8564 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PPtmurtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ . „ . .. Abb. postale I gruppo Ceilil 4UU 111* Leto XXXVIII. Št. 37 (11.165) TRST, petek, 19. februarja 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegev predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra, 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZADREGA WASHINGIONA ZARADI RAZMER V SREDNJI AMERIKI Reagan se je izognil vprašanju ameriške prisotnosti v Salvadoru Ameriški predsednik je najavil, da bo o tej problematiki spregovoril v torek - Novi uspehi fronte Farabundo Marti WASHINGTON, SAN SALVADOR — Ameriški predsednik Ronald Reagan se je na včerajšnjem srečanju z novinarji izognil vsem kočljivim vprašanjem povezanim z ameriškim posredovanjem v Salvado-rti. Dejal je, da bo podrobneje spregovoril o politiki v Srednji Ameriki na torkovem zasedanju predstavnikov članic organizacije ameriških držav v lVashingtonu. Obenem pa je še enkrat ponovil, da ne načrtuje aktivnega sodelovanja ameriških vojakov v salvadorski državljanski vojni. V ZDA se medtem širi nezadovoljstvo zaradi podpore Dnartejeve-mu režimu, ki je zakrivil številne pokole civilnega prebivalstva. Reaganu ne nasprotujejo le politični nasprotniki, ampak tudi številne verske in humanitarne organizacije, ki si prizadevajo za prekinitev državljanske vojne v tej srednjeameriški državi. S podobno zahtevo se je obrnilo na Reagana tudi šest bivših veleposlanikov ZDA v Srednji Ameriki. Bivši ameriški diplomati so poudarili, da bi se moral Wa-shington zavzemati za spravo v Salvadoru in za izvedbo takih volitev, na katerih bi lahko sodelovale vse salvadorske politične organizacije. Iz Salvadora so včeraj prihajale vesti, da so uporniki po pokolu 400 prebivalcev mesta Jucuaran v pokrajini Usurutan še okrepili napade na postopanke režimske vojske. Povečanje števila in silovitosti njihovih vojaških operacij je povezano tudi s prisotnostjo poveljnika ameriškega južnega poveljstva, ge- ■UMitiiiiuiMiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMimitiiimuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiHiiHiiMiimiiiiitiiiiiiimiMiuiiim« VLADA LAHKO PADE SAMO V PARLAMENTU Predsednik Pertini proti vladni krizi V KD v teku veliki predkongresni manevri RIM — Predsednik republike Per tini je spet potrdil, da ne bo na neben način toleriral v sedanjem političnem trenutku vladne krize, ki bi nastala zaradi različnih stališč vladnih strank do salvadorskega vprašanja. Državni poglavar je poudaril, da do vladne krize lahko pride samo v parlamentu, če zbornici odrečeta zaupnico predsedniku vlade, trenutno pa je nesprejemljivo izkoriščanje nekega zunanjepolitičnega vprašanja za utrditev položajev nekaterih strank. Kaže, da je dal nalogo zunanjemu ministru Colombu, ki je trenutno v Združenih državah, da prenese njegovo o-sebno stališče do salvadorske krize: treba se je boriti z vsemi silami, da bi dosegli politično rešitev krize in da bi se prenehali pokoli, katerih žrtve so prebivalci male srednjeameriške republike. Njegov poseg ni presenetil nikogar, saj je 'vsem v slogu predsednika republi' e in bo prav gotovo nekoliko ohladil zagnanost tistih, ki bi hoteli na vsak način sprožiti vladno krizo (najdemo jih najbrž v vseh strankah, razen v republikanski. kjer vsi trdno in odločno Podpirajo Spadolinija). Kakorkoli že Colombo je v Ne\v York j že nekoliko spremenil svoje slališee. V Salvadoru je treba priti dc pogajanj, če bodo ali ne bodo volitve, je rekel italijanski zunanji minister, ko so ga vprašali, kakšno je stališče italijanske vlade. Italijanski politični položaj pa o-8 ta ja slej ko prej dokaj negotov. Ta Čas je dokaj malo verjetno, da bi vladna kriza izbruhnila prav ob salvadorskem vprašanju. Ni pa mogoče izključiti možnosti, da bi se odnosi med strankami zaostrili po četrtkovem vrlin o zunanji politiki. Zanesljiv termometer napetosti bosta zasedanji socialdemokratskega in demokristjanskega vodstva, ki bosta v začetku prihodnjega tedna. V Krščanski demokraciji so sedaj v teku veliki predkongresni manevri. ki se odražajo prav v napetosti med strankami vladne koalicije. Tajnik Piccoli še nikoli ni bil tako popularen kot v sedanjem trenutku. Edini, ki i mu laliko odvzel t jništvo je predsednik stranke Ferlani, na levi pa se morda za tajništvo potegoval edinole Ciriaco De Mita, sedanji namestnik tajnika, bi pa bi naletel najbrž n.i nemajhne težave, če !' se moral potegovati za neposredno izvolitev. Za kulisami še Vedno pleteta svoje mreže oba »čistokrvna žrebca*. Amintore Fanta n> in Giulio Andreotti. Prvi je še vedn0 zelo popularen v nekaterih krogih (čeprav njegova ambicija o-staja predsedstvo republike), drugi, Andreotti, pa je videti odrezan od sleherne konkretne možnosti uve tjavitve. Vodilna skupina v krščanski de teokraciji se ta čas ukvarja z naslednjim problci ion: se KD bolj splača čakati na pobudo Bettina Vfaxija in sprejeti izziv na predčasnih volitvah, kjer bi socialisti, če s* nekaj ne spremeni, lahko lovili Jt tradicionalno demekristjanskem *0tlu glasov? Ali pa bi se nemara bolj obrestovalo dokopati se ponovno do predsedstva vlade in nato u-smerjati vladno krizo in morebitne Zaradi stavke grafičnih delavcev vsedržavnih tiskovnih agencij so nekatere Informacije, še zlasti o dogajanjih v Italiji, okrnjene. Čitatelje prosimo za razumevanje. i • Uredništvo volitve s položaja oblasti? V tem primeru bi si KD morala spet zagotoviti podobo atlantske stranke, o-brnjene prej na desno kot na levo. To bi seveda prisililo socialiste, da se spet premaknejo na svoje tradicionalno leve pozicije, kot se je že zgodilo v primeru Salvadora, kar bi imelo velike posledice na italijansko politiko. R. G. BOLOGNA — Neofašistični ubijalec Mario Tuti ni kar zlahka požrl predvčerajšnje aretacije svojega osebnega zagovornika, odvetnika Germana Sangermana Na bolonjskem procesu o pokolu na brzfcu «Italicus» je namreč izzval pravi vik in krik. ko mu jc hotelo sodišče dodeliti uradnega zagovornika, ki bi moral nadomestiti Sangermana. Tuti je zagrozil s smrtjo vsem odvetnikom v dvorani. nerala Nuttinga v San Salvadoru. Ameriški general se je včeraj sestal z najvišjimi predstavniki hunte, ki so ga seznanili z razmerami v državi Morala med režimskimi vojaki namreč pada in kljub številčni premoči in boljšemu orožju se vedno težje borijo proti pripadnikom fronte Farabundo Marti. Le ti so predvčerajšnjim . po uspešnih .vojaških o-peracijah osvobodili še nekaj ozemlja na območju Usulutana in še posebej Cabanas m Cuscatlana. U-pcmiki so začasno zasegli tudi dve krajevni radijski postaji, s pomočjo katerih so pozvali prebivalstvo, naj bojkotira volilno kampanjo in nato volitve v ustavodajno skupščino. Kot opazovalce na te volitve je Duartejev režim povabil številne zahodne države, vendar je večina že sporočila, da ne namerava s svojo prisotnostjo legalizirati volitev, ki bodo prav gotovo le farsa. To je včeraj sporočila tudi avstralska vlada. Organizacija ameriških držav pa zaradi močnega pritiska ZDA tega ni napravila in je kljub nekaterim pomislekom le sprejela Duartejevo vabilo. Nadaljuje se tudi akcija socialistične internacionale za dosego miroljubne rešitve v Salvadoru. V Bonnu sta se sestala predsednik zaliodnonemške socialdemokracije Brandt in voditelj španskih socialistov Gonzales, ki je pred nekaj dnevi obiskal ZDA in Srednjo A-meriko. O Salvadoru se je pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Haigom in s predstavniki Mehike, Paname in Salvadora. Spadolini sklical sindikate in Confinduslrio RIM — Predsednik vlade Spadolini je povabil na pogovor sindikalne predstavnike in Canfindustrio, da bi govorili o vprašanju odpravnin na podlagi zaključkov, do katerih je prišla posebna komisija, ki jo je ustanovila vlada. V torek. 23. februarja se bo Spadolini sestal s predstavniki sindikalnih organizacij, dan kasneje pa s Confindustrio. V začetku prihodnjega meseca se bo predsednik vlade ponovno sešel s CGIL - CISL - UIL. Pokol kmetov v Gvatemali ZASEDANJE ZVEZNE KONFERENCE SZPl Ribičič o nalogah novinarjev v SFRJ Predsednik RK SZDL Slovenije se je zavzel za večje zaupanje do novinarjev Vas tliamac v severni Gvatemali, prizorišče krvave represalije desničarskih škvader nad civilnim prebivalstvom. Fašistične enote, ki jih podpira režim, so pobile 43 oseb, med katerimi so bil! tudi otroci in ženske (Telefoto AP) BEOGRAD — Zvezna konferenca SZDL je včeraj razpravljala o problematiki obveščanja. Obravnavali so probleme, ki se pojavljajo v sredstvih informiranja in spregovorili o nekaterih negativnih pojavili ter odklonili. Precejšnjo pozornost je vzbudil prispevek Mitje Ribičiča, ki je v razpravi med drugim dejal: »Mislim, da se pegesto upiramo nekaterim notranjim in zunanjim sovražnikom, premalo pa upoštevamo, da smo sami sebi največji sovražniki, da smo preveč zanemarili idejno bitko, da smo pozabili, da se je treba za stališča boriti, da le ta postanejo stvarnost šele, ko postanejo last množic. Obstajajo mnenja, da ima partija oblast in da se zanjo ni treba več bojevati, da je dovolj braniti obstoječe. Taka stališča so, kot je poudaril Ribičič, nesprejemljiva ter PROTITERORISTIČNA OFENZIVA POLICIJSKIH SIL SE USPEŠNO NADALJUJE Pričevanja brigadista Antonia Savaste omogočila aretacijo dveh domnevnih teroristov v Furlaniji Obtožujejo ju sodelovanja v oboroženi tolpi - Terorist vrinjen v vojaško bolnišnico v Rimu - Sindikalist Scricciolo celo med ustanovitelji RB? RIM — Antonio Savasta. ki je še do pred nedavnim veljal za enega najbolj nevarnih rdečih brigadistov na prostosti, ki se je s pajdaši pogostokrat bahal, da je ubil sedemnajst oseb, je s svojimi obsežnimi pričevanj, med drugim je tudi priznal, da je sodeloval pri ugrabitvi predsednika KD Alda Mora in u-boju njegove osebne straže, so a-genti rimskega Digosa v celoti obnovili mozaik teroristične organi- in nadrobnimi pričevanji omogočil zarije v Rimu oziroma v Laciju, preiskovalcem, da so sprožili nov Savasta je izjavil, da so RB v preval aretacij po vsej državi, onespo- stolnici lahko računale na sto ak-sobili cele teroristične skupine, c ( t nih pripadnikov in okoli štiristo krili nova skrivališča in razvozlali somišljenikov, ki so bili pripravlje- številna doslej nerešena vprašanja. Njegovo »kesanje* istovetijo s pričevanji znanih Patrizia Pecija in Micheleja Viscardija. Bivši Dozierov ječar in vodja rimskega voda rdečih brigad je priznal, da je ubil polkovnika karabinjerjev Antonia Varisca in navedel imena teroristov, ki so umorili podkvestor-ja Vincija in videmskega podčastnika Santora. Na osnovi Savastovih Deng Hsiaoping sprejel Sihanuka Podpredsednik CK kitajske KP Deng Hsiaoping je sprejel včeraj v Pekingu kam boškega princa Norodo-ma Sihanuka (na levi) in s tem demantiral vse vesti o njegovi odstavitvi, ki so krožile med njegovim enomesečnim odmorom, ko se ni pojavil v javnosti (lelefoto AP) ni pomagati ali celo vstopiti v organizaciji! Jasno je tudi, da so i-meli teroristi svoje može na nekaterih ključnih mestih. Na precejšen odmev je včeraj naletela vest, da so poleg telefonista pri poslanski zbornici Giovannija Alimontija, rdeče brigade vrinile svojega človeka tudi v rimsko vojaško bolnišnico 2elio. Priložnost se je ponudila 24-letnemu študentu Albertu Dentiju, ki je kot naborni vojak služboval poldrugo leto v sprejemnem uradu bolnišnice. Tu se je dokopal do o-sebnih podatkov skoraj vseh karabinjerskih in policijskih častnikov, ki so bili sprejeti v bolnišnico. Na njegovem domu je policija odkrila izredno natančen in skrbno izdelan arhiv z imeni oficirjev in navedbo oddelkov, v katerih so zaposleni. Preiskovalci so prepričani, da je takih infiltrirancev še mnogo več. Tudi položaj sindikalista UIL Lui-gija Scricciola se je v zadnjih u-rah baje precej poslabšal. Sumijo namreč, da je bil Scricciolo celo med pobudniki in ne le zgolj član rdečih brigad. Namestnik državnega pravdnika Sica ga namreč v najnovejši obtožnici dolži celo ustanavljanja oborožene tolpe. Sodnikove domneve temeljijo na pričevanjih Scricciolovega bratranca Lorisa, Antonia Savaste in pa na poročilu taj-noobveščevalne službe Sisde. Sindikalist pa baje še naprej vztraja, da je popolnoma nedolžen in da je njegov bratranec mitoman. Tudi v krogih UIL se sprašujejo, ali ne gre pravzaprav le za spretno mahinacijo na račun sindikalne organizacije. Tudi zato je UIL včeraj podprla zahtevo Sricciolovih branilcev po izpustitvi na začasno svobodo. Če že ne bomo dosegli izpustitve, pravijo odvetniki, bomo vsaj vedeli česa ga pravzaprav obtožujejo. Vendar pa se Savastovo »kesanje* ne omejuje zgolj na dogodke v prestolnici. Terorist je bil v veliko pomoč tudi beneškim preiskovalcem, ki se ukvarjajo z odgovor- nostmi furlanskega krila prevratniške organizacije, katero je vodil profesor Giovar.ni Francescutti. Včeraj so agenti Digosa in videmski karabinjerji aretirali dva domnevna rdeče brigadista, ki se pridružujeta devetim. ki so jih prijeli po Doziero-vi osvoboditvi. Gre za 24-letnega Marca Cossuja, ki so ga aretirali v Povolettu in pa za 25-letnega študenta Kri vi., Camprini ja, ki so ga prijeli v Cordenonsu. Oba sta osumljena pripadništva oboroženi tolpi. Na domu Cossuja je policija zaplenila tudi več propagandnega in drugega gradiva. Preiskovalci so v bistvu sklenili tudi preiskave o u-morih funkcionarjev petrokemijske tovarne Montedison Taliercia in Go-rija in namestnika beneškega šefa Digosa Albaneseja. Na beneški kvesturi ne izključujejo možnosti, da bodo kmalu izdali vrsto novih zapornih nalogov. Včeraj se je tudi izvedelo, da bodo Dozierovim ugrabiteljem sodili po hitrem postopku že prve dni marca v Veroni. RIM — Predstavniki demokri-stjanskili strank iz kakih 30 svetovnih drj^v so sp. sestali v Rimu na konferenci o terorizmu in političnem nasilju. Zasedanje poteka za zaprtimi vrati in v dokaj zaupnem vzdušju, je povedal predsednik svetovnega združenja KD Mariano Rumor. Včeraj je o vprašanju terorizma poročal italijanski notranji minister Rognoni, ki je poudaril, da ima terorizem vrsto mednarodnih povezav in da je zato toliko bolj nevaren. PO POLICIJSKI RACIJI NA POLJSKEM Še vedno napeto vzdušje pred plenumom CK partije Sinoči nova okrepitev varnostnih ukrepov oh maši študentov v Varšavi VARŠAVA - Vojaške oblasti še niso določile, kakšna bo usoda 3.500 Poljakov, ki so jih priprli med veliko policijsko racijo v soboto in nedeljo, ko so zasačili kar 145.000 ljudi, ki so prekršili zapovedi o «vojnem stanju*, v večini primerov norme o policijski uri. Po nekaterih vesteh naj bi jih bili že prijavili sodišču, medtem ko so baje 29.000 kršiteljem naložili le globe in ostale samo ustno opomnili. Uradno sredstvo javnega obveščanja medtem skušajo omiliti izredno resnost gospodarske krize, ki je prišla do izraza po podatkih, ki jih je objavil poljski statistični zavod Po toči številk o gospodarskem položaju in o javnem redu iz preteklih dni, so si včeraj uradni viri prizadevali tolmačiti te podatke bolj pozitivno. «Trybuna ludu* komentira podatke statističnega zavoda o industrijski proizvodnji v ...........umnim..................................................m..nimmnm,m.ummimin.mi.mu »mm Minic o Kosovu PRIŠTINA - Ni naključje, da sovražne sile izbirajo za svoja o-porišča prav tista okolja, kjer dosegajo dobre uspehe ih kjer niti malo ne govorijo o njih. je rekel član predsedstva CK ZKJ Miloš Minic, ki se mudi na dvodnevnem o-bisku na Kosovu. Kosovska univerza je med tistimi v rezultatih, ki so med največjimi v razvoju pokrajine. Zelo enostransko bi bilo, če ne bi upoštevali vseh treh pozitivnih sprememb. Sam podatek, da je lani diplomiralo 3.126 študentov, kar je 2-krat več kot leto prej. dovolj govori o uspehih univerze. Minic je opozoril, da bo velika težava, ker je največ študentov, približno 76 odstotkov. diplomiralo na področju družbenih znanosti, kjer ne tod o mogli najti zaposlitve Poudaril je, da začetni preobrat na usmerjanja mladih v študijih tehničnih in naravoslovno - matematičnih znanosti daje upanje, da bodo ta problem čez nekaj let lahko hitreje reševali. Sovražnik je svoje dolgoletno, delo koncentriral na univerzi v Prištini. vendar je svoja oporišča zgradil tudi drugje. Neredi, ki so dobili značaj protirevolucionarnega upora, so izhajali iz trii različnih oporišč, je opozoril Minič in dodal, da na kosovski univerzi kljub določenim rezultatom pri razkrinkanju' dema-goških sovražnih gesel še ni prevladala zavest o nevarnosti albanskega nacionalizma, kar zahteva nadaljnjo široko in temeljito akcijo naprednih sil, katere izhodišče morajo biti politično izhodišče CK ZKJ in dokumenti ZK Srbije in Kosova. (dd) BEJRUT — Iz palestinskih virov se je izvedelo, da je Izrael začel velike vojaške manevre ob meji z Libanonom. ZIS razpravljal o energetski politiki Govorili so tudi o turizmu in o uvedbi poletne ure v Jugoslaviji BEOGRAD — ZIS je na včerajšnji seji proučil in sprejel akcijski program za nadomeščanje deficitarnih uvoženih surovin reprodukcijskih materialov in energije v proizvodnji in pri storitvah, ki so pomembne za gospodarsko storilnost države. Sprejel je tudi osnutek družbenega dogovora o ukrepih za spodbujanja odpiranja novih in posodobitev obstoječih premogovnikov ter naftnih in plinskih vrtin. V sedanjem 5-letnem obdobju bo treba hitreje razvijati domače energetske vire, predvsem premogovnike. Predvideno je namreč, da bi leta 1985 nakopali 82 milijonov ton premoga. Da bi to dosegli, so nujne precejšnje naložbe v razvoj rud nikov in črpanje nafte. Računajo, da bi bilo potrebno v razvoj rudnikov vložiti približno 70 milijard dinarjev, v izkoriščanje naftnih polj in plina pa 85 milijard. Ta denar bi. kot predvideva osnutek dogovora, zagotovili z združevanjem sredstev zainteresiranih organizacij združenega dela, bančni mi posojili ter iz akumulacije premogovnikov in proizvajalcev nafte in plina. ZIS je sprejel tudi informacijo o posebnih ukrepih za povečanje turističnega deviznega priliva. Priporočil je naj bi povečali devizne pravice turističnemu gospodarstvu v letu 1982. Poleg tega je predlagal. da bi proučili možnost podaljšanja delovnega časa trgovinskih organizacij, samopostrežnih trgovin, menjalnic, bank in restavracij. ZIS je sprejel tudi dopolnila na predlog zakona o računanju časa. Predlaga, da bi v poletnem obdobju od aprila do oktobra premaknili računanje časa za eno uro naprej. S tem bi zagotovili, da bi imela Jugoslavija skozi vse leto «enak čas* kot vse srednjeevropske države. ZIS bi s svojim sklepom določal dan. na katerega bi premaknili urne kazalce v vsakem koledarskem letu, in to najkasneje 4 mesece .pred začetkom poletnega časa. Predlagajo tudi, da bi TOZD, ki delajo v eni izmeni, s samoupravnim splošnim aktom določile začetek in konec delovnega časa, s čimer bi zagotovili, da bi delo potekalo podnevi. Vsa dopolnila bodo poslali skupščini Jugoslavije, (dd) januarju in pravi, da jih ni ocenjevati povsem negativno, predvsem zato, ker je padec pripisati skoraj izključno sektorjem, ki so odvisni od dobav iz tujine. Glasilo PZDP pa ne daje nobenega pojasnila glede nadaljnjega zmanjšanja proizvodnje v kmetijstvu. Poljski minister za zunanjo trgovino se medtem na Dunaju pogovarja z najvišjimi avstrijskimi oblastmi za počasnejše dobave premoga in za pridobitev novih kreditov. V Varšavi se čedalje vztrajneje govori o bližnjem sklicanju plenuma centralnega komiteja partije, ki naj bi zasedal najverjetneje konec prihodnjega tedna. Prav tako vztrajne so govorice o možnosti osvoboditve večine zapornikov iz koncentracijskih taborišč, še posebej pa o osvoboditvi voditelja Solidarnosti Lecha Walese, da bi laliko prisostvoval krstu svoje sed me hčere. Opazovalci vse te vesti povezujejo z živahno debato v o kviru sedanje vodilne skupine na Poljskem glede razsežnosti koncesij, ki naj bi jih priznali katoliškim krogom, da bi od njih do seglj podporo za politiko državne enotnosti, ki jo zasleduje general Jaruzelski. Ni pa nobena skrivnost, da med starim vodilnim aparatom ne manjka zagovornikov trde roke. Zabeležiti je treba tudi. da se ohranjajo na več področjih in med različnimi družbenimi skupinami še precej napetosti. Sinoči je bilo v poljskem glavnem mestu spet opa žiti okrepljene varnostne ukrepe o krog cerkve sv. Ane, kjer je bila maša ob prvi obletnici ustanovitve neodvisnega združenja študentov, ki je od vstopa v veljavo obsednega stanja seveda prepovedano. WASHINGTON — Luksemburg se upira pritisku ZDA proti sodelovanju evropskih držav s SZ pri izgradnji sibirskega metanovoda. «če ZDA lahko prodajajo Sovjetom žito, zakaj ne bi mi prodajali cevi in kupovali metan,* je dejala zunanja ministrica Flesch. ne upoštevajo, da zveza komunistov danes vodi največjo in najod-ločncjšo bitko za oblast delavskega razreda. V tej bitki laliko veliko pomagajo sredsin a informiranja. zato je naša naloga, da osvobodimo sposobne in kreativne moči, ki se lahko bojujejo in pravilno razlagajo ta zgodovinski cilj.* « In kaj mi de.aroo danes? Pogosto uporabljamo administrativne u-krepe in embargo in prihajamo v položaj, da samo ocenjujemo, kaj je dobro in kaj slabo. Neredko smo nestrpni do nekaterih komentatorjev, ki jih je sicer malo. vendar odstopajo od nekakšnih naših stereotipov. Pogosto vztrajamo, da dolge in predolge govore in različna spoiočila, ki bi prej našla mesto v kakšni reviji objavljajo v vseh dnevnikih, na radiu in TV. V vseh teh govorih se številne stvari ponavljajo, tako da se bralcem včasih zdi, da niti sami ne vemo, kaj hočemo. Pcsebno vprašanje je, koliko la dolga besedila delovni ljudje sploh berejo.* Mitja Ribičič se je zavzel za večje zaupanje do' novinarjev in poudaril, da so primeri, ko tudi najinan;-'o napako jemljejo kot veliko napako novinarja in v takih razmerah v «prestrašenih* avtorjih izgubljamo pravega borca za samoupravljanje, dobimo pa človeka, ki samo prepisuje sporočila. Poudari! je, da moramo ustvarjati sposobne in hrabre novinarje, ki se bodo argumentirano borili za resnico. To seveda ne pomeni, da bomo dovoljevali vse, vendar je jasno, da se moramo za izvajanje politike bbjevati z dejs'vi in resnico, nikakor pa ne z administrativnimi ukrepi. Posebej pomembno je po njegovem mnenju odpravljati mnenja, da je tisk podaljšana roka države, in bolj upoštevati pluralizem samoupravnih intere-sov. Graditi je treba alternativna mišljenja, spoštovati stališča drugih. »V zadnjem času. je rekel Mitja Ribičič, se pojavljajo različni o-portunisti in lažni zgodovinarji, ki imajo kdmpleks lastne krivde in ki želijo celotno revolucijo podvreči tem svojim čustvom. Najhuje bi bilo, če bi se z njimi prepirali, razpravljali o tem, kdo ima prav. Ni se nam treba sramovati lastne revolucije, niti administrativnih ukrepov v času informbiroja. na katere se danes mnogi sklicujejo. Ni se nam treba sramovati niti Gole "a otoka, ker ie bil posledica nadčloveškega boja za samostojnost tera naroda Vse je bilo, je rekel Ribičič, zakonito, ker je bilo revolucionarno, ker je šlo za našo kožo. Veličino tega boja nam je priznal svet*. Na koncu razprave se je Miria Ribičič zavzel, da bi socialistična zveza posvetila več pozornosti jugoslovanski oropa gandi do tujine. O-menil je. da smo naibrž glede te?a najbolj nemarna država. »Pogosto smo v poležani. da so tujci boliš! nropagatorri jugoslovanskega sistema. kot sami. Seveda ni treba idealizirati vsega, kar se pri nas dogaja, vendar se moramo za resnico o nas bojevati tako. kot v času narodnoosvobodilnega bo’a » je r,"d drugim rekel Mitja Ribičič, (dd) Janko Smole v Libanonu BEJRUT — Libanonski finančni minister doktor Ali Halil je včeraj v Bejrutu sprejel predsednika poslovodnega odbora Ljubljanske banke Janka Smoleta in jugoslovanskega veleposlanika v Libanonu Rajka Trojanoviča. V daljšem prijateljskem pogovoru so obravnavali jugoslovansko - libanonske odnose in ugotovili, da bi se laliko zlasti na gospodarskem področju še naprej širili in krepili. Pogovarjali so se še o razmerah ra Bližnjem vzhodu in o libanonskih notranjih razmerah, (dd) Rafinerija na Reki zopet deluje REKA — Rafinerija na Reki, ki je morala nedavno' zaradi težav pri oskrbi z nafto ustaviti proizvodnjo, od včeraj spet dela. V sredo je prispel tanker s 67.000 tonami uvožene surove nafte, do 20. februarja pa bo priplul naslednji s 100.000 tonami nafte. S tem se bo hitro izboljšala ■ oskrba tržišča z naftnimi derivati, so ocenili na seji centralnega delavskega sveta SOZD INA v Zagrebu, (dd) MADRID — Kljub nadaljevanju besednih spopadov med predstavniki blokovsko angažiranih držav se ozračje na madridski konferenci o evropski varnosti in sodelovanju postopoma umirja. Glavni kamen spotike ostaja še naprej poljsko vprašanje. Zahodne vlade vztrajajo, naj general Jaruzelski ukine izredno stanje in obnovi spoštovanje človekovih pravic, kar naj bi bilo glav-ha ovira za uspešno nadaljevanje konference. TRŽAŠKI DNEVNIK NA ODLOČILNEM SESTANKU V VIDMU Sinoči so končno dosegli sporazum o oblikovanju nove deželne večine Politično-programski dokument so podpisali predstavniki KD, PSI, PRI, PSDI, SSk in PLI - Stranke nove večine se med drugim obvezujejo, da se bodo pri lastnih parlamentarnih predstavništvih zavzele, da bi prišlo do odobritve zakona o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti Zadnje priprave na Kraški pust Po skoraj triurnem zasedanju so predstavniki KD, PSI, PRI, PSDI. SSk in PLI sinoči dosegli sporazum o oblikovanju nove šestčlanske deželne koalicije. Odločilni sestanek je bil v Vidmu na sedežu deželnega odborništva za kmetijstvo; poleg predsednika deželnega odbora Ccmeilija so se na njem zbrali deželni tajniki KD Braida, PSI Bravo, PSDI Zuealli, PRI Apoiotti, ka terega .je spremljal tudi deželni odbornik Barnaba, SSk Štoka ter Blasom za liberalno stranko. Predstavniki petih strank so podpisali politično - programski dokument, ki v glavnem sintetizira bistvene točke dosedanje tričlanske deželne uprave. Kot smo izvedeli, ni v dokumentu bistvenih novosti v primerjavi s programom, ki ga je uresničevala dosedanja večina. Na prvem mestu je seveda obveza za dokončno uresničitev obnovitvenih del na potresnem območju Furlanije; v dokumentu se novi deželni partnerji tudi obvezujejo, da bodo vložili vse napore za zaščito delovnih mest produktivnega sektorja v deželi, še posebej pa v najbolj ogroženih pokrajinah, kot sta tržaška in goriška. V podpisanem dokumentu je nadalje poudarjeno, da se stranke nove večine obvezujejo, da se bodo pri lastnih parlamentarnih predstavništvih zavzele in urgirale, da bi prišlo do odobritve zakona o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. V dokumentu je seveda govor tudi o nekaterih zgolj političnih vprašanjih, v zvezi s katerimi se stranke nove večine predvsem sklicujejo na doseženi sporazum v goriški po-kajini; govor je tudi o problemu odnosov z opozicijo, predvsem s komunisti. v zvezi s katerimi se predvsem poudarja, da stranke nove večine ne postavljajo v dvom predsedniškega mesta deželnega sveta, ki ga. kot znano, vodi komunistični predstavnik Colli. Na osnovi tega sporazuma bo moral deželni svet sedaj najprej odobriti zakonski osnutek, s katerim bo ustanovil dve novi odborništvi; prvo. za trgovino in kooperacijo, bo pripadlo socialdemokratu Bertoliju (doslej je bil podpredsednik deželnega sveta), drugo, za odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo in za nadzorstvo nad zemljiško knjigo, pa liberalcu Bertoliju. Kot znano, je bilo v okviru tega sporazuma predstavniku Slovenske skupnosti Štoki dodeljeno predsedstvo sedme deželne komisija ki je pristojna za vprašanja prometa, prevozov in turizma. Sen. Gerbec poslala Bodratu dokument o slovenskem šolstvu Po nedavnem srečanju z ministrom za šolstvo Bodratom, med njegovim obiskom v Trstu, je slovenska senatorka Jelka Gerbec poslala omenjenemu ministru dokument s stališči KPI do vprašanj slovenskega šolstva v Furlaniji - Julijski krajini. Kot znano, so komunisti izdelali svoje originalne pred loge v zvezi s kulturno avtonomije ter z upravnim vodenjem slovenskih šol, kot je med drugim razvidno v zakonskem osnutku za globalno zaščito naše narodnostne skupnosti, ki ga je KPI predložila v parlamentu. V omenjenem dokumentu med drugim senatorka Gerbčeva poziva ministra Bodra ta, da prouči vse predloge in stališča, ki obravnavajo problematiko slovenskega šolstva v Italiji. Podpisi proti pokolom v Salvadoru Na pobudo šentjakobske sekcije KPI «A. Cattonar* bodo jutri in v nedeljo zjutraj na Trgu sv. Jakoba zbirali podpise pod ljudsko peticijo, ki so ji dali naslov »Manifest za Salvador*. SPODBUDNA POBUDA NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH Dijaki podprli akcijo za vrnitev svetoivanskega Narodnega doma i Narodni dom ni protivrednost za škodo po razlastitvah, temveč zahteva, da italijanska država poravna krivice, ki jih je našemu življu povzročil fašizem Jutri bo na Opčinah tradicionalni sprevod letošnjega 16. kraškega pusta, katerega se bo udeležilo tokrat 10 alegoričnih voz, razne skupine mask, posamezne maske in številne godbe na pihala, ki bodo z veselo glasbo še bolj segrele že itak vroče pustno vzdušje. Dan, ki nas še loči do velike prireditve, bodo izkoristili pripravijalci pustnih voz za še zadnje okrase, kot kaže tudi slika, posneta na Opčinah O akciji, ki jo je sprožil koordinacijski odbor za vrnitev Narodne ga doma pri Sv. Ivanu, smo že večkrat poročali, vendar ne bo odveč, če še enkrat opozorimo vso našo javnost, da je akcija še v teku in da je zato prav, da tudi tisti, ki iz enega ali drugega razloga še -»liso podpisali peticije z zahtevo po vrnitvi tega, kar bi morala biti zakonita last slovenskega prebivalstva Sv. Ivana, Vrdele in Podlonjer-ja in kar .je fašizem nasilno odvzel, to čimprej storijo. Prav tako ne bo odveč, če še enkrat poudarimo, da .je od fašističnega požiga Narodnega doma poteklo že celih šestdeset let in da so obenem potekla že cela desetletja od zmage nad fašizmom, za katero je darovalo svoja življenja tudi toliko Sve-toivančanov. Skrajni čas je torej, da italijanska država z demokratično ustavo poravna nekdanje krivice in povrne slovenskemu prebivalstvu teh krajev, kar mu pritiče ■111111111111 m iiiiiin uh 111111111111111111111111111111111 n ■iia«iiiiiiiiiiaiiiaiii«iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiaia«iiiiitnAiiiita«i«iiiiiiiiiiitiiiiiii«iiiiiiiiiiaiiai«iiiiiiiiniHiiMiiiiiiiaiiijiiiiiiii>iiMa>>«i*iiiiiiiiii*iiiiiiiiitiii>iiiiiii>«iiiiiiii***iii*siiiiiiiiii*ii<*iii>i**i*iii*iiiiiii**l*i||i|*>>iiiaaiiai|i|ii|ta*i**aiiiaia|ii|,**"iii"ai*ia>iT*sal'|i""i*'a>f lia>11" OBJAVLJENI URADNI PODATKI LUŠKE USTANOVE Lani občuten padec blagovnega prometa v tržaškem pristanišču V primeri z letom 1980 se je promet skrčil s 37,6 na 31,2 milijona ton - Tudi število potnikov nazadovalo PRIČELO SE JE VESELJE, KI BO TRAJALO VEČ DNI PUST JE PRIŠEL V MILJE PO MORJU »... Statistični urad Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je objavil dokončne uradne podatke o razvoju blagovnega prometa v lanskem letu. Iz ustreznih pregledov je razvidno, da se je lani v primeri z letom 1980 občutno zmanjšalo tako število ladij, ki so priplule v naše pristanišče, kakor tudi blagovni in potniški promet. število ladij, ki so med letom priplule v našo luko, je doseglo 2.768, medtem ko so jih v letu 1980 našteli 3.528; blagovni promet se je skrčil s 37.656.122 ton v letu 1980 na 31 milijonov 242.309 ton v lanskem letu: število vkrcanih in izkrcanih potnikov pa se je zmanjšalo z 29.931 na 26.751. \ Kar zadeva strukturo blagovnega prometa, kažejo statistični podatki, da se je v lanskem letu zmanjšal promet z rudami, z mineralnimi olji, z SEJA GOSPODARSKEGA ODBORA SKGZ Nej jasne ekonomske koristi premogovnega terminala Na svoji nedavni seji, o kateri smo že poročali, je tržaški del odbora za gospodarstvo pri SKGZ, ki mu predseduje dr. Darij Cupin, obravnaval tudi vprašanje premogovnega terminala v tržaški luki. To pobudo, o kateri se ie že razvila vroča polemika v javnosti, nekatere politične sile v Trstu predstavljajo kot edino konkretno priložnost ki lahko v kratkoročnem obdobju prispeva k razvoju močno obubožanega tržaškega gospodarstva. Pa vendar ne gre za kako proizvodno ali predelovalno industrijsko dejavnost, ki bi znatno povečala zaposlitveno raven in pospeševala stranske dejavnosti v drugih sektorjih krajevnega gospodarstva Gre za pobudo, ki .jo lahko primer jamo petrolejskemu terminalu: viso ki investicijski stroški, nizko števi lo zaposlenih, zaseganje velikih površin, poleg tega pa precejšnja nevarnost onesnaženja okolja. Glavni koristnik bi seveda bila tržaška pristaniška ustanova, ker bi se močno povečala tonaža letnega pristaniškega prometa. V času energetske krize in podra žitve petroleja .je premog kot cenejši vir energije postal zopet aktualen. Po vladnih načrtih na.i bi Italija v naslednjih letih zgradila tri velike premogovne terminale, da si tako zagotovi dobavo premoga po morju iz držav proizvajalk kot so Avstralija. Južna Afrika in Amerika. Med jadranskimi pristanišči .je Trst takoj postal eden najprimer nejših kandidatov, ker razpolaga s potrebno globino do 18 metrov, ki omogoča dostop ladjam z nosilnostjo 150 tisoč ton. Pristaniška ustanova .ie že izbra la lokacijo na zemljišču kjer stojijo rezervoarji bivše družbe ESSO v obalnem pasu industrijske cone. Na 35 hektarih površine, polovico bi pridobili z zasipavanjem morja, bi na velikih podolgovatih kopah »uskladiščili* do 15 milijonov ton premoga. Od tu bi ga usmerjali delno s splavi v druga severnojadran ska pristanišča, večji del pa po že leznici v Avstrijo in na Bavarsko. Manipulacija tako velikih količin premoga bi povzročila precejšnje onesnaženja okolja, kar je že sprožilo negativne reakcije prebivalstva bližnjih rajonov. Toda v bližini stoji tudi precej industrijskih obratov, in to prehrambeno predelovalalnih: kr j pa. če jih črni prah prežene drugam? Zopet bi rabili nova ob sežna zemljišča, ki jih Trst nima več mnogo, zato bi iih moral uporabljati za gospodarsko bolj donosne dejavnosti. Člani gospodarskega odbora so zaključili obravnavo z mnen.iem, da take pobude prav gotovo niso tiste, ki naj bi bile «motor» gospodarskega napredka v tržaški pokra jini in da bi načrtovalci morali poskrbeti za natančnejšo utemeljitev ekonom skih koristi. Prof. Lokar predaval v Sesljanu V dvorani avtonomne turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu je včeraj predaval prof. Aleš Lokar in sicer o svoji študiji o gospodarskem razvoju devinsko-nabrežinske občine s posebnim poudarkom na možnosti valorizacije turističnih dejavnosti. Prisotne je najprej pozdra vil župan Albin škerk, predavatelja pa je predstavila odbornica Marinka Terčon. Prof. Lokar je povedal vrsto zanimivih podatkov, po predavanju pa se je vnela precej obširna razprava, v katero so posegli številni prisotni. • Drevi ob 18. uri se bo sestal na sedežu v Ul. S. Ermacora 3 rajonski svet za Rojan, Greto in Barko vi je. lesom in s potrebščinami za ladje in njihove posadke, medtem ko se je nasprotno povečal promet s premogom, z žitaricami in oljčnimi semeni ter s kosovnimi pošiljkami. Razvoj prometa je razviden in naslednje razpredelnice (podatki so izraženi v tonah): Leta 1980 Leta 1981 Rude 1.216.661 1.127.225 Premog 492.659 758.134 Miner, olja 33.019.956 26.743.388 Žita in oljč. semena 97.837 124.759 Les 179.092 131.462 Kos. pošiljke 2.219.601 1.941.507 Potrebšč. za ladje 430.316 415.834 Skupaj 37.656.122 31.242.309 Kar zaceva tako imenovani »specializiran* promet, se pravi promet s kontejnerskimi in trajektnimi (ro-ro) ladjami, pa kažejo podatki za lansko leto, da medtem ko se je število manipuliranih kontejnerjev za spoznanje povečfllo, sdcje nasprotno količina v kontejnerjih pripeljanega in odpeljanega blaga zmanjšala in nrav tako se je skrčil promet, opravljen s trajektnimi ladjami, število manipuliranih kontejnerjev je namreč v lanskem letu znašalo 86.722, medtem ko jih je bilo v letu 1980 86.500, blagovni promet s kontejnerji pa se je skrčil s 708.354 na 680.083 ton, promet s trajektnimi ladjami pa je nazadoval s 322.706 ton v letu 1980 na 301.398 ton v lanskem letu. Redne pomorske zveze iz našega pristanišča Tiskovni urad Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je pravkar objavil pregled rednih pomorskih zvez, l;i vodijo iz naše luke v svet. Iz pregleda povzemamo, da je danes takih prog 85, od tega 2 za Evropo, 22 za Bližnji vzhod, 12 za severno Afriko, 6 za zahodno in južno Afriko, 7 za Rdeče morje in jugovzhodno Afriko, 17 za Perzijski zaliv, Indijo, Pakistan in Daljni vzhod, 12 za Srednjo in Južno Ameriko, 6 za Severno Ameriko (ZDA in Kanado) in 1 za Avstralijo. Osemnajst prog vzdržujejo ladje jugoslovanskih pomorskih podjetij. in sicer z 31 na nekaj več kot 25 milijonov ton. Nafto za SIOT je lani pripeljalo v Trst skupno 287 ladij, ki so za razne storitve (pilote, vlačilce, popravila in podobno) izdale skupno okrog 10 milijard lir, k čemur je treba dodati 3 milijarde 220 milijonov lir pristaniških taks. Te so bile z novim letom povišane na dvakratno višino, in sicer z lanskih 140 m 280 lir za tono. Pri družbi SIOT je danes na Tržaškem zaposlenih 130 ljudi. V naši deželi bodo danes ves dan stavkali delavci tekstilne, oblačilne in obutvene stroke. Stavko je oklical področni sindikat Fulta (CGIL CISL - UIL) v obrambo zaposlenosti, za prehod k ustreznejši industrijski politiki v deželnem in ‘vsedržavnem merilu ter za obnovitev delovne pogodbe. )(.„ Ne zahtevamo, kar ni naše. Zahtevamo samo to, kar so naši predniki s trudom in napori zgradili zase in za bodoča pokolenja. In napačno bi bilo tolmačiti zahtevo no vrnitvi Narodnega doma kot socialno in kulturno protivrednost za vse, kar je naša narodnostna skupnost v zadnjih letih izgubila zaradi stalnih razlaščanj njene zemlje. Za to škodo so nam oblasti dolžne vračati v drugačnih oblikah, dolžne so nam v prvi ’ vrsti globalni zaščitni zakon, ki .je glavni pogoj za našo narodnostno uveljavitev in za dosego e-nakopravnosti in pravic. Toda v primeru svetoivanskega Narodnega doma ne gre za protivrednosti, temveč za čisto navadno povrnitev stare škode. V tem smislu .je tudi izdelana peticija, ki jo v teh dneh podpisujejo pri Sv. Ivanu, na Vrdeli in v Pod-lon.ierju in ki jo bodo poslali predsedniku republike, predsedniku vlade ter ministroma za zunanje zadeve in finance. Akcija, kot rečeno, uspešno poteka. V teh dneh so jo podprli tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol, ki so locirane pri Sv. Ivanu. Akcija dijakov se je pričela na učiteljišču »A.M. Slomšek* in se bo nadaljevala na drugih višjih srednjih šolah. Pobudo gre vsekakor podčrtati, kajti nadvse pomembno .je, da se prav mlajši rod zave svojih pravic, spozna krivice, ki so bile povzročene našemu naiodu v pretekli in polpretekli zgodovini in izterja škodo. M ' ( ,'il.v . /rr...,„7T iiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiHMifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiM Mala črna kronika Lansko poslovanje Čezalpskega naftovoda Štednja z energijo v srednji Evropi se krepko čuti tudi pri poslovanju čezalpskega naftovoda. Dovoz surove nafte za SIOT se je namreč v lanskem letu zmanjšal za 18,4 odst. v primeri z letom 1980, POZIV ZAHODNOKRAŠKICA SVITA TRŽAŠKI OBČIM ZAPOSLITI BI MORALI VEČ LJUDI Z ZNANJEM SLOVENSKEGA JEZIKA Dr. Siclari se je obvezal, da bo upošteval peticijo skupine Prosecanov glede ureditve vaških cest V sredo se je na Proseku sestal rajonski svet za zahodni Kras. ki je obravnaval načrt za preureditev služb v okviru tržaške občine. V ta namen je skupščina naslovila izrednemu komisarju dr. Siclariju pismo, v katerem ugotavlja, da v omenjenem načrtu, kot v ostalih uradnih aktih o tem vprašanju, ni nikjer razvidno, da namerava tržaška občina zaposliti (za določen in tudi za nedoločen čas) osebje z znanjem slovenskega jezika za pa trebe posameznih občinskih depart majev in oddelkov. V tej zvezi je predsednik rajonskega sveta opo zoril tudi na nedavno razsodbo u stavnega sodišča glede pravice do rabe slovenščine v odnosih z o-blastmi, kar potrjuje pravilnost ravnanj« tega Izvoljenega organa, ki si od vsega začetka prizadeva za enakopravno rabo slovenščine v javnosti. Na seji so med drugim z zadovoljstvom ugotovili, da se je izredni komisar pismeno obvezal glede izvedbe vseh nujnih del (popravila cest in podobno), kot je v posebni peticiji pred nedavnim za htevala skupina prebivalcev Proseka. Ob tem pa je treba pristaviti, da je tržaška občina v teh dneh začela z nekaterimi deli za ureditev kanalizacije in vaških cest na Proseku, v Križu, in na Konto ve iu, kot je svoj čas na sestanku s delegacijo zahodnokraškega rajonskega sveta obljubil namestnik izrednega komisarja dr. Camerlengo. Avtomobil zbil 12-letnega otroka Komaj 12-letni otrok je bil včeraj popoldne žrtev hude nesreče v Ul. Rossini. Francesco Brancia, tako je otroku ime, stanuje pa v Ul. Mauroner 1/1, se je, oblečen v pustno šemo, sprehajal z gručo ošemljenih vrstnikov po Ulici Rossini, po kateri je prepovedano voziti, ko ga je v bližini križišča z Ul. Trento nenadoma zbil fiat 127, ki je s precejšnjo hitrostjo vozil v smeri proti Nabrežju. Otrok se je udaril v glavo, ranil c j je po obrazu, pri trčenju mu je zbilo dva zoba, zdravniki ortopedskega oddelka otroške bolnišnice Burlo Garo--falo, kamor so ga prepeljali z re-šilcem RK, pa domnevajo, da si je mali Francesco zlomil tudi stegnenico leve noge in levo ključnico. O-kreval bo v 30 dneh. Avtomobil, ki je zbil otroka, je upravljal 51-letni Vittorino Facchin iz Ul. Revoltel-la 138/1. Peugeot podrl žensko v Ul. Flavia Včeraj opoldne je v Ul. Flavia v bližini kinodvorane Lumiere peugeot zbil žensko, ki je prečkala cesto izven prehoda za pešce. Pone-srečenka, 80-letna Gemma Martini iz Ul. Porta, se je udarila v glavo. Sprejeli so jo na nevrološkem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. Peugeot je v smeri proti Trgu Cagni upravljal 64-letni Giulio Vis-novic. Zvodnik v zapor Agenti letečega oddelka so aretirali in prijavili sodnim oblastem 31-letnega zvodnika Marcella Nales-sa iz Vareseja. Moškemu so pred kratkim oblasti zaukazale naj za dobo treh let zapusti območje trža-šk- občine zaradi njegovih nečistih Plačevanje pokojnin 1NPS Poštno pokrajinsko vodstvo sporoča vsem interesentom, da bodo v mesecu februarju pla čevali pokojnine INPS katego rije IO po naslednjem vrstnem redu: ponedeljek, 22. februarja, od črke A do CI torek, 23. februarja, od črke CL do F sreda. 24. februarja, od črke G do M četrtek, 25 februarja, od črke N do R petek, 26. februarja, od črke S do Z poslov in zaradi navajanja k prostituciji. Nalesso se očitno ni držal u-kaza, saj so ga policisti v torek zalotili v mestu z neko mlado žensko. Ustavili so ga, ga prepeljali najprej na kvesturo, nato pa so se zanj odprla vrata zaporov. Ovrednotiti treba gojišča mehkužcev Evropski parlamentarec Manli i Cecovini je novembra lani naslovil komisiji evropskih skupnosti vprašanje, če velja za območje EGS poseben normativ, ki urejuje trgovanje z mehkužci in njihovo gojenje. Dne 1. januarja t.l. je namreč pričel veljati v Italiji ustrezni zakon (št. 192 od 2. maja 1977), ki pa je po Cecovinijevi sodbi pravzaprav oviral razmahu te zvrsti morskega gospodarstva. Komisija je parlamentarcu odgovorila z navedbo, da je pristojna o-blast EGS 30. oktobra 1979 izdala odločbo 79/923 za preverjanje kemijsko - fizičnih in bakterioloških značilnosti obalnih voda, kjer naj se gojijo mehkužci, in to z namenom obvarovati potrošnike morskih sadežev. Komisija pa je pripomnila, da omenjena odločba vsekakor še ne zadostuje za pravilno urejanje gojišč, kot tudi trgovanja z mehkužci, zato je zadolžena služba pričela z delom za izpopolnitev zadevnih predpisov. Včeraj je prišel v Milje na barki »Serenissima* kralj Pust. Pričakala ga je velika množica ljudi, ki so napolnili pomole miljskega pristanišča, pričakala ga je seveda tudi godba in pričakale so ga številne maškare. Navada, aa pripluje v Milje tipična barka iz Benetk, simbolizira povezavo, ali bolje pobratenje dveh znamenitih pustov, to je beneškega in miljskega. Včeraj je prihod barke, ki jo poganjajo krepki veslači (pa ne da veslajo od Be-nekt, so vprašali nekateri), otvo-ril miljsko pustovanje. In res parkirnih prostorov ni bilo več, ljudje so se trli po ulicah, stari in mladi so se oblekli v najrazličnejše maškare, skoraj za vsakim vogalom je kiosk, kjer dobimo tradicipnalno pustno pecivo in seveda vino. Po prihodu »Serenissime* so se številni ljudje razkropili po ulicah, na trgu pred občinsko palačo je bil otroški ples. Kavboji, moški preoblečeni v ženske in druge maškare so se okrepčali v gostilnah in kioskih. Veselje se bo v naslednjih dneh stopnjevalo. V nedeljo bo parada pustnih vozov, ki je zaslovela že po vsej Italiji. Pust bo tako razgrel duhove vseh občanov in številnih obiskovalcev, ki prihajajo v Milje, da jih omrežijo veselje in pisane maske. bljeni na veselo otroško pustno rajanje, ki ga organizirajo jutri, 20. t.m., v kletnih prostorih Marčela Doljaka v Samatorci ŠK Kras, KD Rdeča zvezda in KD Kraški dom. Ples se bo začel ob 17.30 in bo trajal tam do 19.30. Poskrbljeno bo za bogat zabavni program, kjer se boste zavrteli ob zvokih veselih inštrumentov in se posladkali s pustnimi sladkarijami. Prihitite torej v Samatorco, kjer vas čaka veselo pustno rajanje in na koncu še prijetno presenečenje. N. Š. Včeraj je odpotovala v Avstralijo večja skupina otrok izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine, ki so se pred leti preselili v to državo. Obisk, ki je trajal skoraj mesec dni, je potekal v priredbi deželne uprave in izseljeniških organizacij. Sestanek komisije KPI o glasbenih dejavnostih Na svojem zadnjem sestanku je komisija za kulturo in šolstvo tržaške avtonomne federacije KPI o-bravnavala vprašanje glasbenih dejavnosti v gledališču Verdi v luči nedavnega zakonskega osnutka, li ga je na to temo predstavila Spa-dolinijeva vlada. V ta namen je 12. februarja na sporedu javni posvet o tem vprašanju. Izleti Slovenski skavti in skavtinje organizirajo 28. t.m. smučarski izlet v Sappado. Cena avtobusa približno 8.000 lir. Odhod točno ob 6. uri izpred sodne palače (Foro Ulpiano). Za vpis telefonirati Silviji Kalin na :št. 224407 vsak dan od 19. do 21.' Ure. do vključno 24. t.m. Vabljeni tucff goriški skavti in skavtinje. ,1U ' 'Ob priliki Anednarodnega prazni* ka žena priredi Združenje Union -Podlonjer in Sv. Ivan: v nedeljo 7. 3. izlet v Savudrijo; 10., 11. in 12. 4. izlet v Zadar in Šibenik z ogledom Škradinskega buka; 25. 4. izlet v Avstrijo ob priliki obnovljene hiše preminule 11-članske družine za časa narodne borbe. Informacije in vpisovanje na sedežu Združenja U-nion, Lonjerska cesta 177 vsak ponedeljek od 20. do 20.30 in v Ul. Valdirivo 30 - tel. 64-459 ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure. Ker je na razpolago še nekaj prostih mest za partizanski izlet po Dalmaciji z ladjo Slavija sta VZPJ (Vsedržavno združenje partizanov Italije) in ZZBNOV (Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojn?) sklenili, da se vpisovanje za izlet podaljša do 12. marca t.l. Za vpi* in morebitna navodila se lahko obrnete na VZPI — Ul. Crispi 3/n, telefon 730306. Pustno rajanje v Samatorci Otroci, pajacki, vile in škrati in roboti pa tudi drugi otroci iz zgo-niške in repentabrske občina so va- Iz sodnih dvoran Hotelirju Levstiku znižali kazen Tržaško prizivno sodišče je včeraj znižalo na sedem mesecev zapora in 70 milijonov lir globe kazen 54-letnemu rimskemu hotelirju Vinku Levstiku, ki ga je 11. aprila 1980 prvostopenjsko sodišče v Gorici obsodilo zaradi kršenja valutnega zakona na 8 mesecev zapora pogojno in na skoraj 119 milijonov lir globe, zaradi napeljevanja h korupciji pa na 10 mesecev in 20 dni zapora (prav tako pogojno) ter na denarno kazen v višini 80 tisoč lir. Levstika so aretirali 26. marca 1980 pri Moščenlcah blizu Gorice, potem ko so v njegovem avtomobilu, oziroma v njegovi torbi našli za približno 85 milijonov lir v različnih tujih valutah. Skoraj polovico valute so bili ameriški dolarji, okrog 11 milijonov lir pa je bilo v potoval nih čekih. Obtoženec naj bi jih odkupil od hotelskih gostov in drugih turistov, »pozabil* pa jih je v predvidenem roku javiti in izročiti pooblaščeni banki, s čimer je prekr- šil zakonske predpise o valutnem poslovanju. Potrjena kazen dvema posiljevalcema Tržaško prizivno sodišče je potrdilo obsodbo na dve leti zaporne kazni 38-letnemu Adrianu Licenu z Vrdelske ceste 16 in 39-letnemu Antoniu Villi iz Ul. Giacinti 20, ki ju .je obtožnica bremenila posilstva 40-letne Anna Marie P. Moška naj bi konec januarja 1978 v stanovanju Licena omamiia žensko z likerjem, kateremu sta dodala nekaj kapljic pomirjevalnega sredstva »Valium*, nakar naj bi jo večkrat posilila. Ženska ju .je prijavila policiji, ki je med preiskavo našla v Licenovem stanovanju skoraj tisoč pornografskih fotografij, ki naj bi jih posneli ali sam Ličen ali pa njegovi prijatelji. Prvostopenjsko sodišče je. kot re čeno, obsodilo oba na 2 leti ječe in na plačilo 5 milijonov lir odškodnine prizadeti stranki. Včeraj so ji ma prizivni sodniki le znižali od škodnino na 3 milijone lir. Dne 17. t.m. nas je za vedno zapustila naša draga EMILIJA VERGINELA »d. KRAU Pogreb drage pokojnice bo jutri, 20. februarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Prosek. Gabrovec, 19. februarja 1982 Draga nona, ostala boš vedno v naših srcih Sara, Ntkoleta, Daniel in Silvana Gabrovec, 19. februarja 1982 Žalosti se pridružuje družina Repentabor, 19. februarja 1982 Karlo Kralj Ob izgubi drage tete se žalosti pridružujeta družini Florjan Verglnela in Josip Blažina Gabrovec, Milan, 19. februarja 1982 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3) 19. 2. 1981 19. 2. 1982 Trst, 19. februarja 1982 (Občinsko pogrebno podjetje) Ob prvi obletnici smrti našega dragega IGNACA METLIKE se ga z nezmanjšano ljubeznijo spominjajo žena, hčerki z družinama ter vsi sorodniki DOKUMENT SO NASLOVILI NA ŽUPANA Ugovor prebivalcev Gročane k varianti o krajinski zaščiti v dolinski občini Eročanci izražajo predlog; da se v varianto vključijo, tako v duhu, kot v črki načela, po katerih mora Kras ostati še naprej naš življenjski prostor Dolinski občinski svet je v lan slcem decembru sprejel varianto re gulacijskega načrta o krajinski zaščiti, ki dejansko predstavlja prilagoditev deželnemu urbanističnemu načrtu. Na predloženo in odobreno varianto so sedaj možni ugovori. Takšen ugovor je izdelalo in poslalo dolinskemu županu prebival stvo Gročane. Ugovor se glasi: 'Podpisani prebivalci iz Gročane. lastniki zemljiških parcel, ki so bile -z varianto k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu, sprejeto s sklepom občinskega sveta štev. '88/c, z dne 18.12.81, namenjeno področju za krajinsko zaščito, izjavljajo, da omenjena varianta ne odgovarja pravilnemu reševanju krajinskih problemov. V varianti se kmetijstvo odraža kot pasiven kon cept in zato ne zasledimo v n;em dinamičnega elementa, ki bi omogočil ohranitev naravnega kolja. ^ V besedilu krajinska zaščita občinskih predelov, ki so podvrženi varstvu in ovrednotenju okolja, u-pošteva bistveno njih uporabo iz znanstvenega družbeno-rekreacijske-ga vidika, ne pa kot aktivno sredstvo za pravilen razvoj, s katerim bt se omogočil družbenogospodarski in kulturni razvoj prizadetih prebivalcev, ki so predvsem kmetje. To izhaja iz sledečih opomb: L Pojem Izvršilnega načrta, ki ga uporabljajo v zakonodaji varian te. je pasivnega značaja Če hočemo pravilno rešiti problem naravne zaščite, moramo pospešiti dejavnost v primarnem sektorju in dopu stiti,. da se ta izboljša in razvija, ker je tovrstna dejavnost edina, ki dopušča in zagotavlja uravnovešeno delovanje naravnih dejavnosti v okraju. .2. Pojem Izvršilnega načrta, ki ga uporabljajo v zakonodaji variante, ni upoštevan v normah urbanistične odredbe. Obstajajo Načrti ohranitve in razvoja (ti so enakovredni področnim načrtom), ki so predpisani v deželni urbanistični zakonodaji. Občinska uprava bi. lah-l.h že predhodno določila temeljno izbiro lokacije preko svojih plan škili načrtov, upoštevajoč, da bi to bilo le začasno. 3. Upoštevajoč, da se v področjih ne sme graditi, je treba izključiti tudi nove gradnje za kmečko uporabo. To pa nasprotuje s potkami za izboljšanje . primarnega steklarja. V planskih porpiah j se p Poštevajo nove gradnje za kmečko uporabo le izven podrpčifti;kxajinBke zaščite. Istočasno pa ni dobro pred videna izbira ali lokacija teh področij. Potrebna je torej večja točnost v določitvi Izvršilnih načrtov, da se lahko vključijo v postopek občin ske proračunske odobritve planske- ga urbanističnega organa. Zaščito naravnega okolja .je treba doseči tako v skladu z normami v splošnem deželnem urbanističnem načrtu. pa tudi s tozadevnimi občinski mi predpisi, da se preko pravilnih posegov ojačijo razne dejavnosti primarnega sektorja. Podpisani o-stajamo dosledno pri stališču, ki smo ga večkrat sami in tudi preko naše organizacije Kmečke zve ze izrazili, da ni mogoče zaščititi Krasa z vinkulativnimi normami, kot jih predvideva zakon »Belci* štev. 442/71 v 3 čl. črka b): «pred-pisati prepovedi in administrativne sankcije, ki so potrebne za ohra njevanje in valorizacijo naravnih rezervatov.* Kraške naravne posebnosti je mogoče ohranjevati in varovati le z aktivnim pristopom do problemov Krasa ter z ohranjevanjem in razvijanjem tradicionalnih kraških de javnosti, med katere spada pred vsem kmetijstvo. Aktivne zaščite pa vsekakor ni mogoče izvajati brez neposrednega sodelovanja človeka, ki na Krasu živi in dela. Zato smo trdno prepričani, da takih zakonskih ukrepov in norm kot so zakon Belci in Park štev. 6 D.U.N.a sploh ne bi bilo treba, če bi se na našem teritoriju izvajala pravilna in pravična politika do našega kmeta in njegovih potreb, če bi ne bilo raznarodovalne nolitike. Predlagamo vam zato, da se v novo varianto iznesejo tako v duhu kot v črki ta načela, ki predstavljajo, če so dosledno izvajana, edino jamstvo, da bo Kras lahko še naprej ostal naš življenjski prostor.* Sledi 16 podpisov. Proslave 30. oblelnice skavtske organizacije Delovno leto 1981-82 je leto 30-letnice skavtizma v našem zamejstvu. Oktobra 1951 je namreč nastala v Skednju prva skupina skavtov, ki jo je vodil takratni novo-mašnik Lojze Župančič. Iz te skupine se .je z leti razvila trdna organizacija. ki živi že 30 let Za to obletnico bodo tržaški skavti in skavtinje pripravili zgodovinsko raziskavo na področjih, kjer delujejo. Otvoritve razstav bodo tudi v obliki srečanja s starši. Take vrste prireditev bodo: V SKEDNJU bo otvoritev v nedeljo. 7.3.1982; ob 11. uri v Ukmarjevem domu: razstava bo odprta od 7.3. do 14.3.1982 od 17. do 19. ure Pri SV. JAKOBU bo otvoritev 7.3.1982 od 10. do 11. ure v domu v UL Concordia; razstava bo odprta za dva tedna ob ponedeljkih ' 1 y Prosvetnem domu v Baikovljah so v soboto počastili spomin (prosvetnega delavca Stanka Pertola. Ob tej priložnosti je nastopil tudi Tržaški oktet. ob 17. do 19. ure in ob petkih od 15. do 17. ure. V ROJANU bo otvoritev 20.2.1982 od 16. do 19. ure v Marijinem domu; razstava bo odprta še samo 21.2. od 10. do 12. ure. Pri SV. IVANU bo otvoritev 14. febr. 1982 ob 11. uri v Marijinem domu: razstava bo odprta za dva tedna ob petkih od 16. do 20. ure in ob nedeljah od 11. do 12. ure. Na OPČINAH bo otvoritev 13. febr. 1982 ob 18. uri v župnijskih prostorih; razstava bo še odprta 14.2. od 10. do 13. ure in 15.2. od 17. do 20. ure. V NABREŽINI bo otvoritev pripravil celotni I. steg (Devin, Nabrežina, Mavhinje, Sv. Križ) in sicer v župnijski dvorani 13.2.1982 ob 16. uri; razstava bo odprta 13.2. od 16. do 19. ure, 14.2. od 10.30 do 12. ure ter od 15.2. do 17.2. vključno od 18. do 20. ure. Na PROSEKU - KONTOVELU bo otvoritev 16.2.1982 ob 20.30 v župnijski dvorani na Proseku: razstava bo odprta še 20.2. od 11 do 12. ure, 21.2. od 15.30 do 17.30 in 27.2. od 15 30 do 19.30, 28.2. od 11. do 12. ure. NA POBUDO DRUŠTEV UNION IN ŠKAMPERLE Pestri Prešernovi proslavi v Podlonjerju in pri Sv. Ivanu Prešernov praznik je za nami in po naših društvih potekajo te dni zadnje prireditve v spomin na slovenskega pesnika, predvsem pa v počastitev dneva slovenske kulture. V Podlonjerju so se domačini zbrali ob priložnostnem programu že minulo soboto. Pri Sv. Ivanu, in sicer na stadionu 1. maja, pa so dan kulture proslavljali v sredo. Oba praznika sta priredili slovenski društvi Union iz Podlonjerja ter Slavko Škamperle od Sv. Ivana. Sobotni praznik je odprl predsednik društva Union Viljem Mikac. ki je med drugim poudaril pomen kulturnega in političnega delovanja slovenskih organizacij v tem kraju, ter spregovoril tudi o Prešernu. S pesmimi in kratkimi sestavki iz proze so nastopili še Barbara Gruden, Jurij Paljk in Miran Košuta, nastopila pa sta še domačin s harmoniko ter kitarist. Program je zaključila'ženska skupina Stu ledi. ki je z ljudskimi motivi pripomogla k sproščenemu razpoloženju. Pri Sv. Ivanu so v sredo z literaturo nastopih Suzi Pertot, Lidija Rupel in Jurij Paljk, ki je pripravil tudi priložnostni govor. Gost večera je bil Sergej Verč. Slednji je občinstvu predstavil nekaj Prešernovih, Menartovih in Kravosovih poezij, snov p« je podajal na doživet, izviren način, tako da je občinstvu tudi dejansko približal izbor iz del treh, sicer različnih si pesnikov. Na prazniku je nastopil tudi Milj-ski ansambel TOZD Lopovi, ki, kot znano, izvaja tako lastne skladbe, kot besedila domačih in tujih kant-avtorjev ali skladateljev moderne rock glasbe. Ansambel, ki je sicer še mlad, je prav z vrsto nastopov ob dnevu slovenske kulture dokazal, tako glasbeno pripravljenost, kot domišljijsko iznajdljivost. O tem naj priča predvsem izvirna skladba Avtobus blueš, ki je tudi v sredo navdušila predvsem mlajše. S. P. Dežela bo finansirala tečaje za bivše osebje miljske ladjedelnice Deželni odbor je pripravil osnutek zakona, ki nakazuje 5C0 milijonov lir finansiranju tečajev za strokovno prekvalifikacijo uslužbencev bivše miljske ladjedelnice Alto Adriatico. Osnutek mora sedaj proučiti stalna deželna komisija, nakar bo predložen v odobritev deželnemu svetu. Po dovršitvi omenjenih tečajev bi moralo osebje CAA postopoma najti zaposlitev v raznih podjetjih z državno soudeležbo na Tržaškem, to pa najpozneje do konca aprila 1983. ko jim poteče posebna dopolnilna blagajna. TOKRAT V KARM JI, POD VISOKIM ZONCOLANOM Dolinski srednješolci so letos prijetno zimovali v Ravasclettu V nedeljo, 31. januarja, se je za 75 učencev dolinske srednje šole «Simcn Gregorčič* začelo tradicionalno tedensko zimovanje, tokrat desetič na vrsti. Za letošnji «beli teden* so se v spremstvu 6 profesorjev in ravnatelja preselili v Karnijo, v znani smučarski center Ravascletto, pod visokim Zoncola-nom. Namestili so se v hotelu Fantine! tik ob smučarskih progah, pokritih s primerno debelo snežno odejo. Zimovanje je tudi letos poteka lo po že ustaljenem urniku: ob 7.30 vstajanje, ob 8.30 zajtrk, potem pa smučanje do kosila pod vodstvom 6 izkušenih smučarskih učiteljev smučarske šole Zoncolan. Po kosilu še ura smučanja, nato pa so u-čenci sledili učnim uram do večerje, po večerji po krajšemu poučnemu ah zabavnemu sporedu. V ponedeljek zjutraj so se dijaki razdelili glede na smučarsko znanje v šest skupin, od začetnikov pa do že izkušenih smučarjev. Kar 22 učencev je letos sploh prvič stopilo na smuči in velja pripomniti, da so brez tarnanja in s precejšnjo zavzetostjo premagovah začetne težave. stalno napredovali in da so se v teku enega tedna naučili spretno plužiti in vijugati. Malo večje težave je kdo naletel pri prvem POGOVORI Z MLADIMI Kaj menijo o nekaterih aktualnih vprašanjih voditelji Mladinskega krožka Prosek - Kontovel ? Na problematiko mamil in alkoholizma gledamo brez «tabujev» - Ustvariti je treba pogoje, da bodo tudi tisti, ki stojijo ob strani, pristopili k aktivnejšemu delu - Prirejanje plesov ne pomeni «povratek v zasebnost)) Prejšnji teden smo objavili zapis o dejavnosti in o programih Mladinskega krožka s Proseka in Kontovela, za naprej pa pripravljamo pregledne članke tudi o dejavnosti ostalih organiziranih mladinskih skupin, ki delujejo na Tržaškem. Voditeljem krožka s Proseka in Kontovela smo v tem okviru postavili nekaj vprašanj v zvezi z njihovo dejavnostjo in z aktualnimi problemi, s katerimi se soočajo naše mlade generacije. Ob tem smatramo za potrebno, da bi o teh vprašanjih zlasti med našo mladino prišlo do odkrite razprave in do izmenjave mnenj, ki jih bomo po naših zmožnostih tudi rade volje objavili. Alkoholizem in mamila. V kakšni meri sta ta pojava prisotna med našo mladino? Mamila po našem mnenju niso še tako razširjena med našo mladino in torej pojav ni še zaskrbljujoč. Seveda pa s tem še ne rešimo problema, ki je prisoten in bo v bodočnosti lahko občutnejši. Na problematiko mamil gledamo vsekakor brez «tabujev» in skušamo biti o tem čimbolj informirani. V ta namen smo pred kratkim povabili v našo sredo dr. Danila Sedmaka, ki nam je zelo izčrpno govoril o tem vprašanju in tako marsikomu izmed nas razčistil pojme. Kar zadeva alkoholizem pa menimo, da med našo mladino sploh ni razširjen. Prevečkrat zamenjujemo pojem alkoholizma z uživanjem alkohola. kar je napačno. Pri nas je uživanje alkohola vezano na našo kulturo in na naše navade. Seveda ua prekomerno uživanje alkohola, ki je prisotno med mladimi, lahko pripelje posameznika do alkoholizma. Med našo mladino pa ne poznamo nikogar, ki mu bi lahko rekli alkoholik. S kakšnimi sredstvi in oblikami boja se lahko naša mladina aktivneje vključi in prispeva svoj po- memben delež v boju za dosego in uveljavitev naših narodnostnih pravic? Mladinske organizacije imajo predvsem nalogo, da vzbujajo v mladih narodno zavest in da jim nudijo nekakšno podlago, da se bodo aktivneje in bolj pripravljeni vključili v boj za naše narodnostne pravice. V ta namen prirejamo v našem krožku seminarje in razstave kot tudi plese in izlete. Z našim delom skušamo ustvariti pogoje za skupinsko dejavnost, ki omogoča mladim večjo angažiranost. Misli mo, da .je mladina pri nas že zelo angažirana v družbenih organizacijah, ustvariti pa .je treba še pogoje, da bedo tisti, ki danes stojijo ob strani, pristopili k našemu delu. Vi pogostoma prirejate v Kulturnem domu na Proseku mladinske plese. Nekateri so mnenja, da plesi odtujujejo mlade od stvarnih življenjskih problemov. Kaj menite vi o tem? Mi prirejamo plese z namenom, da se mladi zberejo in zabavajo in to na način, ki jim je najbolj všeč. Seveda pa s tem ne mislimo, da je to edini način zabave, ne strinjamo pa se s tistimi, ki pravijo, da plesi pomenijo »povratek v za- sebnost*. Mladi od vedno radi plešejo. Organizacija plesov pa omogoča tudi. da se mladi združijo pri delu. Temu pa moramo dodati tudi gospodarsko plat vprašanja, plesi predstavljajo za nas edini denarni dohodek, brez katerega žal ne moremo delovati. Kakšno vlogo igra MKPK v vaši stvarnosti in kako se pri vas mladi vključujejo v ostale dejavnosti? Naš krožek ni nastal z namenom, da nadomesti dejavnost kake vaške organizacije in tudi ne zato. da bi tem odvzel mlade sile. Na sprotno, danes naš krožek deluje v dobrih odnosih z vsemi organizacijami. Takoj po ustanovitvi MKPK so mnogi dvomih v našo resnost in v našo prizadevnost, dejstva pa so nam kasneje dala prav in danes vsi na Proseku in Kontovelu priznajo naše zasluge. Včasih je tudi po naši krivdi res prišlo do nesporazumov z vaškimi organizacijami, sedaj pa se z vsemi lepo razumemo. MKPK .je popolnoma vključen zlasti v kulturno dejavnost. Mnogi naši člani so istočasno člani godbe na pihala, pevskega zbora, dramske skupine «Jaka Štoka* in tudi športnih društev. KPI zahteva odobritev občinskega sklepa o otroških vrtcih Tržaška federacija KPI jp izdala tiskovno poročilo v zvezi s sklepom občinskega komisarja o spremembi urnika in delovanju občinskih otroških vrtcev. Najprej poudarja, da "v PISMA UREDNIŠTVU Deželni razvojni načrt 1982-84 Zakaj ni slovenskega prevoda? fee več let prejemajo naročniki brezplačno prevode deželnega «U-faclnega vestnika* žal — skoraj vedno — poprečno z enomesečno za ihlido. V sredo. 10. t.m., so prejeli Pievod c Uradnega vestnika od 23. Japuarja (tokrat samo z enajstdnevno ;zamudo). Toda prevedena sta sanjo naslova obeh deželnih zakonov, bi ju vsebuje deležni cBollettino* v italijanščini, in sicer: 1. »Deželni zu-z dne 23. januarju 1982, št. 13 Večletni proračun za leta 1982 -1984 in proračun za finančno lelo 1982 avtonomne dežele Furlanije -“'•lijake krajine*; 2. »Deželni raz-'0jhi načrt 1982 1981. (Odobril ga 1*-' deželni svet na seji dne 17. dc-Ceml)ra 1981.)» Torej: oboje brez Prevoda zadevnih besedil. Kot je znano, ne vsebujejo prebodi deželnih 'Uradnih vestnikov* žo več let prevodov vseh besedil 'Bollettina*. temveč samo prevode •■stih uradnih besedil, ki po mne-odgovornega deželnega organa •^posredno' zadevajo Sloyence v na ^i deželi, vendar — kot je moč ''Rotoviti — čim manj. Ne bomo Se spuščali v sicer potrebno raz Previjanje g. tem, kaj bi moralo biti brezpogojno prevedeno v slovenščino- Vendar se nam zdi tokrat potrebno kritično pripomniti, da nika-ni prav, da* Jmu1- dve. tako važ- ni besedili nista prevedeni. Morda bi kakšen zelo popustljiv zagovornik pravice o rabi slovenščine v narodnostno mešanih občinah utegnil pomisliti, da ni prevod zakona o proračunu niti potreben, češ da gre predvsem za številke. Nikakor pa ne bi smel biti dopusten pomislek, glede prevoda besedila »Deželnega razvojnega načrta*. Velike važnosti tega načrta pač ni potrebno posebej dokazovati. Narodnostno mešanih občin v deželi je najmanj 35, kar predstavlja kar precej velik del deželne površine. Zato bi bilo v skladu z ustavo in z deželnim statutom zlasti pa z določbami osimskega sporazuma (ratificiranega pred davnimi petimi leti — 1. marca 1977), da bi deželna vlada: 1. poskrbela vsaj za naknadni prevod «Deželnega razvojnega na-črta*. 2. prenehala s šapirografirano i* dajo prevodov »Uradnega vestnika* in poskrbela za tiskane izdaje kot je bilo nekoč obljubljeno in kot je tiskal uradni list v slovenščini bivši vladni komisariat bivše cone A. Vse bralce pa ob tej priložnosti opozarjamo, da prevod deželnega Uradnega vestnika lahko prejemajo brezplačno, če se nanj naročijo — na naslov 34133 Trst, Ul. Carducci 6 ali pa kar po tel. št. 7355. Prav bi bilo, da bi prevod prejemale vse slovenske ustanove in organizacije ter čim več posameznikov — zlasti izobražencev. P. G. • • • KRITIČNO O NEKRITIČNI KRITIKI Spoštovano uredništvo! Na tržaški strani Vašega dnevnika, dne 28. januarja 1982, v članku, ki obravnava 14. občni zbor KD Tabor, Vaš dopisnik piš?: «... je, mestoma najbrž neupravičeno ostro polemično, poročal Drago Gorup.* Zelo stroge besede, ki so me pretresle do dna srca! Gotovo nesporazum! S kom naj bi polemiziral, ko pa je ozračje v našem društvu tako idilično! Preberem še enkrat svoje poročilo in ... strela!... Seveda! Napisal sem: «... da (člani dramske skupine) ne delamo zato, da bi se dobrikali predvsem kritikom - estetikom, ki jih v zamejstvu sploh ne poznamo, ali...* Glej jih grešne besede: v zamejstvu ne poznamo kritikov... Vaš poročevalec se ima najbrž za kritika, in zato ga je tako zbodlo...! Priznam, stavek ni preveč posrečen in najbrž me je omamil kak zli duh, da sem dregnil v kritike... saj za gledališkega delavca pomeni kritik vsakdanji kruh! Kot opravičilo dovolite mi nekaj citatov: Kulturna priloga Primorskega dnevnika. 7. dec. 1980, članek z naslovom Tokrat v žarišču: «... Zakaj tokrat o kritiki? Ker je skorajda ne poznamo in ker si je vsi že- lijo!* — Torej kritike ni! Kulturna priloga Primorskega dnevnika, 1. nov. 1981, članek z naslovom Po Levstikovem nauku: «... ne piši kritike in ti bo dobro na zemlji... Da se naša društva in kulturni delavci naučijo sprejemati kritiko, ki se ji pravi «konstruktiv-na», in da se je naš tisk nauči objavljati...* — Dokler se je naš tisk ne nauči objavljati, kritike ni! Kulturna priloga Primorskega dnevnika, 6. dec. 1981, članek z naslovom Sedeži in stojišča: «... Raje imamo besedo v temi. da se ne sliši in niti vidi... Najbrž pa ♦tekmovanje* (beri: kulturna sezona) ni regularno, ker ni sodnikov ...» — Torej ni kritikov! Ni bil zli duh tisti, ki me je o-mamii, ampak branje Vaših prilog, zaradi katerih je bilo moje poročilo «...mgstoma najbrž neupravičeno ostro polemično.* Zaradi Vaše očitne sokrivde predlagam: jaz, v svojem poročilu, uničim kritike (!). Vi pa zamenjate zgornji stavek Vašega poročevalca z naslednjim: «... mestoma najbrž upravičeno zelo rahlo polemično...». Najlepša hvala in prijazen pozdrav. DRAGO GORUP Odgovor urednika: *Počastili ste me z vrsto citatov iz mojih skromnih razmišljanj v kulturni prilogi PD. zato menim, da sva glede pomanjkanja kritikov i-stih misli. In ker nisem kritik, niti ne nameravam tega poklica o-pravljati, me Vaš dopis ni mogel prizadeti, kot bi me najbrž po Vaši zamisli moral. Sicer pa se popolnoma strinjam z Vašimi izjavami in sem si seveda že posul glavo s ščepcem pepela, ker sem impisal neko ponesrečeno predpono k besedi «upravičeno», čeprav se mi je na občnem zboru dozdevalo (bog varuj domneve!), da Vaša pripomba leti bolj na (ne)poročanje o delu dramskega odseka SKD Tabor, kot pa na kritike. Pokesam pa se svojih «grehov» in Vam želim še mnogo ustvarjalnega gledališkega in polemičnega dela. MARIJ ČUK # * * POD KAKŠNO ZASTAVO SO SE BORILI SOVJETSKI PARTIZANI V TRSTU? Pretekli torek je bila na vojaškem pokopališču počastitev padlih sovjetskih borcev, ki so kot udeleženci Titovih čet zgubili življenja ob osvoboditvi Trsta leta 1945. Ko je spregovoril sovjetski predstavnik (samo v italijanskem jeziku), je omenil prispevek sovjetskih borcev v vrstah italijanske «Resistenze», kateri po njegovem govoru pripada tudi osvoboditev Trsta. Titovih par tizanov sploh ni omenil. Ne morem razumeti, da sovjetski predstavnik ne pozna zgodovinskih dejstev našega mesta v teku zadnje vojne in da sploh ne ve pod kakšno zastavo so se borili tisti sovjetski partizani, ki so sedaj pokopani na tržaškem pokopališču. ALFRED ŠVAGEU se to vprašanje zavlačuje že vrsto lgt; o njem so kot zadnji razpravljali rajonski sveti, v okviru katerih se je velika večina političnih sil izrekla za boljša delovanja vrtcev, kar sicer predvideva občinski sklep. V teh organizmih je KPI obsodila veliko zamudo občinskih uprav, ki so si sledile v zadnjih letih, ker niso s tem v zvezi sprejele pobude in dovolile, da otroške vrtce ure ju je pravilnik iz dalnjegk '1943. Zato KPI polemizira s strankami, ki zahtevajo, da bi občina odložila odobritev tega sklepa,'predvsem'pa š KD, ki je v na j več ji meri odgovorna. da je do takega stanja sploh lahko prišlo. vzpenjanju z vlečnico, ko so se med potjo smuči prekrižale in se je vzpon kaj hitro prekinil s padcem na tla. Ves teden je bilo vreme čudovito, sončno, brez oblačka na nebu. Snež-, na odeja je bila obilna in kar vabljiva. V splošno zadovoljstvo je letošnje zimovanje potekalo brez vremenskih. zdravstvenih ali disciplinskih problemov. Prva dva dni so učenci smučali na smučiščih v Ravasclettu. naslednje tri dni pa so se z žičnico povzpeli na 1750 m visoki Zoncolan in se zabavali na zahtevnih in manj zahtevnih progah. Dvakrat se za kosilo niso vrnili v hotel in so dobili «sulio kosilo* kar na smučiščih. Učenci prvih razredov so popoldanskim učnim uram sledili v hotelskih prostorih, ostali pa v lepili prostorih osnovne šole v Ravasclettu. Prostore sta dali na razpolago didaktično ravnateljstvo in občinska uprava. Dvakrat so se učenci pozabavali z ogledom celovečernega filma; v četrtek, 4. februarja, pa so sledili zanimivemu predavanju z diapozitivi o alpinističnem vzponu furlanske odprave v Andih «Serapo 81». Predavanje je imel sam član odprave g. Sergio Dei Fanti. V petek pa ni mogel manjkati zabavni večer, popestren s tradicionalnimi «žurami», to je z duhovitimi rimami, ki so obnovile najzanimivejše dogodke tedna. Sobotno jutro so vsi nestrpno pričakovali zaradi tekmovanja v veleslalomu. Za manj spretne smučarje je bila proga le nekoliko krajša. Po začetnih padcih so skoraj vsi srečno prispeli do cilja. Najboljši čas med fanti je tudi letos dosegel Igor Vodopivec, med dekleti pa Šturman Loredana. Marsikaterega učenca je v soboto razveselil obisk staršev, ki so v velikem številu prisostvovali najprej tekmam in nato popoldanskemu nagrajevanju zmagovalcev v posameznih skupinah. Vsi učenci so dobili malo spričevalo z oceno pridobljenega smučarskega znanja. Kolajne in spričevala so učenci dobili v prisotnosti vseh smučarskih učiteljev, ravnatelja smučarske šole ter profesorjev, ki so spremljali zimovanje. še kratka malica, pred hotelom sta že čakala avtobusa za odhod proti domu. Tako se je v soboto zvečer za ključila letošnja šola na snegu. Zagoreli, srečni in zadovoljni so se dolinski dijaki vrnili domov, polni no vili izkušenj, obogateni z (lovim znanjem. Lahko rečemo, da je poskus zi-movanja v relativno bližnjem kraju Ravascletto dobro uspel. Hotelske usluge so bile odlične, prav tako sta, se izkazali smučarska šolg in občinska uprava. Naleteli smo na razumevanje pri letoviščarski ustanovi, čeprav bi bilo želeti, da bi pri tej nekoliko hitreje stekla organizacija dela za večje skupine smučarjev. Vsekakor lahko rečemo, da je letošnje zimovanje dobro uspelo v zadovoljstvo udeležencev in vse šolske skupnosti srednje šole «S. Gregorčič* v Dolini. S. X, V Villi Manin tečaj o umetnosti in kulturi Deželni urad za šolstvo in kulturo prireja od 23. t.m. pa do 20. maja tečaj o umetnosti in kulturi v Furlaniji. Tečaja ki bo v Villi Manin, se lahko udeležijo mladi, ki so dokončali filozofsko in lingvistično fakulteto, arhitekturo in inženirsko fakulteto. Ob zaključku tečaja bodo tistim, ki bodo, opravili poseben izpit, podelili diplomo. Letošnji tečaj bo obravnaval osmo stoletje v naši deželi. Predavatelji, po večini gre za univerzitetne profesorje, bodo govorili o politični in gospodarski zgodovini Furlanije, o odnosih med Trstom in Furlanijo, o furlanski etnografiji, o slikarstvu, arhitekturi, o navadah v Furlaniji itd. Seveda se bodo vsa ta predavanja omejila na preučevanje osmega stoletja, oziroma analizirala bodo razne panoge in aspekte iz življenja v Furlaniji v omenjenem stoletju. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 uiiiiiiiiiiimnmiiiiuiiiiiio ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavlja ii predstavniki uredništva. Odseka za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Slovenskega raziskoval nega inštituta in literarni ustvarjalci. Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz «Sklada Albina Bubniča*. Za študije univerzitetnih študentov: 1. nagrada 500.000 lir 2. nagrada 300.000 lir za spise dijakov višjih srednjih šol: 1. nagrada 300.000 lir 2. nagrada 200.000 lir za spise dijakov nižjih srednjih šol: 1. nagrada 200.000 lir 2. nagrada 100.000 lir za študije aii spise ljubiteljev: 1. nagrada 300.000 lir Posebna nagrada 100.000 lir je predvidena za šolsko blagajno zavoda, s katerega bomo prejeli največ prispevkov. GORIŠKI DNEVNIK KD «F. PREŠEREN* in PUSTNI ODBOR iz BOLJUNCA VABITA NA PUSTOVANJE ki bo v gledališču F. PREŠEREN V BOLJUNCU SPORED: jutri, 20. februarja nedelja, 21. februarja ponedeljek, 22. februarja torek, 23. februarja PLES od 21. do 4. ure PLES od 20. do 24. ure PLES od 20. do 24. ure PLES od 21. do 4. ure V nedeljo, 21. februarja, od 15. do 18. ure VESELO OTROŠKO RAJANJE Vse večere bo igral ansambel POMLAD razen ponedeljka, ko nas bodo zabavali VESELI GODCI. V nedeljo in ponedeljek bo med nami svetovno znani čarovnik. VABLJENI! DOMJO in KRMENKA vas vabita na PUSTNI PLES ki bo v šolski telovadnici jutri, 20. februarja, od 20. do 24. ure ob spremljavi domače «Godbe». V NEDELJO, 21. februarja, od 14. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Od 20. do 24. ure igrata ansambel Aries in domača Godba. V TOREK, 23. februarja, od 20. do 24. ure ples ob zvokih ansambla Aries in domače Godbe. Prosti prispevki so namenjeni za poimenovanje osnovne šole pri Dom ju po Mari Samsi. VABLJENI SPDT prireja v ponedeljek, 22. t.m., v Dijaškem domu v Trstu, s pričetkom ob 20. uri, tradicionalni in priljubljeni PUSTNI PONEDELJEK tJ\ /SPDTj Vabljeni so vsi, planinci, neplaninci, člani, nečlani, simpatizerji, mladi in starejši ter vsi, ki bi se radi v ponedeljek zvečer nekoliko pozabavali v maškari. Na sporedu bo ples, disco in tradicionalni, srečolov, žrtje, razne igrice in še marsikaj drugega. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR priredi v torek, 23. t.m., tradicionalno pustno OTROŠKO RAJANJE v prostorih stadiona «1. maj* v Trstu. Rajanje bo trajalo od 15. do 19. ure. VABLJENI! Prireditve Gledališča KD VESNA mladinski odsek priredi v nedeljo, 21. t.m. v domu A. Sirk v Križu MLADINSKI PUSTNI PLES Vstop z vabili. Informacije v društvenih prostorih med 20. in 23. uro (Tel. 220-505). Vabljeni ŠD MLADINA - Križ priredi v nedeljo, 21. t.m., ob 15.30 OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v domu A. Sirk. Vabljeni Športna šola Trst priredi v nedeljo, 21. t.m., od 15. do 19. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v prostorih stadiona «1. maj* v Trstu. Igral bo ansambel »Zvezde* z Opčin. Vabljeni V torek, 23. t.m., od 15. ure dalje bo v barkovljanskem društvu PUSTOVANJE Poleg bogatega srečolova vas čakajo: jota, klobase z zeljem, pizze, fanclji z dušo, krofi, domače pecivo in domača kapljica. Vabljeni otroci in odrasli! ŠD VESNA priredi jutri, 20. t.m., od 20.30 do 5. ure v Ljudskem domu v Križu PUSTNI PLES z ansamblom The Lords. Zaželene maske. Deloval bo dobro založen bife. VABLJENI! ... TPK SIRENA vabi na .- PUSTNI- VEČER ki bo jutri, 20. t.m., od 20.30 dalje v dvorani Prosvetnega društva Barkovlje — Ul. Cer-reto 12. Zaželene so maske. osveliiu itrustvo Slovenec prireji pustno rajanje za otroke v srenj-ski hiši v nedeljo, 21. t.m., ob 15. uri. Vabljeni. Odbor PD Mačkolje vabi na pustno zabavo, ki bo v srenjski hiši v Mač-koljah danes, 19. t.m., od 20. ure dalje. Igra znani godec s celotnim orkestrom. KD Union, KD Slavko Škamperle prirejata otroško pustno rajanje v prostorih KD S. Škamperle - Vrdel-ska št. 7 (stadion 1. maj) jutri, 20. t.m., od 16. ure dalje. Zabava, lo terija, sladkarije. Včeraj-danes Danes, PETEK, 19. februarja MIRO Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 17.37 — Dolžina dneva 10.36 — Luna vzide ob 4.12 in zatone ob 13.14. Jutri, SOBOTA, 20. februarja LEON Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 11 stopinj, najnižja 6,5, ob 18. uri 10,2 stopinje, zračni tlak 1017.8 mb rahlo pada. brezvetrje, vlaga 54 odstotna, nebo pooblačeno. morje mirno, temperatura morja 8,4 sto pinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA SE JE: Valentina Se-minara UMRLI SO: 40 letna Bruna Som mariva, 86 letni Giovanni Fonda, 73 letni Giacomo Fontanot. 82 letna Rosa Giursi vd Steffe, 81 letni An tonio Fermo, 74 letni Federieo Ba dalic, 75 letna Giovanna Ivančič vd. Corrado. 48 letna Maria Francesca Grussu por. Antonacci, 54 letni Bru no Parovel, 90-letni Fausto Caproni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39. Trg Unita 4, 11. Commerciale 26, Trg XXV. iprila 6. Sesljan in Opčine od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. lernini. Sesljan in Opčine. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. lernini, Sesljan in Opčine. DRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure el. 732 627, predpraznična od 14. do 1. ure in praznična od 8. do 20. re. tel. 68 441 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica el. 228-165: Opčine: tel. 211001: ’rosek: tel. 225-141: Božje polje (gonik: tel. 225.596; Nabrežina: tel. 100-121; Sesljan: tel. 209-197: Žavlje: el. 213-137; Milje: tel. 271-124. S.sG Ferdo Kozak - Punčka, dramatična zgodba v petih slikah. Na «Tednu slovenske drame* danes, 19. t.m., ob 20. uri v Postojni. ROSSETT1 Danes, ob 20.30 bo stalno gledališče iz Aquile predstavilo delo Giordana Bruna «11 Candelaio*. Režija Aldo Trionfo. V abonmaju odrezek št. 5 — izmeničen. Rezervacije pri osrednji blagajni. Od 24. t.m. bo gledališka skupina «Gruppo detla Rocca* predstavila Ruzantejevo delo «Recita Fantasti-ca» V abonmaju odrezek štev. 7. VERDI Danes ob 20. uri (red H za vse vrste prostorov) osma ponovitev Granadosove opere «Goyescas» in Coralovega baleta «Favola». Kino Ariston 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 «Con-fusione*. Režija Pietro Natali, Carlotta Natali, Pietro Natali, Lui-sa Mauri, Bruna Cealti. Ritz 17.00 «Bollenti spiriti*. Johnny Dorelli, Gloria Guida. Eden 17.30—19.50—22.15 «Ricchi, ric-chissimi, praticamente in mutan-de». R. Pozzetto, E. Fenech, P. Franco, L. Banfi. Gratlacielo 16.30—22.15 «La pazza storia del mondo*. Mel Brooks. Feniee 17.00 «1 fichissimi*. Diego Abatantuomo. Nazionale 16.00 «E la čarne urla di piacere*. Prepovedan mladini pod 18 letom. Cristallo 16.00 «Red e Toby nemici-amici*. Walt Disney. Aurora 16.30 «La jena di Londra*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Pierino la peste al-la riscossa*. Filodrammatico 15.00 «Intimita ba-gnate*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Conflitto finale*. Vittorio Venelo 16.30 «La superbe-stia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «Stripes, un plotone di svitati*. Radio 14.30 «Claude e Corinne — le porno cuoche*. Prepovedan mladi ni pod 18. letom. Lumiere 16.00 «L'urlo di Chen terro-rizza anche 1’Occidente*. Bruce I,ee. B fTT-?! MHi Ob 1. obletnici smrti Nacija Met like daruje žena Angela in družina 30.000 za Društvo slovenskih upokojencev, 30.000 za Glasbeno matico, 30.000 za ŠD Zarja (Bazovica) in 30.000 lir za osnovno šolo P. Trubar : Bazovica. Razna obvestila Sekcija KP1 J. Verglnella iz Križa priredi na pustni torek v dvorani Ljudskega doma od 15. do 17. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, od 21. do 5. ure pa PUSTNI PLES. Igra ansambel MELODY. Vabljeni! KD Kraški dom, KD Rdeča zvezda in ŠK Kras priredijo jutri, 20. t.m., od 17.30 do 19.30 v prostorih Marčela Doljaka v Samatorci «Otro-ško pustno rajanje* za otroke iz zgoni.ške in repentabrske občine. Na sporedu bo bogat zabavni program. Vljudno vabljeni. Odbor Zveze žena Ricmanje-Log vabi ob priliki dneva žena vse starejše in mlajše ženske na sestanek, ki bo danes, 19. t.m.. ob 20.15 v Babni hiši v Ricmanjih. KRUT — Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem vabi vpisane za plavanje v bazenu v Strunjanu, da se zglasijo pri NŠK, Ul. Petronio 4, v dneh 22., 23. in 24. t.m., od 11.30 do 12.30 za poravnavo kvote za mesec marec. ŠD Polet vabi na pustni ples v torek, 23. t.m., od 20.30 dalje v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabila lahko dvignete v trgovini pohištva Narodna ul. 51. Nagrajene bodo najlepše maske. Fotokrožek TS 80 obvešča, da bo izredna seja danes, 19. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20/11. Pogovorili se bomo o bodočih razstavah. Obveščamo, da so uradi VZP1 (Vsedržavno združenje partizanov Italije), VZAPP (Vsedržavno združenje antifašističnih in političnih preganjencev) in ZBDVNT (Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih) Ul. Crispi 3 II. nadstropje telefon 730-306 odprti za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10 do 12. in od 17, do 19. ure. SKD Igo Gruden Nabrežina vabi na otroško pustno rajanje, ki bo v Društveni dvorani v nedeljo, 21. t.m., od 15.30 do 18. ure. f Čestitke Danes praznuje 9. rojstni dan ROBERT GERDOL. Vse najboljše mu želijo mama, oče in brat Mau rizio. Danes praznujeta 9. rojstni dan IVAN in TJAŠA KRAL od Domja. Vse najboljše in mnogo uspeha v šoli jima želita sestrična Srečka in bratranec Albert. Danes praznuje rojstni dan SUZANA BRIŠČAK iz Praprota. Da bi bila vedno tako vesela in polna življenja ji želijo prijatelji Ib prijateljic«. ZASTAVILI SO GA BRATINA, BATTELLO IN SCAMPOLO Vprašanje deželnih svetovalcev KPI o razmerah v podgorskem obratu Obtožba deželnega odbora, da ni izpolnil sprejetih obveznosti ■ Lepi uspehi italijanske tekstilne industrije Deželni svetovalci KPI Bratina, Battello in Scampolo so poslali interpelacijo deželnemu predsedniku v zvezi s položajem podgorske tekstilne tovarne. Podpisniki interpelacije sprašujejo deželni odbor, zakaj ni izpolnil svojih obljub o preureditvi podjetja in o obnovitvi proizvodnje na podlagi novih programov. Komunistični deželni svetovalci nadalje sprašujejo odbor, kako ocenjuje predlog upravnega sveta od februarja 1980 o preureditvi podjetja in kakšno stališče ima do dokumen ta sindikalne stroke FULTA in e-notne deželne sindikalne federacije od marca 1981. leta o ponovnem pričetku proizvodnje na podlagi tekstilno - oblačilnega programa, ki naj bi obsedal tudi izdelovanje nogavic. Podpisniki sprašujejo deželni odbor, če je v zadnjem času poiskal javne in zasebne podjetnike na območju dežele in tudi izven njenih meja, ki so pripravljeni vključiti se v preurejevanje podjetja. Pri tem je potrebno upoštevati, da tehnologija podgorskega obrata ni nič slabša kot v drugih sorodnih obratih. Kot dodatno ugodnost pa je potrebno upoštevati prosto cono, ki daje posebno konkurenčno vrednost končnim izdelkom. Podpisniki nadalje predlagajo, naj bi deželni odbor od sedanjega upravnega sveta zahteval vsaj delno obnovo proizvodnje in tako preprečil dokončno zaporo podjetja. V uvodnem delu deželni svetovalci KPI Bratina, Battello in Scampolo poudarjajo, da so v Podgori pred štirimi leti vpisali vseh 1.800 delavcev in delavk v dopolnilno blagajno in da so pred enim letom obrat oddvojili od skupine Bustese, da bi obnovili proizvodnjo. Kljub krizi v letu 1981, ki je nastala zaradi domačih in mednarodnih razlogov, je italijanska tekstilna industrija zabeležila aktivni saldo v višini 8647 milijard lir, medtem ko je oblačilna industrija izvozila za 25 odstotkov več kot prejšnje leto. To dokazuje pomembnos1 te panoge v narodnem gospodarstvu. V zvezi z iskanjem izhoda podjetij iz krize je takratni deželni odbornik Rinal-di 27. novembra 1979. leta v postopku ločevanja obrata od skupine Bustese in v fazi iskanja novega delodajalca govoril o «razčlenjeni» tekstilni dejavnosti, da bi s priuče-njem delovne sile zagotovili njeno zaposlenost in da bi tako preprečili gospodarsko, demografsko in zaposlitveno krizo Gorice. Novo vodstvo goriškega združenja esperantistov Predsednik goriškega esperant-skega združenja je Leone Furlan, podpredsednica Maria Di Maso, tajnik Ippolito Pellis, blagajnik At-tilio Liuzzo, knjižničarka Sera Ge-novese, člani odbora pa še Vittorio Malaroda, Nunziante Di Maso, Nella Fantini, Anna Maria Verbi. V nadzorni odbor so bili imenovani Fausta Zumin, Belinda Bisiani, Maria Rita Agati, Ernesta Bainat Brumat in Pina Marini. Tečaj za podvodne plavalce Združenje Gorizia nuoto priprav lja tečaj za podvodno plavanje, ki bo že peti po vrsti. Tečaj bo obsegal vsega skupaj 75 lekcij: vršile se bodo dvakrat tedensko od 20. do 23. ure. Vadili bodo strokovnjaki Rok za vpis je najkasneje 5. marec. Vpis in Dodrobnejše informacije na sedežu združenja Gorizia nuoto v občinskem Dlaval-nem bazenu na Rojcah popoldne od 16. do 19. ure. V PALAČI ATTEMS Milko Rener predaval o umetnosti na Slovenskem Na predavanjih o kulturi, ki jih prirejajo v Attemsovi palači na Kornu, je prejšnji teden na dveh predavanjih o slovenski umetnosti spregovoril ravnatelj Milko Rener. Številnemu italijanskemu občinstvu zlasti izobražencem, je predavatelja predstavil univerzitetni profesor Sergio Tavano. Predavatelj je avditoriju, ki je povsem napolnilo predavalnico Attemsove palače, spregovoril o u-metniških tokovih na Slovenskem, zlasti še na Primorskem in na širšem prostoru, ki je zajel območje do Ljubljane Na prvem predavanju je spregovoril o vseh smereh, ki so se v slikarstvu, arhitekturi, glasbi itd. pojavljale do gotike, v drugem pa od baroka pa do današnjih dni. Tako je spregovoril o slikarskih umetnikih kot so Špacapan, Čargo, o glasbeniku Kogoju. Spregovoril je o medsebojnih vplivih posameznih umetnosti in umetnikov in tako posredoval dovolj po- globljeno informacijo o nadvse pomembni dejavnosti slovenskega naroda. Pritegnil je radovednost poslušalcev in tudi potešil njihovo željo po spoznavanju neke stvarnosti, ki jih dejansko obdaja. Predavanja, ki so se pričela že v mesecu novembru, so čisto zanimiva pobuda, ki je omogočila številnim italijanskim profesorjem, da so se seznanili z nekaterimi aspekti kulturnega udejstvovanja Slovencev- • V okviru kulturnih srečanj, ki jih prireja občina Škocjan ob Soči, bo jutri v telovadnici osnovne šole v kraju Isola Morosini, š pričetkom ob 20. uri, veselo pustovanje. Nastopila bosta harmonikar Zeferino Tentor in animator Livio Moro. Do maja se bo zvrstilo še pet glasbenih, pevskih in folklornih prireditev. aiiiiiiimivniitiimiiiiiiiimuimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiuuiuiiiiiitiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiHiiiiiiiii ZDRUŽEVANJE JAVNIH PODJETIJ Končni cilj ostaja še naprej enotno podjetje v pokrajini Te dni sta se združila medobčinski konzorcij za vodo m plin iz Ronk ter občinska služba za vodo in plin iz Tržiča Že dalj časa si enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL, skupaj s sindikatom uslužbencev krajevnih ustanov (FLEL) prizadeva, da bi v pokrajinskem merilu prišlo do ustanovitve enotnega podjetja za vodo in plin. Nadaljnji korak pri uresničevanju tega cilja je bil storjen pred kratkim, z združitvijo 'tržiške občinske službe za plin in vodo ter medobčinskega konzorcija iz Ronk. Sindikalna federacija izraža ob tem svoje zadovoljstvo, obenem pa opozarja, da gre pri tem le za vmesno stopnjo, kajti končni cilj ostaja še vedno ustanovitev enotnega podjetja v pokrajinskem merilu. Sindikati nadalje opozarjajo na nujnost čimprejšnje združitve med konzorcijem Cafo ter občinsko službo za vodo v Krminu. Sicer pa je v tem kraju, opozarjajo sindikati v posebnem tiskovnem poročilu, opaziti poskuse, ki povsem odstopajo od dosedaj veljavnih stališč. Tako naj bi se nekatere sile celo zavzemale za privatieaetjo j omenjene službe na področju krminske občine, kar je v popolnem nasprotju s sprejetimi stališči. MAJA V NOVI GORICI Republiška razstava fotografij in natečaj Dia Primorska Foto kino zveza Slovenije in novogoriški Foto kino klub bosta maja letos priredila 23. republiško razstavo fotografij ter 8. republiško razstavo diapozitivov Dia Primorska 82. Razstava fotografij bo v galeriji osnovne šole v Solkanu od 7. do 25. maja letos, medtem ko bodo diapozitive predvajali 7. maja v novogoriškem Kulturnem domu. Natečaja-razstave se lahko udeležijo avtorji iz Slovenije ter tudi zamejski Slovenci. Vsakdo lahko pošlje največ šest fotografij formata 30x40 centimetrov, ali 6 diapozitivov v okvirjih, 5x5 centimetrov. Natečaj Dia Primorska 82 je rezerviran za avtorje iz Primorske ter zamejske Slovence s področja tržaške, goriške in videmske pokrajine. Rok za dostavo del: 1. aprila 1982. Tema razstave je poljubna. Prvenstvo Primorske šahovske zveze V organizaciji šahovskega društva Nova Gorica je bilo v nedeljo, 7. februarja v prostorih hotela »Sabotin* hitropotezno prvenstvo v šahu za člane osnovnih šahovskih organizacij Primorske šahovske zveze. V skupini za člane se je prvenstva udeležilo 26 šahistov, ki so zastopa- V SREDO IVCOR v TRŽIČU Prefinjen tatinski podvig v prodajalni časopisov Trije moški ukradli za nad dva milijona Ur kolkov Trije moški srednjih let so v Tržiču izvedli prefinjen tatinski pod vig. Iz prodajalne časopisov in vrednostnih kolkov, samo nekaj korakov stran od komisariata .javne varnosti, so ukradli večjo količino kolkov v vrednosti okrog dva milijona lir. V prodajalni Brune Allegra, v Ulici Fratelli Roselli, so se v sredo zvečer, nekaj pred 19.30 zglasili trije moški, stari i rog 40 let. Medtem ko je eden povpraša' po kolkih za vozniške dovoljenje, je drugi zbral nekaj časopisov, tretji pa si je hotel ogledati zbirko različnih vžigalnikov. Prodajalka mu je seveda rade volje ustregla, pri tem pa na prodajni mizi pustila kartelo s kolki. Možakar se ji je lepo zahvalil, drugi je plačal časopise, s tretjim pa, ki se je medtem izmuznil iz trgovine, je po vsej ver jetnosti izginila tudi kartela s kolki. Nekaj trenutkov zatem se je Alle grova zglasila na komisariatu ter vsa iz sebe opisala dogodek. Bilo pa je že prepozno, kajti trojica se je skoraj neopazno izgubila med množico v bližini glavnega trga. DEŽURNA LEKARNA V GORIC) Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italija, tel. 84 576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72-701. li šahovska društva Tolmin, Nova Gorica, Sečovlje. Sežana in Piran, dočim so izostali šahisti iz Kopra, Idrije, Ajdovščine. V skupini tekmovanja za članice sta bili samo predstavnici iz Tolmina. Kljub temu pa je to bila lepa in uspešna šahovska prireditev, ki je tudi po kvaliteti pokazala, da šah na področju Primorske napreduje. Tekmovanje, ki je potekalo v predskupini in finalu za člane, je bilo ves dan. kar je od udeležencev zahtevalo tudi precejšen fizični napor. Med člani je postal prvak Hozjan Štefan, član šahovskega društva Sežana, drugo in tretje mesto pa si delita Žnideršič Andrej Koper in Vodopivec Vladimir iz Nove Gorice. Med članicami je postala prvakinja Krajnik Dijana iz Tolmina. Prvaka sta prejela pokal, prvih šest med člani pa diplome in medalje. B.F. V SOBOTO13. MARCA, V GORICI IZ KULTURNEGA DOMA ODDAJA SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO Nastopile bodo tri tekmovalne ekipe iz zamejstva ter ena ekipa iz Nove Gorice - Po snemanju bo zabavno-glasbeni program V Kulturnem domu v Gorici bo v soboto, 13. marca, priljubljena radijska kviz prireditev »Spoznavajmo svet in domovino*. Pripravlja jo ljubljanska radijska postaja v sodelovanju z Mladinskim odborom SKGZ. Na prireditvi, ki jo bodo neposredno prenašali preko ljubljanskega radia, bodo nastopile tri tekmovalne mladinske ekipe iz zamejstva: ekipa Mladinskega odbora iz Gorice, mladinskega odseka KD Sovodnje in mladinskega odseka KD Jezero. Za četrto ekipo bodo poskrbeli Novogoričani. Kviz oddajo Spoznavajmo svet in domovino, ki je na sporedu že dolgo vrsto let bomo torej tokrat prvič priredili v Gorici. Ob tem pa velja poudariti, da so tekmovalne ekipe iz zamejstva na tej oddaji že nekaj krat nastopale in to v različnih krajih na Slovenskem. Poleg tekmovalnega dela. ki bo na sporedu od 20. do 21.30 pa bo zatem na sporedu še zabavni program, ki ga bodo oblikovali znani pevci lahke glasbe Neca Falk, Tatjana Dremelj, Janko Ropret, Cintia Fink, Lado Leskovar in ansambel Predmestje. Na prireditvi bo sodeloval tudi Marian Ma rine. napovedovala pa bosta Menči Klančar in Rado Časi. O prireditvi bomo v prihodnjih dneh še poročali • Na društvenem sedežu na Travniku bo danes zvččet'. redila skupščina zbora Seghizzi. Preučili bodo delovanje v lanskem letu in nakazali program za letošnje leto. Bogata koncertna sezona Z nekoliko zamude, zaradi stavkovnega gibanja novinarjev in tiskarjev, objavljamo ocene dveh koncertov, ki sta bila prejšnji teden v Gorici. Oproščamo se za zamudo, vendar smo mnenja da bosta kljub temu bralcem dobrodošla. * ♦ * Med bogato glasbeno koncertno produkcijo, ki nam jo že par let nudijo razne goriške organizacije, društva in glasbene šole, spada tudi AGIMUS. katerega glavni smoter je približati mladini kakovostno glasbeno ustvarjalnost. Peti koncert v tem sklopu je bil 5. februarja v dvorani mestne glasbene šole v Ulici Oberdan. kjer sla nastopila s flavto in klavirjem Gior-gio Samar in Maura Soro - Per-cacci. Izvajala sta v prvem delu Bachovo IV. Sonato, resno in premočrtno v svoji sestavi, kakor je pač ves Bachov opus. Strukturalno in vsebinsko mnogo bolj zapletena je bila druga skladba, Beethovnova Serenada op. 41, kjer je izstopil li-rizem obeh isvttjalcee! in. njuna, preciznost v tehničnem delu. Drugi del koncerta je obsegal moderne skladbe, ki"so-vsekfakor-'-mladini bližje1: »Suite Paysanne» Bele Bartoka in Casellovo cSicilienne et burlesque». Forma teh skladb je izredno pro- tiiuiiHimiiiiimiiiiiiimiiHiiiiimiuiiiMiiniiiiHiiiiiiimiiiHiiiitiiimiiiiiiiiiiHMiHiiiiiiiiiiumiiiiiuiHiiiiii OB ŠIRJCNJU STEKLINE V POKRAJINI Premalo lovskih čuvajev in preveč obveznosti V pokrajini opravlja to službo le pet oseb ■ Trije so uslužbenci pokrajine, dva pa dežele V zadnjih mesecih vse pogosteje pišemo o gozdni steklini, posebej pa še, ko se je ta nevarna bolezen v začetku leta pojavila tudi v go-riški pokrajini. Danes bi o tem vprašanju napisali še nekaj vrstic, seveda z nekoliko drugačnega zornega kota. .Hoteli bi opozoriti predvsem na šibkosti preventivne službe, ki jo opravljajo lovski in poljski čuvaji. V pokrajini namreč premoremo le pet oseb, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Trije so uslužbenci pokrajine, dva pa plačuje dežela. To število pa je odločno premajhno, pa čeprav razpolagajo z radijsko zvezo in kar tremi vozili. Delokrog je namreč zelo obširen, od nadzorovanja pravilnega izvajanja lova in ribolova, do varstva narave, po novem pa naj bi nadzorovali tudi nabiranje gob in drugih gozdnih sadežev. Zaradi pojava stekline imajo od novega leta sem še največ dela s pobiranjem poginulih ali obstreljenih živali ter njihovim pošiljanjem v Padovo. Od pokrajinskih uslužbencev sta vsak dan dejansko na razpolago za različne posege le dva, kajti eden ima stalno dežurno službo na pokrajini. Nerodno je tudi če vmes nastopi bolezen, ali odsotnost zaradi drugih razlogov. Skratka: za uspešnejši boj proti steklini, s katero bomo po vsej verjetnosti imeli opravka še precej dolgo, bi morali ojačiti število lovskih in poljskih čuvajev. Argentinski zbor v avditoriju v (roriei V goriškem avditoriju bo v nedeljo ob 18. uri koncert mladinskega zbora »Ninos y jovenes cantores de Bariloche* iz Argentine. Vodi ga goriška rojakinja Lučka Kralj -Jerman. Glasbeno se je vzgojila v Gorici, obiskovala je tukajšnjo mestno glasbeno šolo, po preselitvi v Argentino je pričela vaditi mladinski zbor. ki je pod njenim vodstvom dosegel precej uspehov in bil večkrat tudi nagrajen. Dirigentka je bila nekajkrat na izpopolnjevalnih tečajih v Evropi. Sedaj je zbor na enomesečni turneji po Evropi. Pri nas je gost pokrajinske uprave. V nedeljo zjutraj ob 11.30 bo zbor izvajal liturgične skladbe v cerkvi sv. Ambroža v Tržiču, popoldne pa bo imel koncert v avditoriju v Gorici. SMReKK VABI na pustovanje v maskah... in tudi brez njih, ki bo v soboto, 20. februarja, ob 20.30 v disko klubu »Randez vous», Tržaška cesta št. 171 v Gorici. PUST 81 Tako je naslov prireditvi, ki bo drevi v občinski sejni dvorani v Doberdobu od 19.30 do 21. ure. Prikazovali bodo dia pozitive in fotografije z lan ske pustne prireditve v Doberdobu. Na udeležbo vabita občinska uprava iz Doberdoba ter javno večnamensko kulturno središče. TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO GORICA NATEČAJ Razpisan je natečaj na podlagi naslovov in kolokvija za dodelitev enega delovnega mesta strežnika na poskušnjo v seznamu pomožnega osebja. Rok za predložitev prošnje zapade 29. marca 1982. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na Tajništvo trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispi štev. 10. sta, vsebinsko raznolika in razgibana in njihova najboljša lastnost je vsekakor izredna komunikativnost. Prijetno izvajanje dua Soro -Samar je predvsem prepričalo z milino flavte in gotovostjo klavirske spremljave. Na zahtevo občinstva sta umetnika zaigrala še Bollingovo «Irlande-zo», prijetno ritmično skladbo. Program je orisala med napovedovanjem prof. Gigliola Maturo. «» * * Tudi program zadnjega koncerta kulturnega združenja «Lipizer», ki sta ga izvajala čelist Mario Bru-nello in pianist Massimo Semenzi je bil zanimiv in prijeten, kar je dokazalo občinstvo, številno in pazljivo kakor vedno na nedeljskih matinejah. Umetnika sta izvajala sonato v ef duru opus št. 1 Ludivi-ga van Beethovna in Brahmsovo Sonato v E molu opus 38. Obe skladbi sta nadvse prijetni, vendar zahtevata veliko tehnične pripravljenosti pri izvajanju. Vendar sta oba mlada glasi ;ka dokazala visoko stopnjo ski ne uigranosti in sintonije v posameznih stavkih obeh skladbah. Ekspresivne težnje so zlasti izstopale pri igranju čelista Brunella, kar dokazuje njegovo bogato glasbeno osebnost. Igra klavirja je bila dinamična in zlasti so prijetno učinkovali e-fekti tchiaroscuroD, ki sta na njih bogati obe skladbi, tako da ni virtuoznost pianista Somenzija prav nič zaostajala za čelistovo ubranostjo. Na zahtevo občinstva, ki je u-metnika nagradilo z burnim odobravanjem in zahtevo po ponovitvi, sta gosta avditorija zaigrala še sugestivno Prokofijevo Sonato za čelo in klavir. Prihodnja matineja bo v nedeljo, 21. februarja in na njej bodo nastopili pianist Pierpaolo Maurizzi, violinist Luigi Mazza in čelist Mi-chele Ballarini. R. Q. Klavirski koncert v priredbi WWF Goriška podružnica Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) se želi intenzivneje vključiti v go-riško stvarnost tudi s prirejanjem koncertov. Drevi, ob 21. uri bo v deželnem avditoriju koncert pianista Massima Gona. Izvajal bo dela Chopina in drugih klavirskih mojstrov. Ž ; izkupičkom koncerta namerava ustanova podpreti nekatere pobude s področja varstva narave. Odtod tudi naslov prireditve — Koncert za naravo. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo naproša člane - tekmovalce, ki bodo sodelovali na zimskih športnih i-grah, naj se prijavijo na sedežu društva najkasneje do torka, 23. t.m. Avtobusa za nedeljski smučarski izlet v Innichen bosta vozila po sledečem redu: prvi avtobus odpelje ob 6. uri iz Štandreža, drugi avtobus pa ob 5.30 iz Doberdoba, ob 5.45 iz Sovodenj ter ob 6. uri iz Gorice (s Korna). Tako sporoča smučarski odsek SPD Gorica ter prosi za točnost. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi člane in prijatelje na veselo pustovanje, ki bo v nedeljo, 21. februarja ob 16. uri, v prostorih v Ulici della Croce 3. Na sporedu šaloigre in ples, ponujali bodo tudi «fritole*. Dobrodošle maske! Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva v Ul. Malta 2 vsak dan od 10. do 11. ure ter pri g. Koshuta v Ul. Mamelli 8. PD Naš prapor vabi vaščane na Prešernovo proslavo, ki bo danes ob 20. uri v prosvetni dvorani v Pevmi. Na sporedu bo: priložnostni govor, nastop domačega otroškega zbora, ter nastop moškega zbora KD Danica z Vrha. Odprta bo tudi razstava slikarja Silvana Bevčarja. Kmečka zveza obvešča kmete, da 28. februarja zapade rok za predložitev prošenj kompenzacijskega sklada za gorata področja po deželnem zakonu štev. 62 z dne 12. junija 1978, ki določa prispevke za rejo živine in obdelovanje zemljišč. Zainteresirani naj se zglasijo čim-prej na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2, za izpolnitev prošnje. Kino (ioricu VERDI 17.15-22.00 «11 marchese Del Grillo*. A. Sordi. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «Fuga per la vittoria*. S. Stallone in M. Cai-ne. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Furia eroti-ca». Prepovedan mladini pod Izletom. Tržič EXCELSIOR 17.30 - 22.00 «Cristiana F., noi i ragazzi dello zoo di Ber-lino*. PRINCIPE 18.00 - 22.00 «L'esercitO piu pazzo del mondo*. l\'ova ilnrico in okolica SOČA 18.00- 20.00 «Letovanje v Grčiji*. Nemški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Samo dvakrat se živi*. 22.00 »Resnične zgodbe - IV. del*. Nemški film- DESKLE 19.30 «Samo dvakrat se ®" vi*. Ameriški film. KORENINE VELIKEM PRIJATELJSTVA Z leti ter z nakopičenimi izkušnjami začenja vsa preteklost za-dobivati nove barve, nove odtenke. Strasti se ublažijo, omilijo, zamenjajo jih bolj umirjena razmišljanja, nadomestijo jih iskanja določenih temeljnih resnic, celo bolj zahtevna, pozorna in dokončna izbira prijateljstev, ki poživljajo naše življenje, naše upe. Tu bi hotel prikazati, kako se je porodilo in se razvilo prijateljstvo, ki mi je najbolj pri srcu, najgloblje, vsebinsko najbolj značilno in poučno: prijateljstvo, ki je bilo za mene — obmejnega človeka in pisatelja — osnova za zelo pomemben preokret v mojem razumskem in čustvenem življenju. Prijatelj je moj rojak Ive Mihovilovič, po rodu iz Preman-ture, na zadnjem koncu Istre, e-den najveljavnejših, če ne najve-ljavnejši in eden najbolj upoštevanih jugoslovanskih časnikarjev. Do najinega prvega in za mene povsem nepričakovanega ter nepredvidenega srečanja je prišlo v uradu istrskega hrvaškega pisatelja Milana Rakovca, sina narodnega heroja Joakima, tedanjega podpredsednika puljske občine. Nekaj tednov prej je potres povsem razdejal Furlanijo in jaz sem v nekem članku pisal o bolesti človeka, ko izgubi svoj dom, o bolesti, ki jo more dojeti le tisti, ki ima za seboj tako usodne, tako porazne izkušnje. Rakovac me je napadel v svojem prekipevajočem sloju, v puljskem dnevniku «Glas Istre*. In ko sem članek prebral, sem odhitel v svoje rojstno mesto, da bi se spoznal s piscem tega napada, da bi z njim spregovoril o dramatičnih dogajanjih nas. ljudi, ki živimo ob meji, da bi mogla razpravljati o krivicah in pravicah enih in drugih in to v vzdušju medsebojnega razumevanja in odprtosti ter, končno, brez vsakršnega medsebojnega sumničenja in potvarjanja. In od tedaj sva postala prijatelja in se še večkrat srečala, da bi si izrazila simpatije in istrskega duha, pa čeprav sva se rodila in živela na dveh različnih jezikovnih območjih. Vendar je do presenečenja prišlo med tistim najinim prvim razgovorom, ko je v njegov urad kot val svežega in novega zraka stopil zelo lep, krepak starejši moški, H se je zazrl vame s* svojim bleščečim, globokim pogledom in' mi v pravilni izraziti italijanščini rekel: »Vi ste Guido Miglia, iz 'Pu; lja doma. Že desetletja prebiram Vaše spise o Istri, deloma z velikim odobravanjem, deloma pa tudi ne, vendar vas imam kljub temu rad, ker vas smatram za pesnika Premanture, torej mojega rodnega kraja, moje domovine, ki bi jo bil rad opeval, če bi bil imel dovolj moči in fantazije. Sem Ive Mihovilovič, v vsej Jugoslaviji znan časnikar, ki ga pa vi ne poznate, kajti vi istrski Italijani ne poznate našega jezika. To pa je tisto zlo, iz katerega izhaja naše nesporazunevanje.* Nekoliko preplašen sem vstal, ponudil temu velikemu človeku roko, on pa me je kar naprej motril s svojimi očmi, ki so prodirale vame. Rakovac pa se je izza svoje pisalne mize dobrohotno nasmihal. Nato mi je kar rekel, da če sem morda namenjen v Pre-manturo, bi prisedel v avtomobil. Pri tem mi je dal svoj naslov ter me povabil, naj bi najin dvogovor nadaljevala pri njemu doma. Od tedaj je minilo veliko let in najin razgovor se je nadaljeval med najinimi srečanji v Pre-manturi pod smckvinim drevesom ob njegovi rojstni hišici, od koder se pogled razteza na vse neskonč no morje, od Stupice do Punte, od otokov, ki obkrožajo tisto homersko pokrajino, pa vse do Cresa in Lošinja. Nad najinima glavama pa vejejo sape, prepojene Z vonjem po smoli in morju, po dišavah, ki prihajajo z rdeče kopnine in z morja. Ta najin razgovor se je še poglobil v najinih pismih, ki mi jih prijatelj piše v italijanščini in se mi vsakokrat o-pravičuje za svoje napake (»kdo je si je izmislil vse tiste dvojne soglasnike, ki me spravljajo v bes?*), vtem ko je mene vsakokrat sram, da nisem niti malo napredoval v svojem zelo težavnem učenju hrvaščine. Nekoč, ob nekem srečanju v štirih, z Jožo Vilfanom in Jožetom Pirjevcem, rekel, da za to, ker mi mora pisati v italijanščini, mu nikoli ne uspe najtežjih konceptov izraziti do kraja, popolnoma, ker ne najde primernih, ustreznih izrazov in zato ostaja, po njegovem, najin pisemski razgovor močno o-mejen, elementaren. In vendar sem se od tega človeka naučil nekaj izrednega: naučil sem se moj rodni kraj še bolj ljubiti, ga bolje razumeti in, končno, spoznati oziroma dojeti tudi to, kar je prevevalo duha Istrskih Hrvatov, spoznati njihovo zgodovino, njihov boj. njihove upe. In Mihovilovič se je morda od mene naučil, seveda v mnogo Širši luči, spoznavati ne le krivdo istrskih Italijanov, pač pa tudi njihove zasluge, njihovo ločenost od vodilnih, privilipiranih slojev, njihovo — morda nezavestno — nepoznavanje ljudstva, ob katerem so živeli in s katerim se niso znali združiti za skupne cil.ie, kot bi moralo biti vedno med ljudstvi, ki žive ob meji, koder bi morali odločati tudi mimo jezika drugi združevalni dejavniki. Kajti v tem je bistvo stvari. Je možno prijateljstvo med ljudmi dveh različnih jezikov? Midva sva prišla do spoznanja, da je to možno, ker nas združuje veliko drugih dejstev: rojeni smo le nekaj kilometrov drug od drugega ali celo v istem kraju, blizu istega morja, živimo na enak način in v enakih družinskih razmerah in možnostih, za sabo imamo zgodovino, ki nas je stoletja dolgo združevala, preden je izbruhnilo nacionalno vprašanje, ki je zastrupilo naše večnacionalne kraje, koder se govorijo različni jeziki, in porodilo sovraštvo in maščevalnost na vseh ravneh, razklalo celo družinske skupnosti, včasih tudi očeta ločilo od sinov in — v letih fašističnega barbarstva — doseglo svoj višek v tem, da smo se začeli sramovati celo svojih priimkov, ki so bili zoprni Italijanom in smo si jih spreminjali, da bi nas lepše sprejela nacija, ki je prišla sem in ki ni niti malo poznala naših zapletenih jadranskih problemov. V teh letih sva si v pismih ali ob srečanjih povedala skoraj vse in sva menila, da sva ponovno pridobila čas, ki sva ga izgubila v času, ko se nisva poznala. Kako si morejo biti sovražniki ljudje, ki izhajajo iz istih korenin? Moja babica po materi je izhajala iz družine Silian, po rodu iz neposredne bližine Banjol, med Puljem in Premanturo. Pa tudi Ive Mihovilovič je v sorodstvu s temi Siliani. In zato sva odkrila, da morda obstaja tudi med nama neka daljna, sorodstvena vez. In glej — sem mu večkrat rekel — čeprav sem zrastel v Pulju, v delavski družini, nisem tedaj vedel ničesar o svetu, ki je obdajal, oziroma obdaja naše mesto in ko sem osemnajst let star odšel za učitelja v Milotski Brig, v vas med Žminjem in Pa-deno, sem mislil, da otroci govorijo po hrvatsko zato, da bi mene, italijanskega učitelja izzivali, dražili. In niti na misel mi ni prišlo, da so ti otroci govorili v svojem materinem jeziku, podobno kot sem jaz govoril v svojem. Tolikšno je bilo barbarstvo, v katerem nas je prisilil živeti fašizem. In vrhu tega, le kdo je vedel, dav.soi ona malannasaija-okoli Pulja dajala' Jugoslaviji* že v>tridesetih letih znane časnikarje in pisatelje; 'ki so,'živeli"v1 "begunstvu daleč od svoje rodne zemlje, ter zelo veljavne umetnice kot je na primer Marija Crnobori, ki podobno kot midva izhaja iz siromašne družine. Rodila se je namreč v vasi Vinkuran pri nekdanjem Rimskem kamnolomu, kjer so nekoč kopali kamenje, ko so gradili puljsko areno. To in še marsikaj pomembnejšega sem odkril v še vedno trajajočem dialogu z Ivom MihoviJo-vičem: če se hočemo razumeti, se moramo poznati, družno se je treba lotevati pekočih zadev, družno preučiti napake obeh strani, nikoli bi se ne smeli ustaviti pri u-radni retoriki, pri šablonah, pri geslih, ki stvari samih ne rešijo, ker so le kratkega veka in pomagajo le zunanjemu videzu in ne sežejo nikoli v jedro, v bistvo problemov, problemov, ki so tolikokrat tako neprijetni mogočnežem, tistim, ki vladajo in ki se radi ustavljajo le pri površju. V tem članku sem nanizal le nekaj motivov, ki so ustvarili za mene zgledno, nepozabno prijateljstvo in pri tem se bojim, da sem svojemu najljubšemu prijatelju povzročil tudi neprijetnost ker sem prodrl v njegovo intimnost in jo vrgel v javnost, v svet. Tudi zato, ker mi v svojem zadnjem pismu pravi, da bi Črnja, eden na j več jih istrskih literatov, ki živijo in ustvarjajo v Zagrebu, želel, da bi Mihovnovic na pisal za veliko revijo »Most*, ki izhaja v glavnem hrvaškem mestu, kako je vzklilo najino prijateljstvo, ki je osredotočeno prav na vprašanju naših dveh različnih jezikov. »Je možno — mi piše Ive Mihovilovič — dejavno prijateljstvo na kulturni in literarni ravni, če partnerja nista glede jezika enakopravna? V svojih pismih sem ti večkrat nakazal to vprašanje. Črnja bi hotel, da bi jaz opisal najine izkušnje na rea lističen način, brez retorike, tako pač, kot v resnici je. Jaz pa — dodaja prijatelj — nisem kdove kako navdušen. Zdi se mi, da je tvoje prijateljstvo za mene bolj važno kot kakršnakoli kulturna ali politična ekshibicija. Ker postajam iz dneva v dan bolj star, gledam in vidim stvari ter medčloveške odnose čedalje bolj preprosto in zagrenjeno. In tako se mi tudi najino prijateljstvo zdi nekaj bolj pristnega, iskrenega. Morda prav zaradi tega — kot si zagotovo že opazil — te nisem skušal siliti v določene politične špekulacije.* To je plemenitost mojega velikega istrskega prijatelja, ki iz svojega zagrebškega opazovališča dela čast naši deželi in ki sem ga sedaj le deloma razkril: vendar sem to storil iz ljubezni in s spoštovanjem ter, upam, s tisto rahločutnostjo, ki je bila najvišja značilnost vse od najinega prvega srečanja. GUIDO MIGLJA Prevedel F. Udovič DRUGAČNA ZASNOVA LETOŠNJE PREŠERNOVE PROSLAVE Kako je nastal in na Ravanci potekal večer sodobne rezijanske pesmi in glasbe Ko so Rezijani v Strajnarjevi, Merkujevi in Golobovi skladbi začutili svoje motive, so pričeli ploskati še pred koncem skladbe - Živo srečanje ljubljanskih godcev s citiravci ■Mi RDIO Rezijani na Prešernovi proslavi v KD «Zamisel o večeru sodobne rezijanske pesmi in glasbe se je porodila pred enim letom, takrat, ko sem poslušala skladbo z rezijanskimi motivi muzikologa Julijana Strajnarja, zaposlenega na glasbeno - narodopisnem inštitutu oddelka Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Strajnar namreč že vrsto let hod; v Rezijo zapisovat rezijanske motive,* je rekla Nadja Kriščak, naša prosvetna delavka, sicer pa strokovnjak na področju folklornih plesov in glasbe. Povedala mi je to novico tisti večer na Ravanci. po proslavi dneva kulture, ki mu namenoma niso hoteli dati naslova Prešernova proslava, ker bi v Reziji to daleč še nič ne pomenilo. Bila je to proslava povsei' svoje vrste, po užitkih, spoznanjih in tudi doživetjih zagotovo edinstvena, takšna, ki je oplajala, duhovno povzdigovala in opravljala narodno poslanstvo v kraju, ki ga morda najbolj potrebuje. Tako je Prešernov dan požlaht-nil kulturo v širokem smislu besede. Bil je to nekoliko drugač-nejši dan, bil zaradi neprekinjenega in vztrajnega zanimanja slovenskega raziskovalno - znanstvenega okolja, pa tudi zaradi nastanka posebnih pogojev v Reziji, zaradi obnovitvenih naporov po potresu in ne nazadnje tudi zaradi izgradnje »Kulturske hiše* na Ravanci, ki so jo predlanskim odprli ob navzočnosti samega prgd&edpi.ka SAZU Vidmarja,, Tako so ob letošnjem dnevu slovenske kulture, ki sta ga priredili folklorna skupina iz Rezije in Zveza slovenskih kulturnih društev, prav gotovo pa tudi po zaslugi gostovanja godalnega orkestra RTV Ljubljana, zgradili simbolični most, ki je bil z enim krakom naslonjen na Ljubljano, kulturno središče Slovenije, z drugim pa na «Ku!turski dom*, ki že danes omogoča Rezijanom, da najboljše, kar premorejo, pokažejo svojim ljudem in drugim, da potresu in vsem njegovim posledicam navkljub ne prenehajo biti zvesti slovenskemu jeziku, pa naj bo še tako narečno obarvan. strajnarjevo Rezijansko citiro je Godalni kvartet RTV Ljubljana pred Rezijani na Ravanci zaigral na način, ki ga domačini dobro poznajo: z vztrajnim in odločnim bitjem stopal ob tla. Dosegel je, da je občinstvo v sodobnemu o-kusu prikrojeni glasbi zaslišalo svoj motiv in še preden ga je odigral, mu je začelo ploskati iz srca, kot ploska svojim citirav-cem, kakor Rezijani pravijo godcem na violino. Tako kot s strajnarjevo skladbo se je tisti večer zgodilo še dvakrat, vsakič, ko je občinstvo svoje motive začutilo v Merkujevi in Golobovi skladbi. Zaokroženo celoto je tistemu večeru na Ravanci dal nastop narečnih pesnikov Silvane Palettije-ve, Renata Quaglie in kantavtorja Rina Chinesa, pa pozdravna nagovora župana Antonija Barbarina in predsednika folklorne skupine Luigija Palettija. In nenazadnje še Milka Matičetovega misli o stvariteljskih sposobnostih Rezijanov, tistega Milka Matičetovega, ki ga zaradi njegovih poznanstev sklenjenih v tolikih letih zahajanja v to dolino domačini imajo že kar za svojega. Proslava slovenskega kulturnega praznika se je nadaljevala tudi po uradnem delu, po tem, ko so godci koncertne obleke zamenjali z vsakodnevnimi, morda celo s kavbojkami, in v restavraciji sedli k večerji. Vest o prihodu čisto svojevrstnih citiravcev se je hitro razširila med domačini. Razširila se je navzlic temu, da so lepaki z verzom Silvane Palettijeve »Rezija ma, ti si mako j ma» (Rezija moja, ti si samo moja) čez noč izginili s pročelja kulturnega doma, pa še od kje drugje, ker nekaterim ni bilo po godu, da bi domačini vedeli za izjemen dogodek in se ga udeležili. Toda domačini, in zlasti mladina, so vseeno prišli na prireditev, pekateri pa še v hotel, kjer so ljubljanski gostje po večerji v svojo lastno zabavo spet vzeli v roke violine, viole in kontrabas in zaigrali nekaj zabavnih, malo za ples, malo pa za uho. Franco Di Lenardo in Giovan ni Miccelli. mlada Rezijana, oba citiravca, ki spremljata folklorno skupino, sta sprva ob strani poslušala ljubljanske mojstre in občudovala njihovo igračkanje z glasbili. Potem pa sta se opogumila in predlagala, da tudi sama pokažeta, kaj znata. Ni jima ustrezala uglašenost violine in sta jo uglasila nekoliko višje, za malo terco višje, je pojasnil strokovnjak. Na isto noto so potem u-glasili še violo in mali kontrabas, ki mu Rezijani pravijo brun-kula. Fanta sta se spogledala, si skoraj neopazno prikimala, potem pa začela igrati eno izmed tolikih viž iz njihovega bogatega glasbenega sporeda. Franco, ki je na nekem tekmovanju citiravcev zasedel prvo mesto, je glasbilo malomarno naslanjal na prsi, Giovanni pa skoraj pod brado; nihče od njiju pa ne po šolskih pravilih. Takoj po prvem taktu sta z nogo udarila ob tla in tako tudi ob vsakem taktu do konca sheme, najprej z levo in potem z desno. Dvigala sta jo visoko, in topot, ki sta ga povzročala, je povsem nadomestil boben. »ria prireditvi pred nekaj leti so citiravcu postavili pod noge nekaj desk, da je udarjanje s stopalom ob tla bolje odmevalo,* je pojasnil Matičetov. Nadja Kriščak, ki je štela, koliko udarcev ima vsaka shema, jih je enkrat naštela 12 drugič 14. «Samo v Reziji sem zabeležil shemo s 13 udarci, »je pripomnil Strajnar. Izvedel sem, da Rezijani uganejo, kateri citiravec igra po radiu. U-ganejo zato, ker ima vsak čisto svoj način igranja, ki ga domačini dobro .ločujejo. Franco in Giovanni sta med eno in drugo pesmijo odložila citiro, spraznila mali vrček piva, si poravnala volnene dokolenke, ki so jima zlezle v čevelj, in spet zaigrala. Ob rezijanskih vižah je družba domačinov v restavracijski sobi hitro oživela in med mizami poiskala prostor za ples. Pridružil se ji je tudi lastnik hotela Gigiul, ki gre o njem še danes po dolini glas kot o svojem času najboljšem plesalcu v folklorni skupini. Kot mi je razlagala Nadja, Režijami med plesom gledajo ob tla, kakor tisti, ki se komaj učijo plesati. Moški ničesar ne sporoča ženski in niti obratno, kar je pravilo v plesnih igrah. Za Rezijane je ples sam sebi namen, užitek v ritmu, v figurah in v sproščanju fizične moči. Kaj je ples bil in je za Rezijane verjetno še danes, nas je seznanil Julijus Kugy v svoji knjigi «Iz mojega življenja v gorah*. Kugy se je poleti 1898. le. a odpravljal na Kanin in je noč pred vzponom preživel na Ravanci. V knjigi opisuje občutke, ki jih je tisto noč doživel ob poslušanju rezijanskih citiravcev. Vso noč mu je iz sosednje hiše udarjalo na uho «smrčanje» kontrabasa. Slišal je samo dve noti, osnovno noto in dominanto. Spraševal se je, kako je mogoče vso noč plesati na dve sami noti in si kot glasbenik s klasično kulturo tega ni znal razložiti. Ko se je ob štirih zjutraj odpravljal na pot, je pogledal v zakajen in zadušljiv prostor in u-gotovil, da nista igrala samo dva kontrabasa, ampak tudi violina, ki pa je oddajala tako šibek glas. da so ga slišali le v zabaviščnem prostoru, do njegove spalnice pa ni segel. Plesalci se niso vso noč ustavili. Ob pogledu v lokal pa je imel občutek, kot da je pogledal v Dantejev oekel. Tako Kugy v svo;ih spominih. Naši znanci od sosednje mize, ki niso bili več mladi, so plesali elegantno, ritmično so se sukali, s prosto visečimi rokami, ki so jih držali nekoliko od telesa. Ob zaključku vsake sheme so udarili z nogo ob tla, kot da so hoteli narediti piko. In potem spet znova v drugo smer. V lokalu je bil tudi SanfAnna, po vsej Reziji znani priletni čudak, doma iz Solvice, ki ga, kot pravijo, rad da na zob. Opazil sem ga že v kulturnem domu, kjer se je, kot vsi Rezijani, razživel ob svojih motivih. Skladba Cristiana Bacha ga ni več zanimala, misleč, da so citire prikladne samo za i-granje rezijanskih viž. Do takšne mere je bil nesrečen, ker ni več slišal svojih viž, da bi ga tonski tehnik, ki je oddajo posnemal, odnesel iz dvorane, če bi poprej sam ne odšel. Taisti SanfAnna je prišel tudi v hotelsko restavracijo. Sprva je sedel ob strani in poslušal. Ko se je družba pri sosednji mizi odpravila na ples, se je opogumil in se ji pridružil. Obraz se mu je razpotegnil v nasmešek, oči so se mu zasvetlile in bil je čisto drug. Tudi on je plesal s povešenim pogledom. Ko se je plesišče izpraznilo in je ostal sam, se je približal Mojci, se ji lep priklonil in jo z rokama, ki jih je za to priložnost kot v znak prošnje bežno sklenil, prosil za ples. Mojca, članica godalnega orkestra, je povabilo sprejela. Kot se spodobi plesalcu rezijanskih plesov, je SanfAnna ni pogledal ne v oči in tudi nikamor drugam ne. Ni se izdal, da mu je družba prijetna. »Nobene spolnosti ni v rezijanskih plesih,* mi je zvenela v u-šesih strokovna ocena. Prav, sem si mislil, in si skušal sam razložiti, zakaj je SanfAnna vdrugič spet nrišel po Mojco. Za konec pa še tale misel. Pred enim letom zasnovan večer sodobne rezijanske besede in pesmi je mimo vsakega predvidevanja, tako rekoč pod «razno» vključeval tudi delovno srečanje: srečanje med domačini, ki so gostom želeli posredovati svoje intimno sporočilo, in med glasbenimi ustvarjalci in poustvarjalci iz Slovenije, ki so na najzapadnejšem narodnem o-zemlju odkrili delček samega sebe in s tem postali kulturno bogatejši. Bogatejši niso postali samo eni, ampak tudi vsi tisti, ki so ob dnevu slovenske kulture v našem zamejstvu v tistih dneh prišli v stik . rezijansko kulturno u-stvarjalnostjo. Prisostvovati takšni Prešernovi proslavi je pomenilo doživljati slovensko kulturo na nekoliko dru-gačnejši način, kot smo jo bili vajeni doslej v zamejstvu, ne več z običajnimi priložnostnimi govori in zborovskim petjem, ampak z doživljanjem svoje istovetnosti prilagojene zaostrenim razmeram, celo z oranjem ledine, da bi pridobili še tisti biserček,* ki nam je manjkal, da bi to, kar imamo, bolj zablestelo.. 3:1'■GORAZD VESEL imilllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIimilllllllimilHIIIimilllllllUIIIMIMIIHMIIIIIlIllIlllHIIIMIIIIIIIIIUMIIIIllllllllllUllllllllllllIllllHIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIMIUlIIIIIIIIIIIIIIIII Ob razstavi Klavdija Palčiča v Sarajevu Ob odprtju samostojne slikarske raz stave Klavdija Palčiča v sarajevski umetnostni galeriji «Romana Petroviča* v okviru sodelovanja med saraje vskim dnevnikom »Oslobodjenje* in «Primorskim dnevnikom*, je umetnika K. Palčiča in glavnega urednika našega dnevnika Jožeta Korena, spre jel predsednik mestne konference ZK Bosne in Hercegovine dr. Arif Tanovič (četrti z leve) in ju zadržal v daljšem prisrčnem razgovoru. Ugledni predstavnik sarajevskega družbeno - političnega življenja je pohvalil sodelovanje med obema dnevnikoma iz dveh prijateljskih sosednih držav in priložnost, ki jo nudita sarajevskim ljubiteljem likovne umetnosti, da se srečajo z ustvarjalnostjo eminentnega slovenskega zamejskega slikarja sedanje generacije ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Mi in drugi 13.00 Hišna beležnica 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Gospod iz Ballantraeja, 5. del TV nadalj. 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Kam vodijo korenine? 15.00 Šolska vzgoja: Življenje živali 15.30 Športne kronike 16.00 Dnevnik 1 — Kronike: Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 16.30 Trije vnuki in majordom, TV film Srečanje z Emily 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 Neposreden prenos s tvojo anteno 17.10 Marco — risani film Neposredno — aktualnosti, dopisništvo in predstave 17.45 The Jackson Five — risanka 18.10 Vsi za enega 18.30 Programi pristopanja 18.50 Zgodbe daljnih dežel 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.40 Tam tam. Aktualnosti Dnevnika 1 21.30 Fred in Ginger: čas plesa «Cappello a cilindro* (cilinder) — Film 23.05 Programi pristopanja 23.20 Dnevnik — Danes v parlamentu — Vremenske razmere Milan: Kolesarske dirke Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Dan z. .. 14.00 Popoldan, dnevna rubrika Gost dneva 14.20 «Rosso veneziano* — 3. del 15.30 Benetke na trgu 16.00 Mladinski pust 16.40 Pustni program 17.00 Klepetave Benetke 17.15 Šolska vzgoja: Zgodovina avtomobila 17.45 Dnevnik 2 — Flash 17.50 Dnevnik 2 — Večerne športne vesti Iz parlamenta 18.05 Danes: Esse — tedenska oddaja o zdravju 18.50 Osvaianje Divjega zahoda, TV film Napoved vremena 19.45 Dnevnik 2 20.40 Portobello — petkov trg 21.55 Mladi zdravnik Freud 23.15 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 23.45 Šolska vzgoja: Handikapirani v svetu Tretji kanal 17.00 Vabilo: Praznični dnevi 17.40 «Quegli animali degli itali^oi* 18.10 Zadnje letalo za Benetke, 5. del 19.00 Dnevnik 3 19.35 Težka solidarnost 20.05 Šolska vzgoja: Večerna glasba 20.40 Vse o. . . Paoli Borboni 21.45 Storie di gente senza storia 22.20 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.50 TV v šoli: TV koledar; Angleščina; TV gledališče 10.00 Poročila 10.05 TV v šoli: Zgodovina; Risanke; Ne vprašajte mene; Mali program; Risanka; Izobraževalna reportaža; Zadnje minute. 16.55 Smučarski tek za ženske na 10 km. posnetek iz Osla 17.25 Poročila 17.30 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija 18.00 Telestart 81, glasbena oddaja 18.30 Obzornik 18.45 Človekovo telo: Kaj človeka drži pokonci 19.15 Risanka 19 24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do z na 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 A. Marodič: Naša krajevna skupnost — Kulturo ljudstvu! (nadalj. in konec) 20.55 Ne prezrite 21.10 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1952, 1. del dok. oddaje 21.55 Spremljajmo, sodelujmo!, športna oddaja 22.05 Nočni kino: Don Juan — nemški film 23.40 Poročila Koper 13.30 - 15.30 Odprta meja Danes bodo v oddaji «Odprta meja* med drugim tudi naslednje vesti: GORICA — Deželna politična kriza VIDEM — Terorizem v deželi Furlaniji - Julijski krajini TRST — Zakaj stavkajo novinarji in tiskarji? ŠKEDENJ — Pustne prireditve v Skednju in v Miljah Na koncu pa še kulturna in športna napoved. 16.00 Jasnovidni detektiv, TV film 17.00 Rezervirano za najmlajše 17.30 Smučanje: Svetovno prvenstvo v Oslu 18.00 Ponovitev filma 19.30 V središču... dok. oddaja 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti 20.30 Doktor se je poročil, film 21.55 TV D — Danes 22.05.Visoki pritisk, glasbena oddaja Ob koncu TV D — Danes TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Svet se vrti počasi; 10.10 Koncert; 11.00 -11.20 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Poldnevniški razgledi: Literarni listi; 12.00 Na goriškem valu; Beležka; 13.20 Četrtkova srečanja; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Atalij Kralj: »Kdo je na vrsti?*, Radijski variete: 15.00 Odtrgana kulisa: Film in filmska glasba; 16.00 Svet za obzorjem; 17.10 Komorni zbor Radiotelevizije KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.45 Knjige v izložbi; 9.00 Štirje koraki; 10.00 Z nami je. . .; 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Sončna glasba; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Govorimo danes; 16.00 Kultura in družba; 16.10 Glasba, glasba; 16.32 Crash; 16.55 Izletnik; 17.00 Blues feeling. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored; 13.30 Otvoritev; 13.40 Glasba — vmes zanimivosti in reportaže; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Zapojmo in zaigrajmo; 16.18 Poje Denis Parker; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Aktualna tema; 17.33 Pesmi in plesi naših narodov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Otroške igre; 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. ..; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam. ..; 13.50 človek in zdravje; 14.05 Adamič: Tatarska suita; 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pojemo in godemo; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo. . .; 22.30 Radi ste jih poslušali; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Petkov glasbeni mozaik; 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba. UVELJAVLJANJE, KI SE JE ZAČELO ŽE S CHARLESOM DARWIN0M Prva se je vzravnala ženska in šele nato moški Najnovejše domneve o razvoju človeka v milijonih let, odkar se je «ločil» od svojih «prednikov Ne glede na zadnje polemike o pravilnosti vseh njegovih trditev, prav gotovo človeštvo angleškemu raziskovalcu Charlesu Darwinu dolguje veliko. Njegovi sodobniki so mu pred dobrim stoletjem sicer zamerili, da jim je za prednike postavil ne preveč cenjeno opico, ženske pa ga imajo upravičeno v čislih, saj je s svojo teorijo utemeljil enako «rojstvo» za moške in ženske. Znanstvena razlaga je namreč spodbila Genezo, ki opisuje nastanek ženske kot drugotnega: ženska naj bi nastala iz rebra, s tem o-škodovala moškega, po drugi strani pa bi brez njega, že popolnega, ženske sploh ne bilo. Darvvin je torej v znanost vnesel nekaj čuta za enakopravnost, oziroma je na stvari in na »čudovite skrivnosti življenja* — kot so jih imenovali še njegovi sodobniki — gledal brez lažnih predsodkov. Dalj pa Darvvin in tudi njegovi kasnejši kolegi vendarle niso šli: znanstveni napredek so opredeljevali moški in so seveda tudi sebi pripisovali vse zasluge, človeški napredek je zato predvsem »mo- ški*, pa čeprav je na primer slovenski jezik nekoliko »enakopravnejši* od drugih, saj se v slovenščini splošni oznaki »homo* pravi človek in ne moški kot v drugih. Da je »homo sapiens sapiens* — živalska vrsta, ki označuje človeka — moškega spola, so polemično ugotavljale že vrste žensk, zadnje čase pa so se o tem vnele tudi polemične razprave na znanstveni podlagi. Več znanstvenic je namreč začelo v drugačni luči preučevati nastanek človeka. V to vprašanje so se še zlasti poglobile raziskovalke angleškega jezika. Tako so na primer paleontologinje — oznaka prihaja od obdobja, ki ga obdelujejo — vzele v obravnavo prehod od hoje po štirih nogah do vzravnane drže Angleške znanstvenice namreč oporekajo uveljavljeno trditev, da se je naš prn-pra ded dvignil na zadnji nogi zato. da bi bolje bežal pred sovražnimi bitji. Elaine Morgan, ki je napisala knjigo z zgovornim naslovom »Izvor ženske*, pa ugotavlja, da bi »homo* prav gotovo hitreje tekel po štirih nego po dveh, zato je treba iskati drugačno razlago. Elaine Morgan postavlja naslednjo domnevo: tudi ženska je morala bežati pred sovražniki, skoraj vedno z mladiči, kajti samci so jih kot pri vseh drugih vrstah prepustili samicam. Tako je postopoma o-pazila, da se veliko lažje izogne zasledovalcem, če se zateče v vodo. Takrat je med drugim bilo veliko manj kopne zemlje kot je je danes. V vodi je ostajala potuhnjena do vratu, zato se je tudi začela opirati samo na dve nogi in je med drugim lahko ubranila tudi mladiča, ki se je je oklepal okoli vratu. V milijonih let, ko je tako »sopotnica* raznih podvrst «homov» živela v vodi in na suhem, je tudi po kopnem začela hoditi po dveh nogah, odvrgla je naravni kožuh, ki jo je v vodi lahko samo oviral, začela pa se je hraniti z raznimi zelišči in rastlinami in živalskimi jajci; kot prva pa je začela uporabljati tudi razne predmete. Njena postava pa je doživela še druge trajne spremembe: tako so se ji na primer razvile dojke, ki so bile nedvomno primernejše za hranjenje mladičev v vodi od samih bradavic, ki so jih imele njene prednice; spremenila se je tudi pozicija vagine, s tem pa postopoma tudi načini spolnega občevanja. Ženski gre nadalje pripisati zaslugo, da so se pojavile in razvile tiste oblike združevanja, ki so še danes, tako ali drugače, temelji družbe, če seveda krepko preskočimo kak milijon let, zatrjuje Elaine Morgan, se znajdemo v jamah, kjer je »mulier erecta* (vzravnana žena v dobesednem prevodu) združevala in preživljala sebe in otroke. Moškemu še na kraj pameti ni prišlo, da bi moral sam vse preživljati, kvečjemu je odstopil del svojega lovskega plena, kajti tudi otroke so prisojali ženskam. Zato je »mulier abilis* (spretna žena), pravi druga raziskovalka Nancy Makepeace Tanner. morala najti hrano za ves človeški naraščaj in je pri tem pokazala veliko večjo spretnost in iznajdljivost od moškega, ki je žensko posnemal. Veliko kasneje pa se je razvil pojem družine, ki naj bi jo sestavljal » moški-mož-oče, ženska-žena mati otroci in za katero naj bi z druga nimi nalogami skrbela mož in žen To so seveda teze, ki pa ima isto osnovo kot vse prejšnje — skl panje na podlagi odkritij in ugot vitev. Vendar pa se ob tej femir stični razlagi takoj pojavi vpraš nje: če se je torej človeški rod iz blikoval prvenstveno iz naših že: skih pra-pra babic zakaj se je benem razvila in ustoličila takšr ženska podrejenost? Znana italijanska antropologin, Ida Magli je že pred leti izoblikov la naslednjo izredno zanimivo tez Pračlovek je opazil, da se vse ok li njega odvija po odmerjenih č sovnih ciklih, ciklična obdobja f zaznamujejo tudi žensko rodov: nost, kar je bilo od nekdaj šte kot velika čudežna skrivnost. Tal je moški v ženski videl nekakšr magično moč in se je zato s tlač njem in obvladovanjem ženske sk šal zavarovati. V strahu moške* pred žensko se torej začne še n pretrgana veriga ženske zaposta l.ienosti. O tem vsekakor velja ra misliti. (bp) SALVADORSKA KRIZA POTRDITEV DA ZDA NE ODSTOPAJO OD NAČEL STROGO BLOKOVSKE POLITIKE Po združitvi različnih uporniških organizacij v enotno osvobodilno ironto sc je v zadnjih dveh letih v Salvadoru z vso silovitostjo razplamtel upor proti vojaški diktaturi demokristjana Joseja Napoleona uarteja. Zadnji uspehi gverilcev, ki so med drugim pred tremi tedni z drzno akcijo uničili sedem desetin hunlinega letalstva, in vedno obsežnega osvobojena območja po vsej državi, so jasno pokazali, da se salvadorski režim brez znatne ameriške pomoči ne bi dolgo obdržal na oblasti. Zapravil si je namreč že vse zaupanje in podporo prebivalstva. Številna, tudi fotografska poročila o krvavih represalijah nad civilnim prebivalstvom pričajo, da je vojaška hunta že prisiljena uporabljati skrajno taktiko protiparti-/anskega vojskovanja, ko se vse prebivalstvo spremeni v možnega sovražnika. V takem ozračju, ko pripadniki fronte Farabundo Marti uspešno nadaljujejo protivladno ofenzivo, pripravlja hunta za konec marca volitve v ustavodajno skupščino, s katerimi si namerava ponovno pridobiti naklonjenost svetovnega mnenja in ,še posebej ameriškega. tri tem pa ne računa na domače prebivalstvo, saj v Salvadoru vedo, da bodo volitve farsa, kot je že sama volilna kampanja. Kandidatne liste .je lahko predstavilo le pet vojaških in fašističnih organizacij ter Duurteievi privrženci v krščanski demokraciji. Hunta obenem zavrača vsak frontin predlog za pogajanja in poskuša s posebnimi, najsodobnejše opremljenimi in dobro iztirjenimi enotami, imenovanimi A tiar a tl. ki jih vodijo ameriški vojaški »svetovalci*, zatreti v krvi »norniško gibanje. Kar nomeni. da nokoli civilnega prebivalstva v Sal-vadorn še ne bodo prenehali. Hunta pri tem račtma na ameriško pomoč. Reaganova administra- cija ji ni samo obnovila letalstva in jo založila z najsodobnejšim orožjem ampak ji tudi pomaga pri urjenju vojske in po nekaterih izjavah državnega sekretarja Haiga in njegovih najbližnjih sodelavcev ni mogoče izključiti možnosti, da bi po potrebi poslala svoje vojake v Salvador. Reagan je pred približno tremi tedni opravičeval povečanje vojaške pomoči tej srednjeameriški državi z ugotovitvijo, da je Duarte napravil vse kar je bilo v njegovih močeh, da bi končal državljansko vojnu in da je spoštovanje človekovih pravic na zadovoljivi ravni. Vendar Washington opravičuje svoje poseganje v Salvadoru predvsem s pomočjo Kube in Nikarague u-porniškim silam ter s trditvijo, da ZDA ne morejo dopustiti, da bi prišlo na območju Karibskega morja do družbenih sprememb, ker bi to škodovalo ameriškim interesom. Odkritja dnevnika jVashington Post, da je Reaganova administracija pripravila široko zasnovan načrt za okrepitev njej naklonjenih režimov in za destabilizacijo obeh «rdečihs držav, le potrjujejo domnevo. da nameravajo ZDA s silo gasiti upor v Srednji Ameriki. Ponovno smo torej priča logiki velesile, ki ne prenaša, da bi sateliti skrenili z določene jim poti, v tem primeru logiki, vsebovani v prefinjenem geslu Monroejeve doktrine «Amerika Američanom*, katero so tako jasno dodelali Reaganovi svetovalci v do pred kratkim tajnem dokumentu odbora iz Santa Feja. V njem je med drugim rečeno: «Čc hočejo ZDA obdržati moč, ki jim bo omogočala, da bodo vzdrževale ravnotežje na vseh območjih sveta, ni mogoče sprejeti izgnbe nobene postojanke oblasti ZDA v Latinski Ameriki. Evropi in zahodnem Tihem oceanu. Zato na živ-ljeniskih območjih oblasti katerega- koli naroda, ohranjevanje statusa quo ni dovolj. ZDA morajo izboljšati svoje pozicije v vseh sferah vpliva.* Ameriški strategi torej ne nameravajo upoštevati pri svojih načrtih, da se v dveh letih državljanske vojne v Salvadoru pobili 35.000 o-seb. kar je za to srednjeameriško državo relativno gledano več žrtev kot jih je na primer utrpela Italija med drugo svetovno vojno. Zanje je za sedaj pomembno predvsem to da ne bo imela kubanska revolucija novih proselitov v Latinski Ameriki. Prepričati krajevno pre- EL SALVADOR Površina 21.041 kv km Prebivalcev 4.300.000 (po popisu leta 1977) Glavno mesto San Salvador (400.000 prebivalcev) Gospodarstvo temelji na kmetij stvu, s katerim se bavi 52 odst. aktivnega prebivalstva. Zemlja je last latifundistov. Industrije v državi praktično ni. V državi je poprečno po en televizor na 31,8 prebivalca, en te lefon na 71,6 preb., en osebni avto na 104 prebivalce in postelja v bolnišnici na 603 prebivalce. Zemljevid salvadorske republike. S sivo barvo so., označena...OS.vnbo-icna ozemlja, ki jih nadzoruje osvobodilna fronta Farabundo Marti bivalstvo, da se rešiš iz ene sfere oblasti le s tem, da se ukloniš drugi velesili. Sovjetski zveze. Ali ni morda kubanska revolucija v svojem bistvu propadla? Kuba je gospodarsko in vojaško tako odvisna od vzhodnega bloka, da postaja le glasnik sovjetskih interesov. Nekaj podobnega se dogaja tudi z Neka-raguo, kjer so si sandinisti zaman prizadevali, da bi navezali stike z ZDA in zgradili dovolj trdne vezi tudi z drugimi zahodnimi državami. Številne grožnje iz ZDA in krepitev vojaške pomoči privržencem strmoglavljenega režima so prisilile Ni-karaguo, da si je poiskala pomoč pri Sovjetski zvezi. Zato salvadorska drama ni le krvavi upor kmetov proti osovraženim oligarhom, ampak tudi nov izziv blokovski delitvi sveta in še posebej resna preizkušnja za vse tiste sile, ki verjamejo v človekove pravice in miroljubno sožitje med narodi. Koliko so te demokratične sile sposobne vplivati neposredno in posredno preko VVashingtona na Daurtejev režim za prekinitev pokolov? Prvi koraki v tej smeri so hili že napravljeni tako v samih ZDA. kot tudi v drugih zahodnih državah, kar kljub vsemp dopušča določeno upanje. Jani KARLO DEVETAK SRHLJIVO PRIČEVANJE ŠVEDSKEGA SOCIALDEMOKRATA Biti mlad, delavec ali pa kmet je v Salvadoru dovolj za umor STOCKHOLM — «Biti mlad, delavec in kmet ali sindikalist je že samo po sebi dovolj, da te kdo ubije,* trdi Hans Joran Frank, ki je po nalogu švedskih socialdemokratov dalj časa živel v Salvadoru. Med svojim bivanjem je zbral številne dokaze o zverinskih zločinih vojakov salvadorske hunte. Po njegovih trditvah so lani v Salvadoru ubili 13 tisoč nedolžnih oseb, dva tisoč več kot leta 1980. Predstavnik švedske socialdemokratske stranke je po svojem pričevanju v nekem hondu-raškem taborišču srečal neko 33-letno Mario, ki mu je povedala srhljivo zgodbo bega iz Salvadora. Preden je Maria zbežala v Honduras, je s svojo družino živela v vasi San Lorenco. Nekega dne So jo pred otroki posilili huntini vojaki, moža, ki jo je poskušal braniti, pa je soldateska ubila. A to je bil le začetek gorja. Marca lani je redna ve iška iz čistega miru zažgala 95 od skupno 100 tliš, kolikor jih je imela vas San Lorenco. Preko 600 vaščanov se j' praznih rok napotilo proti Hon-rurasu. Kolona beguncev se je neprestano večala, da je na koncu število naraslo na 6.000 beguncev. Pred honduraško mejo pa so jih napadli huntini vojaki, za njimi je ostalo 43 trupel, od katerih 10 otroških .Nismo si upali pobrati ubitih in jih pokopati. Med drugim smo bili neoboroženi,* trdi ta Salvadorka. To pa je samo eno od številnih srhljivih pričevanj o grozotah, ki se dogajajo v Salvadoru, »drobiž* v primerjavi z drugimi zločini, med katerimi je najhujši pokol ob bregovih reke Sumpul. Po trditvah očividcev se je tu izvršil nepojmljivi zločin. Zverinsko je bilo ubitih 600 oseb, med katerimi so bili številni otroci. »Huntini vojaki so metali otroke v zrak in jih prestregali z mačetami. Sekali so deč.ja trupla, kose pa dajali psom*, trdi Hans Joran Frank, ki je zbral številne dokaze o zločinih v Salvadoru. Na Riu Sumpulu se je torej odvijal eden najhujših zločinov v novejši zgodovini človeštva. ki ga lahko primerjamo samo s pokolom v vietnamski vasi Song My, kjer so ameriški vojaki 16. aprila 1968 ubili 500 civilistov, povečini žensk, otrok in starcev. V Salvadoru pa so pokoli postali že tragična vsakdanjost. Decembra lani so v Mazoteju ubili 472 oseb. Tudi tu so bile žrtve civilisti, v bistvu revni kmetje, ki nimajo niti blage veze z gverilo, ali salvadorska vojaška hunta se boji vsega in vsakogar, celo svoje lastne sence. To je samo del tistega, kar je povedal predstavnik švedske socialdemokratske stranke po svoji vrnitvi iz Salvadora. V razgovoru s časnikarji je pozval mednarodno javnost, da se po vsem, kar je videl v Salvadoru, zavzame in ukrepa, da prekine tragedijo tega štirimilijonskega naroda; v nasprotnem primeru se zločini lahko razširijo na druge srednjeameriške države; na Gvatemalo, Nika-raguo in Honduras. VOJISLAV LALIČ - TANJUG ■■ .................•••-: Lobanja na vulkanski skali pri glavnem mestn Salvadora: priča, da Je smrt vedno na preži Huda kriza v Zimbabveju Mugabe odstranil Nkoma (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROB1 — Hudo krizo, ki je zajela Zimbabve po odkritju vrste tajnih skrivališč orožja na farmah v lasti manjšinske patrio-tične fronte, je premier Mugabe predvčerajšnjim popoldne sklenil razrešiti s korenitimi vladnim spremembami. Iz vlade je odstranil koalicijskega partnerja, ministra brez listnice Joshua Nkoma, ter tri druge ministre iz njegove imtriotične fronte. Potem ko jih je bil obtožil, da so hoteli strmoglaviti vlado in da so se v ta namen dvakrat obrnili po pomoč na rasistično Južno Afriko. Z odstranitvijo 65-letnega Joshua Nkoma iz vlade je praktično konec 22-mesečne vladne koalicije med večinsko ZANU-PF premiera Mugabeja. ki ima v parlamentu 57 sedežev, ter med manjšinsko patriotično fronto, ki ima 20 poslanskih mest. Po razglasitvi neodvisnosti aprila predlani je Nko-mo dobil položaj notranjega ministra, zadolženega za policijo, hkrati pa so prišli v vlado še trije ministri iz patriotične fronte ter dva namestnika ministra. Pred letom dni, sredi januarja, je Mugabe prvič korenito spremenil vlado in Nkomo je v njej postal minister brez listnice, zadolžen za varnost, dodatno pa je prišel v vlado še en minister iz patriotične fronte: podpredsednik Nkomove stranke Chi-namano je postal minister za transport, poleg tega pa so patrio-tični fronti pripadli še resorji za ceste in cestni promet, za naravna bogastva in PTT ter za javna dela. Na torkovi vladni seji se je Nko mo upiral zahtevam ministrov iz ŽANU PF, naj odstopi, in je grozil, da mu bodo sledili tudi drugi ministri, s čimer bo konec vladne koalicije in tudi nacionalne Odstavljeni Joshua Nkomo sprave v deželi. Predvčerajšnjim popoldne pa je premier Mugabe na tiskovni konferenci sporočil, da 'je odstavil tako Nkoma kot tri druge ministre iz patriotične fronte, češ da so kovali zaroto z namenom, da bi strmoglavili njegovo vlado. Pred tem je bila nočna seja centralnega komiteja ŽANU -PF, ki je po vsej priliki sprejela dokončno odločitev o prihodnji u-sodi Joshua Nkoma. Premier Mugabe je hkrati obtožil Joshua Nkoma, da je od neodvisnosti aprila predlani dvakrat zaprosil Južno Afriko za pomoč pri organiziranju državnega udara. vendar pa ga je vlada v Pretorii obakrat zavrnila. Podrobneje V kratkem črpanje nafte iz Jadrana LJUBLJANA — Nobenega dvoma ni več, da bomo še letos izvedeli. kdaj naj bi začeli črpati nafto in plin iz Jadrana. Iz kotorskega «Jugopetrola» je namreč prišla novica, da so raziskovalci na ameriški naftni ploščadi, ki raziskuje morsko dno trideset kilometrov pred zalivom Boke Kotorske, naleteli na nafto. Seveda to samo po sebi še ne pomeni, da se bo izkoriščanje nahajališča tudi izplačalo. Vendar pa je to že znak, ki veliko pomeni, še poše-bej, ker razmeroma ugodne novice prihajajo tudi'S severnega Jadrana. Stojan Matkaliev, predsednik zveznega komiteja za industrijo in energetiko, je pred dnevi takole komentiral «naftne» novice: «Zdi se, da je nahajališče pred črnogorsko obalo precej zanimivo, saj ocenjujejo, da je debelina naftnega sloja približno 60 metrov, dolg pa je menda kar 20 kilometrov. za INA-Naftaplin denar ovira, da bi Jadran lahko raziskovali v večjem obsegu. Letos bi za rezervne dele in ostalo uvozno opremo potrebovali 134 milijonov dolarjev, ki pa jih nimajo: zato predlagajo, da bi na tuje prodali 500.000 ton nafte. Seveda dovoljenja za takšen izvoz ne bodo dobili, vendar pa je tudi to ilustracija položaja, v katerem so se znašli raziskovalci. Na Jadranu pa se ^'o^odloSlni juriš vseeno nadaljeval- Raziskovalci bodo kmalu zavrteli svedre v morsko dno ob Palagruži. Jabu-ki in na Mljetu. Gre za ogromne projekte, ki zahtevajo tudi ogromna sredstva. Tveganje pri takšnih raziskovanjih je vedno veliko, vendar pa moramo vedeti, da so tudi dobički ogromni. Takšne raziskave se zato vedno splačajo in to velja tudi za jadransko nafto in plin, ki ju nestrpno pričakujemo. ROBERT MECILOŠEK te obtožbe premier Mugabe ni pojasnil. Kaže pa, da se je po po-■ moč, v Nkomovem imenu, obračala na Južno Afriko bela manjšina, ki jo je bil zimbabvejski premier že poprej obtožil sodelovanja z rasističnim režimom v Pretorii. Znano pa je, da so med volitvami tik pred neodvisnostjo belci stavili predvsem na Joshua Nkoma in da so tudi pozneje videli v njem alternativo za politično radikalnejšega premiera Mugabeja. Joshua Nkomo je na odstranitev iz vlade reagiral ostro in jezno ter označil Mugabejeve obtožbe za «golo Iaž». Zanikal je trditve, da bi si bil prizadeval strmoglaviti vlado, ter ponovil, da so mu orožje podtaknili, tako da bi se ga lahko znebili iz vlade, kot je rekel, si Mugabe s sedanjo akcijo proti patriotični fronti prizadeva zgolj mtrditi svojo politično o-blast». Omenil je tudi bojazen, da bo sedanji akciji proti patriotični fronti sledila zdaj še čistka med nekdanjimi gverilci iz njegove vojske ZIPRA, ki so vključeni v e-notno nacionalno vojsko. Razmere v deželi so sicer mirne, vendar pa opazno napete. Vojska in policija nadaljujeta s preiskavami po domovih visokih predstavnikov patriotične fronte v pre-, stolnici Salisburgfu ter v Bula-wayu, poglavitnem političnem oporišču Joshua Nkoma. Večje število funkcionarjev in privržencev patriotične fronte so že pozaprli, v skladu z določili zakona o izrednem stanju. Najbolj negotove so razmere v Bulawayu, koder je prišlo pred letom dni do krvavih spopadov med Mugabejevimi in Nkomovimi privrženci, pri čemer je bilo nad 200 žrtev. Z odstranitvijo iz vlade je Nkomo praktično izgubil ves svoj stvarni politični vpliv v deželi, to je tudi neslaven konec dolgoletne politične kariere lega veterana zimbabvejskega boja za neodvisnost, ki je pred 30 leti postal predsednik tedanjega ANC, afriškega nacionalnega sveta, pred 20 leti pa vodja ZAPU, zimbabvejske afriške ljudske unije, od katere se je nekaj let pozneje ločila Zimbabvejeva ŽANU. Nkomo je vodil osvobodilni boj s svojo vojsko ZIPRA, ki je dobivala pomoč predvsem od ZSSR, Mugabe pa z vojsko ZANLA, ki je dobivala pomoč iz več virov, vključno s kitajskim. Pred šestimi leti je bila ustanovljena skupna patriotična fronta. v kateri sta bila Nkomo in Mugabe enakopravna sopredsednika. Tako sta se tudi udeležila pogajanj o neodvisnosti tedanje Rodezije v londonskem Lancaster housu jeseni ^toaa na predlanskih volitvah Mugabe ni hotel nastopiti enotno z NfajftfjTft, kot je bil le ta predlagat, temveč je na njih sodeloval s srnjo ZANU-PF ter premočno zmagal. Nkomo je s svojo patriotično fronto dobil le 20 odstotkov glasov, vendar mu je Mugabe po volitvah ponudil sodelovanje v vladni koaliciji, da bi mu pomagal v procesu nacionalne sprave ter v združevanju obeh gverilskih gibanj v enotno zimbabvejsko vojsko. TIT DOBERŠEK V FRANCIJI STEKLO PODRŽflVUENJE DRUŽB Prvi vladni ukrepi po nacionalizacijah PARIZ — Francoska vlada, ki jo sestavljajo socialisti in komunisti, je že izvedla prve konkretne ukrepe za nacionalizacijo 5 industrijskih družb, 39 bančnih u-stanov in dveh finančnih zavodov, na kateri temelji Mitterrandova strategija za ozdravitev in zagon francoskega gospodarskega ustroja. Že samo odobritev zakona o nacionalizaciji je terjala nekaj časa in precej naporov. Po eni strani se je morala Mauroyeva vlada spoprijemati s sredinsko-desničar-skimi silami v parlamentu, ki so zagrizeno zagovarjale interese zasebnega kapitala, po drugi strani pa ji je tudi ustavni svet vsilil nekatere popravke glede vodil pri obračunavanju odškodnin prizadetim lastnikom in delničarjem. Po sobotni odobritvi zakona, je pariška vlada začela takoj spreje- Llsette Nayret (zgoraj) nova predsednica banke »Hervet* in Jean Yves Haberer, novi predsednik finančne družbe «de Pariš et Pays-Bas* (Telefoto AP) mati posledične ukrepe, ki zadevajo predvšČtf^lflfendll&Rjb" Udrih upravitelj#'1 ustanovitev dveh svetov. Trvi bo "skrbel ža delovanje jfftrmh* podjetij*' in’ bo sestavljen iz parlamentarcev, sindikalistov in upraviteljev nacionaliziranih družb. Drugi pa bo skrbel za industrijski razvoj in ga bodo sestavljali zastopniki javnih in zasebnih podjetij, Mitterrand je prve konkretne u-krepe za izvajanje nacionalizacije označil za pomemben korak k o-zdravljenju francoskega gospodarstva in poudaril, da morajo na- o; cionalizirana podjetja delovati samostojno in prispevati k novemu zagonu zlasti na področjih zaposlovanja, naložb, raziskovanja in mednarodne prisotnosti Francije. • Minister za industrijo Dreylus pa je dodal, da morajo postati gonilna sila razvoja na sektorjih livarstva, kemije, elektronike, gradbenih materialov in higiene. Zmerni minister za gospodarstvo in finance Delors je s svoje strani zagotovil, da se bodo spremembe izvajale postopoma in da bodo morale podržavljene banice, ki krijejo tri četrtine te dejavnosti, «u-stvarjati nove odnose med podjetji in varčevalci*, spodbujati naložbe in «spoštovati pluralizem*. Imenovanje novih upraviteljev podržavljenih podjetij in družb je po drugi strani izzvalo umerjene komentarje v francoskih industrijskih in bančnih krogih, ki so se bali velikega «potresa*. Vlada je namreč določila predsednike in pooblaščene upravitelje po strogem kriteriju strokovnosti, kot je po-’ sebej naglasil predsednik republike Mitterrand, kar je zapustilo dober vtis tudi v načelno nasprotnih političnih in gospodarskih krogih. Pri dveh od 5 nacionaliziranih koncernov, «Rhone-Poulenc» in «Saint-Gobain» sta celo ohranila svoje mesto prejšnja predsednika Jean Gandois, oziroma Roger Fau-roux. Pri «CGE» je postal predsednik bivši veleposlanik Jean Pierre Bru- • net, družbo »Thomson* bo vodil Alain Gomez, «Pechiney* pa Geor-ges Besse. S posebnim zanimanjem je javno mnenje sprejelo vest, da so bile imenovane na čelo 3 podržavljenih bančnih zavodov ženske, in sicer Lisette Nay-ret kot predsednica velike banke «Hervet». Helene Ploix in Christiane Dore pa za komisarki za «Banque industrielle et mobiliere privee*, oziroma «Sofinco-La He-nin*. Veliki finančni družbi «Pa-ribas* in tek parlamentarne razprave o globalni zaščiti. Vprašanje je predvsem, če si bomo mi znali prizadevati, da se to uveljavi. Žalostno je namreč, da moraš za vsako pravico napraviti nekaj, kar je skoraj prekršek ali je prekršek, da prideš pred sodišče; potem je odvisno, če dobiš tako pogumnega ali poštenega (ne vem kateri izraz naj ra bim) sodnika, kot je dr. Serbo, da ti sprejme ugovore, kot je bil ta ugovor o neustavnosti, ki so ga drugi sodniki prej že večkrat za vrnili in šele ko si šel skozi vse te obvezne prehode se ti lahko zgodi, da ustavno sodišče prizna vsaj v taki omejeni meri nekatere pravice. Kako pa se bo, po tej razsodbi. nadaljeval tvoj proces, ker mest nemu redarju nisi hotel izročiti osebnih dokumentov, ker jih od tebe ni zahteval v slovenščini? Možnosti sta dve. Ali bodo priznali, da ni šlo za prekršek, ker niso imeli kaj spraševali po o-sebnih dokumentih, dokler ni prišel tolmač in me torej oprostijo, ali pa bodo vso zadevo «zamrzni Ih in bo nato obležala v predalih. kot se je zgodilo pri prejšnjem procesu,'ko sem bil obsojen in sem šel na sodišče, da plačam globo (40.000 lir), a denarja niso hoteli. Pa še zadnje vprašanje. Kaj nam pripravljaš zanimivega za bližnjo bodočnost? Prav pred kratkim so me pozvali pred davčno komisijo prve stopnjč, češ da tri leta nisem prijavil osebnih dohodkov. Zadeva je zabavna, prvič, ker niso ugotovili. da je medtem moja žena prijavljala dohodke v italijanščini, pa so tudi njej poslali poziv, naj se zagovarja, ker ni prijavila dohodkov, drugič, ker so z razsodbo rimskega sodišča vsi njihovi spisi brez vsakega učinka, ker niso opremljeni s slovenskim prevodom, tretjič, ker klub temu, da sicer ne morem trditi, da sem prijavil dohodke, a sem vsako leto redno sporočil pristojnim o-blaslem, med katerimi sta tudi finančni minister in predsednik ministrskega sveta, da sem na razpolago za prijavo dohodkov takoj ko dobim slovenski obrazec, ki so mi ga prej šest let dajali, a mi ga potem niso hoteli več dati. S to razsodbo je ta moja pravica potrjena in zanima me, kako bodo rešili vprašanje. Se vedno sem na razpolago za plačilo davkov, tudi preko vseh rokov. če mi dajo za vsa ta leta obrazce v slovenščini. Koliko pa znašajo ti davki, ki jih dolguješ državi?- To je v bistvu razlika med davkom na stanovanje, od vrednosti katerega pa je treba prej odšteti pasivne obresti za posojilo, ker mi vse ostale davke pobere državo pri plači. Torei kakih 20 ali 30, mogoče tudi 40.000 Ur letno. (Razgovor zapisal B. Br.) SPORTtSPORT ŠPORT 34. SVETOVNO PRVENSTVO V KLASIČNEM SMUČANJU NA NORVEŠKEM VČERAJ SVEČANA OTVORITEV V OSLU Visoka zmaga beograjske C. zvezde Danes start z dvema disciplinama - Tekmovalke iz SZ, CSSR in Nor- veške favoritinje - Mnogo manj zanimanja za klasično kombinacijo OSLO — Norveški kralj Oiof peti je včeraj nekaj po 18.30 na enem izmed osrednjih trgov glavnega mesta pred množico več deset-tisocev obiskovalcev odprl 34. svetovno prvenstvo v klasičnem smučanju. Ob že utečenem ceremonialu je v improvizirano areno vkorakalo okrog 300 tekmovalcev in tekmovalk iz 29 držav. Jugoslovansko zastavo pa je na čelu našega zastopstva nosil smučarski skakalec Primož Ulaga, rekorder velike holmenkollnske skakalnice. Ob predsedniku organizacijskega odbora prestolonasledniku Haraldu in županu Osla Albertu Nordcngenu je spregovoril tudi predsednik mednarodne smučarske zveze Švicar Marc Ho-dler. Prireditev na prostem pa se je končala z ognjemetom. Drugi del otvoritve je bil mednarodna zabavno - glasbena prireditev v osrednji koncertni dvorani, ki je prav tako minila v vedrem razpoloženju. Vse je nared za start 34. svetovnega prvenstva v klasičnem smučanju, ki se danes začenja z dvema disciplinama, izmed katerih pa bo končana samo ena. Ob teku žensk na 10 km je namreč na sporedu tudi prva preizkušnja v klasični kombinaciji — skoki, medtem ko bodo teki zanjo v soboto. Včeraj je bilo na vseh tekmovali- Spored svetovnega prvenstva DANES, 19. februarja: ženski tek na 10 km; skoki za kombinacijo (70) JUTRI, 20. februarja: tek na 15 km za nordijsko kombinacijo; moški tek na 30 km 21. februarja: skoki (70 m) 22. februarja: ženski tek na 5 km 23. februarja: skoki za ekipno tekmovanje v nordijski kombinaciji (70 m); moški tek na 15 km 24. februarja: ženska štafeta 4x5 km; štafeta 3x10 km za ekipno tekmovanje v nordijski kombinaciji 25. februarja: moška štafeta 4x10 km 26. februarja: ženski tek na 20 m; skoki: ekipno tekmovanje 27. februarja: moški tek na 50 km 28. februarja:skoki (90 m); za- ključna slovesnost ščih, ki so se znova kopala v zimskem soncu ob temperaturah nekaj nad ničlo, zelo živahno, saj so vsi nastopajoči še enkrat hoteli preizkusiti svoje sposobnosti. Trenirali so tudi vsi naši, med katerimi sta dekleti Jana Mlakar in Metka Munih že vadili v znamenju jutrišnjega starta, saj bosta prvi iz naše ekipe, ki pojdeta v areno. ♦Tekmovalki sta lahko povsem neobremenjeni,* je njenil direktor naše nordijske reprezentance Lojze Gorjanc, ♦kajti konkurenca je takšna, da bi bilo povsem iluzorno pričakovati kakršnokoli presenečenje. Lahko pa se na tako velikem tekmovanju seveda mnogo naučita . . .» Ugotovitev o konkurenci zares zadeva v črno. Startalo bo namreč nič manj kot 60 tekmovalk iz 19 držav, pri čemer so zastopane tudi nekatere čezmorske dežele kot Avstralija, Japonska, Kitajska, ter seveda ZDA in Kanada, ki imata v ženskem teku že precejšnjo tradicijo. Če še upoštevamo, da tokrat niso poslale svojih tekmovalk Bolgarija, Poljska in Avstrija, ki so sicer redno nastopale, je to dokaz, da je ženski smučarski tek pognal že globoke korenine. Četudi šteje njegova tekmovalna tradicija na najvišji ravni šele 30 let (na olimpijskih igrah 1952 prav tu v Oslu so se ženske namreč prvič merile v teku) današnja tekma na njihovi klasični progi 10 km pa bo šestnajsta za najvišji naslov. Med poglavitne favoritinje prištevajo tekmovalke iz SZ, ČSSR ter Norvežanke, medtem ko so zastopnice Finske, Švedske in NDR v dosedanji sezoni pokazale manj. Zanimivo je, c’i so se v sovjetskem taboru za Oslo pripravljali v Estoniji, kjer so podobne podnebne razmere, Norvežanke pa bodo seveda imele prednost domačega terena. V sovjetski ekipi bo kljub že 39 letom nastopila tudi Galina Kulakova, ki je doslej najuspešnejša tekačica v zgodovini SP. Mnogo manj je zanimanja za klasično kombinacijo, saj je prijavljenih samo 35 tekmovalcev iz 11 držav, kar kaže, da je ta — nekoč osrednja disciplina — v precejšnji zadregi, čeprav se je največji šampion zadnjih let Ulrich Wehlin'g iz NDR po vrsti zmag na najvišji ravni umaknil, bodo njegovi rojaki prvi favoriti tudi tokrat in že zmaga kakega Finca ali Norvežana bi bila prvorazredna senzacija, četudi v tej tekmi prednost domačega terena tudi ni tako neznatna. Za naše fante se začenjajo tekme jutri (tek na 30 km) in v nedeljo (skoki na srednji skakalnici). Tekači o progah menijo, da so zahtevne, a zdaj imenitne (bojijo pa Se na poved ^ng^otpplrtve^med tem ko skakalci o Midstubakkenu, na katerem vadijo zdaj, nimajo najboljšega mnenja, to je dokaj zastarela naprava, izpostavljena vetru, na ka- teri naši za zdaj v poprečku zaostajajo za dolžinami najboljših nekako za 10 m. Evgen Bergant NOGOMET ZA TEKMO V PARIZU «Azzurri» pričeli priprave v Cernobbiu CERNOBBIO — Včeraj so se v tem kraju zbrali italijanski reprezentanti, ki bodo pod vodstvom En-za Bearzota trenirali za prijateljsko nogometno tekmo, ki bo v torek v Parizu. Vsi «azzurri» so v dobri formi. Danes in jutri bodo trenirali na i-grišču Coma, v nedeljo popoldne pa bodo odpotovali v Francijo. Srečanje s Francozi bo prvo letos v okviru priprav ♦azzurrov* za svetovno prvenstvo v Španiji. KOŠARKA POLFINALE KORAČEVEGA POKALA V prvem srečanju je doma premagala Šibenko ■ Gostje okrnjeni C. zvezda — šibenka 115:99 (59:44) CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Vukosavljev, Nikolič 16, Jok&novič 2, Jankovič, Karadžič 15, Bogo-savljev 13, Salaj, žižič 22, Kovačevič 16, Avdija 31. ŠIBENKA ŠIBENIK: Petrovič 22. F. Žurič,-I. Žurič 2, Ljubojevič 14. Djurič 18, Damjanič, Macura 8, Jablan, Jarič 20, Slavica 15. SODNIKA: Arabadjan (Bolgarija) in Jarzebinski (Poljska). PM: Crvena zvezda 17:29; šibenka 15:20. ON: C. zvezda 22, PON: Macura (22), Nikolič (37), Petrovič (40) in Djurič (40). BEOGRAD — Crvena zvezda si je z včerajšnjo zanesljivo zmago zagotovila uvrstitev v finale. Beograjčani so sicer povsem zasluženo premagali goste, gre pa omeniti, da je Šibenka igrala v okrnjeni postavi in še zlasti se je poznala odsotnost centra Marelje, ki bi bil proti visokim košarkar- jem beograjskega moštva še kako pomemben. Varovanci trenerja Žeravice so med tekmo vodili tudi z 20 točkami razlike. Gostje pa niso popustili in so razliko v drugem polčasu zmanjšali na samih devet točk (86:95). V zadnjih minutah pa so bili domačini zopet boljši in tako visoko zmagali, (nb) B. Tanjevič zadovoljen po povratku iz Italije Bogdan Tanjevič se je vrnil iz Italije, kjer je teden dni v glavnem sledil Kičanoviču v italijanskem prvenstvu. Tanjevič se je tudi večkrat pogovarjal z Nikoličem in Skansijem, ki trenirata v Italiji. Tanjevič je dejal, da je s Ki-čanovičevo igro zelo zadovoljen. Dejal je tudi, da je navdušen nad igro Mirze Delibašiča, ki igra v Španiji. Jugoslovanski zvezni trener pa je med drugim tudi omenil, da verjetno ne bo vključil Slavniča v reprezentanco. Basel — Juventus 0:2 BASEL — V prijateljski nogometni tekmi je Juventus z goloma Vir-disa in Boninija premagala švicarsko moštvo Basla. Padrtško-gropajska Gaja (na sliki med srečanjem proti Primorcu, ki ga je premagala z 2:0), je v nedeljo proti Esperii od Sv. Ivana doživela svoj prvi prvenstveni poraz Honess hudo poškodovan HANNOVER — Uli Honess, ma-nager zahodnonemškega prvoligaša Bayema in bivši član državne reprezentance, se je hudo poškodoval v letalski nesreči, v kateri so tri druge osebe zgubile življenje. Honess je bil na majhnem turističnem letalu, s katerim je iz Miinchna potoval v Hannover in ki je iz neznanih razlogov treščilo nedaleč od Hannovra. , SMUČANJE MED POSKUSNIMI VOŽNJAMI SMUKA Boris Strel poškodovan SARAJEVO - Boris Strel, ki je za Jugoslavijo osvojil na SP v Schladmingu bronasto kolajno v veleslalomu, se je včeraj med poskusnimi vožnjami smuka za jugoslovansko državno prvenstvo na Bjelašnici poškodoval. Kot .so pokazali prvi zdravniški izvidi si je nalomil rebro, poškodoval pa si je tudi kolenske vezi. Trenutno leži v sarajevski bolnišnici, vendar pa, kot kaže, njegovo stanje ni težko, saj so zdravniki napovedali, da bo že čez nekaj dni zapustil bolnišnico, zelo verjetno pa bo tudi lahko tekmoval v zadnjem delu svetovnega pokala. Na današnjem smuku razen Strela ne bodo tekmovali niti Križaj, Kuralt in Franko. Včerajšnji ženski slalom na Ja-horini pa je prinesel veliko presenečenje. Zmagala je namreč komaj 16 letna Ljubljančanka Alenka Mavec, ki je imela v obeh vožnjah drugi čas, v seštevku pa najboljšega. Njena zmaga je tem bolj presenetljiva, ker se je novembra lani poškodovala in naslednja dva meseca sploh ni trenirala. LESTVICA SLALOMA 1. Mavec 1’36”51 2. Leskovšek 1’36”74 3. Zavadlav 1’36”77 4. Peharc 1’38”56 5. Koprol 1’40'T6 Proga je bila dokaj zahtevna in je zahtevala 50-odstotni osip, med tistimi, ki so odstopile, pa je bila tudi Dornigova. LOKOSTRELSTVO «Pokal Treh Benecij> Tekmovalci ŠD Naš prapor osvojili dobre rezultate Diego Makuc prvi v kategoriji naraščajnikov Pred kratkim so se nekateri lo- e(ci žili udeležili dveh «indoor» tekmovanj za «Pokal treh Benečij*. Naj že na začetku omenimo, da smo prisiljeni objavljati rezultate raznih lokostrelskih turnirjev z veliko zamudo, kajti zelo oogosto se dogaja, da organizatorji posredujejo dokončne rezultate do šele ka kih 15 dneh od dneva tekmovanja Dne 31. 1. so tako naši lokostrelci sodelovali na rindoor* turnirju v kraju Mori na Tridentinskem. Pomerili so se na razdalji 25 m. V kategoriji mladincev .je David Grinover zasedel 2. mesto ter skupno zbral 452 točk. Na tretjem mestu pa je pristal Beno Vižintin s skupaj 320 točkami. Med naraščajniki pa je bil Diego Makuc prvi z dokončno pristre-ljanimi 425 točkami. •miiiimiimtiittiiiiitiiimimiiiiiiHiiiiHuniiiiiiiiiMiiiniitnMiiiiHiiuiiiiHiiiHiimiiiimiiiiMimiiiiiiiiiitii« KOŠARKA V JUTRIŠNJI DOMAČI TEKMI Jadranovci zagrizeno v borbo za novi točki Moštva II Mobile iz Codroipa gotovo n« gr« podcenjevati Jutri ob 18. uri bo v tržaški športni palači prvenstvena košarkarska tekma C-l lige, in sicer med našim Jadranom ter ekipo R Mobile iz Codroipa. Jadranovi nasprotniki so ekipa, ki je v tem prvenstvu šestkrat zmagala in o-semkrat izgubila, tako da je sedaj z dvanajstimi točkami na sredi lestvice skupaj s Sitip iz Bergama in ekipo Vigor iz Trevisa. Trener Jadrana Jože Splihal je v zvezi z jutrišnjo tekmo dejal: ♦Predvsem moram poudariti, da je naša ekipa končno spet kompletna, saj je tudi Boris Vitez o-kreval in je ves ta teden redno treniral. Zato pričakujem, da bodo fantje na tej tekmi prikazali lepo igro in seveda zmagali. Jasno je, da se bodo morali pošteno potruditi, kajti II Mobile je trd oreh in ne smemo pozabiti, da je v prvem polčasu tekme prvega kola vodil in da je bila to edina ekipa, ki nas je lani premagala na domačem igrišču. Toda prav zato pričakujem, da se jim bodo fantje ............................................ ..............................................................................iiiiiiiiiiimlMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....iiimiiihiiiii........................................................................................................................................... Slovenski trener v žarišču pozornosti Ludvik Zajc bo 21. februarja vsekakor nacionalni junak na Norveškem, če bo kateri izmed njegovih varovancev, Birger Ruud. Per Ber-Oerud, Dag-Holmes Jens$n ali kdo četrti, osvojil v Holmenkollnu pri Oslu zlato kolajno na svetovnem Prvenstvu v nordijskih disciplinah, ko se bo začela serija tekem v skokih na sedemdesetmetrski skakalni ci, na kateri so norveški reprezentanti vsekakor favoriti, saj so močnejši na srednjih skakalnicah. Dvoboj Norveška - Avstrija ho atrakcija v skokih na svetovnem Prvenstvu v nordijskih disciolinah v Oslu 1982. Čeprav je bil zmagovalec svetovnega pokala v prejšnji sezoni Arming Kogler dolgo v krizi, Pa ni izključeno, da se bo v reprezentanci Avstrije spel pojavil Med protagonisti tudi Rigoni Massimo Rigoni, ki se je rodil pred dvajsetimi leti v Asiagu. v družini precej imovitega hotelirja, je dokončal trgovsko a-kademijo. smučati pa je začel z devetimi leti. Želel je tekmovati v slalomu in veleslalomu, toda s trina istimi leti je prestopil med skakalce. Po nekaj sezonah tekmovanja v B reprezentanci so ga uvrstili v prvo selekcijo, kjer je v zadnjem delu letošnjega svetovnega pokala ♦eksplodiral*. Trenutno je na petem mestu lestvice svetovnega poka'a in pred njim so le Kogler, Bulau, Ruud in Berge-rud, vso ostalo svetovno skakalno elito pa je s svojimi zadnjimi uspehi prehitel. V italijanskem taboru zato u-pravičeno pričakujejo, da bo Rigoni tudi na svetovnem prvenstvu v Holmenkollnu med glavnimi protagonisti. ^onni lnnauer, skupaj s Berber-*°n Neuperjem in Alfredom Gro ®erjem ati Ernstom Vettorijem. V feprezentanci Finske je najzanim’-vejša osebnost vsekakor Pentti Ny-tannen, mladinski svetovni prvak ® Prejšnji sezoni, čeprav seveda ne "nemo pozabiti tudi na Jarija Pnikkonena in Jouka Tormanena. Svetovno prvenstvo je pač specifična disciplina, kjer pogosto odločajo *°lj iivci kot trenutna forma, bolj Objektivni faktor kol objektivne •*oinosti. Vsaka napoved je v ta *em razmerju sil tvegana, kajti tu-■I feprezenfanca NDR ni brez mož *o«i z Manfredom Deckertom v o- srednji vlogi, kar je pokazala že na novoletni turneji. Reprezentanca Jugoslavija bo i■ mela tokrat v areni dva kandidata za uvrstitev med najboljšo petnajsterico, Primoža Vlago in Marjana Tepeša, ki sta sposobna tudi za večja presenečenja, toda vsaka u-vrstitev med najboljšo petnajsterico je v takšni konkurenci že uspeh, prodor med deseterico pa pravi podvig. Primož Ulaga je rekorder Hol menkollna s skokom 109,5 metra na večji skakalnici, kar je pravzaprav paradoks, saj je sicer močnejši na srednjih skakalnicah, toda Holmenkollen je očitno skakalnica, ki leži Primožu Vlagi, ki pa m v takšni formi, v kakršni je bil v se zoni 1980/1981, ko je zmagal tudi na tekmi za svetovni pokal o Thun-der Bayu. Primož Ulaga, ki še ni dopolnil dvajset let, je velik stilist in borec, zato tudi nisem bil presenečen v razgovoru z Arminom Koglerjem. ki je dejal, da bo Primož Ulaga med najresnejšimi kandidati za kolajne na olimpijskih i-grah v Sarajevu. Primož Ulaga je bil na zadnjih tekmah daleč od prave forme, toda ni treba pozabiti, da tudi Bojan Križaj ni posebno blestel pred Schladmingom niti po njem, toda tekme za svetovno prvenstvo so nekaj posebnega. Primož Ulaga pa je že nekajkrat dokazal, da je človek tveganja, takšna taktika pa je tudi edino pravilna, pa četudi bi se vrnil iz Osla brez kakršnekoli pomembnejše uvrstitve. Človek z največjimi obremenitva mi v Holmenkollnu pa bo seveda Ludvik Zajc. kajii Norveška bo zahtevala zmage in kolajne, ne samo na srednji skakalnici v nedeljo, temveč tudi na ekipni tekmi naslednji petek, pa spet na veliki skakalnici, ko bo 28. februarja v Holmenkollnu veliki športni praznik in vrhunec prvenstva. Birger Ruud je njegov najmočnejši adut, toda Arming Kogler napoveduje velike dvoboje. In Schladming 1982 je že pokazal, da lahko tudi veliki favoriti. kakršen je bil Phil Mahre v slalomu in veleslalomu, odpovedo v mrzlični napetosti velike tekme, ki je le vsako drugo leto. Aco Pasternjak ne palače CONI je načrt v glavnem sprejel, sedaj ga mora proučiti še občina, pri Ponziani pa računajo, da večjih zastojev ne bo. Celotni stroški naj bi znašali okrog 900 milijonov lir, vendar bi dela potekala v dveh ali treh fazah. Najprej bi seveda zgradili le igrišče s slačilnicami, šele nato bi mislili na tribune in vse ostalo. Zemljišče je občinska last, glede finančnega kritja pa obstajata dve možnosti: ali bi objekt zgradila občina in bi ga nato upravljala Ponziana, ali pa bi denarna sredstva priskrbele razne javne ustanove. NOGOMET Dukla in Ispwich v polfinalu VIAREGGIO — Dukla iz Prage in Ipswich Town sta polfinalista mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu. Včeraj v četrtfinalnem srečanju je namreč Dukla premagala Juventus z 1:0, medtem ko je Ipswich Town po enajstmetrovkah odpravil Catanzaro s 5:4. Po regularnem času je bilo stanje 1:1. V polfinalu bo Fiorentina igrala proti Avellinu, Dukla pa proti Ip-svvich Tovvnu. KOŠARKA V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV Slovenski derbi Kontovel-Jadran Srečanje bo r nedeljo na Kontovelu • Borovci v gosteh proti Servolani Prvenstvo naraščajnikov se polagoma bliža koncu. V A skupini je na sporedu 17. kolo, ki je obenem tudi predzadnje tega prvenstva. Na sporedu je tokrat slovenski derbi med Konto-velom in Jadranom. V prvi tekmi so slavili Kontovelci, ki so se tudi v ostalih tekmah bolje odrezali od jadranovcev. V B skupini bodo borovci igrali svojo zadnjo prvenstveno tekmo v gosteh proti drugi postavi Servo-lane, ki je v prvem srečanju prepričljivo premagala naše. Na splošno so ♦plavi* letos slabo igrali, v delno opravičilo pa lahko navedemo, da je po našem mnenju v B skupini nekaj boljših moštev kot v A skupini. Upati je, da bodo vsaj v zadnji tekmi naši fantje dobro igrali. SPORED A skupina Don Bosco B - Libertas A: Don Bosco A - GMT; Ferroviario -Barcolana B; Kontovel - Jadran (21. 2. ob 9.30 na Kontovelu); počitek: Ricreatori. B skupina Inter 1904 - Libertas B; Servola-na B - Bor (21. 2. ob 11.00 v 7...v.......-..... ........:: Danes igra za vas m v Mirjan Žagar Predstavljen načrt igrišča za Ponziano Pri nogometnem društvu Ponziana upajo, da bodo po 16 letih v kratkem vendarle spet prišli do svojega igrišča: na včerajšnji tiskovni konferenci so namreč predstavili načrt novega igrišča, ki bo na prostoru bivšega avtoparka, nedaleč od šport- Mlrjan Žagar, letnik 1950, je svojo nogometno pot začel pri društvu Silvanla (leta 1963), nakar Ja lota 1966 prestopil k Gipu Vianiju, kjer je Igral v deželni mladinski enajsterici. V sezoni 1967/68 pa je branil barve Triesttne, In sicer v deželnem prvenstvu mladincev. Že naslednje leto ga najdemo pri bazoviški Zarji, pri kateri je ostal vse do danes in kjer igra v obrambi, kar pa ni bilo vedno njegovo mesto, saj je pred leti opravljal naloge veznega igralca in tudi krila. Bari - Spal 1 Catanla - Piša X 2 Cremonese - Sambened. 1 X Lazio - Rimini 1 Lecce - Brescia 1 X Pescara - Palermo X 1 Plstoiese - Foggia X 2 Reggiana - Varese 1 X Sampdoria - Cavese X 2 Verona - Perugia 1 Vicenza - Modena 1 Reggiana - Arezzo X Novara - Pro Patria 1 Skednju); Barcolana A - Servo-lana A; CGT - Inter Milje (preložena). NAŠI STRELCI BOR: Korošec 174; Kovačič 152; Pisani 98; Pupulin 78; Pregare 73; Tavčar 65; Krapež 64; Žnideršič 40; Smotlak 34; Pieri 30; Gruden 7; Jogan 6; D Kovačič 4; Per-tot 2. KONTOVEL: Starc 545; Emili 223; Grilanc 120; Daneu 69; Ter-čič 36; Škabar 32; Piras 22; Per-tot 4; Kompare 2. JADRAN: Feri 160; Fabi 121; Košuta 88; Granier 79; Persi 64; Guštin 32; Kerpan 26; Fonda 18; Sartorati 13; Škerlavaj 10; Terčič 6; Perčič 2. MLADINCI V tretjem kolu povratnega dela mladinskega prvenstva bodo po-letovci igrali proti prvouvrščenemu Intprju 1904, Borovi mladinci pa se bodo spoprijeli s skromnim Li-bertasom. Openci res nimajo velikih možnosti za zmago. Tržačani so doslej gladko odpravili vsa nasprotna moštva in četudi razpolaga naše moštvo z nekaterimi res dobrimi igralci, ne moremo mimo dejstva, da so ♦oranžni* doslej vedno prišli na igrišče v petih, kvečjemu šestih. Borovci so v prvem srečanju slavili. čeprav so skoraj vo tekmo zasledovali nasprotnika. Okrptičevi varovanci jurišajo na zmago, vsekakor pa tudi tokrat ne gre podcenjevati nasprotnika. SPORED 8. KOLA Saba - Stella Azzurra; Inter 1904 - Polet (21. 2. ob 12.30 v Ul. della Valle); Libertas - Bor (21. 2. ob 17.00 na Vrdelski cesti). KADETI V prvenstvu kadetov, v katerem nastopata Bor in Sokol, bo v tem kolu omejeno število tekem zaradi raznih pustovanj. ♦Plavi* bodo gostovali pri Don Boscu, kjer se bodo pomerili s prvo postavo tržaškega društva. Moštvi sta si povsem enakovredni, v prvem srečanju pa je slavil Don Bosco. Borovci doslej niso izpolnili pričakovanj: zmaga proti Don Boscu bi bila nedvomno dober začetek povratnega kola. Sokolovci bodo prav tako igrali v gosteh proti solidnemu Ferro-viariu B. Naši fantje nimajo velikih možnosti zmage. SPORED 13. KOLA Ferroviario B - Sokol (20. 2. ob 18.30 na Miramarskem drevoredu); Don Bosco A - Bor (20. 2. ob 19.00 v Istrski ulici); Ferroviario A -Don Bosco B; Inter Milje - Ala-barda. •PROPAGANDA. V osmem kolu prvenstva propaganda bodo borovci igrali, Kontovel pa bo počival. Mladi Borovi košarkarji bodo igrali na domačem igrišču proti močni peterki Gin-nastice, ki razpolaga z zelo visokimi igralci, med katerimi izstopa 182 cm visoki Sopelza. Gostje so torej favorizirani, vsaj glede igre pod košema, naši pa bodo skušali vsiliti hitro igro, tako da ni izključeno, da bodo «plavi» poskrbeli za presenečenje. SPORED 8. KOLA Don Bosco B - Ferroviario; Bor - SGT (21. 2. ob 8.30 na stadionu «1. maj*); Ricreatori - Inter Milje; Libertas - Don Bosco A; Saba -Inter 1904; GMT - Servolana; počitek: Kontovel. NAŠI STRELCI BOR: Kavčič 38; Civardi 35; Pertot 31; Mosetti 30; Lippolis 29; Žetko 13; Barini 12; Vodopivec 6; Burolo in Barut 5; Matera 4; Klinc 2 KONTOVEL: Terčon 159; Sterni 64; Cingerla 28; Venier 19; Gruden 21; Kompare 8; Regent 13; Floreančič 4; Pertot 4. (Cancia) letos primerno oddolžili.* Edi Kraus pa je bil tega mne nja: ♦Čeprav ima H Mobile le dvanajst točk, nasprotnika nikakor ne gre podcenjevati. Mi smo z Vi-cenzo izgubili, oni pa so jih v zadnjem kolu z odlično igro premagali in to kar z 18 točkami razlike. Očitno je, da se je njihov igralec Virilii spet prebudil (Viril-lija naši navijači gotovo dobro poznajo, ker je lani igral v ekipi Spiiimberga), saj je v tekmi z Vicenzo dosegel kar 33 točk in to v glavnem z izredno točnimi meti od daleč. To pomeni, da bo borba vse prej kot lahka in se bomo morali trdo zagristi v igro, če jih hočemo premagati.* Menimo, da je vsak komentar odveč. Jadranovi navijači bodo prav gotovo tudi jutri v velikem j številu prihiteli v športno pala- i čo. kjer bo tokrat prisotna poleg televizijske ekipe Alpe Adria tudi ekipa tretje televizijske mreže RAI, ki bo nekaj-, posnet kov tekme prikazala v ponedeljkovem deželnem športnem pregledu. NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM Dom — Staranzano 60:56 (25:28) DOM: Gruzovin 13, Zanier 7, Košuta, Kocjančič 20, Porta, Poberaj, Roner, Bric 20, Battello, Čubrilo. V predzadnjem kolu košarkarskega prvenstva za naraščajnike je goriški Dom slavil pomembno zmago proti dokaj dobri peterki iz Staranzana. Slovensko moštvo je tekmo pričelo precej slabo in je v prvem polčasu le s težavo držalo korak z razigranim nasprotnikom. V drugem polčasu pa se ie slika na igrišču povsem spremenila. Naši so igrali mnogo bolj zbrano, hitro nadoknadili razliko in prišli v vodstvo, tako da je ob polovici polčasa razlika bila že 12 točk. Tu pa je kmalu prišlo do preobrata. Zaradi petih osebnih napak .je namreč moralo zapustiti igrišče več domovcev, kar so nasprotniki izkoristili in začeli razliko zmanjševati. V dramatičnem finišu pa so domov-ci le imeli več moči, da so tekmo zasluženo osvojili. (Vili Prinčič) Sedem zveznih trenerjev v Valencii MADRID — Prijateljsko nogometno tekmo med Španijo in Škotsko, ki bo v sredo v Valencii, si bo ogledalo kar sedem zveznih trenerjev prav tolikih državnih reprezentanc: Bearzot (Italija), Miljanič (Jugoslavija), This (Belgija), Green-vvood (Anglija), Beskov (SZ), Santa-na (Brazilija) in Wolgisberg (Švica). Prejšnjo nedeljo, t.j. 7.2.82 pa je bil na sporedu drugi del turnirja, ki .je tokrat bil v Krminu. Na tefn turnirju so se lokostrelci pomerili v streljanju v tarčo na razdalji 18 m. V Krminu so naši slabše streljali kot v Moriju, vendai glede na zelo hudo konkurenco, so v končnem seštevku pristali na še kar solidnih mestih. Med mladinci j« s skupaj 459 točkami David Grinover zasedel peto mesto. Sedmi pa je bil Beno Vižintin s 385 točkami. V tej kategoriji pa je izven konkurence nastopil tudi Novogoričan Saša Dolinšek, ki redno trenira pri pevmskem društvu. Na krminskem turnir.iu se .je odlično odrezal ter je zasedel tretje mesto (495 točk), kar .je za začetnika velik uspeli. V kategoriji naraščajnikov pa je Diego Makuc zopet odlično streljal ter ponovno bil prvi s 413 točkami. V svoji kategoriji je torej osvojil prvo mesto v «Pokalu treh Bene-čij*. (Vili Prinčič) NOGOMET ZAČETNIKI A SKUPINA Ponziana — Breg 1:0 (1:0) BREG: Turco. M. Ota, Vodopivec, Boneta, Glavina, Steržaj, A. Ota, Slavec, Prašelj, Mauri, Švara, 13 Starec. V včerajšnjem zaostalem srečanju proti Ponziahi bi si Bregovi začetniki zaslužili vsaj točko, če ne celo obe. Vseskozi so se namreč enakovredno borili proti domači enajsterici, akcije so se vrstile na eni in drugi strani, eno izmed priložnosti pa je Ponziana tudi izkoristila, kar Brežanom ni uspelo. Pri Bregu sta skozi vse srečanje zadovoljivo opravila svojo nalogo napad in sredina igrišča, v drugem polčasu pa tudi obramba, saj je nasprotniku le enkrat uspelo priti do Turca. Tokrat velja pohvaliti Bo-neto in Steržaja. (M.Š.) LESTVICA Soncini B 19, Muggesana, Libertas 17, Ponziana 15, Domio 14, Co-stalunga 13, S. Sergio 12, Fortitudo 7, Breg 4. prvi 1 X drugi 2 1 prvi X 1 1 drugi 2 X 1 prvi 2 1 drugi X 1 prvi 1 X drugi X 2 prvi 2 X drugi 2 1 prvi X 1 1 drugi 2 X X ti a iv" ...•> • ; 3. - 4. - 5. — pnn v.,..*-' ■< SPDT priredi v nedeljo, 28. t.m., avtobusni smučarski izlet v Ravascletto ob priliki 16. ZŠI. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11. • » * ŠZ Bor sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 19. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih. • * * . ŠD Breg organizira v nedeljo, 28. t.m., avtobusni smučarski Izlet s tekmovanjem ob priliki 16. ZŠI. Vpisovanje pri Rossani v Borštu. L MALI ŠPORTNIKI, POZOR Tokrat v športni rubriki revije GALEB: Nogometni «Mundial> v Španiji Odbojkarska ekipa Sloge je odlično Igrala v prvem delu prvenstva C-2 lige, saj je zasedla prvo mest« le ae tako ■ vrstila v skupino boljših, kjer ae bo potegovale la uvrstitev v višjo ligo Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (OHO) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Nuročpino Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000 V SFRii številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90.00, letno 900,00 din, za organizacij in podietjo mesečno 120.00. letno 1200,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 19. februarja 1982 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglosi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Član italijanskeJj Zn zveze časopisnih I založnikov FIEG' SEZNAM NAGRAD f ^0' 1. nagrada: BARVNI TELEVIZOR «PHILIPS» 2. nagrada: MOPED «TOMOS» 3. nagrada: IZLET S PRIMORSKIM DNEVNIKOM V BO- SNO - 1 oseba 4. nagrada: GRAFIKA: Franko Vecchiet 5. nagrada: GRAFIKA: Deziderij Švara 6. nagrada: PREMIERSKI ABONMA SSG ZA LETO 1982/83 7. nagrada: KONCERTNI ABONMA GLASBENE MATICE ZA SEZONO 1982/83 8. nagrada: SMUČI IN PALICE ELAN TER VEZI TIROLYA 9. nagrada: ZMRZOVALNA SKRINJA «IGNIS» 10. nagrada: PEČ NA DRVA «WARM MORNING« 11. nagrada: MOTORKA «DARM» 12. nagrada: PREPROGA «SJENICA» 13. nagrada: KRAŠKI PRŠUT 14. nagrada: SOKOVNIK «MOULINEX» 15. nagrada: FOTOGRAFSKI APARAT «AGFA» 16. nagrada: RADIO «PHILIPS» 17. nagrada: ELEKTRIČNI SVEDER «CADETT» 18. nagrada: ŽENSKI NAKIT 19. nagrada: SERVIS ZA SADJE IN SLAŠČICE ' IZ PORCELANA 20. nagrada: USNJENA TORBA 21. nagrada: ŽENSKA OGRLICA 22. nagrada: 800 GR. VOLNE ZA PLETENJE 23. nagrada: KRISTALNA VAZA 24. nagrada: MINI BUDILKA «PHILIPS» 25. nagrada: LIKALNIK «LINCOLN» 26. nagrada: PLASTIČNA ŠKATLA Z ORODJEM 27. nagrada: KONFEKCIJA VINA «PRIMOŽIČ» 28. nagrada: KNJIGA: «STOLETJA SVETOVNIH VOJN» 29. nagrada: KNJIGA CAMBY: «RAZKRITA PRETEKLOST« 30. nagrada: KONFEKCIJA VINA «PAROVEL» 31. nagrada: KONFEKCIJA VINA «ŠTEKAR» 32. nagrada: LESENA ŠAHOVNICA S FIGURAMI 33. nagrada: KNJIGA LEVSTIK-JUCUNDUS: «MARTIN KRPAN« 34. nagrada: KNJIGA LEVSTIK-JUCUNDUS: ((MARTIN KRPAN« 35. nagrada: KNJIGA ČUČEK: ((TERORIZEM« 36. nagrada: KNJIGA: ((TRIGLAV, GORA NAŠIH GOR« 37. nagrada: 1-LETNA NAROČNINA REVIJE «NAŠA ŽENA« 38. nagrada: NARODNA NOŠA - LUTKA 39. nagrada: 1-LETNA NAROČNINA REVIJA "»JANA« 40. nagrada: KNJIGA: ((ŽIVLJENJE V NARAVI« 41. nagrada: KNJIGA REBULA: «ZELENO IZGNANSTVO« 42. nagrada: KNJIGA ZORMAN: «DOM ČLOVEKOV« 43. nagrada: 1-LETNA NAROČNINA REVIJE »MLADINA« 44. nagrada: 1-LETNA NAROČNINA REVIJE «ZDRAVJE» 45. nagrada: PLOŠČA 33 obr. ((SLOVENSKI OKTET« 46. nagrada: PLOŠČA 33 obr. ((TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL« 47. nagrada: USNJENA ŠATULJA 48. nagrada: KNJIGA LIPOVEC: ((LJUDJE OB CESTI« 49. nagrada: KNJIGA LIPUŠ: «ZMOTE DIJAKA TJAŽA« 50. nagrada: KNJIGA KRLEŽA: «NOVELE» 51. nagrada: 1-LETNA NAROČNINA REVIJE «ANTENA» 52. nagrada: ALBUM - 2 PLOŠČI 33 obr. «LOJZE SLAK« 53. nagrada: KNJIGA BONANDO: ((PLETENJE« 54. nagrada: KNJIGA GRABELJŠEK: ((ZGODBE IZ NOB« I. in II. DEL 55. nagrada: PLOŠČA 33 obr. ((DOLINA REZIJE« 56. nagrada: KERAMIČNA VAZA 57. nagrada: KNJIGA KOSMAČ: «TANTADRUJ» 58. nagrada: KNJIGA BOŽIČ: «ORIS ZGODOVINE SLOVENCEV« 59. nagrada: KNJIGA JURIŠEVIČ: «S POŠTO SKOZI PRETEKLOST SLOVENSKEGA PRIMORJA« 60. nagrada: KNJIGA AMFORA: «VINSKI TABERNAKELJ« 61. nagrada: KNJIGA: «HITRA KUHINJA« 62. nagrada: KNJIGA: ((ZVENEČA LIPICA« 63. nagrada: KNJIGA ROŽANC: «METULJ» 64. nagrada: DVE KASETI ((AVSENIK« 65. nagrada: ŠEST USNJENIH OBROČKOV ZA SERVIETE 66. nagrada: PODALJŠEK ELEKTRIČNEGA KABLA A 67. nagrada: KNJIGA BUDAL: «PESMI« M 68. nagrada: KNJIGA SAMEC: «SEN MORJA« J|f| 69. nagrada: KNJIGA SAMEC: «SEN MORJA« 70. nagrada: KASETA »TRŽAŠKI NARODNI £8*^ ^ ANSAMBEL« /NAGRADNEGA ŽREBANJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA 1982», ki jih bomo izžrebali med naročnike, ki bodo do 28. februarja t.l. poravnali celoletno naročnino ŽREBANJE BO V PETEK, 19. marca, ob 17.30 v mali dvorani KULTURNEGA DOMA Ul. Brass v Gorici gP% ihn*j m.