Št. 31. Izhaja dvakrat na teden, m sicer v sredo in soboto ob ti. uri pvedpoldne ter stano z izrednimi prilogami ter s »KaZipotom« ob novom letu vred po pošti pre-jomana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto .......13 K 20 h, ali gld. 6GO pol leta........6 » 60 » » » 3-30 detrt leta.......3 » 40 » » » 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štev. 7. v Gorici v »GoriSjkj Tiskarni^. A., ,GabrS5eJi..-vsak dan od 8, uve^ zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na-roCnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskano t,-krat S kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta.' Večkrat po dogodi)). — Večje črke po pivostons,.. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. V Gorici, v sredo dne 19. aprila 1905. Tečaj XXXV. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K LavriL Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. cadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12-dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob ne iljali in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroJnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katore ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le" upravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od >Soče« vs'.k petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. i-(jO. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Selnvarz v Šolski ulici in .Tellersitz v Nunski ulici; — v Trata v tobakarni Lavrenči fi na trgu della Caserma. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Na drugem mestu prijavljamo, da priredi dramatični odsek »Narodnepro« svete« dne 29. t. m. v dvorani »Trgovskega doma« prvo dramatično predstavo. S tem prične to volevažno društvo z delovanjem tudi na tem polju. Naglašali smo ob postanku tega društva nujno potrebo istega, kajti ako smo kje zaostali, smo zaostali baš pri delu, ki meri na izobrazbo našega ljudstva. Ni seveda manjkalo tudi med nami nezaupljivosti v vspehe društva s-tako obširnim delokrogom, kakoršen mu je dan po pravilih. i No, že prvi korak, ki ga je storilo društvo z ustanovitvijo javne ljudske knjižnice v Gorici, je znatno zmanjšal to nezaupljivost; kajti zanimanje za to knjižnico je že danes v prvem početku tako veliko, da smo opravičeni glede na razvoj iste gojiti najlepše nade. Kakor je že danes gotovo, da se polagoma razvije ljudska knjižnica v Gorici v veliko vzorno ljudsko knjižnico, katore dobrot se bode z vso vnemo udeleževalo naše slovensko ljudstvo v mestu brez razlike slojev, tako pa moremo tudi že danes brez vsake nezaupljivosti zreti nasproti nadaljnim korakom društva, ki bodo sledili drug za drugim v razšir je vanje ljudske izobrazbe, ako najde društvo le dovolj opore pri vseh za sodelovanjo in podporo poklicanih faktorjih. O drugem koraku »Narodne pro-svete« bomo imeli, kakor uvodoma omenjeno, v kratkem priliko soditi, in ne dvomimo, da nas čaka tudi tu gotov vspeh, ki bode služil v vspodbujo za napredovanje na polju dosedaj v Gorici toli zanemarjene dramatike. Marsikdo je našel hibo v tem, da si je ravno »Narodna prosveta« naprtila tudi veletežavno nalogo dramatičnega društva v našem mestu, da-si je prav dramatiki pripisov.ti velik vpliv na razšir jevanje duševnega obzorja posamez- nika. Navajali so se vsi mogoči pomisleki proti temu, da bi prevzela »Narodna prosveta« tudi to nalogo na svoje ramo, da-si je danes v Gorici razmeroma še malo delavnih močij, katere cepiti bi znalo postati usodno za vspehe v tem in onem oziru. Prepričani smo, da bode moglo društvo s svojim delovanjem pokazati, da so bili oni pomisleki neopravičeni, in da je kos vsem postavljenim si nalogam. Prav na dramatičnem polju smo goriški Slovenci v zadnjih letih sila nazadovali. Omejeni smo bili na nekatere hudo" diletantske predstavo, ki so stale po vrednosti za onimi v prejšnjih letih. In danes, ko vidno napreduje slovenski živelj v našem mestu, je skrajni čas misliti na kaj boljšega v tem pogledu. Dramatični odsek »Narodne prosvete« je prevzel nalogo sistematičnega gojenja dramatike v našem mestu. Naše občinstvo gotovo z veseljem pozdravi ta korak kot nov napredek na kulturnem polju; saj soje leta in leta bridko občutila praznota v tem oziru. DoČim se po drugih mestih, kjer bivajo Slovenci, marljivo goji dramatika, ter moremo vsak čas citati o vspehih, ki so jih tam dosegle tudi večje in težavnejše predstave, se nismo mogli mi pokazati takorekoč z ničemur. Je to sramotno za mesto, v katerem je slovenski živelj tako močan, kakor danes v Gorici. Žaraditega ni dvoma, da imamo pričakovati od strani našega občinstva iz mesta in bližnje okolice gorko zanimanje za delovanje dramatičnega odseka »Narodne prosvete*, ki se gotovo požuri, da že prvič opraviči vanj stavljene nade. Dramatični odsek »Narodne prosvete« ima orati ledino bodočemu slovenskemu gledališču v Gorici. Važna kulturna naloga je to, vredna vsake podpore. Opozarjamo vsled tega na tem mestu naše slovensko občinstvo na prizadevanja tega odseka, da se zave1 svojih dolžnostij, napram tem prizadevanjem. Čimveč podpore in čimveč vspehov doseže navedeni drama- tični odsek, tem hitreje bode korakal dpljopo začrtani si poti, tim preje dobimo dramatično šolo v našem mestu in ž njo dobro dramatične predstave, s katerimi se bomo lahko pokazali pred slovensko javnostjo, tim bližje bomo uresničenju slovenskega gledališča v naši Gorici, Nikakor nismo v tem pogledu preoptimistični; marsikdo bo namreč zmajal z glavo ob misli na slovensko gledališče v Gorici. Marsikaj, kar imamo že danes v Gorici, je svoj-čas naletelo na odpor ozkosrčnežev, danes pa stoji in napreduje tako, da morajo tudi ti ozkosrčneži priznavati vspehe. Tako je tudi s tem vprašanjem. Treba je le resnega dela in dobre voljo. Ako tudi dramatični odsek že v pričetku doseže ono zanimanje, ki ga je dosegla ljudska knjižnica, bode to imelo gori navedeno vspehe, s tem se ojači tudi »Narodna prosveta«, da se loti s tim večjo vnemo nadaljnega dela na polju ljudske izobrazbe, potom katero edino pridemo do svobodo in napredka. Zanimanje za »Narodno prosveto« in njene naprave bode merilo zavednosti goriških Slovencev. Prešernov spomenik v Ljubljano! Rojaki! »Prešernu spomenik v Ljubljani!« Ta glas je pred nekimi leti krepko zadonel in so razlegal po vseh pokrajinah slovenskih. To ni bil glas vpijočega v puščavi. Veselo je odmeval v srcih rodoljubnih slovenskih sinov in hčera. Saj je ta glas samo duška dajal iskreni želji, ki jo je že zdavnaj na tihem gojila vsaka verna duša slovenska. Ta želja se nam je izpolnila; čast in hvala vsem, ki so, po svoji zmožnosti, v to pripomogli. Samega sebe časti narod, ko časti in slavi svoje odlične može, ki mu delajo Čast pred svetom ; s tem kaže, da jih je vreden. Prešernov spomenik je gotov; slava umetniku, gospodu Zajcu, ki je tako izvrstno i izvršil svojo častno nalogo! Ko v ces. livarni dunajski zagledaš bronastega moža, oveseli se ti duša: Glejte ga, to je naš Prešeren! Prešernov spomenik imamo, ali še ne tam, kjer je edino pravo mesto njb govo, v stolici slovenske domovine, v beli Ljubljani! Tu naj se na najlepšem prostoru, ki ga ima mesto ljubljansko, postavi na ponosno vzvišeno stalo na ogled domačinu in tujcu. Nemški narod se pripravlja letos sijajno slaviti svojega Schillerja po vseh delih sveta, koder se glasi nemška govorica. Ravno prav: Nemci Schillerja, Slovenci Prešerna! Kar je njim njih Schiller, to je nam naš PreSeren, in št več! Ali v ta namen je potreba še, kakor se mi je dejalo, 20.000 kron. Na noge torej, Slovenci in Slovenke! V Prešernovem imenu vsaj bodimo složni! Z veseljem sezimo vsak v svojo domaČo hranilnico, prostorno ali uborno, ter izkažimo s primernim darom svojo hvaležnost in ljubezen našemu Prešernu! Ne bilo bi nam v čast, ko bi imel spomenik shranjen biti v livarni, mesto da se postavi, kamor je določen. Kjer se slovenska čuje govorica, pokladajmo davi mu na oltar; gospod in kmet, mladenič in devica, otrok in mati svoj prinesi dar! En duh, en glas! Ves rod slovenski vstani: Prešernov spomenik naj bo v Ljubljani! Josip S tr i t a r. Organizacija slovenskih. m Slednjič jo prišlo tudi do te organizacije. Slovenski časuikarji so zlasti tekom zadnji let razpravljali o važnosti organizacij, pisalo se je o najrazličnejših združitvah ter povdarjalo potrebo istih — ali tisti, ki so pisali, sami niso bili organizovani. N6, v našem časnikarstvu štejemo šele v zadnejših Grof Morite Cristo. Hapisal fllexandre Dumas. (Dalje.) ,,Uzurpator se je izkrcal na Francoskem, pri Antibesu, v zalivu Juan, dvestoinpetdeset milj od Parisa dne 1. marca, a vi izveste to šele danes, dne 3. marca!... Eh, gospod, to, kar mi pripovedujete, je nemogoče; dobili ste napačna noročila, ali pa ste blazni." „Žalibog je to le preveč resnično, sire." Ludovik XVIII. napravi gesto jeze in strahu ter skoči kvišku, kakor da je zadel ta nepričakovani udarec zajedno njegovo srce in njegovo obličje. „Na Francoskem," vsklikne, „uzurpator na Francoskem! Toda ali se vendar ni pazilo na tega človeka'; Toda kdo ve, morda Je vladalo med njim in mojimi dvorjani sporazumljenje V" „0 sire", reče vojvoda de Blacas, „moža, kakor je gospod Dandre, ni mogoče dolžiti izdaje. Sire, vsi smo bili slepi, in Policijski minister je samo delil splošno slepoto, to je vse." „Toda..." pravi Villefort; nato se naenkrat prekine. „0, oprostite, oprostite, sire," nadaljuje, poklonivši se, »premagala me je moja strast." »Govorite, gospod, govorite pogumno," pravi kralj. „Vi jediui ste nas obvestili o nevarnosti, pomagajte nam zdaj iskati sredstvo proti nji." „Sire," pravi Villefort, ,,uzurpatorja v južnih pokrajinah sovražijo; če se je drznil tja, menim, da bi bilo zelo lahko Nahujskati proti njemu Provenceo Languedoc." „I)a, gotovo," pravi minister, „toda on se bliža skozi Gap \ in Sisteron. ,,On se bliža, on se bliža ?" pravi Ludovik XVIII. „Torej prodira proti ParisuV" Policijski minister pritrdi s svojim molkom. »In Dauphine, gospod," vpraša kralj Villeforta, »ali menite, da je mogoče nahujskati to kakor Provenceo V" * »Obžalujem, sire, da moram povedati Vašemu Veličanstvu žalcstno resnico. Duh, ki vlada tam, je čisto tuj duhu, ki vlada v Provenci in Languedocu. Prebivalci gora so bonapar-tisti, sire." „Ha," zamrmra Ludovik XVIII., »prav je poučen. In koliko ljudij ima pri sebi?" ,,'fega ne vem," pravi policijski minister. »Kako, vi ne veste V Vi ste pozabili, izvedeti to važno okoliščino V Res, saj je brez pomena," pristavi s strupenim smehljajem. „Sire, tega nisem mogel izvedeti. V poročilu je stala samo vest o izkrcanju in o potu, po katerem je krenil." ..In kako ste vendar dobili to poročilo V" vpraša kralj Minister pobesi glavo, in živa rdečica oblije njegovo čelo. — „Po telegrafu, sire," zajeclja. Ludovik XVIII. stopi korak naprej in prekriž.- svoje roke kakor Napoleon. »Torej," pravi, bled vsled jeze, »torej je premagalo tega moža sedem združenih armad in čudež neba me je posadil po petindvajsetih letih prognanstva na prestol mojih očetov, —-tekom teh petindvajset let sem proučeval in analiziral ljudi in razmere te obljubljene mi Francije zato, da zadivja zdaj, ko sem dosegel cilj svojih želja, moč, ki sem jo imel'v svoji oblasti, ter me uniči !" »Sire, to je fatum," pravi minister. „Pasti," nadaljuje Ludovik XVIII., ki je prvi premeril v svojem duhu prepad, v katerega se je pretila pogrezniti monarhija; „pasti in izvedeti za svoj padec po telegrafu, o, raje bi stopal na smrtni oder svojega brata Ludovika XVI., kakor pa smešno po tuilerijskih stopnicah na cesto. Sinešnost, gospod, ali veste, kaj je sinešnost na Francoskem! Če še ne veste, izveste pač v kratkem." „Sire, sire,"' zajeclja minister, „imejte usmiljenje z menoj." »Pridite bližje, gospod de Villefort," nadaljuje kralj, obr-nivši se k mlademu možu, ki je stal nepremično v ozadju in z zanimanjem sledil pogovoru, »pridite bližje in povejte gospodu, da bi bil vse to, kar mu je ostalo neznano, vedel lahko že preje." „Sire, popolnoma nemogoče je bilo uganiti načrte, ki jih je skrival ta mož pred celini svetom." „Popolnoina nemogoče! Da, to je velika beseda, gospod; k nesreči je z velikimi besedami stvar prav ista kakor z velikimi možmi. Izkusil sem to. Čisto nemogoče ministru, ki ima administracijo, pisarne, agente, špijone in petnajst stotisoč frankov tajnega fonda, da, takemu človeku je čisto nemogoče vedeti, kaj se godi šestdeset milj od obali Francije! In glejte, ta gospod, ki nima na razpolago nobenega teh pripomočkov, ta gospod, navaden uradnik, je vedel o tem več, kakor vi z vso svojo policijo, in bi mi bil rešil mojo krono, če bi imel, kakor vi, pravico, rabiti telegraf." Pogled policijskega ministra se obrne z izrazom silne zlo-voljnosti v Villeforta, ki povesi glavo v ponižnosti trium-fujočega. „Tega ne pravim za vas, Blacas," nadaljuje Ludovik XVIII., »kajti dasi niste razkrili tega sami, ste imeli vsaj dobro voljo letih večje Število časnikarjev po poklicu. Kakor se število množi, toliko bolj se kaže potreba organizacije časnikarjev. Časnikarstvo je volevažna moč, zato pa bi bilo prav, da bi tudi dajala duSevnim delavcem svojim primernega kruha. Tega doslej ni bilo, ali da bi bilo v bodoče, tako nalogo si je postavilo društvo književnikov in časnikarjev, ki se je osnovalo pred kratkim v Ljubljani/kakor smo poročali. Društvu je namen preskrbovati časnikarje in književnike po poklicu s podporami za slučaj bolezni, s posojili ter s pokojnino kakor tudi s preskrbo njihovih vdov in sirot. Društvo računa z naslednjimi dohodki : a) z ustanovninami po 200 K, ki jih plačajo ustanovniki; b) z vpisnino 2 K, ki jo plača vsak pravi in podporni član; c) s članarino, ki je določena za časnikarje in pisatelje pc poklicu na 12 K na leto, za časnikarje in pisatelje, ki imajo še druge stalne službe in vsled tega ne bodo dobivali podpor iz pokojninskega in podpornega zaklada, na 6 K, in za podporne člane na 4 K na leto; d) z darili, i volili in s čistimi dohodki javnih prireditev. Za tekoča potrebščine sme odbor po določbi § 24. društvenih pravil porabljati samo dohodke iz vpisnine in članarine, ves drugi denar se mora naložiti kot društveni kapital. Tega kapitala se društvo sploh ne sme nikdar dotakniti, pač pa sme porabljati za podpore in pokojnine obresti. Društvo upa, da ustanovi na ta način tekom časa nedotakljiv kapital, ki bo dajal vsaj toliko obresti, da bodo slovenski književniki in časnikarji ter njih vdove in sirote zavarovani vsaj za silo. Pri srečnejših narodih, kakor n. pr. Nemcih, pri Lahih, pri Francozih so književniki in časnikarji plačani dobro, to je primerno delu, ter so preskrbljeni za vse slučaje. No, m! se ne moremo meriti s takimi srečnimi narodi, toda tudi pri nas se lahko nekaj stori za časnikarje. Od časnikov ima dobiček marsikdo, in na uslugo so temu in onemu, branijo ga, priporočajo ga; v uredništvih se stori marsikomu kako ljubav, ki bi bila vredna plačila, na sploh je časnikarstvo na vse strani v korist narodu. Pri drugih narodih podpirajo časnikarje razni denarni zavodi, društva, zasebniki. Nekatera društva časnikarjev pri drugih narodih so dospela že prav do lepega imetja ter so ! -časnikarji preskrbljeni za vse slučaje, j Tudi naše društvo apeluje na rodoljube, j denarne zavode itd., da bodo prispe- I vali z ustanovninami ali drugimi doneski. Naše časnikarstvo treba dvigniti; to pa se zgodi tim bolje, čim več dobrih časnikarjev bo na razpolago, kateri smejo upati, da se bo njihovo delo plačevalo vsaj približno tako, kakor pritiče, ter da se jih preskrbi vsaj za silo. Društvo je neobhodno potrebno, zato pa upamo, da se bo prizadeta javnost ozirala manj ter mu pojde na roko. Koristi bo imel od tega ves narod. DOPISI. IZ Devlna. — Širi se govorica, da bi bil jaz v'~žvezT z dnini dopisom v „Soči% kateri govori o konsumnem društvu v Devinu. Jaz sem bil ob nakupu omenjenega zemljišča, o katerem govori dopisnik v „Prim. Listu", popolnoma obveščen, kaj in kako se namerava, kako bi potem napačno poročal V Stvar se je pričetkom pretiravala; zato sem ostal »rvem posvetovanju v ozadju in se ga nisem uuele-žil. Pač pa sem koj drugega dne naprosil nekega gospoda, kateri je sedaj član začasnega vodstva, naj blagovoli sklicati odbor zopet k posvetovanju, ker želim tudi jaz izreči svoje mnenje o tej zadevi. Posvetoval sem se tudi pri raznih gospodih, kateri so mi dali potrebno navodilo. Pri zopetnem posvetovanju sem pojasnil svojo mnenje, katero se je popolnoma strinjalo z onim začasnega vodstva ter ob enem svetoval navzočim, naj pristopijo k novemu društvu. Ostal sem v ozadju tudi vsled tega, ker sem spoznal, da se deluje — vsaj pred mano — bolj prikrito. Če pa je sploh kdo, ki bi znal, da sem jaz kaj govoril proti interesom novega društva, naj se kar oglasi. Za strankarske boje pa ni časa v Devinu, ampak je velika potreba dela, skrbnega dela v prid narodnim interesom! Zato naj tudi g. dopisnik „Prim. Lista" stori svojo dolžnost v tem oziru, kakor nekdo drugi. Devin, 16./4. 1905. Josip Sorč, nadučitelj. Iz BiljMB. — Proti dopisniku iz Biljane v „Soči8 in »Primorcu" od predpreteklega tedna, ki je ožigosal oderuško postopanje katoliškega duhovnika Preantonija, prinaša »Primorski List" z dne 13. t. m. dopis, oziroma izjavo kmetovo, ki naj bi proslavljala Preantonija kot velikega dobrotnika. Dobro vemo, da je kmetu vseedno, kaj obsega njegova izjava ter da bi pod pritiskom in v strahu, da ga gospodarne vrže na cesto,podpisal še daljše izjave, če tudi bi se v istih proslavljalo Preantonia kot svetnika. Radi tega tudi ni vredno na izjavo odgovarjati, saj ljudje, ki poznajo Preantonija in okoliščine, v katerih se nahajajo njegovi koloni, vedo dobro, kaj je res in kaj ni res ter je dopisnik v „Soči" in »Primorcu" le resnico povedal. Ni treba ne lagati ne obrekovati, saj ne manjka resnice, da se jo pove, to naj ve tudi dopisnik »Primorskega Lista", kakor tudi to, da Če se on hi njegov Preantoni ne bojita pekla, tem manje pa dopisnik »Soče" in „ Primorca", kateri je morda boljši kristjan ter ima čistejšo vest kot ona oba, radi česar mu nad takim ravnanjem z ubogim kolonom iii mogoče molčati, čeprav prihaja isto od posvečenih gospodov. fe biljanske Županije. — Občinske volitve, ki se imajo v naši občini v kratkem vršiti, dajejo povod uže mesece ponavljajočim se prepirom, ki razburjajo poprej vedno mirne ob-čiuarje. Osebe, ki hočejo tvoriti prbtižupanovo stranko, razvivajo najhujšo agitacijo ter napenjajo vse sile, da bi prišle na vrhunec. Pred nadležnostjo teh agitatorjev nimajo volilci nikdar miru. Prednjo nastopanje in način, s katerim hočejo volilce zvabiti na svojo stran, presega že vse meje. V nedeljo dne 9. t. m. je prihrumelo na Brdice pod komando glavnega intriganta Zamarja iz Barbane, poleg par njegovih pristašev, tropa nahujskanih fantov z namenom agitirati med ondotnimi volilci. V tamošnji krčmi so začeli nekateri iz te zbrane družbe očiti-o ..abavljati čez županovo stranko ter izzivati druge mirne pivce, večinoma volilce. Razume se, da jim ti na vse žaljive in hujskajoče besede niso ostali odgovora dolžni ter so nekateri te predrzneže primerno zavrnili, kar pa tem junakom nikakor ni bilo po volji ter jih je t"ko razburilo, da so z žngf njem in z brutalno silo skušali priti do veljave. Vročekrvni Zamarjev sin se je repenčil in napenjal na tak način, da je njegov oče lahko ponosen nanj. Le hladnokrvnosti napadenih se ima ta razgrajač zahvaliti, da je odnesel zdravo butico. Pero bi se ustavljalo napisati ostudne in nesramne besede, katere je bilo slišati iz ust tega lepega mladeniča, potem ko jo je moral iz krčme odkuriti. Ljudje so se nad takim podivjanim obnašanjem kar zgražali ter trdd, da tako grdega zmerjanja niso imeli še nikdar priliko slišati. G. Miha Zamar, ki se tako zaganja v sedanjega župana ter mu skuša pri vsaki priložnosti jemati ugled, naj bi prvo pazil na razmere v svoji družini ter naučil svojega sina spodobnega obnašanja. Vsakemu občinarju je znano, da Zamar brez prepira ne more živeti; v svojem prevelikem hrepenenju po županski stolici se je zaganjal že v prejšne župane, zaganja se tudi v sedanjega; čuti, na kake šibkem stališču stoji on in njegova stranka, zato si skuša z naj-drznejo agitacijo pomagati. Veljati hoče kot pravi katoliški mož, kot tak, bi moral upoštevati postni čas ter moliti doma, ne pa voziti po krčmah nahujskane tolpe ter povzročevati prepir in očitno pohujšanje. Šlorenski volilci so mu jasno pokazali, da poznajo njegove sebične namene in da pri njih ne opravi nič, nej se še tako napenja. Če imajo on in nje govi agitatorji le količkaj razumnosti, se menda ne bodo več drznili hoditi v Šlorene in na Brdice ljudi nadlegovat. Domače in razne nouice. Dramatični odsek »Narodne prosvete" priredi dne 29. t> m. zvečer v dvorani .Trgovskega doma" svojo prvo dramatično predstavo. Predstavljala se bo igra „P r i b e 1 e m konjičku" s tremi dejanji, kojo sta spisala O, Blumen-thal in G. Kadeburg ter jo je prevel na slovensko Josip Mazi. Opozarja se si. občinstvo iz mesta in bližnje okolice na ta prvi nastop mladega društva. Več se objavi prihodnjič, kakor tudi po lepakih. Preč. knezonadškofijskemu ordinarijatii so za po- flOrelCB V Čepovanu došli naslednji darovi: Iz Bovca K 18, Livka K 12, Devina K 18, Doberdoba K 5*40, Brestovice K 10] Temnice K 5, Škrbine K 10, Jageršč K 12, Čez Soče K 10, ,Soče K 8, Plavij K 47, Krmina K 20*10,, Marijana K 4, Bracana K 6, Koprive pri Krmilni K T), Mimika K 11, Kronberga K 40, Cerkna K 40, Šebrelj K 20-28, Orehka K 12, Podmeica K 40, Volč K 15, Kamnega K 20, Oblok K 20, StržiSC . K 10-85, Gradišča pri Soči K 1D-38, Hrame K 0*36, Romansa K 5-50, Topoljana K 10, Vileša K 5, Št, Petra K 26*20, Vrtojbe K 1420, Sovodenj K 13*20, Itenč K 22*34, Bilj K 10, Gradišča K 3, Vogrskega K 20, Flumičela K 44, Srponice K 10, Grahovega K 10, Viskona K 2-64, Bornjana K 3-50, Komna (dekanat) K 122*34, Ločnika K 14i)5, Fojane K 10, Št. Martina v Brdih K 8, Podgore K 25, Št. Florjana K 23, Ce-rovega K 10, Ogleja K 15*02, Sv. Križa K 15-53, Batuj K 10, Črnič K «.)*4S, Preč. mons. Cibič K 10, iz Gorice K 30, Solkana K 24-60, Preč. g. Kolavčič K 20, p. n. gosp. polkovnik Hanibal Grhner K 10, iz Grgarja K 35-53, Ravnice K 25, Ruttarsa K 4, Št. Lorenca pri Moši K 23, Crauglio K 16, Stra-solda K 4, Terza K 12. Skupaj K 1130-58. Odlikovanje barona Spauna. - Admiral baron Spaun, ki biva stalno v Gorici, je dobil od ruskega carja veliki križ reda Aleksandra Nevskega, od angležkega kralja pa veliki križ sv. Mihaela in sv. Jurija za zasluge, katere si je pridobil kot član komisije v znani hulski aferi. Dohod 7, lovskega bataljona. — 7. lovski bataljon pride v Gorico dne 28. t. m. ob 8.48 dopohulne. Tri kompanije odidejo v Kanal, jedna v Tolmin. Kaltor čujemo, jih nameravajo v Kanalu jako slovesno sprejeti. V Dornbergu priredi vhorejsko društvo, združeno s prvaškim, dne 7. maja t. 1. po-kiišnjo navadnih in desertnih vi«. Isti dan bode skrbelo društvo „Naprej", da ugodi vsestransko vse udeležence, da prebijejo vsi izletniki v prvi maje vi nedelji najlepše ure v prijaznem Dornbergu. Razna društva so se vže oglasila in poseben vlak je tudi vže zagotovljen. Torej vsi prvo majnikovo nedeljo v Dornberg! Iz Vrtojbe. —- Pri čitalniški slavnosti dne 28. maja t. 1. nastopi razen pevskega zbora iz Št. Andreža tudi pevski zbor iz Bilj. (Dalje u prilogi.) in ste vstrajali pri svojih slutnjah; kdo drugi bi bil morda smatral poročilo gospoda Villeforta za izrodek častihlepnosti." Ta stavek se je nanašal na besede policijskega ministra, ki jih je izrekel uro preje s tako samozavestjo. Villefort je razumel kraljeve besede. Kdo drugi bi se bil udal morebiti pijanosti pohvale 5 toda on se je bal, da bi si ne napravil iz policijskega ministra nespravljivega sovražnika, dasi je čutil, da je vsekakor izgubljen. Minister, ki z vsemi svojimi sredstvi ni mogel uganiti Napoleonove skrivnosti, bi mogel uganiti v poslednjih dihljejih svojega smrtnega boja njegovo skrivnost; treba bi mu bilo samo zaslišati Dantesa. Mesto da bi pospešil ministrov padec, mu torej priskoči na pomoč. „Sire," pravi Villefort, ,,hitrost, s katero se je izvršilo vse to, je Vašemu Veličanstvu dokaz, da bi bil mogel preprečiti ta dogodek jedini Bog s tem, da bi bil poslal na morje vihar. Kar pripisuje Vaše Veličanstvo moji posebni pazljivosti in mojemu bistremu očesu, to je bil samo slučaj. Kot zvest podanik sem porabil ta slučaj, to je cela moja zasluga. Ne pripisujte mi nikdar večje zasluge, kakor zaslužim, sire, da se ne vrnete k svojemu prvemu mnenju, katero ste gotovo gojili o meni." Policijski minister se zahvali mlademu možu z izrazovi-tim pogledom, in Villefort spozna, da je dosegel svoj namen, namreč, da si je pridobil prijatelja, na katerega se je mogel zanašati za vsak slučaj, r la bi s tem izgubil ali zmanjšal kraljevo naklonjenost. „Prav," pravi kralj. „In zdajr gospoda," nadaljuje obr-nivšl se h gospodu Blacasu i« policijskemu ministru, „vas ne potrebujem nič več; lahko odidete; kar je še storiti, to je stvar vojnega ministra." „K sreči moremo računiti na armado, sire'/ pravi gospod de Blacas. „Vaše Veličanstvo ve, kako slikajo vsa poročila njeno vdanost napram vaši vladi." „Ne govorite mi o poročilih; zdaj vem, koliko jim imam zaupati, vojvoda. Toda še nekaj kar se tiče poročil, gospod baron. Kaj ste izvedeli novega o dogodkih v ulici Saint-Jacques ?" „0 dogodkih v ulici Saint-Jacques l" reče Villefort, ki se ne more premagati. Toda takoj se prekine. »Oprostite, sire," pravi, „moja vdanost napram Vašemu Veličanstvu je vedno zopet vzrok, da pozabljam, ne sicer spoštovanja, katero gojim napram vam, kajti to je zapisano pre-glokoko v moje srce, ampak pravila etikete." »Govorite in počnite, kar hočete," pravi Ludovik XVIII. »Danes sje si pridobili pravico vpraševati." „Sire/' odvrne policijski minister, „baš danes sem prišel poročat Vašemu Veličanstvu, kar sem izvedel o tej zadevi, a zdaj je obrnilo Vaše Veličanstvo vso svojo pozornost na to strašno katastrofo. Zdaj so ta poročila, za kralja tudi brez vsakega pomena." „Nasprotno, gospod, nasprotno," pravi Ludovik XVIII, „zdi se mi, da je ta zadeva v zvezi z ono, o kateri smo pravkar govorili, in smrt generala Quesnela nas dovede morda na sled velikega notranjega komplota. Pri imenu generala Quesnela Villefort vstrepeta. „Res, sire, odvrne policijski minister, „vsa poročila podpirajo slutnjo, da ta smrt ni bila posledica samomora, kakor se je mislilo v pričetku, ampak da se je izvršil zavratni umor. j Kolikor sem izvedel dosedaj, je prišel general kratko pred svojo I smrtjo iz nekega bonapartističnega kluba. Isto jutro ga je obi- j skal neki neznanec ter ga povabil v ulico Saint-Jacques. K ne- i sreči je generalov komornik, ki je tedaj, ko je prišel neznaec, baš friziral generala, sicer slišal, da je imenoval ulico Saint-Jacques, toda pozabil številko." Čim več poročil je podajal policijski minister kralju Lu-doviku XVBX, tem bolj se je izpreminjala barva na obrazu Villefortovem, ki je takorekoč srkal besede z ministrovih ustnic. Kralj se obrne k njemu. »Gospod de Villefort, ali niste vi z menoj vred mnenja, da je p-d general Quesnel, ki so ga smatrali za uzurpatorje-vega privrženca, a je bil zvesto vdan meni, kot žrtev bonapar-tistične zarote?" „Skoro gotovo se jo zgodilo tako," odvrne Villefort; „toda ali ni znanega nič več V" „Na sledi smo možu, ki je dogovoril z generalom ta sestanek." „Na sledi ste mu V" ponovi Villefort. „Da, sluga ga je opisal. Je to mož, star petdeset do dva-inpedeset let, rujav, črnook, z gostimi temnimi obrvmi in z za-lizci. Na sebi je imel popolnoma zapeto modro suknjo in na prsih pripet trak reda častne Legije. Včeraj so videli nekega človeka, katerega opis se je popolnoma strinjal s tem, vendar so izgubili njegovo sled na oglu ulic Jussienne in Cog-Heron." Villefort se opre na naslonjalo fotelja, kajti pri vsaki besedi, katero je govoril minister, so se tresle njegove noge bolj in bolj ter ga komaj še držale pokonci; toda ko čuje, da je reznanec ubežai zasledovanju, prične zopet dihati prosteje. „Tega človeka morate dobiti v pest, gospod," pravi kralj policijskemu niuistru; „ker mi namreč vse vzbuja mnenje, da je bil general Quesnel, ki bi nam zdaj lahko mnogo koristil, umorjen, naj si bode od bonaportistov ali ne, hočem, da se kaznujejo njegovi morilci na najstrožji način." Villefort je moral napeti vse svoje moči, da ni izdal strahu, s katerim ga je navdalo to kraljevo povelje. »Čudno je," nadaljuje kralj zbadljivo, „da policija meni, da je izvršila svojo nalogo, če le sporoči: ,Izvršil ss je umor/ in da je storila vse, če pristavi: ,Morilcem smo na sledu.'" »Sire, upam, da zadovoljim Vaše Veličanstvo vsaj v tem oziru." »Prav, bodemo videli. Ne maram vas zadrževati več časa, baron. Gospod de Villefort, vi ste gotovo utrujeni od dolgega Priloga Jfoe«" it. 31. i dne 19. aprila 1905. Pozor! — Občinstvo se opozarja, da je prodaja preknjenega mesa, posebno gnjati'(pršutov), katera se vrši navadno veliki teden, podvržena užitnim, ka"kor vsaka prodaja mesa sploh, tudi ako prodajalec ni mesar ali drug obrtnik, ampak zasebnik. Vsakdo, kdor hoče torej prodajati gnjati (pršute), mora poprej to prijaviti flnačni straži, v katere okrožje spada, kraj izročitve gnjati in plačaj .užitniuo^sicgr je kriv dohodarstvenega prestopka. Davkarija pa sprejema užitnino le v uradnih urah, to je od 8,—12. dopoludne in od 2.-4. popoludne; Ker pa posebno od velike srede do velikega četrtka velika množica takih prodajalcev iz hribov prihaja v Gorico, in bi bil zadržek "zal kupčevanje s pršuti, ako bi vsak prodajalec ' moral čakati na uradno uro in iti k davkariji v Kapucinski ulici, se je poskrbelo, da se prijava in vplačevanje užitnine od srede 19. t. m. popoldne od četrtka 20. t. m. opoldne more neprenehoma torej tudi celo noč vršiti v občinski mitnici na Solkanski cesti. Kdor tam prijavi prodajo mesa in plača užitnino, dobi boleto, s katero lahko potem precej začne kupčijo i. ,u ni treba čakati do 8. ure zjutraj. Kdor pa bode kup-čeval brez bolete, se stori krivega dohodarstvenega prestopka in se bode strogo kaznoval. • Za zaYarovanJe delavcev, — Kakor je znano, hoče vlada razširiti dosedanje zavarovanje delavcev v bolezni in proti nezgodam tudi na one delavce, ki vsled starosti ali pa drugih vzrokov onemorejo ter ostanejo brez zaslužkov. Vlada je pozvala tudi trgovske zbornice, da bi se v tem pogledu izrekle. Da bi Mpa odgovor trgovskih zbornic soglasen, so pričele poizvedbe po raznih tovarnah, delavnicah in trgovinah. V ta namen hodijo tudi uradniki tule. trgovske zbornice po tovarnah, delavnicah in trgovinah v svrho poizvedovanja. Tovarnarji in trgovci naj gredo omenjenim uradnikom na roko ter jim dajo tudi podatke, katere zahtevajo od njih. Duhovnice plače- -•- Za ureditev duhovniških plač bo potrebna ogromna svota 9 milijonov .-$ O O . 0 0 O K n a 1 e t o. Vlada se je čudovito hitro odločila predložiti poslanski zbornici zakonski načrt, po katerem se zvišajo duhovnikom plače. Za kmeta nima denarja, je skopa, za ljudsko šolstvo noče prispevati, le Če je v germanizatoričue svrhe; za take reči ima denar, in pri povišanju plač duhovnikom je neznansko hitro pokazala, da ima denar na razpolago za nje — cerkveno politični oziri so jo vodili pri tem, kakor pravi vlada sama! — Duhovnikom ostanejo vsi dosedanji ogromni dohodki, vrhu tega jim bo pa še država štela tisočake. Za zavarovanje delavcev in privatnih uslužbencev jej ni mar, vsa resnična socijalna vprašanja zavlačuje naša vlada, le če gre za duhovnike in grajščake, ima pa na razpolago vse, kar hočejo. — Vlada ima lahke stališče, ker je v poslanski zbornici vse polno takih poslancev, katere je poslala na Dunaj gonja iz farovža. Takrat se je reklo, da bodo delali za kmeta, delajo pa zase in za svoje gospodarje po farovžih! — Osleparjeni kmet, čemu voliš take poslance?! Kako daleč sega klerikalna hudobija. — Klerikalna agitacija sodnijsko obsojena. - v črnem vrhu nad Idrijo so ustanovili dobro misleči možje mlekarno, proti kateri pa so — dasi je delala le v ljudski blagor — klerikalci napeli gonjo, ki je škodovala tako, da je prišla mle-.kjpal^čno v konkurz. Klerikalci nočejo nikdar m nlkje/^mFalčega skupnega dela, če ne kaže le njim dobiček, in kar ni samo njihovo, to bojkotirajo, pa če je Še tako velike sp^š^e koristi. V tem oziru so do skrajnosti dosledni. — Prišlo je do tega, da sta bila ""dva ugledna moža Iv. Lampe in Ivan Vidmar obtožena ali pred sodnijo kazni popolnoma oproščena. V obsežni razsodbi kranjske de-^ želne sodnije se čita med drugim, da ko je bila mlekarska zadruga na tem, da bi „lahko podelala vso množino mleka, razvilo se je nepričakovano ...... zadruga je namreč glasom pravil stala nad strankami proti njej agitacija s strani klerikalne stranke; posledice te agitacije so se kmalu pokazale, kajti ostavilo je donašanje m',eka toliko zadružnikov, da je mogla komaj po S' O kg mleka na dan podelati, kar pa je mnogo premalo. Te agitacije tudi nista obtoženca zakrivila, marveč je bila le čin političnega nasprotstva proti napredni stranki pripadajočim zadružnikom, zlasti obtoženima načelnikoma, katerega nasprotstva in agitacije pa obtoženca ravno tako nista mogla odvrniti, kakor ni bilo v njuni, oziroma v moči zadruge, prisiliti zadružnike, da bi mleko še nadalje donašali. To agitacijo klerikalne stranke, na katero zadruga ni mogla naprej računiti in katere nista ne načelnika ne zadruga z ničimer provzročila, smatralo je sodišče tudi za nesrečo." To je res nesreča, velika nesreča, katere je kriva brezvestna klerikalna gonja. Ta slučaj nam zopet kaže, kako dosledno delajo klerikalci proti vsemu, kar ni popolnoma v njih rokah, Če pogine še tako koristno in potrebno p«yetje, kaj jim mari za to; še veselijo se takega propada, da morejo •potem na tisto mesto postaviti oni kaj svojega, ako kaže, ako ne, pa naj ostane prazuota. Ta slučaj pa je tudi jako podučljiv za naprednjake. Naprednjaki so le predobri, preobzirni, prepopustljivi ter naravnost podpirajo najrazličnejša klerikalna podjetja, dasi čutijo na vseh koncih in krajih, kako ostajajo klerikalci dosledno pri tem, da se imajo zavzemati le za to, kar je njihovo in sicer samo njihovo. Klerikalci naravnost bojkotirajo vse, kar je v naprednih rokah, naprednjaki pa jih kljubu temu izdatno zalagajo z denarjem. Saj vi treba iti daleč, saj vidimo to v Gorici sami. Naši klerikalci rujejo proti naprednim zavodom in napravam, jih bojkotirajo, naprednjaki to vidijo, ali vseeno jim dajejo denar ob raznih prilikah ter podpirajo n. pr. še vedno k 1 e r i-kalno-laško „Krojaško zadrugo". — Seveda bi bilo prav, da se dela na vseh takih poljih nekako vzajemno, ali klerikalci tega očito nočejo, oni očito kažejo bojkot vsemu, kar je v naprednih rokah. — Kaj torej ostane ? Edino le: Zob za zob! Napredne pozicije se morejo utrjevati le, če se naprednjaki začno ravnati po doslednosti klerikalcev. Zob za zob! — potem začno klerikalci že drugače piskati. Vsa popustljivost in prizanesljiv ost škoduje le tistim, ki popuščajo in p r iz.ajuai.ajoj To treba imeti pred očmi! G, župan Lutman v Št. Andrežu nam piše: Ni res, da je društvo za zavarovanje govede na obč. zboru dne 9, t, m. nameravalo izključiti nekega dobrega naprednega člana. — Res pa je, da oni dobri napredni gospodar niti Član društva ni. Ni res, dal v pravilih za zavarovanje govede ni določba, ki dovoljuje primerne nagrade za društvene posle. Res pa je, da § 38. črka b) to določuje. Ni res, da sem na omenjenem obč. zboru imenoval list „Sočo :" umazano. Res pa sem rekel, da se društvo j po nepotrebnem maže v Soči. Ni res, da moji privrženci pojo po krčmah laške pesmi, Res pa je, da ravno nekateri udje bralnega in pevskega družtva v Št. Andrežu prav radi pojo laške pesmi. Z imeni sem pripravljen postreči, Še slav. Isto želi. V Št. Andrežu, dne 14. aprila 1905. Andrej Lutman, župan. Pripomba uredn, ¦-- Odgovor prepuščamo g. poročevalcu. VodOVOd V GorfCf. — Če se sme še kaj verjeti temu, kar delajo v mestnem svetu, in na magistratu, potem bi se smelo soditi, da smo vendar za korak oližje vodovodu za mesto ter da tvrdka Kurz &, C. napravi končno vodovod. Seveda — če bi se smelo verjeti. Sedaj se vozijo zopet na komisije in Mrzlek igra glavno ulogo. Odposlanci tvrdke Kurz so tu —- toda če bo iz teh komisij iu iz tega ogledovanja kaj vode, na to pa je težko odgovoriti! Punt jetnikov v kaznilnici. — iz Gradišča n. t. m, ,,Iz kaznilnice prihaja od včerajšnega jutra sem grozno javkanje in tuleuje jetnikov, slišijo se medklici: „Abbasso il direttore, fuori il Malalan, fuori V ispettore, evviva rannrchia, abbasso hi religione, siamo stufi di talite torture" itd. Že od včerajšnega jutra nočejo zavživati nikakih jedil ter se protivijo delati. Vsi čuvaji so na mestu noč in dan. Danes je prišla iz Gorice še edua kompanija vojakov razun tu nastavljenih 32 mož,, kateri jutri Če ne že danes zasedejo kaznilnico ter se proglasi vojaška samouprava. Čuje se, daje mnogo jetnikov ranjenih. Ljudstvo je radi teh dogodkov razburjeno." Izvedeli smo še od dobro poučene strani to-le: V Gradišču se zida vojašnica. Tje je hodilo na delo več kaznencev, ki so nosili s seboj kruh in ga zopet donašali s seboj v kaznilnico. Vodstvu to ni bilo všeč, radi tega je reklo občini, naj jim da sama kruh, da ostane kontrola lahka. Pokazalo se je, da je imel eden kaznencev v hlebcu, iz katerega je vzel sredico, tobak, in bati se je bilo, da znesejo s saboj v cele tudi kake orodje. Ko je reklo vodstvo, da ne pusti več nositi kruha ven in noter, je rekel jeden, da ne gre na delo. >._ Radi tega so ga kaznovali, pozneje so prišli še 4 na vrsto. Na to ob času počitka so zahtevali kaznenci na vrtu, da se mora spustiti one štiri kaznovane, če ne se ne vrnejo v ' zapore. Ravnatelj je temu ugodil, ker se je bilo bati kaj hudega. Potem je bil mir. V nedeljo dopoludne na vrtu so padli nekateri \ kar nakrat na druge, katere so smatrali za nekake ovaduhe, in pri tem je bilo 5 ranjenih. Nastal je krik in vik v kaznilnici. V ponedeljek dopoludne ravnatelj ni dovolil iti na vrt, radi česar je nastalo kričanje in več oken je bilo razbitih. — Ko je pa prišlo vojaštvo, so JU vojakiod cele do. cele aer odvedli.......posamezne v delavnice. Šli so vsi mirno ter se prijeli delo, le oni v posebnih zaporih so vpili nad njimi, da so izdajice itd. - StrossmayerJev pogreb. -- Reški „Novi list« poroča, da je imela vsa ceriraonija prav jezuitski karakter. Škof Štadler je slikal v svojem govoru pokojnega svobodomiselnega Stross-maverja kot velikega jezuita in papistal Drugi so govorili tako, kakor na prižniei -- vso pravo veljavo, ves pravi pomen Strossmaver-jevega življenja in delovanja se je preziralo. Tako so ga slavili duhovniki. — Lepo iu vzneseno pa je govoril splitski načelnik Milic. Solze so stale ljudem v očeh. Ali radi svojega govora ni bil povabljen na obed! „Furtimaši" so storili vse, da bi pomanjšali veličino velikega moža. Slovenske škofije niso poslale niti jed-nega duhovnika-odposlanca k pogrebu. Tako častijo prvega Jugoslovana in uzornega duhovnika. So pač zopet pokazali, da ne marajo narodno čutečih duhovnikov in pravih učencev Kristovih! Pokazalo se je v pravi luči vse klerikalno brezdomovinstvo in zametanje narodnosti. Narodnost je poganstvo, je učil Misija. Po tem se ravnajo! Dela iri železniškem mostu čez Sočo pri Solkanu vzbujajo vseobčo pozornost. Sedaj je napravljen že lep kos spodnjih del, in veliki oder, kolone in drugo da slutiti, kako kolosalno delo, nekaj izrednega, bo ta železniški most. Dne 7. t. m. je bil nastal pri teh delih kar nakrat ogenj. K sveči se ga je hitro pogasilo, da ni niti govora o kaki škodi. Ali ta ogenj je bil tako skrivnosten in nastal je v takih okoliščinah, da je tvrdka, ki gradi most, hitro prosila ministerstvo, naj ji da za stražo orožnike. Dovoljenje je prišlo hitro, in b**1-' stra-žita vedno dva orožnika most, kako o že poročali. Ali je nastal ogenj po nesreči ali je bil položen s hudobnim namenom, o tem se dosti ne preiskuje, govori pa se splošro o slednjem, dasi se je držalo vso reč s početka kolikor mogoče tajno. Pravijo, da bi bil zažgal aeki laški delavec za nalašč, in sicer bi bil vzel v svoj hudobni namen bencin. — Straži se delo od takrat najskrbneje, in po noči je most razsvetljen. --Kakor čujemo, je določeno, da se za železniška dela ob mostu pri Sv. Luciji ne vzame nijednega laškega delavca. pota, pojdite, in si odpočijte. Vsekakor ste se nastanili pri svo-1 jem očetu?" ' Villefortu se zvrti v glavi. „Ne, sire," pravi, „nastanil sem se v hotelu Madrid, ulica Tounion." „Pa ste ga že videli'?" „Sire, takoj po svojem prihodu sem odhitel h gospodu vojvodi de Blacas." „A ga vsaj bodete videli ?" „Tega ne nameravam, sire." „Ah, da," pravi Ludovik XVIII. smehljaje, kakor da hoče dokazati, da teh vprašanj ni stavil brez namena, „pozabil seni, da sta si z gospodom Noirtierjem hladna in da je to nova žrtev, katero doprinašate rojalizmu in za katero vas moram poplačati." »Sire, dobrotljivost, katero mi izkazuje Vaše Veličanstvo, je plačilo, ki presega vse moje želje tako daleč, da nimam žtoieti ničesar več." »To je brez pomena, gospod; ne pozabimo vas, bodite brez skrbi; za zdaj (kralj vzame s svojih prsij križ Častne Legye) za zdaj vzemite od mene ta kri':." „Sire," pravi Villefort, „Vaše Veličanstvo se moti, to je častniški križ." „Pri moji duši, gospod," pravi Ludovik XVIII., „vze-mite ga, kakoršen je; jaz nimam časa, da bi vam dal poiskati drugega. Blacas, vi skrbite za to, da se napravi patent za gospoda Villefortu." Solza ponosnega veselja orosi od Villefortove, ki vzame križ in ga pritisne na svoje ustnice. „In s kakimi povelji me počasti zdaj Vaše Veličanstvo V* vpraša. „Odpočijte si najprej, kar vam je zelo potrebno, in pom nite, da mi v Parisu ne morete koristiti, dočim mi v Mar seilleu lahko izkažete usluge največje važnosti." „Sire," odvrne Villefort in se pokloni, „v jedni uri za-j pustim Pariš." I „Pojdite, gospod," pravi kralj, „in če bi vas kdaj pozabil, j (spomin kraljev je kratek) me spomnite svoje osebe... Gospod baron, naročite, naj pokličejo vojnega ministra. Blacas, vi ostanite!" „Ah, gospod," pravi poncijski minister Villefortu, ko sta zapuščala Tuilerije, „vi ste zadeli ob pravo struno, in vaša sreča je zagotovljena!" „Ali bode pa trajna V" zamrmra Villefort, pozdravivši ministra, katerega karijera je bila končana, in iščoč z očmi voza, da bi se odpeljal v svoj hotel. Najme si prvi voz, ki se pripelje mimo, sede vanj, se ne v kot in se prepusti svojim častihlbpnim snom. V dt tih minutah pride v svoje stanovanje. Naroči si zajutrek iu konje, da mu bode mogoče odpotovati najkasneje v dveh urah, in baš sede k mizi, da bi zajutrekoval, ko potegne za zvonec močna roka. Komornik odpre vrata, in Villefort čuje imenovati svoje ime. „Kdo vendar more vedeti, da sem tukaj'?" se vpraša mladi mož. V tem hipu vstopi komornik. „Torej," pravi Villefort, „kdo vendar je? Kdo je zvonil? Kdo je vprašal po meni ?" „Tujec, ki neče povedati svojega imena." „Kako? Tujec, ki neče povedati svojega imena? Kaj mi hoče ta tujec?" „Govoriti koče z gospodom." „Z menoj?" „Da." „Ali je izrekel moje ime." „Doslovno." „In kakšne postave je ta tujec?" „Mož je, star kakih petdeset let." „Majhen? Velik?" „Približno tako velik kakor gospod." „Rujav ali plav?" „Rujav, zelo rujav, s črnimi lasmi, črnimi očmi in črnimi obrvmi." „ In oblečen," vpraša Villefort živahno, „ kako je oblečen ?" „Ima dolgo modro suknjo, vso zapeto, in na prsih nosi križ Častne Legije." „To je on," si zamrmra Villefort in prebledi. „Ej vraga," pravi mož, katerega smo pravkar opisali, prikazavši se med vrati, „kakšna navada pa je to! Ali je v Marseilleu običajno, da pustno sinovi čakati svoje očete v prednjih sobah ?" ,,0če moj!" vsklikne Villefort. „Torej se nisem motil, slutd, da ste vi." „Če si torej slutil, da sera jaz," pravi novodošlec, postavi svojo palico v kot in položi klobuk na stol, „ti moram povedati, moj ljubi Gerard, da ni od tebe nikakor ljubeznivo, da me pustiš tako čakati." „Pusti naju sama, Germain," pravi Villefort. Komornik odide z vidnim začudenjem. XII Ode in sin. Gospod Noirtier -— kajti mož, ki je pravkar vstopil, je bil res on, — gleda za slugo, dokler ne zapre vrat za seboj, in jih odpre nato še enkrat, da bi videl, če ne prisluškuje sluga v prednji sobi. Previdnost je bila tudi potrebna, kajti hitrost, s katero odskoči Germain, je bila dokaz, da sluga ni prost greha, radi katerega so naši prastariši izgubili raj. Gospod Noirtier zaklene zdaj lastnoročno vrata prednje sobe in spalnice ter poda Villefortu roko. Ta je sledil v svojem prese- 01 Promet vlakov na južni železnici o Velikinočl.— Veliko soboto odide osebni vlak 13/a, ki odhaja iz Trsta ob 12.30 pop., v dveh oddelkih iz Trsta do Gorice, in sicer odide drugi del vlaka ob 12.45 iz Trsta. Nadalje se stavi v promet pred osebnim vlakom 9/c predtrain od Trsta do Gorice z odhodom iz Trsta ob 4.25 pop. Ta vlak pojde čez Bivij ter dospe v Gorico ob 6,10 zvečer. Na Velikonočno nedeljo vozi osebni vlak iz Trsta ob 6.12 zjutraj v dveh oddelkih, ločen s potniki v Tržič, Červinjan in Italijo, samo za Goriško progo. Na Velikonočni ponedeljek bo vozil vlak 13/a iz Trsta ob 12.30 v dveh oddelkih iz Trsta v Gorico z odhodom, kakor 22. t. m. Iz Gorice pa bo vozil isti dan od-delni vlak št. 1009 ob 5.37 pop. in iz Tržiča ob 9.56 zvečer. Dne 25. aprila bo vozil pred osebnim vlakom 9/c predtrain iz Trsta do Gorice čez Bivij, kakor 22. t. m. Razven teh vlakov bodo vozili oba praznika tudi s 1. t. m. v vetfavo stopivši zabavni vlaki; zabavni vlak v Miramar bo vozil le pri ugodnem vremenu. Steklenica, vržena te vlaka §t. i. med Sežano in Divačo na 12. t. m. zvečer pri čuvajnici št. 817., je zadela čuvaja v desno roko. K sreči mu ni prizadela veliko, ker je bil močno oblečen, ali ko bi bil stal le malce naprej na desno, bi ga bila zadela naravnost v glavo, in ubogi čuvaj bi bil nesrečen ali celo ubit. Železniško ravnateljstvo bi storilo prav, če bi s predpisi opozarjalo potnike, naj ue mečejo steklenic skozi okno. Zanimiva nzirava se je vršila v soboto pred tak. okrožno sodnijo proti g. Školarisn iz VipolŽ na ovadbo ex-župana Reje iz Kozane. Školaris je bil oproščen. Več o tej Rejevi zavratnosti prihodnjič. Poziv! — Dne 26. t. m. pojde komisija, izvoljena od c. kr. kmetijskega društva v Gorici, na Tirolsko nakupit plemenih bikov go-renjeinodolskega plemena, kateri se porazdele na Krasu, v Vipavski dolini in v Brdih. Radi omejene svote denarja pa ne bode mogoče toliko plemenjakov nakupiti, kolikor jih ti kraji potrebujejo v smislu novega deželnega zakona za vinorejo. Zato se pozivljejp občine, kakor posamezni posestniki, ki žele imeti čistokrvne bike, krave ali telice tega plemena, naj odpošljejo s komisije svojega odposlanca, ali pa pooblaste komisijo, da jim kupi živino po želji. Sprejme se pa naročila le onih strank, M iz-roče -denar pred odhodom komisije c. kr. kmetijskemu društvu v Gorici, ali pa komenskemu odseku tega društva. Z nakupom telic in krav bi pridelovali lahko doma čistokrvno plemeno živino, katera bi nesla lepih dohodkov, zato se posebno boljše posestnike v njih lastno, kakor tudi. v občno korist posebno opozarja. EomensM odsek c. kr. kmetijskega društva v Gorici Razglas. — Razpisujejo se 4 prostori, ustanovljeni od vis. deželnega zbora v spomin rajnega deželnega glavarja Nj. E. grofa Franca Coronini-ja, za brezplačno zdravljenje v prvi morski kopelji v Gradežu štirih ubogih škro-fuloznih ali rakitičnih dečkov oziroma deklic te dežele za letošnjo dobo kopelji. Prošnje, ki morajo biti opremljeii3 z mnenjem občinskega zastopstva, spričevalom o ceplenju koz iu spričevalom pristojnosti prosilcev v kako občino Goriške in Gradiške, kakor tudi s spričevalom uboštva in zdravniškim spričevalom bolezni prosilcev, naj se vlagajo pri deželnem odboru do 15. maja t. m. Deželni odbor. Tolminska hranilnica in posojilnica. — Vabilo k občnemu zboru, ki bode v nedeljo 30. aprila 1905. otr 3. uri popoldne v uradnik prostorih v Tolminu. — Dnevni red: 1. Nagovor in poročilo o računskem zaključku za leto 1804. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Slučajnosti. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. - V Tolminu 14. aprila 1905. — Načelništvo. Inozemska podjetja, ki se pečajo s prepovedano prodajo SreCk in promes. — C. kr. finančno nad-zorništvo v Gorici nam je poslalo dolg seznam inozemskih podjetij, ki se pečajo s prepovedano prodajo srečk in promes. Osobito nevarne so te-le tvrdke: 1. Fiseher & Riess v Budimpešti (naslednika bivše tvrdke Maximi-lian Fiseher v Monakovem.) — 2. Ungariscke Bank und Weehselstuben-Aktiengesellscbaft v Budimpešti osnovana od Arpada Balog. — Te tvrdki prodajata srečke na delno plačilo v novi, pa vendar le tudi po zakonu z leta 1878. kaznivi obliki, to je v obliki posojilnih ali pa pokladnih nagodb (Darlehens oder Depot-Ver-triige.) — 3. Schon & Breitner v Budimpešti. Ta tvrdka skuša spečati v Avstriji prepovedane ogerske srečke kraljice Elizabete po agentih na delno plačilo iu hoče v svojih vabilih z opazko, da srečke Elizabetinega saria-torija niso v Avstriji prepovedane, razredne srečke (Klassenlose), na nečist način občinstvo zapeljati, češ da je promet s temi srečkami v Avstriji dovoljen. — 4. Weiser & Co. Bank-gesehaft Globus v St. Gallnu na Švicarskem je zelo nevarna tvrdka, katera se peča s prodajo srečk v serijah in je že večkrat v časnikih oznanila objavila. Nje imetnik Josip Wei-ser je zet slaboglasnega Janeza Woytana, nekdanjega predstojnika, zaradi goljufij zaključene tvrdke za srečke „Austriau v Duisburgu. Zapitf SO 19 letnega Josipa Vogriča iz Čepovana, ker je žalil redarje ter se jim zo-perstavljal. Radi takih rečij je bil ta mladič že večkrat kaznovan. DfZen berač. — Jos. Florean iz Ogleja je beračil po goriških gostilnah. Ko mu pa nekje niso hoteli ničesar dati, je začeti grozil in zmerjati, vsled česar so ga aretirali. Bralno in pevsko društvo »Miren" v Mirnu vabi k veselici, katero priredi na velikonočni ponedeljek dne 24. aprila v veliki, dvorani g. Budihne. Na vsporedu govor, petje, deklamacija, godba, igra. Začetek točno ob 3. uri in pol popoldne. Po veselici.ples, ki traja do jutra. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. ZlikOVCi. •- Na Solkanski cesti so neznani zlikovci ponoči poškodovali 6 svetilk, 'vrgli z zida neki napis in neko naznanilo o prodaji zemljišča. Slepar. — K trgovcu V. Zindorf v ulici Alvarez, kjer ima zalogo, je prišel te dni neki Nemec, rekoč, da naj mu da blaga, da ga bo prodajal. Zindorf mu je zaupal blaga za 57 K. Ali od tistega dne naprej ni bilo videti več Nemca.. Vse iskanje za njim je zaman. Piše se S. Reiss, pri Zindorfu pa je povedal napačno ime. Ponarejen denar. — Na tukajšnjem kolodvoru je kupil nekdo te dni vozni listek do Trsta z zlatom 20 frankov. Kasneje se je konštatovalo, da je denar ponarejen; tistega, ki je dal ta denar, pa ne poznajo. Odbor društva nVesn6" se obrača na vse p. n. trgovce, obrtnike, tiskarska podjetja, na vse zasebnike, na preč. duhovščino s prošnjo, naj se blagovolijo pri umetniških naročilih ozirati na „ Vesno*. N. pr.: pri načrtih za razglednice, za zunanjo in notranjo umetniško opremo knjig in brošur, za umetniško opremo tiskovin v splošnem, za umetniške plakate, inserate, štam-pilije, ex libris — znamenja, diplome, slike, ornamentalne kompozicije za različne predmete, za tapete itd.; dekorativno^plastični predmeti, n. pr. nippes, nagrobni spomeniki, itd.; načrti za interieurije; vsakovrstna umetna ženska ročna dela za profanne in cerkvene namene, n. pr. za paravente, stenske dekoracije, oltarni namizni prti, zastori itd. posebno dela v modernem tkanju in v aplikaciji. Posredovanje se vrši na dvojni način: 1. Odbor odda izvršitev naročenega dela enemu izmed izvršujočih članov; 2. odbor razpiše konkurenco za naročeno delo. V vsakem posameznem slučaju odločat odbor po visokosti nagrade, ali naj se razpiše konkurenca, ali ne. Konkurenco razpisati je mogoče le, če je za izvršitev naročila časa več nego 14 dni. Odbor si je v svesti, da reši posredovalno halogo v zadovoljnost naročiteljev. Naročila rtaj se pošiljajo na naslov: „ Vesna*, Dimaj in., Thongasse 10. Vojna M Rusi in Janoiici. Zadnje vesti. Današnja poročila naznanjajo, da skuša Roždestvenski polastiti se otoka t Formoza, ki bi mu služil za opon«o točko pri operacijah. Rusi so baje pretrgali podmorski kabel pri Formozi. Vrednost torpedovk. Bližnja bitka na morjn ne bo le najstrašnejša in največja, kar jih pomni svetovna zgodovina novejšega časa, ampak ta bitka po- vzroči najbrže tudi velik preobrat v gradbi vojni ladij. V prvi vrsti se izpremene" torpe-dovke in podvodni čolni. Ako se torpedovke v bodoči bitki ne obnesejo bolje ko pred Port Arturjem, potem najbrže kmalu izgirujo. V pomorski bitki pred Port Arturjem dne 10. avgusta je bilo izstreljenih'nad 100 torpedov, a zadel ni niti eden. En sam strel stane 2000 kron. Ogleduško službo, ki jo opravljajo torpedovke, bodo lahko opravljale cenojše ladje. Unevičevo poročilo. Petrograd, 15. aprila. Brzojavka generala Linevi-; na carja Nikolaja z dne 14. t. m. se glasi: Dne 10. t. m. je odkrila naša konjenica v dolini reke Hun sovražnika, kije stal na južnem pobočju gore Gaošan. Ko so naši sovražno pozicijo obšli od dveh strani, je naša konjenica prisilila Japonce, zapustiti svojo pozicijo ter se umakniti proti zapadu. Pred bitko. Iz Petrogrncla poročajo: Ladje Roždest-venskega so zopet združene. Skozi Sunsko otočje si plule v treh oddelkih. To tolmačijo v ruskih pomorskih krogih kot znamenje slabosti Japoncev, ki si niso upali napasti. V tem mnenju so tem bolj potrjeni, ko je pet japoftskih križark plulo mimo ruskega bro-dovja, ne da bi ga bili napadli. Japonci so bili torej spretno prevar jeni. Pričakuje se spopada obeh brodovij koncem tega tedna iu sicer že v japonskih vodah. Ob istem času bo združeno tretje brodovje pod admiralom Ne-bogatovom pri Sundskih otokih. Za slučaj, da bo brodovje Roždestvenskega poraženo v boju z Japonci, se admiral Nebogatov z ostanki tega brodovja združi in iznova nastopi proti Japoncem. Ako pa zmaga Roždestvenskij, bo admiral Nebogatov z največjo silo zasledoval poražene Japonce. Pismo nekega častnika z oklopnice „Knez Suvarov" poroča, da so admiral Roždestvenski in vsi častniki z moštvom vred odločni, žrtvovati sebe za Čast iu slavo Rusije in da naj v tej odločnosti ruskih mornarjev vidijo vsi Rusi najboljše poroštvo bodoče ruske zmag.. To pismo je napravilo v Peterburgu, najboljši vtis in zaupanje v uspeh ruskega brodovja. O japonski eskadri ni nobenega glasu — pač znamenje, kako resno se pripravljajo Japonci na spopad'z Rusi! Sodi se, da eskadra Roždestvenskega ne bo mogla neovirano pluti skozi Formoško cesto, ker jo Japonci sUogo stražijp. Ruska eskadra, ki je štela ob svojem odhodu iz Rusije 18.000 mož je izgubila na poti le 8 mož. Podmorski čolni v bodoči pomorski bitki. V bodoči pomorski bitki bodo prvikrat igrali vlogo podmorski čolni, kajti Roždestvenski ima na razpolago več teh novih, še nikdar ne poizkušeuih bojnih sredstev, Japonci jih pa pošljejo v boj pet. S stališča mornariške tehnike je torej opravičeno zanimanje za I blLajočo se pomorsko bitko. nečenju vsemu ribanju svojega očeta in ni mogel priti do popolne zavesti. „Ali veš, moj ljubi Gerard," pravi mlademu možu s težko razumljivim smehljajem, „ali veš, da nisi videti baš vzradoščen, da me vidiš pred seboj?" „Gotovo sem zelo vesel, oče/' pravi Villefort, „toda čisto nič nisem slutil vašega obiska, M me je jako iznenadil." „Toda, moj ljubi prijatelj," odvrne gospod Noirtier, „me-nim, da ti lahko rečem isto. Kako? Naznaniš mi, da praznuješ 28. februarju v Marseilleu svojo zaroko, in danes, 3. marca, si v Parisu?" „Ne pritožujte se nad tem, da sem tukaj, oče," pravi Gerard, bližaje se očetu; „ne pritožujte se nad tem, kajti pri šel sem zaradi vas in upam, da vas ta moja pot reši." „0. -^nično/' pravi gospod Noirtier in se zlekne udobno v svojem naslonjaču, j,resničnoj Povejte mi vendar to, gospod uradnik, biti mora zelo zanimivo." „Oče moj. ali ste kaj slišali o nekem bonapartističneml klubu, ki ima svoje zbirališče v ulici Saint-Jacaues?" „Številka 53? Da, jaz sem njegov podpredsednik." „Oče moj, ob vaši hladnokrvnosti trepečem." „Kaj hočeš, moj ljubi? Če je moral človek zapustiti Goro, bežati iz Parisa na vozu sena in biti v okolici Borde-auxa obdan od Robespierresovih vohunov, se privadi marsičemu. Torej nadaljuj! No, kaj je s tem klubom v ulici Saint-Jacques ?" „Tja je bil izvabljen general Quesnel, in generala Ques-nela, ki je zapustil ob devetih zvečer svoje stanovanje, so našli drugo jutro v Seini." „In kdo ti je povedal to lepo historijo?" „Krarj sam, gospod." „Povej prav; v povračilo za tvojo historijo," nadaljuje Noirtier, „ti hočem povedati neko novico." „Menim, da že vem, kar mi hočete povedati, oče." „Ah, ti veš, da se je izkrcal Njegovo Veličanstvo cesar na Francoskem?" „Tiho, oče, prosim vas, prvič zaradi vas in potem tudi zaradi mene; da, vedel sem to novi<> • vedel je celo prej, kakor vi, kajti zaradi nje 3em prihitel v treh dneh iz Marseillea kaj in nisem ničesar obžaloval bolj kakor to, da nisem mogel leteti tako hitro, kakor moje misli, ki so mi gorele v „V treh dnevih! Ali si blazen? Pred tremi dnevi cesar vendar še ni stopil na francoska tla. „Trendar sem vedel za njegov načrt.'' „ln na kak način ?" „Potom nekega pisma, naslovljenega na vas z otoka Elbe." „Na me?" „Na vas, in to pismo sem našel v žepu onega, kateri vam je je imel donesti. Če bi bilo prišlo to pismo v roke kakemu drugemu človeku, bi bili morda to ure vi že ustreljeni, oče moj." Villefortov oče se prične smejati. „Glejte, glejte,", pravi, „zdi se mi, da se je naučila restavracija od cesarstva hitro reševati svoje zadeve... Ustreljen, moj ljubi, kaj pa misliš! In kje je to pismo? Poznam te predobro, da bi mislil, da mi more škodovati, če je v tvojih rokah." „Sežgal sem je in stal pri njem, dokler ni zgorelo do zadnjega košča, kajti to pismo je bilo vaša smrtna obsodba." „In ovira tvoje karijere," pravi Noirtier hladno; „da, to razumem; toda če si ti moj pokrovitelj, se mi ni bati ničesar." „Jaz vam hočem biti več, kakor pokrovitelj, oče, jaz vas hočem rešiti." ,,Ah, vraga! Stvar pričenja postajati dramatična. Govori jasneje i" „Gospod, vrniva se h klubu v ulici Saint-Jacaues." „Zdi se mi, da je ta klub gospodom pri policiji zelo na srcu. S svojim poizvedovanjem so ga morda našli." „Niso ga še našli, a so mu na sledu." ,.To je navadna beseda, poznam jo dobro; če se zaveda policija kake nemarnosti, pravi, da je na sledu, in vlada čaka potrpežljivo, dokler ne prizna policija z obličjem politega psa, da je sled izgubila.' „Da, toda našli so mrtvo truplo; general Quesnel je bil usmrčen, in to se imenuje na celem svetu umor." „Umor, praviš ? Tu se motiš. Nobenega dokaza ni, da je bil general umorjen. Vsak dan najdejo v Seini ljudi, ki skočijo notri ali iz obupa ali pa poginejo zato, ber ne znajo plavati," „Vi veste dobro, oče, da general ni skočil v Seino iz obupa in da se meseca februarja v nji nihče ne koplje. Ne, ne; ne Minite se, gleda tega umora se ne da nič utajiti." „In kdo pravi, da je bil general umorjen ?" „Kralj sam." „Kralj! Mislil sem, da ima vendar toliko filozofičnega razuma, da ve, da se v politiki ne more govoriti o nikakem umoru. V politiki, moj ljubi, — to veš ti prav tako dobro, kakor jaz — v politiki ne živijo ljudje, ampak mišljenja, ne občutki, ampak koristi. V politiki ne umorimo človeka, ampak samo odstranimo oviro, to je vse. Ali hočeš vedeti, kako je s to zadevo ? Hočem ti povedati. MHili smo, da smemo generalu Quesnelu zaupati: bil nam je priporočen z otoka Elbe. Jedeh izmed nas gre k njemu in ga povabi, naj pride k nekemu zborovanju v ulici Saint-Jacojies, kjer dobi dobre prijatelje. On pride, razodenemo mu ves načrt; odpotovanje z Elbe, nameravano izkrcanje. Ko vse izve in vse razume, ko je poučen o vsem načrtu, se izda, da je rojalist. Vse se spogleda. General mora priseči, da hoče molčati, in priseže> toda resničr* na tak način, da „<} pravi skušati Boga, Če človek prisega tako! (Dalje pride.) Roždestvenskt o pomorski bitki. Iz Petrograda se poroča: Inozemskim poročilom o pomorski bitki pri otokih Anam-bas se v štabu ruske mornarice ne pripisuje nobene važnosti, ker se sploSuo sodi, da se bitka vname Šele v nekaj dneh. Sicer pa ne računajo v generalnem štabu s pravočasnim poročilom admirala Koždestvenskega o even-tuvalni pomorski bitki, ker je admiral v zadnji brzojavki, ki jo je odposlal iz Singapora, izjavil, da bo Rusija slišala .ali -o pog|be}JLsvq-,. jcga brodovja ali o popolnem uničenju japonskega ladjevja. Razgled po suetu. Iz kriminalne ježe v Trstu pri jezuitih šta- { pobegnila dva tatova Iv, Siega in A. Jadrejčič. I predrla sta streho pralnice, zlezla na streho, ' od mm pa sta šla po strehah naprej, celo : preko ceste sta skočila na drugo streho. , Zlezla sta v neko podstrešno stanovanje ter se nekoliko preoblekla. Gospodinja je zapa-; žila, da manjka obleke, ko se je vrnila, po-; klicala redarje, ki so šli lovit po strehah tatove. Jadrejčiča so kmalu vjeli, aH drugi je skaknl naprej^ in ko ga je prijel redar, se jo imela borba mod njima, redar je bil v nevarnosti, da ga pahne čez streho na cesto. Slednjič so tudi tega ukrotili. i Oropana denarna pisma, — iz Celja poročajo, | da so prišli na sled obširnemu oropanju pisem v poštnih železniških vozen na progi Dunaj -Trst. Neki železniški čuvaj je našel pri Zidanem mostu zavitek, v katerem je bilo 800 pisem. Zavitek je oddal poštnemu oskrbniku v Zidanem mostu, ki je konstatiral, da 1 so bila to večinoma denarna pisma po 4.00 K, , 100 K itd., skupaj več tisoč kron. ^ Poleg je bila tudi neka dopisnica s pošt- nim pečatom od dne 8. aprila. Tako bo lahko dokazati, iz katerega ambulančnega voza so bila pisma vzeta. Graško poštno ravnateljstvo je o tem že obveščeno. Uvedla'-se je tudi že obširna preiskava. . Tržaške bombe pred dunajsko sodnljo. — Dne 22. maja t. 1. prične pred dunajskimi porot-\ niki razprava proti štirim iredentovcem, ki so l bili aretirani radi znane tržaško bombne I afere. Obravnava bo trajala devet dnij. Potovanje V Dalmacijo. — „Orient-Verem" je nastopil potovanje v Dalmacijo. Med mle-¦ ležniki sta tudi poslanca Pogačnik in dr. Fer-' ;ancit. Obiščejo tudi Cetinje, kjer jih sprejme črnogorski knez Nikolaj. Slovansko društvo v Monakom — iz Mona- kovega javljajo, da so tamkaj bivajoči Slovenci, Hrvatje in Srbi osnovali društvo n „Ilirija''. Otok Lokruffl v Dalmaciji je kupila od do-minikancev princezinja Elizabeta Windisch-gratz za svoto 10.000 K. Zastrupil Je svojega otroka v Splitu mlad trgovec P. BonačiČ. Dal mu ie sladčic, v ka-. tere je pomešal strihnin. „Jack, razparalec trebuhov«. — Pred leti je vse. govorilo o strašnem Jacku, razparalcu tre- ? bnhov. V Londonu je bilo mnogo oseb na ta . način umorjenih. V Nevvjorku so aretirali se- r-% daj nekega Karola Hermana, o katerem se sodi, da bi bil razparalec trebuhov. Baje je to sam priznal. f Sftnetkah je zadel iz Trsta došli parnik > .,Wmmbrand.<' ob parnik „Bario". Oba par-nika sta močno poškodovana. Stavka železničarjev v Italiji. — Dne n. t. m. ~č je zopet začela stavka železničarjev v Italiji. ; Ali stavka je začela povsodi hkratu. V srednji -^ Italiji se je isti dan promet vršil še redno. ... Na vlak, ki se je odpeljal iz Rima v Flo- renco, je bil velik naval tujcev. V Neaplju so » speljali mašinisti stroje v shrambe, pogasili | ogenj ter pričeli stavkati. Med železničarji pa Jk »i edinosti glede stavke. Zato bržčas poneha 1 kmalu, ne da bi železničarji kaj dosegli, na H kar bi bil mir! »4; Vojaška priprega, — Zbornica poslancev je syrejeia uačrt zakona, s katerim se predruga-ttjo določbe glede- vojaške priprege v mirnem času. — • Odškodnina za vojaško priprego je pre-| nizka, dasi posamezne dežele, izvzemši Gali-fijo in IJukovino, same prispevajo. Tako je n. I'f. 1. 1899. vsa državna odškodHna za vojaško 1'riprego znašala 7 vinarjev od Konja in kilometra. Država je plačala 726.339, dežele •22.009 kron. Vse stroške za vojaško priprego prevzame država in zviša odškodnino od konja Pro kilometer povprek na 23*3 vinarjev. Do-Ci»i je doslej voznik dobil od države za miljo, to je 7l/s kilometra in od dveh konj ii 90 vinarjev, dobi po novem zakonu povprek 3 krone 50 vinarjev. Ker je doslej z deželnim prispevkom znašala državna odškodnina ali plačilo k večjemu le IS vinarjev za konja pro kilometer, bode v bodoče le nekoliko boljše. Poleg tega pa si dežele prihranijo nekaj stotisočakov. Nova zvezda, — Kakor poroča loudonski „Standard", so opazili zvezdogledi v bližini strelca meglo, katero daje zvezda, katera je doslej, %^e^|nj^.^,Q^ps4_zyjBzde so jjpdobni peruti muhe. Sodi se, da je to nebno telo jako veliko. Premog sčasoma preneha, — Sodi se, da če se bo tako rabil premog, kakor današnji dan, •da-pride le. prekmalu čas, koga zmanjka. Angleži so bili radi tega v skrbeh pa so začeli računati. Po njihovih računih obsegajo premogovniki do globočine 4000 čevljev 100.914, G87.167 ton premoga; v večjih globočinah seže do 5,239.433.980 ton. Na leto se ga izkoplje približno 230 milj. ton. V zadnjih letih se je izkopavanje povišalo za 272%j izvoz je porasel za 4Vo"/0. Po teh svojih računih mislijo Angleži, da bodo mogli kriti svoje potrebe glede premoga ter vstreči svojim zunanjim naročnikom še približno tisoč let. Promet z lesom med Avstrijo in Ogrsko. (Iv. Itollett.) Po dolgem času morem danes šele zopet nekaj pisati za >-So5o<. Sicer sem še dolžan nadaljevanje o riboreji, ali radi. pomanjkanja časa nisem mogel skončati nadaljevanja, storim pa to v kratkem. Danes pa mi daje dosedaj še ne-ugašeno hrepenenje našega dualistič-nega brata na Ogrskem po carinski meji ob Litvi povod, podati izkaz o prometu z lesom med Avstrijo in Ogrsko, hrepenenje, o katerem se sodi na Ogrskem, da se mora izpolniti. Čeprav ne izvajajo posledic iz preteklosti, živijo vendar le še na Ogrskem možje, ki se spominjajo, kako je bilo na Ogrskem okoli leta 1850. in 1860, ko je obstajala carinska meja, in kakšna je Ogrska dandanašnji brez te sedaj tako hlepno zahtevane meje. Tudi pisec teh vrst je poznal takratne razmere ter se spominja še prav dobro tega, da se je prodajalo vino v mnogih krajih na Ogrskem po ceni, ki se skoro ne more imenovati cena, večje kvantitete pa so bile naravnost kalamiteta pri prodaji ter so šle po takih cenah, ki se morajo v primeri z današnjimi smatrati za darilo. AH privatnik ne more govoriti tu s svojimi doživljaji in nazori, hočem torej vsem onim, ki se zanimajo za takratne in sedanje razmere na Ogrskem, priporočiti spise ogrskega politika in statistika Natlekovicza. N6, kakor se vidi, hoče imeti današnji dan velik del Ogrske dejanski carinsko mejo; če pride do te, je druga reč, ter se tozadevna mnenja cepijo na široko; o tem debatirati, se pravi izgubljati Čas. Ali vsak avstrijski patriot pa se mora vprašati, kake nastanejo razmere v Avstriji, ako Ogri res postavijo carinsko mejo. To se mora vprašati Še posebej vsak tovarnar in obrtnik. V resnici že preiskujejo to cvent. bodoče razmerje z Ogrsko velike industrijske vrste ter razmišljajo o njem. Glede naše lesne industrije pa nisem še nič ne čital ne slišal, da bi se kdo pobrigal, kake nastanejo življenske razmere te industrije pri ev. ogrski carinski meji v bodoče. Kolikor je mogoče privatniku, sem si preskrbel sedanje prometno razmerje med Ogrsko in Avstrijo glede lesa in njega industrijskih produktov ter sem sestavil ta promet v nastopnem i z-k azu. Avstrijski uvoz raznih lesnih vrst iz Ogrske v me. v leta 1900. Drv in piljenice 675.872 ; lesa za jame in krajnikov 5 '5.385; pragov za železnice 605.190; dog za sode in tla 273.066 ; blaga iz hrasta, tudi obsekano, 352.516; iz bukovega lesa 249.723; iz smrečja 1.276 862; drvnega oglja 556.628; koščenin 1.17.714. Vse vrste lesa skupaj 4,940.876. V letu 1903. Drv in piljenice 802.512; lesa za jamo in krajnikov 359.375; pragov za železnice 223.1 ?5; dog za sode in tla 223.933; blaga iz hrasta, tudi obsekano, 298.587; iz bukovega lesa 251.617; iz smrečja 1,185.895; drvnega oglja 452.049; koščenin 220.173. Vse vrste lesa skupaj 4,335.903. (Konec prih.) x Književnost. Osebna dohodnina. — Četrto poglavje zakona z dne 25. okt. 1896. št. 220. drž. zak. o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi odločbami c. kr. upravnega sodišča in raznimi vzorci. Uredil in sestavil Valentin Žun, c. .kr. davčni nadzornik. V Kranja 1905. , Izdalo društvo »Pravnik". Cena K 1-20, s | poštnino K 1*30. Anton Krušič krojaški mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št 33 izdeluje vsakovrstne obleke = = za vsak stan, kakor tudi sa civilne, vojaške In držav, uradnika. V zalogi je ravnokar došlo raznourstno fino blago za In letno sezono. Zaloga izgotovljonih oblek in površnikov. Cene zmerne. pekovski mojster in slaclčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako mernih cenah. ---------------- Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Corso Franc. Sini. it. 2. filijalka v isti ulici St. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove male in godove, kolade za birmance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča gorISko plnce, potice Itd. Slovanska knjigarna m M fl. GflBRŠČCK d Gorici 83 priporoča naslednje knjige in muzikalije: Album ..Kranjsko v slikah in opisih", eleg. vezan Aleksandrov: Pesmi in romance, broš. 3 k 50 li, \ eleg. voz. 5 K. Aškerc A.: Zlatorog, planinska pravljica iz Trente, broš. 1 K 60 h, eleg. vez. H K. Cankar Ivan: Vinjete, broš. :? K «0 h. eleg. v platno vez. 4 K W) h. — Jakob Ruda, drama, broš. 1 It 2) h. — Za narodov blagor, komedija; broš. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K. — Knjiga za lahkomiselne ljudi, broš. 2 K 50 h, eleg. v platno ves. 3 K >o h. — Kralj na Bctajnovi, drama; 2 K. — Erotika, II. izdaja; broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 90 h. — Hiša Marije Pomočnice, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 51 h. — Gospa Judit, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Cehov Anton : Momenti, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K. Jelovšek Vlad.: Simfonije, bitoš. 2 K. Jelovšek Ernestina: Spomini na Prešerna, broš. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K 40 h. Dr. Ilešič Fr.: Prešeren in Slovanstvo, 70 h. Kaj hočemo? Poslanica slov. mladini, broš. 50 h. Kersnik Janko: Zbrani spisi. I. sešitek. Cjkiamen, broš. 2 K 50 h. II. sešitek. Agitator, broš. 2 K 50 h. III. sešitek. Na Žerinjah, broš. 2 K 50 1». IV. sešitek. iutrski ljudje, Testament, broš. 2. K 50 h. V. sešitek. RoSlin in Vrjanko, 2 K 50 h. VI. sešitek. Jara gospoda, Očetov -reb, broš. 2 K 50 h. VII. in VIII. sešitek. Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo, broš. 5 K. Kersnik Janko: Zbrani spisi. Vezana izdaja. V platno vez. po 6 K, v fini pol franc. vezbi po 7 K. I. zvezek: Cvklamen in Agitator. II. zvezek. Na Žerinjah, Lutrski ljudje in Testament. III. zvezek: RoSlin in Vrjanko, jara gospoda in Očetov greh. IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo- Kette Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4 K 4u h. (Razprodano; nova izdaja se pripravlja.) Kocbek Fran: Pregovori, prilike in reki, fiO h. Dr. Krek Gojmir: Anton Aškerc, Studie, broš. 1 K 00 h. Kveder Zofka: Iz naSih krajev, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 4 K. Murnik Rado: Navihanci, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 3 K 50 h. Murnik Rado: Bucek v strahu, broš. 70 h. Prešernove poezije. Uredil A. Aškerc, broš. 1 K 40 h. Elzevir izdaja 3 K. Dr. Sorli Ivo: Človek in pol, broš. 2 K 50 h. eleg. vez. 3 K 50 h. Trdina Franc: Bahovi mizarji in Iliri, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K 50 h. — Bajke in povesti L, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Vasičeva M.; Dobra kuharica, v platno vezana 0 K, G K, po pošti « K oh h. Vseučiliški zbornik, broš. 4K Zupančič Oton: (Saša opojnosti, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K. Zupančič Oton: Čez plan, broš. 2 K, eleg. v usnje vez. 3 K. Za mladino: Pisanice. Pe*mi za mladino. Zložil Oton Zupančič. Kartonirane 80 h. Medvedji lov. Cukova gostija. Povesti. Spisal Josip Brinar. Kartonirano 80 h. Na rakovo nogo. Povest. Spisal Ivo Trošt. Kartonirano 80 h. Roža Jelodvorska. Povest. Spisal Krištof Sclnnidt, S <> koloriranhni podobami, eleg. vez. 2 K. Nove pravljice iz tisoč in ena noč. S koloriranhni slikami Eleg. vez. 2 K. Zoologijskl atlant. Sestavil H. Leutomnnn. Slo* venski mladini razložil A. Pavlin. M tabel n 255 koloriranimi slikami in 57 strani besedila. Trdo vez. 0 K. Dobri otroci. Koloriranc slike s pesmicami. Za nninežnejšo mladino. Cena 24 h. Naše domeče iivali. Kolorirnne slike iz domaČega •Živalstva brez besedila. Broš. 40 h. Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 h. Drobiž v podobah. Leporello-izdaja (slike so napete ' na močni lepenki s platnenimi hrbti, in sicer na eni strani „ Drobiž", na drugi pa »Naše domače živali*). Cena I K 50 h. Noctova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Cena 1 K oO h. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena koloriraui in karton, izdaji 1 K (U) h. Muzikalije: Podoknica iz Teharskih plemičev za klavir. Koff- meister K., l K. Pesmi za visoki glas s spremljevanjcm klavirja. Hoffmeister K., t K 50 h. Trije jahači, melodram za klavir. Hofnieister K., Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H., op. 9. 90 h. Slovenske narodne pesmi. Pirnat Stanko, partitura 3 K 40 h. — Posamezni glasovi po 40 h. Tri Aškerčeve balade, zložil Risto Savm. 2 K 40 h. Zimska idila. Balada za srednji glas. Risto Savin. t K. Pod oknom. Samospev za bariton, dr. Gojmir Krek. 1 K 60 h. Pozdrav Gorenjski, valček za klavir. Parma Vikt 2 K. Bela Uubljana, valčak za klavir. Parma Viktor. -i K 40 h. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. I. zvezek, Gerbic Fran, 3 K. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. II. zvezek, Gerbic Fran, 3 K. Možiček. Enodejanska pantomima za kiavir. Ipavec. 5 K. Tri pesmi za en glas s spremljevanjcm klavirja. Lajovic Anton, 2 K 50 h. LegUonarji. Uglasbil V. Parma. I. Zapoj mi, ptičica, glasno. Pesem za sopran s klavirjem. 1 K 20 h. II. V petju oglasimo. Možki zbor s klavirjem l K 80 h. III. Kuplet za moški glas s klavirjem i K. IV. Romanca. Za tenor z moškim zborom in klavirjem, l K 80 h. . v V. Ptička. Za sopran s klavirjem 1 K 20 h. VI. Skoz vas. Koračnica. Za pel]"e s klavirjem 1 K 20 h. RokovnjaCi. Uglasbil V. Parma. I. Uvertura za klavir 2 K 50 h. II. Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K. lil. Zora vstaja. Za sopran 1 K. IV. Cvetočih deklic prša bela. Sopran z mešanim zborom in klavirjem 2 K. ¦ . Mladi vojaki. Koračnica za klavir. Uglasbil V. Parma i K 20 h. Ista za citro 1 K. Zdravijce. Za samospeve s klavirjem. Uglasbil V Parma 3 K. Triglavske roie. Valček po slovanskih napevih za klavir. Uglasbil V. Parma 2 K 50 h. Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih za klavir. Zložil V. Parma 3 K. . Za citre: Venec slovenskih pesnij za citre. Mešiček Jos. II. natis, I K 40 h. *" Slovenski citrar št 1. Mešiček Jos. Narodna koračnica, 80 h. Slovenski citrar št. 2. Koželjaki Fr. S., Na vasi, fautaz., 90 h. P«nk v igranju na citrah. Koželjski Fr. S. I. zvezek 3 X, II. zvezek 3 K, III. zvezek 2 K 60 h. O priliki Velikonočnih praznikov priporoča PETER COTlC svojo veliko zalogo čevljev za odrasle in otroke. V Gorici, v Raštelju št 32. 0> lastm msl) Uko hočete zares kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke J, ZORNIK,- Gorica sedaj Gosposka ulica štv, 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke, perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. — Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače. — ^nton 3vanov pečenko - Gorica TEKALISČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih betih in ernih vin iz /ustnih , in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cona šmarna. Postrežba poltena In točna. ** Mizarska zadruga ^ v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojeviiim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ter sprejema v defo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trata Via di Piazza vecrnla 1. Zastop atva v Spljata ter Orljenta. Cene zmerne, delo lično in solidno. K Aai & (M ,,..,;. ..- ¦ Y Gorici -==z Stolni trg št.S (Piazza Duomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga il;okoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo- koles, pušk in samokresov. Šivalne stroja in poprava jamčiva od 5-10 let. Zaloga piva tovarne G. rfuerjevih dedičev v Ljubljani in plzenjskega piva .prazdroj' iz sloveče češke »meščanske pivovarne". Zalog« leda, karerega se oddaja h na debele od 100 kg naprej. 1Lonfel{cijs1{a rpjjovipa J. Medved Gorica Corso Gius. Derdi 38. naznanja, da je dospelo pomladansko blago • • • v velika ski izbiri. # # # Trgovina je letos pnpolnjcna v toliko, da je v zalogi tudi velika izbira čeuljeu in klobukou. g Trjjov^ko-obrtna rej^troVaria zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu." Hranilna vlog« obrestuje po 4'/,%, večje, Btalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojil« daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih, ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varSčine tudi na 10-letno edplačavanje vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v potih letih. Po zaključku petletja znafta vrednost deleža 300 kron. Stanje 30. junija 1904: Dolotl: a) podpisan! b) vplačani Dano posojil« . Vlog« ....... H Zdravje je največje bogastvo! Kapljico sv. Marka Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki terzod ra vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ubla-žujejo katar, urejujejo izmeCek, odpravijo naduho, bolečine in krfie, pospešuje in zbolj-šujejo prebavo, čistijo kri in Creva. Prežene velike tn male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Leeijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom : mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 96, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja" — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 S, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 S, 4 ducate (48 steklenic) 1460 S, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim upehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčie, župnik; Uija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. ustanovljena 1.1360. mestna lekarna, Zagreb, markov trg Steu. 96, poleg cerkue su. marku. ¦¦¦¦¦ Zdravje je največje bogastvo! ¦*»»¦ Išče se učenca = za knjigarno in trgovino z muzikalijami * in umetninami. " Ponudbe na; Soriška Tiskarna fl.Gabršček. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 velika zaloga oljnega olja prve vrsta najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodajana drobno: K - -64, --72, --80, --88, - -M- 1-12, t-20, t-30, 1-44, t-00, VSO, 2- . ------ Na debelo cene ugodne. —— PoSUJa pofitnlno prosto nn dom. 1'osodo so puSSn kupe«''<»" Pravi v nsk! kis in navaden. Zalog« mila in svofi. Cene zmerne,