Gospodarske stvari. Jabolčnica. Spisal Fr. Matjašič. Ako bi pri nas ljudem kdo pravil, da je jabolt-nica ona pijača, katera je kakor stvar jena za delavca, ne samo zato, ker kmeta ne atane mnogo, temveč tudi za to, ker je za žejnega človeka, kt težko dela, primernejša in zdravejša, kakor voda ali eelo vino, pogledavali bi ljudje tega človeka še zmeraj nekako zaničljivo. Poleg tega namrec, da tej pijači še nikakor niao vajeui in je vs!ed tega tudi ne čislajo, mislijo, da bi delavca s tem, da mu dajemo jabolčnico piti mesto vina ali žganja, postavili na nižjo atopinjo človeške družbe. Vae eno pa je tako. Trana uš okužila in deloma pokončala je do sedaj na samem Stajarskem vže nad 9 tiaoč oralov vinogradov; a doati je še ljudi, ki niti ne verujejo, da tako škodljiva živalica res živi, temveč mislijo in ceJo trdijo, da možje, kateri njih opozarjajo na pretečo grozno nevarnost, ter njiim avetujejo razna sredatva proti nji, da ti govorijo to le aamo zategadel, da si ohranijo avoje službe, ali pa iz katerega druzega uzroka! Ljudi tega mišljenja pa pri tem to malo skrbi, če je valed trsne uši vže na tisoče prej premožnih poaeatnikov na Nižjeavatrijskem ubožalo; če ae vinorejci gornje Madjarske in iz vipavake doline na Kranjskem selijo v Ameriko zato, ker njim doma ni vec zaalužka in ker ao ubožali valed tega, ker niao o pravem čaau se poalužili njim priporočenih aredatev proati traui uši! Vinorejec pa, ki čaka, da mu filoksera vinograde pokouea, češ, da hoče prej videti, je li ree o trsni uši aamo pravljica ali pa iatina, ima naalednje navadno vže premalo gotovine, da bi mogel nasaditi si novo gorico, ki bi bila novim razmeram primerna. Tam toraj, kjer še uši ni, mogli bi ob^no ubožanje nekoliko a tem zabraniti, da bi posestniki pridno sadili sadno drevje tam, kjer ste zemlja in lega temu ugodni, in kjer se zemljišče s katero drugo kulturo ne da bolje upotrebiti. Ali tudi tu imamo opraviti s staro trmoglavoatjo naših kmetov! Če njim priporočamo, sadno drevje aaditi, izgovarjajo ae, da ne bode, če bode toliko aadja, pa potem ono imelo nobene cene. Pravijo tudi, da ae niti ne upajo svojim težakom dajati jabolčnice ali hruševca mesto vina, ker bi delavci s tem ne bili zadovoljni! No, mogoče, da se to v nekaterih krajih še izgodi. ali na škodo ljudatva, bode se predrugačilo to ee le prekmalo, in izhajati pri svojim gospodaratvu bode mogel takrat le tiati, kateri vže zdaj skrbi za prihodnjost! Namenili amo ae toraj, danes nekoliko besedi izpregovoriti o jabolčnici, in ne da bi zdravo in ceno pijaio dalje bvalili, hočetno samo navcsti, kaj ae o nji javi iz drugih krajev. (Dalje prih ) Sejmovi. Dne 31. januvarija v Dobovi. Dne 3. februvarija pri sv. Juriji na Ščavnici, v Jarenini, v Jurkloatru, v Kadgoni, na Vidmu in Zelenem travniku. „