PRILOGA SLOTCNShEIlD GOSPODARJU
LETNIH III	DECEP1DER 1936	STEV. 12
„Ko Je bil le/us rojen v Detiehemu ob (asu Kralja Heroda, glej, pridejo mo tri
l VZhOda . . . Stopili so v hišo in ugledali dete z Marijo, njegovo materjo, in padli so predenj ter ga molili; in so odprli svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire."
In ti Dctlehem gotovo nisi najmanjše mesto
mm^m
In Jožef je vstal, vzel dete in njegovo mater še ponoči odšel z njo v Egipt. Kakor takrat, še danes potuiejo v tis krajih ubožni ljudje, ki nimajo velbloda ali kon)a.
Nesrečna dežela Španija
Čim dalje traja, tem strašnejša je državljanska vojna v Španiji, Sedaj že to ni več domača bratomorna vojna. Tuje države, ki bi rade »pomagale« nesrečnim Špancem, so poslale svoje vojake tja, oborožene z najmodernejšim orožjem. Ruski komunisti že celi mesec dan za dnem prevažajo svoje »prostovoljce«-vojake z ladjami na pomoč španski komunistični ljudski fronti. Velikanske množine streliva, nabojev, pušk, topov, bomb, granat, aeroplanov in bojnih vozov (tankov) izdelujejo ruske boljševiške tovarne in jih prodajajo za zlat denar španski ljudski fronti komunistov. Ruski komunistični oficirji vadijo in učijo vojake španske ljudske fronte in jih vodijo v boj. Ruski letalci uničujejo s svojimi bombami in strojnimi puškami špansko zemljo in življenje. Španska ljudska fronta, oziroma njeni voditelji bi morali že davno bežati iz Španije, držijo se le še s pomočjo ruskih komunistov in z njihovo podporo. Komunisti bi radi Španijo napravili za svojo deželo, da bi od tu potem širili komunizem po Evropi in po celem svetu.
Nemci, Italijani in Japonci so pa napovedali neizprosen in odkrit boj komunizmu. Preprečiti hočejo širjenje komunističnih misli. Zato pa tudi niso mogli mirno gledati, kaj se v Španiji dogaja. Poslali so tudi Italijani in Nemci svoje »prostovoljce« m svoje orožje v Španijo, da pomagajo onim, ki se bojujejo proti komunizmu. Tako je v nesrečni španski deželi nastala pravzaprav nekaka svetovna vojna in račune za to vojno plačuje španski narod s svojim premoženjem in s svojo krvjo. — Pravijo, da je že več ko petdeset tisoč raznih »prostovoljcev« v Španiji. I a Glavna ulica v Madridu: Calle de Alcala. Na sliki se vidi pa- vojna je stala Španijo že deset	W St°
lača vojnega ministrstva, ki je bila v dveh dneh razdejana. tisoc^judi ^^¡^	raznih
~	- . .	.	velikih narodov in držav. Omenili smo že, da bi radi komunisti tu pripravili in
■ MfciiMggf-	JF -»«Vsf.ie ■ffTB	ustvarili nove pogoje, da bi potem lažje s komunizmom prodirali po drugih evrop-
■ skih državah. Evropske države bi prišle med dva ognja: Z vzhoda in od zapada. H Francijo bi mogli kmalu dobiti,
saj je tam komunizem never- rg;j jetno razpasen in eden od steb- jEL Ifc''»-^ rov sedanje francoske vlade. MSfc^ V'-Kmalu za Francosko bi morda Jfr^BSSL a»'" -yKRv§ .«p,	Mi,! lil padla Belgija in še Švica, nakar g] ■jfcftgSSjfe^fc	^^^
jOF^H bi sledile še ostale države. —	'
| ^SVj» / Evropski narodi se komunisti-Sfes^1^''	j^S^BfiKi M. J^ijL čne nevarnosti dobro zavedajo
" flfcllifeffkMiVl^^1^' v^jPiF	'n tuc" povsod nastopajo proti
^^^	njej. Nemci in Italijani so se
Hp ^gfiM^gSHESL^^H^HH celo dogovorili, da se bodo ra-BBBpPB*' •	mo ob rami borili, da jo od-
fBB^illii vrnejo od sebe. Zato nastopajo v Španiji s svojimi »prostovolj-'VHj^^^^/Jj^^^^^Bj ci«. Nemčija ima pa s Španijo
še gotovo tudi druge namene. M..	—.....-jMajM"', ¿""fVStiiiiflH
Španska dežela je slabo obdela-	?/f	^¡J^
jpanskflrg &za1 s v ofa^ industrij o!	" in zbežali v vflendjo.
Gospodar je moral v največji naglici sredi	'
dela oditi. Ali bo še kdaj tu delo nadaljeval?
Gospodinjo so prepodili sredi njenega opravila in ostala je zunaj ubita ob bombe.
Šolska soba je razdejana; v njej so gospodarili komunistični vojaki. Klopi so polomljene, tablo so popraskali in jo pomazali s svojimi čačkami, križ pa sežgali.
O letalih,
Želja človekova, da bi ko ptica letal po zraku, je stara ko človeštvo samo. Ni se pa človeku posrečilo te svoje želje uresničiti, dokler ni Nemec Liliental po štiridesetletnih študijah ptičjega letanja ugotovil osnovna načela letanja. Tako sta potem leta 1903. najprej v Ameriki brata Vrajt napravila prvo letalo in z njim 12 sekund letela po zraku. Leta 1907. je Francoz Far-man prvič preletel 771 metrov. Dve leti pozneje je Francoz Bleriot s svojim letalom preletel morsko ožino Kanal med Francijo in Anglijo v 27 minutah. To je pomenilo začetek velikanskega razvoja letalstva do današnjih dni. Najbolj je ta razvoj pospešila svetovna vojna, ko se je pokazalo, da more biti letalo najmočnejše orožje. Po vojni so začeli najprej z vso pozornostjo delati letala za poštni in potniški promet. Leta 1926. je Amerikanec Bajrd prvič z letalom preletel severni tečaj, Amerikanec Lajndberg pa leta 1927. Atlantski ocean, pri čemer je letel 600 km v 26 urah. Ko se je začelo krhati Društvo narodov in razorožitvena konferenca ni uspela, so povsod začeli izdelovati predvsem bojna letala ali vsaj taka prometna letala, ki se lahko v najkrajšem času spremenijo v bojna letala.
Aeroplan — zračno letalo ima tri glavne dele: krila (nosilne ploskve), propeler (le-tanec) in motor. Krila so pritrjena na trupu malo poševno. Letanci, ki jih poganja motor, se zarivajo v zrak kakor sveder v les in potegnejo za seboj trup, pri čemer se s perutnicami vzdržuje ravnotežje. Po načinu, kako letalo pristane, ločimo: suhozemna letala in vodna letala (hidroavioni). Po številu nosilnih ploskev imamo enokrilna, dvokril-na in večkrilna letala; po snovi, iz katere so letala zgrajena, pa imamo kovinasto, pol-kovinasto (kovina in les) ter lesena letala. Kako se letalo uporablja, ločimo zopet: prometna, športna in bojna letala. Bojna letala so lovska, izvidniška, bombarderska in prevozna. Poleg običajnih letal se uporabljajo tudi še račna letala, ki se razlikuiejo od navadnih po tem, da imajo krila zadaj, nadalje letala s krožečimi krili in letala brez repa. Vsako letalo mora imeti razne priprave, n. pr. za merjenje višine in brzine, za ugotavljanje števila obratov letanca in za kontrolo o porabljenem gorivu, busolo za ugotavljanje smeri letenja, zemljepisno karto, dobro uro in še mnogo drugega. Vsa moderna letala imajo tudi radio-aparate za oddajanje in sprejemanje. Največ velikih letal je napravljenih iz duraluminija. Hitrost prometnih letal je 120 do 200 km na uro, dosedaj največja hitrost z letalom je pa bila dosežena leta 1934, in sicer 586 km na uro.
njihovem razvoju in delovanfu.
Fotografski aparat za slikanje iz aeropla nov je čudo novodobne tehnike.
Francoski bombarder »Potez 63« z dvema motorjema preleti na uro 500 km in lahko nosi 6000 kg bomb, dve strojni puški in mali top. Na njem je šest mož posadke.
Angleški enomotorni bojni aeroplan »Henker« v poletu. Doseže hitrost 500 km na uro. Aeroplan ima poseben plašč iz lahkega finega jekla, ki zadržuje krogle iz pušk.
štirimotorno angleško vodno letalo, ki ima posadko 11 mož, more peljati 35 ljudi in se v eni uri lahko spremeni v bojno letalo za prevoz vojakov ali bomb.