Štev. 260. POLITIČEN LIST Zft SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. f Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 1. ■ (vbod č« ivirlitc nad tlikarno). \ Z urednikom je mogoče govoriti le od s 10.—lt. ure dopoldne. | Rokopisi ie ne vraSajo; nefrankirana pisma ' se ne sprejemajo. SL Uredniškega telefona iter. 74. V itj ubij sini, v ponedeljek, 14. novembra 1904. lahaja vaak dan, Uvsettil nedelje ln prasnike, ob polu «. url popoldne. — Velja po pošti aa cele lato M K, aa polovica ista 13 K, xa ietrt leta 6-50 K, sa 1 mesec 2K 20 h. Vupra prejeman: sa celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, xa ietrt leta 8 K, xa 1 mesec 1 K 70 h. Xa pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je t Kopitarjevih ulicah Stev. i Viprejema naročnino, Inserate In rtklamacl)«. — I ■ • • r atl ae računajo enostopna pelitvrsta (dolilaa TI Milimetrov) ia enkrat 13 b, za dvakrat II b, ia trft>*l 9 b, ia več kal trikrat 8 b. V reklamnih noticah liane enosUpna farmond»n!« M b. — Pri večkratnem objavl|en|a primeren papail Uprarnlikega telefona iter. iS8. Etiketa o „Slov. Ijud. stranki"- K enketi nam je došel glas t Jesenic, iz kraja, kt je postal toliko znan po celem Slovenskem zaradi nevarnosti, ki mu preti od Nemcev. Svoje mnenje izraža v naslednjem mol, kateri kot župaik v tem krajo natančno opazuje vae ljudsko gibanje in o katerem je znano, da deluje z vso dušo ca blaginjo slovenskega življa aa JeBeoicah. 4. Janez Zabukovec. Prava ljubezen ljubi celega človeka, njegovo telo pa tudi njegovo dušo, želi ia če more tudi stori, kar je v korist in srečo ne le telesu, marveč tudi duM. Kdor torej koga .zapeljuje k odpadu od Boga al£ k uporu zoper njegove zapovedi in ^a tako peha v dušno nesrečo in večno pogubo, čeravno ga morda obaiplje z hogaat-vom, ni njegov pravi prijatelj. Kdor v reonioi ljubi slovenski narod, mu zeli ohraniti ne le dom in jezik, marveč tudi vero, brez katere ni zanj prave sreče. Če se torej kdo že tako poteguje aa dom in jezik slovenskega naroda, pa ga ob enem zastruplja s protivorskim duhom in ga hoče tako poli gonja zapeljati k popolnemu uporu zoper Boga, — on ee ljubi v resnici svojega narod*. Kdor v resnici .ljubi svoj narod, mora odlo<5en boj napovedati ne [e sovražnikom jezika in doma narodnega, marveč tudi sovražnikom vere njegove. Niti e enim niti z drugim se no mere dražiti, aicer je sovražnik narodov. Ali je torej mogoče akupno vojskovati se za dom brez ozira na vero ? Kdor narodu pueti Vero in se je ne dotika, čeravno se sam za svojo osebo ne meni za Bega, ako res brani dom in jezik narodov, se ne more še imenovati sovražnik naroda. S takim more listi, ki brani narodu vero in dom, stolpno iti v boj, da se ohrani narodu dem in jezik. Komur pa ni vera narodova sveta in jo napada, ta je serražnik narodov iu s takim — nobtine zveze 1 Ce hoče sovražnik narodu uzeti dom* ali naj pride pomagat branit dom tisti, kije še bujii njegov sovražnik, ki mu hoče uze& vero in ga pahniti v večno pogubo ? Ce prijatelja ropar hoče uzeti obleko, bona li klical na pomoč človeka, ki mu hoče uzeti še več — ki mu hoče uzeti življenje? Aplikacija! Katoliško nerodna stranska gre v boj zoper obojnega sovražnika narodovega, brani vero in dom. V liberalni stranki bo pa dvoje vrste ljudje. Eni izkušajo v narod zanesti protiver-akega duha in polagoma ga odtrgati od Boga. Sferni mora k a t o 1 i š k o • n a -rodna stranka odklanjati vsako zvezo. Druge vrste liheraloi pa se Bami za avojo osebo ne menijo za Boga in njegove zapovedi, so istega mišljenja sioer ko prvi, vendar ae ne bojujejo zoper vero, vsakemu pustijo prosto, naj veruje in živi, kakor hoče. S temi katoliško-narodna stranka lahko skupno deluje, da ohrani narodu dem in jezik. Le taka skupna ljudska stranka je mogoča. V svoji sredi ne bi smela trpeti nikogar, ki bi ruval zoper vero, čeravno ne bi zahtevala od nikogar, naj gre v boj za vero. Ali je pa mogoča taka ljudska stranka ? Sedaj še ne, bojna protiverska struja v liberalni Btranki je močnejia, iedeferentni liberalci ee pa preveč boje lastnih bojevitih tovarišev, da bi Bi upali zoper nje v odločen boj. In tako bo še nadalje trajal »bratomor- ni« boj, dokler na zmaga katoliško narodna stranka na vsi čiti. Tujec se bo pa tačas v pest smejal, in grabil košček za koščkom slovenske zemlje. — Krivda onih, ki narodu hočejo vzeti — vero. Na Jesenicah, 12. nov. 1904. Janez Zabukovec. Rusko-japonska vojska. Boj sa Port Artur. Najkritičnejši čas za Port Artur je ravno sedanja doba. Toda radi zadnjih uspehov ruskega orožja nad sovražnikom severne in zapedne utrdbene č?te ter radi velikih japonskih izgub, o katerih se je poročalo, se sme upati, da se oblegancem pred prihodom baltiške eskadre posreči odbiti vse napade Japoncev, vzlic temu, da dobivajo poslednji neprestano novih ojačenj. V zelo nevaren položaj pa bi utegnili priti obleganci, ako bi Japonci, katerim bi prih'; le vedno seežo čete, neprestano skozi več časa napadali Port Artur. V tem slučaju se ne bi ruska posadka zamegla niti za trenutek odpočili ter bi morala končno popolnoma utrujena podleči. Oaoda trdnjave bi bila v tem slučaju odločena. Vendar taki novi naskoki na trdnjavo bi stali Japonoe groznih človeških žrtev — armado od najmanje 80.000 mož. Prostor pred forti, 30 čevljev široki in globoki oviralni rovi, ki Be nahajajo pred forti utrdbe same, ki bi jih RuBi po za vzetju električnim potom vrgli v zrak, bili bi napolnjeni z japonskimi mrliči. Pripomniti je treba tudi, da bi Japonci morali potem, ko bi zavzeli zunanje utrdbe, vzeti še dve Črti notranjih fortov — črte: Ičan, Pre-pe lično goro, Zlato goro in Tigerski rep — preden bi branitelji popolnoma položili orožje. Ia Petsrburga poročajo, da svetuje »No-voje Vremja«, naj se ne verjame preveč vestem o japonskih uspehih pred Port Arturjem, ker so v zvezi z novim japonskim posojilom. Najnovejši dovoz 10 0.000 krogelj v Port Artur o m o g o -čuje š.e dvameaečno, trdo- vratno brambo. Japonoi niso vzeli i niti ene utrdbe ter bodo imeli premagati še velikanske težave, tudi ko bodo ie prodrli črto utrdb ter bodo slednjič morali vzeti Še nedostopni Ljaotješan. Aleksejev se je izjavil, kakor se govori v mornariških krogih, da razne vesti o položaju v Port Arturju ne odgovarjajo resnici. Ni se treba bati, da pade trdnjava v bližnjem času, ker imajo ohiegovalci premagati še izvanredne težave. Ganeral Steselj je vse odredil, da bo zavzetje trdnjave stalo Japonoe še mnogo časa in žrtev. Iz Londona poročajo 12. t. mes., di ao izdali Japonoi na voditelje kitajskih džunk okrožnico a svarilom, da bo ustreljen vsakdo, kdor bo poizkušal prodreti blokado. Angleži dalje trdijo, da je general Steselj res prosil Japonce za kratko premirje iz humanitetnih ozirov, da pokoplje svoje mrtve, a da so Japonci zahtevo odklonili, ker baje Rusi zlorabljajo privilegije »Rdeiega križa«. Steselj upa trdnjavo braniti Se do novega leta. Posadki je zraste! pogum, ker so došli parniki s strelivom in živežem. V Port Arturju ni nepoškodovana nobena hiš*. Vae ruske ladje bo preskrbljene z rr.šnami, ki naj bi razstrelile ladie, ko bi Japonci vzeli zadnjo utrdbo. Bruseljska brzojavka od 12 novembra poroča, da je mnenje ruskega generalnega štiba, kakor se je zasebno izrazil ruski diplomat, sledeče: »Lahko je mogoče, da je general Steselj in general Nogi že večkrat zahteval premirja 24 ali 48 ur za pokop mr-ličev. Vendar so pa vsi mnenja, da je to dejstvo le pretvera, da Japonci spravijo v svet grožnjo, da bo posadka pomorjena, ter da se zapeljujejo vojaki k dezertaciji in izdajstvu. Simo na sebi je to poročilo dobro znamenje za položaj trdnjave. Naj bo trdnjava še tako poškodovana, naj bodo Japonci še tako blizu trdnjavskega oklepa ter naj bodo še tako hrabri, doslej ni vzeta niti nobena aeverna, niti zahodna utrdba. Letudi se je posadka skrčila na tretino, vendar se bo držala še do konca meseca." Ii Londona poročajo, da se je, kakor poroča »Daily Telegraph" iz Cifua, obstreljevanje Port Arturja zopet pričelo. Japonoi posebno merijo na ruski portarturški arze-nal, da bi tako preprečili poprave bojnih ladij. Z a generala Nogija, ki je trpel velike izgube, mobilizirajo na Japonskem 40000 LISTEK. Nenavaden kunji lov. V začetku februarja so stopale po ozki gazi čudne postave proti Jelovju. Spredaj hodi lovec Tine z zavezanimi ušesi in z oguljenim lovskim klobukom povrh roboa, krivonog, kakor stari »takelj«, ki skače ob njegovi strani. Tinetovi prsti, zavarovani z debelimi volnenimi rokavicami, se stiskajo, kakor po navadi, krčevito v odprtini obeh cevi njegove puške. Njagov gospodar mu je sicer ie večkrat rekel: »Tine, Tine, daj kremplje proč od cevi; če se ti sproži, je lahko nesreča.« Toda ta prijateljski opomin je bil bob v steno in navsezadnje je bil Tine tudi preneumen, da bi se mu moglo kaj pripetiti. Za Tinetom stopa gosped davkar z rdeče se blestečim »predgorjem dobre nade«, kakor pravi gospod učitelj, ki je tudi poleg in non smrtonosno puško ter prestavlja z silnim zanosom svoje dolge korake. Tem trem silnim Nimrodom sta sledila dva fantička s pokrivalksmi, kravjimi zvonci in zarjavelo koso in približno pol kilometra za njima je sopihal debeli trgovec Pumfek s puško, mufom in zajčjo kučmo. Vsa ta hrabra četa se je združila, da pramaga hudobno kuno, katero je lokav« Tine zasledil v svežem snegu in dognal, da je gotovo še na Jelovškovem skednju. »Notri peljejo stopinje, ven pa ne; zato je lahko še notri,« Bklepa bistroumni lovec in se reži, da mu segajo usta do uies. Ko bi bil rajni Homer -— lahka mu bodi žemljica! — Tineta poznal, gotovo bi ne bil pel o »plotu zobov«, marveč odgovoril bi bil bistroumnemu Tinetovemu izvajanju z lahkim ukorom: »Tine božanski, zares, da bi milosti zen ti podaril, in da nad vsem, kar čenčaš, vedno razsojal bi mul Kajti, veruj mi, moj sin, če prazno le klepetanje vre izmed redkih škrbin, raje klopotec aapri! A če si, ko vzbudila se rolnstoprsta je Eos, tjakaj do skednja sledil kune zločinske sledem, stopal previdno okrog in gledal po mladem si snegu ter temeljito dognal, da je iz skednja še ni. No, potem pa zares, božanstveni Tine, mi trdi, da na skednju nekje kuna gotovo tiči!" Torej, če je Se notri, se lahko začne, zlasti, ker je tudi gospod Pumfek že prisopihal. Za skedenj se postavi gospod učitelj kot spreten strelec, kateremu je najpreje zaupati, da bo zadel kuno, kedar prasne iz skednja. Ob pročelju skednja grozi silni Tine, debele prste ob petelinu, dočim sta se postavila gospod Pumfek in gospod davkar k stranem skednja, ker sta postala zaradi marljivega izvrševanja svojih stanovskih dolžnosti že nekoliko počasna in potrebujeta zato že eele strehe, da lahko merita in streljata po nji. Tudi je trpela »luč oči« obeh goBpodov zavoljo ponočnih učenih debat o razumnem napajanju človeka, ki so se družile z brezkončnimi praktičnimi poizkusi, tako da je tudi v interesu njune OBebne varnosti, ako ju loči poslopje. »Pazite, gospod Pumlek, ne zaspite in ne streljajte prepoino,« to je zadnji opomin marljivega učitelja, zakaj v tem pošlje že gromoviti Tinetov glas oba fantiča in taklja v hlev. Pridna sta dečka, temu se ne da oporekati: peklenski ropot s pokrivalkami in kravjimi zvonci, mešaje se s katiliaar-skimi govorancami taklja, se sliši iz skednja in brušenje zarjavele kose reže poslušalca v mozeg. »Če ga zdaj ne bode, potem je gluh,« zamrmra Tine, toda v tistem trenotku zagrmi strel in „tu imaš« zatuli gospod Pumfek v zmagoslavnem basu. Tiho postane po skednju, kjer sta fanta še visoko gori v slami; strelci teko skupaj a takelj, ki je Bkočil iz hleva, zaslišavši strele, mrcvari v Bnegu nekaj krvavega in kosmatega, dočim beži zadaj za skednjem kuna izpod negostoljubne strehe. Tine je prvi dospel do plens, toda kakor kip stoji zdaj polog zmagoslavnega Pumfka. »Je že amen, gospod Pumfek«, mrmra brei-glasno, »če ga vidi Jolovšča, nam popiplje ušesa iz glav, pa še v usta vam ga stlači! Sem, takelj, ti vražje Bemc, saj ga boš navsezadnje še čisto zadavil ... o moj Bsg in sveti križ božji, menda je pa res že mož, ki bodo ŠU oblegat Port Artur. — To bodo večinoma veterani ia zadnje kitajike vojake, stari 35-42 let. V Mandžuriji. »Reuterjev biro" poroča od 10. t. m. iz Mukdena: Rusi sa v noči od 9. t. m. obstreljevali japonsko šotorisče nasproti hribu Mamalon z melinitnimi granatami. Te je bilo tekom tedna že tretje ponočno obstreljevanje. Japonci niso na streljanje odgovorili. — Skoraj vsako noč se obstreljujeta obe topništvi, pri čemer menjajo večkrat topovi svoj položaj. Japonci čimdalje tembolj štedijo s svojim strelivom, kakor da bi pričakovali velike bitke. Pri postaji Šaho so nastavili več topov, tako se dobili tudi v obližji ležečo postajo Štatun v svoje strelno področje. Poroča se, da so Rusi vodni stolp, ki je služil Japoncem za opazovalnico, razdejali s krogljami. Ruska armada je slovesno praznovala razdelitev živil in obleke, ki jih je poslala carica. Armada je splošno v boljem položenju ter napravlja dober, ed-noten utis. Iz Mukdena poročajo, da ondi dohajajo neprenehoma vozovi s krmo, gorko obleko in posebno z modrimi kitajskimi plašči, s katerimi bo preskrbljena cela armada. General Saharov poroča 12. t. m.: Nocoj so napadli Japonci od treh strani 2 km. južno od Šoujanlince ležečo vas Fučtjan, ki so jo imeli Rusi zasedeno. Vsi napadi so bili odbiti. Na ruski strani so ranjeni štiri možje. V Peterburg je v č e r a j 13. t. m. prišlo iz Mukdena to-le poročilo: Od danes zjutraj je slišati na desnem krilu močno streljanje, vendar tu menijo, da japonskega prodiranja še ni pričakovati. Japonski transporti. Pariz, 13. novembra. Neka brzojavka ii Ciiua pereč«: VNjuivanu dospe danoma 10 do 15 velikih transportnih parnikov s četami, strelivom in živili. Ceni ae, da sta dospeli v zadnjih dneh v Njučvan v o j a -čenje Ojamove armade dve d i* viziji. Do kedaj bo trajala vojska. Pisatelj in vojni dopisnik NemiroviČ Dan-čanko je izrazil y nekem svojem poročilu tudi mnenje, koliko časa bo trajala vojska: »Vprašujejo me kot poznavatelja situvaoije na bojišču koliko časa bo trajala vojska. Biti proroit, je težko ; vendar tu ni nobenega dvoma, da bomo morali morda š e eno leto delovati na krvavem polju. Pričakovanja, da bo Japoncem zmanjkalo sredstev, b« niso uresničila. It velikega re-aervarja 48 milijonskega prebivalstva dobiva Japonska vedno nove čete. Res je, da so te četa oborožene s starimi puškami in bakrenimi krogljami; toda ti notodošli vojaki so ravno tako disciplinirani, izurjeni, navdušeni in hrabri. Tudi v njihovih vrstah je postalo mnogo častnikov nezmožnih zaboj; toda pri svoji vojaški izobrazbi zamorejo podčastniki rajno tako z uspehom voditi moštvo. Ko bi imoli mi veliko premoč, potem bi lahko napadli sovražnika s silovitostjo tar ga potisnili nazaj v Korejo. Toliko pa stvar fie ni razvita. Sadaj moramo varovati svoje sile, čakati ter sovražnika izzivati. Obleko, živož, strelivo dobiva sov ražnik v malem času iz Japonske preko Daljnega ter iz Ktajske preko Inkava.(j Kitajska dela, kakor se sliši, odkrito zanj. Mi pa moramo vse svoje potrebščino dobi vati 10.000 vrst daleč po enotirni sibirski železnici. Na to računati, da bi Japonska kot azijataia driava kmalu izgubila svoj ogenj, je pa več ko naivno. Opraviti imamo s stanoihnim, energičnim, kulturnim naro- dom, z vojaško državo prve vrste, ki se je že 7 let neprestano pripravljala za vojsko, natančno proučila bojno torišče in nasprot nika. Japonski vojak natančno ve, da vojskuje narodno vojsko, mi pa kolonijalno. Vaak korak sovražnikov je preračunjen, ni ga mogoče izvabiti v zasledovanje, ker noče riakirati ničesar; on ae vojskuje kakor po matematični formuli. Bol|e ko vsakdo drugi razumeva naš vrhovni poveljnik sovražnika in njegovo taktiko. Po bitki pri Ljaojanu je bila japonska armada izmučena, njen vojni duh je bil omajan, bedaj so je pa kakor naša, opomogla, koplje podzemljske hišica, postavlja v nje postelje, mize in okna. Z živežem je dobro preskrbljena. Pri ubitih vojakih amo našli vrečice z rižem, z raznimi korenčki, sladkorjem itd. Tudi smo našli pri njih krogljica, najbrže sa, reguliranie srca, ter š« druga skrivnostna zdravila. Nekatera izmed njih baje, kakor pravijo, delujejo na vojaka vzpedbujalno. Vsak vojak ima dnevnik ter eno karto onega kraja, kjer se nahaja". Ruski podmorski 5oIn. It Londona poročajo 11. t. m. da so podmorski čoln »Fulton«, ki je bil narejen za Ruiijo v Ameriki, odposlali na posebnem vlaku v Vladivostok. • Japonsko posojilo. Iz Londona poročajo 12. t. mes., da je bilo iati din ie dobiti prospekt japonskega posojila. Diskonta je 2 in pol odstotka, torej pol odatotka več, ko pri prejšnjih poso-jilib. Japonski listi ojatro kritikujejo novo posojilo ter zahtevajo od vlade, naj pojasni, zakaj ni mogla dobiti boljših pogojev po devetmesečnem boju, v katerem S9 je dokazala vojaška izbornost in moč ter dilost gospodarskega položaja države. Pot baltiškega brodovja. Kakor je razvideti is današnjih brzojavk, bode plul kontreadmiral Felkerzam s počasnejšimi bojnimi ladjami starejšega tipa (»S soj Veliki" in »Navarin« prevozita v uri k večjemu 15 5 vozljov), z večjim delom kri-isrie, z lovci torpedov ter s transportnimi ladjami, došlimi iz Črnega morja, od katerih bodo one prostovoljnega brodovja opravljale službo pomoinih kriiaric, ekozi Sueški kanal, medtem ko bo Roideatvenski sam s 5 drugimi, modernimi bojnimi ladjami, ki prevozijo po 18 vozljov v eni uri ter z enako kval ficiranimi križaricami plul okoli rta »Dobre nade«. Baltiško brodovje je doalo 12. t. m. zjutraj v Dakar. Nove ruske vojne ladje. Peterburg, 13. novembra. Ruska vlada j a od neke prijateljske driave kupila vojnih ladij za 70 milijonov rubljev. Te ladje gredo za baltiški na brodovjem. O klop ■ niča »bojatoslav« ja došla brodovje v Sre dozemskem morju. Sibirska želeanica. Ii Irkutska poročajo ,Daiiy Telegraphu": Dolgi vlaki s četami in topmčarskimi konji vozijo tu mimo. Na nobeni točki na celi črti ni oviran promet. Vse dela občudovanja vredno. Na vseh postajah je bila pripravljena vrela voda za čaj za moštvo. Dvakrat na dan se ratdeljuje vroča juha. Po pripovedovanju nekega višjega štabnega častnika bo druga armada Grippenbergu na bojišču na razpolago v šestih tednih. Obbajkalsko železnico bo možno rabiti ie v decembru, če ne že prej. Pehota in topništvo prehaja črez jezero še vedno s parniki. Konjenica rabi še staro cesto. Rusko zlato. London, 12 nov. „DaiJyTelegraph" poroča is Tjencina od včeraj: Vest, češ, da ao Rusi v Sinmintinu skrili nekovano slsto, je vzbudilo v Japoncih veliko veselje Japonoi se baje pripravljajo, da se slata polasti Japonske priprave sa napad na Vladivostok. Japonoi kontrolirajo vse korejske zadeve korejake vlade. Korejske čete so uvrščene v japonska armado, da atražijo železnico. Neprestano dohajajo japonske čet« v Genzan. To zbiranje čet v Genzanu je skoro gotovo priprava za napad na Vladi-v o a t o k , katerega bodo Japonci napadli, ko pade Pcrt Artur. Ruski oar se je vrnil zopet v Peterburg. Štajerske novice. š Ustrelil se ie 11. novembra želarski sin iz Strme gore Jurij Kokol. Meseca ju lija se je vrnil iz norišnice. Videti je bil še preoej pameten ter je opravljal vsa navadna domača opravila. V petek zjutraj rekel je staršem, da gre k sdravniku dr. Tipliču k Sv. Lanartu, ker g« boli v prsih. Sol je p« v Maribor ter si je ondi kupil revolver št. 9. V mraku sta ga našla graščinska hlapca mrtvega blizu graščine Hrastovec. Oče nesrečneža hotel je odnesti revolver, pa mu je branil graščinski oskrbnik, češ, naj ostane, da ga komisija najde, kakor je leial. Oje ga potam pokrije z listjem ter dene nanj klobuk. V noči pa ga je nekdo ukradel. 05e ustreljenega je »vest pristaš in naročnik ptujskega »Štajerca t. Sad strupenega kmečkega prijatelja se že kaie tudi v rojstnem kraju ptujskega Omika. š Celjsko pevsko društvo naznanja, da se vrši vnedeljo, dne 20 no v e m b r a , v veliki dvorani »Narodnega doma« v Csllu predstava burke a petjem v 5 dejanjih „N j e n k o r p o r a 1". Spisal Kari Costa, vglasbil Kari Mill5 ier. Pri predstavi sodeluje polooštevilna celjska naredaa godba pod podetvom kapelnika g. F Koruna. Blagajna se odpre ob 6. uri zvečer. Ztčetek točno ob 7. uri. Vstopain« : Sediži v parterju: 1. do 2. vrsta K 2 40, od 3. do 7. vrste K 160, od 8. vrste naprej K 120. Sedeži aa balkonu K 1-20, Btojišča v pritličju 80 h, stojišča na balkonu 60 h, dijaške in vojaške vstopnice 20 h. š Porotne obravnave v Mariboru se prično dne 14. t m ter bodo trajale do 22 t m. Poleg Za naznanjenih slučajev pridejo še na vrsto : Anton Majcen radi roparskega umora, Oavald Segula radi zavratnega umora svoje žene in Alojzij Murštc tudi radi zavratnega umora ovoje ž-ne. š Občinske volitve v Gradcu se prično iu>ri z volitvijo III, razreda. Boj bo hud. V III. razredu je postavila krščanska ljudska stranka svoje kandidate. Včeraj je priredila velik volivni shod. Koroške novice. k V Pliberku so ustanovili dne 3, t. m. nemški otroški vrtec. Vodja nadučitelj Huber je posebno povdarjal pomen tega podjetja za mesto, zlaBti je potrgal uči teljici na tem novem zavoda, da naj otroke odgojuje v nemškem duhu. Da, če bedo pohajali ta zavod samo nemški otroci. Slovenski starši, pozor ! k Nemški in nemškutarski tur narji iz Beljaka, Calovca in Velikovoa so jahali in »turnali« v Pliberku. Uspeh tega je bil, da se je več pliberških neodrešencev izreklo in podpisalo za novo turnarsko društvo v Pliberku. No, e tem, da se bodo na mrtev!" Oiapnjena stojita Pumfek in davkar, le izobrazovatelj naroda je na prvi pogled B{iosnal gremo remobo položaja in ravna previdne, kakor vojskovodja v bojnem me-težu. Zaloputnil ;e skednje va vrata, da bi fanta ne mogla takoj ven, a tudi njegovo pogumno arce je pretee®el strah, ko vidi, da prihaja Jalovšek iz hiie, privabljen po strelu da bi videl, še so lovci kuno zadeli. Takoj bo atopil izia skednjeyega ogla, ki ga še loči od groznega prizora. Z ogromnimi skoki bo zija g. učitelj okrog skednja. »Gospodar že gre, naj ga vtakne eden v torbo«, zakliče Tinetu, ki zija, kakor bi bil neumen, in z bliskovita hitrostjo skrijejo njegove dolge, koššene roke krvavo in kosmato kepo v globinah Tinetove torbe. V tem hipu se prikaže že tudi kmet. „Ali jo imate?" »Nak!« »A vendar je tukaj mlaka krvi?« »Da, je ie res, gospod Pumlek ji je malo pokadil, pa je le ušla ...« »Hm, kosmata kapa, takšen spak ima devet dni, kakor čebula devet koi, a takšno mu jo že pripplil gospod Pumlek, da bo gotovo crknil.« »Ali mislite?" „L*hko verjameš, kar brez skrbi bodi; sploh mislim, da se je ža iztegnila kje*, potrdi učitelj. »No, da bi le bilo tako; stara je bila že vsa divja zaradi tega spaka, ki ji je vse kure poklal. Zdaj pojte pa z menoj; malo brinjevaa se vam bode pač prileglo na Btrah l" Tedaj je nekaj drugega vzbudilo Jalov-škovo pozornost. »Kaj zlomka pa je danes tvojemu taklju, Tine, da ae vedno zaganja v tvojo torbo; ali imaš kaj notri?« »Eb, nič nimam, takelj je nor . . . Zadnjič sem nosil lisici v nji, morebiti pa še tisto voha.« »Lej, lej, kakšen dober nos ima takšna mrcina, — mnogo boljšega nego človek«. »To pride pri človeku vse od „ino-lovca"; ko bi Takelj »šnofal« bi no vohal ničesar več", odgovori Tine bistroumno. Msd takimi modrimi pogovori so dospeli v izbo, gospodinja prinese kozarce in brinovca, torba in puške leže na klopi za pečjo in okrog mize sede lovoi, Pumlek in davkar osupnjena in nama, Tine v zadregi, le učitelj odpira oči in ušesa za vse mogoče s ušaje. »Sveta pomagalka«, zišepeče Tine učitelju, ta pa mu odgovori le: »Privoii si avojo preklicano živino, če ne, nas pripravi zares še do kraja!« Takelj se je namreS lotil Tinetove torbe. Zdajci pa se torba oživi, ljuto puhonje Be zasliši ia njenega usnjatega trebuha, kakor bi so prepirala dva besna ježa za nadvla-daratvo na zemlji. Nazadnje se ie lotijo krči, takelj divja, torba piha in puha in dobi ogromno grbo ia slednjič skoči iz nje grozovit«, ljuta in vsa okrvavljena prikazen ter se zažens, preganjana od Taklja, skozi cvetlice in šipe na oknu. Jelovšoa pa sklene roke, stvar ji je jasna in njenim ustam se izvije krik: »Morilci, — naš muc!" Tine in uitelj sta tisti hip pograbila torbi in puški ter zbežala skozi vsata na prosto, lo Pumfek in davkar sta v svoji zložnosti obseiela z* mizo. Kako se jima je godilo, tega, ljubi bravec, ti pač ne morem povedati; znano mi je le, da sta zletela kmalu z« tem v spremstvu sajaste metle skozi glavno luknjo Jelovškove hiše. glave postavljal', še ne bodo rešili pliber-škega nemškutarstvr. k Umor in samoumor. V Podklcštru je trgovski pomočnik Ltopold Kompoš ustrelil avojo gospodinjo in Bebe. Primorske novice. p Goriški deželni abor je Rprejel proračun in Haančui zakon sa leto 1905. v daljšaj podrobni debati. pogorelce v če-povanu, kjer je v četrtek poitar u ličil 11 hiš, je zbornica na nujna predloga o< s!anoa Orfa in dr. Maranija dovolila 3000 kron podpore. Vladni zastopnik ae je za ta dar zahvalil ter izjavil, da se poda takoj po aeji v čepovan ter da ziprcsi tudi državne pomoči. Zakonski načrti, glede pooblaščenja občin, da vpeljejo davek na avtomobile, bi-cikle, motocikle in kočije, ter gleda občinskih pristojbin pod rt z nimi naslovi, potem glede zakonskih načrtov o delci izpremembi zakonov poljske in ptičje obrambe so bili sprejeti tudi v tretjem čitanju. Seja Je bila zaključena ob 10 in pol uri aveSer. V soboto se je seia goriškega deželnega zbora pričela ob 10. uri dopoldne ter je trajala do en četrt na 9 zvečer. Poslanec Valentinis je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika kot voditelja justiš-nega ministrstva, ker se pri goriškem okrožnem sodišSu ne nastavljajo Italijani kot uradniki. Poslanec Grča je predlagal, naj se pomnoži število inienirjev v oddelku za melioiranje in poljedeUvo pri nanaestništvu v Trstu. Zbornica je odobrila zakonski načrt glede ceste v Braniški dolini. Zbornica je odobrila resolucijo o ustanovitvi slovenskih senatov pri najvišjem sodišču ter o upoštevanju docoačo produkcije trgovinskih pogodb. Za nove dovozne ceste k postajam bohinjske želsznice je zbornica dovolila goriškemu mestu df ž-lno podpore 80 000 in drugim občinam 40 000 kron ; v ta namen se najame posojilo 400000 K, ki naj se v 30 letih amortizira. — Rešilo se je vrh tega še 112 prošenj za razne podpore. Na koncu opiše dež. glavar, kako je deloval deželni zbor sadnje zasedanje, in zavrača napade na svojo osebo. Dr. Turna in dr. Treo tu plaaao protestirat«. (Klici: Im-pertinenoal) Nato je deželni glavar na najvišje povelje zaključil zasedanje. p Velik požar V Capovanu pri Gorici je pogorelo 13 hiš, pohištvo, Beno, gospodarska poslopja itd. Dečki so zažgali suho listje na dvorišču neke hiše, veter je zanesel ogenj na streho in začelo je goreti. Ljudje so hiteli gasit, • |ali nič ni pomagalo, ogenj se je širil naprej in gorelo je še ponoči. Škodo cenijo nad 60.000 kron. p Ušla je bila 11 let stara Laopol-dina Arobrožičava ie Vrtojbe. Deklica jo je popihala v Krmin, kjer jo je dobil oče dne 15. av£. 11. pri teti. Peljal jo ie domov. Ko je krenil v Gorici skozi ulico pri klavnici na polje, mu je ušla ter zbežala, da jo ni mogel dohitet'. Prišel je tako domov brez otro-ka, iena pa ga je doliila, da je kaj storil otroku. — Nasnanilo se je orožnikom, ki so pridno iskali okoli punico, ali je niso našli nikjer. Dekle je bilo šlo nazaj v Krmin. — Tam so naročili neki ženski, da naj Bporoči starišom, da je deklica v Krminu ter naj pridejo po njo. Ali ženska lega ni povedala. O Je je imel sitnosti, ker ga je dražila iena, da ji je kaj storil. Moral je tudi pred sod nijo, kjer so pa priče povedale, da je ušla. Slednjič so jo pripeljali iz Krmina zopet domov in jo potem oddali v samostan k nunam. p Slepar Po Romaneu v Furlaniji je hodil neki »agent« ter zavaroval ljudi proti tatvini, ker je sedaj toliko tatov po Furlaniji. Dobil je nekaj zavarovancev, ki so mu odšteli tudi več denarja. Ko je pa videl v Zagraju, da govori eden njegovih »zavarovancev« z redarjem, se je spuitil v tok, kar so ga mogle nesti nogo. Z njim je zbežal tudi inkasirani denar. p Nameravan božji rop V cerkev v Brumi pri Gradiški sta eo splazila dva sumljiva človeka, da bi vlomila v denarno pušico. Nekdo je to zapazil in naznanil duhovniku. Ta brž pride v cerkev, in ko ga vidita, bri uideta. Oroiniški načelnik Fr. Vodopivec v Zsgradu je aretiral kmalu nato dva sumljiva človeka. Elen io Jožei Kura s e k h Bistre* in drugi E-nst J a r o iz Celovca. Oba sta bila ža zaprta zaradi tatvin po Kranjskem in Koroškem in sta tudi zdaj priznala, da sta hotela okrasti cerkev v Brumi. Zasedanje deželnih zborov. Nižeavstrijski dež zbor je v sobotni seji Bprejel nujni prodicg poslanca K o 1 i s k o gleda u Snega jezika na ljudskih in meščanskih šolah. Predložil je zakonski načrt, v katerem se določa, naj bi bila nem-ščins ra vseh nižj©avstrijskih ljudskih in meščanskih šolah u3ni jezik. Zbornica je odobrila m»črt. Gališki deželni zbor. Katoliška ljudska stranka in poljska ljudska ntranka sta se v eoboto zndiniii, da nastopita odločno proti sedanji večini v dož. eboru. Politični položaj v Avstriji. Vsenemci SctOaerer, threuthjr in tovariši bodo t prvi državnozborski seji »Io žili interpelacijo, v kateri bodo izjavili, da se z imenovanjem icškega ministra naravnost neopravičeno odlikuje Češki narod. Kadar je bil Češki minister, ae je množilo v nemških krajih število slovanskih uradnikov. Zato so pa Nemoi na Češkem vznemirjeni in jih skrbi njihova bodočnost ter zato slovesno in odločno ugovarjajo imenovanju č>škega ministra. Nadalje i a tudi zahtevajo, naj se naznani javnosti delokrog takozvanih narcd nostnih ministrov, katere vkge rešujejo in kake pratiae imajo v kronskem soetu Z ozirom na to stavijo vprašanje: „Ali hoče ministrski predsednik vzeti na ananje vse-nemški ugovor in povzročiti, da odstopita češki in poljski minister. Č« Be pa to ne zgodi, naj se pa še imenujeta ministra za Nemce in Rusine. Tudi poslance dr. Ebenboch se je izja vil o položaju. Rekel je, da so položaj v tborniei nad vse poostrili dogodki * lao moBtu. A dr. Ebenhoeh je mnenja, da raz mere ne bodo trajno napete Vlada ni kriva dogodkov v lao mostu. Profesorji na vseuči lišču v Inomostu so izjavili, da je potrebna začasna pravoslovna fakulteta za Italijane. Otvorjena je bila mirno, šele nespametno postopanje italijanskih dijakov je povzročilo nemir«, če ne bi se streljalo z revolverjev, bi bile pač včasih male praske, a ne bilo bi potrebno zatvoriti italijanske fakultete. Če prestopijo Nemci v opozicijo, bo položaj za Nemce postal v zbornici neugoden. Neopravičena bi bila nemška obstiukcija. hklju čeno je, da bi hoteli Nemci strmoglaviti KOrberja. V sedanjih razmerah je nemogoče dobiti za Nemce bcljštga ministra, kakor je KSrber. Nemci morajo iskati v zbornici pri jateljev, da morejo svojo veljavo uresničiti. Ogrski državni zbor V sobotni seji je grof Tisza odgovarjal na interpelacijo poslanca Bolgara. Naznanil je, da bo v novem brambovskem zakonu uveljavljena dveletna aktivna služba, iz-vzemši mornarico, konjenico in nekaj oddelkov topničarjev. Vlada zagotavlja, da vojna uprava ne bo zahtevala za vpeljavo dveletne vojaške službe prevelikih žrtev. Pri pehoti in konjenici ne bo bistvenih iz-prememb, a upoštevati se mora, da se bodo kadri izpopolnjevali le iz dveh letnikov. Ker je pehotna divizija v moderni vojski najvažnejša taktična enota, se je moralo že v mirovni dobi topništvo zvezati s pehotno divizijo. Zato bodo deželne brambovske in honvedske pehotne divi2 ije dobile samostojno topništvo. Ustanovilo se bo toliko deželnobrambovskih, oziroma honvedskih topničarskih polkov, kolikor je deželnobrambovskih, oziroma honvedskih pehotnih divizij. Poslanec Bolgar je izjavil, da sprejme pomirjen Tiszo v odgovor na znanje. Hon-vedsko topništvo je pridobitev, ki bo povzročila popolno samostojnost honvedcev. Ta pridobitev dokazuje, da liberalna stranka izkuša izvesti svoj vojaški načrt. Z ustanovitvijo honvedskega topničarstva bo tudi napredovala tehnična izobrazba na ogrskih vojaških zavodih. Na predlog poslanca Po-lonyja je zbornica ločeno glasovala glede dveletne vojaške službe in pa o ustanovitvi honvedskega topništva. Zbornica je nato sprejela ministrov odgovor na znanje. Košut je izjavil, da njegova stranka še ni popolnoma zadovoljna s pojasnili Tisze. Poslanec Rakowsky izjavlja, da on ne uzame na znanje ministrovega pojasnila gledč honvedskega topništva, ker ne vč, če bo to topništvo z onim skupne armade enakopravno. Tisza pravi, da je ta skrb brez vsakega povoda. Poslanec Polonyi je inter-peloval o novem brambovskem zakonu. Ministrski predsednik in skoraj vsi člani liberalne stranke so demonstrativno zapustili zbornico. Polonyi je vprašal, kako sodi vlada o tem, da poveljništvo armade ma-žarske vloge rešuje v nemščini? Kaj hoče ukreniti vlada, da dobi ogrska armada ma-žarski službeni in poveljni jezik ? Namerava li vlada ukreniti, da se zakonito določi število nadomestnih rezervnikov? Polonyijevo interpelacijo je zbornica odkazala ministrskemu predsedniku. Kakor poročajo iz Budimpešte, je vladna stranka z velikim zadovoljstvom sprejela na znanje Tiszova pojasnila o dveletni vojaški službi in o honvedskem topništvu. Opozicija ne bo izpremenila svojega stališča proti vladi, dasi neodvisna stranka že trideset let zahteva honvedsko topništvo. Z dveletno vojaško službo je hotel Tisza pridobiti volivce in najširše ljudske sloje. Listi poročajo, da bo organiziranih 15 ariiljerijskih polkov; sedem za Ogrske in e s e m za avstrijsko domobranstvo. Gališki namestnik aretiran. V Lvovu so priredili soe. demokratje demonstracijo ca volivno preosnovo. Na Ja-gelonski cesti je bil tudi gališki namestnik grof P o t o o k i z dvema pošloncema, ko je ravno policija razganjala ljudstvo. Na- mestnik je zmerjal nekega policaja na konju, ki je jezdaril po trotoarju, a ta je zaradi r»z!aljenja straža aarmstnika aretiral, belo ko je dofiel na mesto neki višji policijski uradnik, ki je poznal namestnika, so ga iz puetili. Po dogodkih v Inomostu. Laški dijaki, ki so se udeležili tepežev v Inomostu, bodo relegirani. V Veroni so bile velike protiavstrijske demonstracije. Množica je manifestirala za zvezo s Francijo. V Bolonji je 800 dijakov demonstriralo pred avstrijskim konzulatom. Vojaštvo je razpršilo demonstrante. V Tridentu so se Lahi in Nemci stepli Vest, da bi občinska uprava v Inomostu odpustila vse laške delavce ni resnična; 50 laških delavcev je prostovoljno zapustilo službo in odpotovalo v Italijo. Busi ln Poljaki. Na ruskem Poljskem bo odslej v vseh učiteljiščih obligatoričen pouk poljskega je zika. Zopet atentat v Rusiji. V Czenstohanu je bil na kolodvoru za boden policijski polkovnik pl. N e h r I i c h. Napadaleo je pobegnil. Nshrlioh je dobil z nožem dve smrtnonevarni rani. Za demokraško republiko v Rusiji. Na vseučiliščih po Rusiji so bile te dni dijaške demomtracije proti vojski. Med di jaStvom se širi hujskajoč letak, na katerem je tiskano, da je demokraška republika edina rešitev za Rusijo. Vlada bo morda nekaj vsuu^lišč zatforila. Krst italijanskega prestolonaslednika. C e t i n j e , 12. novembra. Knez Nikolaj, ki je bil povabljen za kuma na krstu italijanskega prestolonaslednika, se v kratkem poda s kneginjo Mileno v Rim. Nova razdelitev Rusije. Pariz, 12. novembra. »Matinu" so sporočili iz Petrograda, da je novi minister za notranje stvari knez Sviatopolk - Mirski baje stavil carju sledeči predlog: Ruska država naj se razdeli v okrožja in sicer evropska Rusija v 10, sibirska v 6 okrožji. Vsako okrožje naj izvoli enega zastopnika, ki bodo tvorili skup združbo ter imeli pravico, predlagati želje prebivalstva. Zemstva naj bi imela tudi pravico odpošiljati v ta svet svoje zastopnike. Ta preosnova naj bi bila nekaka, ako tudi daljna priprava kon-stitucijonelne ustave ruskega carstva. Politična dvoboja na Francoskem. V soboto st« sa dvobojevala na sablje po steni c Li Roche in sin francoskega vojnega ministra Aidrd. Andi6 je bil na roki lahko ranjen. M»d poslancem 8yvetonom in ritmojstrom do Qiil je bil dveboj s samokres. V dvoboju ni bil cihče rai>j;n. Francoska zbornica je v sobotni seji s 436 proti 94 glasovom odobrila izjavo ministra Delcasie^a o francosko angleški pogodbi. Zbornica je nato odobrila pegodbo z Novo Finlandijo zahodno tor ooi tralno Afriko ter pogodbo s bia mom. Nemiri v Armeniji. Nsmestaika armensko - grugorjansiega katolika ahtaoaarskega v Banseju ao umorili armenski uporniki, ker ni hotel sprejeti v samcBtaiDU armenskih vstaše?. Tudi njegov tajnik je umorjen. Dnevne novice V L j u b 1 j a n i, 14 novembra. Organiaaoija slovenskih nepolitičnih društev. I z „S 1 o v. krščanske soc. zveze": »Zvezin" pododbor za Štajersko je imel v četrtek v Mariboru sejo, pri kateri sta osrednji odbor zastopala dva odposlanca. S Štajerskega je bilo navzočih okoli 20 gospodov, ki že požrtvovalno delujejo pri društveni organizaciji. Predsedoval je č. g. A n t o n Korošec. V pododboru so ostali dosedanji odborniki. Glede načrta za nadaljno delovanje (poročevalca gg. Schreiner in Vračko) se je splošno priporočalo snovati povsod Marijine družbe, ki naj bodo podlaga nadaljnemu društvenemu delovanju. Opozarjalo se je glede Marijinih družb na navodila v ljubljanskem »Škofijskem listu". V tistih društvih, kjer se je gojilo že mnoge navduševalnega dela, naj se preide k praktičnemu delu, posebno k strokovnemu. Od manifestacij naj se prehaja k pozitivnemu delu. V večjih župnijah naj se predavanja prirejajo tudi po posameznih vaseh. Posebno se je povdarjal nedostatek sposobnih moči za ustanovitev in vodstvo pevskih društev. G g. b o g o - slovcinajse tudivtem oziru bolj izvežbujej o ter se naj jih kolikor mogoče veliko posveti glasbi. Gospodje iz posameznih dekanij naj se zber6 skupaj in naj si r a z d e 1 e snovi za predavanja. Eden potem na raznih krajih lahke predava o istem predmetu. V tem oziru je treba takojšnje organizacije in hitrega, živahnega dela. Č. g. Luka Smolnikar je imenom glavnega odbora povdarjal nujno potrebe, da se izvrši sklep shoda na Brezjah in s e v kratkem vršiv Ljubljani kurz za voditelje izobraževalnih dru-š t e v. Do tedaj bo izdelan tudi načrt za centralno »Socialno knjižnico", v kateri bodo lahko dobili voditelji društev na posodo razna dela, ki jih potrebujejo pri predavanjih itd. Sklenilo se je prirediti tak kurz v Ljubljani po svetih Treh kraljih in izdati nK n j i g o govorčkov za fante in dekleta". (Poročevalec g. Osvatič.) Knjigo bo uredil č. g. F. S. G o m i 1 š e k, kaplan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Knjiga bo obsegala uvod, pozdravne govore, navduševalne govore, slavnostne in strokovne govore ter za razne slavnosti primerne deklamacije. Kdor ima za to velevažno knji-žico kaj primernega, naj bi a-g o v o 1 i te kom š t i r i n a j s t i h dni poslati čast. gosp. F. S. Gomilšeku na zgorajšnji naslov. Na platnicah bodo tudi naslovi raznih primernih pesmi in kje se najdejo ter zapisnik za izobraževalna društva primernih knjig, katerega sestavi č. g. Evald Vračko, kaplan v Jarenini. Na ta zapisnik opozarjamo posebno gg. knjigo-t r ž c e, ki naj po en izvod knjig pošiljajo g. V r a č k u. Kdor ima glede vsebine te knjige, ki izide v »Knjižnici Slov. kršč. soc. zveze" (več snopičev skupaj) kaj predlogov, naj jih blagovoli poslati g. Gomilšeku. Sklenilo se je pričeti delo za poznejšo izdajo občinskih redov (poročevalec g. Korošec) za Kranjsko, Štajersko in Koroško. V tiskarni je že nov snopič za naše društvene odre primernih iger. G. Smolnikar je poročal o izdaji društvenega »Koledarčka", ki izide v kratkem, in o razvoju „Zveze". V,S lov. kršč. soc. zvezi" je že 115 društev z okolu 10000 člani. O zborovanju izobraževalnih odborov po okrajih se je priporočalo večkratne skupne dekanijske socialne konference, da se poživlja življenje po društvih in socialna veda. Odbori iz ene dekanije naj se večkrat snidejo in se naj posvetujejo o nadaljnem delovanju, kontrolirajo naj se in bodrč. Shod nepo litičnih društev (poročevalec g. Gomilšek) bo 1. 1905 nekako akademičen z raznovrstnimi poučnimi predavanji in organizacijskimi razgovori vMariboru. Na predlog g. Š t e f e t a se je sklenilo upeljati v razna društva tudi telovadne krožke. V kratkem izidejo za te potrebna navodila, po društvih naj se pa že sedaj v ta namen organizirajo fantje. Is tabora ladajavoev. »Slov.. Narod« je najprej proglasil, da bo ves čas enkete molčal, in šele nazadnje povedal svojo sodbo To je bila obljuba, ki bi dala sklepati na majhen žarek spoznanja. A to obljubo je »Narod" takoj prelomil, ker Be ne more zdržati svojih priljubljenih izbruhov. Kakor psiček na vasi ne tr ore čakati, da bi šel ves regiment mimo, ampak za vsakim vojakom posebej laja, tako je tudi »Narod« skleuil, da zdaj vsakega posebej oblaja, kdor se oglasi k enketi, K Članku g. Maierhofesja je pridejal sledefio grožnjo : »Danes je narodnom,predrta stranka v deželi na krmilu in iato mora imeti gotove obzire tudi napram nasprotnikom in raču nati s raznimi okoliščinami. Dokler je na krmilu, se n. pr. ne more lotiti kakega gi banja »Proč od Rima«, tudi čb bi hitela Ce se pa posreči klerikalcem, dobiti v de želi oblast v roke, odpadejo vsi ob siri in tedaj se šele zučneprnvi boj. Klerikaloi so so sumi prepričali, da kruh opozioije ni taka trd m grenak, kakor se je časih mislilo in da i « opozicija najlažja in na h v a 1 ežnejša stvar. Zato tudi brea «s« h skrbi gledamo v bodjčnoet. Kler.ikaloi pa naj bodo propri- iani, da vse naše dosedanje bojevanje je )ilo pravzaprav le preludiranje velikemu )0ju, ki se začne v tisti uri, ko bi klerikalci dobili oblast v roke." Ali ni zanimivo, kako se ta izdajska družba baha, da je »na krmilu" ? Na krmilu so pravzaprav le Nemoi, a slovenski ibeialci so smatrajo z Nemci že popolnoma ca ene stranko. Dalje je zanimiva grožnja z agitacijo »Proč od Rima«. Gosp. daierhofer jo bil predlagal, da se naj sdru-i ;imo mi z liberalci, kakor so se združili tirolski konservativci in krščanski sooulci. A to sta dve katoliški stranki. »Slov. Narod« liti torej dokazovati, da liberalna stranka slovenska ni niti od daleč podobna kaki Krščanski stranki, ampak da le iz »ozirov« še bolj ne agitira preti veri, da pa le hre-jeni po trenutku, ko bo mogla še bolj svi-njariti po slovenski domovini. Na Koroškem e za dve tarjk partiji »Narodovcev«, kateri zadržujejo v imenu »sloge0 ves napredek in vse delovanje katoliških narodnjakov. Ta .Narodova" izjava utegne morda nekaterim Korošcem odpreti oči. Italijanske manifestacijo v Trata. Uradni korespondenčni urad poroča o včerajšnjih dogodkih iz Trsta: V soc.-demo iraškem domu je bilo včeraj ob pol 9. uri protestno zborovanje zaradi dogodkov v Inomostu. Na shodu je bilo 1400 oseb. Govorila sta poleg soc-demokraških voditeljev tudi poslanca dr. H o r t i s in M a z o -rana. Sprejeli so resolucijo za italijansko vseučilišče v Trstu. Po shodu so korakali udeleženci pred mestno hišo. Dopoldne ob 11. je bilo v mestni hisi zborovanje zastopnikov italijanskih obči n v Avstriji. Na shodu so bili italijanski državni poslanci, goriški ter istrski deželni glavar. Zastopanih je bilo 86 občin. Dr. Da-piera je utemeljeval resolucijo, v kateri se prolestaje proti napadom na Italijane v Ino mostu. Vlada je odgovorna za vse izgrede, ker že 30 let ne dovoli stare italijanske zahteve, nej so italijansko vseučilišče ustanovi v Trstu. Italijansko ljudstvo bo vztrajalo v boju, dokler ne dobi vseučilišča v Trstu. Sklenili sc, da sa bo sklical shod italijanskih občin vsane dve leti. Prvo zborovanje bo I. 1905. v Tr.dentu. Na »Piazsa grande« pred mestno hišo je bilo 8000 OBeb, ki so demonstrirale sa italijansko vseučilišče. Tudi italijanski socialni demokratje so se prideu žili demonstrantom. Socialisti so mahali z rdečimi zastavicami. Po shodu so priredili soc. demokratje in iredentovei pc mestu sprevod. Peli so razne pesmi in zahtevali splošno volivno pravico ter italijansko vseučilišče. Izgredov ni bilo. »Moderno ienstvo«. V »Slov. Na rodu« čitamo Minka Gjvekarjeve poziv na slovensko žanstvo, da se naj pridruži »Splošnemu ženskemu društvu«. V tem oklicu povdarja, da je slovensko ženstvo preveč »liguorjansko«, da meče moderne romane proč, češ: »Pfuil Das ist bo sahlafrig!« To ue bi smelo biti, meni g. Minka Govekar-jeva, ker to je »gorostasna priderija«, katero je treba ženstvu izbiti, da ne bodo dame več tako .moralne". Minka Govekarjeva gre za političnimi cilji, pišoč: »Neutemeljeno klikovatvo si je naložilo na dušo veliki greh, da je pognalo žecstvo srednjih, zlasti pa nižjih slojev k reakcionarnim strankam, katerih voditelji so Bi znali pridobiti v narodnih družbah ignorirano ženstvo, da vplivajo ž njim tudi na moštvo, kar je s političnega stališča največje važaosti. Ako se množi reaksionarno ženstvo, se množe tudi reakcionarne stranke; b tem pa se utrjuje napredku sovražen sistem." Gre se torej za to, da bi se »liguori janke« s čitanjem modernih romanov izne-bile »priderije« in potoEu svoje može, ki so že siti »Narodovih" nečednih duševnih produktov, zadrževale, da ne uakočijo iz slo vensko nemške zveze. Menimo, da nam bodo hvaležne slovenske dame in njih soprogi, če na tem mestu i (rečemo željo, da naj umazani »Narod« pusti slovensko ženstvo pri miru! Slovenski državni poslanci! .SUd steieriiche Prease" priobčujo naslednji poziv na slovenske državno poslanse: Ob priliki popolnoma nopostavnih, osnovnim državnim zakonom narodov in jezikov nasprotujočih zahtev takozvanih »nemških* dija kov, naj se naznanijo vsa nenemška naznanila na črnih deskah o. kr. visokih Sol, pio-simo slovenske poslance najnujnejša, da sa vzamejo preti tozadevnemu protipostavnemu uradnemu ravnanju rektorjev, oziroma do tičnih abademičnih senatov najenergičnejie Btališče, od o. kr. vlade zahtevajo, naj takoj pokliče na odgovor detične e. kr. uradnike ter takoj ukrene, da se nemudoma postavi zopet na vseh «. kr. visokih šolah status quo ante, dokler ne bo avstrijsko nemške univerze obiskujočim dijakom nenemške na rodnosti omogočeno, izobraževati ae na novoustanovljenih visokih šolah lastne narodnosti. Ispod Grlntovoa V cerkljanski ob čini poznajo gotovi krigi dvojne lovske kone in dvojne lovce: liberalne in klerikalne. Ali je to morda znano gg. orožni kom v Cerkljah in c. kr. okr. glavarstvu v Kranju? V Metliki bodo v kratkem volili nov odbor za I dolenjsko posojilnico, Ako hočete možje, da starete železni obroč gotovih krogov, naj pridejo velit vsi, ki so uneti za pravico in resnico. Zadružništvo. Iz Komende: V nedeljo je pri nas dr. Krek obširno predaval o zadružništvu ob obilni udeležbi naših gospodarjev. Pojasnjeval je pomen Raifajznovk in mlekarn. Ce bo kaj uspeh), poročamo ob svojem času. — Namestu divje kose ustrelil človeka. Za včerajšnji dan je povabil g. Valentin Sturm, posestnik letovišča v Begunjah, neka) svojih znancev na lov na Mo-žakljo nasproti Jesenicam. Med došlimi »lovci" je bil tudi dr. Tavčarjev sinček. Lovili so divje koza. £a origanjača je ^ovcam" bil 19 let stari France Resman, sin poststnika Antona Resmana na Jesenicah. Ko je Franc« Reeman prišel iz hrste je dr. Tavčarjev sin ustrelil v daljavi 30 do 40 korakov nanj ter ga smrtno t evarno lanil. '^a dfl ga je v t»ebuh. K a glja je prišla pri nogi ven, Franceta Resmana so prepeljali v dež. bolnico, kjer je bil takoj operiran, upanja pa ni nobenega, da bi okreval, ker mu je krogla raztrgala vsa čreva. Umrl bo skoro gotovo že danes. Ponesrečeni je bil edina opora 56 let starega očeta, ki ima sicer še dva sina, a oba — bolna Če bi dr. Šusteršičev sin naredil kaj takega, bi „Narod" silno rohnel. Mi se omejujemo samo na pripombo, da se nam silno neumestno zdi, da se takim mladim fantinom daje dovoljenje za orožje. Ko bi kmečki dečki zahtevali dovoljenja za puške, bi bila vsa glavarstva pokonci in vendar dr. Tavčarjev sinček nima prav nič drugačne pameti. Slovnico in matematiko takim »možem" v roke, ne pa puške! — Za častnega starešino je . razpisalo prodajo raznega starega kovinskega in druzega gradiva. — V Dekanih je imelo 6 t m. „Ženako podporno društvo" svoj VII. redni obč..i zbor. Po končanem dnevnem redu je obč. tajnik g I Klemenčč imel zanimiv poučen govor. Vpisalo se je več novih članic. — Iz Kringe v Istri se nam po roda: Na o vseh ljudi na svetu koncem 1. 1903 1652 503 000 ni prirastek v letu 1904. je b.l 24,703000. Javni dolgovi n« svetu so snaš^li koncem 1. 1903. 177 015 124 000 fr*nko«. Samo v 1. 1903 je naredil svet 5150 512 000 frankov dolga. Vse dežele sveta bo leta 1903. imele za 64.636 275.000 fr. uvoza in za 60.940,815.000 frankov izvoza. Na Bvetu in 30 561 parnikov z 18 326 000 tonami in 65 939 jadernio z 8 961000 tonami. Dolžina vseh železnic Bveta znaša 897 247 km., in samo v letu 1903 je bilo zgrajenih železnic za 65.299 km. Najbolj zadolžena država n» svetu je Francoska. Njeni javni dolgovi znašajo okrog 31 miljard. Za njo nride Angleška z 20 miljardami dolge, Rusija z 1973 miljardami. potem Namčija z 18 in Avstro Odrska s 14 miljar dami dolga. Mlad parček. V Ameriki se je pred kratkim p ročil 93,eto> ruski padtnik Bar kuroa z 82ietno Ana Gjldman Sa ved»o mladi zakonski mož ima sedam otrok, 64 vnukov, 17 pravnukov tar enega prapra vnuka. D6 da ao se Ja-ponc' na voisko že več let pripravljali. Peterburg, 12. novembra. »Peterburg-skija V|«domosii* poročajo, da sa je iz Trsta, litre in Dalmacije t koli 400 izkušenih mornarjev, hdjedelcev in tehnikov ponudilo, da vstopijo v ruske ladjedelnice. t Talnim S"cem naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem preža-loslno vest, da je najina iskreno ljub jena mati 1914 1—1 Marijana Frelih roj. Dolenc bivša posestnica in trgovka po dolgi in mučni bole*ni, previilena večkrat s sv. zakramenti, v It. lelu svoje starosti, daues, oh 3. uri popoldne mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajne bode v ponedeljek, 14. t. m. popoldne Bia^o pokojno priporočava v molitev in blag spomin Ž i r i , 12 novembra 19G4. Marija Lenger, Franja Starman hčeri. po ugodni ceni ** sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana špifalske ulice štev. 5. J London, 14. nov. Iz Port Avturja že pur dni ni nobenih poročil. O usodi Pjrt Arturja zato tu no morejo soditi. Cilje sb, da se je več angleSiii'.n ladjam posrečilo prodreti japonsko hlofcado. Pripeljale ao Rusom v Port Ar111.« ces!?, in streliva. 635 52-33 Samo 6 dni I Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši hrzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. !Znižane cene! Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potoiaina pisarna ED. ŠMARDA v LJubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri >Figoveu«. Hiša obstoječa \z 2 sob, kuhinje in kleti. Na zahtevo tudi gospodarsko poslopje s poljem in vrtom, se da poi ugodnimi pogoji •- v najem - na Bfnei pri Beljaku. Hiša skoro nova tik ceste, kjer je fara, šola, pošta in železniška postaja. Več se izve pri $ospeJ Dragi pl. Kleinmayrovl 1912 3—1 na Brnci. ~--- Na najvišje povelje NJeg. ^ c. iu kr. apost. Veličanstva. XXXVI. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija ®dinaj AvatrU' »konito i8.435dobitkovv4otovini dopuščena, vsebuje v skupnem znesku 512.980 kron 1802 10-5 Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje se vrši nepreklicno dne 15. decembra 1904. — Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrisse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih v menjalnicah 11 itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. . J j^f,/ Od c. kr loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.) Trt^_____^iK Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n.vlč. gg. župnikom za maš na vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi, css? Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. 1731 5 V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih izjemne cene, Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi. Za Učenje kositernihpred- Ml/j/ni' bronzovo Imitacijo, bronzlranje rtieiUL , kipov lz mavoa. bronzlranje ograj pri stopnicah, vse v najfinejši izvrSitvi, priporočata se BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 245 26 11—6 ■sr Pijte -m Klauerjev »Triglav" minulim Že najzdravejši vseh likerjev. 544 150-97 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiun skozi 19 let 1 boleham na želodcu. Po f poskušnjah z različnimi § zdravili sem začel leta i 1896. rabiti Vašo I * tinkturo ^K/ir y& mi je vedno prav | dobro služila kot učin- | kujoče zdravilo, pa ne 1 le meni, ampak tudi I I raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po- 5 = daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, I | ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—27 | Friderik Repolusk, 1 = iupnik v St. Vidu nad Valdekotn, p. Mit slina, = r 16. dec. 1003. 5 1 Resnici čast! 1 I Vaše „2«leznatO Vino" se mi je pri | S mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, S | kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav | = posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- 1 § krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- = | rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato | | morem Vaše res izborno železnato vino iz | | lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih | | slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! | | Anton Žnidaršič, 1 = iupnik pri Beli cerkvi, p. St. Jernej, Dolenjsko 1 r 1. marca 1004. = | Naročila vsprejema proti povzetju In točno Izvršuje | | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana | = lekarna „Prl angelu", Dunajska cesta, dvorni = I založnik Njihove Svetosti papeia. i ..........................................................................minimumi; anje # zajamčeno pristno destilirano iz lastnega pridelka, se dobiva pri lastniku Antonu Ferlan di Giorjio J -RovInJ, Istra- ** 18H7 12-2 registrovana zadruga z neomejenim poroštvom |?llltllllll{ v lijubljani {Tllltllllili na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104- 90 4 II 01 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik« plačuje. HT Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne. Hranilne vlage sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske V rOiirRjIfiin posojilnice znaša & b>Z4j'°4j 4U* stSeg:hran" KS. 089.883-14.^me! K23,8o6,3o6'40.sSearE98.238,4i. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. PoStno-hranllničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 Alojzij Korsika Marija Pock poročena. Ljubljana, 14. novembra 1904. Razpis. Za zgradbo vodovoda vasi Rake v polit, okraju Krško, na 36.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne dražbe. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do l. deeembtfa 1.1. do 12. opoldne podpisanemu uradu. Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: - »Ponudba za prevzetje gpadbe vodovoda za t^ako". - Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni — Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. — Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika, ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu v Ljubljani. 1913 3-1 Občinški urad Raka, dne 11. novembra 1904. „Katol. Bukvama" v Ljubljani priporoča sledeča znamenitejša dela slovenskega slovstva: 1. Cramer: „Apostolski dušni pastir", aii dušni pastir, kakšen naj bo in kako naj deluje. Po naročilu in na stroške premil. in presvetl. gospoda Antona Bonaventure, kneza in škofa ljubljanskega izdal dr. Fr. Lampe. K 120, pol platno K 190. 2. Didon - Bohinjec: „Jezus Kristus". Izdal dr. Anton Jeglič, knez in škof ljubljanski. Trije zvezki K 4 20, v platno vezani K 7-20. 3. F/is: ,,Stabinski slogi", zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina z dodatkom o zidanji in popravljanji cerkvA. V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami. K 13—. 4. Kos: ,,Gradivo za zgodovino S/ovencev" v srednjem veku. Prva knjiga (1. 501—800) K 8-—. 5. Kosec,- ,,Katoliško zakonsko pravo" z ozirom na državne avstrijske pravice. K 2—, v pol platno K 3 20. 6. Laser-Marešič: „Lurški čudeži". Nadaljevanje in drugi zvezek bukev imenovanih „Lurška Mati božja". V pol platno K 2-—. 7. Poč: ,,Duhovski poslovnik". Drugi, popravljeni natis. K 4"—, vezano K 5 20. 8.,,Sveto pismo" stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, od apostolskega sedeža potrjenega sv. pisma, ki ga je iz Vulgate ponemčil in razložil dr. I. F. Allioli, šest debelih vezanih zvezkov K 20-—. 9. Veternik: ,,Razlaga velikega katekizma" ali krščanskega nauka. Štirje vezani zvezki K 12-20. 10. Wolf-Pleteršnik: „S/ovensko - nemški slovar". Dva vezana zvezka K 29'—. J1©tf©$ti v mednem blagu m t, "h i ti! rA J. KosteVC, Sv. Pefra cesfa šf. 4. jjj Cene strogo solidne. Postrežba točna. Uzorce pošiljam na zahtevo :!' 1814 17-6 poštnine prosto. Pošiljatve proti povzetju. K za dame, tu- in inozemskem suknu, kakor tudi vsem drugem manufakturnem blagu; velika zaloga raznih zastorov, preprog, posebno pripravne za cerkveno porabo. Bogata izbira krojaških potrebščin n. pr. izvrsten kavise po 28 kr., podloga za krila 76 cm, od 16—22 kr.; 110 cm, 20—26 kr., priporoča Menjarlftna delniška družba E B C U B" L,MiM 10 ii 13, Dunaj, I, Itribalami 2. ------- Pojasnila "Wm v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, poten o kurinih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni