Poštnina plačana v gotovini
Mormonki
Cena 1 Dir.
Leto IV. (XI.), štev. 178 Maribor, četrtek 7. avgusta 1930	»9
'zhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409
Velja
We*ečno, preje-nan v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredrtištvoinuprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Težave okrajnih cestnih odborov
M a r i b o r, 6. avgusta.
Kakor drugi, je tudi mariborski okraj-' cestni odbor nadaljeval delo in pro-^am> ki si ga ie določil poprejšnji raini zastop in si je s tega vidika tudi estavjl svoj proračun za tekoče leto. rora5un je bil odobren, in na podlagi »računa je cestni odbor pričel z deli, k erih tehnična izvedba je bila že odo-v?a od bivšega oblastnega odbora, iiii ^ vr^' ces*n' odbor v lastni re-^ ’ ker se je že prejšnja leta izkazalo, c ,Se ie na ta način dosegla znatna — y do 30% na — pocenitev del. sf.M e Pa je dobil cestni odbor obve-5eh°. da mora za vsako delo imeti po-no dovoljenje banske uprave odnosno lnistrstva, da mora v tehničnem oziru Ogledati nameravana dela posebna komisija, imeti pa mora tudi do-ijenje za otvoritev kreditov, tudi za Ucai, da gre samo za izvajanje del, ki Predvidena v rednem proračunu. Re-■jska deja pa so dovoljena le, če so li-. aiJ<ie ostale brezuspečne. To so pred-s S!> ki so prišli dejoma šele zadnji me-deloma pa so predpisi državnega un°vodstva, po katerih se pa doslej ravnal niti prejšnji okrajni zastop, o °vejših pa cestni odbor sploh ni bil'in-EoJniran.
la t •T Za posamezna dela, k' se vr®e v stni režiji, imen,uje banska uprava po k°vih predpisih tročlanski režijski od-g°r in je to že storila za cesto Košak-s —-im' ,nar*> ]e cestni odbor prosil, naj se snujejo enaki režijski odbori tudi za cUge cestne zgradbe (Bresternica — r * Križ, Limbuš — Pekre — Hoče, Sv. pr v,renc kolodvor in trg). Tedaj pa je r I 0 °d banske uprave telefonsko na-
doki ’ ^a se mora]° vsa dela ustaviti, ler ni cestni odbor ustregel vsem tem s Odpisom. Ker bi bila ustavitev del arno nemogoča in bi nastala tudi o-°mna materijalna škoda, je poslal cest-lia °r v^eraj dva svoja člana v Ljub-UjJ1®* da se pri banski upravi na licu sta informirata o stanju stvari, suj a ^anes Pa i® bila sklicana plenarna a 'okrajnega cestnega odbora, v karo? ile Uvo<ioma načelnik g. Zebot po-al o stanju zadeve. G. ban — je de-jn .T se ie hitro spomnil na res pridno rju^iattvno delo cestnega odbora ma-dav sa’ katero si ie povodom ne-']ega obiska v Mariboru sam ogledal skim Pr>Hki razdelitve dekretov ban-Za\ s,vetnikom v Mariboru tudi stavil d e f6	IzJavil je, da o ustavitvi
S o v s e	v e d a ne more biti
zadnctV a’ vendar bo trebalo naknadno da bo	VSem Predpisom. Obljubil je,
Bodba	j	cestnemu odboru na roko. G.
c e * * ;e.deputacijo opozoril zlasti, d a
Izjav© e. ŽivMovila v Splitu
SLOVESEN SPREJEM. - SLAVNOSTNA OBČINSKA SEJA.
SPLIT, 7. avgusta. V torek zvečer je prispel semkaj predsednik vlade general Živkovič. Prebivalstvo mu je priredilo slovesen sprejem. Vse mesto je v svečanem razpoloženju. Včeraj dopoldne je na banski upravi sprejemal deputacije. Kmalu po 12. se je vršila slavnostna seja občinskega odbora. Župan dr. Račič jo je otvo-ril z nagovorom, v katerem je pozdra vil predsednika vlade kot simbol one sile, ki dela skupno z vsemi poštenimi Jugosloveni za vstajenje Jugoslavije na osnovi, načel 6. januarja in 3. oktobra 1. 1.
Predsednik vlade je, prekinjen od navdušenega vzklikanja, spregovoril med drugim: Spličani so vedno prednjačili v narodni zavednosti vsemu Primorju. Tudi so najbolje razumeli manifest kralja od 6. januarja Na mesto predsednika vlade nisem prišel
kot vojak, ampak kot zaupnik Njeg. Veličanstva kralja, kot človek, prost vseh strankarskih vplivov. Izvesti hočem samo željo Njeg. Veličanstva kralja v duhu enakosti naproti vsem, da se pozabi prošlost in da bomo ustva rili boljše dni našega naroda.
Da se to doseže, je potrebna pomoč vsakogar in vseh. Izbrisati je treba zlo prošlosti in gledati samo na sedanjost in bodočnost. Vsakdo, ki hoče pomagati, je dobrodošel, bo sprejet in vodili bomo o njem računa, vodiii bomo pa račune tudi o onih. ki bodo motili to delo.
Besede vladnega predsednika so bile sprejete z burnim vzklikanjem, nakar je predsednik v spremstvu bana < dr. Tartaglie in župana dr. Račiča odšel v prvo nadstropje v slavnost no dvorano in ostal v razgovoru s člani občinske uprave;
f Franjo Kocbek
Smrt odličnega pedagoga, planinca in narodnjaka.
GORNJIGRAD, 7. 2kt.^Davi ob 8. je preminul tu upokojeni* nadučitelj Franjo Kocbek, znan daleč preko mej naše domovine. Njegova je v glavnem zasluga, da je vzrasla v Savinjskih planinah in drugod cela vrsta planinskih koč in da se je turizem dvignil do sedanje višine. Bil je vedno v stikih z narodom in ga vodil v prosvetnem, narodnem in gospodarskem pogledu. Snoval je posojilnice, zadruge, pospeševal kmetijstvo, ves prosti čas pa posvečal planinstvu. Spisal ie več strokovnih knjig, zlasti lepo knjigo o Savinjskih Alpah. Bil je stalen dopisnik raznih časopisov.
Rojen 28. jan. 1$63 pri Radgoni je pohajal v tamošnjo ljudsko šolo, učiteljišče v Mariboru in je maturiral v Gradcu. Služboval je v Žalcu in Rečici ob Savinji, od 1. 1890 skozi polnih 40 let pa v Gornjem gradu,, kjer je ostal tudi po upokojitvi 1. 1922. Za svoje zasluge ie bil odlikovan z redom Sv. Save IV. in V. stopnje. Svoječasno je ustanovil učiteljsko društvo za Spodnje Štajersko, matico kasnejšega UJU.
Nevenljive so njegove zasluge za Gor-njigrad, kjer je bil dolga leta obč. odbornik. Sodeloval je v Posojilnici in celjski Zadružni zvezi kot odbornik, ustanovil več pašniških zadrug, bil je član okrajnega zastopa in skrbel za zgradbe cest ter za gospodarsko povzdigo okraja.
Pogreb bo v soboto 9. tm. ob 10. dop. v Gornjemgradu.
Večen spomin vrlemu možu!
mednarodni uradniški kongres u Zeneui
ŽENEVA, 7. avg. Včeraj je bil tu otvorjen III. mednarodni uradniški kongres. Udeležuje se ga krog 300 delegatov raznih držav. Tudi Jugoslavija je zastopana po delegaciji pod vodstvom predsednika uradniške zveze ravnatelja Jovanoviča.
Hlinkouci še uečno za luko
BRATISLAVA, 7. avgusta. Glasilo Hlinkove slovaške ljudske (klerikalne) stranke objavlja v svoji številki od 5. t, m. članek, v katerem pravi med drugim: »Kar zadeva razne govorice o tem, da se je Slovaška ljudska stranka po kazenski razsodbi popolnoma odrekla profesorja Tuke (obsojenega radi veleizdaje na 15 let ječe!) in da ga je izločila iz stranke, lahko javimo, da nikdo v stranki na kaj takega ne pomišlja in da stranka nima povoda, se Tuki odreči. Ne moremo pa danes nesti nasprotnikom na nos, kakšne korake bo stranka storila v njegovo obrambo in rehabilitacijo.«
Rizlko deja.
V tovarni železnin »Železoprometna d. d.« v Bistrici ob Dravi zaposlenemu 221etnemu delavcu Vladimiru O-grizoviču je padel na nogo velik in oster kos železa ter mu skozi čevelj nevarno prerekal kite nad levo peto. Ponesrečenca so z reševalnim avtom prepeljali v mariborsko bolnišnico.
kat!n* °dbori niso več — s
r a c n e,
st0n°-r p 0 P r 6 J okrajni z a-1 *— samostojne k o r p o-Svet' v’ marveč samo po-U p j. 0 v a I n i organi banske v e» in morajo skrbeti predvsem
za upravljanje premoženja in za redno . vzdrževanje cest, za vse drugo pa si morajo dobiti posebna dovoljenja in odobritve banske uprave. Tako je n. pr. mariborski cestni odbor dobavil brez razpisa velike množine hrastovega lesa za dupleški most, popravlja občinsko cesto Limbuš — Pekre — Hoče, to vse brez vednosti banske uprave. A tudi g. pod-ban je obljubil, da se bo stvar uredila, ne da bi se z ustavitvo del delala prebivalstvu okraja škoda, zahteval pa je, da v bodoče cestni odbor v vseh ozirih u-, streže zadevnim predpisom. Obiiubil je
AH SB m ČlSMI »Vodnikove družbe**
pa tudi, da bodo krediti, ki jih cestni odbor nujno rabi za tekoča cestna dela, kolikor mogoče kmalu nakar, a ni.
Plenum okrajnega cestnega odbora je vzel poročilo na znanje, odobril dozdaj-no postopanje starešinstva in sklenil, da zaprosi cestni odbor bansko upravo za odobritev vseh dosedanjih tekočih del.
Uvidevnost banske uprave, ki z dobrohotnostjo omogoča cestnim odborom pre hod v novi položaj, je hvalevredna, in upamo, da se bo ta prehod po vsem našem ozemlju izvršil broz težjih pretres-Uaiev in škod za prebivalstvo.
Iz mariborskega okrajnega cestnega odbora
V včerajšnji plenarni seji okr. cestnega odbora se je razen vprašanja, o katerem razpravljamo na uvodnem mestu, govorilo in sklepalo tudi še o nekaterih drugih važnejših zadevah:
Glede zgradbe mostišča pred dupleškim mostom, kojega izgraditev tako napreduje, da bo slovesna otvoritev prometa na mostu mogoča predvidoma že
1.	oktobra, bo cestni odbor zaprosil ban. sko upravo za dovoljenje, da ga sme zgraditi v lastni režiji, ker so za* ta slučaj lokalni činitelji pripravljeni dati potrebni materijal deloma zastonj po zelo nizkih cenah, česar bi napram privatnemu podjetniku ne storili.
Trasiranje in izdelanje načrtov za ceste, ki so predvidene v letošnjem proračunu, je v smislu zadevnega dovoljenja banske uprave oddano zasebnemu inženjerju g. Ferlugi,
Modernizacije ceste	Košake—Sv.
Marjeta je predvideno in se vrši v prihodnjih dneh zadevna licitacija. Moderniziranje podravske ceste do Selnice pa je zaenkrat nemogoče, ker cesta še ni preurejena (oba strma klanca pred Kamnico!) in valjana.
Gradnja ceste Sv. Peter—Ložane Je zastala deloma, ker so bili inženirji kar po vrsti poklicani k vojakom, deloma ker načrti še niso odobreni. Obljubljeno pa je, da pridejo odobreni načrti že prihodnje dni,, nakar bodo dela takoj razpisana. Cesta v dolgosti 3.200 km bo razmeroma draga (nad 1 milijon Din), ker bo treba kamen od daleč dovažati.
Banska uprava je že svoječasno po nalogu iz ministrstva predlagala, naj okr. cestni odbori iztirjajo od posameznikov prispevke z ozirom na večjo uporabo cest. Ker bi "s tem zadeli one večje .davkoplačevalce, večinoma lastnike avtomobilov, ki plačujejo za avtomobile itak visoke davščine in še doklade pri bencinu, je prej okr. zastop in pozneje odbor za 1. 1929 to pobiranje opustil. Banska uprava pa zahteva, da se to vendarle izvrši. Da prouči primeren način za pobiranje teh prispevkov, je bila iz-, voljena posebna komisija, v kateri so načelnik Žebot ter člana Robič in Janžekovič.
Posebno poglavje je tvorilo vprašanjfc pobiranja mostnine na novem dupleškem mostu, za katerega gradnjo je bilo treba najeti poldrugi milijon dinarjev posojila, ki se bo moralo amortizirati. Vnela se je večja debata, mnenja so bila deljena: nekateri so povdarjali potrebo amortizacije iz mostnine, češ da prebivalstvo itak tudi sedaj plačuje brodnino, drugi pa so naglašali, da so občine in posamezniki tamošnjega okoliša itak mnogo žrtvovali prostovoljno za zgradnjo mosta in da se jih mora sedaj obvarovati pred mostnino. Sklenilo se je, da se da pisarni naročilo, naj zbere in pripravi ves tozadevni materijal tako za dupleški most kakor tudi za morebitni novi most iz Pobrežja v Melje, tako da bo na podlagi teh podatkov mogoče že vnaprej pri vladi zaprositi za odobrenje mostnine pri pobreškem mostu. Glede dupleškega mostu pa je prevladovalo mnenje proti mostnini.
Seja je trajala od 8. do pol 11. ure.
Zračni promet Zagreb - Sušak.
V času od 1. do 6. tm. se je s prometnim letalom iz Zagreba v Sušak pripeljalo 74, iz Sošaka v Zagreb pa 49 oseb.
Stran 2-
Mariborski V
H C h w
amina m
M i K Infra
V In a r j b o r tl, dne ). V tli. 19d0.
Lep napredek mestne plinarne
NOVOLETNE SPREMEMBE PLINSKIH CEN SO RODILE DOMALA POPOLN
USPEH.
Ob poteku prvega poluletja nove »tarifne politike« naše mestne plinarne je naš urednik obiskal te ,dni ravnatelja plinarne g. inž. Tomšiča, ki mu je dal naslednje zanimive podatke o uspehu novih pristojbin:
Mestna plinarna je uvedla z novim letom ob šestdesetletnem obstoju podjetja novi, času odgovarjajoči tarif, ki obeta po dosedanjih skušnjah podjetju dobro bodočnost. Ker je odjemalcem plina sedaj dana možnost, da si pri večji uporabi plina zasigurajo tudi njegovo nižjo ceno, je pridobilo podjetje že v prvi. polovici tega leta 147 novih konzumentov, torej več kakor popreje v celem letu. K zadovoljivemu naraščanju konzuma pa je pripomogla seveda tudi umestna propaganda za porabo plina v gospodinjstvu in o-fcrtl, In sicer po dvakrat letno se vršečih predavanjih in deloma tudi uvedena akvi zicija po nalašč za to nastavljenem akviziterju podjetja. Kako potrebna je bila u-vedba predavanj, se je izkazalo v mnogih primerih, ko so se gospodinje naravnost začudile, kako po ceni in pripravno je kuhanje s plinom.
Zelo razveseljiv je pojav, da ima mariborsko občinstvo vedno več smisla za 11-vedbo cenenega in praktičnega kuriva. Tako na primer zaznamuje statistika, da si je omislilo vpeljavo plina v nove stavbe 92%hišnih posestnikov; v kuhinje pa postavljajo vedno več plinskih štedilnikov, kjer se kuha in peče vse samo na plin.
V drugi polovici lanskega leta pričeta akcija za uporabo plina v kavarniško in
gostilniško obrt se je tudi dobro obnesla. Na podlagi novega cenika si je preuredilo do sedaj pet kavarn svoje kuhinje z izključno uporabo plina. Tudi za druge velike kuhinje je postavila plinarna moderne plinske štedilnike in je med temi treba omeniti pred vsem javno kuhinjo Zadružnega doma in mariborski sanatorij primarija dr. Černiča, kjer je ves kuhinjski obrat prirejen na kuhanje izključno s plinom.
Zaradi naraščajočega konzuma plina in novo nastalih stavb na priferiji mesta je bilo treba v zadnjem času plinsko- omrežje znatno razširiti. Pričelo se je ob enem tudi s sistematičnim popravljanjem in izmenjavo slabega omrežja, da se kolikor mogoče omeji še vedno znatna izguba plina na omrežju. V ta namen so že in še bodo letos na novo položili plinske cevi v Vrbanovi, Dr. Medvedovi, Dr. Rozinovi, Vrtni, Cankarjevi, Fochovi in Rad vanjski ulici ter v Tomšičevem drevoredu. Izmenjava plinovodov pa se izvršuje v Koroščevi, Kopališki in Stolni ulici.
Tudi instaliranje plinskih naprav, ki ga izvršuje mestna plinarna, zaznamuje znaten porast. Podjetje je letos instaliralo že 117 kuhalnikov, štedilnikov in drugih plinskih priprav. Iz vsega je razvidno, da rodi trud plinarniškega odseka, ki se je z vso vnemo zavzel za podjetje, hvaležen sad in bo plinarna nedvomno kmalu aktivna, če se bo občinstvo tudi posihmal v vedno večji meri posluževalo modernega kuriva -- plina, kakor opažamo to v drugih mestih.
Kal le znamenitega na Bolu?
BOC BIL NEKOČ VULKAN. — PR\DOMOVINA SV. GRALA IN PRIPOVEDKE O LOHENGRINU. — SAMOSTAN NUN SPOKORNIC POD BOČEM.
Dne 22. junija t. 1. je bil na Eoču javnosti izročen ia:'gledni stolp, katerega je postavila podružnica »Slov. planinskega društva« v Poljčanah. Pri slavnostnih šTvurih smo pa pri tc.‘ priložnosti slišali vse mogoče, samo tega ne, kar bi imelo največjo privlačno silo k stolpu: zgodovine Boča!
Kdo pa naj leze k temu stolpu s posebnim zanimanjem, ako mu ne zabelite borove hoje s tem, da mu poveste, kaj se je na in ob Boču zgodilo tekom tisočerih let. ker je še hvalabogu vedno precej' ljudi, katerim ne zadostuje suh rekord, da so bili na vrhu Boča in stali na naj* .višji stopnji razglednika, ampak vedeli bi tudi radi, kaj je v tem kraju v obče zanimivega!
Da se je postavila zgradba v prid razširjenja planinstva in razmaha turistike, je to gotovo vse hvale vredno. Toda tre-balo bi obenem tudi izdati »Vodnika na Boč«, kajti stolp sam nam ne pove še ničesar. Čutimo vedno bolj, da se »Planinski Vestnik« vse premalo ozira pri svojih opisih na preteklost kraja in da manjkajo pri vsem tem veleučinkujoči zgodovinski ocvirki. Posebno je pa bilo v našem slučaju, kjer je tura sploh malenkostna, neobhodno potrebno, da objavi »Vestnik« prej kak »vodnik«, kateri se izda potem v večjem številu v ponatisu, če že pri nas ni mogoče najti založnika za kaj takega, ker ni nobene podjetnosti, pač pa tim več javkanja, <la ni zaslužka!
Seveda bo že vprašal kar prvi: no, kaj se je pa tu posebnega zgodilo? Nič! — In vendar nudi ravno ta kraj toliko zanimivosti, kakor redkokateri drugi, samo ogledati se je treba. 2e Janischev »Topografično-siatistični slovar štajerske dežele« (Graz, 1885) nas opozarja pri članku »VVotsch« na različne naravopis-ne posebnosti. Tam zvemo pred vsem, da je bil Boč nekdaj ognjenik, ker najdemo' tam samo vulkanom lastne hribine; da se tu razvija posebne vrste rastlinstvo; da je ob obočju na Poljčanski strani velika špilja. ka ero naziva liud-stvo kot »Špelka« ker etimo ogije imena več ne pozna; tam je tudi vrte d JJa-lucjača«, odkodei baje dobava štorklja
novorojenčke za ves ta okoliš itd. -
Pokojni studeniški nadučitelj Josip Majhen je vede! mnogo starih bajk in tajnosti Boča, katere sta deloma popisala R. Puff in Dav. Trstenjak. Tu je pradomovina sv. Grala in pripovedke o Lchengrinu. O tem je pisal Eschenbach že okoli !. 1200 v svoji viteški epopeji >Parcivai«. Tam zvemo tudi različne dražljive dogodke iz studeniškega samostana ntr spokornic one dciie. V cbče je na io že tudi opozoril avs:rijsl.i zgrdo-vinar R. pl. Krarlk; največ je pa o tem pisal bližnji rojak Dav. Žunkovič v »Sta-roslovanu« (1914) in v »Slavische Vor-zeit« (Maribor, 1918).
Čujemo dnevno v časopisih tarnanje: glejte, da privabimo tujce, kateri so nam lani prinesli nad 500 milijonov Din v državo! — Toda kako hočete to doseči, če n. pr. že o Boču ne veste več povedati, kakor da stoji .tam 20 visok lesen stolp ter da vidi potnik gredoč cerkvico sv. Miklavža?! — Poskusimo prepustiti Boč s svojimi znamenitostmi Nemcem samo za mesec dni! Videli boste, kako bodo prihrumeli iz vseh krajev vetra spoznavat pradomovino sv. Grala, o kateri mi kljub obširnim opisom ne vemo niti — mu! — Na vprašanje, kdo je temu kriv, pa ni drugega odgovora, kakor: vsi povprek, ker vse, kar ;e naše, brezglavo podcenjujemo!	Draviničan.
Obisk v »Ljudski knjižnici«.
Ta teden jc imela »Ljudska knjižnica-: v Narodnem domu dva odlična obiska. Prvič si jc to knjižnico ogledal mariborski rojak prof. Josip V tisa iz čeških Budjevic, ki se mudi v Mariboru na počitnicah. Nadalje sta obiskala »Ljudsko knjižnico« urednika Prane Albrecht in Božidar Borko, ki sta prispela iz Ljubljane. Vsi navedeni so sc zelo laskavo izrazili o moderni ureditvi in bogati izbiri »Ljudske knjižnice« ter o njenih lepili prostorih v Narodnem domu.
Koncert v n^stnem parku
priredi v nedeljo dne 10. t.m. od pol
11.	do 12. godba Katoliške omladinc ob lepem vremenu.
Mariborski in dnevni drobfo
Domorodni izlet u fipače
Za izlet v Apače na prvo slovensko slavnost v nedeljo dne 10. avg. t. 1. je v zaprtem elegantnem avtu na razpolago še precej sedežev po 50 Din, v treh navadnih odprtih pa še nad polovico po 30 do 40 Din tja in nazaj po lepih Slov. goricah in skozi Zg. Radgono. Ne bo kmalu tako ugodne priložnosti, si po ceni ogledati ta krasni del naše domovine; kajti redni, vsak dan vozeči avto stane iz Maribora v Radgono in nazaj 90 Din.
Za zabavo v Apačah bodeta skrbela domači pevski zbor, pevsko društvo Jadran iz Maribora in dva obmejna tarnbu-raška zboia. Mnogo zabave bodo povzročali ribolov, amerikanski zapor, šaljiva pošta itd. Se več burnega smeha bodo izzvali diletantje iz Maribora s svojo ša-loigro »Snubač«. Ples, prosta zabava, izvrstna postrežba v znani solidni gostilni bodo vrtno veselico,' ki se vrši ob vsakem vremenu, prijetno razigrali in podaljšali. Vstopnine ni.
Prijave za vse, tudi za elegantni avto, v pisarni N. O. v Nar. domu vsak dan, zadnji dan v soboto od 18. do 20. ure. Od hod avtov, kolesarjev, motociklistov itd. v nedeljo točno ob 12. uri izpred Nar. doma. Vstopiti bo mogoče tudi na vsaki avto-postaji ob cesti Maribor - Zg. Radgona za primerno nižjo ceno. Odhod iz Apač nazaj ob 21. oziroma 22. uri ali na občno željo kadarkoli prej. Doplačil za čakanje avtov v Apačah ni nobenih. Ob zelo močno deževnem vremenu izostane Iziet in se denar vrne,
S pesmijo in zabavo k srcu, s srcem k domovini in narodu svojemu!
Narodna Odbrana, Sokolska župa, klub Meja.
Tako delajo — oni!
Prijatelj našega lista, koroški rojak, ki se je mudil 3 tedne v Korotanu, nam pripoveduje, kako fanatično, širokopotezno in temeljito proslavljajo Avstrijci plebiscitno leto. Izdane so »plebiscitne« buteljke vina z etiketami, na katerih citirajo verze in izreke šovinističnih nacijonalnih pesnikov.in pisateljev. Tudi »plebiscitno« pivo imajo v steklenicah z enakimi etiketami. Izdali so cigarete — tudi »plebiscitne« na ovojih in zavojčkih — brez ozira na to, da je dulian zrastel na naših, jugoslovanskih tleh. Klobase za turiste in zavojčki sira, podstavki za steklenice, kozarci, čaše in vrčki — vse to, kar se dnevno rabi, je opremljeno s hujskajočimi izreki brez ozira na tujski promet ob slovilih koroških ezerih... Tak) so zaslepljeni, da niti ne vidijo pogubnega vpliva takega početja na — tujski promet.
Za inšpektorja deželne branibe •
jc kralj na predlog vojnega ministra imenoval armadnega generala Danila Kalafatoviča. za nosilca dolžnosti poveljnika zrakoplovne vojske pa bri-gadnega generala Milutina Nediča.
Z železnice.
Premeščeni so: uradnik I1I-1 Vekoslav Medvešček iz delavnice Maribor na Maribor glavni kolodvor; zvanič-nik 1-2 strojevodja Ivan Rus iz kurilnice* Maribor v ekspozituro Dravo-grad-Mcža; prometnik Stefan Škrilcc iz Ormoža v Rimske toplice; prometnik Jožef Gregori iz Rogaške Slatine v Rogatec; sprevodnik Franjo Unger iz Ljubljane v Maribor gl. kol.: kurjač Herbert Kumer s Pragerskega v kurilnico Split: čuvaj proge Anton Šramel iz Celja v Maribor; kurjač Milan Vokač iz Maribora v Mursko Soboto. Napredoval .ie za uradnika 111-3 poslovodja Ivan Varl v kurilnici Maribor.
Poročil se jc
v mariborski stolnici odvetnik dr. Slavko Barle z gdčtio Elzo Peklarje-vo iz Maribora.
Usmiljena srca sc naprošajo za velikodušne darove za 63 let staro, revno in ubožno ter dela nezmožno viničarko v mariborskem okrožju. Njeno ime pove in darove sprejema uprava »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
Zadnja pot Tončka Šramla.
Včeraj popoldne so izročiH mateu zemlji posmrtne ostanke tragično prt” minulega Tončka Šramla. Ob mrtvašnici magdalenskega pokopališča se Je že pred 16. uro zbralo mnogobrojno občinstvo, med katerim smo vide*1 poleg žalujočih tovarišev pokojnik* tudi profesorje drž. moškega učitelji* šča in mnogo učiteljev. Po prvih nio* litvali je pevskih zbor pokojnikovi tovarišev pod vodstvom g. Kobana zapel žalostinko »Blagor mu!« — jc žalni sprevod krenil k odprteniu grobu in je bil obavljen cerkveni ob* red, je stopil na rob groba g. profesor Baš, ki se je poslovil v imenu zavo-da in profesorskega zbora od svoje* ga dolgoletnega učenca s kremenito iskrenimi besedami, ki so vsakog^ ganile. Nato je stopil ves skrušen K zevajočemu grobu pokojnikov solsKi tovariš, ki je v pesniških besedah P°' vedal tovarišu Tončku zadnje iskreno slovo. — Pokojnikova mati se je zgru* dila ob grobu in zopet so zajokala Sr' la njegovih tovarišev z večno 1CP° »Vigredjo«. — Ob odprtem grobu J® bilo nebroj vencev in šopkov, a nar lepši so bili od tovarišev Pragerea* nov in Sadjarske podružnice. — $*a' va spominu pokojnika!
Poln tovorni avto v jarku.
Sinoči okrog 7. ure se je pripeti!3 na znanem klancu pri Brudermanovi gostilni težka avtomobilska nesreča; Šofer Peter Varič, nastavljen Pr| uglednem mariborskem lesnem tr$l°v cu g. Branku Mejovšku, je imel svojem tovornem avtomobilu veli*j sklad drv, razven tega pa je prevz®1 še 6 oseb na avto. V neposredni žini Brudermanove gostilne se ^ ogromno vozilo prevrnilo v jarek. O® potnikov je dobil 271etni Franjo^ K?' sar tako težke poškodbe tla križu v rebrih, da so ga morali z rešev^j nim avtom, ki jc takoj prispel na M® nesreče, odpeljati v bolnico. 101eW° Liziko Plevnik pa so zaradi lažjih P0.', škodb oddali v domačo nego. Ostajj potniki s šoferjem vred so odnesli : sreči le lažje poškodbe.
Gasilska slavnost v Št. liju.
V nedeljo 10. avg. priredi Prostovoljk gasilno društvo Št. lij svojo prvo letu0 veselico v prostorih g. Baumana pri k°* lodvoru, v slučaju slabega vremena Pa teden dni pozneje. Spored bo zelo pester- • tudi srečolova ne bo manjkalo. Vsega Pa ne smemo povedati! Čisti dobiček je na' menjen za nabavo brizgalne in druge#3 orodja. Ta dan bo tudi mala revija gas'1' cev z levega brega. Prosimo, da naS obiščete in pripomorete, da se naša ze' lja Čimprej uresniči. — Odbor.
Z odpiračem
je odprl sinoči neznanec stanovanj hišnika v zavodu »Vesna« Franja »®' daja, ko ni bilo nikogar doma, ter °a' nesel iz omare srebrno moško - nr ’ Po opravljeni reviziji tujega stanova nja jc neljubi gost vrata zopet za klenil in izginil.
Težja nezgoda voznika. j
Davi okrog 6. ure jc vozil 33letl. posestnik Franc Vračko iz Nebove P*o Sv. Petru po jako ozki poti. Ker jc ral stati za svojim vozom in uravnati s pomočjo dviganja zadnl koles, ga je »sora« tako močno vQa rila v desno stegno, da jc na ntes obležal. Bližnji prebivalci so po'1 srečenca prenesli k Sv. Petru, od* der so ga davi z rešilnim avtom 0 premili v bolnico.
Carolus imperator et rex.
Včeraj je prišel na stražnico P •L moški javit, da je izgubil delavs j knjižico. Ko ga je stražnik izprale, o njegovih osebnih podatkih, je op zil, kako sc blišči na moževem ^ buku star avstrijski znak z rejjei ^ cesarja Karla in napisom »CaroT^.r|). perator et rex« (Cesar in kral] K . Na vprašanje varnostnega organa, kod neki ima ta staroslavenznaK^ odgovoril, da ga jc kupil od nei^;,0 starčka za en cel dinar. Ker je nreccj sumljivo obnašanje n®?„1ptltin ki je navedel, da se zove va. Justin in da je hlapec brez P°s ’ ga za enkrat oridržali v zapor
V Mariboru, dne 7. Vlit. 193U.
m i» r p o n i k hitra
Stran ‘A.
Iz življenja naših izseljencev
NAŠE NASELBINE V BOLIVIJI. — BOLIVIJA — DEŽELA STI. - KULTURNO ŽIVLJENJE NAŠIH V AVSTRALIJI.
BODOČNO-
Zadnji »Novi Iseljenik« prinaša zanimive podatke o naših jugoslovanskih izseljencih v Boliviji, kateri državi je posvečena skoro cela številka lista.
v Boliviji so sledeče naše naselbine"-
/ Cochachautbi krog 100 naših izseljencev, trgovcev in delavcev.
V Colquechuci, malem mestecu s 5000 dušami (nekoč 25.000), je 5 Hrvatov z Brača, lastnika rudnikov Vinko in Dinko Perica, gostilničar Simon Kaminčič ter 2 trgovca-
V La Pazi je 300 naših, trgovci in delavci.
Oruzo je najmočnejša Jugoslovenska naselbina v Boliviji. Vseli izseljencev je tam krog 500, večinoma se bavijo s trgovino, so pa tudi uradniki, industrijci, rudarji in zidarji.
V Tupizi 100, v Ujuni 150 z »Jugosl. narodno odbrano Jovan Skerlič«.
Dr. Ljuba Leontič pripoveduje o naših izseljencih v Boliviji, da so vzdržali najtežjo življensko borbo in zavreli v mednarodni tekmi najboljša mesta. V trgovini in rudarstvu so si pridobili velika imetja, žrtvujejo obilno za narodno stvar in idealno izpolnujejo svoje patrijotske dolžnosti. Vse naselbine so organizirane v ‘Jugoslovenski narodni odbrani. Naselbina v Oruzo si je tudi ustanovila svoje gasilno društvo. Skoro vsi izseljenci v Boliviji so z otoka Brača.
*
Bolivija je glasom opisov dežela, silno “^.ta na rudah, zlasti bakru; bogato pa
^ rodi plodna zemlja pšenico, koruzo, sladkorno peso, duhan; vinogradni-je med glavnimi viri dohodkov; sa-
djereja je plodonosna; bogati so tudi gozdovi. Pri vsem tem pa živi nak rog četrt milijona kvadr. kilometrov komaj dva in pol milijona ljudi- Bolivija je dežela bodočnosti.
Kakor drugod, se tudi v Avstraliji naši izseljenci družijo v svoja društva, v katerih goje narodno zavest in svoj jezik ter korakajo k napredku in prosveti. Seveda je ta organizacija v primeri z ono naših ameriških izseljencev bolj slaba, to pa iz enostavnega razloga, ker so naše tamošnje naselbine razkropljene in je radi tega organizacija zelo težavna.
Najstarejše društvo v Avstraliji je »Hr-vatska čitalnica« v Kaiguriji, »zlatem mestu«; osnovano je bilo že mnogo pred vojno, v času, ko je bilo v tamošnjih rudnikih zaposlenih krog 1000 naših ljudi. Društvo je vzgajalo sokolski naraščaj, pevske diletante itd. Tekom vojne je bilo društvo v krizi, danes pa zopet deluje, vendar ne več v nekdanjem obsegu.
V Perthu, glavnem mestu zapadne Avstralije, so pred 2 leti ustanovili »Jugosl. potporno in prosvjetno društvo« pod predsedstvom neumornega g. Buktenice in tajnika Gabeliča. Parkrat na leto prireja sestanke in plesne zabavne večere Ima krog 300 članov. Zbira fond za zgrad njo »Prvega jugoslov- doma« v Avstraliji
Najmlajše jugoslovensko društvo, »Jugoslov- športni klub Zora« v Osborne Parku, v zapadni Avstraliji, se bavi samo z nogometom in šteje danes kakih 70 članov. 95% članov vseh teh društev so Dalmatinci-Hrvati.
moderni raj
^to£je Camargue na izlivu reke Rlione ,v Sredozemsko morje je močvirna pogina z izredno bujnim rastlinstvom, ki )0 Poznavalci naravnih lepot primerjajo ? Pravim rajem. Cede divjih konjev in bi-*°v žive tamkaj v popolni svobodi. Kar Pa tiče ptičje jate, ni razen rumunske Do-ludže in brazilskih pragozdov na svetu pokrajine kjer bi našel ljubitelj ptic tako “°2atega in zanimivega materijah. Že nekaj let sem se bore izvestna francoska ®ruHva, da se to področje, ki meri kakih J4-000 hektarov, proglasi za nedotakljivo, bodo utegnili učenjaki vseh držav in Narodov nemoteno izvrševati svoj znan-*tyeni poklic. Doslej so favno in floro o-°*ia raziskovali domala izključno ino-?enici, po veliki večini Švicarji. Znano je, ^ se je prof. Diirst že pred vojno mno-bavil s camarskim konjem, ki ga je bi-
sploh ne opazi. Drugi moški pa so zato tako silno simpatični, ker opazijo vsako spremembo ženske, ki jo imajo radi. —-Havvthornova pravi: »So gotovi moški, ki ničesar ne viflijo in to so baš oni, ki najbolj razburjajo ženske duhove. 1 ak slepec ne opazi novega oblačila ženske, s katerim hoče oboževana razveseliti fanta, ne vidi nove frizure, niti nima smisla za vsa lepotičja ženske, če ga vpraša: »No, kako se ti dopade moja nova obleka?«, ti odgovori moški raztreseno: »Prav lepa je!« In v tem, ko ti opazuje , obleko, nenadoma pripomni: »Na nosu j imaš pa neki madež!« Drugi možje vidijo pa vse na svoji ženi, če je ljubijo...«
lo
v Pradavnini vse polno v Evropi. Prof.
v* ^‘uuaviiuii voc jJUiiiv v i/viupi. x iui.
n«s? iz Berna je posvetil celo razpravo Ptičjemu kraljestvu na otoku Camargue, y Poslednjem času pa se bavi s floro o-°cja fcar cela vrsta švicafskih znanstvenikov. Trenutno raziskuje ptičje rodove otoku tudi skupina znanstvenikov iz rancije, Nemčije in Švicc.
Mučske knjižnice u CSR
^akor veli službeno sporočilo češke-tifcVa^ega ministrstva za socijalno poli-a ie bilo pričetkom tekočega leta v n ®skoslovaski 15.898 ljudskih knjižnic s tai.	kn;'ig. Biblijoteke so razdeljene
kole; Češkoslovaških knjižnic je bi'o > ‘of>3 s 4,166.606 knjigami; nemških knji-slf-r ^ ^ z L540.449 knjigami, madžar-t 'knjižnic 633 s 110.394 knjig; malo-sltiL1 križnic 274 -z 32.924 knjig in poi;-rJ, V!j!'*n'c 62 s 23.924 knjigami. V vsej 14tr)'1*''• zahtevalo 829.286 oseb kniig Ij’V8i3;225. Poslednje mesece je število <i«i h • ^njižnic ponovno poraslo, tako v' ^ koncem tekočega leta gotovo v ! že 16.COO ljudskih knjižnic.
^okšen moški 5e dopade ženskam
ki^iL11?Je’	obstoja gotov tip moških,
Zak- fens'<e Prav posebno upoštevajo. žiniT' t	a to ^aie odgovor Angle-
je ane Hawthorn. Pravi namreč, da SctJtmoSkem naibo,i odbijajoče (v misli Ke seveda) to. da mož gotovih stvari
Koliko stane propaganda GPU
Tednik »Borba«, ki ga izdaja bivši svetnik v sovjetskem poslaništvu v Parizu Besedovski, prinaša zelo zanimive po-dztke o delovanju GPU v inozemstvu. (GPU je kot znano naslednica Čeke in pomeni okrajšavo za »Gossudarstvennoje političeskoje upravljenje«, to je državna politična uprava)- Besedovski trdi, da troši ta organizacija v inozemstvu preko 5C milijonov dolarjev v svoje propagandne svrlie- Dalje pravi to poročilo tudi, da je tudi zastopnik velikega kneza Cirila v službi GPU. Enako se vdinja GPU tudi doma’a polovica beloruskih monarhističnih organizacij. Toda ti veliki denarji, ki jih izdaja GPU, ne gredo le v propagandne svrhe, temveč postajajo vsako ieto žrtve velikih poneverb. Tako sta preteklo leto utajila dva agenta nič manj ka-klo pol milijona dolarjev, tretji pa je pobegnil s 25.000 funti.
Nov zračni orjak.
V Angliji nameravajo zgraditi novo zračno ladjo, ki bo dva in polkrat tako velika, kakor je »R 100«. Nova zračna ladja bi prevozila najmanj 80 milj v eni uri in bo lahko imela na krovu 50 do 60 potnikov (izven moštva)-
2000 novih šol na Grškem.
Grški prosvetni minister je izdelal načrt za temeljno reformo grškega šolstva. V najkrajšem času bi se ustanovilo 2000 novih šol. Vpeljal bi se zopet helenski vzgojni princip, po katerem bi gimnastika in atletika tvorili podlago za narodno odgojo. Ustanovitev tujejezičnih šol se bo dovolila le v izjemnih slučajih in bi bil grškim nodanikom obisk teh šol prepove dan.
Obrtno gibanje u (Daribom
Obrtno gibanje v Mariboru meseca julija.
Izdane so bile sledeče obrti: Staleker Franc, sejmarstvo z galanterijo, konfekcijo, pleteninami in slaščicami, Poljska ul. 12; Volker Ivan, prevažanje tovorov, Kersnikova ul. 1; Kocbek Genovefa, prodaj peciva in sadja, Gregorčičeva ul. 2 (realka); tvrdka »Peko«, družba z o. z. trgovina s čevlji, Aleksandrova c. 9; Zalokar Martin, mesar, Meljska c. 60; Cizej Josip, trgovina z lesom, premogom, cementom in apnom, Meljska c. 41; Golob Josip, čiščenje in prodaja vampov, Glavni trg (stojnica); Braun Terezija, trgovina z deželnimii pridelki in surovimi kožami, Koroška c. 21; Stiebler Hilda, trgovina z deželnimi pridelki na debelo. Kosarjeva ul. 43; Perc Emil, zobotehni-ška obrt, Tattenbachova ul. 18; Ornik Ludvik, trgovina z manufakturo, kožuhovino, galanterijo, konfekcijo, kratko robo in urami, Koroška c. 9; Prva mariborska tovarna pletenin, družba z o. z., tovarniško izdelovanje in razpečavanje pletenih izdelkov, Koroška c. 5; Merhar Franc, pek, Vojašniška ul. 10.
Izbrisane pa so bile obrti: Kampusch Rudolf, krojač, Jezdarska ul. 21-a; Neu-man Rihard, fotograf, Jezdarska ul.. 8? Kothbauer Ftanc, ključavničar, Tattenbachova ul. 4; Prva mariborska tovarna metel in ščetk, Norbert Minibek, družba z o- z., izdelovanje metel in ščetk na tovarniški način. Pobrežka c. 20; Sche-di\vy Franc, krojač, Koroška c. 80; Ga-brenja Justina, trgovina s stroji, kolesi in pripadajočimi deli, Lekarniška ul. 2; Spit-zer Izidor, tovarniško izdelovanje pletenin, Pristan 10; — Gabrenja Justina, strojno vezenje, Lekarniška ul. 2; Bauzer Marija, ključavničarska obrt, Mlinska ul. št. 31.
Košutič ne sme v Ameriko.
Znani bivši radiččvski politik Avgust Košutič je lani po 6. januarju pobegnil iz Jugoslavije in se udeleževal raznih proti-državnih akcij na Dunaju in drugod v inozemstvu. Sedaj javlja Reuter, da se je hotel izkrcati v Ameriki, vendar so ameriške oblasti to zabranile, ker se je poslužil krive potnice.
Nove bankovce
po 10 in 100 Din prične ta mesec izdelovati naša nova tovarna za denar na Topčideru. Bankovci bodo popolnoma enaki dosedanjim z edino izjemo, da bodo imeli napis »Kraljevina Jugoslavija« mesto dosedanjega »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
Sporf
IX. Zvezdna propagandna kolesarska dit-ka v Celje.
Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi dne 17. t. m. zvezdno propagandno dirko na sledečih progah:
1. Pododbor Zagreb in Bjelovar na progi Zagreb - Celje (101 km). II. Pododbor Ljubljana in Triglavski pododbor na progi Ljubljana - Celje. III. Pododbor Maribor na progi: Maribor - Celje (64 km). Start v Mariboru pri vodovodu ob 5.S0. Cilj pred tvrtko Gams v Gaberju pri Celju. IV. Pododbor Celje na progi Celje -Grobelno - Celje (32 km). Pravico starta Imajo vsi člani klubov, včlanjenih v Ko-turaškem Savczu kraljevine Jugoslavije in ki posedujejo savezno legitimacijo. — Vozi se po določilih pravilnika Koturaš-kega saveza kraljevine Jugoslavije. Prijavnino določi vsak pododbor v svojem delokrogu. Vsi prvaki prejmejo od kluba slovenskih kolesarjev Celše častne kolajne, druga mesta diplome in tretja prizna-nice.
Mednarodni tenis trunir v Splitu.
Na prošnjo Splitskega teniškega kluba je društvo »Putnlk« prispevalo Din 10.000 za mednarodni teniški turnir v Splitu, na katerem bodo sodelovali najboljši igralci Evrope. Turnir se bo vršil koncem avgusta.
Rezultati akademske olimpijade v Darmstadtu.
V waterpolu je zmagala Madžarska nad Anglijo z 9:1, nad Francijo pa z 12:1; Nemčija je porazila Belgijo s 14:1. V plavanju na 400 m prosto je bil prvi Fambi (Italija) v času 4.24.4; v 100 m hrbtno pla vanje je zmagal OhIwein (Nemčija) s 1.16-2; 100 m prosti stil tudi Ohhvein (Nemčija) v času 1.16.2. V 100 m plavanje za dame je bila prva Zaldadean (Fran cija) s 1-30.8.
Ženska olimpijada v Pragi.
Od 1. do 10. septembra t. 1. se bo vršila v Pragi ženska olimpijada za svetovno prvenstvo. Sodelovale bodo skoraj vse države Evrope in Amerike.
MOLNP službeno.
V nedeljo dne 10. t. m. ob 9.30 bo na igrišču S. K. Železničarja mladinska tekma za mladinski pokal S. K. Ilirija. Nastopita S. K. Železničar in S. K. Rapid. Službujoči odbornik g- Ilovar. Tajnik.
Starogrško mesto — na dnu morja
Iz Moskve poročajo, da je ruska ekspedicija nedaleč od polotoka Krima izsledila na morskem dnu ostanke starogrškega mesta. Na Krimu, na mestu, kjer je sedal morski svetilnik mesta Kerzona, je v starem veku stalo grško mesto Chersones, slovito središče kulture in umetnosti. O-stankov tega mesta dozdaj niso našli, dasi so jih ponovno iskali. Šele pred ka kirni 3 tedni so kakih 75 m od morskega svetilnika kerzonskega iri komaj 10 m pod morsko gladino zadeli potapljači na mogočne zidine iz kvadrov in gline. Mesto samo leži še mnogo globje v morju. Raziskanja bodo nadaljevali. Prof. Grinevič, najboljši poznavalec Krima, je prepričan, da je potopljeno mesto v morski vodi konservirano in da bo mogoče, ga potoni kanalov in odtokov izsušiti. Ruski znanstveniki se nadejajo, da bodo v ostankih potopljenega mesta našli bogat znanstveni materija].
Tretji vseslovenski kongres zdravnikov
bo od 2. do 15. okt. v Splitu. Prvi je bil v Varšavi, drugi v Pragi. Priprave vodi predsednik jugoslovenskcga društva zdravnikov dr. Momčilo Ivkovič. Kongres prične 2. okt. v Zagrebu in konča 25. okt. v Beogradu. Slovesno bo otvorjen 4. okt. v Splitu, kjer se bodo 5., 6., 7. in 8. okt. vršila predavanja o znanstvenih in stanovskih vprašanjih. Od 9. okt. naprej bodo ekskurzije ob celi jadranski obali- Nato bo odhod v Beograd. Za razpravo je prijavljenih doslej 60 predavanj
Bolje u zaporu kot pri žen!
Pred sodiščem v Frankfurtu se je te dni zagovarjal neki moški zaradi ponarejanja listin. Med razpravo je na veliko začudenje sodnikov zaklical; »Dajte me raje zapreti, gospodje, da bom imel vsaj mir. Kajti s tako ženo živeti je naravnost neznosno!« Ponarejanje listine je bilo namreč v tem, da je izdajal ta mož-delavec svojo ljubico za zakonsko ženo. Prišel pa je s to svojo koruznico v take spore, da je šel sam na sodišče ter se prijavil kot ponarejevalec dokumentov. Z nasmehom na ustnih je sprejel mož sodbo, glasečo se na tri mesece zapora. Ta primer je zelo podoben onemu iz Niša, kjer je nedavno utekel iz zaporov neki obsojenec in pribežal k svoji ženi. Čez dva tedna pa se je vrnil v kaznilnico ves skesan, češ da je v jetnišnici še vedno bolje nego pri ženi...
Za Miss Universum
je bila včeraj v Galvestonu v Amerik! izbrana 17 letna plavuša Američanka Do-rothy Goff.
77 dni brez dežja
so že v Ameriki. Vročina pritiska vedno huje. žetve in ostale kulture propadajo.
122,722.873 prebivalcev
imajo po dozdaj znanih rezultatih leto5-njega ljudskega štetja Zedinjene držale S. A in sicer brez kolonij. Dasi je bila? v zadnjih 10 letih doseljevanje omejeno in je tudi število porodov padlo, se je vendar prebivalstvo silno pomnožilo. Ako prištejemo še kolonije, imajo USA danes Krce 138 milijonov duš.
Stran X
X Mariboru, "dne 7. VI!T. 1930.
MTtlll IHIIMIHIIIIM I III	:*i!UU*
K, M. Capek - Cliod:
Jindri
Roman. — It češčino prevet dr. Fran BradaS. 32
Gospa Putova se je ozrla nanj čez ramo s pogledom, ki ni pripuščal dvoma, katera vrsta oči je njena, in rekla s pridušeno jezo:.
»To dekle boste pustili pri miru, doktor, razumete? Sicer!«
. Ljubosumna je; tigrica!« je krotko šepnil dr. Černy.
One druge oči je imela študentka estetike, Jirina.
Jindri, ki jo je v tem trenutku videl prvič od blizu, se ni zdelo tako. To, kar je hotel smatrati dr. Černy v Jifinem pogledu za zvitost — se je zdelo prej kot zmes prirojene boječnosti in iskrene pogumnosti, počenjati kakor ostali, med katere je prišla prvič kakor Jindra.
»Cenjene dame!« se je zopet hripavo oglasila gospa Putova, »z veseljem opažam, da ste vsi znatno očrneli; še danes in potem začnemo slikati, torej pro-sim!«
Putova, »z veseljem opažam, da ste vsi znatno očrnoli; še danes in potem začnemo slikati, torej prosim!«
»Ampak gospodična Jirina je kakor padli sneg!« je ugovarjala Malva.
»Tudi ostane tako!« je rekla gospa Putova. »Jira je z visokih vrhov Himalaje in njen ton potrebujem nujno za kompozicijo.«
Jasno je bilo, da je gospa Putova netfak režiser skupine, ki naj bi predstavljala živo slik^rto je bilo videti iz tega, kako so vsi udeleženci zavz.efffali določene, očividno že prej preizkušene pozicije. ♦«
Tudi dr. Pavak je bil na svojem mestu — kralj Sata vahana!
Jindrov poizkus, da bi izpregovoril z njim vsaj dve besedi še pred produkcijo, se je ponesrečil. Znal se mu je izogniti z jako živahnim in hudomušnim razgovorom z gospodom skladateljem, pesnikom, kiparjem in ostalimi.
Moral se je premagati, da ne bi začutil sovraštva, ko je opazoval svojega mladostnega očeta.
»Da dobimo torej čisto naraven in neprisiljen moment slike, se bo vršilo celo dejanje pripovedke; kakor hitro rečem »zdaj«, morate vsi okameneti! Samo ne odreveneti, to se tiče predvsem vas, gospod doktor! V kakšnem balonu ste prišla, Jira! Potopite se do vrata, moramo imeti vsaj silueto. Še bolj, tako! Ne tresite se tako, saj je voda danes kakor vrela kava.«
Zagibi Jifinine kopalne obleke so se napili vode in ostali pod vodo, blago se je prijelo telesa in se je tesno prilepilo nanj.
»Vitka je bila kakor steblo lotosa; njeno telo je težko nosilo pezo prsi!« je zamrmral dr. Černy, stoječ pri svojem aparatu.
»Samo to ste si zapomnili iz cele pravljice!« se je šepetaje jezila gospa Putova, »pri moji veri, da bi vas zapodila, če bi vas tako zelo ne potrebovala.«
»Torej tako,« se je obrnila zopet k svoji dvajset-glavi četi v vodi, »ponovimo: Cela kraljevska druž-s svo'	I—
pelji, brblja in škropi z vodo. Kralj se zabava le s svojo
najdražjo od vseh, in to je Jira, ki jo ostale zaradi tega od srca sovražijo; to naj si zapomni za končni moment! Toda kraljica Jira, ki jo je igra utrdila, prosi kralja, da bi prenehal. Seveda govorita med seboj indijsko, česar mi ne razumemo, zato pa gospod doktor Pavak. Razun tega govori kraljica, visoka izobražena dama, visoko indščino, dočim govori kralj, katerega izobrazba je bila nekoliko zanemarjena, v narečju. To se loči od govorice izobraženih tako, da, ko reče kraljica: ,Utrujena sem, daj mi mir!’, jo on razume, da bi rada bonbončkov. In res pomigne, naj mu jih prineso. Prinese jih gospod Janč, ki ima med gospodi najbolj indijske lase. Kraljica se kralju posmehuje in reče: »Kaj počnemo z bonbončki v vodi? Mar ne znaš pravila o vezavi besed? Ah, kako moreš biti tako bedast!« To mu reče seveda v narečju, kajti kralj razume in je neskončno srečen, ker ga je kraljica zaradi neznanja slovnice pred celim dvorom tako strašno osramotila... Dame in gospodje, to je naš trenutek Drugo, namreč, kako si je kralj to k srcu vzel in se naučil slovnice v šestih mesecih, čeprav je za to potrebnih dvajset let, ker je vanj stopila boginja modrosti, nas nič ne briga, ampak vse to je v Morju pravljic ali v Karagasnithari.«
»Katha - šarit - sagara se zove ta zbirka kašmir-skega pesnika Somadeve,« se je oglasil Jindra starejši iz vode.
»To je vse eno!« je odvrnila slikarica in »tfuj!« ie izpljunila utrinek cigarete, da je na vodi zasikal.
Toda učenjak se ni dal motiti in je nadaljeval:
»Kraljica namreč reče: Modakailu, to je, ne z vodo name, gospod! Toda kralj ni razumel, da je kraljica strnila dve besedi v eno in razumel jo je kot eno besedo: modakaily, to je ,le z bonbončki name.’ Modaka to je nekako to kakor bonboni...«
Gospa Putova je sklenila roke visoko nad glavo in učenjak v vodi je umolknil.
Jindri mlajšemu, ki mu je bilo vse tako zoprno, je bilo seveda že davno jasno, za kaj gre.
Gospa Putova pripravlja ilustracijo k enemu izmed biserov staroindskega »Morja pravljic«, katero ima oče v rokopisu že davno prevedeno. Nevolja proti očetu, ki ga je gnetla že od začetka, ni zaradi tega nič popustila, saj je bila to stara metoda Jindre starejšega, postavljati fantička Jindro pred gotovo dejstvo svojih lehkomiselnih pustolovščin in ga tako že vnaprej razoroževati.
Pa saj bo to že opravil z njim!.,.. Samo da pride pravi čas...
Za zdaj... da, za zdaj ne more Jindra sam spustiti pogleda — s filozofske Jifine! Pribil mu ga je nanjo dr. Cerny s svojim citatom iz pravljice! Citat je bil prav* za prav ravno zaradi tega, ker je tako dobro pogodil dejstvo, nesramen, tako je razsodil objektivni Jindra, tisti Jindra, ki ni očetu nikoli, nikoli odpustil načina, kako ga je postavil v svet, Jindra, ki si je prav zato postavil popolno čistost za temeljno načelo v svojem življenju.
Toda subjektivni Jindra se ni mogel premagati, da ne bi gledal na Jifino, ki jo je voda slekla bolj nego do naga, tako da je skozi njeno tenko mokro obleko pro-svitala nele polt, ampak tudi vsa njena osenčenja in linije njenih oblik. Sama ni vedela za to, vedela pa so za to vse navzoče moške oči, uprte v lepo obliko njenih
grudi, ki je prosvitala s svojima globoko temnima ja* godama.
Sam nase je bil jezen in se je stresel, ko je potem videl, da se te moške oči poželjivo smejejo, dočim njemu strah zapira grlo. Prav tako težko je prenašal pogled najbrž tudi Jindrov oče; tudi njegov pogled je bil tesnoben. Kraljice so se očividno posmehovale in druga drugo opozarjale na Vasathano.
»Izborno, Jira!« je vzkliknila gospa Putova. »Torfc prosim: štiri sekunde!«
Zapornica na fotografičnem aparatu se je zaklop' nila in dr. Černy se je oz val z grobnim glasom:
»Hvala!«
»Jira, brž iz vode!« je velela gospa Putova. »No torej... Jezus Marija. Čc vam rečem, požurite se!«
Ko je stopala Jirina na breg in se pri tem neokretno opotekla, je udarila gospa Putova jezno z nogo ob tla. Potem je vrgla svoj plašč nanjo in jo po tiho kregala.
»Saj sem si to mislila... to ste se zopet nečesa domislila! Napraviti si kopalno obleko iz batista in povrh še iz belega! Če se zmoči, je kakor iz stekla. To bi bili prišli rajši kar v organtinu!... Ko bi se bili sami videli! Če bo na fotografiji videti, kako so na vas gledali, kralj, kraljice in evnuhi, potem ne more biti boljše kompozicijske skice in meni ne bo treba študirati izrazov. Ampak drugače je bil to škandal.«
»Za Boga, kaj pravite, milostljiva?« je rekla Jififl® prestrašeno, šklefetaje z zobmi.
»No, ne vem, če si ni dr. Černy iztaknil oči, ko ste lezla iz vode!« je rekla gospa Putova.
»Prosim?!« je pristopil dr. Černy, ko je čul svoje
ime.
»Dragi doktorček!« in gospa Putova je pomežiknila morda šestkrat, »bodite tako dobri in potrudite se; bom strašno dobra z vami.«
Položila je celo svojo moško mišičasto roko okro? doktorjevih ramen, kakor da ga hoče k sebi priviti-Goste obrvi so ji pri tem trepetale kakor krilca črne vešče.
Jindri se je zdelo, da je njeno krčevito mežikanje včasih spoieno z lahkim napadom jecljanja. Gotovo iei da mežika vselej, kadarkoli ji pri navalu besed ena naglo zmanjka.
»Prisegam, da bo to najbolj dovršen izdelek, kaI smo jih kdaj napravili — jaz, solnce in mojanas — ti2' mat!« je vzkliknil navdušeno dr. Černy.
Toda slikarica ni izpustila njegovih ramen iz svoje roke.
Njeno mežikajoče oko se je umirilo in se zagledalo v dra. Černega.
Oba sta osupnila — dokler ga ni slednjič go:. Putova pritegnila k sebi popolnoma in pritisnila grdm dolgega poljuba na čelo...
»Tako!« je rekla in ga kakor mati pobožala P° glavi.	'*
Pazun Jindre ni tega nihče opazil in Jindra je °" strmel — za vse samo en edini.
Ko je slikarica dra. Celega izpustila, se je opete* kel kakor pijan in na njegovem obrazu se je pojavil nepozaben, patetičen, jokav izraz neizmerne sreč«,
»Tako, Jindriček fantiček, kako se zabavaš?« nagovoril oče Jindro. Približal se mu je o$ strani, tako da ga ni vklel, dokler se ni oglasil.
Griffon“ motorji!
»Peugeot« Kolesa ter deset raznih vrst koles, najboljši produkt svetovno znanih nemških in francoskih tovarn. Ugodna odplačila na obroke.
JUGU D. Z O. Z. — MARIBOR, 2186 Tattenbachova ulica 14.
MOŠKA ČRNA OBLEKA
za srednjo postavo, skoro nova, se ceno proda. — Beograjska ulica 22, part., levo.
Fotoamaterji
kupujejo pri strokovnjaku. Ca 200 aparatov stalno na zalogi. Izgotovljenje slik v 6 urah. Fotomeyer, Gos^ska 39.
4 sobno stanovanje z vsemi pritiklinam!, kopalnico itd. v sredini mesta na prometnem kraju oddam s 1. septembrom. Uprava hiš Pokojninskega zavoda, Maribor, Kralja Petra trg 1.	2213
Hotel-restavracija »Mariborski dvor«,
A. Oset: sobe, prehrana, pension, garaže, hladilnica, vrt.	2165
Elektroinštalaclje,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Časopisi In inserati.
pri Hinko Sax, Grajski trg. 165-1
Juristi!
Sodne
takse
broširano 32 Din, platno 44 Din, so pravkar izšle
pri Titkovni zadrugi v Mariboru
Aleksandrova cesta štev. 13
Košnja otave na prodaj. Vprašati Strossmajerjeva ul. št. 23.	2205
Pisalni stroj dobro ohranjen prodam. Prešernov* ulica 31.	22li
T ^OSCLi _ KAJR1B.OR
.Park kavarna1
►	F*
Koncert
' ‘ H*
Od danes naprej novi program s sprevf Ijavo harfe. — Začetek ob 16. ari _______________________________Igra do 23. nre.______________
Izredna prilika za nakup moškega perila
v tovarni perila Maks DurJava & CO; Maribor, Gregorčičeva ulica 2*
kjer so še vedpo v zalogi velike količine različnega perila, kakor: Srajco Iz cefirja in kombinirane z dvema ovratnikoma ter dvojni manšeti po Din 36.—, 46-—, 52— in 58.—;	‘	..
Belo sralce In srajco k Iraku do najfinejše vrste od Din 40.— iaPresJ Srajce iz popelina, panama-srajce in nočne srajce najfineiSIh v In vseh velikosti;	e
Spodnje hlače, dolge in kratke, iz gradla, kepra ter šifona; ‘j moške, ženske in otoške od Dir. 100.— naprej; pvratnjjci mehki, P° in trdi, iiajfinejšega lastnega izdelka.	J(J
Naročila po meri se izvršijo v 24 urah. Blago ie prvovrstno cene z ozirom na to. da ie treba vso zalogo v najkrajšem času vnoV2Q40 najnižje.
izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik ‘»^ajatelja in urednik; FRAN BRD ZOV1C
v Mariboru
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA