpi 11 4 7 19:26 8 Nuova Pali. Trst 11 4 7 17:25 8 Sloga 11 4 7 14:27 8 Intrepida 11 1 10 12:31 2 PRIHODNJE KOLO (15. 2.) Pieris - Le Volpi; Sloga - CUS Trst; Kontovel Electronic shop - Corridoni; Nuova Pallavolo Trst - Canon Tržič; Dom Agorest - Intrepida (počiva Breg Agrar). Med Italijo, Jugoslavijo in SZ Jutri atletski troboj Lokostrelstvo: na italijanskem prvenstvu med mladinkami Vesna Lutman državna prvakinja Vesni Lutman je uspel veliki met. Na državnem lokostrelskem prvenstvu v Turinu je postala državna prvakinja v kategoriji mladink. Kar pa je najvažnejše, je s 1019 točkami postavila nov državni rekord, tako da je njen uspeh toliko večji, tudi če pomislimo, da je tekmovala z najboljšimi lokostrelkami iz Italije. Članica društva Naš prapor, ki se je s to dejavnostjo začela ukvarjati pred dvema letoma, je tako dosegla svoj drugi pomemben dosežek, potem ko je leta 1984 zmagala na mladinskih igrah v Rimu. Kot smo na kratko že poročali, je Lutmanova v soboto, na razdalji 25 m, dosegla drugo mesto za Rimljanko Borsijevo. Naslednjega dne pa je bilo na vrsti tekmovanje na razdalji 18 m. Že od vsega začetka je bilo razvidno, da je Vesna v odlični formi, saj je s 521 točkami (v soboto je dosegla 498 točk), zmagala v tej konkurenci z novim državnim rekordom. Bvoboj z Rimljanko je bil zelo oster. tako da je ta v začetku nedeljskega tekmovanja bila v vodstvu. Vesna pa ni popustila, zagrizeno je ciljala proti tarči in v zadnjih strelih (na tek- movanju se strelja v 20 krogih po tri puščice) prehitela rimsko tekmovalko. Nabranih točk je bilo toliko, da je v skupnem seštevku obeh tekmovanj dosegla prvo mesto in s 1019 točkami postavila nov državni rekord. S tem uspehom se mladi Vesni odpira možnost, da se lahko prebija med najboljše tekmovalke v Italiji sploh. Čeprav se je s to panogo začela ukvarjati pred dvema Moma, je doslej dosegla že tako vidne rezultate, da lahko mirne duše rečemo, da je ta šport njej zelo prikladen in z resno vadbo, kot je to doslej pokazala, lahko doseže še pomembnejše rezultate. Zmaga Vesne Lutman pa obenem pomeni uspeh društva Naš prapor, ki se kot edino v zamejstvu ukvarja z lokostrelstvom, čeprav mlada državna prvakinja predstavlja zlato konico te dejavnosti društva ob vznožju Brd, prav tako pomembni so tudi rezultati, ki jih dosegajo ostali člani tega društva. Rudi Pavšič TURIN — V Turin je včeraj dopotovala sovjetska atletska reprezenr tanca, ki se bo jutri udeležila troboja z Italijo in Jugoslavijo. Čeprav ne bo nastopila z vsemi svojimi najboljšimi tekmovalci, bo SZ vseeno solidno zastopana. Računa namreč lahko na skakalca v daljino Emjana, ki je v soboto z znamko 8,34 m kar za 11 cm popravil skoraj dvajset let stari evropski dvoranski rekord Ter Ovane-sjana, pa še na Kotoviča (2,35 m v višino), na Bogatireva (5,80 m v skoku s palico), metalca Smimova in Bojarsa. Med ženskami bodo med drugimi nastopile tudi Kositsina (1,98 v skoku v višino) ter sprinterki Žirova in Slusova. Olson spet rekorder (5,94 m) EAST BUTHERFORD — Svetovni rekorder na odprtem Sergej Bubka je imel najboljši dvoranski dosežek v skoku s palico izredno malo časa. A-meričan Olson je rekord Sovjeta izboljšal za 2 centimetra in je sedaj 5,94 m. Thomas Schònlebe 45"41 DUNAJ —t Vzhodni Nemec Thomas Schònlebe je na dvoranskem atletskem mitingu na Dunaju izboljšal svetovni mkord v teku na 400im Angleža Ben-netta za 15 stotink in je sedaj 45”41. Romun Giurgean 7"43 BACUA: Romun Liviu Giurgean je izboljšal dvoranski svetovni rekord v teku na 60 m z ovirami Thomasa Munkelta (NDR) od 7”48 na 7”43. V teku na 110 m z ovirami ima Romun najboljši čas 13”54. Še dva SR v Bonnu BONN — Na velikem plavalnem mitingu so skupno dosegli pet svetovnih rekordov v malem, 25 m bazenu. Zadnji dan sta Sovjet Igor Poljanski na progi 200 m hrbtno in Silke Horner (NDR) 200 m prsno, dosegla časa 1’56”73 oziroma 2’25”71 in sta svetovna rekorda. Nastopil je tudi jugoslovanski rekorder Borut Petrič, ki se je uvrstil v dva finala na 800 in 200 m prosto. Na zenskem slalomu na Češkoslovaškem in moškem superveleslalomu v Franciji Bonfinijeva odlična druga, Wasmeier pred Girardellijem STARY SMOKOVEC — Po izrednem uspehu na sobotnem veleslalomu, ko je Mateja Svet kot prva Jugoslovanka osvojila zmago v svetovnem pokalu, na nedeljskem slalomu »plavi« vrsti ni šlo od rok, zato pa so bili toliko bolj veseli Italijani, ki so Po vrsti razočaranj z Nadio Bonfini zasedli drugo mesto. Zmago je osvojila 21-letna Švicarka Corinne Schmidhauser, druga na prvi progi. Čehoslovakinja Olga Char-Vatova je v prvem spustu imela najboljši čas, vendar je v drugem naredila napako in je morala odstopiti. Schmidhauserjeva je tako imela prosto pot do zmage, saj je imela velik naskok iz prvega dela. Odlično se je odrezala tudi Bonfinijeva, čeprav sta v drugemi spustu bili hitrejši ■ tovarišici Zi nije va in Quariova. Nasploh so Italijani med Prvi enajsterico imeli kar štiri svoje tekmovalke. Jugoslovankam tokrat ni šlo. Še najboljša je bila Zajčeva z 22. mestom, medtem ko so vse o-stale odstopile. Vrstni red: 1. Schmidhauser (švi.) 1’24”57; 2. Bonfini (It.) 1’24”73; 3. E. Hess (Švi.) 1’25’T3; 4. Gadient (Švi.) 1’25”26; 5. McKinney (ZDA) 1’25”29; 6. Steiner (Av.) 1’25”33; 7. Kronbichler (Av.) 1’25”42; 8. Pelen (Fr.) 1’25”78; 9. Zini (It.) 1’25”87; 10. Magoni Sforza (It.) 1’25”95; 11. Quario (It.) 1’25”99; 12. Strabi (Av.) 1’26”05; 13. Oertli (švi.) 1’26”09; 14. Beer (Av.) 1’26”29- 15. Maierhofer (Av.) 1’27”34. Lestvica slaloma za SP: L E. Hess (Švi.) 100; 2. Steiner (Av.) 93; 3. Pelen (Fr.) 67; 4. Schneider (Švi.) 45; 5. Gadient (Švi.) 44; 9. Oertli (Švi.) in Svet (Jug.) 39. Skupna lestvica za SP: L Walliser (Švi.) 218; 2. E. Hess (Švi.) 210; 3. Schneider (Švi.) 170; 4. Figini (Švi.) 163- 5. Oertli (Švi.) 143; 6. Gusten-sohn (Av.) in Kiehl (ZRN) 129; 8. Gerg (ZRN) 127; 9. Svet (Jug.) 125; 10. Charvatova (ČSSR) 112. MORZINE — Svetovni veleslalomski prvak iz Bormia, Zahodni Nemec Wasmeier, se je naposled vpisal tudi med zmagovalce svetovnega pokala. Na nedeljskem superveleslalomu v Morzinu je namreč prepričljivo odpravil z vso konkurenco, saj je na primer drugouvrščeni Girardelli zaostal za dobro sekundo. Wasmeier je obenem osvojil tudi kombinacijsko zmago, čeprav v sobotnem smuku, v katerem je Girardelli padel, ni bil med najhitrejšimi. Z novimi 50 točr kami se je tako Wasmeier prebil na tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala, za Girardellijem in Muellerjem. Vrstni red: L Wasmeier (Z'RN) 1’22”32; 2. Girardelli (Luks.) 1’23”36; 3. Strolz (Av.) 1’23”61; 4. Mader (Av.) 1’23”69; 5. Enn (Av.) 1’23”90; 6. Zur-briggen (Švi.) 1’24”16; 7. Stuffen (Z RN) 1’24”48; 8. Stock (Av.) 1’24”49; 9. Hangl (Švi.) 1’24”66; 10. Pramot-ton (It.) 1’24”71; 11. Eder (ZRN) 1’ 24”77; 12. Roth (ZRN) 1’25”(M; 13. Erlacher (It.) 1’25”19; 14. Holzer (It.) in Marzola (It.) 1’25”30; 16. Toetsch (It.) 1’25”37. Skupna lestvica za SP: L Girardelli (Luks.) 212; 2. Mueller (Švi.) 186; 3. Wasmeier (ZRN) 169; 4. Wimsber-ger (Av.) 143; 5. Zurbriggen (Švi.) 141; 6. Stock (Av.) 130; 7. Stenmark (Šve.) 127; 8. Petrovič (Jug.) 125; 9. Strolz (Av.) 110; 10. Mair (It.) 108; 11. Heinzer (Švi.) 93; 12. Alpiger (Švi.) in Križaj (Jug.) 90; 14. Nils-son (Šve.) 83; 15. Pramotton (It.) 75. Smučanje: v Gortini italijansko prvenstvo CORTINA D’AMPEZZO — V Gortini so včeraj opravili poskusne spuste pred italijanskim državnim smučarskim prvenstvom, ki se prične jutri in na katerem bo nastopilo več kot 300 tekmovalcetv. Izven konkurence bodo tudi tekmovalci iz Avstrije, Anglije, Amerike in Monaka. SMUČARSKI SKOKI Ulaga, Tepeš, Zupan novi jugoslovanski državni prvaki PLANICA — Primož Ulaga na srednji, Miran Tepeš na veliki skakalnici ter Matjaž Zupan med mladinci so jugoslovanski državni prvaki v smučarskih skokih za leto 1986. Dvodnevno tekmovanje pod Poncami je minilo v sneženju, zato je terjalo hude napore organizatorjev, ki so ga kljub vsemu vzorno izpeljah. Izidi: SREDNJA SKAKALNICA - MLADINCI: 1. Zupan; 2. J. Debelak; 3. R. Kopač; 4. Martinčič; 5. Pušnik; ABSOLUTNA KATEGORIJA: 1. Ulaga; 2. M. Tepeš; 3. M. Debelaki; 4. Dolar; 5. Zupan; 6. Lotrič; 7. Pelhan; 8. J. Debelak; 9. Mur; 10. B. Globočnik; 11. Bajc; 12. Verdev; 13. R. Kopač; 14. Česen; 15. Gašpirc. VELIKA SKAKALNICA — ABSOLUTNA KATEGORIJA: 1. Tepeš; 2. Ulaga; 3. Dolar; 4. Peljhan; 5. M. Debelak; 6. Lotrič; 7. Mur; 8. B. Globočnik; 9. Mihelič; 10. Žagar; 11. Bajc; 12. Štirn; 13. V. Tepeš; 14. Verdev; 15. Gašpirc. Nogometni turnir v Kopru Sportili se je oddolžil Namizni tenis: v 11. kolu ženske C lige Domovke in krasovke znova uspešne KOPER — Na mednarodnem nogometnem turnirju Koper ’86 je zmagal romunski prvoligaš Sportul, ki je v finalu premagal Dinamo iz Vinkov-cev z 2:0 in se mu tako oddolžil za lanskoletni poraz. Tekma za 3. mesto med Koprom in Jedinstvom iz Brčkega je bila pri vodstvu Kopra z 2:0 (oh,a zadetka je dosegel novi srednji napadalec Kobra Vladimir Petkovič) prekinjena v 42. minuti, ko je sodnik Babič iz Izole najprej dosodil najstrožjo kožen za VELESLALOM NA SLJEMENU Hoku Petroviču »Zlati medved« ZAGREB — Na 2. mednarodnem l1 IS tekmovanju v veleslalomu za ^Zlatega medveda« na Sljemenu pri Zagrebu, ki je bilo v zelo težkih raz-hierah (veter, mraz, sneženje) se je byeljavil Rok Petrovič, ki je bil naj-hitrejši na obeh progah. Skupno je bilo prijavljenih 72 tekmovalcev iz 6 držav, končalo ga je vsega skupaj 42, med temi pa ni bi-Io švedskega asa Stenmarka, ki je Padel na drugi progi. . VRSTNI RED: L Petrovič 2’03’T9; Ì- Žan 2'03”50; 3. Robič 2’04”14; 4. Cižman 2’04”23; 5. Strel 2’04”26; 6. ‘vrižaj 2’05”09; 7. Benedik 2’05”16; 8. fergant 2’05”36; 9. Jakopin 2’06”05; 10- Čebulj (vsi Jug.) 2’06”20. • nterju končna zmaga na turnirju v Viareggiu VIAREGGIO — Na tradicionalnem, mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu, je kon-cm> zmago osvojil Inter, ki je v fi-nalu za prvo mesto z 1:0 (0:0) z go-&m Zanuttiga premagal Sampdorio. - etje mesto je osvojil Milan, ki je 2 H (2:0) odpravil Fiorentino. Jedinstvo, nato pa na intervencijo stranskega sodnika spremenil odločitev, ker se je po trditvi slednjega pred prekrškom napadalec gostov nahajal v nedovoljenem položaju. Gostje se s tako odločitvijo niso strinjali in so samovoljno zapustili igrišče. V polfinalni tekmi je Dinamo premagal Jedinstvo s 3:1, Sportul pa Koper z 2:0. Turnir je bil odigran na meji regularnosti, saj je Koper zajel v soboto pravi snežni metež z bur-jo. (J. Kreft) Sodniki za italijanski pokal MILAN — Za jutrišnje tekme italijanskega nogometnega pokala so bili določeni naslednji sodniki: Messina - Torino: Pirandola; Milan - Empoli: Lo Bello; Atalanta - Roma: Redini; Juventus - Como: Lombardo; Padova - Inter: Testa; Vicenza - Sampdo-ria: Longhi; Pisa - Verona: Frige-rio; Udinese - Fiorentina: Magni. Košarka: Vzhodu »Ali Star Game« DALLAS — Moštvo Vzhoda je osvojilo tradicionalno košarkarsko srečanje »Ali Star Game« (najboljši profesionalci ameriške NBA lige). Vzhod, s Thomasom (28 točk) in Birdom (23) na čelu, je premagal selekcijo Zahoda (Jabbar 21, Worthy 20) s 139 proti 132. Za najboljšega košarkarja večera so proglasili Isaiaha Thomasa. Tekmo bo drevi ob 20.30 prenašala zasebna TV mreža »Italia 1«. »Australia 3« v vodstvu PERTH — Po treh preizkušnjah svetovnega prvenstva za 12-metrske jadrnice je lestvica naslednja: 1. Australia III 3,0 točke; 2. New Zealand KZ5 5,7; 3. America H 11,0; 4. French Kiss 11,7; 5. Australia II 13,7; 6. True North 17,4; 7. New Zealand KZ3 18,0; 8. Italia 20,0; 9. South Austraha 30,0; 10. Courageous in Azzurra 32,0; Laifers - Dom 1:5 Schrott - Lutman 0:2 (6:21, 10:21); Clementi - Zalateu 2:0 (21:19, 21:13); Trenti - Vodopivec 0:2 (8:21, 17:21); Clementi - Lutman 0:2 (18:21, 14:21); Schrott - Vodopivec 0:2 (12:21,12:21); Trenti - Zalateu 0:2 (9:21, 17:21). V prekrasni telovadnici šolskega centra v Leifersu so domovke dosegle prepričljivo zmago. Pustno vzdušje ni vplivalo na koncentracijo naših igralk, ki so stopile za zeleno mizo zelo samozavestno in so tudi zapustile dokaj dober vtis, čeprav sodijo nasprotnice med slabše ekipe v ligi. Omembe vredni sta zmagi Lut-manove nad ClementijeVo, ki je slavila v prvem medsebojnem srečanju v Gorici in pa Danjele Zalateu, ki je po več mesecih spet zaigrala v prvenstvu in gladko premagala Trenti-jevo. Ob koncu bi še omenili izredno gostoljubnost domačinov, ki nas je prijetno presenetila in nam v tej mali vasi v bližini Bočna pustila res lep vtis. (MAL) Kras Globtrade * SSV Karneid 5:1 Obad . Tommasi 2:0 (21:18, 26:24); Purič - Menegatti 2:0 (21:11, 21:13); Škerk - Michlelli 2:0 (21:13, 21:7); Purič - Tommasi 2:0 (21:13, 21:18); Obad - Michielli 0:2 (14:21, 18:21); Škerk - Menegatti 2:0 (21:9, 21:13). Predzadnjič v letošnjem prvenstvu so Krasova dekleta nastopila pred domačim občinstvom. Srečanje z juž-notirolskim Kameidom je bil za Pu-ričevo in ostale Krasove zastopnice zadnji letošnji sprehod, če izvzamemo srečanje v zadnjem kolu, ko se bodo pomerile s pepelko letošnjega prvenstva, Cassa Rurale iz Villazzana. V naslednjih dveh kolih jih namreč čakata odločilni srečanji za prestop v višjo ligo, ko se bodo pomerile z obema goriškima predstavnicama in sicer Azzurro (20. t. m.) in z Domom (L marca). Če jim bo tudi v povratnem delu prvenstva uspelo premagati Azzurro, potem bo slovenski derbi odločal o prvem mestu v skupini. Igralke Kameida niso bile krasov-kam enakovreden tekmec, saj so z njimi domačinke kaj kmalu obračunale. Gostjam ostaja le zadoščenje, da so iztržile častno točko, ki jim jo je prepustila Obadova v predzadnjem srečanju, ko je bila njihova usoda že zapečatena. (Z.S.) MOŠKA C LIGA Kras G|obtrade - Italcantieri Monfalcone 4:5 Bole - Bertolotti 2:0 (21:17, 21:19); Colja - Donda 0:2 (17:21, 9:21); Derganc - Tosoratti 2:0 (21:19, 21:17); Bole . Donda 0:2 (18:21, 14:21); Derganc - Bertolotti 0:2 (20:22, 15:21); Colja - Tosoratti 0:2 (15:21, 15:21); Derganc - Donda 2:0 (21:10, 21:16); Bole - Tosoratti 2:0 (21:18, 21:18); Colja - Bertolotti 0:2 (14:21, 11:21). Krasovi fantje so zapravili prvo priložnost, da bi si že tri kola pred zaključkom prvenstva praktično zagotovili obstanek v ligi. Italcantieri so sicer v prvem delu že gladko premagali, a ko so Tržičani zašli v ne- varne vode, so v ekipo vključili odlična Bertolottija in Tosorattija, čemur so sledile tri zmage v zadnjih treh nastopih. Krašovci so se tokrat do zadnjega trdoživo upirali nasprotniku, a se sicer častnemu porazu niso mogli izogniti. V nedeljo odhčni Edi Bole je v prvem srečanju v dveh setih premagal Bertolottija, ki je pred dvema tednoma celo zasedel prvo mesto na pokrajinskem prvenstvu v Gorici in proti kateremu je nato moral položiti orožje celo Derganc, to pa je tudi odločilo obračun med ekipama. (Z.S.) Teniške vesti MEMPHIS — 24-letni Američan Brad Gilbert je v finalu premagal Šveda Stefana Edberga s 7:5, 7:6 in tako osvojil mednarodni Grand Prix Nabisco turnir v Memphisu. TORONTO — Šved Nystròm je po pričakovanju v finalu mednarodnega turnirja v Torontu premagal Čeho-slovaka Srejberja (6:1, 6:4). kratke vesti - kratke vesti Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din. Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst '3512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 784832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L AzU fferfjj danta^amà. m tiska Trst jf| 15 [] I 1 zMoinkcM REG 11. februarja 1986 Podvig angleškega arheologa Geoffreya Martina Senzacionalno odkritje v Egiptu: našli grob Tutankamonovega blagajnika S holandskim kolegom je grob iskal 10 let Otroci žrtev argentinskih težav Prepuščeni božji volji Lani po cestah 800.000 sestradanih otrok LONDON — Britanski arheolog je včeraj naznanil eno izmed najbolj senzacionalnih arheoloških najdb tega stoletja. V Dolini Saqara v Egipta je odkril grob blagajnika jaraona Tutankamona, ki je vladal 1350. leta pred našim štetjem. Tutankamonovo grobnico so 1922. leta nedotaknjeno odkrili v Dolini kraljev. Bila je presenečenje za ves svet zaradi njenega nepopisnega bogastva. Grob blagajnika Maya, še močnejšega in bogatejšega človeka od jaraona - otroka, izkazuje pravi blišč takratnega Egipta. »Gre za pravi čudež — je za britanski radio BBC izjavil raziskovalec Geoffrey Martin — Kar smo našli, je naravnost čudovito. O-hranjeno je do takšne mere, kot da bi predmete včeraj položili tja.« Po oceni BBC je sedanja najdba najpomembnejša po odkritju Tutankamonove grobnice, ki je bilo delo arheologa Howarda Carterja. Geojjrey Martin je univerzitetni profesor za egiptologijo na univerzi v Londonu. Za angleško holandsko družbo že 22 let raziskuje v Dolini Saqara, kjer je v bližini velikih piramid pokopališče faraonov. S holandskim kolegom Van Djikom je deset let iskal Ma-yev grob. Sedanja najdba ni prva v Martinovi arheološki karieri. Leta 1975 je odkril grob generala Horemheba, ki je poveljeval Tutankamonovi vojski in je po smrti faraona - otro- ka postal njegov naslednik. Obstoj Mayeve grobnice so zaslutili 1922. leta, so v Tutankamonovi grobnici odkrili napis blagajnika, ki je moral zavzemati pomembno mesto na faraonovem dvoru. Naloga blagajnika je bilo zbiranje dar jatev v blagu, s katerimi so potem plačevali »faraonove sluge«, ki so dejansko bili državni uslužbenci. Martin je bil prepričan, da so morali tako pomembno osebnost pokopati z visokimi častmi, zato je njegov grob iskal dolga leta. Prejšnjo soboto se je s svojim holandskim kolegom Van Djikom po vrvi spustil 15 metrov globoko pod zemljo, v eno izmed tolikih grobnic v Dolini Saqara. »Notri je bilo izredno vroče, je arheolog izjavil za britansko BBC, ki ga je inter- vjuvala v Kairu. — Nekaj časa sva bila v popolni temi. Polagoma so se nama oči privadile na somrak in okoli naju so se pričele risati čudovite podobe. Bila sva v pred- sobi grobnice. Moj bog, je' vzkliknil moj kolega, to je Mayev grob.« Grob so v. prejšnjem stoletju lokalizirali raziskovalci iz Prusije, vendar ga niso našli. Pesek je vhod v grob ponovno prekril in ga zakrival vse do prejšnjega dne. Martin ni povedal, kaj je našel v grobnici, niti ne, kako jo je identificiral. Omejil se je samo na izjavo: »Vse je naravnost čudovito.« BUENOS AIRES — Pred kratkim je najbolj brana argentinska revija »Clarin« objavila daljšo reportažo s pomenljivim naslovom: »Glej o-troka na ulici«. Revija, ki jo tiskajo v približno pol milijona izvodih, večkrat objavlja članke z izrazito socialno tematiko. Problem otrok, ki so na ulicah prepuščeni sami sebi je v Argentini iz dneva v dan bolj pereč, tako da je o tem nastalo že mnogo javnih polemik. Argentina namreč doživlja v zadnjem obdobju izrazito gospodarsko krizo, kar se seveda pozna pri najrevnejših slojih prebivalstva. Ker pač starši nimajo sredstev, da bi te otroke vzdrževali, jih enostavno zapuščajo na ulicah, kjer nato ta otročad rase in se vzgaja sama. Čez dan tavajo po ulicah v obupnem iskanju hrane, ki je malo in je slaba, ponoči pa spijo v velikih in dolgih hodnikih podzemske železnice, v avtobusnih čakalnicah, na železniških postajah, v zapuščenih vagonih, pa tudi na pločnikih pod milim nebom. Ko ti otroci odrasejo, so že izkušeni »mladi starci«, ki poznajo umetnost življenja v vseh svojih odtenkih. Preživljajo se z redkimi in slabo plačanimi priložnostnimi deli, ne nazadnje pa tudi s krajo in umazanimi posli, ki so povezani z mamili in prostitucijo. Kakšna je bodočnost teh otrok? Vsi uslužbenci na socialnem področju so si složni v trditvi, da ti otroci nimajo bodočnosti, obratno, vsako leto jih je več na ulicah. Uradne številke v lanskem letu govorijo o osemsto tisoč sestradancih, ki tavajo po ulicah argentinskih mest, ta številka pa je še daleč od resnice. Ko so sodnico za mladoletne v Buenos Airesu Eleonoro Zingoni Femandez vprašali, komu prepuščajo te otroke, potem ko jim sodijo zaradi kakega večjega ali manjšega prekrška, je ta sarkastično odgovorila: »Prepuščeni so božji volji, toda kaj, ko ima Bog druge posle...« Oropali 800 TIR NEAPELJ — Tukajšnji avtoprevozniki, lastniki TIR, so z vozili po glavnih mestnih ulicah uprizorili protest zaradi vse pogostejših tatvin in ropov. Samo v lanskem letu so v tem mestu in njegovi okolici izvedli več kot 800 napadov na tovornjake z oznako TIR, kar je povzročilo izgubo okoli 50 milijard lir in občutilo podražilo prevoz. Demonstranti so pred prefekturo zahtevali prevozno varnost in omiko za Neapelj. Po njihovih predlogih naj bi okrepili policijski nadzor na cestah, število finančnih straž in sodnikov. Povečali naj bi nadzor nad kraji, kjer so ropi najbolj pogostni. Predlagali so nadalje imenovanje rajonskih policajev. Med demonstracijo, v kateri je s 50 TIR sodelovalo 200 šoferjev, je bdi promet po mestu zelo oviran. Balotaža med predsedniškimi kandida ti na Portugalskem Izpit (16. LIZBONA — Prvi krog prvih splošnih predsedniških volitev po šestdesetih letih na Portugalskem, ni, kot je bilo pričakovati, privedel do izvolitve naslednika generala Ramalha Eanesa. Med štirimi kandidati ni namreč nihče dobil večine glasov, tako da bo druga faza portugalskih predsedniških volitev 16. februarja, ko bo balotaža med tistima kandidatoma, ki sta prejela največ glasov. Največ glasov je namreč prejel desničarski kandidat Diego Freitas do Amarai, ki je' dobil skoraj absolutno večino (46,36 odstotka) ter zmerni socialist Mario Soares, ki je prejel 25,44 odstotka glasov. Kandidat, ki so ga podpirali in volili portugalski komunisti, Salgado Zenha, je prejel 20 odstotkov glasov, neodvisna in levo u-smerjena katoličanska kandidatinja Maria de Lourdes Pintasilgo pa je prejela le 7 odstotkov glasov. V prvem krogu portugalskih predsedniških volitev je bila značilna razpršitev levičarskih glasov na kar tri februarja) kandidate. Na dlani je, da bi levičarji dobih tudi absolutno večino (53,69 odstotka) in z njo tudi predsedniški stolček, če bi nastopili enotno. Vendar pa je tudi jasno, da desetletni spor v portugalski levici prinaša kvarne posledice, Id jih še dalj časa ne bo mogoče odpraviti. . Vodja portugalske komunistične partije Alvaro Cunhal je uradno podprl Soaresa ter tako vsaj za 16. februar napovedal premirje v notranjosti portugalske levice. Vprašanje pa je, če bodo komunistični glasovi zadostovali za izvolitev socialista Soaresa, ki je žo trikrat vodil portugalsko vlado in se po mnenju levičarjev ni nikoli izkazal. Mario Soares je namreč enkrat vodil enobarvno socialistično vlado, drugič koalicijo socialistov skupno s portugalskimi demokristjani, tretjič pa koalicijo socialistov in socialdemokratov. Ta vlada je padla lani. Soare-sovi nasprotniki so mu predvsem zamerili to, da se za časa njegovih za levico vlad ni inflacija nikoli zmanjšala in da so ostali gospodarski problemi še vedno pereči. Vsekakor pa ostaja Soares vidna osebnost tudi izven Portugalske in je povsem razumljivo, da se je Cunhal skupno s svojimi strankarskimi tovariši odločil za njegovo kandidaturo, seveda z vsemi možnimi pridržki. Tudi Soaresov nasprotnik ima svoje adute in možnosti za zmago. Freitas do Amarai je namreč mlad (star je le 44 let) in dinamičen, za sabo pa ima tudi »dostojno« politično kariero. Po zmagi desnega centra je bil leta 1979 najprej podpredsednik vlade, nato zunanji minister, kasneje obrambni minister, nato pa še celo predsednik vlade. Vsekakor je sedaj njegov politični program jasen: zavzema se namreč' za »demokratični reformizem« in »denacionalizacijo«, povsem pa izključuje sodelovanje s komunisti in Soaresom. Proti takemu nasprotniku bo vsaj za en dan portugalska levica uspela ponovno ustvariti svojo enotnost? gorenje Sedaj je čas, da mislite na prihodnost! Energija je vsak dan dražja. Gorenje daje novo možnost, kako jo privarčevati! Z Gorenjem do trikrat manjše porabe energije Toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode! Tehnični podatki: - prostornina bojlerja 280 I - priključna moč 600 W - ogrevna moč 2000 W - izkoristek 3 - največja temperatura vode +55°C Železniška nesreča v Kanadi HINTON (Kanada) — Takole se je reševalcem, gledano s helikopterja, prikazalo prizorišče ene izmed najhujših železniških nesreč v tej severnoameriški državi, v kateri je izgubilo življenje 40 oseb kakšnih 100 pa je bilo ranjenih. V dolžini samo kakšnih 150 metrov je bilo vse vprek razmetanih 80 potniških in tovornih vagonov. Reševalna akcija je bila skrajno naporna. Doslej niso še ugotovili, če je šlo za tehnično ali človeško napako. Vlom v zlatarno skozi kanalizacijo NEAPELJ — Vlomilci so po odtočnih kanalih za odplake prišli pod lokal, skozi pod zvrtali luknjo in prišli tako v zlatarno 75-letmega Carmina Coppole v Ul. Saverio Baldacchini, ki je neapeljsko središče zlatarn. Po prvih cenitvah so mu odnesli zlata in draguljev v vrednosti okoli 100 milijonov lir. Blago ni bilo zavarovano. Ker je bil blindiran vhod, so vlomilci prišli v trgovino po nekaj sto metrov dolgi in napolnjeni kanalizacijski cevi. V trgovini so z varilnim aparatom odprli blagajno in jo izpraznili. Vlom je odkril nočni paznik na podlagi luči, ki so jo vlomilci prižgali, da so lahko opravili svoje delo. V trgovini so našli varilni aparat. Obsodili na smrt dva Palestinca BEJRUT — Na nogometnem igrišču so pred več kot 10.000 gledalci ustrelili dva mlada Palestinca, obtožena, da sta posilila in potem ubila nekega mladoletnika. Ko je eksekucijski plo-ton izstrelil naboje, je množica vzklikala «Allahou akbah« (Alah je velik). Trupli so odpeljali na židovsko po-pokopališče, češ da bi muslimanskega oskrunili. To je bila po dolgem. času prva vest o usmrtitvi v palestinskih taboriščih zaradi obtožb, ki niso. bile politično obarvane. Gorenje Servis zagotavlja še: - montažo toplotne črpalke - tehnično svetovanje - servisno vzdrževanje TOPLOTA OKOLIŠKEGA ZRAKA EKSPANZIJSKI VEN UL KOMPRESOR TOPLOTNI TOK * SHEMA DELOVANJA TOPLOTNE ČRPALKE PIŠITE ČIMPREJ NA NAŠ NASLOV ALI NAS POKLIČITE! POSLALI VAM BOMO PROSPEKTE IN PONUDBO Gorenje Servis, Partizanska 12, 63320 TITOVO VELENJE, tel. (063) 856-796, telex: 33937 šogor yu