§tev. 246. Trst, v toek 3. septembra ISI2 Tc5a; XXX n. IZHAJA VSAK DAN tuii ob bedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu io okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergru itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) O-lLASl RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 k >lone. CKNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. vtvi. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot, 0gla«=e sprejema Tnseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo v Trstu. PIHOST Glasilo političnega društva „Edinost'* za Primorsko. „V edinosti je moč!u NAROČNINA ZNAŠA za ctlo leto 24- K, pol leta 12 K, 3 mescce 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira H aro č ni na na nedeljsko izdanja ..EDIIf OSTI" itu* : it o«lo Isto Kron 5-20, xa pol lota Kron 2«0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračftjo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li>ta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dea). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna »Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5tev. 20. Po3tno-«iranl!ni!ni rafun 5tev. 841 652. TELfFOM St 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. atiirghov naslednik. IŠL 2. (Uv.) VisokostojeČa oseba se je baje Izrazila o nasledstvu za grofom Sturgk-hom tako: Notranji minister, baron Heinold, se je zopet vrnil na Dunaj. Že v prihodnjih dneh utegne pasti odločite?, ali ostane ministrski predsednik grof Stiirgkh na svojem mestu ali pa spozna na podlagi zdravniškega izvida, da ne more več zmagali svojega posla.ter iznova zaprosi cesarja za demisijo. Će bi smatral to grof Stiirgh na podlagi zdravniškega mnenja za potrebne, pričakujejo, da bo predlagal cesarju za svojega naslednika sedanjega ministra barona Heinolda. Poljaki pa močno nasprotujejo tej nameri, da bi postal baron Heinold Sturgk-kov naslednik, zlasti zato, ker še vedno nesreči ustreljen. Ustreljeni reservist je oče teli maščevati za žrtve o priliki zadnjih do- etapa za germanizacijo dežele. Doseds; Še štirih otrok. Pogajanja med Poljaki in Malorusi. DUNAJ 2. (Iz/.) Pogajanja za sporazum med Poljaki in Malorusi so v kritičnem stanju. — V soboto so bila važna posvetovanja. Nasilje na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 2. (Izv.) Dae 15 sept. bodo nameščeni pred parlamentom orožniki in vojaštvo. Vojni materijal za Romunijo. godkov na meji. ni znano, da bi se bile državne oblaitnije Mirovna pogajanja med Italijo in kjerkoli sklicevale na ta famozni § 9 zak na Turčijo. 0 ljudskem štetju iz i. 1869 na Korcškem, TURIN 2. (Izv.) Pogajanja sicer miru-j štajerskem, ali sploh v obmejnih fcra|«h, kjer jejo, a niso prekinjena. so Slovenci v manjšini. Saj Je notorično --! znano, da so ca Koroškem in Štajerskem u ... _takorekoč izključno slovenske občine, ki so nomatlje V 1 UlTljl. i pa slučajno v nemškutarskih rokah, ki imajo SOFIJA 2. (Izv.) Sobranje bo sklicano' izključno nemške napise. Pa saj nam niti nI baje sredi septembra k izrednemu zase -; potreba, da gremo na Koroško in Štajersko rfa„tu_ ker imamo mi primorski Slovenci tozadevr h CARIGRAD 2. (Izv.) Albanci pod vod-1 Izgledov dovolj. Poglejmo n. pr v Ist o. ^ ... . / . .. *.,... I/«llLn In bi n UUliiAnn i niso pozabili svoječasne zahvale državno- skega sobranja se Je izjavil za vojno za avto- zborskemu klubu Rusinov zarad! njega sta-'nomijo Makedonije. HŠča napram brambni reformi. Poljaki nagla-\ Velika vojaška revija pred nemškim šajo, da takrat niso storili nikakršnih na- j cesarjem daljnih korakov, da bi pa sedaj mogoče j BEROL1N 2. (Izv.) Včerajšnji vojaški ne ostalo Heinoidovo imenovanje za mi- reviji v Tempelhofu pred cesarjem Viljel DUNAJ 2. (Izv.) Romunska vlada jejstvom Saliha so vdrli v ječo v Vratistl, Južno Koliko občin je tam, ki so aH izključno, ali naročila za trideset milijonov vojnega mate- od Valone in izpustili 70 jetnikov. V mestu j rijala za Crnomorsko brodovje, 8 rušilcev torpedov in 10 podmorskih čolnov. Vojno razpoloženje v Bolgarski. SOFIJA 2 (Izv.) Podpredsednik bolgar- vlada anarhija. \ hrvatske, a se nahajajo v itali]anaških rokah in PFTROGRAD 2. (Izv.) V Kasanski ka-j imajo izključno italijanske kra;evne table, tedrali so darovali božjo službo za bolgarske Da pogledamo le v neposredno tržaško bli-žrtve v Makedoniji. Božje službe se Je ude- žino: v Piran, Izolo, Koper in Milje. Vse ležilo tudi več častnikov in državnih funkci- vasi, k* obkrožujejo ta mesteca, a spadajo v jonarjev. *ste občine, so izkjjucno slovenske, a kra- SKOPLJE 2. (Izv) Albanski ustaši so jevne table so povsod izključno italijanske. sklenili mirovati in čakati do po bajramskem Vendar nam niti ni treba, da gremo v Istro, prazniku. Če turška vlada doslej ne izpolni j Poglejmo samo - da niti ne govorimo o danih obljub, zaprično zopet z bojem. ! mestu — v tržaško okolico. Kje najdete v CARIGRAD 2. (Izv.) Tiskovni urad pri- vsej tržaški okolici le en sam od občine po- nistrskega predsednika brez vpliva na j raora je prisostvovalo mnogo tisoč vete ; občuIe k| ^ poVeijaik prvega vojne- stavljen napis, kjer bi poleg italijanščine imela Poljake. , ; ranov in ogromna množica ljudstva. Gneča L 0 Jja. «'Jl, inJ v katerem lih do- 1 tudi slovenščina skromni prostor, dasiravno DUNAJ 2. (Izv.) Zdravstveno stanje ;okolo cesarjevega avtomobila je bila tolika, na oouste po emike o re-' ie okolica tržaška - vsaj v kolikor prihaja ministrskega predsednika Stiirkka je zelo da se mestoma ni mogel naprej pomikati. fz3ahv \zvesS vla2a v Albanm dobro in tudi očesna bolezen se Je precej Več veteranov se je onesvetilo. List ki se ne Mo^rtlltma pozivu i^hnllint« Prihr»rtn!f> dni sp vr5I Tdravni- „ '----.. .__________. LtStl, KI Se ne DOCIO pOKOnil lemu pozivu, izboljšala. Prihodnje dni se vrši zdravni- j ško posvetovanje, ki bo odločilo ali ostane• Kongres „Trade-Unions*. jbodo suspendirani. LONDON 2. (Izv.) Danes začne v J MILAN 2. (Izv.) je okolica tržaška — vsaj v kolikor prihaja ' v poštev domači element — izključno slovenska? In vendar nI bilo nikdar čuti, da bi biia Corriere della Sera" ' primoska deželna vlada na podlagi nave- Sdnik ' ministrski pred- N m k s * le^ih delavskih Gr-! javlja, da so dospe« v Sofijo trije Make denega zakona odredila, da morajo biti vdo- £ < a* -u * *« i ganizacij. - Pričakovati je sporov med donci, ki so bili obsojeni na smrt, ker so tiCalh IstrsHh i^Jučno slovensklhvaseh aU Demonstracija državnih uslužbencev. ; *ristaši parlamentarizma in onimi Zveze sin- j položili bombe na železniški tir. Iz turških 1 tudi v skoro izključno slovenski tržaški IŠL 2. (Izv.) C. kr. državni uslužbenci. dikalistov. so vprizorili včeraj veliko demonstracijo ter sklenili protestne resolucije proti prikrajšanju nedeljskega počitka. Ta demonstracija ima tem večji pomen, ker biva cesar ravno v Išlu. Minister Trnka v ! Bud jejo vicah. BUDJEJOVICE 2. (Kor.) Dospel Je semkaj iz Gmundena minister za javna dela Trnka. Sprejeli so ga zastopniki državnih oblasti. — Minister si Je ogledal češko-državno obrtno šolo in žensko obrtno šolo. Kongres sodnikov. DUNAJ 2. (Kor.) Danes so začele v prisotnosti pravosodnega ministra razprave splošnega kongresa sodnikov. zaporov so jih osvobodili Albanci. Smrtna nezgoda na lovu. j - . - . - OPAVA 2. Na lovu v Fryyaldovu je KOV OlGIIllU HO IID 1*00112 PFODICB DO grof Finkenstein po nesreči smrtnonevarno Vvnnlflrfim obstrelil baronico Eckartstein. i RnUIJMlKIll. Advokat — def ra vda nt. »Slovenski Narod" poroča, daje okrajno : nem§£jr0 okolici poleg italijanskih tudi slovenski napisi. Pač pa smatra kranjska deželna vi: da za potrebno, da vkazuje izključno slovenskim občinam, v katerih morda poleg Župnika in učitelja ne razume Živ krst nemškega jezika, pomazati svoje krajevne table tudi z KUTNAGORA 2. (Izv.) Danes se Je gorstvo na Kranjskem izdalo naredbo s začel tu kazenski proces proti advokatu j tetero se županstvom naroča pod kaznijo Reimannu, iz Kolina! ki je poneveril četrt & ™orai° dw° dne ** ii milijona kron. Reimanna toži drfavno; napisne deske po vaseh trgih in mestih na- pravdništvo radi hudodelstva poneverbe in 1 Pisane "di v nemškem jeziku Vlada se pri ponarejanja menic in radi prestopka proti teiJ na § 9f ^dskem štetju _ _ .. ............. varnosti premoženja. Dr. Reimann Je otvoril 29- 1marca !?69 drz-, ztak Stev- 69 malo občin, ki bi imele samo slo- ...... ' pravi v omenjenem odloku: . venske krajevne napise. Kakor marsikje, se Drugi odstavek navedenega paragrafa i karakterizuje tudi tu znana slovenska servil-določa, da določiI Politično deželno oblas vo; nQSt p^pričani pa smo, da se one občine, v katerih deželnih Jezikih je treba imena (na j k| Imajo sedaj izključno slovenske na- Ta naredba je nekaj tako nečuvenega, da bi človek skoraj ne mogel verovati vanjo. In prav res smo tudi mi radovedni, kaj poreče k temu deželni odbor nekdaj tako ponosne vojvodine Kranjske. Sicer je na Kranjskem že danes zdo julija 1906 v Koliiiu odvetniško pisarno, Vlada pravi v omenjenem odloku • ' , _ . v , „„ , ' I lm rri nilstoDoV niooHananc dota njegove žene je znašala 25 000 kron. Obtožencu Je šlo začetkoma dobro, v drugi Na koneresu so zastopane organizacije polovici leta 1909 fe pa z?šel v denarne v i1 ^ scKlnikov T^ Avstrije, Ogrske, nSSu j težkoče. Pomagal si Je tako, daje po,ever-! Italije. Jal depozite svojih klijentov in daje pona- ^ske določbe, Je s® te j pise, tudi temu odloku ne uklonijo. vlada z Okrajni glavar ima pravico, dd župana jai ovujui niijvuiu r ili ua jv puun- , , . n , , I 1 OHO X* on"3O vhibjui *«« "" __ ^ , i rejal njih podpise na menicah. Depozitov je odlokom z dne 1». oktobra 1892 st. ^Ud^; disciplinarnim potom kaznuje, ako ta ne iz- Nadomestna deželnozborska volitev. | poneveril nad 61.000 K, s ponarejenimi me-i 0^dila, da je napraviti napise v deželnih vr§, n,egovih ukaz07. A če sWene občinski ZADAR 2. (Izv.) Pri nadomestni dežel- žicami si Je pa prilastit nad 51 000 K. Dr. !e»k«n . : za sto p, da morajo krajevni napisi biti sa- „ ------------------- Reimann pr|znava| da je kriv Kara je prišel; _ „ OMni glavarji se bodo o tem prepri- mo slo?enski? Kaj potem? V tem slučaju se ^cno.. D^imonn ha^b nnuA/lotl l-i/rnii^rlo co Čdll UO 1. Septembra t. 1. > mnrn ?i,mn o,,nct ai.-nn cb-llrpinti nI flrlpn nozborski volitvi v kmečkem volilnem okraju kotorskem je bil Izvoijen Srb protopresbiter Ivan Bučln. JuŠič oproščen. GORICA 2. (Icv.) Danes se Je vršila na tukajšnji okrožni sodniji razprava proti Slovencu, a italijanskemu podaniku Karlu Jušiču, ki je bil obdolžen vohunstva Italiji v prilog. Sodni dvor je JuŠiča oprostil, vsled česar je državni pravdnik priglasil pritožbo. Reservist ustreljen na vojaških vajah. DUNAJ 2. (Izv.) „Sonn- und Montag-zeltung" poroča, da je bil na vajah dunajskega vojaštva pri Aspangu neki reservist po PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Ksaver Šandor Gjatskl. — Prevel A. E. Družba je bila porazvrŠčena v prostrani, elegaatno opremljeni sobi kakor že kje, hišna gospodinja pa je biia v skrajnem kotičku, kjer je poleg majhne mizice vlivala črno kavo iz mašine v majhne čašice, pri čemer ji je pomagal stari grof Pejačević V sobi je bilo precej tiho in Smora župan enostavno sklicevati na sklep ; občinskega zastopa, ki mora županu veljati denar Reimann noče povedati. Izgoverja se čaii d° lf namreč, da je moral plačati več dolgov in ; ^arlod dostavlja temu: ______ ____^ .......— _ _ da je zato postal pasiven. I _ , „Prepričani smo mi že sedaj, da ne, več ne ukaz okrajnega glavarja. Ne š'o Grozeč velik 'traik i bodo zuPan» polnili tega ukaza in zato b| se torej več za konfukt med županora jn BEROL1N 2 rizv Vzi-^i Nemčiii S™f ^ifčl* tak° ^ 8 kfz?°?*?l*m> ^J okrajnim glavarstvom, temveč med tem po-tstKULiiN z. (izv ) v zapaani isernciji. fc0Ci0 stori kaznovani župani in kakšno sta-• _lpH',im £ Tactnnnm Občinske grozi Štrajk 50.000 kovinskih delavcev. Ti j ligče bo Dri tem zavzel slovenski deželni slednlin; fn 0™nsk!m zastopom. UDcinske fahtPUPin Irraici klavni i-a* u :P Jtx . « jV -r t! «rau nastopu pa okra nI glavar ne more da- zah ev.Jo krajši delavni čas. zbor, oziroma deželni odbor Tud se bomo jati nikakjh ukazQV ne na|a tj |cb Novi spopadi na grško - črnogorski j informirali, če bodo Kočevarji tudi napravil) ,Edjno sredstvo v tem slučaju bi bil razpust PAnipnjn 0 n^ji. d^iezllCJ,e napisne deske Posimo zato so-obč|nskega zastopa kar raore pa odrerlitf CARIGRAD 2 (Ko-.) Glasom vesti v miljenike iz kočevskega okraja, naj se za ,e dežeina vlada v sporazumu z deželrim listih je prišlo pri Tunovu na grško-turški stvar zanimajo I" 'odborom. Dokler je torej deželni cdbor na meli do novih spopadov med turškimi in j Jasno je na prvi pogled, da je ta odlok strani ob'č, tem pač ne more do živega grškimi vojaki. Na obeh straneh je bilo 15 čisto navaden atentat na pravice sloven- ne de2eina vlada a še manje kak okrajni ranjenih. L;sti poročajo, da so se Grki ho- šćine na Kranjskem in poskus, oziroma prva eiavar ' glavar. .ju. ..■ i i 5bmb ------------------ Ali seveda, od sedanjega kranjskega Tivadar se je globoko poklonil intakr jj — Bilo je videti tudi to — je cdgo- deželnega odbora bi pač zastonj pričakov li, z očmi poiskal Madleno, stopil najprej k; voril Tivadar malomarno, popolnoma raz- da se potegne za pravice slovenskega je- njej ter ji poljubil roko. i tre seno, vedno premišljajoč sam pri sebi, zika. - Madlena je začutila, da se mu trese ali bo Imel priložnost, da bi bil sam lltl lt . fl , roka, in instiktivno je, čim hitreje je mogla,! z Madleno. i J7 fllllljOnSKl PfCfllOS i" SOClj3lnO- potegnila svojo roko iz njegove in postalo i — Citara, da je sedaj v modi vse š la IISm« maUmuUm ji je težko, neugodno v duši. i Robert le dlable. Prosim vas, da, tudi klo- OEfflOKruIlulB USlIUlIJu« Oa nI opazil njenega izraza v obrazu.; buke in plašče, vse vse nosijo a la Robert Govor drž. posl. dr O. R y b d r a, na shodu Blizina pogubno krasne zene ga je očarala — da, celo slaščičarji prodajajo neke nove železničaHev dne 29 avgusta popolnoma in njegova umetniška duša Je na bonbone a la Robert le diable. Ali je ta ' /n H \ * dušek vsrkavala vase čare, ki so izhajali opera res tako krasna? i (Dalje.) iz nje. Z enim sam*m pogledom je objet j — Glasba Je veličastna, mise en scene Socijalnih demokratov edini ideal isti trenotek ovalno lice, pravilno lepo in ( sijajen, z eno besedo, uspeh je nezaslišan.; volitve, oplemenjeno z melanholijo, in bujne lase,! —.Ah — kako Je to lepo, biti v veli- Socijalni demokratje so tisti, ki zme- spletene v antično frizuro, iz katere se je kem svetu! Mi pravzaprav niti ne vemo, da rom mislijo na volitve. To pa ravno ni lesketa'a zlata modra strelica — oči so se živimo. Res, srečni ste, maestro 1 Prosim najbolje. Razložiti Vam hočem tukaj, zskaj pogovarjali so se poluglasno v finem tonu mu uprle tudi v krasni podolgasti vrat in i vas, ali se vam ne zdi strašno, da st > socijalni demokratje tako postopajo, odličnega sveta. Tivadarja je najprej opazila i dovršeno lepe rame. — Ah — njegovo zopet v tem našem zakotju? Ah, ali vendar Gjvornik je tu posegel nekoliko - zg - gospa Budročeva, ki je sedela na glavnem strastno srce se Je zvijalo in bilo močneje, vemo tudi mi, kaj je v modi — in zgovorr i dovino avstrijskega parlamtntamega ži ije- kanapeju in se je pravkar zabavala z Mu-! ko jo je gledal v lahni obleki, katere brez-1 gospa je kakor slučajno ujela tanko zlato nja ter je v obširnih in temeljitih poez h ževičem. Bila je to krasna in bujna črnka,!Številni nabori so se dražestno skladali okoli verižico, ki se ji je vila o ji je po včerajšnji zabavi, ko ga je krasna i nove posetnice v modo — s tiskanim se demagogičnih sredstev posluževali sfr -o gospa Budročeva že obsula s tisočerimi' imenom ? vsi. Vse stranke so izprevidele, da tr< ba vprašanji o Parizu. j — Da — vaša milost. In biti morajo napeti vse sile, da zbero na sto in sto ■ o- — Ali je res, da so letošnjo zimo no- gotske Črke. V Parizu ni več videti pisanih Ulcev na volišču. Ljudstvo je mislilo, da je sili gospodje in gospe proii mraza majhiie posetaic. zasijal dan sreče, da bodo po v elit. ah črne krinke iz baržuna? (Dalje.) potem nebesa tukaj na zemlji, da bo pravi Stran II. , EDINOST" 5t. 246 V Trstn dn* 3 septembra IS 12. raj na svetu. Zakaj ? Ker so nekatere stranke, zlasti socijalni deraokratje, toliko obljubovall ljudem — volilcem. In ljudje so bili lahkoverni! Socijalni demokratje pa so bili v svojih obljubah jako neprevidni. Oni so ljudstvu obljubovali vse možno ! Danes pa lahko vidite vsi, da se od tedaj pa do danes ni izboljšal gmotni položaj ljudstva da so postale razmere še daleko slabše, čeprav so socijalni demokratje agitirali med ljudmi, Češ, da ne bodo več komandiral tisti višji in da bodo imeli delavci več pravic. Gospodarsko krito občutimo tudi v Trstu. Nikakor pa nočem trditi, da so temu krivi socijalni deraokratje. Stvari se vse dru gače razvijajo. Mi se nahajamo, kakor že enkrat pred nekaj desetletji, v splošni gospodarski krizi, ki je kriva, da ima denar vedno manjšo vrednost in ljudstvo je začelo avstrijsko rento očitno odklanjati. Mimogrede se je tukaj govorn'k bavi! z gospodarskim položajem dižave; razprav Ijal je tudi njen finančni položa|, ki je veli kanskega pomena tudi za sedanji parlamentarni položaj, kateri |e povzročil, da se socijalni demokratje nahajajo v škripcih, v zagati, in da so se stvari obrnile na slabše. Socijalno zavarovanje, davčna reforma, zavarovanje za slučaj bolezni, izbol.šanjt plač uradnikom, državnim delavcem in vse druge stvari še vedno čakajo rešitve. Do letos se je od vsega tega še prokleto malo uresničilo. Letos smo edinole dobili dve let io vojaško službo. Ali smo s tem na boljšem, ali na slabšem, pokaže bodočnost Socijalni demokratje se vam izgovarjajo, da jih ni še dovolj, da bi mogli v parlamentu zmagati s svojimi zahtevami. V prej šnji ljudski zbornici je bilo 89, v sedanji pa 81 socijalnodemokratičnih poslancev, torej tretja po Številu najmočnejša stranka. Da pa tudi opozicija, in tudi manjštevilnejša, iahko doseza primerne uspthe, vara dokazuje zopet lahko socijalnodemokratična manjšina v mestnem svetu tržaškem, kjer jih je samo devet. — Z ostrimi in utemeljenimi bese dami je nato govornik pojašnjeval parla mentarno taktiko socijalnih demokratov, k> se postavljajo popolnoma na negativno stališče in zahtevajo od zbornice vse možne stvari. Govornik se je nato dotaknil tud-razmerja med izboljšanjem gmotnega položaja državnih uslužbencev in davčno reformo, poudarjajoč nujnost rešitve te slednje, in s posebnim poudarkom omenjajoč, da socijalni demokratje zahtevajo milijone za svoje volilce, nočejo pa dovoliti vladi sredstev in dohodkov, s katerimi bi pokrila izdatke. (Zvršetek pride.) VABILO na II7II. redno veliko sfcuusčino Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v nedeljo, dne 22. septembra 1912 ob 11. uri dopoldne v TRSTU v veliki dvorani „Narod, doma" (Piazza della Caserraa št. 2). SPORED. 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo.1) 6. Volitev nadzorništva (5 članov).=) 7. Volitev razsodništva (5 članov.)8] 8. Slučajnosti.4) VODSTO Družbe sv. Cir. in Met. v Ljubljani. 1) Iz vodstva izstopno letos gg.: Aleksander Hudovernlk, dr. Janko Šlebinger in Ivan Vrhovnik, odpovedal pa se je g. dr. PODLISTEK. Slovensko gledališče v Trstu. Piše Leon Dragutinovi ć. Pred začetkom sezcne. Z letošnjim letom je stopilo naše .Dramatično društvo" v svoje 10 leto trudapolnega, toda uspešnega delovanja na polju kulture in pro-svete. Naše gledališče je živim dokazom, koliko se lahko premore tudi v razmerno kratkem času z marljivim in požrtvovalnim delom ! Brv z vladnih podpor so si Slovenci v Trstu ustanovili svoje gledališče in le narod sam, ljubezen naroda, hrepenenje po estetičntm užitku, želja po kulturi, Je postavila ta naš skromni Talijini hram na višino, na kateri sto i danes. iz skromnih razmer — ko Je g. Jaka Sioka z redko delavnostjo in požrtvovalno st; » postavljal fundamente, da bo njegovo im na odličnem mestu zabeleženo v zgode ini našega gledališča — stopa danes vodstvo slovenskega gledališča pred svoje oblinstvo s programom in osobjem, za ka terena bi nas lahko zavidala večja gledališči. Iz diletantskega odra se Je razvilo v Trstu slovensko gledališče, ki nam služi v čast. V tem našem desetem letu se moramo s hvaležnostjo spomniti vseh onih faktorjev, ki so se z veseljem oklenili ideje za usta- G-egor Ž-rjav. Voliti je torej štiri tdborolke, trt za djbo treh let, enega za dobo erega leta. V odboru ostanejo Še gg.: Fr. Crna-{joJ, dr. Ernest Dereani, dr. Ivan Merhar, Fr. Pahernik, Matija Prosekar, Andrej Sene-kovič. Luka Svetec, dr. Ivan Tavčar. J) V nadzorništvu so bili g g.: dr. Fran IleŠič, dr. Alojzij Lavš, dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, Miloš Stibler. «) V razsodništvu so bili gg.: dr. Vinko Hjdelist, Jakob Kogel, dr. Fran Rosina, dr. Fran Tekavčič in dr. Karel Triller. 4) Do dne 27. avgusta t. I. so podani predlogi, o katerih bode sklepala velika skupščina: a) za Štajersko se ustanovi mesto posebnega potovalnega uČiietja; b) glavna skupščina se deli v zaupno in manifestacij sko zborovanje; c) tajnikovo in blagajnikovo poročilo naj se izroči tiskano delegatom 14 dni pred veliko skupščino. _ Dostavek: Dne 21. septembra ob 7. ivečer bo zaupno zborovanje po § 2. društ. zak. v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu, h kateremu je dostop dovoljen samo proti osebnemu povabilu. Za pokrovitelje m podružnične delegate veljajo „zglasnice*, ki so jih dobili za veliko skupščino, obenem tudi kot legitimacije k zaupnemu zborovanju. __ Domače vesti. f Dr. Matija Hudntk. Minolo nedeljo je umrl v Postojni dr. Matija Hudnifc, bivši odvetnik in načelnik „Gavne posojilnice- v Ljubljani, ki je prišla pred dvema letoma v Konkurz. Radi tega poloma Je bil pokojni aretiran in pred ljubljanskim porotnim so dtščem obsojan v triletno težko ječo. Kazen oi imel prestati v mariborski kaznilnici. V leči pa Je obolel in za 18. avgust t. 1. Je bii — že na smrt bolan — pomiloščen. Iz ječe se je podal k svoji rodbini v Postojno, kjer se je pa le 14 dni veselil zopet zadob-ijene prostosti. Tako je zaključena tragedija, e še sicer tragedija „Glavne", pač pa tragedija meža, ki je bii po splošni sodbi glavni krilec tega poloma in ki se je moral £a to tako bridko pokoriti. O mrtvih naj se ne govori slabo, a o pok. Hudniku še v življenju, morda niti oni, ki so ga obsodil1, niso mislili in govorili slabo. Gotovo on ni bil slab človek. Bil ie pač lahkomišljen, lahkoveren in spuščal se je v podjetja, katerih ni razumel. Poleg vsega tega pa je vse preveč veroval ljudem, ki so zlorabljali njegovo zaupanje. Pokoril se Je za to bridko in se tudi spokoril. Zato pokoj njegovi duši I Junaki, pa taki! Ljudevit Valentičič iz Trsta je bil napaden v nedeljo zvečer okrog 7 30 v ulici Sv. Frančiška Asiškega od treh Italijanov. Najprej so zahtevali, naj odstrani znak NDO in trobojni trak s prsi. Ker se |e Valentinčič branil to storiti, ga Je pograbil {eden izmed trojice ter mu iztrgal trobojni trak. A Valentinčič — ne bodi len — je pripeljal napadalcu par gorkih zaušnic in tudi ostala dva bi bila dobila svoj delež, da i prišla ravno tam mimo skupina stražarjev, katera je razgnala trojico napadalcev na eno stran, napadenega Valentlnčiča na drugo. V znak občudovanja hrabrosti treh Italijanov na enega Slovenca daruje g. Valentinčič 1 krono fondu NDO. — Denar hrani uprava našega lista. Gostje na potovanju. V soboto večer je dospelo v naše mesto 110 članov „Stuttgarter Eisenbahnbeamtenvereines", k! so se nastanili deloma v hotelu Exelsior Palače, Central in Volpich. S parnikom „Venezia" in „Graf Wurmbrand« so se včeraj peljali v Benetke, od kjer so se vrnili sinoči. Danes predpoldne in popoldne so si obledeli naše mesto. novitev stalnega slovenskega gledališča v TiStu. Toda danes ni to moja naloga. V kratkem bo naše gledališče slavilo svoj 10 letni jubilej in tedaj se bo seveda hvaležno spominjalo vseh onih delavcev na kulturnem polju, ki so uspešno delovali na korist slovenske umetnosti v Trstu. Hotel sera ie konstatirati dejstvo velikega napredka na polju gledališke umetnosti, a v dolžnost mi je tudi, da povem, kaj vse čaka igralcev in občinstva: za ene velikansko delo, za druge estetlčen in umet niškl užitek, kakoršnjega dosedaj ni bilo možno nuditi, ker nam je nedostajalo moči Letos pa je „Dramatično društvo" zastavilo vse, da dvigne nivo gledaliških predstav, a s tem tudi nivo gledališča samega. Šlo je daleč nad dosedanje gmotne razmere, samo da bo moglo nuditi svojemu občinstvu kar najboljšega. Slovensko gledališče v Trstu ni le kulturen zavod, temveč je tudi v resnici na-cljonalen; nacijonalna potreba je morda tudi tu močnejša, nego vsaka druga. — To dej>tvo Je tudi sklonilo vodstvo slovenskega gledališča, da se je uvedta opereta, kajti tudi ne glede na gmotno stran, moramo računati z dejstvom, da je danes opereta priljubljena pri vseh narod'h in tudi pri naš h ljudeh. A v nacijom inem pogledu nam ne more biti vsejedno, ali naše občinstvo hodi p islušat nemške, oziroma italijanske predstave aH pa slovenske. Seveda Je in mora ostati drama domi- T . h: soieln biti! Pišejo nara : Pr! r gostov je biio minolo nedJ o - joi-jo redarstva. Med tolikimi redarji je biio tuui par takih, ki so ulijevali Slovencem svojo laščino. Štev. 496 je trikrat zahteval v laškem jeziku, naj se ljudje odstranijo izpred izhodnih vrat juž. kolodvora. Slovenci so mu pa veleli, naj jim to, kar želi, pove v slovenskem jeziku, a mož se Je raztogotil in grozil z aretacijo! To ne gre. Kedor ne zna deželnih Ježkov, naj ob iakih prilikah ne vrši služb*, ker je nesposoben. Tudi o štev. 554 imamo pritožbo, ki je, kakor se nam poroča, še hujša, nego prva. Ko so Slovenci oporekali n|egovemu laškemu nastopu, je ta baje rekel: Bomo videli, kak Jezik se bo govorilo tukaj. Prosimo, naj se t?ke s vari ne ponavljajo, ker iz takih „male^k sn* lahko nastanejo neprilike in nesreča. „Vlomilci in tatovi". Cenjeno uredništvo „EDINOSTI* 1 v TRSTU. V smislu § 19 tiskovnega zakona po-zivljeta podpisana uredništvo, da priobči naslednji popravek notice natisnjene v „Edinosti" z dne 26. augusta 1912 št. 238. pod naslovom »Vlomilci in tatovi" in sicer : NI res, da bi bila včeraj zjutraj na zahtevo Ivana Jakliča aretirana Luigt S u s t e r s i c h,. kurjač južne železnice, in Ivan Puklavec, mizar v kurilnici na užni železnici, radi vloma in tatvine, — r e s j e p a, da sta bila podpisana Alojzij Š u s t erčič in Ivan Puklavec na zasebno ovadbo Ivana Jakliča radi osumljene tatvine predvedena na komi-sariat in da sta bila po zaslišanju takoj iz puščena na svobodo. Ni res, da bi bila podpisana vlomila uinulo soboto v zaklenjeno shrambo Ivana Jakliča, odnesla razno orodje, razmetala, pokvarila in razrezala popolnoma novo žim nico, — res Je pa, da dotična shramba, vres aici podzemeljska klet, ni bila zaklenjena in ni biia nikoli v posesti ali lasti Ivana Jak iiča, marveč je bila dotična v klet do 24 avgusta 1.1, v posesti Alojzija Sušterčiča in potem Ivana Puklavec, r e s j e p a, da Je Alojzij S u š t e r č i č le po dobroti na Jakličevo prošnjo in do preklica pustil Jakliču hraniti v dotični kleti nekaj stare šare in sicer dva stara raztrgana posteljna vložka, eno sekiro, en star obrabljen in ponošen kovček ter pet «osov lesa, . r e s i e p da se je AIo|z S u š t e r -čič že kake tri tedne pred 24. avgustom topet polastil svoje kleti, potem, ko Je Jakliča brezuspešno pozval, naj mu iz-jrazni klet, kar Je bilo dobro znano J a k 1 i-č u in res Je tudi, da slednji ni ničesar ukrenil zoper to, — r e s J e p a, da je Ivan Puklavec dne 24. avgusta, ko je nastopil po S u š t e r-Ć i č u slednjega stanovanje s predmetno kletjo vred, istega dne popisane Jakličeve stvari v pričo dveh prič spravil nahod nik, ne da bi pri tem ničesar razmetal, od nesel, pokvaril in razrezal — ter da Je o tem takoj obvestil Jakličevo soprogo, pozvavši Jo, naj si odnese svoje stvari. R e s j e tudi, da je imel Ivan Jaklič slej ko pred v posesti čisto drugo klet in da se Še danes nahaja v posesti te kleti. Ni res, da bi bil Pukla vec Jakličevo soprogo telesno poškodoval, da je morala vsled tega iskati zdravniške pomoči, res je pa, da je je ni Puklavec niti dotaknil. Ni res, da bi bila policija zaplenila Šustersichu več „instrumentov", kakršne ra oijo vlomilci ori dobičkanosnem poslu in da bi bii imel Jaklič 50 kron štode, — nujoča. V drami mora biti glavna opora vsega gledališča, ona je kulturni nositelj vsega zavoda. Kakor Je razvidno iz vsega programa, ki Je letos prav skrbno izbran, pridejo letos na vrsto čim najboljše stvari: klasiki in moderni pisatelji, domačini in tujci! Shakespeare, Schiller, Tolstoj, Suderman, Prybizse/ski, O'Annunzio, Ibsen in drugi. Vsi ti duševni velikani pridejo na naš oder se svojimi najboljšimi deli v dostojni uprizoritvi. „Dramatično društvo" je torej storilo res vse, kolikor je le moglo, da na ta način dostojno oroslavi svoj desetletni jubilej. In ravno v tem svojem 10 letu imela bosta „Dramatično društvo" in občinstvo priliko za sodbo: a 11 smo že dorasli za stalno gledališče in ali bo možno vzdržati Je na tej višini". Teška bo ta preizkušnja — to vem že v naprej; toda živim v trdni veri, da naše ob činstvo ne zapusti svojega gledališča, da doprinese tudi Še to žrtev in da pokaže s tem, da srao zreli za stalno gledališče in da n^s ne ovirajo malenkosti, če je potrebno vzdrže vati kulturno institucijo, kakor je gledališče. Gledališče je barometer — kulture in napredka! Poglej, kako gledališče ima narod, pa boš vedel, na kaki sto pinji kulture stoji. Nas ni treba biti tega sram in če pride tudi drugorodec k nam, b moral priznavati resno stremljenje našeg? skromnega gledališča — gledališča, ki si ga Je ustvaril in ga vzdržuje — narod sam! (Pride še). r e s j e p a, da ni policija Sušterčiču ničesar zaplenila, da je Jaklič sam prinesel na policijo 4 stare zarjavele vetrihe (Soerrhacken) Ki jih je Šušterčič pozabil v Jakličevem stanovanju o priliki, ko je z njimi Jakličevi svakinji odpiral neko skrinjico, od koje Je zgubila ključ, in res Je tudi, da ni Jaklič vsled postopanja podpisanih imel nobene škode. Alojzij Šušterčič. Ivan Puklavec. V slogi je moč! Tako smo si mislili, ko smo združili dve svoti, nabrani za sklad CMD in napravili iz obeh svot pok. Rusjanu v spomin en kamen. Da bi nabrali za dva kamena, nI bilo upati, ker so mnogi obljubili in — ne dali. Tako smo poslali v Ljubljano K 281 36 ter sporočili vodstvu, kako se je ukrenilo. Gospodu Kralju in drugom prisrčna hvala za darove in trud pri nabiranju ia hvala vsem, ki so kaj prispevali. Sirk, Kravos. Trčenje parnikov. — Parnik Ungaro-Croato „Fiume" je včeraj jutro, vsled vetra, bi vržen v parnik družbe Istra-Trleste, „Arsa", ki je dobil v zadnjem delu ww*ne poškodbe. Škoda znaša 1000 K „Fiume" \č nadaljevala svoje potovanje. Tudi včeraj jutro Je parnik „Zoe Cosa-lich" delal v stari prosti luki poskušnje s strojem ter zadel v ozadje parnika „Ed-raondo Nay", kateremu |e preluknjal v ozadju tri oklope. „Zoe Cosulich" ni bila poškodovana. Ko je L!oydov parnik „Gastein" včeraj piišel z Reke, je ob vožnji v prosto luko zadel proti Loydoverau parniku „Praga", ki je zasidran ob Lloydovem pomolu. „Praga" ni dobila nikakih poškodb, dočim je „Gastein* razbil dva oklopa. Narodna knjigarna in papirnica. Gospod Gorenjec je imel smolo, da se je moral že po enem letu seliti iz hiše v ul. Caser.na 16, a imel je srečo, da je dobil ravno nasproti orejšnji trgovini krasne prostore za svojo trgovino. Minolo soboto Jo bila sijajno razsvetljena in lahko rečemo, da lepših, primernejših prostorov si Gorenjec ni mogel najti. Izložbe so velike in l?pe, kar v prejšnjem prostoru ni bilo možno. Priporočamo" našemu ljudstvu, naj ne pozabi, da je to podjetje edino narodno, ki naj je podpira sleherni Slovan. Stekli psi! Prejeli smo: Hotel sera zapisati „briganti", ali to ime je pre-nedolžno za ljudi, ki napadajo tnirne ljudi na ulici. Bilo \e predsinoč njim nekaj minut po 10. Jaz sem bil že v postelji, ker nisem več v letih, da bi ostajal pozno zunaj. Ravno sem zaspal, ko me e zbudilo upitje na ulici Stadion. Skočil sem s oknu in videl, da drvi po ulici Donizzettl kakih sto stekličev. M*lo na to so se vrnili zopet, a med njimi tudi precej vinjen slovenski mltidenič, katerega je bila druhal napadla. Med drugimi je prišel iz ulice Donizzettl tudi redar, ki pa |e bil prišel prepolno. Opazoval sem lahonske stekliče in videl, da so dogovorjeni za izvrševanje naoa-dov; in res — ni še minolo četrt ure, ko so ravno nasproti mene napadli dva mirna pasanta! Napadena nista dala glasu od sebe ia ia ne vem, kaj in kedo sta bila. Videl sem da so ju lopnili po glavah, ter se na to razpršili po dva in dva, dajoč si znamenja se žvižganjem. Koliko so izvišili takih napadov, ne vem, vem pa, da so tt signori slabši od kalabrežkih brigantov. Briganti napadajo, a ne zahrbtno, kakor delajo to tržaški „gospodski" apaši. Pfuj 1 Omeniti mi je še, da se je v soboto nekdo bahat, Češ: jutri bomo razbijali glave Slovencem! Dogovorili smo se in sicer člani peterih Športnih društev; smo odpovedali izlete in se organiziran za napadanja! Ia to človeče je slovanski odpadnik! Videte torej, da so bili ti stekliški napadi organizirani in to bolje nego, mi in — policija 1 Cvetlični dan na Prošeku. — Vsaka Ideja, ki je vznikia v redoljubnih freih, služeč v podporo našim nad vse vzvišenim In humanitarnim organizacijam, ki vrši pleme-menito misijo na osvooojenju našega naroda, kakor tudi povspešujejo njega kulturni napredek — je oaHa dosiej v naši vasi gotovo več ali manj krepkega odmeva. Raznovrstni so viri, iz katerih črpajo te organizacije svojo življensko silo, a najnovejši vir, ki prekaša v marsičem ostale, in ki se gotovo uveljavi in udomači tudi med našim narodom, Je brezdvomno: uvedba cvetličnih diij. Vidtč prekoristen in blag namen takih prireditev je sklenil domači „Sokol" prirediti ob priliki „Hajdrihove" siavnost', t. j. v nedelo 8. st it. t. I. cvetlični dan. Vaščani, kakor tudi gostje, ki posetite ta -lan naš) vas — sezite radovoljno, brez po oislekov in predsodkov po cvetju, m od-ku. ;te Je z obolusom za domovino. Mladim, ki se tako rada kitiš s cvetjem, ne delaj preglavice — kje si omisliš za ta dan šopek — lepih, dehtečih in pestrih si izbereš ta dan od narodnih vrtnaric. Soloh na| bo krasila ta dan cvetlica slehernega vaščana, kakor tudi gosta, ne glede na stan, spol in starost — t a dan naj je ne manjka v gurabnici oguljene suknje reuži i i ne v gumbn cl bogatina. Upošteva|oč sklep pev. dr. rH Jdrita" se bo omejalo razprodajanje cvetlic le na ms in vaške lokale. Cvetlični odsek. V T-si n, dne 3 septembra 1912 „FDIVORT" 5t. 24 G Str r< IIr Naslovi brzojavk za osebe, k! se nahajalo pri letošnjih voj?ških va|ah na Južni Ogrski. Povodom letošnjih vojaških vai n* Južni Ogr t1 se bodo, brez ozira na § 13 brzojavnega cda, v času od 7. do vštevši 12. septembra t. 1. sprejemale brzojavke ia one osebe, ki sodelujejo pri vojaških vajah na Južni Ogrski, tudi tedaj, ako bodo mesto naslovnega kraja nosile le zaznamek „griS? sere ManSver (velike vojaške vaje). Ta za znamek „grossere ManGver" se bode štel In obravnaval kakor ena edina pristojbini pod vržena beseda. Naslov sličnih brzojavk mora razven tega zaznamka vsebovati tudi krdelo in voj, oziroma višje poveljstvo, kateremu je naslov-ijenec pridodeljen. Konjske dirke na „Montebello*. Prošlo nedeljo, prvi dan dirk, so se vrši* med narodne konjske dirke v trab. Vzlic temu da je vreme pretilo na dež in Je bilo tudi precej hladno, |e bil obisk mnogoštevilen in se Je občinstvo divilo nekaterim posebno vročim borbam. „Premio Rossi", K 5000, je izvojeva' mo'sttr Tamberi s svojim francoskim ko nJem „Fred Leyburn", ki je prišel v treh „heat" (poskusih) na daljavo 1609 m dvakrat prvi, i. s. v dugem in tretjem „heatu", dočim je v prvem zmagal trajne in vozač Barbelta s svojim „ameiikancem" „Codero", ki se pa tretjega poskusa ni več udeležil. Drugo večlo nagrado je dobil Ettore Barbetta i. s. „Premio Ponte di Brenta". K 3000 s svojo Tfetno italijansko kobilo „Pia". Daljama te dirke je bila tudi angleška milja, t. J 1609 m; zmsgovaleč tisti, ki je prišel med tremi poskusi d'akrat or*i. V prvem „heatu" je prišla prva „Red WilkesM ; 6 let stara italijanska kobila v času 248 na kilometer, dočim ie v naslednjih dveh po skusih zmagala ,Pia", ki Jo je vodil Ettore Barbetta. Tu se je Barbetta zopet izkazal kot nepreseg^jivegi mojstra vozača. Red Wilkes Je bila, kaRor v prvem heatu, tudi v diugem za več dolg >sti spredaj in Je izgledalo, da bo zmagovalki, a tedaj je začel* „Pia" pred ovinkom v ravno črto vidnr pridobivati teren in je z mogočnim „zletom* vjela „Red Wilkesa še pred ciljem. Eiaki prizor se je ponovil v tretjem poskusu, v katerem je „Pia" še neugodneje „ležala" v dirki, in |o je mojster Birbetta še le v zad njih dvesto metrih spustil k napadu in zmagal za dolgost kratkega vratu. Občinstvo je tega neprekosljivega mojstra-vozača nagradilo z mogočnim aplavzom. D rke se nadaljuje|o v dneh: 4., 8., 11., 15., 18 in 22. t. m. Začetek ob 2 pop. Slovensko gledališče. Danes zvečer ob 8 bo na odru prvi sestanek vseh članov slovenskega gle dališča. Povabljen Je ves odbor, vsi ang^ž-ranl in honorirani igralci, zbor in drama tična šola. __ Tržaška mala kronika. Trst, 2. septembra 1912. Zopet prevrta :a blagajna in zopet smola vlomilcev. V ulici Cavana štev. 13 ima gospod Salvatore Gi^mpo caro trgovino sladčic in kometov. V soboto proti polštlrim zjutraj je redar Ivan Maurič videi, da sta dva človeka nekam sumljivo izstopila iz vrat, kt se dotikajo trgovine. Sledil je sumljivima, da bi ju aretiral. Ko sta pa možakarja to opazila, sta začela bežati. Tedaj je redar dvakrat ustrelil v zrak. Na strel je pritekel redar Anton Koren, ki je enega sumijivcev ustavil in aretiral, dočim se je drugemu posrečilo, da je pobegnil Aretovan Je 23 letni kolar Nikolaj Pittrch iz Strasolda, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Pondares. Na lice mesta v ulici Cavana se je podala po licilska komisija, ki je ugotovila sledeče: V ključavnici g'avnih vrat hiše štev. 13 v ulici Cnvana so našli ponarejen ključ, s katerim sta zločinca odprla vrata. Iz hodnika sta potem zločinca odprla vrata, ki vodi|o v trgovino G?amporcaro-ta. Od tu sta se po dala v ozadje prodajalne, kjer se nahaja že lezna blagajna. Vlomila sta blagajno, jo ob rnlla in jo začela navrtavati. It dosedaj neznanega razloga pa sta svoje delo izvršila le do polovice. V blagajni je bilo 2200 kron. Vlomilca sta pustila na licu mesta sveder in drugo tatinsko orodje. Pittich je pripovedoval sledeče : Ko se je pred tremi dnevi vračal z Montebella, je srečal nekega človeka, s katerim se je začel razgovarjati. Naslednji večer ga je zopet videl in tedaj mu je ta predlagal, naj bi v soboto po noči vlomila v blaga|no in si razdelita, kar najdeta notri. On — Pittich — je predlog sprejel in v soboto ga je oni ne znanec sprovel pred trgovino Giamporcaro, katero je odpri s ključem, ki ga je imei v žepu. Ko je omenjeni neznani Človek odpri tudi notranje vrata trgovine, je začel vrtat' blagajno, mej tem, ko je bil on na straži pod nekimi stopnicami. Ćez nekaj časa se je oni vrnil ter mu rekel, da mu je zmanjkalo sveče in da ne more delati naprej. Zato sva se oddaljila; pa, dočim je oni drugi . . . . pobegnil, so mene aretirali! Nepričakovan pozdrav o prihodu v Trstu. V soboto večer sta prišla z brzo-vlakom iz Italije v naše mesto neki nemški gospod s soprogo. Šla sta peš v mesto, ko je no vogalu ilic Ghega Carradori neki žepni tat izdrl gospej ročno torbico ter se potem spustil v beg. Na krik okradene fn njenega soproga so se nekateri mimo »doči spustili za tatom, na kar se Je poslednji, mMeč, da se tako reši, vmaknil v vežo neke hiše v ulici Carradori. Tu pa ga j* vratar vstavil ter ga izročil redarju. Gospi — ki je ostala nepoznana — se Je take orestraštla, da Ji je prišlo slabo. Mož Jo jt moral zato odvesti v lekarno, kjer so ji dal neko okrepčilo. Aretovani Je 19letni dninar Ivan Klun iz Trsta, stanu'oČ v Rojanu Št. 46. Oh ta ljubezen! V neki gostilni S. Msrco se je v soboto večer nahajala neka Iružba, med katero Je b'l tudi 201etnl dela vec Avguštin Bracclo. iz Forll (Italija), sta nuloč v ulici Montecchi št. 9 Ker sta bil? Bracclo in še neki drugi, ki je pa ostal ne poznan, oba zarukana v eno in isto punco je prišlo med njima do besedičenja in ko nečno sta apelirala na — nož. Pri tem |e oll Bracclo občutno ranjen v prsi in vsled tega spravljen v bolnišnico. Koledar in vreme. — Danes: sv. Eu-femija. — Jutri sv. Ida. Temperatura ob 2 popoldne 22 Cels.0 Vreme včeraj: oblačno. — Vremenska napnved za Primorsko: oblačno. _ Društvene vesti. Trgovsko izobraževalno druStvo v Trstu ima danes zadnjo odborovo sejo. Vsled tega so naprošeni vsi gg. odborniki namestniki, da se Je prav za gotove udeleže. Predsednik Vojaško veteransko društvo prired< Ine 8 sept. ustanovno veselico društva, na vrtu ex Berger pod gradom Začetek ob 4. popoldne. — Na koncertu in pri plesu bo svirala popo na društven* t^odba pod vodstvom znanega kapelnika g Ant. Wagnerja. Sprejemajo se hvaležno tudi darila za srečelov. D.uštveno vodstvo uljudno pros* jbilne udeltžbe. Čisti dobiček je namenjen ta zaklad društvene ?a ;tave. Književnost In umetnost. Zanimiva knjiga. Pod naslovom : „Dit iprachliche Urveivvandschrift der Indcger-nanen, Semiten und Indianer". — (Jezi kovna prasorodnost Indogermancev, Semitov in Indijancev) je na Dunaju pri Henriku K r ehu, I Singerstrasse 7, tisek Mehita ristov, izšla veiezanimiva knjiga ki zl~uj po ebno pozornost učenjakov, pa tudi iz obiaženih lajikov. Spisal jo je ministrski uradnik Ivan Topolavšek, ki Je 1 1894 na Dunaju izdal knjigo: „Die baskoslavisehe Spracheinheit". Prej se je obče trdilo, d* baskiški jezik ni z nobenim jezikom soroden Na temelju raziskovanj pa je Topolovše* dokazal, da je baskiški jezik soroden se slovenskimi jeziki; mej temi je na prvem mestu slovenski. Svojo trditev je Topolovšek podprl z mnogoštevilnimi b skiškimi besedami, katerih izvor je slovanski. To trditev so sicer nekateri še sedaj oobijali. Zgodil pa se je sluča| — zelo re dek — da je učenjak, ki Je TopolovŠkovo trditev izprva pobijal, pozneje priznal, da je Topolovškova trditev o sorodstvu baskiš r. Jos pa jliantlić-a preselita se je ¥ ulico Gaserma štev. 8, I. nad. Ilova trgovina moškega blaga SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM t JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina stav. 9 - Piazza Muova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah, SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. Mnenje gosp. dr.a J. Hudeoa H O L I C E Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Prejel sem Vaše Železna to Kina vino Serravallo (Vino dt Chlna Ferru^inoso Serravallo) In sem ga uporabil z dobrim uspehom. Poznam Vaše vino In ga rabim v svoji praksi ie mnogo let kot krepilo za bolne na želodcu, pri malokrvnosti, pri šibkih konvalescentih In to z najboljšim uspehom. HOL1CE, dne 20. marca 1910. Dr. /. HUDEC. Pnroplounn družbo feiD.Tripcouich&Ci.M Ekspresno Trst-Benetke in nazaj - po morju. —-- Prevoz v 3 urah s krasnim in zelo hitrim parnikom na turbine VENETIA" s tremi vijaki s tremi vjaki opremljenim z vsem modernim komfortom ter s saloni L, II. in III. razreda. URNIK s Odhod iz Trsta : Ponedeljek 8 predp. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Prihod v Benetke : 11. predp. 11. . 11. n 11- „ 11. „ 11. -11. . Odhod iz Benetk : Prihod y Trst: Pondeljek 2 pop. 5 pop. Torek 2 . 5 „ Sreda 2 5 . Četrtek o n 5 „ Petek o w * 5 . Sobota 2 5 . Nedelja 9 »" opolnoči. CENE ■ Iz BENETK: Tja - L razred Lir i3-—; II. razr. Lir 8-50; III. razred Lir 5-30. Iz TRSTA: Tja: I. razred K 1240; II. razred K 8 40; IH. razred K 5 40. Tja in nazaj (veljavno 15 dni) L razred K 18 50; H. razred K 12-50; L razred Lir 19—; U. razred Lir 13— m. razred K 8 20. 111 razred Lir 8 o0> Nedeljski Izlet Trst-Benetke In nnzol:1 razred m!UAr?K 9 FINA BUFETNA POSTREŽBA. Vomni listki se predajajo: V TRSTU: pri Mandel & Co, menjalnica, Borzni tr? at. 12 ; P. (Thristofidis, potovalna agencija. Hotel de la Ville; Lrad za potovalce Avstr Uoyd^ _ V BENETKAH : pri Radonicich fu D., Piazzeta San Marco ; Agencija Avstr. Lloyda, Riva Schiavoni- — Listki se razun tega lahko kupijo tudi v družbi ni koćici v Trstu na pomolu S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco. Pridržan preklic in premembe ob vsakem času, brez obvestila in odgovornosti. Stran IV. ,Er>Il*DST" it. 246. V Tretu, dne 3. septembra 191: gah, kakor tudi octijuje jezikovno sorodnost jezikov in narodov: „Erat autem terra iabii un?us 11 s^rraonum eorundem". Har. del. organizacija* — Skupina Lloydovega arzenala NDO naznanja, da priredi koncem septembra veselico v gostilni „pri Tirolcu". Na to veselico opozarjamo narodna društva že sedaj, predvsem pa tržaško slovensko delavstvo. — Parketni stavci. NDO vas vabi na sestanek, ki bo danes ob 7 zvečer v društveni dvoran), ul. Sv. Frančiška 2. Potrebno je, da pridete na ta sestanek vsi parketni stavci, da se pogovorimo glede agitacije in organizacije. Vse se združuje, združite se še vi, da si s pomočjo organizacije priborite boljše življenje J_ Vesti iz Goriške. Iz seje c. kr. ožjega okr. šol. sveta v Sežani dne 7. avgusta t. 1. Potrdilo se je proračun za 1. 1913, glasom katerega ostanejo doklade za vzdrževanje šolstva po 110% kakor v tekočem letu. Jemlje se v znanje odpoved službe tov. Silvestra Caha rije iz Divače. Dodelja se tov. Ivana Gra-hlija na šolo „Šolski dom" v Gorici proti temu, da bo društvo plačevalo v tem okfaju enega učitelja z najnižjo plačo. Imenuje se suplentinjo Del Cot in suplenta Sardoča in Majerja provizoričnim učiteljem in se jim nakaže plača od 1. junija 1.1. Suplentom An tonič, Klanjšek in Pečenko se nakaže na grada v mesecih Julij in avgust po 50 K mesečno. — Za zgradbo novega šolskega poslopja v Šempoiaju se odobri od pred sedstva predlagana stavbena parcela Rado-vičeva v obsegu 2000 m*. Dovoli se razne poprave pri šol. poslopju v Škrbini in daljno obzidanje Šol. vrta v Gorjanskem. — Usta novljena vsporednica v Saležu se ne more še otvoriti, ker ni mogoče najti primerne sobe za učilnico. V prospeh kmetijskega pouka določi se vsota 240CTK. Ta vsota se porabi za novoustanovljene kmetijske tečaje in deloma za nagrade učiteljem, ki z vnemo delujejo v prospeh kmetijstva. — Zaradi vedno ponavljajočih se prošenj šol. voditeljev se dvigne pavšal za 35%. — Naroči se od ministrstva izdane načrte za risanje vsem šolam v okraju. — Za bodoče šol leto so se izvršile sledeče premembe, oziroma imenovanja: 1. Tovarišice: Macarc-lova v Sežano, Trpinova v Nabrežino, Kavčičeva v Sempolaj, Del Cotova v Plisko-vico, Eppichova v Kostanjevico, Gasparijeva v Povir, Antončičeva v Divačo. 2. Tovariši: Legiša v Mavhinje, Rustija v Divačo kot zač voditelj, Iv. Caharija v Povir kot zač. voditelj, Vtfič v TomaJ, Mahorčič v Dutovlje, Roje v Štanjel kot zač. voditelj, Ščuka v Lipo, Pečenko na Veliki dol, Koršič v Nabrežino, KlanJŠček v Škofije, Čopič Vence-slav v Povir. — Kot učiteljice ročnih del se imenuje, oziroma premeni, in sicer: Madou za Kazlje, Štomaž In Avber; Kljun za Barko in Misiiče; Renčelj za Škocijan, Škofije in Podgrad. »Altova. — Mesto venca na grob v. plavžih ponesrečenega Jakoba Godine iz Skednja sta darovala njegova prijatelja Anton Kralj in Andrej Možina !z Trebič CM podružnici v Skednju K 2. Denar hrani uprava. — Podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Skednju je daroval g. Dragotin Val iz Trsta 2 kroni. V isti namen je podelil 5 K g. Ivan Sancin-Drejač povodom 40-letnice službovanja, o kateri priliki mu je tehnični zavod v Trstu poklonil zlato uro, naš cesar pa svetinjo. Obema gospodoma iskrena hvala I Razne vesti, Kaj čuti človek pri padcu v letalnem stroju? Edi ni aktivni časnikar Italije, ki je tudi avijatik po poklicu in ki je imel srečo, da je že štirikrat padel z zraka z letalnim strojem, ne da bi mu se bilo kaj zgodilo, je Odone Nasari. Sedaj opisuje ta mož občutke, ki jih je imel, koje o priliki poleta v Lu'-cbi na ToekanBkem zietel na tla. Masari je takrat spremljal kot paeažir letalca Marra. Letalo se je že dvignilo — tako pripoveduje Nasari — ter je plulo v sigurnem poletu med oblaki, ki so se počasi ulekli proti San Giu-lijanskim vrhovom. Naenkrat mi se je za zdelo, da je aparat začel neKam nevarno omahovati. Leteli smo sto metrov nad zemljo ter videli, kako se travnik pod nami dozdevno hitro dviga proti nam. „Padamo" sem si mislil in čutil: Ta veter, ki se zdi. da veje iz globočine gori, je veter smrti. Tragedija, ki se ima izvršiti, deluje le tre-notek na moje živce in vprašal sem se : Ali preživim to ali ne? In vendar, tudi v spo vednici bi moral priznati: V onem trenotku smrtnega strahu mi se je zdela suart kot nekaj čudovito zažel enega. Moje oko se je obračalo na desno in levo, ter izpraševalo najbližjo bodočnost, docim je uho že priča kovalo sum, ki ga prOvzroČi tr^ščenje apa rata v zemljo. Stroj je padal brez prestanka z doli visečo stranjo. Konec je! Srečna pot, življenje ! Pilot je zastonj obračal z, desno navor ter si z levico obupno tolkel v čelo, mejtem ko sem jaz trdno zvit v okrovu, pričakoval 8 tresočim srcem stvari, ki imajO priti. Konec do se je stroj zaletel. Zdelo se je, da me je neka nevidna roka vrgla proti Marrijevemu telesu, ki je bil od c d svoje Btrani vržen naprej. Par sekund ^em bil omamljen. Potem sem se zbudi in se osvobodil razvalin in žic. Marra je ležal s krvavečim obrazom kakor mrtev. Klical Bem ga, stresel, a v tem je že bila tu hrupeČa množica. Bila sva oba ranjena a ostala sva živa.....* EESHALl OGLASI HE MALI O O LASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. Brivska dvorana. 5 Roja.ua in okolice, se priporoča brivska dvorana v ulicir Montorsino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vnkomanović, brivec 1851 QnKlO meblovana, zračna s prostim vhodom se O (J Ud odda takoj. Ulica Galileo Galilei Št. 16. V. vr. 21. 1850 Hiša |!V— in zemljišče na prodaj v uFci ticoglio. — Oglasiti se v ulici Belvedere 10, 1849 Vila v Gorici, letos zidana, mirna pozi cija, 10 min. od Trar Dika. dalje zemlj šća za stavbe prodajo se po zmerni ceni Pojasnila Gostilna pri ,Rudeči hiši" Gorica. 1848 flffrtam meblovinih sob s brano, okna na Uli lio III ulico. Ulica Andrea Kapiccio štev. 5. vrata 2, pritlifije. 1826 ntl*nl#Q vzame v cskrbo poštena družina. Naslov UllUKa pove inseratni oddelek Elinosti. 1847 n ^oba se odda pri slovenski dru-mCUlUVollCt ž in i ulica Boschetto 42, vr. 7 1845 I Klirfeka kuhi°Ja z zajamčenim prometom, z LjUUOsVa ali brtz dekreta se proda takoj po v-aki ceni. Ul. Madonina 30. 1846 AlnifO 7oripllflO P" državnem kolodvora nsuva £dUI uyd ulica Lazzaretto vecchio St. 31. — Gostilna je dobro prekrbljena z jedilaiti in pijačo in tndi kosila so vsaki dan na razpolago Odbor. 1840 D nhrft naala družica išče dobro, potrpežljivo U UUi d ženo, sposcbto za kuhinjska dela. Hran* in stanovanje zastonj. Skedenj št. i91. 1834 Moderne spalne sobe ter vsakovrstno drugo mizarsko dele izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 2b. ogel Torquato Tasso. 555 Antona Jerkiča naslov: Trst, ul ulica 7. delle Poste 10, Gorica, Gosposki. 4444 T,.;(n se želi seznaniti z gospodično ali mlado I UJvU vdovo v svrho ženitve. Ponudbe pod „Tujec" na Inseratni oddelek Edinosti. 1414 Stalni krajevni agenti i p rej mejo ali pa nastanijo s stalno plačo za proda janje dovoljenih erečk v Avatro-Ogrski. — Ponudbi pod „Merkur", Brno Neagasge 20. 24- Št 12776—12. Oglas dražbe. Dne 9. septembra L L odda se potom javne dražbe na podpisanem c. kr. okraj nem glavarstvu lov davčne občine Slivno v zakup za ostali čas zakupne dobe to je do 30. aprila 1914 leta. Vzklicna cena znaša 250 kron. Dražba začne ob 10 predpoldne. Varščino je položiti najkasneje do 10 predpoldne. Natančneja pojasnila da podpisano c. kr. okrajno glavarstvo ob urudnlh urah. Od c. kr. okrajnega glauarstva Sežana, dne 31. avg. 1912. Dr. Hanusch 1. r. :: Uradnik :: vešč deželnih jezikov In izurjen v sodnijskih poslih, zlasti v zemljeknjlžaih stvareh, išče primerno službo. Ponudba na inseratni oddelek „Edinosti* pod „Služba". Štev. 1844. ■■■■■■■■i^HHBiHmnHH 2a_o_nBLWnar_o^ooste Ogl&se (Inserate) treba nastavljati ne na Uredništvo liata, in D« na Tiskarm »Edinost«, na na m Narod ni Dom" in b* aa „Hotel Balkan** v Trstu, ampak edim m „Inseratni oddelek" na£e$a llsts = ali na Upravo. = Uredništvo, Tiskarna, Narodni don. ui Hotel Balkan nimajo z oglasi nika kega opravila. To maj ai dobro zapomnijo osi, ki na ročajo oglase ▼ našem listu In 2cl6, d? ••do lati točno urričenl. — — — - Stenografa ali stenografmjo ki zna pisati na stroj, ISče odvetniška pisarnica dr. Josipa VVil fana v Trstu. Zahteva se znanje slovenske, poleg te pa nemške ali laške stenografije. Vstop takoj. Plača po dogovoru. H 3E .Cnffe Goldoni' Trst, Piazza Carlo Soldonl it Z Pijače naravne la prve Trste. Časopisi la llastraelje. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtopleje priporoia FRANJO MARINŠEK. 3E □ C zoboteimik £Siffi2 Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 In od 3- 6. 57* Trst, Piazza C. Goldoni št 11 Industrijalno podjetje na deželi išče URADNICO katera je popolnoma zmožna knjigovodstva, nemške korespondence in stenografije, ter ima nekaj prakse v mlinski ali žitni stroki. Gospice, katere so izven tega tudi italijanščine vešče, imajo prednost. Lastnoročno pisane prošnje z curriculum vitae, referencami in zahtevo plače naj se odpošlje na Inseratni oddelek „Edinosti" pod „E. F. 18324'. Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGELA KJUDER, lastnica iLEKS. FRANC MA1EH - TRST žgalnica kave TELEFON 1743. v'ajbo jšl v!r za dobivanje oećfne * Prodajalnica ur in dragocenosti C*. Buchei* (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst SM^ Corso Jt. 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi"*žepne ure DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^ Berite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4*20. Sramna, pozlačena, najfir.eja ura Anker-KernOD'. : mlačenim številnikom ; sat* ima dobroi loče ir kolesje, za kar se jam*! 3 leta, 1 krasna o/rat. gia s fcHmili - brilantom. 1 pozlačen prstan n y> tamnom za gospoIlka oantraiaa garag«, ulica dal Baohi 16, vagal altoa Botohotlc "ELEF01 2247. STOCK PJJEUM GOODBICH (amartkaiiak«). Automobili ca poaodo po zmerni o«al. 'intTo lp tulritnr]« rtonobllor, — — Solidna pm'r . t Bogomil Fine ~ — urar in zlata« = = Trst, ulici* Vlnccazt Belllni Si. 13 Iiorotl flltTI IT. iltOBI 1GT'I> Bogat Izbor ur vaake Trate, kakor tuC clncov, {. rttanof e 41J»* te ar t J In b^-e* dij^ma? tov, žer.ake vfrfflee, alai-irtbmo t* moik«-. ras pO konkurentnih cemv mm m l Zdravilno pivo dvojnega kvasa VSI Zdravniki ga priporočajo. Odlikovano na ŠTITIT A Odlikovano na : 7 razstavah.: ^c? S J 7 razstavah. : Glavna zaloga v Trstu, via Valdi^vo št. 32. — Telefon 6t. 220I. SOLIDNO: in : ELEGANTNO W PO ZMBRNIH CENAH RAFAELE ITALIA TB8T - VIA MALCANTON - TM1 ^ Mehanični zavod za cementno industrijo ARTURO NIAYER, Tržič (Monfa'cone) TELEFON Stev. 20-93 ) z uradom v Trstu, ulica S. Carlo 2 ( proizvaja In prodaja po konkurenčnih cenah Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za dovode in odvode, krovne skrli, stopnjice itd. Ploščice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki za tlakovanje. — Ko-»cesijonirane posebnosti: Brušene ploščice za prevlako in plošcice iz bisernice.