PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad ■ Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni!
i> s
o CD v-
o ^ m h- ^ r o rn X %
x c > r5
c O	>	-.j
x r ri	__	^
G £ ^	Ž	“o
^ 14	5	s>
rr*.	:■<:
= •-	z	3>
n
X 2>
'P 559 linije)
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 53 (12.685)
Trst, sreda, 4. marca 191
■	C5
Z njegovim poslovilnim govorom v senatu so bili zadovoljni edii	1
Craxi je odstopil in formalno odprl krizo Mandat za sestavo nove vlade Andreottiju?
Govor je tudi o Forlaniju - Cossiga prične jutri prva posvetovanja
RIM Bettino Craxi je odstopil in vladna kriza, ki je toliko časa rinila na površje, je končno tudi formalno izbruhnila. Državni poglavar bo imel jutri in pojutrišnjem posvetovanja s svojimi predhodniki, s predsednikoma poslanske zbornice in senata ter z delegacijami vseh političnih strank, tako da bo zelo verjetno že v soboto poveril mandat za sestavo nove vlade. Pravijo, da ga bo zaupal demokristjanu, in to Andreottiju, čeprav je Craxi med govorom v senatu omenil kot svojega naslednika Arnalda Forlanija.
Vprašanje je seveda, če je v tem trenutku res mogoče izoblikovati novo vlado. Craxijeve poslovilne besede ne upravičujejo kdo ve kakšnega optimizma, saj ni skoparil ne s polemičnimi ostmi in ne z natančnim navajanjem lastnih zaslug. Ne samo, izrecno je poudaril, da odgovornosti za krizo ne gre iskati v neizpolnjenih obvezah vlade, ampak v sami krizi političnih odnosov med strankami koalicije, ali z drugimi besedami, v »političnem vzdušju, ki je bilo že itak dolgo časa napeto in je postalo naposled škodljivo za vse«. Takšni odnosi, je dodal Craxi, so privedli celo do postavljanja ultimatov jasen namig na KD ki izglodajo kot prava negacija tistega
duha sodelovanja in kohezije, ki je nujno potreben za vedro delo neke koalicije.
Odločitvi o odprtju krize po Craxi-jevem mnenju torej ni botrovala kakšna napaka, zaradi katere mora vlada polagati obračun oziroma biti tarča napadov in nezaupnic. Prav tako po njegovem krize ni krivo kakšno neozdravljivo nesoglasje okrog vladnih zadev ali pa »možnost, da smo spregledali, kako med prebivalstvom narašča podpora vladi«, niti je niso krivi »posebni dogovori«, ki jih niso vsi enako tolmačili. V resnici, je nadaljeval Cra-xi, se je kriza v političnih odnosih med strankami koalicije postopoma raztegnila še na parlament in vlado. Gre za obtožbo, ki lahko izzveni tudi v dokončno obsodbo petstrankarskega zavezništva.
..Toda Craxi je izstrelil proti zaveznikom še druge in mnogo ostrejše puščice. Govoril je npr. o »periodičnih jeznih izbruhih provincializma, ki se pojavlja največkrat v akademskih oblikah, o »učenem provincializmu« in o vsem tem, kar »poniževalnega in podrejenega« ta skriva v sebi. Težke besede, torej, fei jih je marsikdo tolmačil
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Obračun Craxijeve vlade
SANDOR TENCE
Dekret o premični lestvici in mednarodna afera, ki je sledila ugrabitvi ladje »Achille Lauro«, sta verjetno najpomembnejša dogodka v precej bogatem ter v marsičem protislovnem obračunu Craxijeve vlade, ki je včeraj formalno odstopila. V resnici smo v tej zakonodaji imeli, formalno gledano, dve vladi, ki jima je predsedoval socialistični voditelj, dejansko pa je šlo za en sam kabinet, z istimi ministri, katerim je parlament lanskega avgusta po poletni krizi samo potrdil mandat. Craxi je ostal v Palači Chigi 42 mesecev, kar predstavlja absolutni rekord v zgodovini italijanske republike, saj so doslej vlade trajale povprečno največ eno leto in pol, marsikdaj pa tudi samo nekaj mesecev. Stabilnost je bila dolga leta
samo prazna beseda, po političnih volitvah leta 1983, ko je krščanska demokracija doživela najhujši poraz v svoji zgodovini, pa je ta obveza postala otipljiva stvarnost, čeprav ni nikjer zapisano, da je stabilnost vedno sinonim učinkovitega vladanja, in nekatera dejstva so tudi to pokazala.
Craxiju lahko očitamo marsikaj, ne moremo pa mu očitati, da je bil neodločen predsednik vlade in da je v ključnih trenutkih kolebal, podobno kot mnogi demokristjan-ski predhodniki, ki so se večkrat bali tudi svoje sence. Milanski politik sicilskega porekla je uvedel nov stil odločanja in vladanja, ki do potankosti zrcali impulzivne značilnosti njegovega viharnega značaja ter tudi njegovih ambicij
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Po Donaldu Regami žrtvoval tudi Roberta Gatesa
Reagan skuša likvidirati iransko afero in napoveduje svoj osnutek o evroraketah
NEW YORK Kdor je ameriškega predsednika Ronalda Reagana obtoževal vsaj cincanja pri kaznovanju krivcev za iransko afero, če ne celo neposredne krivde, mora sedaj spremeniti svoje mnenje. Reagan je postal »akti-yen in pozoren kot nikoli prej«. Sinoči je po dolgem molku prvič spregovoril uslužbencem sveta za nacionalno varnost in poudaril, da brezpogojno podpira sklepe Towerjevega poročila o iranski aferi. To pa ni še vse. K dolgemu seznamu že kaznovanih osebnosti je predsinočnjim dodal še ime Roberta Gatesa, ki ne bo tako postal novi šef CIA namesto VVilliama Caseya.
Po vsem sodeč pa je tudi tej odločitvi botrovala predsednikova žena Nan-cy, ki je pred dnevi Reagana prepričala, da se znebi šefa kabineta Donalda Regana. Gates seveda ohranja mesto namestnika direktorja CIA. Kdo pa bo direktor, ni še povsem jasno. Reagan je poskušal prepričati bivšega senatorja Johna Towerja, da bi sprejel to funkcijo. Sestavljavec tako imenovanega Towerjevega poročila pa je ponudbo zavrnil. Bela hiša sedaj snubi Brenta Scowcrofta, bivšega svetovalca za nacionalno varnost predsednika
Forda, ki je bil prav tako član Tower-jeve komisije.
Reagan jioče torej za vsako ceno obrniti stran iranske afere, zato rabi v administraciji nove ljudi, ki jim javnost zaupa. Po zadnjih anketah je namreč popularnost ameriškega predsednika padla tako nizko, da se bo moral pošteno potruditi, da jo ponovno pridobi.
Ponudba Mihaila Gorbačova o odpravi evroraket je torej prišla kot naročena. V televizijskem intervjuju je predsednik Reagan včeraj napovedal, da bo ameriška delegacija na ženevskih pogajanjih že danes predložila ameriški osnutek. Kljub temu pa že prihaja do prvih zapletov. Državno tajništvo s Shultzem na čelu podpira pogajanja, Weinbergerjev Pentagon s svojimi generali in admirali nasprotuje kakršnemukoli kompromisu s Sovjetsko zvezo. Ponovno prihaja torej na dan kriza ameriške zunanje politike, ki jo je Reagan sam povzročil, ko je v odločitvah dal večjo težo Pentagonu kot državnemu tajništvu, izvrševanje sklepov pa prepustil pustolovcem Northovega kova. (voc)
Shultz pri Deng Xiaopingu
Ameriški državni tajnik Shultz je med svojim obiskom v Pekingu obiskal tudi kitajskega voditelja Deng Xiaopinga in mu izročil Reaganovo poslanico
(Telefoto AP)
Napoved novih ukrepov ZIS
BEOGRAD - Jugoslovanska vlada uspešno pripravlja spremembe in dopolnitev zakonov, s katerimi bodo skupno z že sprejetimi zaokrožili spremembe v gospodarskem sistemu, kar pomeni, da bo ZIS odločno in dosledno uresničeval realne ekonomske kategorije.
Omenjene spremembe, ki jih je podal tudi predsednik IS Branko Mikolič v govoru v skupščini Jugoslavije, med drugim predvidevajo na področju razširjene reprodukcije, davkov in prispevkov od samostojnega osebnega dela, obdavčevanje izdelkov in storitev v prometu, poseganja v ekstra dohodek, skupnih vlaganj s tujimi partnerji v dolgoročne proizvodne kooperacije prenosa tehnologije. Te spremembe bodo sestavljene v celoto z že sprejetimi zakoni in ukrepi ekonomske politike predvsem za povečanje proizvodnje in izvoza.
Na tej poti bo težak boj s starimi navadami inflacijskega gospodarjenja. To je dolg proces, ki ne bo potekal brez velikih težav, protestov in demagogije. Do sredine leta naj bi pripravili tudi znanstveno metodologijo za merjenje produktivnosti v gospodarskih združenjih. Dokler tega ne bodo storili, bodo kolektivi svojo produktivnost merili tako, kot doslej. O tem bi veljalo dobro razmisliti, ker bi »v svojih merilih« lahko našli vrzel za neupravičeno povečevanje osebnih dohodkov, menijo v ZIS. (dd)
Nogomet: evropski pokali
Težko za C. zvezdo
Danes so na sporedu prva četrtfinalna srečanja evropskih nogometnih pokalov v klubski konkurenci. V pokalu Prvakov bo Crvena zvezda igrala doma proti najbolj prestižni evropski ekipi: Real Madridu. Favorita na tam dvojnem obračunu ni.
Medtem ko v konkurenci pokala Pokalnih prvakov ni ne italijanskih ne jugoslovanskih predstavnikov, nastopata v pokalu UEFA kar dve italijanski ekipi, ki imata realne možnosti, da f® uvrstita v polfinale te konkurence, ki je po mnenju mnogih izvedencev še kvalitetnejša od samega pokala prvakov. Torino bo namreč igral proti avstrijski ekipi Tirol iz Innsbrucka in je seveda absolutni favorit, Inter pa se oo podal na Švedsko in bo drevi igral proti solidni ekipi Gbteborga. Milanska ekipa bo nastopila brez svojega najboljšega nogometaša Rumeniggeja m odkrito računa na neodločen izid.
Gori z dinamitom na krovu
Delen podpis zdravniške pogodbe

Danska ladja Hornestrand pluje brez nadzorstva po Rokavskem prelivu, potem ko je na njej izbruhnil požar. Posadka jo je že zapustila, na krovu pa je ostalo 400 ton trotila, ki lahko vsak trenutek eksplodira	(Telefoto AP)
RIM — Pet pristojnih ministrov je včeraj podpisalo sporazum s predstavniki konfederalnih sindikatov CGIL, CISL, UIL o celotnem zdravstvenem sektorju. Zapisnik sporazuma je nato odobril ministrski svet, ki je že sprejel zakonski dekret o vlogi zdravnika in o inkompatibilnosti.
Poslednji poskus vlade, da bi sporazum dosegla tudi s predstavniki avtonomnih sindikatov zdravnikov, je ponovno propadel. Avtonomni zdravniki so namreč spet zavrnili predlog vlade.
»Ta spor ni pustna šala,« je izjavil predstavnik avtonomnih zdravnikov Aristide Pači. Njegova izjava ne dopušča dvomov. Kakšen bo razvoj dogodkov sedaj, ko je en del sindikatov sprejel vladno ponudbo, drugi (močnejši del) po ne, ni mogoče napovedovati. Ali smo spet na začetku spora in lahko pričakujemo še ostrejše bitke, ali pa predstavlja sporazum vlada—konfederalni sindikati koristno
iztočnico za dokočno ureditev tako pomembnega vprašanja, ki zadeva domala vsakega državljana?
Vladno stran na pogajanjih v Palači Vidoni je zastopalo pet ministrov, in sicer Goria za zaklad, Gaspari za javne uprave, Donat Cattin za zdravstvo, Romita za propračun in podtajnik Conti Persini kot zastopnik odsotnega ministra za delo De Micheli-sa.
Po podpisu sporazuma je predstavnik CGIL Antonio Pizzinato izjavil, da se pogodba nanaša na celotni zdravstveni sektor in da so govorili o tabelah zdravnikov, o prekvalifikaciji, zdravniškem poklicu in inkompatibilnosti. Predstavnik CISL Franco Marini je rekel, da so podpisali zapisnik, ki omogoča nadaljevanje pogajanj za sklenitev sporazuma. Zastopnik UIL Giorgio Benvenuto je omenil težave zaradi predvolilnega obdobja, v katerem so možna izsiljevanja.
•	Craxi je odstopil
NADALJEVANJE S 1. STRANI kot napad na republikanskega tajnika in obrambnega ministra Spadolinija. De Mito pa si je Craxi privoščil v zaničevalnem tonu takole: »Izjaviti, kot je storil nekdo, da smo v nekakšnem predfašističnem obdobju, pomeni tvegati primerjave, ki nimajo nobene zveze z današnjo stvarnostjo.« Craxi se je lotil tudi komunistov, ki jih je obtožil, da »trmasto vztrajajo pri političnih prejudicih«, s čimer se je obregnil ob njihov boj v bran draginjske doklade.
Sledilo je naštevanje zaslug, ki jih ima njegova vlada: med temi je povečan mednarodni prestiž Italije, sicer pa vlada meni, da je izpolnila večji del nalog, ki si jih je zastavila. »Čemu pa potlej odstopaš?« ga je tedaj prekinil komunist Macaluso. Glas z desne: »Tega pa zares še ni povedal.« Fanfani je segel po zvončku, Craxi je do konca izpeljal govor, po običajnem aplavzu iz vrst večine pa so senatorji KD, PRI in PLI z dolgim nosom odšli iz dvorane: »Govor ni bil spodbuden, ne zapira pa možnosti za pozitivne rešitve,« je dejal načelnik senatne skupine KD Vancino in komajda prikril slabo voljo demokristjanov. Jasnejši pa je bil podpredsednik skupine Carollo: »Craxi je poskusil prodati italijanski politični borzi ponarejene vrednostne papirje!« Kritičen, čeprav dvoumen, je bil tudi Scalfaro, prav tako demokristjan: »Sneli smo si površnik odgovornosti in ostali v spodnji majici.« Od-kriteje se je izrazil republikanec Gual-tieri: »Šlo je za dobro preračunan poziv k volitvam.« Tega mnenja so tudi komunisti: »Craxi — je rekel Pecchioli - je pravzaprav napovedal razpust parlamenta in nove volitve.« Chiaro-monte je pribil: »Zdi se mi, da je že odprl sezono volilnih shodov.« Najbolj trd pa je bil menda Pertini, ki je časnikarjem izjavil: »Kaj hočete, moj strankarski tovariš je pač...«
G. R.
•	Obračun Craxijeve vlade
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kot politika in človeka, ki jih prijatelji in nasprotniki zelo različno tolmačijo. Pikri humorist Giorgio Forattini ga skoraj dnevno provo-kativno prikazuje kot drugega Mussolinija s črno srajco in z visokimi škornji, prijatelji in somišljeniki pa pravijo, da je država končno dobila pravega in prestižnega političnega voditelja.
Dekret o premični lestvici, ki ga je ministrski svet odobril 14. februarja leta 1984, je odlok, ki je močno razdvojil sindikalno gibanje ter močno skvaril odnose med komunisti in socialisti. Vlada je prvič v povojnem času boleče posegla v odnose med sindikati in delodajalci ter z namenom, da omeji inflacijo, na lastno pobudo za tri točke skrčila premično lestvico. Dekret je seveda sprožil zelo ostre polemike ter politični in družbeni spor, ki je leta 1985 na pobudo komunistov privedel do ljudskega referenduma, ki ga je s pičlo večino glasov zmagala vladna koalicija.
Drugi dogodek, ki je zaznamoval življenje Craxijeve vlade, se nanaša na mednarodno afero, ki je sledila ugrabitvi ladje »Achille Lauro«, ki je bila v začetku oktobra nekaj dni v rokah skupine palestinskih teroristov. Ugrabitev se je končala z umorom nekega priletnega ameriškega turista židovskega porekla, problemi pa so nastali, ko je Italija zavrnila Reaganov diktat ter ni palestinskih ugrabiteljev izročila ZDA. Prišlo je do hudega diplomatskega spora z velikim zaveznikom on-kraj oceana, ki je sprožil spore znotraj vladne večine in konec oktobra privedel Craxijevo vlado na rob politične krize. Italija je v tistih dneh doživljala nepričakovane izkušnje nacionalnega ponosa, tako da so ministrskemu predsedniku v parlamentu ploskali tudi komunisti, ki so bili med sporom o vprašanju premične lestvice njegovi veliki nasprotniki.
To sta bila verjetno največja dogodka, ki sta zaznamovala življenje Craxi-jeve vlade. Morda velja pri tem še omeniti revizijo konkordata z Vatikanom, ki ne priznava več katoliški veri temeljne vloge v državni ureditvi in uokvirja v drugačno luč verouk na državnih šolah, ki pa ostaja nerešeno na škodo laičnega pogleda na italijansko šolo. Lahko bi dodali še nekatere pomembne ukrepe na področju davčne in splošne gospodarske politike ter določeno samostojnost in določeno aktivnost na mednarodnem prizorišču. Sončne plati pa spremlja tudi marsikatera temna senca. Pri tem imamo v mislih predvsem zmedo na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema, neurejene odnose davčne politike ter odprta vprašanja sodstva in državnih energetskih izbir.
SANDOR TENCE
Avtorji naj bi zavestno zapeljali organizatorje
Zvezno predsedstvo ZSM Jugoslavije nedvoumno obsodilo avtorje plakata
BEOGRAD Predsedstvo zvezne konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije bo zveznemu odboru za proslavo • Dneva mladosti predlagalo, naj zavrne celotno idejno rešitev za plakat, štafetno palico in značko 25. maja, ki jo je pripravila skupina avtorjev, iz ljubljanskega studia za oblikovanje Novi kolektivizem. Na torkovi večerni izredni seji je ocenilo, da je ravnanje predlagateljev mogoče označiti za manipulacijo in provokacijo s premišljenim političnim ciljem.
Predsedstvo je sodilo, da so avtorji zavestno zapeljali zvezni odbor in jugoslovansko mladino ter, kot poroča Tanjug, poudarilo, da gre za žalitev delavskega razreda, omalovaževanje revolucionarnih dosežkov in milijonov žrtev, padlih za svobodo, česar ni mogoče zagovarjati z nobenimi umetniškimi razlagami. Poudarili so, da ni svobode ustvarjalnosti, v imenu katere bi lahko odpirali še nezaceljene rane. Ravnanje studia Novi kolektivizem so najostreje obsodili in zahtevali odgovornost nosilcev takšnih idej.
Mladinsko vodstvo je po dolgi razpravi (proti je bil delegat iz Slovenije) sodilo, da je sporočilo predsedstva republiške konference ZSM Slovenije v zvezi z dogajanji ob plakatu nesprejemljivo in premalo odločno, ker je predsedstvo, s tem ko se je lotilo umetniškega ocenjevanja in obrambe umetniških vrednot in svobode, premalo posvetilo oceni in obsodbi škodljivih političnih posledic, ki jih je v javnosti sprožila skupina avtorjev iz Novega kolektivizma s svojo grobo provokacijo. Sodilo je, da ni mogoče sprejeti ocene iz uradnega sporočila slovenskega mladinskega vod-
stva, da je plakat dober, da. pa družbene razmere niso takšne, da bi bil sprejemljiv.
Večkrat pa so na seji poudarili, da dogajanja v zvezi s plakatom ne smejo prerasti v splošno obsodbo slovenske mladine, prav tako pa tudi ne bi smela vplivati na oblikovanje protislovenskega razpoloženja, kajti postopka skupine ljubljanskih avtorjev ne gre enačiti z mnenjem mladine te republike.
Po besedah Boruta Šukljeta je bilo predsedstvo ZSMS nepopisno šokirano ob spoznanju, kaj so storili predlagatelji plakata za letošnjo proslavo Dneva mladosti. Ko je opozarjal na stališča, ki jih je slovensko mladinsko vodstvo sprejelo v zvezi s tem, je dejal, da člani predsedstva, pa tudi republiški odbor za proslavo Dneva mladosti in žirija niso vedeli, kje so avtorji vzeli podlago za plakat. Dodal pa je, da žirija ni imela naloge ocenjevati politične prikladnosti plakata, temveč samo njegovo kulturno in izrazno- raven. Prav to pa je spodbudilo nekaj članov predsedstva k predlogu, naj bi v prihodnje imeli žirijo pri zveznem odboru za proslavo Dneva mladosti, ker bi po njihovem to zagotovilo, da bi bili simboli Dneva mladosti res jugoslovanski, in da bi žirija zanje tudi odgovarjala.
Ob koncu razprave je predsednik zvezne konference ZSMJ Ashim Rexhepi dejal, da je plakat premišljena politična provokacija, ki je imela za cilj uveljaviti eno najbolj mračnih tez, po katerih je socializem totalitarna družba tako kot fašizem. Dogodki v zvezi s tem plakatom po njegovem zahtevajo, da morajo vsi, ki so ga pripravljali, prevzeti nepreklicno odgovornost, ki je ni mogoče skrivati z nobenimi izgovori, (dd)
Umrl Danny Kaye
LOS ANGELES V starosti 73 let je umrl filmski komik Danny Kaye, Žid ruskega porekla, dobitnik oskarja. David Daniel Kaminski, takšno je bilo njegovo pravo ime, je svojo umetniško pot začel kot igralec v varieteju, nastopal pa kot plesalec in dirigent orkestra. Skupno s Petrom Ustinovom in Liv Ullmanovo je postal pomemben borec UNESCO proti- lakoti v svetu.	>
Nov primer podkupovanja razburil sovjetsko družbo
MOSKVA — V sovjetski javnosti se je pojavil nov primer smrtne obsodbe za jemanje podkupnine. »Socialističkeskaja industrija« danes poroča pod naslovom »Pod krinko...« o tem, kako je generalni direktor tovarne netkanih materialov v mestu Mihaj-lov v rjazanski oblasti (dobrih sto kilometrov jugovzhodno od Moskve) Konstantin Kušnarenko tri leta dobival iz Uzbekistana debele podkupnine zato, da' je sprejemal bombažne polizdelke, pri tem pa pripisoval količino in lažno prikazoval kakovost.
»Tipalke zloglasne »bombažne afere« so se prebile tudi do rjazanske oblasti. Sicer pa ne samo do nje,« daje dnevnik »Socialističeskaja industrija« na-slutiti še novih odkritij in obsodb v sklopu velikanskega razkrivanja poneverb z bombažem. Znano je, da so v Uzbekistanu ustrelili ministra za bombažno gospodarstvo, ker je več let vzdrževal režim lažnega prikazovanja posejanih površin in pridelanega bombaža, v tem režimu pa so se okoriščali premnogi direktorji, referenti in pajdaši po tovarnah za predelavo bombaža. Te so razkropljene po širni Sovjetski
zvezi - že carska Rusija je namreč skrbela za to, da je predelovalno industrijo naseljevala v osrednji, ruski del dežele.
Čisto na drugem koncu so kupci zimskih oblačil. Namesto da bi dobili v podlogi pravi bombaž, ki naj bi jih grel pred sibirsko zimo, so številne konfekcijske tovarne mirno sprejemale iz Mihajlova (in seveda še drugih tovarn) ponaredek mnogo nižje kakovosti, saj je Kušnarenko po vrsti priznaval dobaviteljem iz Uzbekistana prvorazredno bombažno tkivo, dobival pa je v bistvu odpadno prejo.
Pretkani Uzbeki pa so poleg generalnega direktorja in mimo njegovega ukaza pridobili zase in podkupovali tudi šefinjo oddelka tehnične kontrole Marijo Trunfpo. Da pa bi pred javnostjo odstranjevala vsakršen sum, je večkrat uprizorila v direktorjevem kabinetu »histerične scene s pričami«: Trunina je zgražajoč se opozarjala Kusnarenka na to, da jih dobavitelji varajo, ko pošiljajo tretjerazredno odpadno prejo namesto čistega bombaža. Direktor ji je
dopovedoval, da je v »Uzbekistanu položaj zelo težaven« ter da je pač treba iti bratom in rojakom na roko in jim ne delati še večjih preglavic. Trunina je tako dajala direktorju v podpis prejemnice in se sama zavarovala.
Ko pa so vendarle dobivali penale za slabo kakovost podložne vate, so kazni za slabo delo delili na najnižje, na delavce. Pa tudi to so spretno puščali pogrezniti v pesek - Kušnarenko je na mestnem komiteju partije vsa- leta prikazoval svoje podjetje kot tisto, ki plan presega in daje odlično kakovost izdelkov.
Kako pa je sploh moglo vse to ostati prikrito pred kolektivom? Direktor je vzdrževal pravo zastraševalno diktaturo, ene je podkupoval z obljubami, da jim bo dal stanovanje, drugim je grozil z odpustom ali upokojitvijo. Na partijskih sestankih je grmel proti zlorabam in nekakovostnemu delu - vedno je govoril, tako, kot zahteva trenutek.
ANTON RUPNIK
MAREC ’87
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda • Banca d’Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Kupon je leten: prvi zapade 1. 3. 1988.
•	Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki
doprinosu BOT na 12 mesecev bruto z odtrglja-jem 6,25% plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Ponudba občinstvu
od 2. do 6. marca
Emisijska cena	Rok	Prvi letni kupon
bruto	neto
99%	10 iet 10,35%	9,70%
V	Vidmu okrogla miza o zaščiti Slovencev v Italiji
Soočanje med strankami in Benečani v vzdušju večje odprtosti in dialoga
V	razpravi so sodelovali vidni predstavniki KPI, KD in PSI
VOJMIR TAVČAR
VIDEM Ali Vsedržavna zveza partizanov Italije VZPI-ANPI v sodelovanju z drugimi borčevskimi organizacijami lahko pospeši parlamentarno pot zakonskega osnutka o zaščiti Slovencev? Ali lahko posreduje tako, da bi se stališča zbližala in bi Parlament odobril zakon, ki najbrž ne bi bil najboljši, bil bi pa vendarle prvi zaščitni zakon za Slovence v Italiji? Ti vprašanji sta bili izhodišče okrogle mize, ki jo je predsnočnjim priredil v Vidmu koržek Rinascita in na kateri so z uvodno mislijo sodelovali socialistični senator Franco Castiglione, bivši predsednik deželnega odbora Antonio Comelli, bivši komunistični senator Mario Lizzero in prof. Pavel Petričič. Sestanka pa so se udeležili tudi drugi vidni zastopniki KD ( bivši poslanec in danes videmski župan Piergiorgio Bressani in deželni svetovalec Romano Specogna), KPI ( načelnik deželne svetovalske skupine Pascolat in deželni svetovalec Ivan Bratina) ter, samoumevno, predstavniki slovenskih organizacij v videmski pokrajini.
Izhodišče za razpravo je bil predlog, ki ga je med nedavnim vsedržavnim kongresom VZPI-ANPI izoblikoval Mario Lizzero. VZPI-ANPI naj skupno
Obnavljajo sežanski botanični vrt
SEŽANA — Obnova sežanskega botaničnega vrta, s katero so začeli leta 1980, se bliža koncu. Doslej so uspeli povezati ogrevalni sistem s centralnim ogrevanjem občinske stavbe, zamenjati ogrevalno napeljavo v rastlinjakih ter izboljšati sistem za zalivanje. Sedaj jih čaka še obnova kovinskih in steklenih delov rastlinjakov, zidov ter preureditev polic. To bo olajšalo negovanje in omogočilo boljši pregled nad rastlinami.
Vrt danes meri približno hektar in pol, kar je četrtino manj kot pred vojno. V parku, torej na prostem, raste približno 150 različnih zanimivih in redkih vrst dreves in grmovnic, v rastlinjakih pa so našteli več sto primerkov različnih rastlin. Park je bil zasnovan kot nasad zanimivega sredozemskega zelenja. Kljub temu pa danes v njem rastejo tudi druga redka drevesa, kot je kitajski ginko. Zanj so dolgo mislili, da je že izumrl, vendar so ga pred več desetletji ponovno odkrili na vrtu enega od kitajskih samostanov. Od tam so ga prenesli v razne parke. Lani so v Sežani na njem prvič po dolgih letih dozorela semena in vodja vrta, Vilma Colja upa, da bodo nekatera od njih vzklila. Med zanimivostmi parka naj omenimo še vedno zeleno velecvetno magnolijo, špansko jelko, veliko atlaško cedro, različne ovijalke, kampsis in druge.
V rastlinjakih imajo zbirko tridesetih vrst praprosti, približno 150 vrst kaktusov in ostalih sukelentov, 19 vrst orhidejevk, številne ananasovke in druge redke primerke rastlin, tudi iz Južne Amerike.
Za vrt, ki je bil leta 1952 razglašen kot spomenik oblikovane narave, poleg vodje Vilme Colje skrbi pet vrtnarjev. Za redno dejavnost na leto dobijo od SKIS 51 milijonov dinarjev. Ob velikih naporih direktorja in kolektiva Komunale, ki vrt vzdržuje (poleg tega skrbijo še za park pri Starem gradu in park v Štanjelu) jim je v zadnjih letih uspelo zbrati tudi denar za najnujnejšo obnovo. Letos bo SKIS v te namene izločil 12 milijonov dinarjev, nekaj več kot milijon pa bo prispevala tudi republiška kulturna skupnost.
Hkrati z večjo urejenostjo vrta se povečuje tudi zanimanje za njegov ogled. Na leto se tod ustavi skoraj 10 tisoč obiskovalcev, med katerimi so predvsem otroci, dijaki in upokojenci. Vse pogosteje pa je ogled te zanimivosti vključen tudi v agencijske izlete. Ogled je brezplačen.
Vrt je začel nastajati pred več kot 130 leti, ko je trgovska družina Scara-manga iz Trsta okrog svoje poletne rezidence začela zasajati eksotične rastline, ki so jih njeni člani prinašali s svojih trgovskih poti. Prvotno je bilo v parku veliko iglavcev in vrtnic, med njimi pa so bili razpostavljeni številni kipi. Baročni del vrta je ostal nespremenjen, rastlinjak v secesijskem slogu Pa je bil zgrajen leta 1890.
JANEZ ODAR
z ostalimi organizacijami bivših partizanov izoblikuje predlog, ki bi zbližal stališča o zaščitnem zakonu Slovencev v Italiji. Na ta način bi lahko pospešili parlamentarno pot zakona. V svojem razmišljanju je Lizzero izhajal iz dveh predpostavk. Prva je, da je italijanska Ustava izšla iz odporniškega boja in da se je odporništvo še med vojno spoprijelo z vprašanjem narodnosti ter se opredelilo za priznanje pravic narodnostim. Skupni korak organizacij, ki zastopajo bivše partizane in ki so dali odločilen prispevek rojstvu demokratične Italije bi imel velik pomen, saj bi šlo za pobudo očetov u-stave.
Druga nit Lizzerovega razmišljanja pa je imela bolj pragmatičen značaj. Zmerne sile so odgovorne zato, da 40 let po sprejetju Ustave Slovenci v Italiji še vedno niso zaščiteni. Toda, ali je levica res naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi bil zaščitni zakon sprejet? Ali je upoštevala, da italijanski Parlament ni nikoli izglasoval zakona, ki ne bi bil kompromis in torej ne optimalen? Ali ni zastopala preveč napredna stališča, taka ki jih zmerne sile niso mogle sprejeti in dojeti? In tudi Slovenci: ali so bili vselej dovolj prožni? Od tod predlog o poskusu
Prispevek F-JK ronskemu letališču
TRST — Deželni odbor Fur-lanije-Julijske krajine je na predlog pristojnega odbornika za promet in prevoze Giovan-nija Di Benedetta na zadnji seji odobril podelitev finančnega prispevka v višini 750 milijonov lir v korist konzorcija za deželno letališče v Ron-kah.
Ta finančni prispevek, ki ga bo deželna uprava vsako leto nakazala na osnovi določil deželnega zakona z dne 6. maja 1969 (pozneje spremenjenega in dopolnjenega) bo konzorcij za upravljanje ronškega letališča lahko uporabil za posodabljanje, okrepitev in samo upravljanje struktur in storitev letališča.
zbliževanja stališč s kompromisnim osnutkom. To bi bil prvi zaščitni zakon, ki je, po besedah Lizzera, prepotreben. Tak zakon seveda ne bi bil dokončen. Bil bi izhodišče, odskočna deska za drugi in tudi tretji zakon za Slovence, v skladu pač z rastjo družbe in potrebami časa.
To je bilo izhodišče za dolgo in vsebinsko poglobljeno razpravo, ki je odprla nove možnosti dialoga in ki bo najbrž prispevala h koraku naprej v parlamentarnem postopku zaščitnega zakona, seveda če sedanja vladna kriza ne bo botrovala predčasnemu razpustu Parlmenta in političnim volitvam. Očitno zakon, ki bi izšel iz take razprave, ne bi bil, kot je poudaril Comelli, » ustavna listina pravic Slovencev«, bil bi le kompromis, in vprašanje je, če bi bil za Slovence sprejemljiv pa čeprav kot prvi korak zaščite. Vendar iz besed Comellija in Bressanija je izhajala določena mera prožnosti in pripravljenosti na dialog. Ponedeljkova okrogla miza ni pojasnila, in tudi ni mogla, dejanske stopnje te pripravljenosti, dokazala pa je, da je določena volja obstaja,čeprav obstaja še vedno tudi volja po delitvi Slovencev na kategorije. » Če bomo imeli tvoren pristop je dejal Bressani in če se bomo izrecno spopadli s problemi, bomo najbrž dosegli cilj. In če ne s popolnim zadovoljstvom vseh, vsaj prepričani, da smo opravili dobro delo.«
Nekatere meje zakona je prikazal senator Castiglione, ki je obnovil doslej prehojeno pot ter sintetično vendar dovolj' nazorno orisal glavne smernice predloga, ki ga je izdelal za ožji odbor ustavne komisije senata sen. Garibaldi. Ta osnutek predvideva zapleten postopek za določitev teritorija, na katerem naj bi veljal zakon, okvirni predlog za ureditev šolskega vprašanja, norme o jezikovnih pravicah, predvideva ustanovitev posvetovalnega telesa, člene o kulturni in športni dejavnosti, o vrnitvi priimkov v^ izvirno obliko. Ne vsebuje pa norm za družbeno in gospodarsko zaščito, ki so po Castiglionejevem mnenju potrebne, vendar v drugem zakonu. »Zato sem poudarjal pomen zakona o obmejnem sodelovanju«, je v tem okviru pomenljivo pripomnil senator. Dodal je, da je sporni člen 2 poskus preseganja nasprotij in element, na katerem se lahko vključi postopnost. Globalnost pa je po njegovem mnenju treba tolmačiti kot težnjo po oblikovanju organskega zakona.
Predstavniki videmskih Slovencev so s svoje strani zavrnili očitke o mak-simalizmu v svojih zahtevah, o togosti in nepripravljenosti na dialog, ob tem pa tudi sami dali nekaj signalov prožnosti. Tako je Petričič poudaril, da je mogoče združiti stvari, ki so le navidez nezdružljive, Clavora je pozval k skupni gradnji zidu, Blasetič pa je omenjal možnost nekih splošno veljavnih norm ob njih pa, glede na nastajajoče stvarnosti, norme, ki naj omogočijo slovenski narodnostni skupnosti, da se razvija tudi tam, kjer je skrajno šibka. Černo je izpostavil nujnost hitrega posega zlasti za videmsko pokrajino, Bonini pa je poudaril vlogo veznega člena, ki lahko prispeva k skupni rasti in razvoju celotne družbe.
Kot je značaj razprav, ki jih prireja krožek Rinascita, konkretnih zaključkov ni bilo. Vendar večer je bil pozitiven, če je Comelli dejal, da stranka kot je KD mora upoštevati novosti, ki so prišle do izraza v debati, in je dodal, da čeprav ni optimist po naravi, vendarle meni, da bi 5 ali 6 udeležencev okrogle mize z nekajmesečnim delom lahko oblikovalo dober zaščitni zakon. In na novosti je opozoril tudi Mario Lizzero, ki je ob koncu poudaril še nujnost hitrega ukrepanja.
Posvet KD o Nadiških dolinah
TRST — Na pobudo svetovalske skupine KD v deželnem svetu F—JK bo v petek, 6. t.m., v občinski dvorani v Špetru zanimiv posvet pod naslovom: »Nadiške doline v okviru načrta za gorata področja in ukrepov za obmejna območja.«
Posvetu, ki se bo začel ob 18. uri bo predsedoval načelnik svetovalske skupine KD v skupščini F—JK Carpenedo, uvodno poročilo pa bo na njem imel predsednik deželne vlade Adriano Biasutti.
Med razpravo bodo spregovorili tudi deželni tajnik stranke Longo in strankina deželna svetovalca Specogna in Cru-der.
Snežnik spet vabi
ILIRSKA BISTRICA Zimski vzpon na Snežnik je pred vrati. Z leti je postal ena najmasovnejših zimskih planinskih prireditev, saj je primeren tako za izkušene kot tudi za »priložnostne« planince. Vrh je dosegljiv v dobrih dveh urah zmerne hoje skozi čudovite snežniške gozdove in ob sončnem vremenu nudi izreden razgled. V preteklem letu se je pohoda udeležilo več kot 4 tisoč pohodnikov; letos pa pričakujejo še večji obisk, saj se krog prijateljev zasneženega Snežnika nenehno širi.
Letošnji, XIII. zimski vzpon bo v soboto in nedeljo, 14. in 15. marca. Organizatorji, Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica, ki letos praznujejo 80. obletnico uspešnega delovanja, bodo poskrbeli, da bo vse kar najlepše teklo, ob tem pa računajo predvsem na sodelovanje in dobro voljo pohodnikov.
o0na Sne^/Jf

V	marcu je Snežnik še vedno zavit v »toplo«, več kot enometrsko snežno odejo in v gozdovih še vedno vlada zima. Zato naj se vsi udeleženci posebno skrbno oblečejo in obujejo prav bodo prišle tudi gamaše, smučarske palice, cepin in sončna ali smučarska očala.
Potek vzpona je starim prijateljem Snežnika že dobro znan. Izhodišče so Sviščaki, 1242 m. Od tod bo gaz proti vrhu speljana po stari planinski poti preko Loma, da bi snežniška cesta ostala na voljo smučarjem. Pot bo označena z modrimi, nevarnejša mesta pa z rdečimi zastavicami. V nobenem primeru ne smejo pohodniki prekoračiti linije rdečih zastavic. Pri Kapetanovi bajti, približno na pol poti, bo postojanka domačih tabornikov z radijsko zvezo, podatki o pogojih pohoda in opremo za prvo pomoč.
V	koči na vrhu bo vse udeležence čakal topel napitek, značke, spominki... Povratek na Sviščake bo po isti poti. V nedeljo bo koča na Snežniku odprta le do 16. ure.
Vsak pohodnik bo na startu prejel dvodelni kartonček, ki naj ga med potjo izpolni. Ob povratku na Sviščake naj na ustreznem vpisnem mestu ta bodo ločena za posamezne vzpone odda spodnji del kartončka. V zameno bo dobil žig v izkaznico vzpona, ob prvem vzponu izkaznico, za treji, peti, sedmi, deseti in trinajsti vzpon pa ustrezno značko. Značko bodo prejeli le tisti, ki se bodo izkazali z izkaznico vzpona.
Ce se le da, naj se pohodniki na Sviščake pripeljejo z avtobusi, saj je
na Sviščakih še vedno premalo parkirišč za številne avtomobile. Do Svišča-kov bo oba dneva urejen enosmeren promet iz Ilirske Bistrice — povratek avtobusov bo mogoč po 13.30. Izpred Kmetijske zadruge v Ilirski Bistrici bodo med 7. in 9.15 oba dneva vozili posebni avtobusi za vse tiste, ki bodo svoje avtomobile pustili v dolini. Zadnji avtobus bo počakal še planince, ki bodo prispeli z ljubljanskim vlakom ob 9.10. Pred zadrugo bo mogoče dobiti podatke o prevoznosti ceste, dopoldne pa bo odprta tudi trgovina.
Stalna pokrovitelja pohoda sta Odbor borcev Istrskega odreda in kolektiv Primorskih novic. Pohod je posvečen bojem Istrskega odreda v snežniških gozdovih. Osrednja spominska slovesnost bo na Sviščakih v nedeljo ob
13.	uri pred spomenikom padlim borcem.
Organizatorji in soorganizatorji XIII. spominskega zimskega vzpona na Snežnik želijo vsem udeležencem srečno in prijetno pot tokrat in vsakokrat, ko vas zvabi Snežnik na svoj mogočni vrh.
METKA ČELIGOJ
V petek oh 18. uri
France Štiglic v sežanski Kosovelovi knjižnici
SEŽANA — Kosovelova knjižnica je v program svojih letošnjih kulturnih prireditev uvrstila tudi srečanje z nestorjem slovenskega filma Francetom Štiglicem. Ime France Štiglic je z največjimi črkami zapisano ne le v zgodovino slovenskega filma, temveč, kar je še dragocenejše v kulturno zavest slovenskega in jugoslovanskega naroda. Ob njegovem imenu se nam porajajo asociacije na njegove znamenite filme kot so Na svoji zemlji, Mladina gradi, Dolina miru, Deveti krog, Balada o trobenti in oblaku, Tistega lepega dne, Ne joči Peter, Aman-dus, Pastirci, Povest o dobrih ljudeh, Praznovanje pomladi, Svet na kajžar-ju, Trst. Štiglic pa je avtor tudi mnogih dokumentarnih filmov.
France Štiglic se je rodil 1919. leta v Kranju, kjer je tudi maturiral. Kasneje je študiral pravd, dasiravno ga je od vsega začetka bolj zanimalo gledališče. Večino dni je zato preživel na konservatoriju pri Josipu Šestu, potem pa na igralski šoli, ki jo je ustanovil in z vso zavzetostjo vodil Milan Skrbinšek.
Okupacija in z njo narodnoosvobodilna vojna je Franceta Štiglica popolnoma preusmerila v politično delo. Najprej v ilegalno delo v kraju samem nato pa v partizanih, na različnih mladinskih in političnih forumih. Toda kljub vsakodnevnim odgovornim nalogam Štiglic ni pozabil na gledališče in ni čudno, da je želel sodelovati pri tedanjem Slovenskem narodnem gledališču v Črnomlju. Toda obveznosti so ga določile drugam, moral se je ukvarjati z novinarstvom pri listih »Gorenjska mladina«, »Gorenjski glas« in tedanji Partizanski dnevnik, iz katerega se je kasneje razvil Primorski dnevnik. To so časopisi, ki jih je ali samostojno urejeval ali pa pomagal urejevati. Tako ga je namesto v gledališče pot odpeljala v novinarstvo, kajti decembra 1944 je postal član uredništva »Slovenskega poročevalca« in kot novinar je tudi prišel v osvobojeno Ljubljano. Takrat si ni mislil, da bo že konec 1945. leta dodeljen tedanjemu Državnemu filmskemu podjetju. Od tedaj naprej Štiglic ni več zapustil filma, temveč je ob njem pozabil na gledališče in igralstvo in se popolnoma posvetil oblikovanju naše domače filmske ustvarjalnosti. In tu je njegova dejavnost razdeljena v dve smeri ustvarjalno in organizacijsko. Seveda je tako za Štiglica kot za razvoj našega filma največjega pomena njegova ustvarjalna tvornost.
Vključitev v filmsko ustvarjalnost je za Štiglica pomenila predvsem vztrajno spoznavanje medija nove umetnosti, ki jo je dotlej poznal le kot obiskovalec filmskih predstav v kinematografih. Prvi neposredni stik s filmsko ustvarjalnostjo predstavlja asistenca sovjetskemu režiserju Rom-mu, ko je pri nas snemal »V gorah Jugoslavije«. Štiglicu se je odkrival popolnoma nov svet in z njim spoznanje, da ne more biti solidnega filmskega ustvarjanja brez prizadevnega študija, učenja, iskanja in nenehnega prebijanja k boljšemu delu, k boljšim rezultatom in le tako so lahko nastali filmi, ki smo jih uvodoma našteli. In če je svet spoznal jugoslovanski film, ga je spoznal predvsem po Štigliče-vih filmih, izmed katerih sta bila deležna največjega priznanja Dolina miru in Deveti krog.
France Štiglic ima svoje posebno mesto kot družbeni in politični delavec, kot stalen spremljevalec njene usode in aktiven udeleženec v prizadevanjih za izboljšanje njenih razmer in posebej položaja samostojnih filmskih delavcev. Mnogostranska aktivnost ga je pripeljala do najvišjih upravnih in političnih mest, bil je redni profesor in dekan Akademije za gledališče, radio in televizijo, kasneje je bil predsednik Slovenske kulturne skupnosti, član predsedstva Slovenije, sedaj je predsednik Kulturnega plenuma OF. Za svoje delo je France Štiglic prejel visoka priznanja, med drugim je bil prvi, ki je prejel nagrado AVNOJ.
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
SLOVENIJALES
Zaradi nesoglasja v raznih imenovanjih
Odloženo »preverjanje« med strankami koalicije
Na simpozija 9. in 10. aprila v Trstu
Primerjava ustavnih ureditev članic skupnosti Alpe-Jadran
Uradni razlog je zaposlenost tajnika Liste za Trst in tržaškega župana Staf-fierija z drugimi zadolžitvami (danes mora biti v Rimu na ministrstvu za industrijo, kjer se bodo nadaljevali posveti o usodi žaveljske rafinerije Aqui-la), toda ni težko razumeti, da je pravi vzrok včerajšnje ponovne odložitve »preverjanja« med tajniki koalicije, ki upravlja tržaško Občino in Pokrajino, dejansko drugje. Po eni strani so še namreč odprta vprašanja v zvezi z imenovanji v razne javne ustanove, po drugi pa negotovost še povečuje vladna kriza v Rimu, ki bi se mogla odsevati tudi na krajevni ravni s predčasnim razpustom izvoljenih uprav.
Včerajšnja seja, ki je bila sklicana pred poldnem na tržaški Občini, bi morala biti spet posvečena najkočljivejšemu vprašanju vsakega preverjanja, namreč porazdelitvi »stolčkov« med strankami večine v raznih krajevnih javnih ustanovah. Najvažnejši sta vsekakor Območje za znanstvene in tehnološke raziskave, ki ima sedež na Padričah, in Ustanova za tržaški velesejem, ki jima je treba imenovati predsednika. V Ustanovi za tržaško industrijsko področje in v Konzorciju za javne prevoze pa je treba obnoviti upravne organe.
Najbolj odprto ostaja še vedno vprašanje predsedstva padriške ustanove, za katerega je odločilna odločitev ministra za znanstvene raziskave Granel-
lija. Zato ga je tudi v preteklih dneh osebno obiskal pokrajinski tajnik KD Pupo, da ga prepriča o potrebi imenovanja listarskega prvaka Cecovinija, ki so mu to mesto obljubili med pogajanji, ki so lani septembra privedla do sestave tržaške pokrajinske in občinske uprave. Toda taki rešitvi na primer odločno nasprotujejo na krajevni in vsedržavni ravni komunisti, češ da gre za golo lotizacijo, ki ne upošteva potrebe (ki je tudi določena v zakonu), da zasede to mesto strokovnjak z neoporečnimi kvalifikacijami.
Za mesto predsednika velesejemske ustanove pa so huda nesoglasja v samih vrstah krajevne večinske koalicije. Demokristjani so ga namreč obljubili listarskemu odpadniku Marchiu, v zameno za njegov odstop s predsedstva Pokrajine. Toda taki izbiri, ki jo je sicer že osvojil pristojni predsednik deželne vlade Biasutti, se odločno upira Lista za Trst, ki ne pristane, da bi bili njeni odpadniki še nagrajeni. Odprto pa je še vedno vprašanje republikancev, ki zahtevajo to mesto za svojega kandidata. To je torej glavni kamen spotike, ki je bržkone botroval ponavljajočim se odložitvam tega dela preverjanja.
Glede ostalih dveh javnih ustanov je problemov po vsem' videzu manj, saj je na razpolago več mest, kar omogoča, da se zadovoljijo skoraj vsi.
Trst bo 9. in 10. aprila gostitelj simpozija z naslovom »Ureditve in sistemi oblasti v deželah skupnosti Alpe-Jad-ran«, na katerem nameravajo udeleženci opraviti širok pregled ustav in statutov posameznih članic skupnosti ter tako omogočiti podrobno analizo in primerjavo različnih ustavnih zakonodaj. Pobuda izvira iz potrebe pri kateri je predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Solimbergo vztrajal že v svojem umestitvenem govoru, in ki jo je vneto podpiral njegov kolega iz Veneta Guidolin da bi, poleg s političnega, okrepili vezi med članicami skupnosti tudi s pravno-in-stitucionalnega vidika.
Alpe-Jadran, delovno skupnost Vzhodnih Alp, ki se je že dodobra utrdila in mednarodno uveljavila, sestavlja 13 dežel oziroma republik: 4 avstrijske, 4 italijanske, 2 jugoslovanski
in Bavarska, nedavno pa sta se jim priključili še dve madžarski deželi. Prav gotovo pa je najmanj znan prav ustavni ustroj posameznih enot, še zlasti kar zadeva organiziranost in delovanje posameznih ustavodajnih skupščin: kakšne so na primer njihove pristojnosti, na kakšen način oblikujejo in sprejemajo zakonska določila, kako se volijo njihovi člani, kakšne ustavne funkcije imajo in končno, ali obstajajo in katere so morebitne skupne oziroma enake pristojnosti različnih zakonodajnih skupščin. Na vsa ta vprašanja bo torej skušal odgovoriti bližnji tržaški simpozij.
»Medtem ko se po eni strani,« opozarja predsednik Solimbergo, »utrjuje sodelovanje in množijo pobude na specifičnih področjih, kot so turizem, gospodarstvo, zdravstvo, zaščita okolja
in podobno, ter so vse bolj pogosti in dejavni stiki na ravni deželnih vlad, je po drugi strani vse bolj očitno pomanjkljivo poznavanje institucionalnih vidikov in pravnih značilnosti ureditev posameznih dežel.«
Potreba po stalni prisotnosti zakonodajnih skupščin, kot najbolj neposrednem izrazu in primarnem nosilcu interesov posameznih skupnosti, je močno odjeknila že na prvem srečanju predsednikov zakonodajnih skupščin Alpe-Jadran, aprila lani v Benetkah. Srečanju, ki je zabeležilo pomemben uspeh in s katerega - - prav zato, ker je za skupno akcijo potrebno poznati inštrumente in pristojnosti posameznih deželnih enot — je bila izšla odločitev o simpoziju, ki naj omogoči primerjavo statutov, ureditev, ustav in zakonodajnih pristojnosti članic skupnosti.
Aprilski simpozij, za katerega uvodno poročilo pripravlja prof. Sergio Bartole s Tržaške univerze, predvideva serijo referatov predstavnikov posameznih dežel, pokrajin in republik ter široko razpravo, ki bo omogočila natančno sliko o tem, kako delujejo voljena in zakonodajna telesa v skupnosti Alpe-Jadran. Zaključke dveh dni intezivnega dela so prireditelji poverili bivšemu predsedniku Ustavnega sodišča prof. Liviu Paladinu.
V Devinskem gradu srečanje Friulie
V petek bo v prostorih Devinskega gradu srečanje med predstavniki deželne finančne družbe Friulia in podjetji, pri katerih je soudeležena. Na dnevnem redu je debata o problemih, ki jih postavljata deželni in državni zakon o podporah raziskovanju in tehnološkemu posodabljanju. Seminarja se bodo udeležili izvedenci ministrstva za znanstvene raziskave, predstavniki deželne uprave in vodilni organi nekaterih pomembnih raziskovalnih ustanov naše dežele. Friulia želi na ta način izrabiti priložnost letnega srečanja s povezanimi podjetji, da jim pomaga na tem strateškem področju.
Uspešna pustna premiera v Bregu
Domjenci so s svojo Šagro osvojili prvo mesto na prvem pustu v Bregu
Letos je bil pustni sprevod prvič tudi v Bregu. V ponedeljek so se okoli občinske telovadnice v JDolini že uro pred napovedanim odhodom začeli zbirati ljudje, ošemljeni in ne. Prišli so tudi vozovi, s katerimi so se predstavile skoraj vse breške vasi, poleg teh pa so nastopile tudi posamezne skupine mask, med katerimi so še posebej izstopali piloti Aviobrega.
V sprevodu je prva krenila kočija s kraljem in kraljico, sledila je godba
na pihala, za njo pa vsi ostali, ki so se sprehodili po glavni cesti mimo županstva, kjer je bila žirija, do prvega križišča in nato spet nazaj po isti poti.
Najvažnejši trenutek je bil seveda nastop pred žirijo, ki so jo sestavljeli po en predstavnik vsake prijavljene skupine. Tu so prišle na dan predvsem »izrazne sposobnosti« pustnih ekip, ki so morale na čim primernejši način interpretirati pustno temo, ki so si jo iz-
brale. Koreografija pa je morala biti predvsem učinkovita, saj je žirija vsakokrat ocenjevala dinamiko, številnost udeležbe, vloženo delo in pa vsebinsko ujemanje predstavljenega voza.
Na prvem Pustu v Bregu so se Mač-koljani in Prebenežani predstavili z dvema ladjama gusarjev, ki sta se potem, po končanem sprevodu spopadli v neusmiljeni »morski bitki«. Boljun-ska skupina se je odločila za ekološko temo in prikazala delovne palče, ki čistijo dolino Glinščice. Borštani pa so se v ponedeljek kar množično izselili: s seboj so imeli vso hišno opremo, tudi dve kokoši! Skupina s Krmenke je nastopila z vozom »Brazil« in v Breg prinesla dober vonj po komaj kuhani kavi. Dolina je pripravila skupino na temo "Afrika je lačna"; v pustnem sprevodu je nastopila s celim plemenom črncev, ki so v loncu kuhali svoj plen, belca. S svojim vozom se je predstavila še skupina od Domja: uprizorila pa je šagro. Za kioski na kolesih so plesali sendviči, klobase, steklenice vina in drugi »šagrski pripomočki«. Njihov nastop pa je bil res učinkovit, tako da je skupina odnesla prvo nagrado. Nagrajevanje je bilo takoj zatem, pred županstvom, kjer so se zbrale vse sodelujoče pustne šeme in pa lepo število gledalcev, ki so s ploskanjem spremljali sprevod.
Prvi pust v Bregu je torej uspel: udeležba je bila kar se da zadovoljiva, vzdušje je bilo pustno naelektreno, tako da je manifestacija povsem dosegla svoj namen, to se pravi pristno zabavo v veseli družbi, (dam)
Včeraj višek pustovanj danes vesela žalovanja
Kulturno-politična situacija v Sloveniji na večeru v DSI
Dimitrij Rupel o Kocbeku in novelah Strahu in poguma
Na ponedeljkovem večeru v Društvu slovenskih izobražencev je prof. Dimitrij Rupel predstavil prikaz razvoja kulturno-politične situacije v Sloveniji od Kocbekove knjige Strah in pogum dalje. Svoje izvajanje je predavatelj pričel z razčlenitvijo pomembnih političnih prelomnic, ki so odločilno vplivale na nadaljnji kulturni razvoj v matici. V kratkem, a izčrpnem zgodovinskem pregledu se je predavatelj zaustavil pri letnici 1952. »Od tega leta dalje umetnost pri nas ni več mogla ne smela stopiti na staro pot,« je razložil prof. Rupel. Precej pozornosti je ponedeljkov gost DSI posvetil tudi sedemdesetim letom, ki so prinesla marsikaj novega: po eni strani so v tem času opazni v Sloveniji nekoliko trši politični prijemi, odobren je bil nov zakon o univerzi, ki je zahteval, naj bodo docenti »moralno in politično kvalificirani«, pomemben premik v nasprotno smer pa je prav v tem času povzročil Pahorjev intervju s Kocbekom.
»Kocbekove poezije, knjiga Strah in pogum, pa tudi druga esejistična in dnevniška publicistika, so bile prava obsesija slovenske kulturne politike,« je uvodoma poudaril prof. Rupel. Vžigalica afere s knjigo Strah in pogum je bila Pahorjeva pozitivna recenzija v Primorskem dnevniku. Kocbekov politični sodelavec Tone Fajfar je na tak-
šno ugodno ocenitev izredno ostro odgovoril in izjavil, da vsi udeleženci OF Strah in pogum odločno obsojajo. Kmalu se je polemika pojavila na straneh tedaj najpomembnejšega matičnega časopisja; Miško Kranjec je Kocbekovo knjigo označil za negacijo literature, Josip Vidmar pa je delu očital izmišljenost, posnemanje tujih avtorjev in »zoprno, sovražno vsebino«. Kmalu sta se oglasila tudi Boris Zihrl in Janko Kos, številna pa so bila tudi ogorčena pisma bralcev, ki so vsebovala vsakovrstne proteste in politične obsodbe.
Kulturno-politične razmere so postale po predavateljevem mnenju ugodnejše šele v začetku osemdesetih let, ko je razredna solidarnost naletela na ostro kritiko v vseh slovenskih kulturnih krogih. Nova revija je ponovno obudila Kocbeka z objavo strani iz njegovih povojnih dnevnikov.
Podatki, ki jih je prof. Rupel obudil v svojem posegu, so sicer večinoma že znani in poznani, zato pa je bila toliko bolj zanimiva razprava, ki je sledila predavateljevemu uvodu. Prisotne je predvsem zanimala obrazložitev predloga za spremembo ustave SFRJ, ki predvideva gospodarsko, pa tudi kulturno in znanstveno centralizacijo. V pogovoru je prišel na dan tudi problem 57. številke Nove revije.
HJ
Kmetom, ki jih je prizadela suša, posojila po znižam obrestni meri
Deželna uprava je v Uradnem listu št. 24 z dne 25. 2. 1987 proglasila za oškodovane zaradi vremenskih neprilik (suše spomladi in poleti 1986) sledeče kraje na Tržaškem:
občina Repentabor: celotno občinsko ozemlje;
občina Dolina: Gročano, Drago in Dolgo krono;
občina Zgonik: Gabrovec, Briščke in Repnič;
občina Trst: Bazovico, Bane, Gropado, Opčine, Padriče in Trebče.
Kmetije iz zgoraj omenjenih krajev, ki so bile prizadete z vsaj 35% škodo na letni proizvodnji, imajo na podlagi deželnega zakona št. 45 z dne 23. 8. 1985 pravico do-petletnega posojila po posebno znižani obrestni meri.
Če je prosilec izključno kmet, znaša letna obrestna mera 2,5%, če pa je polkmet, znaša 4,3%.
V določenih primerih zakon predvideva, da posojilojemalec vrne samo 60% glavnice; razlika je v breme Javne uprave.
Višino posojila določi Pokrajinsko kmečko nadzorništvo, kateremu je treba predložiti prošnje najkasneje do 27. marca 1987. V prošnji se lahko navede Hranilnica in posojilnica z Opčin kot banka, ki je določena za izdajo posojila.
Za sestavo prošnje svetujemo zainteresiranim, da se obrnejo na svojo stanovsko organizacijo.
Prekop grobov v Nabrežini
Devinsko-nabrežinska občina obvešča, da se bodo na občinskem pokopališču v Nabrežini začela dela za redne izkope v grobovih, označenih s sledečimi številkami: polje A: grobovi št. 76/95 - pok. 27/03/1938; št. 68/86 - pok. 19/10/1937; št. 161/44 - pok. 19/09/1928; št. 162/44 - pok. 20/06/1926. polje B: grobovi št. 107/28 - pok. 20/09/1939; št. 181/144 - pok. 22/10/1938; št. 55/16 - pok. 19/05/1941.
Tisti, ki nameravajo ohraniti ali premestiti drugam posmrtne ostanke svojih dragih, se za potrebni postopek lahko obrnejo direktno na občinski tehnični urad - vzdrževalni sektor na županstvu v Nabrežini Kamnolomih, od 9. do 11.30, do 31. marca 1987; s seboj morajo prinesti istovetnostni dokument.
Po zapadlem roku bodo posmrtni ostanki premeščeni v skupno kostnico in jih ne bo mogoče več individualizirati. Pogrebni znaki, ki krasijo sedanje grobove pa bodo ostali na razpolago občini.
Ves pustni teden nam je vreme širokosrčno prizanašalo, včeraj pa je marsikateremu navdušencu zmešalo štrene. Burja se je znesla nad mesto in Kras in pometla vse, kar je spominjalo na norčije pustnega torka in norih dni pred njim. Kljub temu pa so se po sedežih Kulturnih društev, v vrtcih in nekaterih osnovnih šolah otroci redno veselili, se obmetavali s serpentinami in mastili s krofi.
Tako so se včeraj zavrteli ob glasbi in se pozabavali malčki iz Križa, s Proseka in Kontovela, iz Lonjerja, s Katinare in iz Barkovelj. Pisan živžav je vladal tudi v otroškem vrtcu Dijaškega doma Srečko Kosovel in v številnih drugih vrtcih in šolah. Ponekod so bili ravnatelji karseda prizanesljivi in so osnovnošolcem podarili pouka prost dan ali vsaj skrajšan šolski urnik.
V mestu so bile v popoldanskih urah trgovine zaprte, škoda le, da je burja razsajala kot malokdaj. Maškare, ki so se namenila na Korzo (med drugim je bil celo zaprt za promet), so se trdno stiskale vase in kljubovale strupenim sunkom.
Kako pa danes, na dan žalovanja in tik pred enoletnim (veselim) vdovstvom? Levji delež bo ponovno imela kontovelska Mlaka, kjer bodo kralja Pusta pokopali, oziroma sežgali, po vseh pravilih in kot zahteva že desetletni ceremonial. Drugod bodo pusto-ve posmrtne ostanke sežgali, seveda če bodo vremenske razmere to dovoljevale. Žalost bo seveda tako velika, da jp bo treba utopiti v žlahtni kapljici. Že z jutrišnjim dnem pa bo življenje steklo po čisto običajnih, sivih tirnicah.
Na slikah: pustno rajanje v vrtcu v Dijaškem domu (zgoraj) in živžav po škedenjskih ulicah (spodaj).
Pred današnjim srečanjem pri podtajniku za industrijo
Usoda Aquile še vedno negotova Ostra kritika KPI vladi in Deželi
V veliki negotovosti se danes nadaljujejo pri podtajniku na ministrstvu za industrijo Crescu v Rimu pogajanja s francosko družbo Total, ki je še vedno lastnica žaveljske rafinerije Aguila, da se vendar odloči o njeni usodi. Pri pogajanjih sodelujejo tudi zastopniki deželne uprave Furla-nije-Julijske krajine in krajevnih političnih in sindikalnih sil. Kot je znano, je francoska družba že pred enim letom sklenila opustiti proizvodno dejavnost v Trstu in tu ohraniti samo obalno skladišče. Pred nekaj meseci je že kazalo, da je posredovanje ministrstva in deželne uprave omogočilo nadaljevanje dejavnosti in ohranitev delovnih mest s tem, da bi Total prodala rafinerijo avstrijskemu podjetju Cei Sud, ki naj bi ustanovilo, ob podpori deželne finančne družbe, novo družbo New Aguila. Toda ta perspektiva se je na žalost pokazala kot neizvedljiva, zaradi česar je sedaj usoda žaveljske čistilnice povsem negotova.
Pred današnjim rimskim srečanjem je bila včeraj v podjetju skupščina vsega osebja, pokrajinski sindikati CGIL, CISL in UIL pa so sklicali za pojutrišnjem popoldne (ko bo znan izid zadnjih pogajanj v Rimu) novo skupščino vseh zaposlenih in delavcev v dopolnilni blagajni v prostorih rafinerijske menze. Predsinočnjim pa je delavce Aguile sklicala na posvet miljska sekcija KPI. Na sestanku, ki ga je vodil tajnik sekcije in miljski župan Bordon, sodelovali pa so tudi člani pokrajinskega tajništva KPI Canciani in Costa, so ostro obsodili neodločno zadržanje vlade in deželnega odbora pri pogajanjih z družbo Total, ki trajajo brezuspešno že 17 mesecev.
Včerajšnje tiskovno sporočilo tržaške federacije KPI s tega sestanka poudarja, da morata pristojno ministrstvo in deželni odbor vendar prevzeti svoje odgovornosti in spodbuditi rššitev, ki naj zajamči jasnost industrijskega načrta kupca, še preden se odloča o delniškem paketu. KPI vseka-
kor zahteva, naj se družbi Total ne dajo nikakršne koncesije (za obalno skladišče), če ni zajamčeno nadaljevanje dejavnosti rafinerije, hkrati pa predlaga vladi, naj ji tudi zagrozi z odpovedjo dovoljenj za razdeljevalno mrežo (bencinske črpalke) Totala v Italiji, če bi francoska družba ovirala pozitivno rešitev zadeve.
Zelo ostro je stališče krajevne KPI zlasti do neodgovornega zadržanja deželnega odbornika za industrijo Frances-cutta, za katerega je tajnik Poli brez ovinkov izjavil, da bi bilo pričakovati, da odstopi. Tiskovno sporočilo zato nagla-ša, da se mora za primer Aguile kolegialno zavzemati ves deželni odbor, in zahteva, da dobijo po današnjem srečanju v Rimu ustrezen odgovor številne interpelacije, ki so jih predstavniki KPI vložili v parlamentu, v deželnem in krajevnih izvoljenih svetih o tem vprašanju. KPI tudi poziva vlado, da nadaljuje prizadevanja za rešitev Aguile, ne glede na politično krizo, ki je v teku, v sklepu pa ugotavlja, da je za pozitivno rešitev zadeve neobhodno potrebna predvsem enotnost delavstva rafinerije, ki jo je treba obraniti pred vsako instrumentalizacijo.
V takih negotovih razmerah namreč ni čudno, če se skušajo vrinjati razne provokacije. Kot tako, je tolmačiti vest, da so se v preteklih dneh pojavili v čistilnici napisi »Aguila rafinerija, ali bo zgorela« ob znamenju rdečih brigad, za kar je prevzel odgovornost s telefonskim pozivom tržaški podružnici tiskovne agencije ANSA samozvani zastopnik nekega »delavskega odbora za zaščito Aguile«, ki je tudi zagrozil z napadi na interese francoske multinacional-ne družbe, če zadeva ne bo kmalu rešena. Tržaška policija je uvedla o dogodku preiskavo, doslej pa niso še mogli ugotoviti, ali gre za dejansko nevarnost ali samo za neodgovorno grožnjo.
0 predlogu predstavnika LpT bo razpravljala skupščina 11. marca
Camber zahteva ukinitev rabe slovenščine v KZE
Na dnevnem redu skupščine Krajevne zdravstvene enote, ki se bo ponovno sestala 11. marca, bo med drugim tudi resolucija samega predsednika skupščine, listarja Camber-ja, ki je že 27. oktobra lani zahteval od upravnega odbora, naj da na glasovanje njegov predlog o ukinitvi rabe slovenščine na sejah najvišjega organa KZE. Camber dejansko zahteva ukinitev zadnjega paragrafa drugega člena pravilnika, ki dovo-tjujerabo slovenščine, z obrazložitvijo, da "je edini uradni jezik v italijanskih javnih ustanovah, in torej tudi tržaških, italijanščina".
Raba slovenščine je v tem zdravstvenem organu, ki po vsedržavnem zakonu združuje vse občine tržaške pokrajine, in torej tudi tiste, v katerih je slovenščina uraden jezik (Dolina, Devin-Nabrežina, Repentabor, Zgonik), v veljavi že od leta 1977, ko so ustanovili Zdravstveni konzorcij. Spomladi leta 1981 so konzorcij na osnovi zdravstvene reforme preus-trojili v Krajevno zdravstveno enoto, ki je omenjeni člen v celoti osvojila. Težko bi tudi bilo drugače, saj ne gre le za rabo slovenščine na sejah skupščine, ampak za ustaljeno pravico, da slovenske občine uporabljajo slovenščino tudi v svojih uradnih zdravstvenih aktih in formularjih.
Veliko težav tudi za pustne veseljake
Skoraj na pragu pomladi se je burja spet oglasila
V preteklih dneh je kazalo, da je pomlad pred vrati. V Trst pa se je spet prikradla burja in pustnim šaljivcem prekrižala načrte. Burja je v popoldanskih urah, po podatkih meteorološke službe vojaškega letalstva, pihala s srednjo hitrostjo 48/50 kilometrov na uro z občasnimi sunki do 102/103 kilometre na uro. Hitrost burje merijo sicer na Marsovem polju, v drugih predelih mesta pa je verjetno zapihala še z večjo silo. Najmočnejši sunki, v poznih popoldanskih urah, so dosegli hitrost 130 kilometrov na uro, po nekaterih podatkih pa celo 150. Kljub sončnemu vremenu je temperatura seveda znatno padla: ob peti uri zjutraj so izmerili štiri stopinje nad ničlo, proti poldne je temperatura padla na dve stopinji nad ničlo, zvečer pa so v mestu izmerili okroglo ničlo, na Krasu pa, kot običajno, dve do tri stopinje manj.
Razen tega, da je burja onemogočila nekaj pustnih manifestacij, predvsem pa pognala z mestnih ulic pustne šeme, ki so se morale zateči v zaprte dvorane, pa je povzročila še mnoge druge nevšečnosti. Gasilci so imeli včeraj polne roke dela. Opravili so več kot sto posegov v vseh predelih mesta. Burja je podrla številna drevesa, ki jih je bilo treba umakniti s cest, ker so onemogočala promet. Zaradi burje se je na številnih hišah okrušil omet, padla so tudi °kna, napušči in zidarski odri. Na državni cesti 202 je burja onemogočila normalen promet, en avtomobil
se je pred galerijo celo prevrnil, voznica pa ni zadobila težjih poškodb. Pri Korošcih je burja odkrila streho skladišča, kjer so hranili pustne vozove, ki so se udeležili milj-skega pusta. Tudi drugod je burja odkrila strehe stanovanjskih hiš, tako na primer na Greti in v Ul. Bruni.
V popoldanskih urah je v Grljanu, v gozdiču v bližini Ul. Plinio, iz še neznanih razlogov izbruhnil požar. Požar ni dosegel stanovanjskih hiš, vendar so ga gasilci zaradi burje le s težavo po nekajurnem delu uspeli pogasiti. Na kraj požara je priteklo pet skupin gasilcev, s katerimi so sodelovali tudi gozdni čuvaji. Naj omenimo, da je včerajšnja burja še bolj stopnjevala sušo, tako da je nevarnost požarov še večja kot v prejšnjih dneh. Gasilci opozarjajo, da je v takih razmerah potrebna velika previdnost tudi občanov, saj lahko en sam cigaretni ogorek povzroči ogromno škodo.
Burja je med drugim onemogočila vsakršno dejavnost v pristanišču. Morje je bilo zelo razburkano in ladje sploh niso utegnile pristati ob pomolih. Vsakršno natovarjanje ali raztovarjanje ladij je bilo seveda odloženo na čas, ko bo burja vsaj malo ponehala.
Za jutri napovedujejo meteorologi še naprej sončno vreme. Pri temperaturi bi ne smeli beležiti znatnih sprememb, glede burje pa zanesljivih napovedi ni.
Lokar o županovem pozdravu kongresu MSI
Tržaški občinski odbornik Lokar (SSk) je naslovil na tržaškega župana Staf-fierija pismo, v katerem piše, da je v dnevniku Piccolo z dne 1. marca bral, da je župan poslal pokrajinskemu kongresu MSI-DN pozdrave, ki jih je skupščini prebral pokrajinski tajnik Giacomelli, skupaj s političnim poročilom, v katerem je med drugim podčrtal, da se njegova stranka ne more odreči Istri, Dalmaciji in, kot kaže, niti drugim območjem Vzhodne Evrope. "Ker me ti predstavljaš pred mestnim javnim mnenjem, bi ti bil hvaležen, če bi mi pojasnil okoliščine tega dogodka in me seznanil s tekstom, ki si ga dejansko poslal kongresu," je odbornik Lokar zaprosil tržaškega župana.
V miramarskem Centru za teoretsko fiziko
Tečaj o zemeljskem magnetizmu
V miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko se je začel seminar o zemeljskem magnetizmu (geomagnetizmu) in aeronomiji, ki se bo končal 27. marca. Seminar vodita Franco Mariani, redni profesor zemeljske fizike na rimski univerzi Tor Vergata, in prof. R. G. Rastogi z indijskega inštituta o geomagnetizmu v Bombayu. Direktor Inštituta za vesoljsko fiziko v Frascatiju, prof. Marino Dobrowolny; pa bo 9. in 10. marca predaval o lebdečem satelitu TSS, ki so ga izdelali v Italiji in ki ga bo v orbito ponesel Shuttle. Med drugim bo TSS služil tudi za raziskave zemeljske ionosfere.
Med uvodnimi ugotovitvami prof. Marianija pa gre vsekakor omeniti tisto, po kateri zemeljsko magnetno polje šibi za skoraj desetinko na leto. Gre za variacije na zelo dolg časovni rok, ki jih verjetno povzročajo notranje spremembe v zemeljski krogli. Pri tem je strokovnjak podčrtal, da so umetni sateliti in medplanetarne sonde pripomogli k boljšemu poznavanju in k povsem novi podobi magnetnega polja, ki obdaja Zemljo.
Zanimivega tečaja se udeležuje okrog 60 znanstvenikov, največ iz dežel v razvoju.
Danes razprava o zakonu za kulturo miru
Danes bo ob 17.15 v dvorani Venezian v glavnem poslopju univerze srečanje o deželnem zakonu za kulturo miru, ki ga organizira Kulturno-rekreativna zveza študentskega doma (ARCCS-ARCI). Debate se bodo udeležili Silvano Pagura (KD), predstavitelj zakonskega osnutka, ki ga je deželni svet odobril 3. februarja, Augusta De Piero Barbina (KPI), Giorgio Cavallo (DP), Franco Codega, odgovorni za center za mir in razvoj CEPAŠ tržaške sekcije ACLI; prisotni bodo tudi predstavniki Furlanskega odbora za mir, Univerzitetnega odbora za mir, levičarske univerzitetne liste in deželnega tajništva ARCI.
Z motorjem v avto
Predsinočjim so prepeljali v katinar-sko bolnišnico 23-letno študentko Eri-co Lion iz Ul. Giulia 88, ki se je ranila y prometni nesreči. Na svojem motorju cagiva 125 se je vozila po Ulici Co-roneo, ko je pri sodni palači trčila v spredaj vozeči 'avtomobil, ki ga je upravljal Sergio Calcina iz Ul. sv. Frančiška 38. Po tem prvem trčenju je prišlo še do verižnega, v katerem je dekle utrpelo kompliciran zlom noge in zmečkanine. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti dva meseca.
Spodletel poskus ropa
Mlad, okrog 20 do 25 let star poba-lin je včeraj zjutraj skušal oropati 64-letno Guglielmo Jakomin, a mu je naklep spodletel. Ura je bila 6.30, ko je ženska hodila po Stari istrski ulici, kjer stanuje na številki 39. Nenadoma se ji je približal v črno suknjo oblečen mladenič srednje rasti in črnih las. S sunkovito kretnjo ji je skušal sneti torbico z roke, vendar ženska se je branila. Med suvanjem je denarnica padla ua tla in Jakominova jo je takoj pobrala, pri tem pa s kričanjem spravila v beg napadalca, ki se je zatekel v vežo poslopij s štev. 27 in 29. Nasilni Pripetljaj je ženska takoj prijavila na bližnji policijski postaji, a tudi takojšnja preiskava ni zaenkrat obrodila sadov.
V UL Beccaria poškodovanih več avtomobilov
Strešna izolacija zgrmela na ulico
Burja, ki se je včeraj zjutraj znesla nad naše kraje z nepričakovano silo, je povzročila nemalo škode. Gasilci so se morali odzvati številnim klicem na pomoč in opravili na desetine posegov.
Lastnikom avtomobilov, parkiranih v Ul. Beccaria, pa je sunek burje pošteno zagodel okrog 13. ure. Takrat je kot strela z '
namreč
jasnega priletela
nanje strešna izolacija z večnadstropne hiše na št. 8. Na srečo ni bilo ranjencev in tudi škoda na vozilih ni velika. Po prvih ocenah gasilcev taka strešna izolacija sploh ni v skladu z obstoječimi gradbenimi pravili, saj je bila sestavljena iz poliuretana in tanke plasti katrana. Poleg tega ni bila prilepljena na streho, temveč samo
pritrjena in to s plastičnimi vijaki. Po mnenju gasilcev je burja verjetno našla pot v špranjo med streho in izolacijo in jo brez težav privzdignila, kajti ob tisti uri je pihala s sunki nad 100 km na uro. Še največjo nevarnost pa je predstavljal napušč iz kositra, ki se je prav tako odlepil in treščil na ulico. Kot rečeno, ni bilo v trenutku nezgode v okolici nobenega pešca. Poliuretanska masa se je zaradi silovitih sunkov burje razdrobila na manjše kose, ki so ovirali sicer redek promet.
V UL Beccaria so v glavnem stanovanjski bloki, v katerih imajo svoj sedež številni uradi, pisarne in ambulante, ni pa trgovin. Kot so nam povedali gasilci, na srečo ni tu nobenega avtobusnega postajališča, sicer bi lahko pričakovali tudi kakega ranjenca, saj je okrog trinajste ure mestni vrvež pešcev, v glavnem šolarjev in dijakov,, kar precejšen.
• Na Cesti za Kaitinaro se je sinoči ponesrečil 77-letni upokojenec Bruno Rovis, UL Montebello 13, ki se bo moral v katinarski bolnici zdraviti dva meseca zaradi zloma desne rame. Ko je hodil ob cesti, ga je povozil autobi-anchi, ki ga je upravljal 65-letni upokojenec Clito Clemen iz Ul. Vergerio 7.
Po resoluciji o Slovencih, ki jo je sprejel prejšnji teden tržaški občinski svet z glasovi KD, KPI, PSI in SSk, je bolj malo verjetno, da si bo Camberjev predlog utrl pot. Bolj bo držalo, da hočejo določeni melonar-ski krogi izostriti nacionalistično vzdušje, bržkone v predvidevanju volilne kampanje. Z edinim rezultatom, da bo najvišji zdravstveni organ v pokrajini izgubil več ur v neplodni razpravi, namesto da bi sklepal o perečih vprašanjih zdravstva, kot je, denimo, oskrba ostarelih, za katere se Camber in njegovi očitno zavzemajo bolj verbalno kot stvarno.
Znižane obresti za člane CONGAFI
CONGAFI, Konzorcij za jamstva in zaupanja med malimi industrijskimi podjetji, je te dni od včlanjenih bančnih ustanov dosegel znižanje obrestnih mer. Nove obrestne stopnje se gibljejo med 12 in 13 odstotki ter se razlikujejo glede na tip operacije in na denarno ustanovo. V konzorcij so včlanjene naslednje banke: Tržaška hranilnica CRT, Banca Antoniana, Banca del Friuli, Banca Cattolica in Banca Commerciale.
Tudi preteklo leto je za CONGAFI poteklo v znamenju nadaljnje rasti delovanja, kar odraža ugoden trenutek tržaške ekonomije. To izhaja iz poročila, ki ga je predsednik Guido Crechici podal na nedavnem občnem zboru konzorcija. Delovanje te ustanove, ki ga omogoča sodelovanje bančnih zavodov, Vladnegja komisarja, Dežel in Trgovske zbornice, je usmerjeno predvsem v podporo drobni industriji, ki predstavlja najbolj vitalen del tržaškega gospodarstva. Crechici je še orisal posege konzorcija, ki so lani dosegli 25 milijard lir vrednosti in napovedal, da se bo letos njegova dejavnost razširila tudi na srednjeročna posojila in leasing.
• Pokrajinska uprava razpisuje javni natečaj za mesto ravnatelja oddelka četrtega sektorja (splošne tehnične dejavnosti). Rok za predložitev prošenj zapade 31. marca. Vse informacije nudi Urad za osebje, Ul. Geppa 21, od ponedeljka do sobote.
V 87. letu starosti nas je za-I pustila naša draga teta
Karla Purič vd. Brock
Pogreb bo danes, 4. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Križu.
Žalujoči: sestra Lojzka, nečaki Drago, Klara in Anica z družinami
Križ, London, 4. marca 1987
-4- Zapustila nas je draga
Giustina Mihalič vd. Magajna
Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnice.
Žalostno vest sporoča sin Danilo.
Trst, 4. marca 1987
4. 3. 1986
Ob 1. obletnici smrti
4. 3. 1987
Egidija Kozine
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Boljunec, 4. marca 1987
Ob izgubi dragega očeta Alojza izreka iskreno sožalje hčeri Milki in družini KD J. Rapotec.
Slovenski lovci so se zahvalili boginji Diani
Lovski »krst« v Repnu
Pred nedavnim so se tržaški lovci zbrali v Repnu, da bi se zahvalili boginji Diani, ki je letos bogato poplačala njihov vloženi trud in ljubezen do narave.
Predstavnike številnih lovskih družin iz matične domovine, ki so se udeležili večera, je najprej pozdravil podpredsednik Karlo Furlan, dobrodošlico
pa je vsem zaželel tudi lovski pevski-zbor. Sledila je družabnost, med katero so v duhu lovske tradicije »krstili« mlajše in starejše lovce; Strogo lovsko sodišče je naložilo vsem obtožencem hude kazni. Med jokom in smehom se je tako zaključil prijeten večer z željo vseh, da bi se taki družabni večeri nadaljevali.
Naj omenimo, da so se na podobnem večeru v Sovodnjah zbrali tudi goriški člani lovskega društva. (R. N.)
Na slikah: "biriči" so pripeljali novinca pred lovsko sodišče (levo), po razsodbi pa je moral obtoženi prestati "kazen" (desno)
Učenci šole Ribičič obiskali
devinsko-nabrežinskega župana
Občina Devin-Nabrežina je ena izmed šestih občin na Tržaškem. Leži na kraški planoti. Nosi ime dveh največjih naselij; obsega namreč 14 vasi. Šteje 8.000 prebivalcev, 60% Italijanov in 40% Slovencev, kar pomeni, da je na 10 ljudi 6 Italijanov in le 4 Slovenci. Občina skrbi za otroške vrtce, štiri italijanske in 4 slovenske osnovne šole, od katerih sta dve celodnevni. S »šolabusom« vozijo učence iz vasi v šole, v bazene in na ekskurzije.
Ta občina ima veliko kamnolomov. Največji je »Cava romana«, ki je v prejšnjih letih zaposlil kar 1000 delavcev, ki so prihajali tudi iz Furlanije in južne Italije. Sedaj dela v njem le 50 ljudi, ker delavce nadomeščajo stroji, čeprav pridobivajo več marmorja kot v prejšnjih letih. Kraški marmor je znan po vsem svetu. Ob vhodu v Sueški prekop sta dva leva prav iz nabrežinskega marmorja.
V teh dneh je v Rimu občina Devin-Nabrežina prisotna na razstavi »Sto občin — sto stvarnosti«. Izbrana je bila med slovenskimi občinami prav zaradi kamnolomov.
Še to in marsikaj zanimivega nam je povedal nabrežin-ski župan, g. Bojan Brezigar, ki nas je prijazno sprejel v sejni dvorani občinske hiše, v kateri smo tudi videli kabino za simultano prevajanje.
Za župana te občine je bil izvoljen leta 1985 z 12 glasovi na 20. V občinskem svetu je namreč 20 svetovalcev, od
katerih je 13 Italijanov in 7 Slovencev, Sam je bil svetovalec v občinskem svetu že 15 let.
Občina Devin-Nabrežina je bila ustanovljena pred 50 leti. Vsi župani so bili Slovenci kot: Josip Tavčar, dr. Drago Legiša, Albin Škrk, dr. Pavel Fonda in današnji župan Bojan Brezigar.
V občini je nastopil tudi vladni komisar, ki je za 24 ur odstavil tedanjega župana in podpisal dokument, s katerim so razlastili mnogo slovenske zemlje in na njej zgradili Naselje sv. Mavra in Ribiško naselje.
Pravi poklic župana g. Bojana Brezigarja je novinar Primorskega dnevnika. Večkrat potuje v Rim, kjer se srečuje z raznimi ministri. Županov delovni dan je zelo natrpan: podpisuje listine, prisostvuje občinskim sejam, a vseeno se ukvarja tudi s svojima otrokoma.
Zelo dobre stike ima z devinskim princem Turn und Taxisom in pa z Zavodom Združenega sveta, v katerem se uči 200 dijakov iz raznih držav sveta. Med njimi so tudi Slovenci. Učijo se v angleščini.
Obisk pri županu g. Bojanu Brezigarju je bil zelo zanimiv. Zadovoljni in polni lepih vtisov smo se vrnili domov.
Učenci OŠ Josip Ribičič
Šentjakobski nižješolci
Dijaki nižje srednje šole Ivan Cankar od Sv. Jakoba so v soboto počastili spomin našega največjega pesnika. Prešernovo proslavo so priredili v šolski telovadnici. S pomočjo učnega osebja so pripravili zelo bogat spored z recitacijami in pesmimi, prikazali pa so tudi nekaj prizorov iz pesnikovega
življenja (na sliki!
Obisk svetoivanskih dijakov
V preteklih dneh smo imeli na Primorskem dnevnikov v gosteh dijake 3. razreda nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod od Sv. Ivana. Dijaki so si v spremstvu profesorjev ogledali prostore našega dnevnika, se seznanili z njegovo zgodovino, z novinarskim delom, še prav posebno pa jih je zanimalo delovanje nove tehnologije, s katero dnevnik razpolaga
________gledališča____________
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Teatro Slabile iz Bočna ponovil delo D. Wassermanna LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Igrata T. Schirinzi in Paola Mannoni. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red E/C) osma predstava Puccinijevih del LE VILLI in GT ANNI SCHICCHI. Dirigent T. Severini, režiser F. Crivelli. Ponovitvi bosta v soboto, 7. t. m., ob 17. uri (izven abonmaja) in zadnja v nedeljo, 8. t. m., ob 16. uri (red D).
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 La storia ufficia-le, dram., Arg. 1984; r. Luis Puenzo; i. Norma Alejandro, Hector Alterio.
EKCELSIOR II - 16.30, 22.15 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 100'; r. Maurizio Ponzi; i. Renato Pozzetto, Enrico Mon-tesano.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.00 52 gioca o muori, krim., ZDA 1986, 114'; r. John Frankenheimer; i. Roy Scheider, Ann Margret.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - Ob 16.30, 22.00 Over The Top, pust., ZDA 1986, r. M. Golan; i. S. Stallone, R. Loggia.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Cor-bucci; i. Serena Grandi, Paolo Villag-gio.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Adolescenti vogliose, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 La signora dei ca-valli, porn., □□
PENICE - Zaprto zaradi popravil.
MIGNON - 16.00, 22.15 Le avventure di Peter Pan, ris., ZDA 1953, 76', prod. Walt Disney.
CAPITOL - Zaprto.
ALCIONE - 16.00, 22.10 La rosa purpu-rea del Cairo, dram., ZDA 1985; r. Wo-ody Allen; i. Mia Farrow, Jeff Daniels, Danny Aiello.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.15 Tex e il signore degli abissi, vestern, It. 1985; r. Duccio Tessari; i. Giuliano Gemma, Carlo Mucari, William Berger.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Mo-nalisa, dram., VB 1986, 104'; r. Neil Jordan; i. Bob Hoskins, Cathy Tyson.
RADIO - 15.30, 21.30 II fiore sulla čarne, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom D -
18.	letom □ □
XK tržaška knjigarna
priredi
v četrtek, 5. marca, ob 18. uri
v okviru TRADICIONALNEGA SREČANJA S KNJIGO predstavitev knjige I. Žerjal, N. Švara, M. Mislej:
BURJA in KAMNI
Vabljeni!
O knjigi bo spregovorila prof. Marija Cenda-Khnc Na kitaro bo igral Edvard Žerjal.
razstave
koncerti
V	galeriji Torbandena - Ul. Torban-dena 1 - so na ogled dela jugoslovanskega slikarja MIODRAGA DJURIČA -DADA.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	Krožku za trgovino in turizem -
Ul. S. Nicolo 7 - bodo v petek, 6. t. m., ob
19.	uri odprli razstavo slikarja Lucia COVRE.
V	galeriji AL BASTIONE - Ul. F. Ve-nežian 15 - bo do 13. marca ha ogled, razstava treh umetnikov: F. BERNINIJA, C. FUCHSA IN C. GALLA.
V	galeriji LOŽA v Kopru je do konca marca na ogled razstava skulptur in risb akademskega kiparja DUŠANA DŽA-MONJE.
razne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 4. marca, ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
KD I. Grbec priredi v soboto, 7. t. m., ob 18. uri DRUŽABNI • VEČER OB 8. MARCU. Ob 20.30 govor Brede Pahor in nastop pevske skupine SOVODENJSKA DEKLETA. Vljudno vabljeni!
KD Rdeča zvezda vabi ob dnevu žena na krstni koncert ženskega pevskega zbora Rdeča zvezda, ki bo v soboto, 7. marca, v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri. Sledil bo zabavni večer z ansamblom Furlan in narečnim pesnikom Atilijem Kraljem. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo.
Glasbena matica vabi na klavirski večer, ki bo jutri, 5. t. m., ob 20.30 v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. Nastopata Marko Ozbič in Claudia Sedmak.
Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel priredi v soboto, 7. t. m., pb 20.30 v Kulturnem domu na Proseku PRAZNIK ŽENA. Na sporedu: modna revija, loterije, kulturni program in ples z ansamblom Lords.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 4. marca
KAZIMIR
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 17.55
Dolžina dneva 11.16 Luna vzide ob 8.27 in zatone ob 23.25.
Jutri, ČETRTEK, 5. marca
HADRIJAN
PLIMOVANJE DANES: ob 5.50 najnižja -33 cm, ob 11.35 najvišja 19 cm, ob
17.15	najnižja -29 cm, ob 23.45 najvišja 40 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 2 stopinji, zračni tlak 1006 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik, burja, s posameznimi sunki do 106 km na uro, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, morje zelo razburkano, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mario Zini, Paolo Si-nicco, Angela Cugini, Katia Clarich.
UMRLI SO: 67-letna Marcellina Miz-zin, 88-letna Gabriella Sancin, 87-letna Carla Puric vd. Brock, 71-letna Antonia Sabadin, 70-letni Alberto Cominotto, 7.3-letna Giuseppina Tamplenizza, 82-letna Elisa Bortolotti, 73-letni Carlo Peternelli, 78-letna Linda Cattai, 62-letna lolanda Marcac, 84-letna Lidia de Castro vd. Marchi, 59-letni Aldo Vadala, 80-letna Maria Corti vd. Porro, 81-letni Emillo Ri-dolfo, 66-letni Luciano Petroucic.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2. marca, do sobote, 7. marca 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. PROSEK (tel. 225141/225340), ZAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 9. t. m., ob
20.30	bo v gledališču Rossetti- nastopila skupina OUARTETTO ALLEGRI.
SKD Tabor Prosvetni dom OPENSKI GLASBENI VEČERI. V petek, 6. marca, ob 20.30 KONCERT DUA TARABOCCHIA-SOUADRITO (klavir štiriročno). Na sporedu: Schubert, Brahms in Faure. Vabljeni!
razna obvestila
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, sporoča, da se nadaljuje turnir briškole — trešeta. Vpisovanje jutri, 5. marca, ob 20.30.
Filatelistični klub Košir vabi člane na sestanek, ki bo danes, 4. t. m., ob 19. uri na sedežu kluba v Ul. sv. Frančiška
20.	Sestanek je važen zaradi programiranja druge polovice sezone in za sprejetje nekaterih novitet. Zato so vsi člani kluba in drugi slovenski filatelisti VABLJENI!
Obveščamo, da bo sprevod našega pokojnega Pusta krenil iz hiše žalosti na Kontovelu (Društvena gostilna) danes ob
14.	uri. Vabljeni!
KRUT obvešča udeležence tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu, da je odhod avtobusa jutri, 5. t. m., ob 14.30 s Trga Perugino.
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo člane, da je do 15. marca odprt rok za sprejem prijav za 10-dnevne oddihe v letu 1987. Število mest je omejeno. Informacije na sedežu društva v uradnih urah.
izleti
Taborniki RMV Trst - Gorica vabijo člane na smučarski izlet na Piancavallo, ki bo 15. marca.
Srenja Boršt priredi v soboto, 14. marca, avtobusni izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Odhod iz Boršta ob 7. uri. Vpisuje Mario Zahar, tel. 228481, do nedelje, 8. marca.
prispevki
■ Namesto cvetja na grob pok. Kristine Lavrenčič darujejo cerkveni pevci in pevke 140.000 lir za Kardiološki oddelek prof. Camerinija.
Namesto cvetja na grob univerzitetnega profesorja Franja Dominka daruje Stanislav Renko 30.000 lir za nakup po še enega izvoga Čermeljeve »Slovenci in Hrvatje pod Italijo« za knjižnice šolskih zavodov »Prešeren«, »Slomšek« in »Zois«.
V	spomin na Alojza Briščika darujeta Vanka in Dorka 10.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na pok. Fano Milič in pok. Rudija Koleta darujeta Mara in Ladi Milič 25.000 lir ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob pok. Jožefe Škrk vd. Žigon darujeta Dorica in Radi Pečar 15.000 lir za ŠK Kras.
mali oglasi
PRILETNI upokojenec išče stalno hišno pomočnico v starosti 60-65 let za kuhanje in ostala manjša hišna dela. Nudi plačo, hrano in sobo v udobnem stanovanju. Tel. 816502 v večernih urah.
TRGOVSKO podjetje zaposli osebo, veščo uradniškega dela. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio, 34170 Gorica, pod šifro »Izkušen uradnik«.
ZAJČJA farma Dušan Milič - Repnič prodaja zajce za rejo in za zakol. Tel. 229285
ZAJČJA farma Dušan Milič - Repnič prodaja zajčji hlevski gnoj. Tel. 229285.
IMPORT-EXPORT sprejme v službo dinamično osebo, ki obvlada tehniko zunanje trgovine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Import-export«.
DAJEM v najem opremljeno stanovanje v dvonadstropni hiši nebivajočim v Trstu. Tel. 228390.
PRODAM dirkalno kolo PINARELLO model montello SLX, rabljeno tri'mesece. Tel. od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah na št. (0481)30890.
OSMICO je odprl Josip Lovriha Dolina 45.
menjalnica
Ameriški dolar..........	1290.—
Nemška marka .............. 709.—
Francoski frank.............. 211.50
Holandski florint ........... 626,50
Belgijski frank............... 33.30
Funt šterling.............. 2020.—
Irski šterling............. 1874.
Danska krona................. 185.70
Grška drahma .................. 9.10
Kanadski dolar ............ 945.
3. 3. 1987
Japonski jen		7.90
Švicarski frank 		842.
Avstrijski šiling		100.40
Norveška krona 		181.50
Švedska krona		,...	197.50
Portugalski eskudo 				8.60
Španska peseta 		9.60
Avstralski dolar 		835.
Debeli dinar		1.80
Drobni dinar		1.80
DfJl/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE bLJIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131


ti in morje
Planinska ladjedelnica splavila velikanko: 13-metrsko elan 43
Elanova ploveča družina se je pred kratkim povečala. Za elanom 19 in elanom 31 sb namreč splavili še največjo elan 43. Gre za trinajst metrov dolgo jadrnico, namenjeno večjim jadralskim družbam, krepkejšim družinam, zlasti pa čarterskim podjetjem.
Prve milje jadranja v zimski piranski burji so takoj pokazale, da gre za hitro jadrnico, ki bo nudila veliko užitka športno nastrojenim jadralcem, prijetno in hitro pa bo s pomočjo vetra prevažala počitniško družino. Projektanta Jernej in Japec Jakopin (nfuno delo sta tudi prvi dve elanki) sta se trudila zadostiti Elanovi filozofiji, ki jo opisuje direktor Uroš Aljančič:
»Ko smo se odločali za jadrnico te velikosti, je bilo pogosto slišati, da na mednarodnem tržišču ni prostora za takšno barko. ■To pa je bil za nas izziv, poskusiti se tam, kjer je najbolj težko. Podobno se je zgodilo že z E 31, s katero smo zelo uspeli. Pri obeh smo iskali skorajda, nedosegljiv jadralski kompromis: narediti udobno in hitro jadrnico. To nam je pri »enaitrideset-ki« očitno uspelo, kar kažejo nenehna naročila. Po zanimanju sodeč, pa je hitro padla v oči trgovcev in kupcev tudi njena večja sestra.«
Seveda gre pri novinki za spoštljive dimenzije: dolžina čez vse je 13,45 metra, dolžina trupa 13 metrov, vodna linija 10,5 metra, širina 4 metre, vgrez 2 metra, težka je 7,6 tone, od tega je 3 tone v kobilici.
Prvo novinarsko vprašanje se je ob teh merah ponujalo kar samo: ali lahko družina pluje s tako veliko barko. Japec Jakopin: »Novo jadrnico prav dobro obvladata dva solidna jadralca. Kot je znano, so naj večje težave s plovilom v marini oziroma na drugem majhnem prostoru. Tu pa se E 43 dobro obnese prav zaradi svoje relativno majhne teže, saj hitro in dobro uboga na vse komande.«
■Paluba je velika, kar je za tovrstno jadrnico sicer normalno, z ravnimi površinami, saj je kabinski del komaj kaj dvignjen, v kokpitu pa ugaja dvignjen del na koncu za velikim in natančnim krmilnim obročom, ki nudi krmarju trdno oporo v vseh položajih jadrnice, pri mirnejši plovbi pa udobno sedenje. Tako pri pristajanjih, zlasti pa v uri-
cah oddiha s kopanjem v mirnih zalivčkih, bo izredno prav prišel spojler na krmi, po katerem je mogoče varno hoditi, praktične preklopne stopnice pa omogočajo, da se kopalec enostavno povzpne na jadrnico. Sprehod po palubi, ki je na najbolj »prometnih« delih oblečena v tlakovino, spomni na dolgoletno sodelovanje Elana s priznanimi proizvajalci jadralske opreme (Lewmar, Barbarossa, Easylock, Da-naplus, Sparcraft-Francespar), ki tudi na tej novinki oskrbi za enostavno in varno plovbo.
E 43 ima v sredini velik bivalni del z mizo in klopmi na eni strani, nasproti pa kuhinjo in navigacijski del. To je sredinska osnova, ki je pri vseh modelih ista. Sicer pa ponujajo jadrnico v treh osnovnih tipih: charter (10 postelj v petih, ločenih prostorih), family (8 ležišč v štirih) in america (6 ležišč v dveh spalnicah in srednjem delu). Možno pa je kar 32 različic notranje opreme. To omogoča modularni sistem, pri katerem je določen le osrednji del, sprednji in zadnji pa naredijo po želji kupca. Vsa notranjost je iz masivnega afriškega teaka, po izjavah avstrijskih, nemških in italijanskih novinarjev po prvem pogledu pa je notranjost tudi pri tej elanki skrbno izdelana. V modelih z več posteljami so trije toaletni prostori, pri ostalih pa dva. Na jadrnici je prostor za 400 litrov vode.
Projektanti so predvideli naslednja jadra: glavno 38 kvadratnih metrov, prvi genova 60, drugi genova 49, flok 33, viharni flok 12 in špinaker 130 kvadratnih metrov. Ko pa zmanjka vetra, je na voljo dizelski motor volvo 2003 turbo (43 konjskih moči) ali yan-mar 35 oziroma 44 KM, za katere je na voljo 140 litrov goriva.
Cena jadrnice je 200.000 zahodno-nemških mark (približno 142 milijonov lir). Največ zanimanj in.naročil prihaja iz ZRN, Danske, Avstralije, ZDA, Finske. Torej iz držav, v katerih vedo, kaj je dobra jadrnica in jih znajo tudi sami narediti. »Zanimanje za novinko je treba spodbuditi še s tekmovalnimi uspehi,« pravi Dušan Puh, najboljši jugoslovanski jadralec, ki je z regatno inačico elanke 31 osvojil leta 1985 sve-
tovno'prvenstvo v razredu tričetrtton-cev IOR med serijskimi jadrnicami, kar je pripomoglo k dobri prodaji te jadrnice. Za potrjevanje kvalitete na športnem področju pa so imeli v Elanu vedno smisel, od svojih smuči naprej. Zato je pričakovati, da se bo »tri-inštiridesetka« pojavila na kakšnih pomembnih svetovnih regatah. Medtem pa v planinski ladjedelnici, kot pravijo navtičnemu oddelku te znane gorenjske tovarne športnega orodja, že razmišljajo o novi sestri ploveče družine. Kot kaže, naj bi to bil lahek, hiter motorni čoln polizrivnega tipa, z nekaj pod 10 metri dolžine, s šestimi ležišči v treh kabinah.
BORIS LENIČ
s*—	v'
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
Revija kot pomoč pri vzgoji
Med revijami, ki jih lahko štejemo za pomembno pomoč pri vzgoji naših otrok in pri reševanju problemov, ki jih pri tem doživljamo, je nedvomno slovenska revija Otrok in družina.
Pri reviji sodelujejo dobro znani slovenski strokovnjaki. Z letošnjim letom je ta mesečnik stopil v 35. leto.
Članki v reviji so pregledni, predvsem pa stvarni in pisani v vsem dostopni obliki. Zato so nadvse primerni za vse vzgojitelje od vrtca, šole do doma!
V	pregledu, ki ga nameravamo prikazati, se bomo omejili le na prvi dve letošnji številki revije, čeprav moramo poudariti, da tudi v prejšnjih letnikih najdemo marsikaj takega, kar še zdaleč ni zastarelo.
V	aktualno dogajanje v družbi, tudi v našem okolju, posegata članka dr. Martine Tomori, ki v prvih dveh številkah revije pod naslovom Problem zlorabe alkohola pri mladostnikih, zasledujeta kali razvoja kasnejše odvisnosti od alkohola. Tema je zamišljena kot snov daljše obravnave, zato se bo nadaljevala še v prihodnjih številkah.
O žlahtnejši uporabi prostega časa, ki se nam kaže kot nova značilnost tehnološkega in gospodarskega razvoja, piše v januarski številki revije dr. Rudi Lešnik v članku Vzgoja v prostem času.
Milan Adamič pa v drugi letošnji številki pravočasno nakazuje težave, ki jih bodo doživljali prvošolčki ob vstopu v šolo, ko se otroštvo še ne bo končalo.
Prav nič manj pomemben pa ni prestop iz obvezne v srednjo šolo. O tem piše v februarju Mojca Pušnik.
V obeh številkah se ob dobro znani inflacijski navzočnosti mater na šolskih sestankih lahko zamislimo v vlogo očeta pri otrokovi vzgoji. O tem piše dr. Pavao Brajša, ki je hkrati voditelj zagrebške tribune Očetovstvo danes v Grad-skem zavodu za socialni rad. Tema se nadaljuje že iz lanskega leta in skuša razkrinkati »ekskluzivno materinstvo« ter enakovredno soudeležiti očeta in mater pri najvišji obliki ustvarjalnega zadovoljstva ljudi - pri starševstvu.
Če bi o vsem poročali, kar prinaša revija Otrok in družina, bi bilo seveda preobsežno. Ne smemo pa mimo vložka Pozdravljeni otroci, ki na šestnajstih tiskanih straneh zgošča' navajanje k ljubezni do slovenske besede, njenih bajk in ustvarjalcev, spoznavanjem otrok z antiko, z naravo in z glasbo... Še celo več, sprošča jih ob pesmicah, ugankah, lutkovnih igricah, razvedrilih in risbah. Nedvomno v obliki koristnega pripomočka za vsakršno vzgojno delo.
Pomembna so seveda tudi pričevanja in opisi staršev in družin, ki jih včasih obišče urednik revije, in izpovejo svoje občutke, napore, žalost ali veselje ob nezgodah in napredku svojih otrok.
Prav tako zanimiva in s tehtnimi odgovori v pomoč vsem staršem so pisma bralcev, ki se dotikajo vsakdanjih težav in težavic, kakršna je lahko poklicna odločitev, zahteva naj otrok pri mizi poje vse do konca, vprašanje ali naj gre dveletni otročiček z nami v trgovino in podobno.
Za vsakogar torej nekaj in za vse zanimivo branje.
današnji televizijski in radijski sporedi
HI ram______________________________
7.20	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nan.: Llnafferrabile Reiner
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Informativna oddaja: Okrog nas
11.30	Nanizanka: I magnifici sei
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Komično gledališče
15.30	Izobraž. oddaja: Poljedelstvo
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Braccio di Ferro
17.30	Risanka: Tao Tao
18.00	Dnevnik - Kronike
18.30	Risanka: Kwicky Koala show
18.55	Nogomet: Pokal UEFA, Gbte-
borg-Inter (neposredni prenos iz Švedske), vmes almanah in vreme
20.45	Dnevnik
21.15	Variete: Proffimamente...
22.35	Dnevnik
22.50	Filmska rubrika
22.50	Športna sreda
23.50. Dnevnik - zadnje vesti
rai 2	n
11.15	Dok. oddaja: Življenje živali -Yellowstonski park pozimi
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25 Knjižna rubrika
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Informativna oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
17.55	Kmetijska oddaja: Odprti prostor
18.15	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: LJspettore Derrick -Terrore nella notte —
19.30	Dnevnik
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.40	Nogomet: Pokal UEFA, Torino-Tirol
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer - reportaža
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: Manneguin (dram., ZDA 1970, r. Jery Schatzberg, i. Faye Dunaway, Barry Primus)
j A rai 3________________
12.00	Inf. odd.: Ahčina knjižnica
12.30	Informativna odd.: O volni
13.00	Informativna odd.: Manager
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.30	Film: Cose delhaltro mondo (kom., It. 1939, r. Nunzio Mala-somma, i. Amedeo Nazzari)
17.05	Zabav, odd.: Tutto di... noi
18.00	Informativna o ddaja: 37. filmski festival v Berlinu
19.00	Dnevnik
19.35	Tednik: Dogodki in osebnosti, ki jih obravnava kronika
20.05	Izobr. odd.: Pierrot - gledališka maska in literarni mit, 2. del
20.30	Film: Vaghe stelle delPOrsa (dram., It. 1965, r. Luchino Vis-conti, i. Claudia Cardinale, Jean Sorel)
22.10	Dnevnik
22.15	Dokumentarna oddaja: Delta
23.05	Dnevnik
23.35	Dokum. odd.: Za Luchina Vis-contija - Conte rosso ( 6. oddaja)
L IT RTV ‘-jubljana________________
10.05	TV mozaik: TV drama - Moj premalo slavni stric (B. Mik-lavc-T. Štiglic, ponovitev)
16.30	Tv mozaik (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Otroška oddaja: Primožev dnevnik (televizijska nadaljevanka iz 1. 1969, ki jo je Leopold Suhodolčan napisal za RTV Ljubljana; to je zgodba o nenavadnem fantiču, ki ima bujno domišljijo in premleva kaj bo, ko bo enkrat odrastel)
18.20	Dokumentarna oddaja: Skrivnosti morja (3. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26 Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Film: Intimni dnevnik (dram., Madž. 1982, r. Marta Meszaros, i. Zsuzsa Czinkoczi, Anna Polony, Jan Nowicki; film je prejel veli-„ko posebno nagrado v Čennesu 1. 1984 in na Festu 1. 1985)
21.55	Svet na zaslonu
22.25	Dnevnik
(JP) TV Koper
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: ROMJAN — S prireditve ob dnevu slovenske kulture v Laškem TRŽIČ — Pustovanja se iztekajo Večji del oddaje bo posvečen prispevku novinarja Igorja Grudna o sporazumu glede ribolova - Tržaški četverokotnik.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV dnevnik
20.30	Zabavna oddaja: Uh altro varieta
21.35	Dokumentarec: Automania -
Carrozze d amore
22.10	TVD Vsedanes
22.20	Nogomet: četrtfinale evropskega prvenstva
-@ CANALE5
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nanizanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttiinfamiglia
12.00	Bis, 12.40 II pranzo .e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: Un solo grande amore (dram., ZDA 1957, r. George Šidney, i. Kirn Novak, Jeff Chandler)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Glasbena oddaja: Ve-nezia '87
22.30	Dokumentarna oddaja: Big Bang
23.15	Nanizanke: Mississip-pi, 0.15 Sguadra speci-ale, 1.15 Missione im-possibile
RETEOUATTRcT
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amore, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao . ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, 11 giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je-Hollywood, Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie, II gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Čharlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.20 Spenser
23.15	Film: Goodbye amore . mio (kom., ZDA 1977, i.
Richard Dreyfuss)
1.00 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ITALIA1
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: II gioco del gio-vedi (kom., ZDA 1974, r. Robert Moore, i. Gene Wilder, Bob Newhart)
11.00 Nanizanka: La strana coppia
11.30	Nanizanka: Quincy
12.30	Nanizanka: T.J. Hoo-ker
13.30	Nanizanka: Tre cuori in affitto
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emy, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Kviz: O.K. II prezzo e giusto
22.35	Aktualnosti: Contro-corrente
23.20	Nanizanke: Ai limiti dell incredibile, 0.15 Toma, 1.10 Simon & Simon
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nanizanka: Vite ruba-te
15.00	Rubrika: D come don-ne
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl
18.00	Risanke:	Voltron-
Transformens
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento
20.30	Film: Chanel solitaire (biog., Fr. 1980, r. George Kaczender, i. Ma-rie-France Pisier, Karen Black)
22.20 Film: Marilyn una vita una storia (biog., ZDA 1980, r. John Flynn-Jack Arnold, i. Cathe-rine Hicks, Richard Basehart
0.30 Filmska rubrika: Tut-tocinema
^ TELEFRIULI
■13.30 Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle, II tappeto orientale
15.30	Glas. odd.: Musič box
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Speciale: pust iz Sum-maga
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk 0.30 Informativna oddaja:
Speciale La Grotta 0.01 Inf. odd.: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Poti do branja; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Rastline, Umetnost, Mozaik; 13.20 Srečanje oktetov Primorske; 13.40 Glasbene skice,- 14.10 Gospodarska problematika; 14.40 Glasbene skice: Križem-kraž, Od Milj do Devina; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: klarinetist Alojz Zupan; 18.00 Kulturni in družbeni odmevi; 18.30 Glasbene skice; 19.20 Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo angleško; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak , želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbori; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev;
20.35	Interpreti: Slavko Goričar in Vlasta Deležal; 21.05 Iz opere Hoff-mannove pripovedke; 22.30 Melodije;
22.50	Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi v Srbiji; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Melodije naj...naj...;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik;. 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonjzza-tissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.10 Bubbling; 18.33 Klasični repertoar; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; oddaje povezuje glasba.
V Novi Gorici tradicionalno srečanje z upravitelji slovenskih občin
Jutri v Kulturnem domu
»Down by Law« med otožnostjo in nezadržno komičnostjo
V Novi Gorici je bilo v ponedeljek tradicionalno srečanje upraviteljev Doberdoba, Sovodenj in Števerjana z upravitelji in predstavniki družbenopolitičnih organizacij novogoriške občine. Na srečanju so ocenili sodelovanje v lanskem letu ter se dogovorili, kako v prihodnje okvirno uravnavati razvejane stike na kulturnem in športnem področju.
Goste je v prostorih občinske skupščine pozdravil predsednik Danilo Ba-šin ter jih seznanil s pomembnejšimi političnimi dogodki v odnosih med občinama Nova Gorica in Gorica (prejšnji teden je bilo v Gorici srečanje upraviteljev obeh mest in podpis listine o prijateljstvu in sodelovanju, op. ur.) predvsem z dejstvom, da so bile premeščene težave, ki so se pojavile ob koncu lanskega leta, in da se s skupno voljo in skupnimi prizadevanji zdaj dejansko odpirajo nove možnosti sodelovanja pri reševanju gospodarske problematike in urejanja prostora in okolja. Bašin je z zadovoljstvom ugotovil, »da so stiki s slovenskimi občinami ostali dobri in neokrnjeni tudi po znanem dogodku v Tržaškem zalivu«. Medtem ko je sodelovanje na kulturnem in športnem področju zelo raznoliko in utečeno, pa bi kazalo v prihodnje posvetiti več pozornosti gospodarskemu sodelovanju krajev ob meji, za kar naj bi bile že v razmeroma kratkem roku, s prilagoditvijo zakonskih določil na jugoslovanski strani, dane zanimive možnosti. »Sodelovanje moramo razširiti tudi na področje urejanja prostora in varstva okolja. Prav na tem področju pa je še kako potrebna pravočasna medsebojna -informiranost, saj gre za vprašanja, ki
zadevajo ljudi, ki živijo na tej in drugi strani meje«.
V imenu upraviteljev treh slovenskih občin na Goriškem so zatem spregovorili sovodenjski župan Vito Primožič, ki je tovrstna srečanja označil kot nujna, dr. Mario Lavrenčič, v imenu doberdobskih upraviteljev in opozoril na širši politični pomen premostitve težavnega obdobja v odnosih med Gorico in Novo Gorico in podpis listine ter Ivan Humar, števerjanski župan, ki je napovedal da bodo še letos sklenili pobratenje s KS Kojsko.
Na srečanju je bil govor še o raznih drugih vprašanjih, ki so, ali ki bodo predvidoma aktualna v prihodnje. Tako se je dr. Karlo Černič zahvalil za pomoč matice pri uresničevanju načrta za odprtje nižje srednje šole v Doberdobu in pri opremljanju knjižnice, sovodenjski občinski odbornik Emil
Tomšič pa opozoril na skorajšnji obisk novogoriških učencev in dijakov v So-vodnjah. Načelnik svetovalske _skupi-ne SSk v Sovodnjah, Branko Černič, pa je izrekel priporočilo o izmenjavi informacij glede v Osimskem sporazumu predvidene proste cone ter njeni lokaciji.
Na srečanju so odobrili tudi okvirni program sodelovanja in izmenjav, medtem ko bo podrobno dogovarjanje v pristojnosti posameznih društev, krajevnih skupnosti in raznih skupin.
Po pogovorih v prostorih občinske skupščine je bil ogled šolskega centra Iskra Delta in pršutarne v Kobjeglavi.
Naj omenimo še, da so bili v delegaciji treh občin poleg županov prisotni tudi nekateri člani ožjih odborov (za Doberdob tudi načelnik večinske svetovalske skupine), v sovodenjski pa tudi načelnik svetovalske skupine SSk.
Redkokdaj lahko pri filmu ugotavljamo, da je doživel vsesplošno odobravanje kritike in istočasno prodoren uspeh med občinstvom. To je uspelo mlademu ameriškemu režiserju Jimu Jarmushu, ki se je dokopal do svetovnega slovesa že s svojim drugim filmom Stranger than Paradise (njegov prvenec, Permanent vacation, je iz leta 1980), sedaj pa s filmom Down by Lav/ uspel zediniti publiko in kritike. Prav Down by lav/ je Kinoatelje izbral za začetek pomladne filmske sezone Gorica Kinema. Film bodo predvajali jutri s pričetkom ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu. Kot je značilno za sezono Kinoateljeja, bodo pred projekcijo v foyerju na video ekranu posredovali informacijo o filmu.
V filmu nastopa Roberto Benigni, ki ga v Italiji res ni treba posebej predstavljati,' ob njem pa še glasbenik, voditelj newyorške skupine »Lounge Li-zards« John Lurie ter kantavtor Tom Waits. S tako izbrano trojico (Lurie je tudi avtor odlične glasbene kulise, tekste za pesmi pa je seveda napisal VVaits) in spretno režijo Jima Jarmus-ha uspeh filma predvsem med mladimi generacijami nikakor ne preseneča.
Bob (Roberto Benigni) je italijanski turist, ki se po neverjetnem zapletu v New Orleansu znajde v ječi skupaj z brezposelnim disc-jockeyem Zackom (VVaits) in zvodnikom Jackom (Lurie). Ambientacija pa je le abstraktna, tako kot beg iz ječe skozi prostrana močvirja Louisiane. Kot pravi Jarmush, nima dogajanje pravega časa in kraja. Avtor označuje film kot »črno, neobe-atniško komedijo«, postavljeno v okolje, ki je zdaj moreče, zdaj pravljično.
Naš svet je hkrati žalosten in čudovit: to preprosto resnico posreduje avtor z občutljivostjo, ironijo, otožnostjo, poetičnostjo.
Ob otožnih prizorih pa ne manjkajo priložnosti za nezadržen smeh, ki ga Benignijeva iz citatov zložena »angleščina« in njegova inteligentna ter hkrati nesmiselna komičnost izzoveta vsakič, ko odpre usta. V Italiji je zato Benigni žel levji delež pohval, ne gre pa prezreti niti zaslug drugih dveh protagonistov, saj so vsi - po besedah ameriškega kritika -. »prekleto dobri, kakršnih nismo videli že od časa bratov Marx«.
Predlog uslužbencev KZE
Ob Hilariju in Tacijanu naj bo dela prost dan
Uslužbenci Goriške KZE so te dni poslali pisno zahtevo, da.se, ob spoštovanju zakonskih določil, ponovno uvede praznovanje zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana. Ta dan (v koledarju je zabeležen 16. marca) bi moral biti, ob spoštovanju zakonov, dela prost dan. Pred leti so se v Gorici nekako dogovorili, da se praznovanje patrona prenese na prve decembrske dni, ko je v Gorici tradicionalni Andrejev sejem. V pismu, ki so ga uslužbenci KZE, zaposleni v enoti SAUB 1, naslovili novemu predsedniku KZE Robustelliju, zahtevajo, da se od letos ponovno uvede 16. marca dela prost, dan.
Menda predsednik KZE še ni odgovoril na omenjeno pismo.
Slovo od pusta v znamenju vsakovrstnih norčij
Danes bodo v Doberdobu »žalovali« za stricem Lovretom
Sior Anzoleto v Tržiču prebira svojo oporoko
Obiski knjižnic z Univerzo tretje starosti
Med zanimivimi kulturnimi pobudami za priletne občane, ki jih prireja Univerza tretje starosti, so tudi vodeni obiski goriških knjižnic. Začeli bodo danes z obiskom knjižnice semenišča, kjer bo ravnatelj msgr. Ettore Fabbro prikazal kulturne dragocenosti, ki jih hranijo v njej. Obisk se bo pričel ob 15. uri, poldrugo uro kasneje pa bo v Attemsovi palači predavanje profesorja Gianfranca Scialina o Italu Svevu.
Prihodnji teden bodo priredili obisk državne knjižnice v Ul. Mameli, tretji ogled pa bo tečajnike popeljal v državni arhiv. Skupno obiskuje tečaje Univerze tretje starosti 380 ljudi, za vsak obisk pa je.število omejeno na 30. Zainteresirani se morajo zato predhodno javiti pri odgovornih za posamezne tečaje.
Pogled skozi teleskop
Astronomski in kulturni krožek iz Fare bo spet odprl vrata vsem tistim, ki bi radi opazovali nebesna telesa. To bodo lahko storili, seveda če bodo vremenske razmere ugodne, jutri, 5. t.m., od 21. ure dalje.
Tako možnost bodo imeli nato še vsak prvi četrtek v mesecu.
Člani krožka sporočajo, da je v tem obdobju zelo jasno vidno skozi teleskop ozvezdje Andromede.
Tako priložnost velja izkoristiti.
Ukradeni »Pacassijev« Herkul
Brez šale ni pusta. Če je v soboto druščina iz severne mestne četrti z lažnim županom in pokrajinskim odbornikom na čelu slovesno odkrila Pacassijev kip Herkula na Kornu (pustno kopijo seveda), so se takoj našli hudo-mušneži, ki so se ponoči polastili mitološkega junaka. Vandalizem? Tatvi-
na? Šala? Najverjetnejša je zadnja domneva. Oglasilo se je že več anonimnih ugrabiteljev z zahtevami po vinu, klobasah in podobnem. Vprašanje je kvečjemu, kdo je pravi.
Sior Anzoleto v Tržiču pa ne ljubi nočnih šal, temveč jih rad zbija kar pri belem dnevu. Včeraj se je točno opol-
dne predstavil na Trgu republike in prebral svojo oporoko. Kot vsako leto je avstro-ogrski poštar izstrelil svežnje satiričnih puščic na račun upraviteljev in vidnih osebnosti, po svoje obdelal vse, kar se je veselega ali bridkega dogodilo na Tržiškem v zadnjem letu. Precej pozornosti je posvetil preobra-
tom na čelu občinske uprave, pa še davkom, aids, termoelektrarni in vsakovrstnim nadlogam, ki jih je v oporoki pustil Tržičanom.
Kljub sunkom burje je zabavnim dovtipom v bizjaškem narečju pozorno sledila več kot tisočglava množica. Mestna godba je zatem pričela s »can-tado«, izborom najpopularnejših zabavnih in ljudskih pesmi, v popoldanskih urah pa je bil sprevod alegoričnih vozov in skupin, ki so prišle iz vseh krajev dežele.
Veter in mraz sta nekoliko ohladila, vendar ne zamorila pustnega navdušenja v Gorici, kjer je bil predvsem v popoldanskem času mimohod mask po korzu in ples na Travniku. Prav »vroča« pa je bila zabava na otroškem rajanju, ki ga je priredila ZSKD v Kulturnem domu in na večernem plesu Mladinskega krožka.
Da čas norčij, še ni nepreklicno za nami, nas opozarjajo Doberdobci, ki bodo danes popoldne pokopali strica Lovreta. Žalni sprevod bo krenil ob 15. uri iz osmice žejnih in obredel vse vaške gostilne, nato pa bo »bonsinjor« Stanko Kosič opravil vse pogrebne svečanosti. Letos bo prvič pogreb pusta tudi v Gorici. Sprevod bo krenil ob
15.	uri in se zaključil z grmado na trgu v Podturnu.
Delegacija TO SKGZ na obisku pri goriškem županu Scaranu
Precejšnja materialna škoda zaradi močne in mrzle burje
Edmund Košuta in Igor Komel sta včeraj dopoldne, v imenu TO SKGZ za Goriško, obiskala dr. Antonia Scarana. Županu sta izrazila zadovoljstvo, da se je začelo stvarno reševati vprašanje slovenskih šol Gorici, opozorila pa sta na potrebo da se čimprej skliče in prične delovati Konzulta za vprašanja slovenske manjšine. Gre v bistvu za zahtevo, ki jo je SKGZ v pisni obliki predstavila že pred kakšnim tednom. Podobno zahtevo so postavili tudi predstavniki nekaterih strank v občinskem svetu. Župan Scarano je predstavnikoma krovne organizacije zagotovil, da bo konzulto sklical v kratkem.
Komel in Košuta sta goriškemu županu izrazila tudi protest in ogorčenje ter zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se protislovenskih mazaških akcij po spomenikih, cerkvah in drugih objektih.
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
»FRANCESCO PRESCHERN«
Remigio Preschern & C. S. a. s. nudi vse usluge
34072 GRADIŠČE OB SOČI (GO) - UL. AOUILEIA 13 - TEL. 0481/99155
Poslovalnica: 34071 Krmin (GO) - Drevored Venezia Giulia 57 Tel. 0481/60303
Poslovalnica: 34077 Ronke (GO) - Ulica San Lorenzo 15 Tel. 0481/778380
MRLIŠKI OGLEDI PONOČI IN OB PRAZNIKIH 0481/93515
Pravijo, da je treba ob pustu sprejeti še tako pekočo šalo. No, tokrat se je z nami pošalilo vreme in to zares. Skoraj nihče ni pričakoval, da bo po spomladanski nedelji in oblačnem in južnem ponedeljku zavladala ledenomr-zla in silovita burja.
Pust je pust. Škoda, ker je vreme v mnogočem skvarilo načrte organizatorjev najrazličnejših prireditev.
Posledice nenadnega vala hladnega vremena in burje pa so bile tudi drugačne. Siloviti sunki burje so lomili drevesa in veje, odkrivali strehe, trgali telefonske žice in druge napeljave, reklamne napise itd.
Gasilce so včeraj popoldne poklicali na goriški avtoporto, kjer je burja začela dvigati in odnašati posebno kritino na vhodni postaji avtoporta. Nekaj ur sta bili tam zaposleni kar dve skupini gasilcev.
Na državni cesti med Gorico in Trstom je sunek vetra izrul orjaško cedro, ki se je zrušila na cesto in skoraj povsem zaprla cestišče. Promet je bil nekaj časa močno oviran. Deblo so odstranili stanovalci bližnjih hiš.
Do podobnega primera je prišlo tudi pri Rubijah.
Veter je upognil ali pa kar povsem odnesel številne reklamne napise ob cestah. Okrog 13. ure je na območju
sovodenjske občine prišlo do krajše prekinitve električnega toka. Nekaj težav je bilo tudi s telefoni.
Burja se je proti večeru nekoliko unesla.
Požari na Krasu
Goriški gasilci so imeli včeraj obilico dela tudi z gašenjem manjših gozdnih požarov. Tako so jih poklicali v Tržič, v Martinščino, nekaj manjših požarov je bilo tudi drugod po Krasu. Gašenje je močno ovirala burja.
razna obvestila
Kinoatelje obvešča vse, ki še nimajo izkaznice za leto 1987, da si jo lahko priskrbijo pred filmom »Down by larv«, v četrtek od 20. ure dalje v Kulturnem domu. Izkaznica velja za vse prireditve Kinoateljeja in daje pravico do popusta v vseh goriških kinodvoranah.
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da se bo v nedeljo, 8. marca, zaključil tečaj smučanja. Ob tej priložnosti bo manjša družabnost. Smučarska sezona pa se bo še nadaljevala. Tako naj bi že naslednjo nedeljo pripravili smučarski izlet, namenjen predvsem tečajnikom, ki bo obenem priprava na načrtovano društveno tekmovanje.
čestitke
Danili, Zdravku in Ani se je pridružil Peter. Iskrene čestitke, malemu Petru pa obilo zdravja in sreče v življenju, izreka kolektiv Kmečke banke.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »I love you«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Oltre ogni limite«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Tensione eroti-ca«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Človek imenovan Buldožer«. Ob 20.00 »Specialisti«.
DESKLE 19.30 »Dragulj z Nila«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Giovanna Ur-sich iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Giovanni Trobitz iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Maria Grion Urizio iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Dva zanimiva koncerta v okviru GM
Godalni kvartet GM na abonmajskem koncertu in kvartet violončelov v ciklu »Mladi mladim«
Abonmajski koncert GM
Torkov abonmajski koncert Glasbene matice Trst, ki smo ga mnogi z radovednostjo pričakovali, je bil prijetno glasbeno presenečenje, ki nam ga je pripravil Godalni kvartet Glasbene matice. S svojim podajanjem ne ravno v vseh točkah posrečeno izbranega, a zahtevnega programa, je razblinil dvome o smiselnosti, umetniški vlogi in nujnosti tega mladega komornega ansambla (predvsem tistim, ki so z nerazumevanjem in omalovažujoče spremljali njihovo delo) ne le v zamejskem ampak tudi v slovenskem glasbenem prostoru.
Godalni kvartet Glasbene matice Trst je nastal pred slabima dvema letoma ob priliki nastopa na proslavi ob 75-letnici GM. Sestavljajo ga nekdanji gojenci te glasbene ustanove, sedaj vsi profesorji glasbe: Žarko Hrvatič in Aleksandra Pertot - violini, Marko Bitežnik - viola in Peter Filipčič - violončelo. Z vztrajnim delom je kvartet kmalu premagal začetne teža-
ve, ki spremljajo vsak novonastali komorni ansambel.
Na torkovem koncertu se je predstavil kot enovito umetniško glasbeno poustvarjalno telo v katerem je oživel vsak od štirih glasov in se istočasno podredil skupnemu umetniškemu hotenju. Izvedbam so dali življenje in mladostno svežino, ki jo večkrat pogrešamo tudi pri znanih tovrstnih glasbenih skupinah.
Že lahkotno podajanje Haydnovega Kvarteta op. 74, štev. 3 v g-molu, z vzdevkom »Jezdecev kvartet«, je napovedovalo prijeten glasbeni večer. Haydnova glasba je zaživela v vsej jasnosti melodičnih linij, ki so nevsi-Ijeno prehajale od enega instrumenta k drugemu in se zlile v skupno enovito zvočno podobo. Muzikalne in interpretativne sposobnosti kvarteta so zaživele v občuteno podanem počasnem stavku, razigranost in izvajalsko tehnična pripravljenost pa v hitrem sklepnem stavku v katerem je prišla do izraza jezdečeva tema.
Umetniški višek glasbenega večera smo doživeli ob poslušanju pretresljivih Štirih sporočil za godalni kvartet Marjana Lipovška, ki so nastala iz enotnega vzdušja izhajajočih ekspresij. Čeprav prinaša vsako sporočilo svoj vsebinski izraz, zapusti skladba pri poslušalcih grozljivo in tesnobno počutje, ki se kaže kot odsev duševne stiske sodobnega človeka. To občutje je še stopnjevala interpretacija dela, ki je s kontrasti, presenečenji in grobostjo slikala grozeče podobe sedanjosti.
Koncert je sklenil Mendelssohnov kvartet op. 80 v 1-molu, ki zaradi
V avditoriju deželnega sedeža RA1 v Trstu smo poslušali zanimiv koncert Kvarteta violončelov, ki je nastopil v okviru koncertnega cikla Mladi mladim. Koncert je organizirala Glasbena matica Trst v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu. Glasbeni večer je bil zanimiv zaradi instrumentalne zasedbe, ki jo le redko slišimo, pa tudi zaradi programa, ki je bil sestavljen iz skladb vseh štirih obdobij, napisanih v originalu samo za violončelo.
Kvartet violončelov je nastal leta 1978 na pobudo Matije Lorenza, profesorja violončela na srednji glasbeni šoli v Ljubljani in člana znanega tria Lorenz. Od leta 1985 igrajo v kvartetu poleg Matije Lorenza še njegovi učenci Ivan Šoštarič, Tanja Babnik in Klemen Hvala.
Program, ki so ga predstavili mladi izvajalci je imel poleg umetniške tudi pedagoško vrednost. Najprej smo slišali stilizirana plesa Courante in Gagliardo zgodnjebaročnega skladatelja Melchiorija Franka, nato v klasičnem stilu pisano Gavoto in Uspavanko romantičnega skladatelja in čelista Juliusa Klengla in enajst kratkih skladb za kvartet violončelov Lucijana Marije Škerjanca. V drugem delu koncerta pa smo poslušali dve
mračnosti in dolgoveznosti glasbenega tkiva ni bil najbolj posrečeno izbrana točka glasbenega večera. Kljub muzikalnemu in dramatičnemu podajanju, smo se ob poslušanju večkrat dolgočasili. Pravilna izbira vseh točk programa je pomemben element, ki prispeva k uspešnosti in estetski podobi celotnega glasbenega večera.
Za doseženo umetniško raven kvartetu lahko čestitamo, vendar pa naj mu bo dosežen uspeh vzpodbuda za nadaljnjo umetniško rast, ki temelji na intonančno čistem igranju, izboljšanju tehnike igranja in suverenem obvladovanju glasbene materije.
romantični skladbi Šedlbauerja in Bende ter znani Preludij iz suite Bac-hianas Brahileiras brazilskega impresionističnega skladatelja Heitorja Ville-Lobosa.
Mladi izvajalci so se predstavili kot uigrana instrumentalna skupina, ki se je v interpretaciji približala značilnostim stilnih obdobij v glasbi. Čeprav še ne dovolj izkušeni čelisti so se zlili v skupno igro, v eno izvajalsko telo, ki so ga včasih »razrahljale« nerodnosti v intonaciji, popuščanja v intenziteti podajanja glasbe ali različnosti v dojemanju vloge posameznega instrumentalnega parta v delih skladbe.
Obisk'koncerta je bil skromen. Med poslušalci smo predvsem pogrešali tiste, katerim je bil koncert namenjen - to so mladi poslušalci in gojenci Glasbene matice, ki bi ob redki instrumentalni zasedbi spoznali tudi različnost glasbenih poročil.
MIRKO SLOSAR
Berite
»Novi Matajur«
Ples
sintetičnih
strašil
Na vratih osmice se prikaže jeti preoblečen v žensko. Stokil-ski možakar, ki meri dva metra v višino, s stegni kot debli velikega drevesa, s hrbtom širokim kot šolska tabla je oblečen v tanko žensko ponočno srajco. Pustna šema te nekoliko strese. Po poti srečaš skupino mask s plastičnimi »obličji«. Podobne maske dobiš v vsaki tretji trgovini. Druži jih skupna lastnost, da so ena grša od druge. V zakajenih dvoranah plesišč, ki jih je množica spremenila v švedsko savno, se vrtijo številne maškere, le malo-katera pa je kolikor toliko »lepa«.
Pust je postal praznik , kjer vsak da od sebe, kar si želi in kar zmore. Mitološke figure, kot so kurenti, laufarji itd., so izginile. Postale so folklora, vendar tudi kot folklora dokazujejo, da naši predniki niso povsem izgubili svojevrstnega estetskega čuta, čeprav številne maske prikazujejo nekaj divjega in groznega. Vsi ti naši plastični hudiči, indijanci, mornarji pa kaj vem še kaj, dokazujejo, kako težko si je zamisliti masko, ki dokazuje nek estetski čut. Druga stvar so organizirani sprevodi, kjer še vidiš maske, ki so duhovite in estetsko vredne. Povečini vlada to, kar kupiš v veleblagovnicah. Zdi se mi, da si tako kvarimo pust. Že res da če imaš plastično masko, te nihče ne bo spoznal. Hudo je za tistega, ki ga tako sintetično strašilo povabi na ples. Je kot da vstopiš v tunel strahov, ki gaponujajo na vseh sejmih, kjer so predvideni vrtiljaki in podobne igre.
Pust je pust si rečeš, popiješ kozarec domače kislice in razna pustna strašila. Lepše bi bilo, če bi bile maske lepše, pa kaj, tudi pust je izraz časa, ki ga živimo. Če se ti v žensko preoblečen jeti približa, se moraš zasmejati. Če te plastična strašila vprašujejo, kdo so, moraš pač ugibati. Če si v tunelu strahov moraš plesati. In če ti novi koledniki v središču mesta tolčejo po avtomobilu in prosijo za denar, plačaš ali pa divje pritisneš na plin. Tudi to je naše veselje, ki ga goltamo kot prekuhane špagete in slabo vino.
Vsekakor bi z malce več truda prispevali k boljšemu pustu.
A. M.
Iz cikla »Mladi mladim«
Nekdanje podobe Lonjerja
Druga oddaja iz niza folklorno-dokumentarnih prikazov je zajela Lonjer, katerega ime menda izhaja iz latinskega »longus ager«, dolgo polje, Lonjer na prelomu stoletij oziroma v tisti častitljivi oddaljenosti, ki pravzaprav že pomeni preteklost, minulost, neke druge čase na zatonu neposrednega in povsem verodostojnega spomina. Toda dejstvo je, da spomin pridobiva na verodostojnosti in globini, čim dlje so dogodki, ki jih postavlja na ekran svojega zanimanja ali slučajnosti.
Adrijan Rustja je ostal zvest zornemu kotu prikaza, harmonika Zorana Lu-pinca in igra zvončkov sta ponovno odigrali svojo ustrezno vlogo, od tod dalje pa pravzaprav — vsaj na videz — ni bilo potrebno napraviti nič posebno radijskega razen v prvi vrsti poskrbeti za pravo in pravilno vzdušje, kar pa seveda utegne biti najtežje. Zlata Rodošek uvede pred poslušalca osnovne podatke o »slavnem« Lonjerju, potem pa kar živo zaživijo pred nami prebivalci sami s svojo sočno in žlahtno govorico, s svojimi dogodki in zaresnostjo stvari, ki je popolnoma enaka, če gre za razburjenje in upor preprostih vendar občutljivih domačinov prevoznikov ali za žuboreče prepire deklet in žena ob potoku, ki je bil tedaj nenavadno važno prizorišče življenja, izmenjave najvažnejših informacij, srečevanja in sploh vsakršne družabnosti. Mirjam Maver, Slavica Čač in drugi, zaživijo s svojo dialektalno, predvsem pa značajsko posebnostjo do očarljive prepričljivosti, nad vsem pa pravzaprav lebdi tista krhka in vendar občutena distanca do preteklosti, do bivanja in življenja v teh krajih nekoč, do povsem drugačnih navad in zakonov vedenja in pravil v luči pogleda daleč nazaj se neposredno zavemo minevanja, zdi se nam, da oživijo pred nami podobe in ljudje starih časov, vse njihovo pehanje in trud je skorajda brez potrebe, mi od zdaj pač točno vemo, da so v luči minevanja marsikatere stvari prezaresne toda tako poteka tudi naše življenje mi zdaj se nasmehnemo malenkostnim prepirom, ki lahko zavzemejo velikanske dimenzije, mi pač že imamo distanco do napol pokopane preteklosti, kakor je pač nimamo do svojih težav in zaresnosti.
Res je, tod — v našem primeru v Lonjerju so živeli naši ljudje, ki jih zdaj v glavnem ni več, toda njihove izkušnje, njihova veselja in skrbi, žalosti in radosti se potikajo po teh poljih, gozdovih in vinogradih, slišati jih je med burjo ali opaziti med soncem. Spomin nanje je osrečujoč, folklora se je na ta način Poglobila, postala je poetična in nas navdaja s prijetnim razpoloženjem. V pričakovanju srečanja z naslednjim spominom.	JANEZ POVŠE-
Razstava tapiserij v Palači Venezia
novost na knjižni polici - novost na knjižni polici
Lahkoten roman za nezahtevno branje
Zgodba Margaret Atwood, Preročiš-č®, /e zgrajena v dokaj nenavadni obliki: začenja se namreč s ključnim dogodkom, domnevno smrtjo njene glavne junakinje, ki pa sam po sebi namenoma ne daje slutiti, kako se celotna vsebina zapleta, še manj pa, kakšen bo dejanski razplet prepolne, včasih že kičaste vsebine. Resnici na ljubo, pa je to tudi edina posebnost tega romana, kajti vsebinsko hudo sPominja na pogrošno literaturo, ki gre povsod po svetu še najbolj v prodajo.
Glavna junakinja, Joan Delacourt, kasneje Joan Poster, piše prav tovr-stne zgodbe z zgodovinsko-l/ubezensko vsebino, podpisuje pa se s psevdonimom Louisa K. Delacourt. Psevdonim ji služi kot, sicer koprenasta, zavesa med sedanjostjo in pre-
teklostjo. Živi z materjo, gospodovalno in mehkužno, pikolovsko in obenem brezbrižno žensko, ki se nikakor ne more sprijazniti z resnico, da je njena hči Joan taka, kakršna je: brezoblična in neznačajna, ki ji je hrana edina uteha. Na hčer zvrača ves svoj gnev, frustracije in neizpolnjena hrepenenja in ji tako nesluteno pomaga pri izoblikovanju svojevrstnega značaja, bujne domišljije, zapletene z neštetimi manjvrednostnimi-občutki. Pozneje bo Joan vse te "vsiljene" lastnosti izkoristila in se lotila pisanja zgodovinsko-ljubezenskih romanov, ki jih v glavnem berejo gospodinje, tetke in njene bivše sošolke. O tej dejavnosti seveda nihče ne ve. Znanci, zlasti pa mati, prijateljev tako nima, razen tete Lou, od katere si je
izposodila psevdonim, jo imajo za čudaka. Okoliščine, ki v njeni pisariji vselej zahtevajo vsaj eno odrešilno ali nesrečno (kot se pač vzame) smrt, mora Joan tudi osebno preizkusiti. Ta njena obsedenost občasno meji že na patološki masohizem. Pri opisovanju dogodkov iz otroštva se pisanje razvleče in postaja dolgočasno, tako da bi bralec najraje preskočil najmanj nekaj poglavij. Vendar se pa prav v naslednjih straneh zgodi nekaj, kar mora bralec vedeti, sicer izgubi rdečo nit, ki od^domnevne smrti vodi do vzroka, zakaj si jo je glavna junakinja zamislila.
Knjiga je morda kar pretirano nabita z dogodki, pripetljaji, utrinki, vzponi in padci, ki jih povprečen človek ne doživi niti v vsem svojem življenju, ne pa v nekaj letih, kot se to do-
gaja Joan. Odreši se samo, ko se znebi najprej vseh odvečnih kilogramov in potem še pohlepne in neobčutljive matere in se zaljubi, seveda enostransko in vdano. Pobegne od doma in v tujini spozna kopico nenavadnih oseb, v glavnem moških, ki jo po svoje izkoriščajo, prej zaradi denarja kot kakšnih drugačnih čustvenih vzgibov. Vsi ti njeni pridobljeni znanci so čudaki, fanatiki, politični preganjanci, ali se vsaj imajo za take. Ko jim Joan ni več kos, izkoriščevanje se potem, ko postane slavna, spremeni v izsiljevanje, si zamisli skrivnostno smrt. Kot vse doslej v življenju, pa se ji tudi ta ponesreči.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska, prevedel jo je Gregor Moder.
MIMA KAPELJ
RIM — V Palači Venezia v Rimu je do 20. marca na ogled razstava srednjeevropskih tapiserij, ki jo je priredil mednarodni kulturni center za sodobno umetnost pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturne dobrine ter mednarodne delovne skupnosti Alpe-Adria. Svoje tapiserije razstavlja petdeset umetnikov iz Italije, Avstrije, Jugoslavije in Poljske, petdeset predstavnikov idealnega sveta zgodovinske in kulturne stvarnosti, ki jo pooseblja zemljepisni pojem Mitteleurope.
Razstava, na kateri sodelujejo tudi zamejski ustvarjalci Lojze Spacal, Bogdan Grom in Klavdij Palčič, doživlja spodbuden uspeh in laskava priznanja rimske kritike, ki se verjetno prvič sooča z dominantnimi mojstri izdelovanja tapiserij. Prireditelji so izdelali bogat in zanimiv katalog, pri ureditvi katerega je sodeloval tudi ravnatelj Ljubljanske moderne galerije prof. Zoran Kržišnik. Ljubljanska inštitucija je aktivno sodelovala tudi pri organizaciji razstave. (ST)
Nogomet: danes četrtfinalna srečanja v evropskih pokalih
Težko za C. zvezdo proti Realu
Smučanje: veleslaloma za evropski pokal
Gugele in Kinshoferjeva
Danes so na sporedu četrtfinalne tekme v treh evropskih nogometnih pokalih, v katerih ima Jugoslavija le še enega zastopnika, Crveno zvezdo, Italija pa dva, Torino in Inter. V pokalu prvakov je beograjska ekipa pred izredno težko nalogo, saj bo igrala z najprestižnejšo evropsko ekipo, Real Madridom. V Beogradu je zanimanje za tekmo izredno, igralci C. zvezde pa so prepričani o napredovanju v polfinale. Pred dvanajstimi leti sta se ekipi že srečali, takrat pa so celo slavili Džajič in tovariši po enajstmetrovkah.
Najmočnejši četrtfinalni par je verjetno Bayern Miinchen - Anderlecht. Tu ni favoritov, izrazit favorit pa je Dinamo iz Kijeva proti turškemu prvaku Besiktasu.
V pokalu pokalnih prvakov ni ne italijanskih ne jugoslovanskih predstavnikov, favoriti za končno zmago pa so Ajax iz Amsterdama, Torpedo iz Moskve in Real iz Zaragoze.
Torino in Inter nastopata v pokalu UEFA. Obe imata priložnost, da se od-
dolžita za prvenstvena razočaranja. Inter je namreč v nedeljo nerodno izgubil v mestnem derbiju z Milanom, Torino pa celo gladko v Empoliju. V pokalnih tekmah pa sta zelo solidni in imata možnost, da se uvrstita v polfinale.
Torino je namreč izrazit favorit proti avstrijskemu Tyrolu iz Innsbrucka, saj je pravzaprav čudno, da se je slednji uvrstil v četrtfinale tega tekmovanja, za katero trdijo, da je kvalitetnejše od pokala prvakov. Inter pa bo igral proti solidni švedski ekipi Gote-borg. Prvo tekmo bo odigral na tujem, kar je vsekakor prednost. Inter je v tem dvojnem dvoboju favorit, čeprav bo brez Rumeniggeja, ki je še vedno poškodovan.
Tudi ostali četrtfinalni tekmi bosta vsekakor zelo kvalitetni. ŠkotskiDun-dee United bo igral proti Barceloni, Borussia iz Monchengladbacha pa proti portugalski Vitorii Guimares. Čaka nas torej zanimiv »športni dan«, pa čeprav samo pred... televizijo.
POKAL PRVAKOV
•	Bayern Miinchen (ZRN) - Anderlecht (Bel.)
•	Dinamo Kijev (SZ) - Besiktas Istanbul (Tur.)
•	C. ZVEZDA BEOGRAD (JUG.) -Real Madrid (Šp.)
•	Porto (Port.) - Br6ndby (Dan.) POKAL POKALNIH PRVAKOV
•	Malmo (Šve.) - Ajax Amsterdam (Niz.)
•	Girondis Bordeaux (Fr.) - Torpedo Moskva (SZ)
•	Real Zaragoza (Šp.) - Vitoša Sofija (Bolj
•	Slon (Svi.) - Lokomotiv Leipzig (NDR)
POKAL UEFA
•	Dundee United (Škotska) - Barcelona (Šp.)
•	Borussia Monchengladbach (ZRN) -Vitoria Guimares (Port.)
•	TORINO (IT.) - Tyrol Innsbruck (Av.)
•	Gotegorg (Šve.) - INTER (IT.)
ROGLA — Na Rogli in na Kobli sta bili včeraj veleslalomski tekmi za evropski pokal.
Na Rogli so se pomerili moški, med katerimi se je uveljavil Avstrijec Gugele pred Italijanom Camozzijem. Najboljši med Jugosalovani je bil Čižman (5. mesto), Rok Petrovič pa je bil šele osmi.
Vrstni red: Gugele (Av.) 2TT'43: 2. Camozzi (It.)2'lT'B7; 3. Salzgeber (Av.) 2T1"97; 4. Schick (ZRN) 2T2"26; 4. Čižman (Jug.) 2T2"33; 6. Robič (Jug.) 2T2"41; 7. Barcella (It.) 2T2,,49; 8. Petrovič (Jug.) 2T2"52; 9. Stocker (Av.) in VValk (Av.) 2'12"56; 13. Žan (Jug.) 2012"94;; 15. Tonazzi (It.) 2T3"20; 19. Benedik 2T3"38; 25. Bergant (oba Jug.) 2T3"96.
Dekleta pa so bila na Rogli, kjer je najboljši čas dosegla Zahodna Nemka Christa Kinshofer, ki sicer tekmuje za Nizozemsko.
Vrstni red: 1. Kinshofer (Niz.) 1'49"59; 2. Lucco (It.) 1'50"41; 3. Nilsson (Šve.) T50"44; 4. Hurler (ZRN) l,50"54i 5^ Twardokens (ZDA) T51"63; 6. Eje (Šve.) 1'51"04; 7. Leskovšek (Jug.)
1'51"24; 8. Bernet (Švi.) I'5r81: 9. Gersch (ZRN) r51"85; 10. Salvenmoer (Av.) l'51"92i 24. Zajc 1'54"87; 30. Šarec l'55"41i 32. Lesjak 1'56"06; 36. Dežman (vse Jug.) 1'56"06.
Švedi za Davisov pokal
RIM — Švedska teniška zveza je sporočila, da so bili za prvo kolo Davisovega pokala proti Italiji, ki bo od 13. do 15. t.m. v Pratu, izbrani naslednji igralci: Wilander, Nystroem, Jarryd in Pernfors.
Freuler prvi v Notu
NOTO (Siracusa) — Na kolesarski dirki za trofejo mesta Noto je zmagal Švicar Urs Freuler, ki je v zaključnem sprintu prehitel Cortija (It.), Rocheja (Irska), Lealija in Cenghialto (oba It.).
Prekinjena 4. partija
LINARES — Četrta partija superfi-nalnega srečanja med kandidati za izzivalca svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in Sokolovem je bila prekirijena v 42. potezi. Trenutno vodi Karpov z 2:1.
kratke vesti - kratke vesti
Sedem kandidatov za Mundial 1994
ZUERICH Za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 1994 je uradno predstavilo svojo kandidaturo sedem držav, in sicer Alžirija, Benin, Brazilija, Čile, Maroko, Južna Koreja in ZDA. Mednarodna nogometna zveza bo dokončno odločitev o podelitvi organizacije sprejela 30. junija prihodnjega leta.
Italija - Islandija v Pescari RIM — Izredni komisar italijanske nogometne zveze Carraro je sklenil, da bo kvalifikacijsko srečanje med Italijo in Islandijo (veljavno za nastop na olimpijskem nogometnem turnirju v Seulu) 15. aprila v Pescari.
Na Norveškem ne bo več remija OSLO S prihodnjo sezono se no-ometne tekme na Norveškepn ne odo več končale z remijem. Če bo
rezultat po regularnem delu tekme neodločen, bodo namreč streljali 11-metrovke. Poleg tega so še sklenili, da bodo ekipi, ki bo zmagala v regularnem delu, podelili tri točke, če pa bodo streljali 11-metrovke, bo zmagovalec prejel dve, a poraženec eno točko.
Košarka: disciplinski ukrepi
RIM Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je v zvezi z nedeljskimi srečanji za eno kolo izključila D'Antonija (Tracer), Ragazzija (Alfa Sprint), Lovattija (Fleming) in Lampertija (Jollycolombani). Za eno kolo sta bila izključena tudi trenerja Peterson (Tracer) in Bernardi (Filanto). Košarka: visoka zmaga Olimpije
V 24. kolu jugoslovanske 1. B košarkarske lige je Smelt Olimpija s 133:109 (72:58) premagala Mineral Slovan, Osijek pa je s 114:87 (57:30) odpravil postavo Tima MTT.
Uspešen nastop
naše združene smučarske ekipe
Sobotni tekmovalni nastop je bil za našo združeno smučarsko ekipo MZSTE ponovno uspešen. Ekipa je nastopila na slalomski tekmi na Trbižu, kjer je dosegla najboljši rezultat z Aleksandrom Zezlino (SPDT), ki je zasedel absolutno 2. mesto v kategoriji naraščajnikov, prvo pa v tržaškem okraju. V ženski konkurenci je Francesca Rapotec (Breg) pristala na dobrem 6. mestu, med Tržačankami pa je bila 3.
Tekma, ki jo je organiziral tržaški Sci CAI XXX Ottobre, se je odvijala v dveh spustih in je veljala za drugi in četrti okraj naše dežele (Trst - Gorica in Kanalska dolina). Najbolj selektiven je bil prvi spust. Tu je bilo največ izpadov in težav, predvsem med naraščajniki. Največ preglavic
Francesca Rapotec
so delali koli, ki so se stalno izruvali zaradi slabe postavitve. Rezultati so naslednji:
Deklice: 1. Sandrini (SC Tarvisio) 1'30''42; 6. Rapotec (Breg) T38"18; na startu 15, uvrščenih 13 tekmovalk dečki: 1. Stipcovich (Sci CAI XXX Ottobre) 1'33"23; 7. Renčelj (Devin) T37"22: na startu 26, uvrščenih 23 naraščajniki: 1. Grandelis (Sci CAI Monte Lussari) T24"36; 2. Žezlina (SPDT) 1'26"46; 7. Kosmač (Breg) T43"26; 8. Baučer (Mladina) 1'47"75; na startu 20, uvrščenih 9.
Sobotna tekma je bila zadnja v kategoriji dečkov in naraščajnikov pred finalnim srečanjem, ki bo 6., 7. in 8. marca na Piancavallu. Verjetno se bodo finala udeležili vsi predstavniki ekipe, saj so si na prejšnjih tekmovanjih nabrali dovolj točk. (R. D.)
Z nedeljske prireditve SPDT v Ravasclettu
Popolne lestvice Zimskih športnih iger
Predsednik SPDT A. Sirk nagrajuje najboljšo ekipo 21. ZŠI SPDT
Objavljamo popolne lestvice 21. Zimskih športnih iger, ki so bile to nedeljo v Ravasclettu v priredbi Slovenskega planinskega društva Trst.
Kratice: SPDT - Slovensko planinsko društvo Trst; M - Mladina,- D - Devin,- B - Breg; SPDG - Slovensko planinsko društvo Gorica.
Baby sprint - ženske: 1. P. Dolhar (SPDT) 49"90; 2. M. Kufersin (MJ 50"95;
3.	I. Peroša (SPDT) 51"09; 4. J. Strekelj (M) 55''26; 5. N. Sancin (B) 57"77-, 6. K. Mezgec (SPDT) 59"21; 7. F. Mezgec (SPDT) 1'02"69; 8. M. Bogateč (M) 1’22"45. Diskv.: 1.
Baby sprint - moški: 1. M. Babič (SPDT) 30"35,- 2. A. Plesničar (M) 32"39i
3.	D. Bogateč (M) 37"01; 4. M. Širca (D) 40'04; 5. B. Vidau (SPDT) 44''95; 6. D. Lovrečič (D) T0T 04. Diskv.: 1.
Miške: 1. V. Suber (M) 54"03; 2. T. Pitacco (SPDT) 1'00"23; 3. S. Perini (M) r01"13; 4. S. Peroša (SPDT) 1'07"75. Diskv.: 1.
Miški: 1. B. Plesničar (M) 52"70; 2. A. Purič (D) 54"99; 3. R. Volčič (M) 55''61;
4.	V. Gregorič (SPDT) 1'04"02; 5. I. Ker-že (SPDT) 1’05 "42; 6. D. Cotič (D) 1"06"79; 7. M. Sandri (D) 1'07"21; 8. M. Lah (M) T08 "00.
Deklice: 1. F. Rapotec (B) 45"70; 2. K. Kosmač (B) 56"38; 3. E. Grilanc (M) 56"41; 4. T. Spacal (M) 58’"34; 5. U. Pe-taros (B) 58"56; 6. T. Dolhar (SPDT) 59"53; 7. N. Kralj (M) 1'00'T4; 8. V. Mezgec (SPDT) 1'01 "95; 9. N. Lovrečič (D) 1'04"82.
Dečki: 1. M. Suber (M) 47'"22; 2. K. Volpi (SPDT) 47"67; 3. D. Toscano (D) 48 "60; 4. R. Renčelj (D) 1'06"15. Diskv.: 2.
Naraščajnice: 1. J. Škerk (D) 48'"38; 2. V. Fachin (SPDT) 50 "37; 3. T. Purič (D) 50 ’43; 4. J. Rudež (SPDT) 50 "45; 5. E. Svetlič (SPDT) 52"'47; 6. J. Zapušek (SPDT) 54'97. Diskv.: 3.
Naraščajniki: 1. A. Žezlina (SPDT) 41 "13; 2. E. Vodopivec (B) 41 "77; 3. D. Taučer (M) 42"'29; 4. A. Kosmač (B) 42"89; 5. A. Volpi (SPDT) 47"75; 6. P. Rudež (SPDT) 48'86; 7. A. Papucci (M) 55'"88; 8. D. Sfarcich (M) 1'08 T2; 9. R. Briščak (D) 1T2"54; 10. Š. Legiša (SPDT) 1T4"98.
Mladinke: 1. V. Purič (D) 46"'76. Diskv.: 1.
Mladinci: 1. G. Taučer (M) 41"64; 2. M. Franza (D) 42"26; 3. D. Zidarič (D) 44"33; 4. S. Skerk (D) 44"75; 5. C. Coso-li (M) 45"15; 6. M. Zobec (B) 46 "10; 7. I. Devetak (SPDT) 48"16; 8. B. Grahonja (SPDT) 49"49. Diskv.: 2.
Članice: 1. K. Škerk (D) 46"87; 2. T. Pieri (D) 48 "10; 3. F. Pangerc (B) 54'"23;
4.	E. Škerl (SPDT) 59'"25; 5. N. Perini (M) 1"06""53; 6. L. Babič (SPDT) 1'11'88.
Člani: 1. A. Pangos (M) 41"81; 2. A. Škabar (D) 42"30; 3. D. Vodopivec (B) 43’"88; 4. D. Cesar (SPDT) 48"T6; 5. E. Žerjal (B) 50 '07; 6. P. Gerdol (SPDT) 50'41; 7. A. Zenič (D) 52"'70. Diskv.: 1.
Dame: 1. N. Volpi (SPDT) 54'"40; 2. M. Plesničar (M) 59"'44; 3. E. Taučer (M) 1'02"92; 4. M. Volpi (SPDT) 1"03""33;
5.	S. Pitacco (SPDT) 1'10'"89; 6. A. Suber (M) 1T2"'65; 7. M. Fachin (SPDT) 1'16"31; 8. A. Kufersin (M) 1'50"17; 9. A. Pahor (D) 2T3"01. Diskv.: 1.
Amaterji: 1. M. Rapotec (B) 45"09; 2. M. Dolhar (SPDT) 45"82; 3. B. Baša (SPDG) 45 "93; 4. B. Milič (SPDT) 47'65;
5.	B. Boneta (B) 48"78; 6. S. Ferluga (B) 51'00; 7. S. Taučer (M) 51"20; 8. D. Lapanja (SPDG) 51"23; 9. D. Gomizelj (D) 54"86; 10. B. Bogateč (M) 57'"23; 11. E. Plesničar (M) 1"00"64; 12. G. Perini (M) 1"05 "06; 13. O. Volpi (SPDT) 1"28"73. Diskv.: 3.
Veterani: 1. P. Fachin (SPDT) 49'"94; 2. K. Pangos (M) 50"56; 3. R. Rebula (D) 51'"24; 4. R. Pieri (D) 53'"73; 5. J. Purič (D) 55"96; 6. M. Devetak (SPDT) 57'"41; 7. L. Abram (SPDT) 1"00 "60; 8. B. Škerk (D) 1'03"23. Diskv.: 1.
Absolutna lestvica s časovnimi odbitki - ženske
1. F. Rapotec (B) 41"99; 2. V. Suber (M) 44"41; 3. J. Skerk (D) 45'"09; 4. V. Purič (D) 46"76; 5. K. Škerk (D) 46"87; 6. V. Fachin (SPDT) 46"94; 7. T. Purič (D) 47'00; 8. J. Rudež (SPDT) 47 "01; 9. N. Volpi (SPDT) 47"65; 10. T. Pieri (D) 48T0; 11. E. Svetlič (SPDT) 48"90; 12. T. Pitacco (SPDT) 49"50; 13. S. Perini (M) 50"24; 14. J. Zapušek (SPDT) 51"23; 15. K. Kosmač (B) 51"81.
Absolutna lestvica s časovnimi odbitki - moški 1. A. Žezlina (SPDT) 40"88; 2. P. Fachin (SPDT) 41"50; 3. E. Vodopivec (B)
41"51; 4. G. Taučer (M) 41"64; 5. A. Pangos (M) 41"81; 6. K. Pangos (M) 42"01; 7. D. Taučer (M) 42"03; 8. M. Franza (D) 42'"26; 9. A. Škabar (D) 42"30; 10. R. Rebula (D) 42"58; 11. A. Kosmač (B) 42"63; 12. B. Plesničar (M) 43"73; 14. D. Vodopivec (B) 43"88; 15. D. Zidarič (D) 44"33.
Absolutna lestvica - ženske 1. F. Rapotec JB) 45"70; 2. V. Purič (D) 46"76; 3. K. Skerk (D) 46"87; 4. T. Pieri (D) 48"10'; 5. J. Škerk (D) 48"38; 6. V. Fachin (SPDT) 50"37; 7. T. Purič (D) 50"43; 8. J. Rudež (SPDT) 50"45; 9. E. Svetlič (SPDT) 52"47; 10. V. Suber (M) 54"03; 11. F. Pangerc (B) 54"23; 12. N. Volpi (SPDT) 54"40; 13. J. Zapušek (SPDT) 54"97; 14. K. Kosmač (B) 56"38; 15. E. Grilanc (M) 56"41.
Absolutna lestvica - moški 1. A. Žezlina (SPDT) 41"13; 2. G. Taučer (M) 41"64; 3. E. Vodopivec (B) 41"77; 4. A. Pangos (M) 41"81; 5. M. Franza (D) 42"26; 6. D. Taučer (M) 42 "29; 7. A. Škabar (D) 42"30; 8. A. Kosmač (B) 42"89; 9. D. Vodopivec (B) 43"88; 10. D. Zidarič (D) 44'"33; 11. S. Škerk (D) 44"75; 12. M. Rapotec (B) 45"09; 13. C. Cosoli (M) 45"15; 14. M. Dolhar (SPDT) 45"82; 15. B. Baša (SPDG) 45 "93.
DRUŠTVENA LESTVICA
1. SPDT 1135 točk; 2. ŠD Mladina 1067; 3. SK Devin 781; 4. ŠD Breg 542; 5. SPDG 79.
SPDT se iskreno zahvaljuje društvom, udeležencem, darovalcem pokalov in vsem, ki so gmotno in na druge načine prispevali, da so letošnje Zimske športne igre v Ravasclettu dobro uspele.
Rokomet (D liga);
Virtus - Kras Trimac 28:25 (14:10)
KRAS TRIMAC: Klinc, Raseni 12, M. Grilanc 6, Kozlovič 4, Sardoč 2, Si-moneta 1, Pegan, Gruden, Košuta, M. Milič
Tudi pustna sobota ni prinesla sreče Krasovim mladincem, ki so doživeli že tretji zaporedni spodrsljaj. V začetku je celo kazalo, da bo še huje (zgubljali so že s 7:2), a na koncu so poraz obdržali v sprejemljivih mejah.
Na žalost se ponavljajo stare napake, predvsem v napadu, tako da nasprotnik iz protinapada zelo poceni prihaja do zadetkov. Igra v obrambi je kolikor toliko uspešna, čeprav še vedno le senca tiste, ki bi morala biti najnevarnejše orožje Krasove ekipe.
Po začetni zmedi so krasovci v drugem polčasu nekoliko uredili svoje vrste in bili enakovredni nasprotniku. V zadnjih desetih minutah so tudi odloč-
nov poraz krasovcev
neje pritisnili in z zagrizeno igro, s katero bi se morali vedno odlikovati, so se pet minut pred koncem celo približali Virtusu na same tri zadetke zaostanka. Žal pa jim je za kaj več preostalo premalo časa.
LESTVICA: Cividin (veterani) 20, Cividin (člani) 16, Kras Trimac (člani), Inter Nabrežina (mladinci) in Cividin (mladinci) 7, Inter Nabrežina (člani) 6, Kras Trimac (mladinci) 2.
Danes ob 18. uri bodo svoj tretji prvenstveni nastop opravili Krasovi naraščajniki, ki bodo v Zgoniku gostili tržaški Cividin. Čeprav trenirajo le mesec dni, so v zadnjem zmagovitem nastopu dokazali, da napredujejo iz dneva v dan, razpolagajo pa tudi z nekaterimi solidnimi posamezniki. Obeta se torej zanimivo srečanje, v katerem bodo odigrali vlogo favorita seveda izkušeni Tržačani. (Z. S.)
Odbojka: v moški D ligi
Soča Sobema premalo zbrana
Fincantieri - Soča Sobema 3:1 (15:5, 15:3, 7:15, 15:3)
SOČA SOBEMA: Marušič, Tomma-si, Kovic, Pahor, Kobal, Bagon, Cotič, Ferfolja, Antonič in Černič.
Soča je zaigrala premalo zbrano, da bi se lahko enakovredno borila s Trži-čani, ki suvereno vodijo na prvenstveni lestvici. Njihova prodornost v centru je bila odločilnega pomena. V tretjem setu je Soča bolj iz ponosa reagirala in ga tudi osvojila, a potem je bilo tekme praktično konec.
Boj za obstanek v ligi je vsekakor še naprej odprt, odločilna pa bo najbrž že prihodnja tekma z ronskim ACLI. (P. T.)
Lestvica: Fincantieri Tržič 28, San Sergio Trst 26, NP Centroradio Trst 24, Naš prapor Val Sirion 18, Pastificio Crisci Gorica 14, ACLI Ronchi in Soča
Sobema 12, Pallavolo Trieste Trst 8, Pallavolo Mossa in Sloga 4.
V petek v Štandrežu
Občni zbor OK Val
Vodstvo odbojkarskega kluba Val iz Štandreža, eno najmlajših društev na Goriškem, bo v petek, 6. t. m., imelo svoj drugi redni občni zbor.
Petkova skupščina (gb 21. uri v Domu Andreja Budala v Štandrežu) bo priložnost, da se širši krog ljudi seznani z delovanjem tega društva, ki je vodilno glede odbojke v zamejstvu. Poleg članske postave, ki nastopa v državni ligi, so se Štandrežci povezali tudi z nekaterimi društvi in skupinami na Goriškem in v združevanju postavili temelje kakovostnejšega in mno-žičnejšega pristopa k tej športni panogi.
ŠD BREG
priredi v nedeljo, 8. marca izlet v Šesto. Vpisovanje na sedežu društva v ponedeljek, sredo in četrtek, od 20. do 21.30.
SPDT
vabi na predavanje alpinista Vikija Grošlja na temo »Gore sveta«. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v četrtek, 12. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.). Vabljeni! SPDT
vabi člane in prijatelje na predsmučar-sko in rekreacijsko telovadbo, ki je vsak petek ob 20.30 na Liceju Prešeren (Vrdelska cesta 13/2). Telovadbo vodi davor Zupančič.
JK ČUPA
vabi člane in prijatelje na predavanje jadralca Jureta Sterka o njegovi sa-
motni poti s šestmetrsko jadrnico preko Atlantika. Na predavanju, ki bo v petek, 6. marca, ob 20. uri v društvenem sedežu Čupe v Sesljanu, bo med drugim tudi predstavil svojo knjigo o tej samotni poti »Ruleta na Atlantiku«.
TPK SIRENA
vabi člane in prijatelje na družabnost ob Dnevu žena v nedeljo, 8. t. m., od 18. ure dalje na pomorskem sedežu (Miramarski drevored). Poskrbljeno bo za dober prigrizek in pijačo, posebno pa za dobro voljo.
ZSŠDI, društvo športnik novinarjev Slovenije - sekcija Trst in Kolesarski klub Adria vabijo na predstavitev amaterske kolesarske dirke za 11. trofejo ZSŠDI, ki bo jutri, 5. t. m., ob 18.30 v prostorih KK Adria v Lonjerju.
___________UNDER 18______________
Skupina H
MARIANO - KRAS	2:1 (1:0)
KRAS: Kočevar, Umek, Leban, Černe, Švab, Kalc, Alan Škabar (Cavalic), Leone, Lucjan Škabar (Sedmak), Žagar, Šuc, 15 Grgič.
Krašovci so se morali sprijazniti s častnim porazom, ker so bili gostitelji nekoliko spretnejši v zaključkih akcijah. Igra je bila precej izenačena, odvijala se je pretežno na sredini igrišča. Priložnosti za zadetek je bilo na obeh straneh malo. Rdeče-beli so zmanjšali razliko s pomočjo avtogola šele pet minut pred koncem tekme, ker so šele zadnjih^ deset minut igrali bolj napadalno. Černe je najprej zatresel mrežo, toda sodnik je gol razveljavil, ker se je krasovec po nesreči dotaknil žoge z roko, ko je bila le-ta že v mreži. (B. Raubar)
Skupina I
BREG - OLIMPIA	2:7 (0:3)
BREG: Cottar, Tamaro, Bevk, Jerman, Sancin, Kerstich, M. Tamaro, Hervat, Paiano, Boneta, Pitacco, (Koren, Andreuzzi).
Pustno razpoloženje in nepopolna postava ekipe sta dobesedno zmedla Brežane, ki so po 20 minutah že zgubljali z goloma razlike, za tretjega pa nosi krivdo sodnik, ki je očitno spregledal kar tri igralce v nedovoljenem položaju. Minuto pred koncem prvega polčasa pa je razveljavil Brežanom " gol.
Dolinčani so začeli odlično drugi polčas in kljub še enemu razveljavljenemu golu so kmalu znižali rezultat s Pitaccom in Tamarom na 2:3. Brežani so se nato neorganizirano podali v napad, da bi prišli vsaj do izenačenja, kar je omogočilo Olimpii, da je povečala prednost iz protinapada. To je povsem potrlo domačo ekipo, ki je popustila na vsej ravni. (Diego)
LESTVICA: Edile 28, S. Sergio 26, Chiarbola 21, Roianese 18, Costalun-ga 17, S. Luigi, S. Andrea in Ponzia-na 14, Montebello in Olimpia 13, S. Vito 12, Opicina 10, Campanelle 8, Breg 2.
________NARAŠČAJNIKI____________
DOMIO - PRIMORJE	1:0 (0:0)
PRIMORJE: Blažon, Sullini, Pečar, Štoka, Princival, Tence, Frassinelli, Gruden, Digovich, Tommasetig, Štefančič (Prasselli).
Prosečani so v prvem polčasu pokazali boljšo igro in so predvsem na sredini igrišča ustvarili nekaj akcij. Kot vedno doslej pa so imeli največ težav v napadu, kjer jim ne uspe priti do nevarnih strelov. Ob prikazani premoči bi naši lahko končali tekmo v svojo korist. Štefančič je imel dve priložnosti, sicer iz težkih položajev, prosti strel Grudna iz dobrega položaja pa je šel mimo vrat. Edini nevarni igralec gos-
Brežanom derbi »najmlajših«
titeljev, srednji napadalec, je pet minut pred koncem povsem nezasluženo dosegel zadetek. (M. Š.)
LESTVICA: Muggesana 34, Portua-le in Fortitudo 28, CCS 26, Montebello 25, S. Luigi 22, S. Andrea 20, Giarizzoie 19, Olimpia 18, Costalun-ga 16, Domio 15, Zaule 14, Campanelle in Junior 13, Primorje 9, Opicina 8, Čampi Elisi 4, Don Bosco 0.
__________NAJMLAJŠI______________
BREG - PRIMORJE	3:0 (2:0)
BREG: Gillifano, Strain, Ota, M. Gombač, Švab (d. p. Lavrica), K. Daz-zara, Mauri, R. Gombač, Buzzi (d. p. Degrassi), P. Dazzara, Grilanc (Impe-lizzeri).
PRIMORJE: Franza, de Carli, Pahor, Škabar, Luxa, Ligozzi, Riolino, Stocca, Zacchigna, Trampuš, Husu, Rupel, Vodopivec (Osi).
V povratnem derbiju so bili favoriti Dolinčani, ki so zdaj na drugem mestu lestvice. Kot je bilo pričakovati, sta obe moštvi občutili derbi, še toliko bolj Prosečani, ki so prišli v Dolini s trdnim namenom, da iztržijo najmanj točko. Dobro so branili, toda večkrat preostro. Kljub požrtvovalnosti jim ni uspelo zatreti prodorov Bregovih napadalcev. Brežani so povedli najprej z Buzzijem, ki je izkoristili vratarjevo napako, nato je podvojil Paolo Dazzara, ki je z glavo poslal žogo v mrežo. V drugem polčasu so Brežani zopet zadeli z Ravlom Gombačem po podaji Buzzija. Zmaga Brežanov je gotovo zaslužena, toda pohvaliti je treba obe moštvi. (R. G.)
LESTVICA: S. Sergio 30, Breg 29, S. Giovanni in Olimpia 27, CCS in Giarizzoie 24, Montebello 22, Čampi
Elisi 21, Portuale in Fortitudo 19, Triestina 18, S. Luigi 14, Zaule 13 in Don Bosco 13, S. Vito 9, Primorje 4, S. Andrea 3, Opicina 2.
___________ZAČETNIKI_____________
MLADOST - RONCHI B 7:0 (2:0)
STRELCI: Marino Petean (2), Marco Dario (2), Peter Gergolet, David Ger-golet in Marko Devetak.
MLADOST: Ferfolja (Zanier), Nar-duzzi, A. Ferfolja (M. Petean), Marušič (Lakovič), Peršolja, M. Petean, P. Gergolet, Dario, Devetak, D. Gergolet, Kobal (D. Ferfolja).
Združena ekipa začetnikov Mladosti nadaljuje svojo zmagovito pot. Tokrat je povsem nadigrala ekipo iz Ronk in ji nasula celo kopico golov. Že od vsega začetka so Kraševci potrdili premoč, ki so jo najbolje izkazali prav z vrsto zadetkov.
Tudi tokrat so v vrstah Mladosti igrali vsi zelo borbeno in napadalno, posebno pohvalo pa zaslužita brata David in Peter Gergolet, ki sta prava stebra doberdobske postave. (Magda Prinčič)
____________CICIBANI_____________
Skupina B
BREG - CHIARBOLA A	1:8 (0:4)
Strelec za Breg: Kermaz.
BREG: K. Argenti, Corbatti, Č. Ra-potec, P. Paoletti, A. Paoletti, Kermaz in Čuk.
Bregovi cicibani so po skoraj trimesečnem zimskem odmoru ponovno nastopili pred domačim občinstvom. Ne glede na končni izid so mali Bregovi nogometaši pokazali požrtvovalno igro in resnost. Prepričani smo, da bodo v nadaljevanju prvenstva znali pokazati še marsikaj. (R. G.)
LESTVICA: Giarizzoie 30, S. Luigi 28, Chiarbola 22, Fortitudo 19, Zarja 17, Soncini 16, Altura 14, Esperia 11, Breg 8, Ponziana 7, Zaule 6, Campanelle 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
La MARMOTTA - BOR	0:3
(1:15, 9:15, 8:15)
BOR: Marega, Sedmak, Clemente, Jercog, Starc, Hmeljak, Švab, Biber.
Borovci niso imeli nobenih težav proti izredno slabo pripravljenim gostiteljem. Kljub temu da so naši nastopili v okrnjeni postavi, so že od samega začetka prevzeli vodstvo in ga z lahkoto ohranili do konca srečanja.
(Tul)
NAŠ PRAPOR VAL - LIBERTAS CORMONS	3:1
(15:12, 16:14, 14:16, 16:14)
NAŠ PRAPOR VAL: Vogrič, Štekar, Buzzinelli, Zavadlav, Tomšič, Mužiš, Pintar, Devetak
Proti moštvu iz Krmina je združena ekipa odigrala svojo doslej najboljšo tekmo in osvojila drugi par točk. Kot kažejo izidi posameznih nizov je bila tekma izenačena in napeta. Povedati je treba, da so gostje v drugem in četrtem setu vodili z 9:2 in 11:2, tedaj pa so naši z zelo učinkovitim napadom in dobro obrambo zasluženo zmagali. Med igralci sta se tokrat posebno izkazala tolkača Buzzinelli in Štekar.
(M. V.)
CORRIDONI - NAŠ PRAPOR VAL
3:1 (8:15, 15:5, 15:6, 15:11)
NAS PRAPOR VAL: Vogrič, Štekar, Buzzinelli, Zavadlav, Tomšič, Jarc, Mužič, Pintar, Devetak.
V slabo razsvetljeni telovadnici je združeni ekipi uspelo osvojiti le en niz. V nadaljevanju so naši igrali slabše in zmago prepustili nasprotniku.
(M. V.)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
bor FRIULEKPORT - OMA ARMES 0:3 (10:15, 11:15, 6:15)
BOR FRIULEKPORT: Superina, Bandelj, Vesel, Viller, Legiša, Rojc, Del Piero, Pernarčič, Žerjal, Volpi.
Nasprotnice so bile objektivno boljše, čeprav s prikazano igro niso navdušile. Naše so se jim v prvih dveh nizih zelo dobro upirale, a v končni-
cah so bile premalo prisebne. Zelo dobro je igrala Barbara Superina.
UNDER 16 ŽENSKE Skupina A
VIRTUS - BOR FRIULEKPORT 3:2 (16:14, 7:15, 15:5, 7:15, 15:10)
BOR FRIULEKPORT: Vitez, Vidali, Grbec, Gulič, Milanič, Brazzani, Sancin, Pahor in Kodrič.
Borovke so doživele svoj prvi poraz, ki pa jim ne bo preprečil uvrstitve v polfinale za naslov prvaka. Tokrat je nastopila mlajša ekipa under 14, ki je bila povrhu okrnjena, kar pa ni opravičilo za razmeroma bled nastop. Nasprotnice so bile tehnično slabše, a nekoliko bolj izkušene, borovke so od časa do časa izvedle nekaj res lepih akcij, a proti atipični igri gostiteljic se niso znašle in zasluženo zgubile.
Skupina B
BREG AGRAR - MONTASIO 3:0 (15:13, 18:16, 15:10)
BREG AGRAR: T. in N. Canziani, T. in E. Žerjal, Kraljič, Sancin, Pečar.
Brežanke so tokrat gladko osvojile zmago nad igralkami Montasia. Igra vsekakor ni bila zelo zanimiva, napela se je nekoliko več v drugem setu, kar je razvidno tudi iz rezultata. Brežanke so igrale precej zaspano, zato so nasprotnice osvojile veliko število točk. (N. C.)
CUS TRST - SLOGA KOIMPEK 0:3 (5:13, 1:15, 0:15)
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Čufar, Fabrizzi, Foschini, Gregor!, Kocman, Lupine, Marucelli, Rebula, Škerk.
Predzadnji prvenstveni nastop je bil za prvouvrščeno Slogo Koimpex res samo gola formalnost. Slogašice so v nedeljo odigrale eno svojih najlažjih tekem in so v dobre pol ure odpravile nedoraslega nasprotnika. (INKA)
JULIA - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP	1:3
(6:15, 15:10, 13:15, 8:15)
KONTOVEL EL. SHOP: Sirk, Košuta, Sedmak, Rebula, Gruden, Janežič, Regent, Sosič.
Čeprav so igrale proti zadnjeuvršče-ni ekipi, so Kontovelke zasluženo zmagale. Skozi vso tekmo so igrale dobro, več kot ponavadi so napadale, tako da se jim nasprotnice niso mogle enakovredno upirati. Zmago so si zagotovile že z dobrimi servisi in odličnim sprejemom, ki je v ostalih srečanjih bolj šepal. Kontovelke so torej pokazale v svoji igri določen napreden.	(Maja Štoka)
UNDER 14 ŽENSKE
DOM AGOREST - AZZURRA	3:0
(15:8, 17:15, 15:4)
DOM AGOREST: Magda in Maša Braini, T. in K. Gaeta, L. Hvalič, I. Paulin, M. Bratina, N. Prisco.
Berdonove varovanke so dobro začele prvenstvo. Dosegle so že tretjo zmago. To je dokaz več, da jim je nastop v prvenstvu under 16 zelo koristil.	(D. R.)
DOM AGOREST - MORARESE	3:0
(15:4, 15:5, 15:11)
DOM AGOREST: Tassini, M. in M. Braini, T. in K. Gaeta, Hvalič, Makuc, Paulin, Bratina, Prisco.
Domovke so v Štandrežu premagale furlansko ekipo s čistim izidom, vendar ne s preveliko lahkoto. Nasprotnice so imele dobro obrambo in sprejem, a gostiteljice so bile bolj izkušene.	(D. R.)
SOČA ČERIMPEX - SOVODNJE
AGOREST 1:2 (15:7, 9:15, 4:15)
SOČA ČERIMPEK: Florenin, A., S., M. in E. Černič, Devetak in Tunis.
SOVODNJE AGOREST: T. in A. Kuzmin, Caselli, Fajt, Petejan, Azzori, Vilocco, Pahor, Devetak, Florenin, Grillo.
Veselo je bilo gledati ženski odbojkarski naraščaj, ki je v sovodenjski telovadnici meril lastne moči. Goličeve in Berdonove varovanke so dokazale, da ima ženska odbojka na Goriškem prepričljivo zaledje. Tekma med obema ekipama je bilo ves čas uravnovešena, vendar je ekipa Sovodnje Ago-rest, ki jo sestavljajo dekleta iz sovo-denjske in doberdobske občine, pokazala nekaj več in dosegla zmago.
(D. R.)
Lepa zmaga Sokolovih članov
Sokolovi člani (na sliki proti Edilgestu) so po lepi zmagi proti moštvu prista-niščnikov znova v boju za napredovanje v promocijsko ligo.
1. MOŠKA DIVIZIJA
DOM - CORRIDONI 87:53 (43:24)
DOM: Košuta 33, Gruzovin 11, Ču-bej 7, Bregant 6, Bensa 2, Čubrilo 2, Battello 17, Rinelli 7, Cej 2. ON: Dom 20, Corridoni 18. PON: Bernacchia v 37. min. in Bregant v 39. min. 3 TOČKE: Košuta 1.
Domovci so končno dosegli prvo zmago. Na domačih tleh so namreč visoko premagali skromno ekipo Corri-donija, ki jo sestavljajo le mladi igralci. Belo-rdeči so bili vseskozi v vodstvu, razlika pa bi lahko bila gotovo veliko večja, če bi naši nastopili v svoji najboljši postavi. Razmeroma lažje srečanje je dopustilo, da so se prav vsi vpisali v seznam strelcev. Najbolje pa sta se odrezala običajni Košuta in požrtvovalni Battello.
(M. Čubej)
Skupina A
LAVORATORI DEL PORTO -
SOKOL	60:71 (25:38)
SOKOL: Rosatti, Vidussi 19, (Jahanja 8, Busan 3, Devetak 23, Žbogar, Per-tot, Klanščak 7, Vidoni, Pupis 11.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva se je Sokol v gosteh srečal z doslej še nepremagano ekipo Lavoratori del Porto in ji povsem zasluženo zadal prvi letošnji poraz. Nabrežine! so zaigrali svojo daleč najboljšo letošnjo tekmo, še posebno, kar zadeva obrambo. Njihova odlična conska obramba je povsem nevtralizirala izkušenega igralca Palombito in s tem celotno igro nasprotnikov. Sokol je' prevzel vodstvo desetih točk že v osmi minuti in ga v bistvu obdržal vse do konca tekme. Samo sredi drugega polčasa so se gostitelji približali na štiri točke, toda sokolovci so si takoj zopet priigrali so-lidnejše vodstvo. Za lepo in predvsem požrtvovalno igro bi tokrat pohvalili celotno ekipo, še posebno pa bi omenili natančnost pri metu Belussija.
(Mitja)
LESTVICA: Edilgest 8, Lav. Porto, Basket TS in Sokol 6, Orient Express 2, Express 0.
Skupina D
SANTOS - KONTOVEL 92:55 (42:24)
KONTOVEL: Nabergoj 5, Pertot 4, Luksa 8, Kneipp 10, Furlan, Danieli 6, Emili 13, Bogateč 4, Kralj 4, Ban.
Po dobri igri v prejšnjem tednu proti Boru so Kontovelci ponovno izgubili proti močnejši ekipi Libertasa. Gostitelji so si na začetku z motivirano igro brez težav zagotovili vodstvo in ga obdržali do konca. Omeniti je treba, da se sodnika nista prikazala, zato sta se ekipi domenili, da bo sodil član ekipe Santosa, ki pa je bil preveč pristranski. Pohvaliti je treba predvsem Nabergoja zaradi dobre igre v obrambi. (Dimitrij Danieli)
BOR - FERROVIARIO 68:72 (28:37)
BOR: A. Furlan, Canciani 14 (2:8), Slobec 3 (3:6), Sestan 9 (1:5), Jančar 5 (3:4), Baitz 5 (1:4), Krečič 10, Oblak 22 (5:7).
V tretjem kolu so borovci doživeli neroden poraz proti sicer solidnemu Ferroviariu. Borovi košarkarji so si zmago zapravili v obrambi, kjer so gibčni nasprotnikovi centri ujeli veliko število odbitih žog in zlahka zadevali. Proti koncu tekme je prišla na dan utrujenost in tedaj se je še kako poznala odsotnost Luke Furlana in Merkuja.	(Marko Oblak)
LESTVICA: SGT, Inter 1904, Santos in Ferroviario 4, Bor in Barcola-na 2, Kontovel in Libertas 0.
___________MLADINCI_____________
ARTE GORICA -
JADRAN FARGO 106:84 (53:48)
JADRAN FARGO: Lokar 29 (2:3), Terčon 4 (2:2), Lippolis 7 (1:2), Škerla-vaj 9 (1:1), Uršič 8, Stanissa 4, Gomizelj 10 (2:2), Pahor 13 (2:6).
3 TOČKE: Lokar 5.
Črn dan Jadranovih mladincev in blesteča igra Goričanov. Naši so vodili do 10. minute (22:15), nakar so gostitelji v 14. minuti izenačili in povedli za pet točk, v začetku drugega polčasa pa se je jadranovcev polastila živčnost, da je Arte že vodil z 19 točkami prednosti (53:72). Tudi sodniki so oškodovali našo ekipo. Do delne reakcije je prišlo v 16. minuti pri rezultatu
81:92, a tedaj je moral zapustiti igrišče Terčon in jadranovci so nato izgubili živce. (Edi Gomizelj)
LESTVICA: Inter 1904 10, Scogliet-to in Adviser 8, Barcolana in Arte 6, Jadran 4, Barcolana 0.
KADETI
SOKOL -
BOR ADRIAIMPEX 66:109 (38:54)
SOKOL: Brumat 7 (1:4), Gherli, Go-lemaz, Škrk 13, Stanissa 14 (2:6), Piciga 4 (0:1), Bogateč 1 (1:3), Pertot 2 (0:2), Lesizza 18 (2:6), Sosič 7 (3:4).
BOR ADRIAIMPEX: Lipolis 18 (2:4), Glasavič 13 (2:4), Cecco 2 (0:2), Krasna 6 (0:1), Škrk 9 (1:3), Borut Pertot 7, Cu-pin 8 (4:5), Bajc 6, Maksimiljan Pertot 3 (1:2), Smotlak 39 (1:2).
TRI TOČKE: Lesizza 2, Škrk 1, Pertot 1.
V prvih minutah je bila tekma izenačena, nakar je prišla na dan večja izkušenost borovcev, ki so do konca prvega polčasa zbrali kar 16 točk prednosti. V drugem polčasu so borovci večali svojo prednost predvsem z visokim Smotlakom, ki ga sokolovci niso znali zaustaviti, v obrambi pa je prestregel veliko Sokolovih prodorov. Z meti od daleč sokolovci res niso dosti naredili, tako da je bil zanje poraz neizbežen. (I. L.)
ALABARDA -KONTOVEL
ELECTRONIC SHOP 61:64 (26:33)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP:
Cingerla 8, Kocman 7 (1:3), Rupel 2, A. Sterni, Pahor 7 (3:4), Stanissa 4 (2:5), Gruden 6 (0:1), P. Sterni 29 (1:4), Dolhar 1 (1:2), Bogateč.
TRI TOČKE: P. Sterni 2.
Kot sam rezultat priča, je bila tekma nepričakovano napeta in zanimiva vse do poslednje sekunde. V prvem delu prvega polčasa so naši dobro igrali in v 10. minuti že vodili 21:10. Nato so nenadoma popustili, tako da so Tržačani nadoknadili dober del zaostanka. V nadaljevanju se je nadaljevalo »pustno razpoloženje« naših v napadu, saj niso zadevali niti izpod koša. Nasprotnik je to izkoristil in v 27. minuti povedel 46:44. Tedaj pa se je razigral P. Sterni, ki je z nekaterimi lepimi akcijami povečal prednost plavih na 7 točk. Do konca srečanja pa so naši, ne brez težav, ohranili skromno prednost in s to zmago obdržali prvo mesto na lestvici. (R. M.)
LESTVICA: Kontovel Electronic Shop 24, Don Bosco in Bor Adriaim-pex 22, Ferroviario 14, Alabarda in Leasest 12, Ricreatori 10, Autosan-dra, Sokol in CGI 8, Stella Azzurra 4, Autosandra B 0.
NARAŠČAJNIKI
BOR ADRIAIMPEX -
SERVOLANA	97:34 (53:17)
BOR ADRIAIMPEX: Prelec 2, Daneu 6, Berdon 6, Arena 25 (0:1), Ober-dan 16 (2:2), Sterni 12, Prešel 4, Bajc 6, Ažman 12, Pavlica 8.
3 TOČKE: Arena 1, Oberdan 2. Borovi naraščajniki so gladko premagali šibko Servolano. Sedaj čakata naše samo še zaostali tekmi z Interjem 1904 in Ricreatorijem. O tekmi sami ni veliko kaj povedati, saj so plavi takoj prevzeli pobudo in po zaslugi Arene, ki je igral v zanj neobičajni vlogi playmakerja, z lahkoto polnili nasprotnikov koš. (Luka Furlan) LESTVICA: Bor Adriaimpex 26, Don Bosco 24, Stefanel 22, SGT 16, Libertas 14, Stella Azzurra 8, Leasest in Ricreatori 6, Inter 1904 0.
___________DEČKI____________
SANTOS -KONTOVEL
ELECTRONIC SHOP	76:93
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: I. Emili 5, P. Kralj 18, D. Pečar 5, K. Rebula 26, J. Budin 10, I. Bizjak 1 in D. Gulič 20.
Kontovelovi košarkarji so že v prvi četrtini tekme zaigrali odlično in s hitro igro povedli 32:8. V tem delu tekme se je še posebej izkazal Daniel Gulič v napadu, v nadaljevanju tekme so Kontovelovci prednost še povečevali, izkazali so se vsi igralci, pohvaliti pa velja Jana Budina za igro v obrambi ter Kristjana Rebula in Pavla Pečar za igro v napadu. S to zmago so si Kontovelovci zagotovili sodelovanje v play offu.	(I. Meden)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120 - din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
LJ
zn
Trsi
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
4. marca 1987
Sicilski mafijci so trgovali z mamili med Palermom in ZDA
Obtožence na procesu »pizza connection« v New Yorku spoznali za krive: 18 obtožencev tvega dosmrtno ječo
Trije od devetnajstih obtožencev na procesu: Pietro Altano (levo), Vito Badalamenti, edini ki so ga oprostili, in Gaetano Badalemanti (desno)	(Telefoto AP)
NEVV YORK Enega izmed časovno najdaljših in na obeh straneh Atlantika najbolj spremljanih procesov, poznanega pod vzdevkom »pizza con-
nection«, so sklenili včeraj: 18 od 19 obtoženih so prisodili krivim zaradi trgovine z mamili med Sicilijo in ZDA in tvegajo dosmrtno ječo. Ni še znan
dan, kdaj bo sodišče izreklo kazen.
Odločitve sodnega zbora niso pričakovali tako hitro. Oprostili so samo Vita Badalamentija, 29-letnega sina
Gaetana Badalamentija, starega 63 let, obtoženega, da je bil vodja trgovine z mamili med Sicilijo in ZDA, ki je navrgla 1,6 milijarde dolarjev.
Zanimanje za proces se je povečalo, odkar sta Tommaso Buscetta in Salva-tore Contorno zapustila sicilsko mafijo in prišla pričat. Proces ni potekal brez dramatičnih zasukov: ubili so obtoženca 50-letnega Gaetana Mazzaro in obstrelili drugega obtoženca, 46-letnega Pietra Alfana. Mazzarovo truplo so našli v plastični vreči, Alfano pa je postal paralitičen.
Zaradi atentata na Alfana so aretirali Pasgualeja Conteja iz Palerma, premožnega človeka, ki živi v ZDA, pripadnika vplivne družine Gambino. Po atentatu so se štiri osebe predstavile upravi federalnih zaporov in zahtevale, da jih zaradi varnosti priprejo. Nadalje je odstopila porotnica, ker so njenemu sorodniku grozili po telefonu.
Med 17 mesecev trajajočim procesom (Badalamentija so 1984. leta aretirali v Španiji) so podrobno osvetlili razdelitev Palerma med mafijske »družine«, ki sp v 70. letih vodile sicilsko podzemlje. Porotniki so se na veliko posluževali zemljepisnih kart Palerma in Sicilije ter prevajalcev.
Pokol na igrišču Heysel: izročitev za 26 Angležev
LONDON Britanski sodnik David Hopkin je dovolil izročitev 26 navijačev britanskega nogometnega kluba Liverpool, obtoženih, da so zakrivili smrt 39 oseb na nogometnem igrišču Heysel v Bruslju, kjer sta igrala Juventus in Liverpool: žrtve so bili povečini Italijani.
Sodnik je odredil, naj do izročitve obtožencev belgijskim sodnim oblastem, ki jo mora potrditi notranji minister Douglas Hurd, obtoženci ostanejo v zaporu. V Belgiji bodo tem 26 mladeničem sodili zaradi nenamernega umora in tvegajo, da bodo za to obtožbo obsojeni na 15 let zapora. Njihovi odvetniki imajo možnost pritožbe na britansko vrhovno sodišče. Zagovorniki so že vložili dva priziva: prvi naj bi preprečil izročitev, drugi pa naj bi dosegel izpustitev obtožencev na podlagi plačila kavcije.
V dveh tednih bo ministrstvo pripravilo gradivo za sodnika, da bo lahko odločil. Obtoženci, ki jih je mogoče prepoznati s filmskih posnetkov, so včeraj prišli na sodišče s prtljago, misleč, da bodo odšli v zapor.
Zaplet z libijskim herculesom v Egiptu
KAIRO Egiptovske oblasti so včeraj odobrile politično zatočišče petim pripadnikom libijskih oboroženih sil, ki so predsinočnjim z vojaškim transportnim letalom C-130 hercules pristali na letališču Abu Simbel v Zgornjem Egiptu. Podpolkovnik Bašir Abdel Rahman al Sini, starejši poročnik Mustafa al Šaref, starejši vodnik Mohamed al Asfar in vodnika Fathi al Zaabak in Mohamed al Asfar so že v Kairu. Trenutno se ne ve, kakšna je usoda šestega člana posadke, če je ta sploh obstajal. Prve agencijske vesti so namreč poročale o šestih Libijcih.
Letalo je pristalo v znanem leto-viščarskem kraju Abu Simbelu, ko je po vsem sodeč letelo iz Čada proti Libiji. V Tripoliju trdijo, da je letalo zgrešilo smer in da ga mora
Egipt vrniti skupaj s posadko. Na te zahteve je guverner v Asuanu proglasil izredno stanje, da bi Libijo jasno opozoril, naj ne poskuša s silo rešiti zapleta.
Že leta 1984 se je zgodil podoben primer, ko je neki libijski pilot na lovskem bombniku mig 24 pristal v Egiptu.. Takrat je Kairo izročil letalo, pilotu pa priznal politično zatočišče. Bržkone se bo sedaj zgodilo nekaj podobnega. Vsekakor bodo pogajanja dolga in zapletena, saj med državama ni diplomatskih stikov od leta 1977, ko je pokojni predsednik Sadat obiskal Jeruzalem. Vsekakor so lahko Egipčani zadovoljni; če je res, da so bili ubežniki iz sklopa libijskih sil v Čadu, bodo lahko posredovali marsikatero vojaško informacijo.
Trnova pot »albanskega zlata« ki si ga lastijo kar tri države
RIM Pohlep po zlatu ne pozna meja, če pa je ta pohlep še ideološko in celo blokovsko obarvan, je neomajen kot kaljeno jeklo. Po koncu druge svetovne vojne so zmagovalci le postopoma vračali zlato, ki so ga premaganci nagrabili širom po Evropi. Albaniji pa ga niso sploh vrnili, da še vedno leži v londonskih trezorih nekaj manj kot dve toni in pol tako imenovanega »albanskega zlata«. Usoda albanskih zlatih rezerv pa je do skrajnosti zapletena.
Funkcionar emisijskega zavoda Banca dltalia Alessan-dro Roselli je v pred kratko objavljeni publikaciji skušal obnoviti neverjetno pot tega zlata. Ko je Viktor Emanuel III. po božji milosti postal tudi albanski kralj, so 2.341 kg albanskega zlata prenesli v Rim, da je v Tirani ostalo le 65 kg. Do 8. septembra 1943 je bilo torej zlato italijanska last. Po kapitulaciji Italije je esesovski major Kappler to zlato izročil nemški Reičhsbank, da bi ga hranila za pronemško kvizlinško vlado v Tirani.
Po nemškem porazu je »albansko zlato« romalo v London. Od takrat so Albanci zaman zahtevali njegovo vrni-
tev. Že leta 1944 je Badogliova vlada zahtevala poleg vrnitve svojih zlatih rezerv še »albansko .zlato«, ker je bila po italijanskih trditvah Albanska narodna banka le podružnica italijanske Banca dltalia in ker je Albanija po osvoboditvi nacionalizirala italijansko premoženje v Albaniji. Ko pa se dva prerekata, po navadi zmaga tretji, v tem primeru seveda Velika Britanija, ki je trdila in še trdi, da je zlato vojna reparacija zaradi škode, ki naj bi jo Albanci povzročili britanskim ladjam...
Zlato torej ostaja na »varnem« v Londonu. Vsi poskusi Italije in Albanije, da bi preko mednarodnih forumov uveljavili svoje pravice, ali domnevne pravice, so se namreč izjalovili. Italija je šele leta 1957 zaprla svoj urad Albanske narodne banke, potem ko je mednarodna arbitraža leta 1951 določila zlato Albaniji. Po mnenju večine bo to zlato končno stopilo na dolgo pot do Tirane, ko bo v Albaniji prišlo do bistvenih političnih in družbenih sprememb. Vsakič ko Albanci nekoliko poškilijo preko meje in skušajo navezati stike z Zahodom, avtomatično pride na dan tudi vprašanje »albanskega zlata«, (voc)
O ugrabiteljih malega Marca ne duha ne sluha
TURIN En dan po ugrabitvi 7-letnega Marca Fiora ni o ugrabiteljih ne duha ne sluha. Razen šakalov (prav v takšnih primerih se pokaže, kolikšna je človeška beda, izjavljajo karabinjerji in policaji, ki vodijo preiskavo), ki se pojavljajo ob takšnih primerih, ni doslej še nihče telefoniral in sporočil svojih pogojev za izpustitev otroka.
»Za seboj imava najgršo noč v svojem življenju«, je izjavil Marcov oče, 56-letni Gianfranco Fiora. Medtem je njegova mati, 42-letna Piera, prišla iz bolnišnice, kjer se je zdravila zaradi izpahnjene rame. Ko jo je minil šok, je zanikala, da bi enemu izmed ugrabiteljev med ruvanjem strgala krinko in ga prepozna-la.
Preiskovalna sodnika Giuseppe Ferrando in Beppe Marabotto proučujeta vse možne sledi, da bi se dokopala do pravih vzrokov za ugrabitev. Tako raziskujeta tudi med oderuhi, ki posojajo denar za visoke obresti. Fiora je namreč lani posodil 50 milijonov lir dvema socialističnima odbornikoma v Turinu, ki sta sedaj v zaporu zaradi grabeža 800 milijonov lir. Fiora se je namreč rad zatekal k posojanju denarja za visoke obresti.
Preiskujeta tudi med malopridneži v starem delu Turina, kjer ima Piera Fiora pekarno. Ugotoviti hočeta, ali ni ugrabitev otroka povezana z izsiljevanjem denarja v zameno za kdo ve kakšno zaščito.
Vsekakor družina Fiora ni premožna: .poleg mehanične delavnice in pekarne ima nekaj stanovanj in malo denarja v gotovini.
Aretacija štirih neapeljskih smetarjev zaradi »špricanja«
NEAPELJ — Karabinjerji so aretirali včeraj štiri uslužbence podjetja za mestno čistočo, ker so se med delovnim časom lepo sprehajali po Neaplju, namesto da bi si služili kruh. Zjutraj so sicer prišli v službo, toda samo zato, da zabeležijo svojo prisotnost, nato so šli na potep po mestu in se pred iztekom delovnega časa vrnili, da se spet podpišejo, a tedaj so jih čakali možje postave...
Karabinjerji so v teku iste operacije tudi ugotovili, da je v osrednji občinski remizi kar 38 od skupnih 80 vozil za mestno čistočo pokvarjenih, poleg tega pa so prišli na sled še nadaljnjim 29 uslužbencem, ki jih brez vsakega opravičila ni bilo na delovno mesto: če ne bodo takoj mogli opravičiti svoje odsotnosti, bodo tudi njim nataknili lisice, in to pod obtožbo goljufije na škodo javne uprave. V zvezi z okvarami na vozilih za odvoz in uničevanje odpadkov je bila seveda uvedena preiskava, ki naj pokaže, ali so za to odgovorni posamezni nameščenci avtoparka ali pa gre morda za posledico upravnih zapletljajev.
So ga odpustili, ker je pank?
»Ni res, da je Darren šprical — pravijo res pa je, da je najprej zbolel in se potem še ponesrečil z motornim kolesom. Gospodarji ga ne marajo preprosto zato, ker prihaja na delo opravljen kot punk, ker ima zelene lase in po svoje počesane.« Delavci so imeli včeraj še protestno skupščino, toda ravnateljstvo tovarne noče odstopiti od svojega sklepa: »Kellyja smo opomnili, da ga bomo odpustili, če bo še enkrat neupravičeno izostal z dela, kar je tudi storil. Kako se češe in kako barva lase, pa nas čisto nič ne briga.«
Trojčki v Los Angelesu
Trojica medvedkov na sliki živi v losangeleškem zoološkem vrtu. Gre za posebno vrst »medvedov z naočniki«, ki so v naravi resno ogroženi, in je zato dejstvo, da so se skotili v »ujetništvu«, toliko bolj pomembno (Telefoto AP)
LONDON Milijon funtov šterlin-gov ali 2 milijardi lir: toliko je stala avtomobilsko tovarno Austin Rover v Birminghamu odslovitev uslužbenca zaradi preštevilnih izostankov z dela. Gre za 19-letnega punka Darrena Kel-lyja, ki ga v slabem letu dni ni bilo v službo kar 51-krat, od tega 31-krat brez zdravniškega opravičila. Njegovi delovni kolegi so zaradi odločitve tovarniškega vodstva en dan stavkali, tako da se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala za 300 komadov, kar ustreza po vrednosti milijonu funtov šterlin-gov.
Pustolovska knjiga o polkovniku Oliverju Northu - »Rambu«
M-W YORK	Časnikar Ben Bradley, ki je zaslo-
vel še zlasti kot dopisnik bostonskega Globe, pripravlja knjigo o polkovniku Oliverju Northu. Da, prav o bivšem »Rambu« sveta za državno varnost ZDA in ključni figuri škandala Irangate. Krtačni odtisi so že pripravljeni, trdi Bradley, ki dobiva vsak dan nič koliko telefonskih pozivov tudi iz vrst filmskih producentov, saj bi radi tako hvaležno temo prenesli tudi na veliko platno.
V resnici ne bo ta knjiga zgolj nekakšen življenjepis, ampak prava, kriminalka, napoprana s pustolovščinami, kot veselo zatrjuje avtor. Če mu bo založnik to dovolil, bo knjigi dal naslov »Guts and Glory: the Oliver North story« (Pogum in slava: zgodba o Oliverju Northu). Zelo verjetno bo šlo za uspešnico, ki bo izšla v Ameriki proti koncu leta, in sicer »nepooblaščeno«, razen če ne bo seveda medtem uspelo Bradleyu navezati stik s polkovnikom in
postati njegov uradni biograf. Toda velikansko zanimanje vlada tudi za njegovo bivšo tajnico Fawn Hall. To je plavolasa, modrooka in zelo lepa ženska, ki se je pred vstopom v Northovo pisarno poklicno nastavljala fotografom. No, po aferi Irangate je izginila in zdaj jo vneto išče nič manj kot direktor fotografskega oddelka najbolj znane revije za moške na svetu Playboy Joeff Čohen, ki jo hoče ovekovečiti na naslovni platnici.