I tut sa koristi dtltv- I »k»«» Hudsiv*. DoUv- Ci so op ra vi ¿«ni do v»»g» kar producirlo. Thia pap««" davoted lu lha intaraata of tho working clava. Work-#r# are •milled to all what th*v producá. î.'rSK? * « l»rj »i i h« i «oui off! 0 • < lluego III. ui.df tb. Act of« oii«r««. of *»rob Ird Office: 2144» Blue Island Are. avci vseh dežela, združite se PAZITFJ na étavilko vohlvpt|u. ki •• naha|a pol«g va* éega naaiovR. prii«pl|«. noga apodal ait na ovitku. Ako *2l0) številka trdai vam a prihodn|o številko našega Itata po tróa naročnina. Pro»«, mo ponovi« |o tako|. Ste v. (No.) 209. IU NAJ SLOVENSKI FANTJE 'STOPAJO V AMERIŠKO ARMADO? Neki »lOTenaki list nu scvcroza-padu itela neplačano reklamo za zveiino armado. Z zapeljivimi, rožnatimi barvami slika "dobrote" in "Rodnosti", ki so baje na razpolaga ameriikim vojakom in pravi, "da je dobro, da ao tudi slovanski fantje uvrščeni v armado nove domovine 1" Armada — pa naj l>o ameriška, avstrijska ali ruska — je golo o-rodje kapitalizma in despotizma sa ohranitev njegove brutalne premoči. Moč kapitalizma in privilegiranega tiranstva sloni fe na armsdi — militarizmu: militarizem sloni na ignoranei mas. Militarizem je sramota 20. stoletja, — barbarska dedšeina prennjih bar-j barskih vekov. k' Armada je šola za profes;onal- Chicago, lil., 12. septembra (Sept), 1911. Leto (Vol.) VL morit. To je njegov posel in zato ga vzamejo v moril no šolo. Zato je — ponavljamo — skrajna hedaatoča in zloba o*l dotične-ga slovenskega časnikarja, da v vražniku soeialistov in linijskih sodUfe. ktero je odbilo odlok , delaveev, tovarišu zloglasnega apelacijskega sodišča in diktiralo j Burnsa. kteremu je pomagal ugra- nižjemu sodišču novo obravnavo | biti brata Me Namara. Nazadnje Na drugi obravnavi se je porota i/gine iz policijske shrambe g^d- izrekla za $12.000 vsakemu. Druž- Splošen pregled. svojem listu javno zapeljuje alo- j nja evidenca, ki bi morala že dav- l»a je zopet apelirala in apelaeijs- venske delavce v šolo profesionalnih morilcev. Škandal' Proč od armade!!! UDAREC ZA BURNSA. Okrožno sodišče v Imlianapoli-su je v zadevi obtožbe napram znanima kapitalističnima špijono-ma W. Hurnsu in James Ilosicku radi ugrabljenja brata Me Nama-ra 7. t. m. razsodilo, da indiana-polsko policijsko sodišče nima pravice odločati v ekstradieijskih slučajih. Kakor auiano, sta bila Burna in llosick vsled akcije že-leznostavbnc unije stavljena pred veleporoto vsled nezakonitega ugrabljenja bratov Me Namara, J no klanje ljudi, \ojaska Šola ne . .. . ... I . . . .. . . . i ker jim nista dala časa za zago- ! izobrazuje nikogar — kakor trdil . . - /, mm vor pred odgonom \ ( alitornijo. i dotični list —, pač pa podivja. Ipozivinči in uničuje fante duše v-[ no in moralno. 4> Vojaška veda" t (!!) obstoji v tem, da uči prole-tsrce streljati in morit svoje brate. Neizkušen fant. kteri služi v armadi in kteri slučajno nima človekoljubnih n A zoro v, je na slepo komando pripravljen ubiti svojega lastnega brata - štrajkarja, ka-gSiir jr vojaštvo |x>klteano, da u-gonobi kakšen štrajk izstradanih delaveev. Res, v vojaških šolah se "veliko naučiš '!! Ameriška armada državna in svežina, sestoji prvič iz potepuhov, pohaja joeih "športov", kte-riin je "fajt" že od rojstva v krvi, a smrdi jim pa vsako delo — ti post s nejo najboljši uniformira Ako torej ostane pri razsodku o-krožnega sodišča, da namreč policijsko sodišče nima pravice do- no biti v rokah državnemu pravd- ko sodišče je »zopet zavrnilo raz- uiku kot dokaz morebitnega umo- sodbo. Kaj sta hotela hroma de- la. Ali ni to vse skupaj očitno zna- lavca? Ponovno sta se pritožila na menje, da kapitalisti s policijo in vrhovno sodišče, ktero pa do da- državnim pravdništvom vred »i™ »> odgovorilo. Celi proces Igrajo satansko vlogo z namenom. že vleče devet let in ves ta čas |,,M M a[ruPorn «Priviti večje števi- da za vsako c. no obesijo bratu živita uboga hromca ob miloščini ,,l<,, v/ te*a svetH svojih prijateljev iu sorodnikov. — V Italiji je od začetka leta pa do danes umrlo 20.000 oseb za kolero. Babje in vraževerno ljudstvo se je s silo upiralo sanitarnim odredbam vlade, ker meni, da hoče vlada razširiti kolero, «In bi pomrli siromaki. Zopet drugi vražoverci pa trdijo, da hoče vla- Me Namara f ; Shoafov oče j«» innenja. da sina — Al Delnurre v Kansas City, držijo kje v privatnem zaporu z Kans., je pred kratkim tožil Ilar-nanrenom, da onemogočijo njego- wood Clothing Co. za $12, ki mu v« dopisovanje v " Appeal to Rea- jih je družba pritrgala pri plači sun". Shoaf je imel dokaze o ne- /H nadčas (overtime) kterega je dolžnosti Me Ñamare in prišel je '»il prisiljen delati mazajoč in či-tudi na sled človeku, kteri je na sto<" «troje. Sodnik je pa razsodi ukaz Otisa razstrelil tiskarno P™ti njemu, rekoč, da družba ima "Los Angeles Times". Oče se je pravico, prisiliti svoje delavce, /aklel. da ne miruje dokler ne ('a snažijo inašine na račun svoje-najde sina. Živega ali mrtvega. ffa delovnega časa. četudi delajo — . čez uro. — Hodnik d. W. Whitford v Den ver u, Colo, kteri je lani obsodil 14 premogarjev v enoletno ječo radi "preziranja sodišča", je pred kratkim izpustil iz zapora O. Af. Dunna, privatnega železniškega detektiva, kteri je ustrelil Soph i jo Brandt. staro žensko in« BLAZNI SISTEM. — Milionar Leonard M. Tho-mas v Newportu, K. 2.. je 28. avg. priredil v svoji palači privatni voliti odgona aretiraneev iz ene j koncert, kakerfinemu mJrtda še m države v drugo, tedaj to pomeni i bilo para v dotičnem kraju, kakor velik udarec za ugrabitelja Burn-1 poročajo tamošnji časopisi, 0, med njimi 200 v ... za brata Mc Namara, proti kte- mladih deklet. Ko so si gostje na- Z ot™k' ,ko ,Je n" zHezm' ._______ ___i. • ... .: . . sk' P>'0gi pobirala kosce premo- ga, ki so odpadli iz vagona. De- rima se prične sodna obravnava ¡ basali in nalili želodce, pričel je prihodnji mesec. ~irXafIbnal Socialist Press" po- "piogram". kteri je trajal do 4. nr»'- zjutraj! E>redstavljali šo Indi- ai morilci —, drugič pa iz reve- žfv, ki ne morejo dobiti dela in ktere je vabljiva reklama zapeljala in prisilila, da so oblekli vojaške cape. Seveda, čim ti reveži enkrat pridejo v vojašnice, razpi-hnejo se v dim vse sladke obljube in lepodoneče fraze o "krasni .bodočnosti, o priložnosti do boljšega življenja" itd. Vzdrži le tisti, kdor je dovolj surov, brutalen in obenem pasje ponižen napram «vojim za povedni kom. Zlasti to velja mornarici, kjer morajo re-krutje delati uprav po živinsko po 15—16 ur dnevno na ladijah. Da je to fakt, dokazujejo predvsem neštevilne dezertacije. Po statističnih podatkih samega vladnega vojnega oddelka v Washing-tonu, je v zas Angelesa, da špijon | jance, cigane, turške bule, kitaj-Burns na najpodlejši način obre-! ske ifiandarine, morske roparje, kuje in črni zagovorništvo Mc. I borce z biki. morske deklice, ro-Namare. Zadnji teden je izjavil. I i arske kraljičine in vse liemogo-da zagovorniki izdelujejo načrt — ubiti jednega izpied prosetu-torjev. Ta diabolska. laž pa niti najmanj ne vtznemirja zagovorni-štva. Clarenee Darrow, voditelj obrambe, je rekel: "Burnsov namen je jasen. tom, morajo v ječo, a morilec brezmočne žene je pa prost! To je pravica po interpretaciji zveziuih sodišč ! Iiz vsega tega je razvidno, da za ubogega delavca je vaejedno, če išče pravice v peklu pri vragu (če bi bil kje) ali pa pri kapitalističnem sodišču! 11 O SHOAFU ŠE NI DUHA NE SLUHA. Minulo je že mesec dni odkar je misterijozno izginil George H. Shoaf. socialistični reporier v Lok Angelesu, a za njim še do danes ni najmanjšega sledu. Izginil je kakor bi se udri v zemljo. Socialistična organizacija in delavske unije v Los Angelesu se trudijo na vse kriplje, da bi našli za njim sled; zasleduje ga njegov oče, kteri ima kot bivši policijski šef dobro skušnjo detektiva, a vse zastonj. Shoafov slučaj je brez dvo-iiih največji inisterij kar se jih je še kedaj dogodilo na pacifiškem obrežju. In čim bolj'zagoneten in zavozlan je ta inisterij. tem bolj so zavedni delavci v Los Angelesu uverjeni, da imajo opraviti z največjim. diabolskim činom besti- jalnih, kapitalističnih rarotnikov naj se slovenski delavec v Ameri- j kar «e jih je še kedaj pripetilo -ki tiči klat in morit? Ali ni do-'razun razstrelbe Otisove tiskarne volj, da se ubija vsak dan v in-dnstrialni vojni za kapitaliste, najli gre še pot00 milj. Se hn- Ze na in otrok potrebujeta kruha. Iščem dela. Zadovoljen sem z vsakim delom, samo da se v'<0 ',,to /('«'l aviatikom ta je pa navaden bigot, ki ne ve kaj rodje: ' policija je iskala, toda nela. Zakaj dotični pisec sam ne gre k "soldatom", če je pa tako 'luštno M in "koristno" biti vo- jak kot piše?! Privoščili bi mu. '1* sam poskusi ! Slovenski delavci, če se hočejo hj naučiti in izobraziti, imajo Ptilikf dovolj izven armade. Zato večerne šole in knjige* Kdor se «vzame in ima količkaj sredstev, lahko nauči angleščine v krat-1 kem — in to j<* vse, kar se pri voskih nauči! —, in ko zna anglcš-j ki jezik, odprta mu je pot do dalj-** pobrazbe in do boljšega kruha. Pojak «c predvsem uči streljat in stvari so izginile kar čez noč kot prodam kot suženj in zaslužim /a kruh. Louis Landau, etc." KAPITALISTIČNA JUSTICA. "». marea 1003 je v La joy-premogokopu v Sherrodsvillc, (1., polet skoro nemogoč; letos pa, ko je zrakoplovba v ene samem letu dosegla velikanske vspehe, pravi-j » aviatiki, da so pogoji za trans-kontinetlani polet z lahkoto v 26 dneh. Pot za letalce je skoro tako «'olga. kakor iz New Yorka v L011- padla vspenjaea 1 »0 čevljev gl O- (U)JL ;iij iz )>.n.izjl v p,.trogra 1 A boko v rov. Devet prem«»garjev vjatjk> f,trii ,1()(,(1 j0kní0vat¡ ya je bilo v vspenjači in ysi so se Pearstovo nagrado *50.THK), mora potolkli bolj ah manj. dva zelo končati polet najdlje v :10 dneh • Shoaf sam. Rekli so. da je omen- j nevarno, tako da nista bila za no- j^^i mora vso pot na enem in jene stvari vzel detektiv Hosiek. heno delo več. Družba se je spra- ¡.lr?n aeroplanu. toda sme . kteri je od strapi policije preiska- vila s sedmimi poškodovanci; pla- medpotoma popraviti in predela- val Shoafov slučaj, llosick je pa ! eala je vsakemu po ^T>0. Ostalima ti, kolikor se mu zdi -potrebno, odpotoval v Indianapolis. Starej- \ dvema, ki sta bila najbolj pobita, |>„lic se sme na potu vstaviti koli- ši Shoaf je sicer izposloval, da so je^lružha ponudila po Toda k »krat hoče in kteremkoli kraju sjlonia odprli Ilosiekovo privatno 4ii"dva sta pa svoje razbite ude hoče. glavno je, da preleti od- sta nova n je in preobrnili vse pobi- eenila več kot toliko in zavrnila n erjeno pot v «0*dneh. Vsi letal- anovanje in preobrnili nt\o. a našli niao ničesar. Ali ne dokazuje torej cela stvar, da j«* izvršen satanski čin0 Lnsanfelska policija se malo ali nič ne briga; še celo posmehuje se. Preiskavo so poverili notorič-nomu Ilosicku, zagrirenemu so- ponudbo. Vložila sta tožbo in por ei pa morajo iti čez Chicago, Tek- rota je prisodila jedneimi „ „ ^ zaključi 10. oktobra. Nagra- druffemu pa $7200 odškodnine na d » dobi sam^ jeden letalec, kteri račun družbe. Družba se je prito- > nakrajšrm času preleti ame- žila na apelaci jsko sodišče, ktero riški kontinent med New Yorkom je razveljavilo razsodbo. Premo- in San Franciscom, ali pa med garja sta >la nato pred vrhovno Bostonom in Los Angelesom. — Harry Orchard malopridni špijon delodajalcev iu morilec, ki je pred sodiščem priznal, da ima najmanj trideset eloveÇkih življenj na vetrti, izdeluje sedaj » ječi za inisionske krščanske družbe pastirska piani a, ki jih bodo družbe razpošiljale grešnikom, da rešijo njih duše večnega pogubljenja. Ako body krščanske družbe take plemenite duše izbirale svojim voditeljem, tedaj mora "krščanska misel" kmalu zmagati vsepovsod. • • — Na Portugalski so vladni agent je, ki so popisovali cerkveni imetek, našli pod katedralo v <>l>ortu velik zaklad, ki je last nina menihov iz minóle dobe. Cerkv ena gosjn)ska ni prav nič vedela o tem zakladu. Zaklad na zbirka datira najbrž i/ dobe, fciTjc Portugalska bila 11a vrhuncu kolonialnega razvoja. Zaboji, ki so jih našli v tajni zakladnici, so polni zlatih palic in /late po sode, ki so okrašene z dragidji. Splošno .se domneva, da gre za klad po novem cerkvenem .zakonu državi. • • Stari gKki modrijan Diogenes je svoje dni pri belem dnevu s svetiljko iskal ljudi. Če bi Diogenes danes prišel v Ameriko, imel bi še manj sreče — pravo pasjo srečo —: naši kapitalisti bi mu takoj prvi dan svetiljko ukradli. • • ♦ Ameriški delavci — pa ne vsi imajo samo enkrat v letu svoj "delavski dan" (Labor Day). Bankirji, tvorničarji in ostala kapitalistična svojat ima pa "svoj" dan .'M,") k rat v letu. v prestopnem letu pa MHkrat. Kdo je na boljšem ? • • * Socialisti tudi včasih naredijo napako. Nikdar še nismo trdili, da jih ne. Kdor pravi, da ne dela napak, tisti sploh še ničesar storil" ni. — Krnil Seidel. a • * Kteri " kšeft " se najbolj izplača v Ameriki? Pretepavanjc! Ye-scree! Najmi dva profesionalna pretepača ali rvača. pelji ju v kakšno dvorano ali ograjen prostor — ljudje se bodo tepli za sedeže in tolarčki bodo leteli kot tor •a. Na "Labor Dav" sta se v Chicagu rvala znani rvač (loteh iu neki l?us Hackensehniidt. f'ez 10.000 oseb je gledalo rvanje in dohodkov na vstopnini je bilo îMT.O.VU Nedavno sta se v New Yorku v Madison Square - (i ar de-nu dva pretepača prav po divjaško pretepavala in suvala s pestmi. Na tisoče ljnudi je z navdušenjem gledalo pretepavanjc, vriskalo in tulilo ob vsakem udarcu. Dohodkov je bilo $4">.000 ! Resnično, pretepaski "business" se še najbolj izplača. Naj kdo piiredi u-metniško razstavo kterekoli vrste, znanstveno predavanje itd. gotovo ima zgnbo, ako ni dovolj varjen. Povprečna ameriška masa ne da nič za take stvari, ako ni zraven — "fajt". Sedaj je še treba, da imamo borbe z biki in pa gladiatorski* borbe s krvavimi secna-mi. Tako zna divjaški kapitalizem še bolj podivjati mase. O. preljubi civilizacija, kje si? a . Iz polja delavstva. - Položaj med železniškimi delavci na llarrimanovih progah iti IllinoiH Central črti ter med železniškimi kralji je še vedno napet. JStrajk 18.000 «Vdavcev I. O. železnice je sklenjen 111 odobren po mednarodnih odborih tozadevnih unij in pričel bi se bil že zadnji teden, da ga niso zavlekli mašn:L',ti. pripadajoči k dotičnim unijam. Izvrševalni odbor meana rodne zveze strojnikov se namreč še ni sporazumel glede štrajkar-ske podpore za svoje člane. To je pa samo formalnost. Odbor bo to stvar rešil še te cum (oziroma jo je že) nakar bo vodstvo vseh tozadevnih unij železniških delavcev izdalo zadnji poziv na boj. Železniške družbe trosijo potoni kapitalističnega .časopisja/ laži. da so se delavski voditelji sprli, da unije nimajo denarja za štrajk daštrajka sploh ne bo in drug» izmišljotine z namenom, da bi zbegale delavce. Skoro v vseh mestih, kjer. so delavnice Illinois Central - železnice 1 pripravljajo stanovanja za skebe. — PVOOO linijskih «'klavcev in d»davk v lvos Angelesu je korakalo po ulicah na Labor Day. odredbo * župana Alexandra delavci • niso smeli kur* kad m t mu ječe, kjer se nahajata brata Vre Nainara. Ko je obhod doapel do ogla Temple in Main ulice, v bližino ječe, sneli so /lelavei klobuke iz glav Jn korakali odkriti mimo ogla. —Železarske tvorniee v Fall River; Mass., so zaprle vrata. 5000 delavcev je ob delo. — V velikih jekla mica h v Prt-tsburgu je odslej prepovedano delavcem kaditi. Delovodje se glede tejfa hvalijo, da so prepovedali tobak v fabrikah zato, ker je škodljiv zdravju. V resinci se pa fabrikantje prekleto malo brigajo za zdravje delavcev, kajti vr.ak-do. kdor je .skusil, lahko ve, da dim in smrad v tvornieah tisočkrat bolj škoduje zdravju kot pa tobak. Kajenje so prepovedali zato, ker mislijo, d«a delavci izgubljajo čas%*e med delom kadijo. Razne delavske vesti. — Štrajkarji v Baldwinovih tovarnah za lokomotive v Philadel-phiji se po 14tedenskem boju vračajo na delo. Izgubili so bitko. — Lastniki predilnic .v Novo-angleških državah so -že odslovili tisoče delavcev zadnjih par mesecev. Ncktere tovarne poslujejo samo tri dni v tednu. — Cestni pometači v New Yorku se razbijrjajo — in po vsi pravici! Mestna uprava je vpeljala nove stroje za čiščenje ulic, kar pomeni, ih\ bodo morali stari pometači iti s trebuhom za kruhom. Zares: stroj, dasi znamenje napredka, je pod kapitalizmom pro-kletstvo za delavca! — Izdelovalci gumbov v Mu-scantive, Iowa, so izgubili štrajk. Več mesecev so se burili, toda kapitalisti so jih ugnali. Mogoče, tla bodo gumbarji v bodoče štrajkali pametnejše na volilni dan. - I'nija čikostaveev je na rvo-ji konvenciji v San Franeiseu poklonila $10.000 ZO obrambo bratov Me Namare. Knjige in časopisi so danes po ceni.//Zato je uprav sramota za delavsko hišo, ktera je še brez pod-učnih knjig in delavskega časopisa. Kapitalistični umori. — Sest rudarjev je dalo, življenje za kapitalistični profit v But te - superior - rudniku v bližini Butte, Mont . 5. t. nn. Jekleni svedri so jih raztrgali na kosce. — V bakrenem rudniku' Red Jacket shaft v ( alumetu, Mich., sta bila 11a Labor Day ubita '«Iva rudarja, štirje pa hudo pobiti J V soboto je eksplodiral di-namif v kamnolomu v Klmburstn. IU. Kfzultat: štirje mrtvi in trije nevarno ranjeni. Rnzstrelba se je pripetila, ko so delavci basali luknjo izvrtano v skalo. Med mrtvimi je tudi neki Jakob Burnik, menda Slovence ali Hrvat. LJJJ t. i^f 0 LKTARE O i*obrazl>e, umetnosti in no I eialne morale (mravnosti) pa | UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lutaik i» iadaMMJ J*fo»lo>anska delavska tiskovna dmzba v Ckkafo, lil. se je delavstvo naravnost knlosaluo dvignilo; to dviganje modernega proletarijata na gosi>odarskem duševnem, moralnem, socialnem in pravnem polju He na /.uuaj i z- zato nizkotno prosjači za milost MEÓÚAN8KA NARODNA IDE gospode in resigmirauo čaka ua JA. meščanski fevdalizem. "Narodna 44Da vzamemo »odrgi ki II H I _ I ideja" je popolnoma napačen i«- ra okoli "ProletsreS^B®?; nekako pomoč od zunaj. Kako sa- > ---rHZ te zahteve. Nikdar «0 n» vhn rud očim opravljivc,,, mo/aveatno stoji takemu siroma H*rzoaziia ideologija ima svoje nemška, italijanska ali klerakoli ko poguma, priobč * *Jf fsi pa inoa—rn Pri sprsmtnbi hiraUi<'a — —Isg mossça nasnamM tudi STA M! naslvi. PROLETARIAN Owmadand pabli ah «d Evssr Tuesday by Sea t k Slavk Workmea» PakUaktaf Coaipaay Ckkafo, iiltasta. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki »isufc ,v«|M|M«<. r> «*f>i«l»nt. Krni»k Podboj. Secretary; Kri.tik JiiiM*tl«\ Ti«•««aror Frank Petri* Irfi—wt^l Jo», Hratkovič 1 dlrekt<>"J' lUUCfiniON KATES! Uailsd SUUi and Caaada. U.50 i ysar. TJe lor half f ssr. Foreign countri«« $2 s year, $1 (or balf ysar. j*VaamiNG SATIS o« sgrssnisat. NASLOV «ADDRESS): "PROLETAREC" »»»•; min.- |>IhihI ave. Cbicrtfo, lil. RAZREDNI BOJ IN ORGANI-ZACIJA. Saredaiaa: Zs A*«rico|l.JS««.cslo Ho. TSc ss . ri,ža V telil, da Me je položaj llclav-901 ista. Za Evropo li aa cslo Isto, ti sa pol Ista. • » ca v gos|K»darskem 111 družabnem organizmu popolnoma izpremenil, izvršil pa «e je preobrat tudi v njegovi socialni zavesti. Moderni delavec iurra čisto drugačno ulo-go nego njegov prednik v prejšnjih časih, današnji delavec se svojega pomena tudi zaveda; ta delavec ima fino in visoko razvit čut za svojo veljavo in svoj pomen v družbi in njegova razredna zavest «e je razvila do močno izražene samozavesti, ki se na imj-holjfte označi z besedami nemškega pesnika Sehillerja : "Ko hoch gestellt ist keiner auf der JCrde. das ich mich selber neben ihm verachte!" ^Tako visoko nihče na nasproti organiziran delavec! vire v gospodarskih razmerah burioazLia bojevala za avobodo smo un dobili ■Ilu" Pismo, k, "¡I l>«>št* b ^ uPp»v», um nadzorni^ ublishing Co. d«. tatelji to lahko dan na dan opažu narodnem vpra- nikakor pa noče češkemu, sloven- Cenjeni gospod je:_ jejo. In zui i raj se razširja delo- ;anju imajo svojo gospodarsko a k emu delavstvu priznati enake- Vato pismo od 1 avir ___A krog proletarskih organizacij in podlago. Meščanski nacionalizem ga položaja kakor sebi. Madžara- jeli; v tem pismn *e J^ 7 ^ zmiraj nova področja se jim od- ««' ra-zlikuje od fevdalnega, delav- ka buržoazija hoče osnovati samo- tipostavnih *tvarij kal ^ pirsjo. Brez pretiravanja smemo »ki pa se ne more v jem« t leči. da od časa ustanovitve orira- prvim, ne z drugim, nizacij smemo reči H f.aiirt nizacij smemo reči datira tudi orei >0 i od delavske** razreda in t'n je or^auizaeiia ta ko rekoč barometer. ki kaže kulturno višino ali nHUno proletarsVil) »doiev kstere- ne h stalno mamarsko vlado, ampak neki gotovi list madžarsko delavstvo ima ostati v Ollis« gi. Naznaniti vam pr pro- katere pj¿, l'roletaree" f noht par excelcnce, takorekoč e- lavca naj izkorišča italijanski ka dina ideal notri. To je seveda nez- pitalist. In "češko državno pra-misel. V narodujastvu ni nič več vo" ne pomeni nič drmreira ka- ... »«m pokazuje sedanjost dejstvo, vitega položen ,a 1 .... J * J * J ' ozuavalcu socialne zgodovine je znano, da je vsa kršjio proletarsko stremljenje 1 jirejšnjjli časih ostalo brez uspeha. Kaj je pomagal ve, idealizem, ko pa najhujši napori 111 najhujše žrtve na krvi in življenju niso z* moele velike mase uaroda rešiti iz brezupne bede. Nikjer in nikdar se ni posrečilo, odpraviti revščiuo mase iu socialističnih -d ca lov uiti za las ni bil« motrooe prhli/ati uresničenju. Vladali*" razred, takozvani "gornji deseti tisoč", ,ie nižje sloje brez usmiljenja izkoriščal v razjičnih dobah; to izkorisčc vanje je bilo e-nrko v dobi sužnosti, kakor v dobi fevdalizma in v dobi kapitalizma To dejstvo ki mora navdati z žalostjo slehernega čjovekoljuba. ima dvoje vzrokov: na eni strani je bila proizvajalna moč človeškega dela tako neznatna, da res 111 bilo mogoče, preskrbeti slehernemu človeku dostojnega življenja: na drugi strani pa ljudje Še niso bili zreli za socializem. Človeštvo še ni bilo sposobno, da bi bilo prirodi izsililo njene bogate darove in kar so bili sploh iz priro-de iztisnili, to se je porabilo po-največ v korist vladajočega razreda. dočim se jc delavski razred moral zadovoljevati z odpadki z bogato obloženih miz bogatinov. Delavci so bili nedisciplinirani pa tudi preneizobraieni, da bi se za-mogli preboriti do pravičnega deleža na bogatstvu prirode, To je bilo enkrat. V zadnjih desetletjih pa z zadovolj-stvsom opažamo, kako se mase proletarijata dvigajo, počasi «mer, ali neprestano in sigurno. Gospodarske razmere delavcev se vidno boljšajo in moderni prole-tarec je danes v položaju, da stavi do življenja večje sdhteve in če svojim potrebam tudi popolnoma ne more zadostiti, pa jim gotovo lahko zadošča v večji in izdatnejši meri nego kdaj poprej; tudi njegova socialna veljava se je znatno dvignila, kajti danes se na delavca vobče ne gleda več s tistim prezirom kakor se je to dodajalo v prejšnjih časih; v političnem in javno pravnem oziru velja. četudi zaenkrat le še bolj v teoriji nego v praksi, načelo enakopravnosti vseh državljanov, na 1 . , , ■ , . unorahljaio proletaraki sloii modernega delavskega razreda, e , • . . Jl , , . 1 . •»« za veilno 111 smotreno soe a n za- brezdvomno riMiradustnejši popi v , ... /rt ... 1 kon "Tirainzaeije v svojih |>ojih. sedaniosti. 1 r« , . ... , J '"J1"1 1 l a vazm soeialni zakon prehaja Da se je moderni proletarija^ »»»«satn bolj in bolj v kri in meso Ka Buržoazija se je navadila, pri- položaju helolov. "Italija Italija- da^~ h^leuio"'VtTiT'kHV^ShJb ^ kazovah nacionalizem celo ideal- nom" pomeni: Italijanskega d,- prijeli v roke in ji bodemo p.^ U I I / L niMuA u l#aftl, 1 ■■ .... I.. I__ 4 i 1 i tili vso svojo pozornost! Z (Kil. spoštovanjem R. S. Sharp, gl. poštni nadzornik." . Nemški pregovor pravi: D^r tfroesste Schuft in gaiizen Und ist und bleibt der Denunziant! (Največji lopov v celi deželi j* ostane denuneiant). Stari in mo- zlagal, ko je vse na sveta, nisuio doživeli, me ga sebe proglaail pomeni nič drugega, ka- iJejnosti. in idealnosti ter nič kor ila naj ostane nad vrednost *skoli nsroi'.». To reFnieo so mo- j niaterializma, nego v kale- ki jo ustvarjajo češki delavci, v derni. razredno./Mveilni delavci nkidi socialni suicri. Predstavni- rokah češke buržoazije. 'e «'avro spoznali in zatetra b«!! j ^ fevdalnega nueiooalizma so bi- Nacionalna ideja buržoazije jiuijt* koalicijska dolžnost z dicij^ka dolžnost, to ó- onvajači: povečati državo je bi- ideja vladanja. Btužoazija vsake- sdritževsnia pa nsjvii" »jih "idéalas" naloga, ki pa ga naroda želi čim večje področ- svetu ne stoji. cV, bi sam sebe po-j načelo socialne morale. .M' imela zelo realno ozadje v tem. je, kjer more izkoriščati svoj ka- d^Ben^Akllm'a7 leg njega zamčevnU Ta probar- ^vjkpaf zgodovini <,ržrtV» krsljem in pital. Zato je njena nacionalna rekel, da je bilo že ska samovest. k. je samo izraz...................^ . njihovim fevcVileem več „e.la od ideja teritorialna, ne pa narod*,«. Saj do danes še »i male Država je bila tedaj vse. To je nemška zemlja - to ,-c da bi kdo sameva » zahteva organizacija žrtve, da ,110. ra biti organizirani delavec discipliniran in s svojim tovariši v vsakem pogledu solidaren. Poedi- , nec se mora podrediti celoti, utr- 11 ' P"ti mora del W'oje osebne svobo-1 IImM,"VMtl . . . . -- > de .ako smoter organizacije zalite-. M* .,HltVMrJenJ» države tekom «flilišča ae mora priti do vse dru-va stoletij neprenehoma ponavljali gačnih narodnih pojmov. . Z(,aj ^«j tam dinastični in "Zarja \saki orirauizsciji i. neizogib- fevdalni boji, enkrat s Premvsli- .__ dvignil tako visoko, pa« sati morda k čaju ali pa 1 naklonjenosti nikakor ne, delo delavskega razreda samega; vse. to delo si' je izvršilo proti odporu in v boju proti izkoriščevalcem. ki so se v zvezi z državo in cerkvijo na vse mogoče načine prizadevali, da bi v vsakem oziru ovirali in preprečili osvoboditev delavstva: položaj današnjega proletarijata je rezultrit modernega razrednega hoia. Naravnost komično je. če danes vladajoči razred z nekakim zadoščenjem poudarja. da živi moderni delavec boljše, da se ga višje ceni in da ima tudi več pravic nego prej; ta razred ravno ne pomisli, da je bil sam bnš vse ooizkusil, da bi delavstvo potlačil ter ua oropal njegovih pravic. Proletariat danes lshko s ponosom reče. da se je dvignil iz svoje lastne moči. s svoiim lastnim delom. Ako iščemo po vzrokih, ki so povzročili ta mogočni polet dclav-.%n| skees razred«, potem naletimo na poia\. ki nam v hinu odpre oči, na združitev delavskih mas v mogočnih organizacijah. Že v prvih desetletjih prejšnjega stoletja najdemo začetke in poizkuse v tej smeri in nosebno se u> krojaški pomočnik Viljem Weitlin* na tem polju odlikoval kot organizator in aeitator. Wo sta Marx in Engels dvignila svoj glas» in zaklicala vesoljnemu delavstvu sveta: " Pro-letarci vseh dežela, združite se! in naposled je Ferdinand Lassalle položil temelj močni politični organizaciji. 'Splošnemu nemškemu društvu' (Allgemeiner deutscher Arbeiterverein L Tudi v strokovnih koalicijah (združitvah) so se jeli združevati in kot tretja organizacijska oblika se je razvilo v zadružništvo, f'esar si prej največji optimisti uiti v najsmelejših sanjali predstavljati niso upali, to je bilo seda.j gotovo dejstvo: mogočne organizacije z enomitni-mi cilji in bogatimi sredstvi; rezupne borbe nediscipliniranih iz neizobraženih livas so se razvile do orifagniziranctfa razrednega »oja. ki prijatelj in neprijatelj opazujeta z rastočim občudovanjem. |/n« ni pripi- Kar so i»re,e te mase samo instin- • , . . ------ - - —........ -•« muhmhi nhujskui r akemii srečnemu slu. i ^¡vno čutile, to stoj, danes jasno ^ " .dH.r n,,° b,h n«m«*rial- var»ip gospodarske izkoriščeval- glasi sebe za denu: celo blatfohotnosti in »'» razločno pred njihovimi očmi: V1, V J!1. 1 /M interese ne pravice, je nacionalna ideja vsčjsga lopova v i gornjih sloje*; h. |«!« treba združiti, ako se ho- 1,1 ¡ ¿^ nJlh 111 l>,,<> "«• buržoazije. Kako malo je "narod- to proglasitvijo še \>e to je asmolastno ^ kaj doseči. In v svesti so si tu- ™,,n,h »,t*r?M)V- T"ko ]0 nM" ta ^ vidi, ker se Ž njo Ali je tak člove 110 potrebno vodstvo, uko hoče dobili- drugič z madžamkimi rnaed^ >eri kake uspeàe, in 'ato si vsaka mogrsükimi oligsrhi. v. like mm» Idiotu v Oleve^andu. njskih nuKvic" in pro. denuncianta -L nt j. narodu in se g pobaha javoo. «i nujnosti in neizogibnosti,' da Av»,pii» domena Flahs- lahko podjarmijo t «Jp-narod ni solïjego^vi im^ani v rnluf C nurzanov. Najraznovr^nejše elementi, ne more prt st združiti mogoče!___To je čin blazne rode so boji in ženitve spravili v celota naroda. In v tem domovin- ža ' to zvezo v kateri so |H^ali"ee- skem pojmovanju narodnosti, v ' Mi sicer obžalujemo to variés t T ' 1 kl bl ,n i1o,tMMnJU mpJ j" očivitien la- Olcvelandu, da ga je zadela tak. "h 1 H) današnjih pojmih mogli stninski, kapitalistični moment. nesreča in se je idiotstvo v njem narodne . pač pa so ^.^Havsfcega socialističnega razvilo do zadnjega stadija, fe- veda pomagati mu pa ne moremo. Do tega je moralo priti, kdor pozna nezgode, ki so ca zadele iad-nji čas. ... N*"ki slov. farmar mu je pisal Mi smo ze od nekdaj vedeli, da da ne mara "sanjskih hukvie" pSMMH w ___ n.jske B. J<> ,>,MZOn< w bukvice", se raiše odpove "sanjs* absolutni gospodarji, ki bi samo- J«-*ik dinastije x. na Poljem bia^t °,,rH/H ^ °;nje n« voditelje, ki jej „.Ij ]" „Hh V ri.u J" hJ '--«""lok«^, d, je urednik aopiaju. Spini, mu ne smemo prr.v posebno v navadi pri listih ™ ^ eleveb.ndske«, trambibla" res meriti, ker je javno obudil kes- ljudeh, ki se sieer kaj radi na- ^' f" '«'«"^ nabora .d ot Saj prof, aoe.aliimu in so- priznal se je javno /n nnjveeje« ^dusujejo ob radikalnih govorih, |iMr;Mll.;: '«remiji „ju, < lausrom pišejo tod, normalni 1 opova v narodu. ! I ki se nn .lruKafe straiijo'^ vsa krši i ^ . ""P™"'4 k» ne*« pozitivnega dela. Saj bi bi- ,,r'.ni """ " f"Vd"l'Zmo«"' *• . i v.. . | or «in cisto lepo, ee bi mogle delavske organizacije izhajati brez jev, ali za dogledno dobo niti misliti ne d,i. Dokler lje.io mase in dokler borno r ta- ljjudje. ki bi radi delavce vidali Mi mu odpuščamo. Delavci od-ki je vekotrajno v kapitalistični sužno- pustite mu še ri ! Imejte nsmilj(V organizirane boje. dotlej moramo LÄ ? " ^^ v teh bojih tudi voditelje smatra- • , ? f pnH,° do ,no" Mo^'no ti kot nekako "potrebno zlo" - ** ,nî P^vze- lu": "Le čakajte Do danes na se ni ro,1il ««h.« ! ... (W(i»nno ^vdal.zma, kjer je drugi mesec bodo 5 roditelje smatra ofrebno zlo". — pa se ni rodil še noben modrijan, ki bi nam pokazal, kako naj se kaka armada brez vo- ste kraje, koder stoji Se danes o gromna večina delavcev fcnren | ^teljêV bojuje ia zmaguje vsake organizacije in se sploh odteguje teguje vsakršnemu sodelovanju v takih krajih bomo gotovo naš i nI' i ~~ bega vseh poljih splošno zaostalc^t sla ' Í! mÎ ' Prnvljicami o vohunih ki 1)C mezde io h,.radi «vohiinsnli vojaške lajno- v "trambih-socialisti. Že sedeli vsi ured-ter se je prilagodila niki "Proletarca" v Jolietu Po ostankom preteklosti, kakor so se šta je za njimi." itd itd itd ostanki fevdalizma prilagodili no- To je bil prvi znak da je blaz-vim razmeram. Država kot social- nost pri uren brezupno slabost; delavca a» prezira in zaničuje i nsam nima nikskšneara zaupanja v svojo moč, st, stric Sama. Te pravljice, ki jih na široko in dolgo prežvekujejo boržuazni listi, imajo namen, bi stric Sam kupil še večje topove in pomnožil mornarico in vojsko na suhem. Zavedni delsvei ne dajo za take pravljice nič t • . , , ., ; ;........■ ......... ■■«'"«« «nnivu uradnim po- _1 mis, k, je dobil formulo "narod- ton, proglasijo urednika "elovo ^ « , na drla va". lUlija rtn.ij,,,,.....- landake.a lra,nbih " a ii ' J'Ï'î T T^T Neme,i„ združena- Neodvisna O. V omenjeni izdaji sanjAih hnk ta te J«?!'"v ' ' : . --------------„un„ncK predmarfni dobi ne bi bila eela, iauž*ueK* delavstva odvei. To de-„ko oe bi pogledali kaj se je v te-1,0 mehanično začel opravljati fru raivoja modernega kapitaliz-1 !i,roJ» POitfal delavske moči je ,na zgodilo a kmeekira ljudstvom, i kapitalizem dobil v ¿enakih in o-Maniltvo in tlaka, ki sta kmeta | tro"kiil delavcih, ki ao mu seveda onrhno in r^k<» zasužnjila I ®*neje delali od iav«*h*nil« graieaku, se niata dala več v/dr- rjvati. Koucem 1H. iti počet kom eneje delali od izvežbanih moških delavcev. Nujna posledica ni izostala: na eni strani brez- ZMVBU. ....................................._ —----... „IW< 19 stoletja, do I. 1848. in a tem le- P^»»oat in iz nje izvirajoča so tom, ae je rešilo veliko aoeialno beda,, na drugi at rani aplo ^Hknjf kiiiečkega stanu v troj ni smeri: osebni, gospodarski in politični. ^Kvodohni tehnični preobrat v sna degencracija prebivalstva valed zlorabi jen ja ženskih in otroških močij (od 10—18 ur na dan dela.) Na Nemškem je n. pr. od poljedelstvu. ki i*4 uujuo zahteval ,H!,r> do 1?W)7- poskočilo žensko in svobodnega kmetovalca, razšir- otl'°*ko delo v tvornieah za 50%, janje fizokiutičuega nauka. ki je I ^.ko moško le za 20%. bas poljedelstvu pripisoval edino , lu,i ,la deželi je seveda kapitali-produktivno sposobnost med vse zf,u provzroeil veliko revolucijo, mi proizvajalnimi načini, posvet- Pri,"er iz Nemčije, ki ae je ta-IjeJiost dobe in proglatenje Slove- ,litro industrializirala: v letih «k i h pravic — vse U» se ni moglo do 1907. je padlo kmečko več strinjajo a suženjstvom krneč-1 Pr<>'>iyaUtvo relativno od 42% na kega stanu. Predvsem se je kmetu i ^^ iu ,luli absolutno od 19.2 mi-i zrušen jem podanistva dala oseb- '»Jonov na 17.6 milijonov. Ta pri-na svoboda. Nato sta ae odpravila ,i proizvaja kakr-št n koli ¿delelMu\|u)likor mu je drago, ip tako se\ta sTPmm napenja, dokler ne počiM. j. dokler ni več mogoče dobiti kupca za nagr- ►eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee I Stran Ka. NAZNANILO IN POZIVI Znaki in znamke J. J. Me Ñamara. I HH "American Kederatlon of I>a toadeno olago. Tu nadprodukcija bor" nabavlja veliko množino povzroči vaelej gospodarsko kri- znakov a podobo J. J. Me Ñamare zo. "Ugrabljeni." Cena znaku je 5 ct. Istotako je nabavila tudi znamke, ki se vpo-rahljajo pri odj>ošiijanju pisem. Te marke stanejo 1 ct. komad. Ker oboje izduja ekaekutivni odbor A. F. of L. direktno v Wa-shingtonu, D. C., in je našim so-drugom . vsled tega nepriročno nabaviti si eno in drugo, misli taj- duk«*ijo. Nu ta način postanejo ko- uištvo J. S. Z. nabaviti oboje. V Ioni je levemu kapitalizmu konku-1 ta namen se pozi v J je vse klube rent in je, in on si mora poiskati Jugosl. soc. zveze, da čim prej ko zop it novih torišč. Ali do neskou- i mogoče naznanijo, koliko znakov čnosti se kapitalizem ne more raz-|„]i znamk bi naročili ,da nabavi tegniti; pride čas, ko se svetovni tajništvo potrebno svoto. Popusta trg ne bo mogel več razširiti, in tedaj je bankrot kapitalističnega gospodarskega reda neizogiben, a ko ne bo poginil že preje, nego doseže zadnjo postajo. Dalje prihodnjič. Tiskovni fond. Preje izkazano ......... Primrose, Pa.: A nt. Skofar ............ Frani: Susmon......... Jakob Kumar.........; •los. Kalan............. A nt. J urea. Kenosha Wis. #235.43 1.00 .50 .26 .25 .50 $237.9:1 Pregled gospodarskega, prosvetnega, organizatoričnega in političnega stanja Jugoslovanskih socialitičmh skupin Jugoslov soc Zveze v Ameriki od 31. marca do 30. junija 1911. Kraj "T '* i 3 4 5 ñ $ 1« 11 12 n 14 hi 17 n i» 20 21 22 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 as 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 4* 49 50 51 a- t Chicago, ill............ ITS5 j 55.2a Qleaeoe, Ohio........ 3.60 2.70 .10 Allegheny, Pa.......... 36.S7 246.19 19.75 La 8alle, III............. 16.61 It.00 2.75 Conemaugh, Pa.......... 4.S5 * 3.50 .65 Chicago, 111............ 4.30 249.43 10.00 ^Milwaukee, Wla........ 42.90 17S>: 9.80 Farviit City, Pa......... 17.06 6.5d Kenosha. Win.......... 53.79 46.55 E. Pittsburgh, Pa........ 19.25 ! 137.S6 3.20 fygan, Pa.............. 167.50 35. SO 13.00 St. Louis, Mo........... 6.15 49.47 ____ Clairton, Pa............ 70.49 j 58.97 ____ Chkago, III............ ' 62.S5 67. Hi 5.00 Youngntown, O........ "9.06 | 114.13 • • • • 8. bharon. Pa.......... 115.56 25.27 3.65 Chicago, III............ 14.05 ! 239.92 4.65 Kansas City, Kann..... 1.91 9.75 ____ Chieholm, Minn........ Í5.00 » ____ Indianapolis. I ml........ 18.01 10.15 • • • • Neff«. O.............. ? f ____ Cleveland. O....... f - ? 5.00 Ronlvn, Wai«h.......... 32.es 20.23 ____ Hackett. Pa. . . ........ 9.40 5.40 Breezy Hill. Kan*....... .... 15.00 » W. Mineral, Kan«....... 19.65 29.44 ____ W. Newton, Pa......... f » ____ New York, N. V......... 1.95 3.01 . ____ Frontenac. Kans........ 2.23 16.55 • • • • W. Alii*, Wia........... 7.2N t 1.S9 Milwaukee. Wi«........ •1.35 29.31 .... E. Palestine, ().......... 30.14 9.90 1 Ogleiby, III............ 2 29 40.75 .... Oregon City. Oreg....... 1.35 S. 50 Clinton, I nil............ « f .... Joliet, III.............. 1.64 7.00 Adamsburg, Pa......... 1.11 23.76 .... Huperior, Wvo.......... 3.69 9.50 Waukegan. Ill.......... 1S.49 17.90 Panama, III. . 3.01 16.00 Portland, Oreg.......... • • • • 24.51 Calumet, Mieh.......... • • • 9.97 ____ Coll in wood, 0........... 1.04 • Virden, III.............. 7.25 Monetmen, Pa......... 9.S7 1S.2S .,.; 1 5s.;*:i 32.20 215.25 .i o *) Primanjkljaj. HttAJ BESED O TRIMESEČJEM PREGLEDU O STAN JU JUOOSL. SOC. KLUBOV JU008L. SOC. ZVEZE Z gornjo tabelo, ki je sest avl je-na podlagi mesečnih poročil v »prilu, maju in juniju, objavlja tajništvo J. S. Z. drugi pregled K°*podarskega. prosvetnega, or-Ranizatoričnega in političnega *Inja jugosl. socialističnih skupin. spadajoče k Jugosl, socializem zvezi v Ameriki. Prva ob-pregleda te vrste, je bila v m«jaki številki "Proletarca". Kdor se je 7animal za prvi pre-RlM in je zasledoval naraičaj Ju-Movanske socialistične zveee, J* bo pritrdil, da je drugi pregled fMpl od prvega — ne samo radi P*lka nekaj novih klubov, •*Pak tudi — kar je glavno — točriej i h poročil, na podlagi ir>h sestoji pregled. ¡ | i S3 | ! • j i i c1 2 c t w i 5^! I II 1 I f- ! .... 1 ---- 2.W j 50.71 10.00 15.00 2.15 1.00 .... 124.04 .... 4S.W1 52.64 11.25 ; 57.30 .... 1.10 6.17 4.25 5.00 11.47 37.38 .... 21.39 12.00 9.50 | 12.00 .... ¡ 4.35 .... 26.33 j 22.89 9.00 30.00 4.01 3.00 6.00 81.93 2.00 13.20 53.05 13.54 141.00 24.72 2.00 2.04 .72 2.00 ? 4.02 f t .... 3.00 46.98 1.25 .... .23 1.57 5.00 .... 17.71 f f .10 .25 .70 2.00 .88 1.00 3.25 6.94 11.34 t 1 3.25 t 2.17 .06 ' f ' | .... j .... | .... j .... ! i 5.21 1.66 5.22 1.00 I .... 1 .... .... | .... | .... .... J .85 3.80 1.75 .28 ¡ 1.24 | I 12.00 6.35 1 1-f m I I 7« 17 ftf.95 ! "3.14 * .20 12.7S 29.93 ii.au .~>o. rt.-, l.">4l..>0 f 67.04 rtu. s 7 22.4« 49. 4H i.rt« 1.02 3.54 f 3. SO 1.93 S. 72 f 1 4.3H 7.53 » 2.04 22.40 33.Í12 5.64 f 4.«4 5.06 6.73 14.34 5. 76 6.S1 1.27 i 3.11 3.25 * > U m c c 3 V > 2.16.17 2.5« • 394.21 500.20 j 350.00 14.69 IS5.00 I HO. OO 375.30 ! 60.00 162.64 70.00 30.73 49.4« 63. H5 3.54 31.93 s. 7 2 f 14.3S 7.53 » 10.61 22.40 33.52 f 4.64 5.06 6.73 14.54 13.10 10.36 3.11 17.25 i ■C X 1 S rt > i •v ' - ü —- — lil i! • jii 1 T . ' -J f" II ! rotor 23 ¡ 11 3 i 1 13 ,. ,, | 13 * »» .. 100 f 6 o i o 37 7 3 33 | 7 6 3 10 10 6 6 3 O ; ¡¡o 32 8 16 32 ! 12 1 33 o 1 30 .. 51 10 o 40 ¡ 28 1 •• 11 > 11 12 1 ! 5 1 14 i 11 •> 1 2 • . 15 10 1 19 7 •> .. 40 , # 1 I 4 1 33 1 1 U 6 1 •» . . 10 10 11 7 o ,. 35 1 4 24 30 8 11 * . 4 1 x 1 r 4 1 f f • 1 12 9 1 1 4 . . , # 1 f f f f f t r 1 t »7 12 . . t f t 5 24 3 11 j 4 I 11 4 9 9 , . .. 6 47 i ! 1 28 3 12 o 23 i < ! .. : 23 12 f f i ♦ • ., 1 j t f 18 B | 1 18 ,, .. 12 1 . . 12 4 11 5 S •i! f 12 1 n j i ¡ .. 13 9 i f 5 10 i f . . 10 - 3 ' .. I f f T t » f f ,. r t f 89 16 .. 89 .. j 4 U 1 10 1 * » 1 3 1 20 1 • . i 20 6 20 . • J 8 5 8 .. . , ,' , 20 | S •> 6 o .. -i , , 8 1 6 t f f 9 ' t 14 o •• 1 .. 1 14 •• 1 f i : i 3 1 19 •• I ' ' 1 7 1 pri teh naročilih ni, ker gre čisti dobiček v obrambni sklad bratov Me Namare. ki čakajo v lx>s Angelski ječi sodbe radi "razdejanja" "Los Angeles Times Vsi klubi, ki žele nabaviti znake ali znamke, naj vpošljejo prej ko mogoče tozadevna poročila. Še enkrat: znaki so po 5 ct., znamke pa po 1 ct.. Tajništvo. Za Bjgan, Pa. Vse člane Jugosl. soc. kluba "Mladi Vrh' se uljudno vabi, da se zanesljivo udeleže prihodnje seje, ki se vrši dne 24. septembra. Na tej seji se bo volil klubov odbor za prih. 6 mesecev. — Poleg tega se bo volil t uda odbor za priredbo veselice, ki se vrši dne 30. septembra zvečer. Treba bo tudi spregovoriti o načrtih^ kaj bo najbolj izdatno za splošno i-zohrazbo iu interesov članov sploh. Bližajo se dolgi, hladni, večeri, ki so najbolj vabljiva za taka razmišljavanja. Pozdrav na vse sodruget L. Olažer, tajnik. Za Kenoaho, Wis. Jugosl. soc. klub št. 11. J. S. Z. priredi v nedeljo tine 24. septembra t. 1. veliko zabavo s koncertom in plesom. Veselica se vrši v iJermania dvorani, na Milwaukee Ave. Pri-četek ob 2 uri popoldne. Vstopnina 25 od oaebe, ženske v spremstvu moakih vstopa proste. Ysi aodrugi in prijatelji se u-ljudno vabijo. ODBOK. Primanjkljaj. Seveda, pregled še od daleč ni to, kar bi imel biti. Mongo stvari jc še šepavih, ker ni mogoče ilognati pravih računskih zaključkov radi pomanjkljivih informa-eij o prenosu gotovine, gotovine ob zaključku 30. junija in vrednosti premoženja. To od strani enih klubov. Drugi pozabijo zopet javiti glede naročnikov na zvezna glasila, tretji o številu ameriških državljanov. Dokler n« izginejo ti ncdoatatki, bodo ti pregledi vedno šepavi. in vsled tega nepopolni. Toč no «t v mesečnih poročiJih _ _ _ , je ležeča največ na tajnikih, Ce prihodnji račnn. skrbi tajnik vedno, da vpiše vsak To so točke, na ktere naj se mesce točno v klubovo knjigo do- ¡ ta jniki klubov vedno ozirajo, ako hodke. prenos gotovine, in. ako | žele imeti v redu mesečna poroči-prav odšteje izdatke, potem bo : la in objavljene preglede. imel vedno lahak posel pri izpoln-: . • • jenju mesečnih poročil. , Pri godilo se je že, da je eden Kni tajniki napr. zapišejo v ali drugi sodrugov*vpraševal, če-mesečno poročilo ob zaključku, I mu tako točnih poročil in da Zve- do je preostanek toliko in toliko, ilrugi mesec pa vpišejo pri prenosu od zadnjega meseca večjo ali pa man jo svoto, ko zaključujejo zopet mesečno poročilo. Na ta način se ne morejo ujemati računi - ne pri klubu — niti v pregledih. (J lavne točke pri izpoln jenju mesečnih poročil so: 1, točen upis dohodkov; 2. točen upis gotovine aadnjega meseca, t. j. vsi novci; 3. točna oditetev vseh faktičnih izdatkov od skupnih dohodkov kar da rezultat preostanka ali primanjkljaja, ki se ima preneeti v zi sploh ni treba vedeti, kake dohodke in izdatke imajo klubi. Ampak to je velika zmota. Jugoslovanska socialistična zveza je centralizirana politična organizacija. ki mora imeti natančen pregled o delu svojih organizacij, ozir. klubov. Kako pa naj odbor Zveze iznajde, kako stoji organi-zaeija. kje je jaka, kje slaba; kje je potreba agitacije, bodisi ust mene ali z našimi glasili, kje so naši volilei, naši unijsti, naši pevski zbori in tamburaši, če se nam to ne poroča v poročilu, ki je zato pripravljeno T — } Brez tega seznama, bi bila Jugosl. soc. Zveza podobna uprav-Iniku lista, ki ne ve za svoje naročnike. Toda ta primera je daleč neprimerna, če se pomisli, da so člani Jugosl. socialistične zveze sodrugi, ki streme za enimi cilji in vodijo en boj za odpravo sedanje kapitalistične družbe z na- mestitvijo socialistične, v kar se poslužujejo, prosvetnih, organiza- 1 stranka 188 zastopnikov v "za tonenih. gospodarskih in politic- Vdajnih zborih. Število obči nih sredstev. Potom naših klubov se mora razviti agitacija za naše časopis SOCIALISTIČNI PREGLED — Vrhovni sodnik Clark v North Carolini je zadnje čase imel več radikalnih govorov, v kterih je neusmiljeno bičal kapitalistični sistem, iz česar se posnema, da mož čita soeialistične knjige in časopise. Tamošnji socialisti ga vabijo, da naj pristopi k stranki. - Socialisti v Alleghenv Coun-tv. Pa., krožijo peticijo za kon-gri-Kiiika Bergera, pozivajoč ga, da predloži v zbornici zakon za žensko volilno pravo, ko se zopet snide kongres. — Poročilo vodstva nemake so-eialne demokracije na strankinem zboru v Jeni, ki se vrsi te dni, pokalu je znatni napredek v vseh področjih strankinega gibanja. Število članstva je naraslo proš-lo leto od 720.038 na 835.562. To je narastek za 115.524 članov in sicer 90.473 moških ter 25,051 žensk. V 19 nemških deželah ima zako-občins- ! kih in mestnih zastopnikov se je tudi znatno pomnožilo. Soeialiati imajo v 40 mestih 2015 in v 2240 je, agitacija za upeljavo amer. vaških občinah 6646 zastopnikov, državljanstva, agitacija za vzgojo dramatike, petja, pouka v angleščini in sploh v vsem, kar nam da- Razen tega ima stranka v 31 mestih 95 zastopnikov v magistratih in 154 zastopnikov v 83 vaakin , ' ...........«o«i,u|iinnw» * oo v itnK III ™ V naSf>m nHPrpdku do upravah. Vsega skupaj je 8910 socialističnih občinskih in mestnih en klub v korist zastopnikov proti 7729 v prejšnem popolnitve. Kar izvršuje i • . .v ... ....... i.......* i»«"«» i i-.' » |»i*-,p»urm aobi se pripise na korist vsem, letu. Živo delavnost stranke ozna-in obratno znači malomarnost po- čujejo zlasti sledeča dejstva: V samezndi klubov, «koda za skupaj. Jugoslovanska socialistična zve vse preteklem letu je bilo 35.644 članskih in 13.163 javnih shodov. Razdeljenih jc bil,) 88 milionov leta /a potrebuje primerno disciplini- kov in čez tri milionc agitacija ranih članov, ki so pripravljeni kih brošur in koledarjev. Dohod-vsak ca* skazati solidarnost in ki znašajo 1.300.000 mark in so pozrtovanje, kadar se gre za k<) spadajoče v Forest City; nadalje dr. "Dobri Bratje" št. 88 S. N. P. J. iz Moon Run-a ter samostojno nemško podp. društvo iz Bridgeville. Ofi-cielno so bila zastopano sledeča društva: dr. "(ilas Naroda" št 80 SNPJ. iz Midway, dr. "Slop Perienik" št. 167 SNPJ. iz Presto, dr. "Zveza" št. 36 SNPJ. iz NVilloek-a, dr. sv. Barbare št. -to s|>od. Forest City iz Cuddy in Svobodomiselno podp. društvo št. 30 S. S. P. Z. iz Bishop-a. Vsem skupaj presrčna hvala za njih po-se t — požrtvovalnost. Posebno se še zahvaljujemo sledečim govornikom za njih plemenite govore v društvenem in političnem ozi-ru: Ir. Smoleju iz Presto, Victor SUembilju iz Pittsburg-a. Jakob Miklaučič iz Willok-a, Fran Fer-lanu iz Burdine, John A. Germ-u iz Braddoek-a in Jože Zavertniku iz Chioage. Reči moram, da takih govornikov še nismo slišali v ma-ternein jeziku. Govorili so o društvenem napredku, o politični moči in razredni zavednosti, eden za drugim, kot vsi enega prepričanja — posebno sodrug Jože Za-vertnik je v svojem daljšem govoru dal vse podrobnosti, ter podprl z dokazi svoje trditve. Za slič-ne govore se še priporočamo ob priliki, da tako ^iride ljudstvo do pravega pojma o prepričanju. Zdravstvujte! Koneeno pozdrav na vse čitatelje tega lista. O pardon! Cipro vem-Lou zetu in onemu Rudeku brea. Louis Glažar. IZ MILWAUKEE Cenjeno uredništvo! Pri zadnji seji kluba št. 37. bil je predložen račun od Piknika. Izmed treh klubov št. 9. 35 in 37 dobil je vsak po $16.60. Po sklepu seje dne 9. julija obrnil se je ta cV>biček, oziroma del od njega $9.75 v korist "Proletarca" in sicer na ta način, da je klub nekaterim tukajšnim rojakom, kteri so naprednega mišljenja in simpa-tizirajo s socializmom, plačal list za pol leta. med tem ko so sami tudi za pol leta plačali. Na ta način se je pridobilo precej novih naročnikov, kteri bodo po enem letu, ko jim poteče naročnina, gotovo dobri socialisti. Druga polovica denarja obrnila se je za nakup enega bonda za socialistični dnevnik v Milwaukee. Za socialističen klub Edinost, št. 37. Frank Novak, tajnik. Prva zračna nošta. Prva redna zračna pošta z ae-roplanom je bila ustanovljena 8. septembra na Angleškem med Londonom in gradom \Vindsor v razdalji 23 milj. Sprva bodo pluli redno samo trije poštni aeroplani. Zračno pošto, ktera je f»rva na svetu, je ustanovila angleška vlada samo za poskušnjo, da demonstrira poštni promet v zraku. A-ko se obnese, bodo zračno zvezo podaljšali tudi na druga mesta. Za zračno pošto služijo le posebne nalašč v ta namen od vlade izdane hozglednice in kuverte za pisma. ki se morajo vreči4 v posebni nabiralnik in imajo posebni pc-,čat z napisom "First United Tvingdom Aerial Post". Pisma gredo najprvo na centralno pošto v Londonu, od ko Polrg druge iivrstne zabave. ie na programu t«»di igra <► v enem dejanju: . j! "PO PREPRIČANJU". j! j; Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnice v predprodaji 15c, pri blagajni 25c ;; Dame v spremstvu moških so vstopnine proste. J[ ODBOR, t VABILO na veliko jesensko veselico jj katero priredi JUGOSL. SOC. KLUB "MLADI VRH" št. 13. J. S. Z NA SYGAN, PA. V SOBOTO V F/'H H DNK 30. SEPTEMBRA T. L. Na veselici bo igrala godba na lok s spremljevanjein gla-o ho vi rja. — Za dobro zabavo in postrežbo bo sploh poskrbljeno. Vstopnica je 50c za osebo. Ženske vstopnine proste. Ker je čisti dobiček namenjen v prosvetne svrhe kluba, se nadejamo, da posetijo veselico vsi naši sodrugi in prijatelji! ODBOR i Vabilo na Veliko Jesensko Veselico S KONCERTOM katero prirejata Jugosl. radnička zbora SLOBODA in SLOGA V soboto dne IG. septembra, '11 V NAHOD N 1 DVORAN I COR. CKNTRK AVE. IN 18. CESTE. Predstavljala s" bo tudi igra iz delavskega življenja: *' PETDESETGODIfiN JIC A * \ Začetek točno ob pol osmih zvečer. Vstopnice v predprodaji 15c, pri blagajni 25c. ženske v spremstvu so vstopnine proste. Za dobre fotografije dobropoznanerou fotografu, ki izdeluje vaakovratne in na|firte|6e slike: otroke, družine, skunine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON C AN AL 2S7 USTANOVLJENO 1 Zdravljenje v 5 dneh ¡¡m BREZ noža i Ozdravim vsaroga, kdor trpi na Varicoeeli, Strueturi; dalje ozdravim nalezljivo zastrupi jen je, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih se moAkih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz| edino sredstvo, a katerim zdravim vspesno. Popravite Vaše zdrav|e Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki s« m si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri molkih, če je upanja v vaši zadevi,| vam pojasnem, kako se treba zdraviti. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprllike v Jetrih. (Za neuapeAno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE moške bolezni ifuhs rafo a. r* le on v leditah m j trih zdravim hitro za stalno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Iironchitift, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi (Preiskovanje brezplačno) n0. Zdravljenje za stalno, Je. kar želi w»kdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primirne napram na tančnemu zdravljenju iu obroki lahki. Pridite danes iu olajšajte bolečine. (Nasveti zastonj.) Zastrupljenje krvi in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd. I Ženske bolezni beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, po-j dju in druge organske bolezni zdravim za stal- Clark Str. med Randolph in Cisrk Odprto: 8 zjutraj do 8 tv«6«r. Ob nodoljah od 8 zjutr. do 4 pop. DR. ZINS, 183 S '' N ATU RAL1ZA CIJSKI ZAKON" fte imenuje knjižica, ki je Viamenjena za tiste rojake, ki že. le postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-ču, 1830. So Center Ave., Chicago, 111. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare iu cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Chicago. 111. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago. ni lin« večjo zalogo ur, verižic, prvu no* in drugih drago t in levriujr t»4> vm ko vrst na popravila t tej stroki f zelo nitki cmu. ObiMite g»! Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jeviin " Pairi ExpellerM. Pravi Pain Eipeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenici: in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. ALOlS VANA izdetovatelj sodovke. mineralne vode In raznih neopojnlh pijač. 1337 So. Fisk St. Tel. Canal 1406 A. A. A. A. « ! Slovencem in Hrvatom priporočam svoje ii»<>d«rno brivnico. FRANK ZORNMAK 1837 So Centre ave.. Chicago. Ill AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. NajpripravnejAa in najceuejia paro brodna ¿rta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Brci poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Yorka ob sredi h ob 1 po poldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na nafte zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO 6en'l Agt's, 2 Washington St., New York! Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chicago, 111. Največja trgovina 7. žganjem, vinom in smodka^ii na debelo. Vse blago prve vrste! Dve proda|alne: JOSEPH H. MILLER et Comp., 917 Woodland in 6030—6032 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. TVlefon: Cujahoga C. 42M K in Prinrenton 2002. Blago pošiljamo tudi izvon Cleve-landa. • Pisito slovensko! One ni/.ke. Potrelba točna! Sodrugi! Naš list je nafc m močnejše orožie! Njegujmo Ji Podpirajmo in širimo gi! rajmo, da bo "PROLETARlC' še večji in . močnejši! DeUvitv* brez svojega časopisja je kak* življenje brez solnca. • , • Delavci še verjamejo v toliko-st Wiri. H vedo pH !■• ma! si viri. Jako važno varašanie? "Ali nem it poslal /a^atalo ročnmo na "Proletarca"! 8« ne! ~ Podpirajte socialistično pitje! Naročajte, čitajte in ii^ 'Proletarca'! Priporočajte h mi ikim delavcem 'Radničko Stražo', Spomladanske in letne "Nobby obleke" po zmerni ceni za odraščene in mladeniča Najnovejše mode. IflmgH S.W. Corner 26 a&Ceniral Park/f^ Rudolph Layerl lastnik. PRVA SLOVKNSKA Vinarna in Gostilni v Kaliforniji, kjer m tnfj dobra vina in inportiran«. pi)___ pivo. Prodaja vina na galone in na drol>noi. Ant Scluiabl, cor. Trumbtfll a»c. in 26. Str., Chici|i, ». Or. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik la notranje bolesal in ranocelnik. i (»iravniika preiskava w—p'-1— čati je le adavila, 1924-36 Blue lalta« Ave., Chicago. Za doe on. CM 1 d»? popol. Od 7 do » ETe^er. Urea Cto* iiveêi bolniki naj piUlo elovea^. Dolžnost vsakega socialista ft podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobiti mu nove naročnike. POZOR! SLOVENCI! POZORI S A L O O N s modernim kegljisČen pivo v eodčkih in baUljkaS in dmgA raznovretne pijače tm uaijAl raiodke. Potniki dobe če«ino 4iftč«> r.a nitko eano Postrežba točna in liboraa. V»em Slovcnreni in drugim Slovi «e toplo piip»r»4a MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centr« Ave. Chict|i Valentin Poti sel GOSTILNIČAR 10 Hranitev denarja. Nihče neve, kako lahko je hraniti donar, dokler tega ne poškiliti. Mi imamo armado odraslih ljudi, ki so r.ačeli hraniti z malimi i vlogami in vsi so naredili dobro. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, III. - Vlog čez pol miljoni dolarjev. Odprto v soboto od 6 do 8 ure zvečer. ffr ■■■■■■■■■■.....11 i ii 11 ......................m J ROJAKI! Wauk«flan«i j—l-_____= ^e kocete piti «lobre j^PfT' pijače in v«, za ha vi t i po domače pojdite k B. Mahnich-ii, 714 Markel Slrerl, Haukegan. Pri njem« je vse najbolje. Kdor ne vrjame, nnj se prepiča. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Cblravc ton vino pivo In prvj«>n M priporoma rojakom v C»ev«.knd» pa potnikom Laatnik. 1237-lst St.. La Sali«, To«i rm-, gostilni podrejene pij* n»* pnjH»n ča rojakom za obilen M, A. VVeisskopf, M, D. Izkušen zdravnik 'Tradnjo o