Korkn" izhaja vsaki torek in aoboto. Ako pa dp na ta dneva praznik, dan poprej. üredniStvo se nahaja v „Narodni Tlskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Neifrankiranu piHma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopigi dopisov se ne vračajo. „tiurlßa" siane na leto 10 K, za pol let« b K, za četrt lets 250. llpravni&tvo se nahaja v „Narodni Tiakarni" ulica Vetturini St. 9 se plačuje od čveierostopne petit vrste po 14 vin, z» vefkrftn» natis primeren popust. I'tmHrnvint ttevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih gonäkih traiikah. jjtm Qe • V Gorici, v soboto dne 28. januvarja 1911. • Leto XIII. Predrugačife se! F>rotestni shod v goriškem gledišču je zaključil dölgo vrsto protestnih slio- dov. ki so jih prirejali naši laški sode- želani v zadevi laškega vseučilišča po vsej Furlaniji. Nas zanima pri teh sho- dih le nastop laskih strank nasproti goriškim poslancem. Na shodih, na katerih so bili libe- ralni Lalii v večini, se je sprejel le pro- test proti vladi in proti slovanskim in nemškim državnim poslancem; kjer pa so imeli na shodu Faiduttijevei večino, so protestirali tudi proti „nelojalnemu vedenju" slovenskih goriških poslancev, češ, v goriškem deželnem zboru so gla- sovali za italijansko vseučilišče, v državnem zboru pa so bili slovenski državni poslanci proti ustanovitvi laške pravne fakultete. To modrost so proda- jali po furlanskih shodih posebno kle- rikal ni laški visokošolci, n. pr. Gherzeli recte Grželj, in urednik I i- sta „L'Kco" Arturo Stefani. Protest proti slovenskim goriškim poslancem je zagovarjala tudi „lico". ki je imenovala naše poslance rrelomitelje besede („mancatori di parola"). Ne čudimo se rnladim, neizkuše- nim študentom, ki pobirajo stopinje za svojimi duševnimi voditelji, pač pa se čudimo uredniku Faiduttijevih listov, da se je drznil očitati našim poslancem „nelojalno ravnanje". Saj mu je vendar znano, da so glasovali slovenski po- slanci v goriškem deželnem zboru za sočasno ustanovitev laškega vseuči- lišča v Trstu in slovenskega vseučilišča v Ljubljani, in sicer s početkom sol- skega leta 1910/11. Za tozadevno reso- lucijo sta glasovala tudi Faiduttl io Bugatto. A kaj se je zgodilo na Dti- naju? Vlada je že lani zahtevala, da sprejme državni zbor zakon o ustano- vitvi italijanske pravne fakultete, o slo- venski univerzi pa ni hotela nič sli- šati. Bienerth ni hotel dati niti za bo- dočnost nikake obvezne obljube glede slovenskega vseučilišča. Politična mo- rala je zahtevala od državnih poslan- cev Bugatta in Faiduttija, da bi se bila vsled resolucije goriškega deželnega zbora potegnila na Dunaju zvsovnemo za istočasno rešitev italijanskega in slovenskega visokošolskega vprašanja, ali pa vsaj za to, da bi bila dala vlada Slovencem vsaj obvezno obljubo, da ustanovi slovensko vseučilišče v bližnji bodočnosti. Tega nista storila in vlada je odklonila ustanovitev slovenskega vseučilišča. S tern se ni izpolnil pogoj, pod katerim so slovenski poslanci v goriškem deželnem zboru glasovali za ustanovitev laške univerze — in naši poslanci so imeli zopet proste roke. Zato pa je bilo vse govoričenje po la- ških protestnih shodih o „nelojalnem vedenju" slovenskih goriških poslancev le grdo farbanje ubogihFur- lanov in obrekovanje naših poslancev. * Prošt Faidutti in učeni Bu- gatto, ki sta to farbanje dovolila, če ne celo izumila, sta pöstopala povsem tako, kakor je njuna navada. Dobrosta vedela, da predlog o ustanovitvi ita- lijanske pravne fakultete, ki sta ga sta- marveč spraviti v zadrego slovensko- I italijansko večino. Popolr.oma jima je bilo,.:> znano, da zastopniki S. L S. so profelaški fakulteti, ako ni zajamčena ob &m ustanovitev slovenskega vse- učiliŠČa. Prepričana sta bila, da itali* j.. iskß, večina ne more glasovali pnoti italijanski fakulteti. Tedaj sta pričako- vala, da v zbornici se pokaže razpor med slovensko in italijansko večino, Čemur»bi se I'urbaca srčno smejala. Ali če je prošt prefrigan, nimajo zastopniki S. L S. slame v glavi. — Rekli so: hočeš ti nas potegniti, potegnemo mi tebe. Zahtevaš pravno fa- kulteto, zahtevamo celo vseučiiišče; za- htevaš sanio italijansko, zahtevamo tudi slovensko; zahtevaš v najkrajšem času, zahtevamo s 1. oktobrom 1910; hočeš nekaj, hočemo vse, tudi to, kar ni mo- goče izpolniti. In iia ta lim sta šla prošt Faidutti in učeni Bugatto ter sta glasovala za resolucijo, ki je n e i z- p e J j i v a. Namesto, da bi zdaj mol- čala, da sta bila tako imenitno poteg- nena, se poslužujeta te parlamentarne poteze, da bi očitala slovenskim po- slancem „nelojalno postopanje." Avstrijski Italijani bi imeli že zdavna svoje vseučilišče. ako bi bili njih poslanci politično modrejši in proti Slovanom — manj zagrizeni. Ita- lijanski poslanci, ki so z rumunskimi poslanci združeni v „Unione latina", odločujejo v državnem zboru večino. Zakaj se ne pridružijo slovanskim po- slancem ter pomagajo s tern svojemu narodu in drugim zatiranim narodom — ako so res katoliški? Zakaj so v parlamentu vedno na strani vladoželj- nih Nemcev, ki ne privoščijo enako- pravnosti ne Slovanom ne — Italija- nom? Italijanski poslanci so pokazal'i posebno pri razpravi o Šusteršičevem in Stanekovem predlogu, kako h 1 a p- čujeio Nenicein in kako sovražijo Slovane. išusteršič je predlagal v držav- nem zboru, naj se izreče vladi graja, ker je dovolila ogrskim židom v veliko škodo bosanskih kmetov ustanovitev bosanske agrarne banke. Ta predlog je bil odklonjen s 5 glasovi večine. Zanj so glasovali celo socijalni demokrati, proti njemu pa vsi italijanski poslanci, klerikalni in liberalni. F;aiduttijev list „Kco" je skušal to glasovanje ita- lijanskih poslancev nekako opravičevati, češ, da Italijani se niso hoteli zarneriti Nemcem in vladi (respectushumanus!!) in da niso marali pomagati „slavizmu" do uspeha... (invidia nationalist!) a poma- gali so do tlačenja bosanskega — kmcta! Še nerazumljivejše je bilo vedenje italijanskih poslancev, ko je lani stavil češki poslanec Stanek predlog. naj državni zbor dovoli češkirn šolam na Dunaju sto tisoč kron podpore. Čehov je na Dunaju nad sto tisoč, torej več kakor vseh Lahov na Goriškem. In ven- dar jim nočejo Nemci dati niti ene Sole na deželne stroške! V novejšem času je sklenil nižeavstrijski deželni zbor celo zakon. ki zabranjuje ustanovitev javnih Čeških SoL na Nižje Avstrijskem. Za češke Sole na Dunaju skrbi zasebno šolsko društvo Komensky. Temu društvu je hotel Stanek s svojim predlogom po- magati z državno podporo. Predlog je gali pokopati s tern, da so pred I glasovanjem pobegnili iz zbornice. ČI o- vekoljubje in krščanska jfr a- vica je zahtevala posebno od iJtan- skih katoliških posiancev, da bi-ffbili potegnili za uboge bosanske tnpine in za b r e z p r a v n e dunajske .jfefre. A ti gospodje irnajo sicer pravičnost vedno na j e z i k u in znajo lepo pridigati, kako se mora zatiranim pomagati, v praksi pa se vedejo drugače. Na shodih in po svojihlistih javkajo o preganjanju in za- tiranju Italijanov, v dunaj- skem parlar.ientu pa jih vi- dirno v vrstah zatiralcev s I o- van skih narodov. Zato kličemo tem gospodom, v prvi vrsti goriškima poslancema, proštu Faiduttiju in dr. Bugattu : Predrugačite s e ! Riformatevi ! „Slovenski klub" V in Cehi. V listih je začela zadnji čas strašna gonja proti „Slovenskemu klubu" in zla- sti pa proti njegovemu načelniku, dr. Šusteršiču. V tej gonji prednjači židov- ska slovanožrka „Neue Freie Presse", kateri sekundirajo v vseh mogočih va- rijacijah razni vsenemški in nemško-na- cionalni listi, katerim so se pridružili z vso vnemo tudi „Slovenski Narod", „Soča" in celo njena zaveznica, Faidut- tijeva „F-co del Litorale". S posebno slastjo so začeli pa vsi ti listi obirati kost, katero jim je te dni podalo mla- dočeško glasilo, oziroma glasilo dr. Kra- maf-a, „Narodni Listy", ki se je z vso silo zakadilo v „Slovenski klub". a v prvi vrsti v dr. ^usteršič-a, in ki je v dotičnem svojem članku pokazalo, kako mal o zaslombe smemo Slovenci pri- čakovati od čeških politikov ä la dr. Kramaf. ki pridiguje povsod drugod o slovanski vzajemnosti, katero pä pod- reduje doma le svojim osebnim ambi- cijam. Rekli smo, da -so se zgoraj ome- njeni listi s slastjo poprijeli izvajanj „Narodnih Listov" ter so unisono začeli vpiti: „Slovenski klub" je osamljen, nje- gov načelnik dr. Šusteršič je obsovra- žen od vseh Čehov, vsi so ga siti do grla. ker so spoznali. da ga pri njego- vem nastopanju ne vodijo čisti na- gibi in ker je on tisti krivec, ki je raz- bil „Slovansko Hnoto". Zdaj pa čujmo. kaj piše glasilo čeških agrarcev „Venkov", torej glasilo one češke stranke, ki ima v državnem zboru največ zastopnikov s češkega. „Venkov" namreč piše: „Češkim agrarnim poslancem gre v sedanji politični situaciji v državnem zboru v prvi vrsti za to. da s tem. da pridobijo Slovence in Jugoslovane, vza- mejo sedanji vladi Bienerthovi možnost političnega meSetarjenja v opozicijskih vrstah in s tem utrdijo resnično opozi- cijo zoper dosedanji vladni sistem na parlamentarnih tleh. Kratko gre za to, da se na podlagi novih statutov „Slo- vanska l:nota" reformira. Ta eilj je na prvi pogled jasen in velezaslužno delo je, ga uresničiti. Zato nas je iznenadilo, da so v gotovem deiu češkega časopisja, pojavili glasovi, ki niso kazali mnogo | veselja za reformo „Fnote". narobe, so zoper njo govorili. Sedaj pa, ko se ima edino po zaslugi poslancev češke agrarne stranke, zlasti pa njihovega načelnika poslanca Udržala, prihodnji teden začeti obravnavati o preosnovi „Slovanske Hnote". so se v najposlednejšem tre- notku v mladočeškem in katoliškona- rodnem časopisju prikazali najostrejši napadi na Slovence z jasno tendenco. da bi Jugoslovane pognali iz češkega tabora. Zasedaj se nočemo še z ozirov politične taktike pečati s sedanjimi za- devami „Slovanske Knote* in hočemo počakati. kaj bodo najbližji dnovi pri- nesli. v katerih se ima konečno odločiti usoda „Slovanske Knote"." Nato pa objavlja „Venkov" razgo- vor z nekim jugoslovanskim prvakom, s katerim se je o tej stvari imel prifiko razgovarjati. Dotičnik je dejal po „Ven- kovu" nekako: „Ni resnica. da so Slovenci v „Slo- vanski Enoti" hoteli ali še hočejo de- lati le svojo politiko in da bi dr. Šu- steršič hotel sam „Knoti" politiko üikti- rati. Tiste češke stranke. ki to „Sloven- skemu klubu" očitajo, se navädno skli- cujejo na opozieijo slovenskih poslan- cev zoper iaško fakulteto v budgetnem odseku. Pri vprašanju laške fakultete ni šlo za nič drugega kakor za to, da se da Lahom plačilo za njihovo službo vladi. kar so posebno naglašali Nemci., ki so se baš zato, ker je šlo Bienerthu za to. da izplača Lahe. sprijaznili s tem, da se laška fakulteta ustanovi na Du- naju. Šlo je torej za zgolj politično, a ne za kulturno vprašanje, in zato se je „Slovanska Knota" kot opozieijska na- prava morala z njim pečati. Kakor so stvari stale, so se morali Jugoslovani zavzemati takrat za najstrožjo opozieijo zoper laško fakultetno predlogo, ker se ni moglo pristati na to, da se na škodo jugoslovanskim kulturnim težnjam in potrebam Lahe nagradi z visoko šolo le zato, ker so vladi zoper slovensko opo- zieijo pomagali. Zoper kulturne zahteve Lahov kot take pa Jugoslovani niso, ker ravno oni najbolj čutijo. kaj pomeni za narod pomanjkanje srednjih in viso- kih Sol. Da bi dr. Šusteršič hotel zavladati nad „Slovansko Hnoto1'. je nezmisel. Ta domneva je naravnost otročja. ako po- mislimo, da imamo močni enotni Češki klub, kateri bi imel naravnost dolžnost, da odločuje smer politiki „Slovanske Hnote". Da Jugoslovani niso hoteli biti prvi činitelji v „Slovanski linoti", am- pak le priprosti solidarni vojaki. ki so za svojo solidarnost zahtevali le, da se jih od slučaja do slučaja v njihovih zahtevali podpira, — so zadostno me- rodajnim češkim politikom dokazali Že s tem, da so sklenili pri eventualnem oživljenju „Slovanske Knote" kakor en mož voliti za predsednika onega po- slanca, za katerega se odloči večina enotnega češkega kluba. Morebiti ni bilo prav, da so Slovenci to tako od- krito izjavili. zakaj napad „Narodnih Listov" privede do misli. da je bila po- ^tenost in odkritost, s katero so sloven- ski poslanci češkim politikom razodeli svoje stališče glede eventualne volitve predsednika „Slovanske Knotne", tako- rekoč prevelika. Morebiti imajo namreč „Narodni Listi" za mesto predsednika kluba" ? Kako naj se smatra pisanje rnioga „OOHCI SI. 6. 1 Wh L0. januvarja van. Železnlškl odsek državnega zbora je imel sejo 24. t m. Poslanec Fon je predlagal resolucijo: puzivlja sc vlada, da pri trasiranju žulezniške proge üo- rica-Červinjan zastavi svo] vpliv v to, da se ustanovi v Pevmi „pri mostu" po- stajališče in nakladišče. Resolucija je bila sprejeta z veliko večino. Železniški minister Otabinski je izjavil, da namerava predložiti predlogo o lokalnih železnicah še v večjem ob- segu nego 1. 1909, kar je odvisno od finančnih sredstev. Minister je obljubil, da bo vodil ministerstvo nepristransko v narodnem oziru. Vrhutega morajo uradniki V narodno mešanih deželah imeti obzir na narodno občutljivost prebivalstva. V tern pogiedu bi bila res pri nas v Gorici in v Trstu potrebna korenita remedura. Slovene! pozor! Ogromno množino papirja porabimo Slovenci po naših uradih, /.asebnih pisarnah in tiskarnah za natic naših knjig leto za letom. Leto za letom romajo ogromne svote našega denarja v tujino, v roke našim neprijateljem; od tain pa se vračajo večji ali manjši odstotki v našo do- movino potom „S cli u 1 v er e i n a", „S iidmarke" in „Lega N a z i o - n a 1 e" z namenom potujčiti, ali pa pregnati z rodne svoje grude naše brate na meji. „Slovenska StraŽa" stavila si je vzvišeno nalogo, preprečiti to in z de- narjem, s katerim smo doslej podpirali grobokope našega naroda, pomagati bra- torn v ogroženih krajih. V ta namen je „Slovenska Straža" ustanovila v Ljub- ljani veliko tovarniško zalogo papirja jugoslovanske papirnice, kjer bo na raz- polago po tovarniških cenah v vsaki množmi vsakovrstni papir, zlasti pa kancelijski, dokumentni, konceptni, pa- pir za pisalni stroj, pismeni. pivni pa- pir itd. „Slovenska Straža" vabi torej vse slovenske župne in druge javne urade, literarna društva, založništva, tiskarne in trgovce s papirjem, da se poslužujejo to prilike ter zahtevajo tozadevne po- nudbe pri „Slovenski Straži". „Soča" in „Olavna posojilnica" v LJublJani. Zadnji čas snio priobčili po ne- kem nemškem listu poročilo o občnem zboru liberalne „Glavne posojilnice" iz Ljubljane, katero poročilo je bilo najbrže povsem točno, kajti proti istemu ni bilo v nobenem libe- ralnem listu čitati najmanjšega ugovora. Da je omenjeno poročilo prikazalo liberalno go- spodarstvo v jako grdi luči, temu nismo pač mi krivi. Liberalni grehi, ki so bili na- vedeni v omenjenem poročilu, so pa „Sočo" tako zbegali, da jo je začela pretresati zona. Posebno ko je pomislila, da bi s časoni znala prihajati v svet podobna poročila tistli o goriškem liberalnem gospodarstvu. V tern strahu je začela „Soča" kakor nora otepa- vati okolu sebe in trditi je začela v svoji zmedenosti, da „Glavna posojilnica" v Ljub- Ijani ni bilo liberalno podjetje in natvezati je začela omenjeni posojilnici celo nekak klerikalni značaj. Tako je začela tudi trditi. da dr. Hudnik, ki je bil predsednik , Glavne posojilnice", ni liberalec itd. itd. Ne bo- demo se čudili, ako bode začela „Soča" sčasoma tudi Rudolfa Konjedica prištevati h klerikalcem in, Če se Še kaka druga ne- sreča v liberalnem gospodarstvu na Go- riškem pripeti, proglasila bode „Soča" celo Andreja Gabrščeka za klerikalca. Za narodni muzej so darovali: Gosp. U. Bajc, naduč. vdova 1 star pa- pirnati denar 2 gld.; g. dr. Dereani 4 stare novce: g. A. Čibej, Krmin po dr. Levpuščeku 21 koin. starih novcev, 1 F-tominska svetinja, 1 prstan, 1 petre- takt polž; g. Adolf! Štrekelj 17 kom. sta- rih novcev; g. And. Jakil, Rupa 1 skle- do, 1 lonec, 1 krožnik iz rimske dobe. 0 d b o r. Poučni tečaj S. E. S. Z v Goricl. — V pondeljek prične v Gorici poučni tečaj, katerega priredi „Slovenska Krščanska Socialna Zveza". Otvoritev tečaja se bode vršila ob 8. uri in po! mea njimi prec, gg. ar. i\reK in isaian. | Predavanja bodo predpoludne in popo- ludne vsaki din. Dne 31. januvarja zvečer pa se bo vršil zabavni večer z godbo, petjem in prosto zabavo v „Centralu". EaJ Je Tomln? Borgo italiano dell1 Austria-Ungheria nel Goriziano. (Ital. trg na Goriškem v Avstro Ogrski.) To stoji v ital. enciklopediji: Lexicon Vallardi. Taka je ita!. znanost! Predavanje preč. gosp prelata Drexlerja, ki se je vršilo zadnjo sredo t. j. 25. t. m. je privabilo kakor prvo zopet veliko število poslušalcev. Med razno gospodo je bil navzoč to pot' tudi prevz. knezonadškof. Gospod pre- davatelj je nadaljeva! zadnjič pričeto snov in nas seznanil z ono perijodo v umetniški zgodovini, ki se imenuje ro in an ska. Na staroklasični slog je sledila prvotna krščanska umetnost, katcra nam je dala baziliko itd. Proti koncu 9. stoi. je pa ta slog začd pro- padati, a na njegovih temeljih je nastal nov, romanski. Stavbe te vrste naha- jamo na severu v Nemčiji, in na jugu, v ltaliji. Oba sistema si nista povsem enaka, a vendar podobna. Značilen za romansko stavbo je ornament, okna, slike itd. Ornament je različen, naj- večkrat okroglast, lokast. Okna so tudi okroglega loka, včasi dvojna, včasi celo trojna. Sicer pa naj si to stvar vsak ogleda na n o v i cerkvi oo. kapu- cinov, ki ima pristen romanski zna- Čaj. (jospod prelat nam je pokazal celo vrsto takih stavb iz one dobe in reči muranio, da so bile slike res krasno izbrane in primerne. Nekatere so bile celo v barvah, kar je poslušalcem še posebno ugajalo. — Razun teh starih romanskih cerkvä smo videli tudi ne- koliko starega romanskega kiparstva in slikarstva. Iz podanih slik se je raz- videl precejšen propad takratne slikar-. ske umetnosti. Perspektiva, anatomija itd. so bile neznane stvari, kar je pa v onih burnih vojnih časih čisto razum- ljivo. — Tako smo videli sedaj že dve dobi starejše umetnosti in nadejamo se, da nam bo preč. g. predavatelj pokazal tudi skrivnosti gotike, španske, fran- coske in drugih poznejših umetniških dob, za kar se mu vsi poslusalci iskre- no priporočamo. Gostovanje Slovenskega gleda- llšče Iz Trsta. Po dolgem času imamo v soboto 28. in v nedeljo 29. t in. v Trgovskem domu t r i gledališke pred- stave, in sicer vsoboto ob 8. uri zvečer Tolstojevo „Vstajenje". ki je doseglo v Trstu, v Zagrebu, v Pragi in v Ljiibljani ter po vseh večjih evropskili odrih največji vspeh. V nedeljo popoldne ob 4. uri nas pa navduši narodna igra iz življenja istrskih Hrvatov, Car Emi- n o v o „Zimsko solnceu. V Trstu je ta igra že štirikrat napolnila gledališče. V nedeljo ob 8. urizvečer kot poslovna predstava G o g o 1 j e v Revlzor. „Slovensko bralno in podporuo društvo" v Gorici priredi veselico v ne- deljo, dne 5. svečana ob 7. in pol uri zve- čer v prostorih pri „Zlatem jelenu" v Go- rici. Vspored: 1. Godba. 2. V. Novak: „Hrvatom", poje društvem moški zbor. 3. a) „Po jezeru", b) „Kukavica", c) „Prašaš c'mu, da sem Slovenka", narodne pesmi, poje društveni mešan zbor. 4. „,% „Sladka doinovina", poje društveni možki zbor. 5. Dr. Gust. Ipavec: „Oblaček", oktet. 6. „Zadnja dva goldinarja", komičen prizor. Po končanem vsporedu prosta zabava. Vstopninak veselici 60 vin. za osebo. Ker je morebitni preosanek namenjen bolniškemu zalogu, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Umrlt so v Gorioi od 17. do 24. t. m. in sicer: nadotnu: Roth Jur«j, ßorsnich Humbert, Gaberščik Ivan iz Ajdovščine, Culot Ivan, Hvatič Henrik, Fiegl Karo!, Zitter Rudolf, Collenz Josip, Cappelan David. Mulitsch ivan, Beltram Josip, nmmann uimar. i V bolnišnici usmiljenih bratov: Loviščik Josip iz Gorice v 70. letu in Udičar Matija iz Deskelj v 65. letu. V ženski bolnišnici: Bregant Marija iz Gorice v 75. letu, Selva Albin v 3. letu in Pecorari Beatriks v 3. letu. V vojaški bolnišnici ni v tern času nikdo umrl. Nov poStni urad. S 1. februvarjem se otvori nov poštni urad v Zdravščini. Eupec, ki kupuje opitane žive pre- šiče se je pojavil te dni v goriški oko- lici. Doma je iz Istre. Plačuje jih po 56 K star cent. Pravijo. da jih kupi več vagonov. Utonil pri drsanjn. — V Gorjan- skem na Krasu se je 10 letni deček, sin Alojzija Mrzek-a zidarskega mojstra, drsal na kalu, pri tern se je led udrl in deček je utonil pod ledom. Bogat ribji lov. — Pred nekaj dnevi so Sovodenjci ulovili v Vipavi blizu 100 kilogramov rib, katere so pro- dali po 80 vin. kilogram. Lovili so jih z mrežami. Pravijo. da je mnogo rib v Vipavi, posebno ob izlivu Vipave v Sočo. Grgar. Vabilo k občnemu zboru k. s. izobraževalnega društva dne 2. februarja t. I. po blagoslovu v društve- ni sobi z navadnim vsporedom. K obilni udeležbi vabi odbor. Vabilo k občnemu zboru „Siov. kat. izobr. društva" v Dornbergu, ki bo dne 2. lebr. (na Svečnico) v salonu. Dnevni red po pravilih. K obilni ude- ležbi uljudno vabi odbor. Strašanska draginja živind. -— Na Vojščici je mož prodal v Trst kravo s teletom za 620 kron rečem šeststo dvajset kron! — Je li bila kedaj taka draginja! ? Težko da. Potem naj ne bo meso drago?! In nekdo drugi je imel za vole 1150 kron. pa jih ni hotel dati spod 1200 kron! Kam smo prišli! Kmetje, skrbite za živino in pitajte jo! Sena je letos dosti. piče vse polno. Z živino je kmet dol ali gor. Skrbite in pomagajte si! Odprti lekarni. Od 2(). t. m do 5. februvarja bodeta odprti tudi ob ne- deljah in praznikih popoldne in bodeta imeli ponočno službo lekarni: Giron- coli-Gliubich. Otroška bolezen ..plehl" še vedno gospodari v nekaterih občinali v naši okolici. Otroci umirajo zaporedoma. V Št. Andrežu in v Sovodnjah jih je uže mnogo uinrlo. V Sovodnjah so ta teden solo zaprli. Kmečka hranilnica in posojilnica pri Sv. Luciji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela od 1. febru- varja naprej svoj uradni dan vsaki torek od 10. ure do poludne, in v s)u- čaju, da je v torek praznik. pa naslednji petek od 10. ure do poludne. Ob ne- deljah in praznikih posojilnica ne bo poslovala. Olajšave za občinska posojila. Z zakonom z dne 25. marcija 1902 drž. zakona štev. 70 je zajamčena deželam, okrajem, občinam in drugim samo- upravnim korporacijam oprostitev nepo- srednjih pristojbin in kolikor za po- sojila, ki jih zajmejo v izvrševanje poverjenih jim javnih ualog ali pa v svrho konvertiranja dolgov. Ta oprostitev se razteza zlasti na zadolžnice, ki se izdajo, na začasnice v kupone, nadalje na prejemne potrdil- nice, na zastavodajne listine, na izbrisne izjave za zemljiškoknjižne vpise in na vloge, ki jih je izročiti pri upravnih oblastih. Za posojila, zajeta v izvrševanje javnih nalog, velja oprostitev ne glede na to, ali se tičejo „javne naloge" lastnega ali prenešenega delokroga. Za pojm konvertiranja v smislu tega zakona je okoliščina, ali se je mogoče pri konvertiranju dolga doseglo znižanje obrestne mere ali ne, postran- skega pomena. Konvertiranje nedokumentarnega nmirtj po lem iaKunu za Konveruranje. | Zgoraj omenjene korporacije, ki žele dobiti oprostitev pristojbin, morajo predložiti nalično prošnjo finančnemu ravnateljstvu v Trstu, ki odloča v tem pogledu. Proti negativni reSitvi je dopuSčen utok na finančno ministerstvo. Tatovi so posknstll v noči od če- trtka na petek vlomili v prodajalnico M. Boltar v Solkanu, kar se jim pa ni po- srečilo. Prišli so pa v delavnico kovača Antona Vižina istotam, iz katere so odnesli vetrihe. Zlmskl iport v Bohinjn razvija se od nedelje do nedelje. Minule nedelje bilo je blizu 500 obiskovalcev. — Na sankališču vladalo je najbujnejše življenje in po bližnjih hribih so se drsali smučarji, po lepi snežni planini pa so drčale sani, med tem ko je krasno zimsko solnce obsevalo našo veličastno triglavsko panoramo v njeni celotni kra- soti. Športni vlak prtpeljal je največgo- stov iz Trsta in Gorice. Med njimi opa- zili smo ravnatelja državnih železnic gospoda Alex. Galambos. Bohinjski go- stilničarji imeli so obilico dela,da so pogostili in ustregli vsem izletnikom, kar je bilo tem težavnejše, ker je bil obisk velikansk. Vremenska poročila so še vedno najugodnejša in nadjati se je, da bode tudi prihodnjo nedeljo športno ve- selje na vrhuncu. Dirka na sankaltščn v Bohinjski Bistrici. Dne 12. februarja vrši se prva dirka na sankaličšu v Bohinjski Bistrici. Program obstoji 1.) dirka za dame; 2.) dirka za juniorje; 3.) dirka za seniorje; 4.) dirka na dvosedežnih sankah. Raz- pisane so za vsako dirko tri darila. Prijave sprejema vodstvo dirke „Belvede- re4* Boliinjska Bistrica. Prijava za vsako dirko in osebo stane K 2.— Vodstvo dirke se nahaja v rohah športnih stro- kovnjakov iz Trsta, Gorice in Ljubljane. NatanČnejši program o tej zanimivi dirki nam je obljubljen. Statistika poštne oprave 1. 1909. — V letu 1909 je bilo v celi državi 9323 poštnih uradov z 41.682 poštnih nabiralnikov. Število poštnih oošiljatev v letu 1909 je sledeče: pisma . ?...... 784,528.550 dopisnice in razglednice 563,003.420 tiskovine....... 231.676.010 vzorci blaga...... 26,233.790 poštnine proste pošiljatve 104292.550 priporočene pošiljatve . 61.661.660 Skupaj je bilo približno poštnih pošiljatev . . . 1,,710,000.000 Poštnih ovojev se je poslalo 74,098.860 in prejetih poštnih nakaznic je 35,285.701, v skupnem znesku 1689 milijonov K, izplačanih nakaznic pa je bilo 37,165.674, v skupnem znesku 1819 miüjonov kron. Po pošti se je dalje odposlale v letu 1909 274 milijonov časopisov. Telegrafične mreže so merile 45.488 km in so imele 6.839 brzojavnih postaj. Število odposlanih brzojavov znaša 20,500.000. Telefonične mreže so merile 11.557 km in je bilo 1.023 centralnih telefo- ničnih postaj, 1271 javnih govorilnic in 94.569 abonentov. Dohodki upravne poštne in brzo- javne službe so znašali 160,533.231 K, izdatki pa 174,8S4.9()8 K, Poštni brzojavni in telefonični pro- met na goriškem poštnem uradu je bil sledeči: Pisem je došlo 1,483.900, odposlalo se jih je 4,891.100; zavojev je došTo 137.360, odposlalo se jih je 203.42,0; dnevnikov 383 860; poštnih nakaznic je došlo 131.746, v skupnem znesku 5,441.747 K, odposlalo se jih je 74.160, v skupnem znesku 4,734.621 K; tele- gramov je došlo 44.821, odposlalo se jih je 44.539; telefoničnih pogovorov je bilo 180.343. Avstrijski v&ieörevljarskl shod se bo vršil letos ob priliki rokodelske raz- stave v Celovcu. uvtrju jc prcu par uneyi udii iovski „Narodnih Listov" zoper „klerikalne" Slovencc za rcsno, ko pa gredo v enaki obiiki razžaljivo zoper nas tudi če^ki .klerikalci" ? Iz kandidatnega vprašanja predsedniškega aelajo ti kardinalno vprašanje, ima „Slovanska Hnota" biti ali ne biti! Sicer pa blagovoüte vzefi na znanje, da se Jugoslovani niso in ne bodo vsiljevali." \i vsega tega je (orej razvidno, da ne rujeta .Slovenski klub" in njega na- čeinik dr. Šusteršič proti „Slovanski Enoti", marveč da ruje proti isti dr. Kramaf in njegovo glasilo „Narodni Listy" in za n\\m naši slovenski libe- ralci, katerim ploskajo vsi slovanom sovražni listi od židovske „Neue Freie Presse", pa do Faidutti-jeve „L'Eco del Litorale". Üopisi. Iz Gorice (izviren dopis). — Želja rodila misel. „Edinost"' je prinesia sen- zacionalno vest iz „verodostojnega11 vira v obiiki lelegrama iz üorice. ki pravi, da deželni glavar vitez dr. Pajer se je odločil. da odstopi radi starosti (ima že 83 let) in da laška liberalna večina mu išče naslednika v osebi klerikalnega grofa Pace, ki naj bi kandidiral v laškem veleposestvu namesto odstopivšega dr. Pajerja. Ta vest se je širila po mestu in je vzbujala v nekaterih krogih prijetne čute; drugi resni politiki vseh strank so se pa posmehovali „verodostojnosti* „bankrotnega" poročevalca lista „Edi- nost". Kdor pozna naše politične razmere v deželi. temu je bilo takoj jasno, kje se je ta „raca" spekla. V nekaterih krogih se nekaj pri- pravlja. Dne 6. aprila t. I. bo petdeset- letnica deželne samouprave. Dne (\ aprila 1. 1861 je bi!a prva seja deželnega zbora goriškega. Istega dne je bil izvoljen med drugimi tudi dr. Pajer deželnim odborni- kom in je ostal nepretrgoma skozi 50 let bodisi kot odbornik bodisi kot gla- var č!an deželnega odbora. Mogoče. celo verjttnoje, da nameravajo nekateri krogi uporabiti ta redki slučaj v to. da mu priredijo pri tej priliki kako čestitko. Njegovi politični „prijatelji" so naj- br?.e vlovilj kako besedo o tern, in nji- hova želja je porodüa misel in vesi, da Pajer odstopi in da se bliža zaželjeni konec njegovega vladanja. To vest so poslali v „lidinost", katerega jo je pri- nesia kot telegram iz Gorice. „L' Eco" jo pogreva, ali previdno dostavlja, da ne ve, v koliko odgovarja resnici ta v svet vržena vest; ve pa. da se nekaj kuha v deželnem loncu in na liberalnem iaškem polju. rSoča" z dne 26. t. m. vriska od veselja vsled te novice v uvodniku, v katerem zahteva kot po sebi umevno tudi ocistop deželnega podglavarja. Ali med tiskom ji je došel žalostni glas, da iz te moke ne bo kruha. Zato tiska med noticami debelo, da Pajer sedaj „justa- ment" ne odstop;, ker je „Edinost" to vest prerano objtiviia. „Soča" je vedela vže prej, da so se vršili dogovori, raz- govori in pogajanja v tern smislu in ošteva dopisnika „Edinosti", ki ni mo- gel Še par dnij držati jezika za zobmi in je s svojo senzacionalno vestjo vse pokvaril. List svari tudi zunanja ured- ništva slovenskih listov, naj se informi- rajo telefonično pri uredništvu „Soče", predno kaj objavijo o naših razmerah, kajti tarn so nakopičene vse goriške skrivnosti, ki se smejo pa le tedaj spu- ščati v svet, ko „Soča" v to privoli in namigne. — Stno pač v pustu! Nikdo naj ne misli, da smo proti temu, da bi dr. Pajer odstopil, ako mu to srce veleva; nam s tern le ustreže. Ali da bi hotel deželni glavar izpolniti željo svojih „prijateljev", to se ham zdi neverjetno. Da ne poreče kdo, da ne dobi- vamo tudi mi „izvrnih brzojavk", evo nega miru; all čudno je, da dr. Achille I Venier, ki je začel politično komej živeti, si želi pokoja. Deželni stroj mu deiuje prepočasi in se premalo ozira na italijanski značaj dežele in na ital. Želje. Zato dr. Venier noče dalje sode- lovatl s Pajerjem, in že se je sestavila deputacija mestnih volilcev italijanskih, ki naprosi klerikalnega Karola viteza Doliac-a de Cipriani, da prevzame zastopstvo ital. mest in trgov. Tako se vrnejo v deželni zbor nekdanja imena (Pace-Doliac) in 1 njimi koncilia ntn i duh. ki jih je prevejal. Nimamo nič proti temu! Dornberg. Torej vendarle! Kakor čujemo, je naše županstvo prepovedalo znano vsakonedeljsko razsajanje pri Ker- ševaniju. Hvala županstvu! Upajmo, da so pretepi in neniiri s tern omejeni, če ne popolnoma odstranjeni. Tako bi mo- rala narediti tudi druga županstva, kjer imajo orkestrijone za to, da prirejajo cele javne plese. Krčmarji nimajo pra- vice take javne plese vzdrževati brez dovoljenja županstva. Stariši izrekaino svojo zahvalo nasemu županstvu za to odredbo. Celo liberalni starisi so hva- ležni županstvu za to. Nek sicer libe- Valen oče je rekel: No. bom vsaj brez skrbi sedaj. Vedno sem se bal, da pri- peljejo mojega sina domov krvavega ali pobitega od Kerševanija! Gepovan. Dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne se je pripeljal k nam -v novo službo za župnega upravitelja preč. g. Valentin Pirec dosedaj vikar na Oblo- kah. Spremljal ga je naš gosp. župan Podgornik. Topiči so pokali, pri- trkovalo se je z zvonovi in veselje je vladalo med ljud.stvom. Vsprejem je bil jako slovesen, za kar se je preč. gosp. župni upravitelj iskreno zahvaiil. Preč. g. župnemu upravitelju kličemo: Dobro došli! Čepovanci. Temnica, — Dne 25. t. m. se je konstituiralo naše starešinstvo. Županom je izvoljen g. Ivan Trampuž, podžu- pani so gg." Franc Rogelja iz Novela, Franc Derman iz Lipe in Franc Okretič iz Kostanjevice. Iz Nabrežine. — Na zadnjem Ijud- skem štetju so našteli na Nabrežini 2216 prebivalcev, po narodnosti 1947 Sloven- cev, 10 Čehov, 2 Hrvata, 216 Italijanov in 41 Nemcev. Leta 1910 je bilo le 1683 duš. prebivalstvo se je torej v zadnjih 10 lelih pomnožilo za 533 duš. Rihenberg. — Na Svečnico po- poldne po večernicah se bo vršil v po- sojilničnem prostoru redni letni občni zbor „Kršč. soc. izobraž. društva". Na dnevnem redu bo poročilo starega od- bora, volitev novega odbora in slučaj- nosti. K polnoštevilni udeležbi društve- nikov vabi odbor. Politični pregled Državni zbor. V torkovi seji poslanske zbornice je minister za notranje zadeve Wicken- burg izjavil, da se javnost intenzivno bavi z ljudskim štetjem. Navedel je na- delje, da so došle zaradi ljudskega Štetja nekatere interpelacije, glede katerih so se uvedle potrebne poizvedbe. On da se bode zavzel za to, da se te poizvedbe čisto stvarno izvrše. Vlada se je od prvega početka potrudila, da se ljudsko štetje izvrši pravično. Pri določevanju občevalnega jezika se je izrecno zahte- vala najstrožja vestnost. Obžuluje, da so se vkljub tern naredbam v narodno me- šanih pokrajinah izvršile nepravilnosti. Vlada je vsled tega naložila podrejenim ji oblastem, naj zaprečijo tako protiza- konsko početje. Če se bodo vkljub tern naredbam opazile kake nepravilnosti, se vlada ne bode obotavljala storiti po- trebne korake. Politične oblasti so bile opozorjene, da se bodo v slučajih, kjer bi se konstatirale nepravilnosti, izvršili potrebni popravki, ki bodo odgovarjali rp.sniqi. I.iudsko štetie nima drupepa na- nica. Vlada je tudi pripravijena poklicati | posaniezne osebe, ki bi se teh naredb ne držale na odgovor, ter ž njimi po zakonu postopati. Potem se je posl. Bugatto za- vzemal za ustanovitev laške univerze v Trstu. V daljšem govorr je omenil, da odgovarja edino le Trst kot sedež za laško univerzo. Predbacival je vladi, da so jo I tali jan i podpirali v upu, da se bode za njih visokošolsko vprašanje za- vzemala Italijani bodo še nadalje pod- pirali vlado, ako jim pripomore do nji- hovih zahtev, v nasprotnem slučaju pa bodo Italijani izvajali iz tega posledice. Za Bugattom so govorili še drugi poslanci, nakar je bila seja zaključena. V sredo je zbornica nadaljevala razpravo o državnem proračunu. V četrtek je poslanska zbornica dovršiia prvo čitauje proračuna in ^a odkazala finančnemu odkeku. Nato se je zasedanje zbornice odgodilo do 7. februvurja, ker bodo mod tem zboro- vale delegacije, ki so se snidle včeraj v Budimpe^ti. • Jugoslovanskl visokošolski klnb V četrtek je bila pri naučnem ini- nistru deputacija slov. vseučiliškega kluba ter mu predlozüa v zvezi z vpra- šanjem laške fakultete jugoslovanske visokošolske zahteve. Naučni minister grof Stüghk je izjavil, da je naučna uprava voljna privoliti, da se oni ju- risti, ki študirajo v Zagrebu. podvržejo glede drugega in tretjega državnega iz- pita posebni izpraševaini komisiji. ki bi se ustanovila v Zadru. Popoludne se je vseučiliški klub posvetoval o ministerski ponudbi. ki se je pa odklonila. Depulacija se je zopet podala k ministru, da bi se pogajala. Potem se je snide! klub k seji, o kateri so je izdal sledeči komunike: „Predsednik vseučiiiskega kluba, Povše. je poročal o posvetovanjih z naučnim ministrom. Po temeljiti razpravi. ki je trajala več ur, je slovenski vseučiliški klub sklenil enoglasno. da ostanejo vseučiliške zahteve Slovencev nespre- menjene." Slovenski vseučiliški klub zahteva namreč pripoznavanje izpitov, naprav- Ijenih v Zagrebu, potem ustanovitev slo- venskih stolic na praški in krakov- ski univerzi ter vladno izjavo, da se v doglednem času ustanovi slovenska u- niverza v Ljubljani. Naučnl odsek. V sredo je odsek razpravljal o predlogu poslanca Stranskega, naj se okrajni šolski nadzorniki stalno name- stijo. Naučni minister grot' Stiirghk je izjavil, da je ta zahteva iz finančnih in političnih razlogov za sedaj neizved- ljiva; vlada da stavlja vsako leto v proračun znesek v zboljšanje gmotnega stanja okrajnih šolskih nadzornikov. Delegacije. Brambni odsek avstrijske delega- cije bode imel 3. februvarja v Budim- pešti svojo sejo. Na dnevnem redu je proračun vojne mornarice. Liberale! z vlado, Nemcl in Lahl! V parlamentarnih krogih se splošno zatrjuje, da se je Plojeva skupina odlo- čila kljub temu, da je vlada odbila vse jugoslovanske vseučiliške zahteve, ne obstruirati in reŠitvi laškega vseučili- škega vprašanja nobenih težav ne de- lati. Govori se, da bodo tore] Jugoslo- vani vsled tega koraka Plojevcev v tej za Jugoslovane tako važni zadevi na- stopali zopet needino. Skupni budget. Delegacijam se je predložil prora- Čun za leto 1911. Proračun zahteva netto 448,389.803 K potrebščin, je torej za 25,130.203 K večji kakor proračun za leto 1910. Carinski prebitki za 1911 so nasproti lanskemu letu za 10,778.800 K višje preliminirani, vsled tega znaša po- trebščina, ki se ima s kvotama pokriti za 1911 14,351.403 K več kakor 1.1910, tako za znaša kvotni prispevek Avstrije za 1911 za'9,127.492, Ogrske pa za poveljstva in naprave za cete v ßosni | in Hercegovini izkazuje 4,340.250 K več potrebščine kakor lani, vrhtega zahteva vojno ministrstvo s posebnimi predlo- gami dovoljenje izrednega kredita za tzpopolnjenje armade 20,000.000 K. Mor- narica zahteva za smotrene na več let razdeljene nabave za svojo izpopolnitev 312,400.000 K in sicer znaša prvi obrok za leto 1911 55,000.000 K. Za nadalje- vanje nabavljanja kanonov in drugega materiala se zahteva enkrat za vselej izredni- kredit okoli 4,000.000 K. V mo- tivnem poročilu glede mornariškega la- djinega programa se naglaša, da je po- treba za trgovino nujno potrebno tnor- ska pota ščititi, da ostanejo prosta, in varovati domačo obal, k'i je vsled pri- klopitve Bosne postala Se bolj važna. Vse to sili h konečni izpopolnitvi naše vojne mornarice. Zato mornariski ladjini program zahteva zgradbo 4 dreadnough- tov, vsak po 20.000 ton, 3 križark, vsaka po 3500 ton, t) torpednih ladij, 12 viso- komorskih torpedov, 6 podmorskih čol- nov, v skupnem znesku 312,400.000 K, ki se razdele na Sest let, in sicer znaša rok za 1911 55.0OO.OOO kron, za 1912 67,000.000 K, za 1913 084 milijonov, za 1914 b8.OU0.U00 K, za 1915 4(> milijonuv K, za 191b pa 5 milijonov K. •¦- Skupno se zahteva letos /.a arniado 22-9 milijo- nov K, za mornarico pa 24 4 milijonov K K več kot lani. Cesar v Budimpešii. Cesar se najbrže poda med 7. in 9. februvarjem v Budimpešto. Sasonov v Parlzo In Londonu „Wiener Allgemeine Zeitung" po- roča. da se bode pudal v inesecu maju ruski minister za zunanje zadeve Sa- sonov v Pariz in London. Domače in razne vesti. POZOR PRI REVIZIJI LJUDSfiB- GA ŠTETJA! fyvinja glede občevalnega jezika je dovoljena samo v slučaju, ako sta navedena v naznanilnici dva jezika ali pa nobeden. Pri vseh onih torej. ki so navedli slovenski občevalni jezik, in ne še kakega drugega, nima revizor nič spraševati. — Torej pozor in previdnostl Obolel je preč. g. Karol Cigon, vikar na Vujščici. Hud kašelj, straSan- sko bodenje in neizrečeno velika želja ga niuči. Uže več ne maSuje. V sredo so ga prevideli s sv. zakramtfnti za umi- rajoče. Priporoča se preč. gg. sobratoin v pobožni „Memento!" Smrtna kosa. Znani veleposestnik v Oslavju pri Pevmi gosp. Anton Fiegl je po kratki bolezni umrl včeraj po- poldne. Pred 12 dnevi še zdrav in čil, leži danes na mrtvaškem odru. Za- pljučnica ga je končala v dobrih de- setih dneh. Star je bil 56 let. Pokojnik je bil mnogoletni starešina in podžupan podgorskega županstva ter vrl Slovenec. Pogreb bo jutri ob 3. uri popoludne. N. p. v m.! Preostalim naše sožalje! Pogreb biagega rnladeniča Bog. BI a- ž i c a se je vršil v sredo ob 3!/2 pop., ki jebil veličasten. Velika množica ljud- stva je izkazala pokojniku cast la zadnji poti s tem, da ga je do groba spremila. Videli smo njegove gg. profesorje z ravnateljem g. dr. T o- m i n š e k o m na čelu, njegove sošolce, ki so mu pod vodstvom učitelja .petja na gimnaziji g. Me rein a zapeli pred hišo, v cerkvi in na pokopališču v srce segajoče nagrobnice, videli smo mnogo prijateljev in znancey BlaŽičeve dru- žine. Več krasnih vencev je bilo pNo- ženih na grob. In tako je legel v f.rob spet ča član, ko je sprejet v društvo. Sklenilo se je tudi na ustanovnem občnem zboru. da vsak na novo pristopivši član prispeva poleg imenovane vpisnine prostovoljno s pri- mernimi prispevki, da bode društvo moglo uspešneje izvrševati svoj cilj in tudi čim preje nuditi vse udobnosti svojim članom. Odbor pričakuje, da člani in pri - jatelji novo ustanovijenega društva k njemu pristopijo ter delajo z vso vnemo v prid in korist društva. 0 d b o r. Admiral Montecuccoli pomaknjen v II. Sinovni razred. „Zeit" poroča, da je poveljnik vojne mornarice, grot' Montecuccoli, pomaknjen v II. Činovni razred. To da se je zgodilo radi tega, ker odgovarjajo dela, ki bodo potrebna pri upravi povečane mornarice, delom erjega ministerstva. Poostreno odredbe glede zakona o margarinu. Ministerstvo za no- trante stvari je pozvalo podrejene obla- sti, da naj kar . najostreje pazijo na promet zmargarinom. Kakor hitro ugo- tovijo kak prestopek, morajo takoj na- praviti kazensko ovadbo. Ne samo ovitki posameznih margarinskih kock, marveč tudi zavoji, v katerih so mar- garinske masti zavite, morajo biti z rdečim papirjem prelepljene. Brat smrtl. To ime so že od nekdaj nadeli spanju, toda po krivici, zakaj v resnici je krepčalno spanje redilni vir življenja.^Naj bo kdo še tako utrujen, da onemogel — nekaj ur dobrega spanja mu zopet povrne izgubljene moči in ga spravi v stanje gioboko čutne blaže- nosti. Dobroto zdravega spanja pa uzi- vajo samo oni. ki varujejo svoje živce. Dražljiva pijaca slabi živce, iz tega iz- vira nespečnost. Pri tern pa igra glavno vlogo kava, ki se pije skoro v vsaki rodbini. Z navajo na Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo se je ozdravila že marsikatera nespečnost. Pristna Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ima vse aromatične prednosti zrnate kave, brez škodljivih sestavin. Ž njo se napravlja okusna kavina pijača in obvaruje srce in živce nenaravne raz- draženosti. Po vsej pravici se imenuje torej pristna Kathreinerjeva najboJjša rodbinska kava. Drobfinice. Tragična smrt duhovnika. — V mali občini fernes pri St. Flour na Francoskem je zajel ondotnega duhov- nika, ki je nosil nekemu bolniku svete zakramente za umirajoče silen snežni vihar. Duhovnik se je bori! proti viharju, a je končno oslabel in podlegel. Drugo jutro so ga' našli pod snegom zmrznje nega. — Avstrijski general v pokoju Marko Certjan. ki ima na Srbskem več pose- stev, je podaril „Jugoslovanski akade- miji" v Zagredu 50.000 dinarjev. Certjan je akademiji že svoj čaš 20.000 kron podaril. Euga v daljcem VzhodJ ~ Kuga se v Mandžuriji strahovito razširja in dan na dan po več sto Ijudi pobira in sicer prav tako na deželi kakor v velikih mestih. mrtvaški glavi za uprizoritev dejanja na pokopališču. Pomagal si je iz te za- drege, da je podkupil grobokopa za dve liri in Sest vstopnic, ki je dve dobro ohranjeni mrtvaški glavi izkopal in mu jih prinesel. Županu so se nirtvaške glave sumljive zdele in prišlo je do sodnijske preiskave, ki je celo stvar dognala. Ravnatelj gledišča ingrobokop sta bila obsojena zaradi onečaščenja mrličev na en mesec ječe in 300 lir globe. Umor in samomor dljaka. Lansko jesen je dijak Lidoni v Palermu umoril profesorja ühelli potem pa samega sebe usmrtil. Preiskovalni sodnik je sedaj uvedel kazensko preiskavo proti osmini dijakom, ki so z Lidoni-jem vred skle- nili umoriti prot'esorja, potem pa gnali Lidonija v smrt. Žalostne številke. — V minulih pravoslavnih božičnih praznikih je pe- trograjska policija pobrala na ulicah in spravila v bolnišnice krog 3000 pijanih Ijudi. Od teh je neposredno od preveč zaužitega alkohola umrlo 30. 15 odstot- kov vseh prijancev je bilo žensk. Res jako žalostno! Gospodarske vqsH V Šampanji na južnem Francoskem, kjer izdelujejo znano peneče vino „šampanjec" je lani trgatev zelo slabo izpadla. Mnogi gospodarji niso nabrali niti košarice grozdja. l:no jutro vino- grada stane tarn svojih 35 do 52 tisoč kron. Pač hud udarec za tamošje vino- gradnike. isi!^ . «Hfl I Kneippova I ¦sladna kava ¦ HH| služi zaradi svo- HI HH jih nedosežnih 18H B8H vfUw vsak dan na Hn [^ \ rmiiijoiie ljusiefiti. HH Hh ' Esäma gperava dru- B^H |H| žinska kava! Po |^H HS ceni in zds*ava. HB Drage mrtvaške glave. - V Gragivi blizu Milana je gostovalo mi- nulo leto neko polovalno gledišče. Pri poskušnji „Hamleta1' je doznal ravna- telj tega podjetja, da mu manjkata dve Nevestam in novoporočencem se naznanja, ###### da dobe v manufakturni trgovini ##S### Teod. Hribar v Gorici (prej „KR0JAŠKA ZADRUGA") vse potFebno manufaktu^ixo blago ^žss z Qb b 8.10. ^5^ V 8 e in u;oHi)O(liiij}iiit toplo priporočamo KOilNSKO CIKORIJO = edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl izdelek. ===== v kor ist obinejniin sloven^cm. Sadni sski @CKS »« jedilna mast @€KS so najslastnejša pijača in žiuila. Popolnoma ncrauna. Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče brat, in stric, gospod Anton Fiegl, veleposestnik in podžupan, danes ob 2. uri popoludne previden s sv. zakramenti za umirajoče po kratki bolezni v 56. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspral. Pogreb zemeljskih ostankov nepozabnega ranjkega se jbo vršil v nedeljo, dne 29. t. in., ob 3. uri pop. Mrtvaški sprevod bo šel izpred hiše žalosti v domačo cerkev, odkoder se truplo pokojnikovo prepelje na pokopališče, kjer se je položi k večnemu počitku. Oslavje pri Pevmi, dne 27. Jan. 1911. Marija roj. Stanič, soproga. Rudolf \ Marija, " „ \. 1 sinova. Gizela omož. Music, ,. % DragOtiD,( Tonicaj hčere. Josip Musič, sviik. Rožica, Nikolaj, 1 . Karolina omož. Belčič, I Karo!, ( biata Marija omož. Marlnlč,} sostrl> JV'.ase zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Silvestra v Pcvmi v petek, dne 3. febr. ob 9. uri predpoldne. Zahvnla. Za izkazana srcna čutila povodom nenadne smrti našega preljubljenega in nepozabnega sina in brata BOGO MIRA in za spremstvo na poti k vecnemu počitku se zahvaljujemo prav iskreno vsem Posebna zahvala bodi izrečena preč. g. župniku Kosovelu in č. o. Linusu za sv. popotnico, c. o. Rafaelu za vodstvo pogreba, čč. oo. kapucinom za asistenco, nadalje g. dr. Tominšeku, ravnatelju goriške gimnazije in celemu profesorskemu zboru za spremstvo, veleč, g. prof. Fogarju za razno oskrbovanje pri pogrebu, g. prof. dr. K. Oswaldu, razredniku pokojnika in sošolcem za krasen venec, g. I. Mercini za vodstvo petja in gg. pevcem-dijakom za v srce segajoče na- grobnice,gg. dijakom, društvu kat. dijakov za krasen venec, preč.Jduhovščini, velec. učiteljstvu, zastopnikom štandrežkega starešinstva, „Orlom" za prenašanje krste, gg. dijakom za častno stražo, slavni tovarni g. Moser za venec, osobju to- varne za venec in sploh vsem dobrim sorodnikom, prijateljem in znancem, katerim se ne moremo posebej zahvaliti. Bog vsem plačaj! Rojce pri Gorici, dne 26. januvarja 1911. TOatej, Katarina Blažica, Ivanka I atariši. Ernestina }sestri- Ludvik' brat' Nova lekarna se otvori v kratkem in sicer Lastnik nove lekarne bo IVAN TROMBA. » i ni fifMn i n^ :''izviren roman' Mi Alll hll/Bill I sTikl Žrnoiol^Č, r/ lillU^ MVIJIfll^l J — Cena broš 1 K. z=z Kemična iistilnica in barualnica. Marsikdo ne ve, da se nahaja v Gorici Pilialka kemične čistilnice in barvalnicf ALBIN 0OE6ANA iz Trsta, kjer se pere, Čisti in barva vsakovrstno blago, moške in ženskeobifke, pregrinjala, kožuhovine itd. [izdeluje se na parno silo. Močenje sukna, pranje in kodraiije peres. - Za barvanje se uporabljajo Me take barve, ki so vstrajne in se dado prati. ——^— Cene zmerne. ———— I Za obila naročila se priporoča zastopnik I Anton Jug, Gledaliska ulica St. 14. Iz zalogc „Narodne Tiskarne". „Narodna Tiskarna " v Cjorici ima v svoji zalogi sledečc knjige : S. Gregorčič: „Svetopisemska knjiga Job in psalem 118" s „Pojasnilnim uvodom w knjigo Job", spisal dr. Fr. Sedej. Cena: Kleg. vez. K 3 20. S. Oregorčič: „Poezije 19." Eleg. vez. K 3-20, broš. K 2. A. Kragelj: „Ilijada". mehko vez. K 1-40. V. Remec: „Veliki punt". Drugi na- tis. Bros. K 1-70. F. Vodopivec: „Igre za samomoške in samoženske vloge". Bros. K 140. Jakob Miklus mizar in iesni t r g o v e c ^ v Podgori oa YOflD ifWkeia losla (na cextt, ki peljeproti (rraditkt) COO 1 fiuje Hid I i opcfco. ima ve- Uko zalo^o v«ta.ki>vrHtneKa trde- K.s in nifkhega l**«a (tomacV^a in tujf(;;t, veliko /,ulu«o puhi.št- v;i v tinkili piiHod, ititikHluic itd. Tvrdka Teod. Hribar v Gorici sprejme v službo s 1. marcora \\\\\\\\\\ pomoonlka ki je vešč poleg slovenskega tudi italijanskega in nemškega jezika. Kaho se obpanimo želudinih bolečin?! Takini boloznim, na katerih trpi dandanašnje Človeštvo, se pride vspešno v okom ter se jiin more en.ergično nasprotovati s torn, da se pravočasno uporablja == Dr. Engel-nov nektar. == Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravemu telesu. Kdor hoče svoje zdravje ohraniti tudi do starosii. naj upojpblji po svojih izvrstnih vspehih slaviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača. ki je izdelana iz izvrslnih zeliščnih sokov in iz vina. vpliva vs!ed svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, ozfroma želodono vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Tako zdravi kakor bolni labko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svo- jenni zdravju Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoČe na prebavo in vzbu- dljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoCa vžitek ¦¦¦*=— Dr. Engel-novega nektxrja ^^^ vsem. ki si hočejo oliraniti zdrav želodec. Nektar je dobro srcdstvo proti želodčnemu katarju, krču. bolečinam, težki pre- bavi ali zasiiženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali ko- lične bolečine ali srčno utripanje, obrani temvei? dober seni in živahen tek. zabra- njujc tnrt'j nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utiujenost. V širokili slogih Ijudstva razširjon nektar vzdržuje veselost in veselje do življcnja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklon ca v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Romans. Ajel. Dolgopolje. Ronke. Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrijti. Tolmin, Kanal. Videni, F'alma, Červinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Selana, Vipava. Postojna. Alilj, Trst itd., kakor tudi v lekarnah v vseh veejih in nianjših krajih Goriško-Gradiščariskt* in sosednih dežel. Tudi razpošiljaj • lekarne v Gorici 3 ali več stekienic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. Svarl se prgd por|arejar\jem! Zahtevaj^p izrecno — DR. EN6EL-H0V NEKTHR. m^ Moj nektar ni nobeno tajno sreilstvo. njegove sestavine so: samos 200. vino malaga 200, vinski štrkljaj 50, glicerina 100, <5rno vino 100, sok jerebike 100. üre- šnjev sok 2C0, brinjc 30 in mnogo drugih zeljišo. Te sestavine se pomešajo. „Kmečka Banka" v Gorici, — na Kornu St. 12 ===== eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejemi vloge na kujižice in na tekoöi ra- čun, ter jib obrestuje čisto po 43 0 - —,- 4 0 =====------ Načelstvo obatoji iz %%. , Dr. Alojzij Franko, predBednik, Ivan Saunig, veleposestnik in lupaa v Biljali, podpred- sedntk, Fran Obljubok, veloposostnik in iupun v Kojskom-Krasno, (gnacij Kriiman, naduiitelj v Dornbergu, Alojcij Itandplj, veleposostnlk v Podgori. "In/foiiffrri/io „Ljübljanske kreditne banke" tt (1 AT) TTT j ii •-------------------------------------------------11 | «j f i [I — — se bavi 8 vsemi v banöno stroko spadajoöimi posli.------ V 111 I . . V/ULL vLUlllUvAJ fFKoge na knjizice cbrestMje po lv/0, vloge v tehccem ratunu po dogovoru. f vJ \j XI) A V . . Delnlška glavnlca K 5t0OO.OOO. Ceiltrala V Ljubljani. v - Rezervnl zaklad K 450.000. - — = PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split Trst. = Vflika za- loiea dvo- koles od K 3CI-30O: ši- val. stro- jev od K 30- 250; gra mofo-- nov od K 15- 1500; • ploščo od K 1-4: vsako vrstnih kmetijskih stro- iev. orkt'strijonov i. t. d. Mehanična delavnica pri BATJEL-u «O RICA. Stolna ulica 3- 4. Prodaia tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in Iepaki za go- stilne. kavanie i. t. d. se pošiljajo na zahtevo poštnine proslo. Xajnovejse acetilen svftilke za gostilničarje in dništva od 8 knm naprej. « Najmanj 800 krön mesečno zasluži pri nas kot zastopnik našega patontire- nega perila oseba, ako obišče zasebne stranka prve vrstp. Vešč mora biti siovenskega in neni- škega jezika s pošteno preteklostjo. Poštoni re- flektantje naj se oglasijo v nedHjo dne 29. jan. od 8.—12. ure predpoluHne pri e. Ahnton. Hotel Südbahn GORiCA 20 do 50 K na dan lahko vsakdo zasluži z račpečavanjem novega predmeta. ki se rabi v vsaki hiSi — Pošljite v pismu za pojasnüa znamko za 30 vin. in svoj naslov. Josip Batič, Idrija, Kranjsko. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go- rici Gospodska ulica št. 1 se priporoča ' sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obüen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lasepol2K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, st. 1. Najboljšfl češha tvrdko. — Perje za posteije po zclo nizhih cenab. ,— Sivo perje, skubenu 1 !;g 2 K. boljša vrsts 2 K 40 v, polu belo 2 K 80 v, belo 4 K, belo puh 5 K 10 v; t kg najfinejše snežno-belo, skubeno 6 K 40 v, 8 K: 1 kg puh perje, sivo 6 K. 7 K ; belo fine 10 K; najfinejše iz prsnega perja 12 K. Pošilja se 5 kg poštnine prosto. .,:-------...::_. _-_^ PncfpHnai r» 111*91/21 iz Lustega> rudečega.višnjevega belega ali I UOlCIJlia tJjiaVÖ rumenkastega nemkinga, l pernica dolga 180 cm, široka 120 cm ter 2 blazini za podglavo vsaka 80 cm dolga. 60 ) cm široka. napclnjena z novim, sivim. trpeznim perjtm 16 K: s polpu- ____,,.¦ hcn 20 ^ s puhom 24 K. Posamezne pernice 10 K. 12 K, 16 K; bla- zine za podglavo 3 K.3-50, 4 K. Pernice 200 cm dolge. 140 cm široke 18 K, 14 K 70 v. 17 K 80 v, 21 K ; bla/ine za podglavo 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 v, 5 K 20 v, 5 K 70 v. Spodnje per- nice iz moCnega čestanega platna. ISO cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80 v. M K 80 v. Razpo- šilja se pioii povzetju in sicer od 12 K višje poštnine prosto. Za rrengajajoče blago se vrne denar. Cenikf zastoiij in poštnine proslo. —-----------S. BeDisoh v Deschenitzu. št. 743. Češko. (Böhmerwald). == StSiteJ Kdo ne pozna Ivrdke St°j^! Kerševani & Čuk na Steinern trgu (Piazza fiuomo) v GORIQIstev. 9? Vsakilo po/iia lo tvrdko, kor ima na prodaj Original Victoria šivalne stroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po 10-Ietni uporabi brczšumno, hitro in toöno. Original YU'turia si\alui «troji so so , vsem šiviljam, krojačoni in drugirn moc'.io pri- ^ ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- JL =^—-=^ nega stroja -----_------_- | H| „Original Victoria" šivalne stroje. if Tvrdka da na razpolapo učiloljico, ki poučuje brezpiačno. Z Original Victoria šivalniiiii jj^i^ stroji so izvršuje vsakovrstno umetno vozonjo (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodjo: slamorcznice. sti- skalnice. drucgaSnize (stroje za« $l mastenje grozdja), pluge, ^B brane itd. iid. y Ta tvrdka ima na prodaj iiaj- SÜ boljša dvokoleso bela, rdečaitd. a znamko KERSEVANI & C U E, kl J'h sama izdeluje. Nadaljo, puške samokrese, drugo belgijeko orožje. stre- ^ Ijivo. — Poteni n;ijboljše gramo'foiie. Daje na obroke. CENIKI =~ se r a z pošl j ajo r :=^ zastonj. =-==š V. emisiia delnic „JADEANSKE BANKE" v Trstu VABILO NA SUBSKRIPCIJO. V preteklem letu je izvršil upravni svet „Jadranske banke" v Trstu le deloma sklep občnega zbora / dne 14. marca 1909 s tern, da je izdal 2500 delnic äi K 400 t. j. — K 1,000.000 nom. in povišal na ta način delniško glavnico našega zavoda na K 4,000.000. Tozadevna subskripcija je imela tak vspeh, da ni bilo nits mogoče zadovoljiti vseh subskribentov. Razvoj poslov „Jadranske banke" v preleklem letu je napotil upravni svet, da je sklenil v seji dne 28. decembra 1910. povišati v smislu pooblaščenja na- vedenega občnega zbora delniško glavnico za nadaljna dva milijona kron in izdati v tö svrho 5000 delnic ä K 40011 K 2,000.000 nom. po nižje navedenih pogojih. Z izvršitvijo tega sklepa sebopovišala delniška glavnica našega zavoda na E 6,000.000, tako da bo postala „Jadranska banka največji avstrijski jugoslo- vanskl bančnl zavod. Bilančni vspeh preteklega leta odgovarja percentualno vspehom prejšnjih let, vkljub temu, da je bil četrti milijon šele od 1. junija 1910 za- vodu na razpolago. Zato namerava upravni svet predlagati občnernu zboru izplačanje zopet isle. t. j. 6% ne dividende za preteklo leto in dotirati z večjim zneskom rezervne fonde. kateri bi se na ta način, vpoštevaje ažijo nove emisije. kmalu podvojili. Tudi ni izključeno, da bo občni zbor z ozirom na bilančni re/ultat. zahteval povišanje dividende. V zadnji seji upravnega sveta se je skienilo tudi, zahtevati od vlade dovoljenje za nadaljno povišanje delniške glavnice do zneska K 12,000.000 in spremeniti v tern smislu pravila „Jadranske banke". Za V emisijo delnic .Jadracske banke v Trstu veljajo sledeči pogoji: ' a) mejitelji delnici prejšnjih emislj imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer so upravičeni. zahtevati na podlagi vsakih 2 deinic 1 delnico nove emisije po- kurzu K 425 za delnico; b) delnice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravlce preostanejo,*so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic, v koli- kor bi podpisali večje število delnic. nego jim na podlagi opcije pripada. po kurzu K 445 za delnico. Prijave za uove deloice se sprejemajo do 15. februvarja 1911 in je treba vplačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 200 kot prvi obrok in ob enem kavcijo. ostanek pa — vpoštevajte svoječasno položeno kavcijo — po reparticiji delnic. katere izid se vsakemu subskribentu naznani najpozneje do 15. marca 1911 Nove delnice participirajo že na dobičku za leto 1911 in za to morajo se vplačat' 5%-ne obresti od nom. zneska od 1. januvarja t. 1. do dneya izplačila. Od vlačanega prvega obroka, ozirorna kavcije odobri banka subskribentom tudi 5%-ne obresti. Subskribentom je dovoljeno vplačati takoj pri subskripciji celi zne- sek podpisanih delnic. Kurzni doblöek (a*'Jo) pripade, kakor že zgoraj omenjeno. po odbitku stroškov in pri^tojbin nove emisije, rezervnemu zakladu banke. Upravni svet je dolucil za V. emisijo delnic skoraj isti kurz, kakor je veljal za IV. emisijo z namenom, da bi omogočil subskribentom, na katerih prijave se s. č. ni mogel ozirati, nabavo deinic pod ugodnimi pogoji in bi pridobil „Jadran^ki banki" z določenjeni nizkega kurza nadaljne interesente. Ppijave na nove delnice se sprejemajo : V TRSTU: pri blagajni bank«. V OPATiJI: pri blagajni banke. V DUBROVNIKU: pri Hrvatski vjeresijski banki in njenih podružnicah v Sibeni.ku, Zadru in Spljetu, in pri Dubrovački trgovački banki. NA DUNAJU: pri Živnostenski banki pro Cechy a Moravu, pri Osrednji banki Čeških hranilnic in Češki industrijalni banki. V LJUBLJANI: pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podruznicah v Celovcu, Spljetu, Sarnjeyu in Goriei in pri Trgovsko-obrtni banki. V PRAGI: pri Živnostenski banki pro Cecky a Moraru, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki. V SPLJETU: pri Prvi pucki dalmatinski banki. V SUŠAKU: pri banki i štedionici za Primorje in njenih podruznicah na Reki in v Bakru. V ZAGREBU: pri Prvi hrvatski šiedionici in njenih podruznicah v Varaždinu, Osjeku, Vel. Guriei, Sisku, Virovidci, Cirkvenici, Reki, Zemunu, Bolovaru, Delnicah in Kraljevici. Pri navedenih subskribčnih mestih morajo se tudi deponiraii stare delnice v svrho izvršitve opcijske pravice. Za siučaj, da javna subskribcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente. Upravni svet 1vJadrai\ske banke44 v Trstu. _ OPOMBA : »Jadrantka banka« oošlie vsakemu interesontu na zahtevo polo/.nico avstrijskc ali o^rskn poštno hranilnico, tako, (Ja morn sloditi poäiljalov denarja \m\/. vsoli stroškov za subjkribnula. V izdaiatel) in odgovorni arednik Anton Bavcar. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e L i č.)