Listek. Roža trpljenja. češki spisal J. Červenka. II. Bila je no6 na Veliki petek. Prebivalci toledski, bivši pri maši v prekrasni stolni cerkvi, šli so ali spat, ali so si jeli pripovedovati pri toplem ognjiš6u povesti, podobne oni o Kristu de la Luz, kterega so oropali židje, in ki je zapustil krvavo znamenje, vsled kterega je bil odkrit zločin, ali ono povest o svetem mladen6u iz Guarde, na kterem so ponovili sovražniki naSe vere kruto trpljenje Jezusovo. V mestu je vladal globok mir, kterega je le v6asi motil klic pono6nih straž, ki so oni 6as hodile mimo Alkazara, ali šum vetra, ki je majal zastavice na vratih in tulil na oglih neravnih ulic. Na valovih Taja se je zibal 6oln, privezan h kolu ne dale6 od mlinov. Lastnik 6olna je pri6akoval nestrpljivo nekoga. Kone6no zapazi postavo, ki se bliža bregu, trudoma stopajo6 po ozki stezici nad reko. «To je ona!» šepnil je brodar hipoma. «Zdi se, kot bi se to no6 bila zarotila vsa ta zlodjeva drhal židovska! . . . Kje so si dali ti vragovi sestanek s Satanom, da prihajajo vsi sem k mojemu 6olnu? ... Saj imajo most malo korakov od tod! . . . Ne, ne, ti ne gredo k ni6emur dobremu, ker se tako ogibljejo, samo da ne bi trčili nenadoma na redarske vojake ... Ali naposled je to vse eno, zaslužim si nocoj lepe peneze, . . . naj dajo odgovor sami, jaz se v to nikakor ne utikam in se utikal ne bom.» Mož sede6 v svoji ladjici to reksi, pripravil si je vesla in ko je Sara, — kajti ni bil nih6e drug, — ktero je do zdaj pri6akoval, v 6oln sko6ila, odvezal je vrv, s katero je bil pripet 6oln, in za6el veslati k nasprotnemu bregu. «Koliko si jih prepeljal to no6?» vprašala je Sara brodnika kmalu potem, ko sta se oddaljila nekoliko od mlinov, in kakor bi vprašanje njeno zadevalo kaj, o 6emur sta že davno bila govorila .... •Nisem jih mogel prešteti,» odvrnil je vprašani ter nadaljeval: «Cel roj! . . . . Zdi se, kot bi bila ta no6 poslednja, da se shajajo!« «Ali veS ti, zakaj se tu gre? Kaj so nesli s seboj, opustivši mesto v tem 6asu?» «Tega ne vem . . . Ali po vsem pričakuiejo nekoga, ki ima priti to no6 . . . Ne vem, 6emu ga 6akajo, toda mislim si, da ne bo ni6 kaj prida » Po tem kratkem razgovoru umolknila je Sara in sedela nekaj 6asa utopljena v premišljevanju, kakor bi nekaj zasledovala. «Ni dvojbe,* pravila si je v duši, «o6e je izvedel o najini ljubezni in pripravlja grozno maš6evanje. Treba je, da izvem, kam gredo, kaj delajo in naklepajo. Zamujeno trenotje utegne ga uni6iti.» Ko je priplavala ladjica k zapuS6enemu bregu, ustala je Sara in položila roko na 6elo, pokrito od straha z mrzlim potom, kakor bi hotela odpoditi plašljive misli. «Nate!» zaklicala je lepa židinja, podavajo6 brodnarju peneze in kazajo6 na ozko, krivo stezico. ki se je vila kakor ka6a med skalami . . . »Je-li tam-le steza, koder so šli?» «Da! In ko so dospeli do Maurove glave, izginili so v levo . . . Zlodej in oni sami vedo, kam so odšli potem,» odvrnil je brodnik. Sara je šla v ono stran, ki jo je zaznamoval brodnik. Čez nekoliko minot se je prikazala in izginila zopet v 6rnera labirintu temnih in raztrganih skal. Ko je došla do mesta, iraenovanega Maurova glava, bili so Se malo videti njeni temni obrisi, dokler ni izginila popolnoma v no6ni tmini. III. Pri stezici, kjer dandanaSnji stoji prelepa cerkvica Device Marije, kake tri streljaie od pe6evja, znanega prebivalcem toledskim sploh po imenu Maurova glava, razprostirale so se tedaj razvaline bizantinske cerkve, postavljene še pred padom Arabov. Po stebrih na zemlji Ieže6ih rastlo je robidovje, med kterim je bil tu kos razbite stebrove glavice, tam kamenene ploS6e s surovo izsekanimi, pošastnimi zmaji in grdimi podobami 6loveSkimi. Od cerkve ostali so dozdaj le deli postranskih zidov in nekoliko razpokanih in z mahom pokritih obokov. Sara, kteri se je dozdevalo, da \o vodi neka nadprirodna slutnja, dospevši na mesto od brodnarja pokazano, premišljevala je nekoliko trenotkov, ne vedo6, kod bi naj Sla. Kon6no se je obrnila s trdnim in odIo6nim korakom k zapuS6enim razvalinam cerkve. Zares! Njena slutnja je ni varala. | Danijel se ni ve6 smejal. Danijel ni bil ve6 oni slabi in zgrban6eni starec; iz majhnih, v trepalnicah skritih o6ij švigali so mu bliski jeze; zdelo se je, da ga je obsedel maš6evalni duh! Stal je po konci ondi, obdan od množice, hrepene6e prav kakor on, ugasiti žejo svoje jeze nad sovražniki svoje vere; zdel se je, da raste ukazujo6 zdaj temu, zdaj drugemu. Spodbujal jih je k deln, in sam je delal z gore6o, pošastno vztrajnostio potrebne priprave za grozno dejanje, na ktero je mislil dan za dnevom in koje je preudarjal klepajo6 na naklo in na videz se za ni6 zmene6 v svoji prodajalnici v Toledu . . . Sari se je posre6ilo dospeti v temi do cerkvene veže. Ko je pa pogledala skozi okno noter, morala se je premagati z orjaSko silo, da je~zadržala groze krik. V rudečem plapolanju ognja, ki je metal na poruSene cerkvene zidove dolge tenje one peklenske tolpe, zdelo se ji je, da zre nekoliko mož, ki so se trudili povzdigniti kvišku težek križ, do6im so spletali drugi krono iz trnjevih robidnih vej, ali brusili na kamnu ost velikanskih žebljev. StraSna misel je preletela njeno glavo. Spomnila se je onih, ki niso obdolževali samo enkrat žide skrivnih zlo6inov. Spomnila se je nehotč grozepolnega dogodka o križanem mladeni6u, ki ga je dozdaj imela za surovo, lažnjivo obrekovanje, izmisljeno od zlobnih ljudij, da bi S6uvali proti židom. Zdaj pa6 ni moglo biti ve6 dvojbe! Tu pred njenimi o6mi je stalo ono poSastno orodje za mu6enje, in roparski rabeljni pričakovali so le Se žrtev svojo. Sara polna svete gore6nosti, ki je prikipela v vzviSeno jezo, in navdahnjena od one neomajivne vere v pravega Boga, o kterem jej je pravil ljubimec njen, se ni mogla premagati ob strašnem pogledu; prodrla je grm, ki jo je skrival in se nenadoma prikazala na cerkvenem pragu. Ko so jo opazili, da se bliža, vskliknili so židje s strmenjem in iznenadenjem. Danijel prisko6ivši k svoji h6eri s pogledom groznim, vprašal jo je z grobnim glasom: «Kaj iS6eS tu, nesre6nica?» «Pridem,» zaklicala je Sara z odlo6nim trdnim glasom, «da vržem na glavo vašo vse kletve vašega prokletega dejanja, in pridem vam pravit, da zaman 6akate na žrtvo svojega zlo6ina, razven, 6e vam jaz nisem dovolj, da bi si ugasili žejo svojo v moji krvi! Kajti kristjan, kterega 6akate, ne pride, ker sem jaz izvedela zlobno vašo namero!» «Sara!» kriknil je žid, sikajo6 togotno, «Sara, ne, ne, to ni res! Ti nas ne moreš izdati, da bi razodela skrivne obrede naše! A 6e je to res, da si tako u6inila, pa nisi moja hči . . .!» «Ne! . . . Nisem! NaSla sem drugega očeta, ki je poln ljubezni do svojih otrok, o6eta, kterega ste pribili vi sramotno na križ, in ki je umrl na njem, da bi nas odkupil, odpiraje nam vrata nebeSka v ve6nost . . . Ne! . . . Nisem vaSa h6i, ker sem kristjanka in se sramujem svojega rodu!» SliSavši te besede, izgovorjene s tako odločnostjo, ki jo pokladajo samo nebesa v usta mučenikom, vrgel se je Danijel, oslepljen od togotne svoje strasti, na krasno Saro, treščil jo ob zemljo, zgrabil za lase in jo vlekel kakor od peklenskega duha obseden do podnožja križa, ki se je zdel, kot bi gladno razprostiral grozne svoje rame, da bi jo zgrabil. Tu je zaklical obrnjen k onim, ki so ga obdajali: «Tu vam jo dam! Izpolnite pravico na tej nesrečni ženski, ki je prodala svojo čast, svojo vero in svoje brate!» IV. Ko so doneli naslednji dan zvonovi stolne cerkve, daleč okrog oznanjuioč vstajenje, in so se kratkočasili meSčani toledski s streljanjem z lokom v slamnate Judeže, kar je še dandanašnji šega v neklerih krajih, odprl Je Danijel vrata svoje prodajalnice, kakor je imel navado, in z večnim svojim smehljanjem na ustnih jel je pozdravljati vse, ki so šli mimo, neprestano klepajoč na naklo z železnim kladivcem. Ali vetrnice mauriškega okna Sarinega se niso ganile, da bi se odprle, in nihče ni zapazil več krasne Danijelove hčerke, gledajoče skozi pobarvane Sipe. Pripoveduje se, da je prinesel nekoliko let na to neki pastir nadškofu cvet, kakr§nega še doslej nihče ni zapazil, in na kterem je bilo videti vse orodje trpljenja Gospodovega, cvet dosihdob neznan, čudovit in skrivnosten, ki je rastel in majal listke svoje med podrtimi zidovi porušene cerkve. Ko so kopali na onem mestu, hoteč izvedeti vzrok onemu čudežu, našli so neki kosti ženskine in ž njimi vred tudi vse mučeniško orodje, ki je bilo videti na cvetu. Truplo, če tudi se ni moglo nikdar izvedeti, čegavo \e, shranjeno je bilo d"lgo let potem s posebno častjo v cerkvi -v Petra, in cvetka, ki je zdaj jako razširjena, imenuje se: roža trpljenja! Smešničar. »VeS, draga moja, kamela je taka žival, katera celi teden brez pijafie dela,« pripoveduje pijanček svoji zakonski polovici. »To ni nič posebnega, dragi moj,« zavrne ga ona, >|az poznam kamelo, katera brez dela cel teden pije.«