DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO? OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Haročnina v JagostaviH znaša mesečno Din 10.—. v inozemstva mesečno Din /5.—» — Uredništvo in upravat Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. telefon 2326'. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Dt* lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovljt, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din /.—, mali oglasi, ki slutijo v social,it namene delavstvu in nameščencem. vsaka beseda Din 0J$ Stev. 131 • Maribor, sobota, dnu 17. decembra 1938 • Leto XIII Ni ne obupavamo „.. Reakcija ima ostre kremplje. Telesno lahko rani človeka, ga zasužnji. Duha njegovega vara in zatira, ne more pa zamoriti, ker nima telesa, kakor uče. Reakcija lahko tepe človeka. Rane in udarci bole človeka, telesno otiranje z gladom, z odrekanjem pralce do dela in življenja ga sicer more, trpinčijo, toda ranjeno in pretepano telo zbuja v človeku duhovno nejevoljo, duhovni Srd in zgražanje nad krivicami- Duh reagira na bolečine telesa, duh reagira na teror in omejevanje svobode, da se uveljavlja s svojimi sposobnostmi, ki jih ima po naravi in so naravne, suverene, V ranjenem in tepenem, telesu se kujajo duhovne sile, ki hočejo živeti, doživljati in soustvarjati svet in njego-vo življenje. Teh duhovnih sil ne bo nihče zatrl, ker so delo večnih naravni sil. Taka ie naša zavest. Osveta te duhovne sile pa utegne biti težka, ker je človeški duh —'' neumrljiv. Cltamberl amoeriaui Je Hudo razočaral nemsi s svojim govorom na večerji inozemskih novinarjev v Londonu fašizem hudi v il nemški l " Ceikoslovaika ge „oku2lla“ Madžarsko Madžarski aristokrati so zapopaščeni nad idejami, ki so jih prinesli v Madžarsko »odrešeni« Madžari iz ČSR. S pripojenjem delov slovaškega ozemlja Madžarski je zavel iz teh krajev, ki so naseljeni z »odrešenimi« madžarskimi brati, nevaren revolucionaren duh. M,adžari v teh pokrajinah so živeli v politični svobodi in uživali velike socialne pravice. V Madžarski vsega tega ni. Najbolj razočarani pa so »odrešeni« madžarski kmetje, ker Madžarska ne pozna agrarne -reforme. Iz "odrešenih« krajev je pričela akcija za izvedbo agrarne reforme, ki je našla ve-Hk odmev po vsej državi. Vlada je hočeš nočeš morala pričeti razmišljati o tem. problemu. Toda jabolko je prekislo za madžarske grofe in barone. Po- dolgem premišljevanju so sedaj sklenili, da bodo izvedli agrarno reformo — toda zaenkrat samo na židovskih veleposestvih. S tem pa seveda ne ho mnogo nomagano. iMenda se madžarski grofi že močno kesajo, da so se koliko pulili za Madžare na Slovaškem., "odrešenim« Madžarom ie pa tudi žal, da so se ločili od republike, ki je bila Vzgled politične svobode, socialne pravičnosti in narodne enakopravnosti. Nemtifa za ustanbvltev Velike Ukrajine Sedaj ali nikoli. Radi oslabitve vpliva Francije in Anglije v srednji Evropi, so v Berlinu Mnenja, da je sedaj najbolj ugoden čas *a ustanovitev Velike Ukrajine. S tem hi bil prizadejan Rusiji hud udarec. Po nemškem mnenju bi v Angliji celo pozdravili oslabitev oziroma uničenje sovjetskega sistema v Rusiji in ojačenje Nemčije? Tak tisk je res velesila. List »Dayl Herald«, j1* ie glasilo angleške delavske stranke, izha- la dnevno v nakladi 2 milijona izvodov. Tak ''st ima brez dvoma velikanski vpliv na jav- n° mnenje. Več naklade kot »Dayl Herald« ltna samo še »Daily Express«, ki izhaja dnev- v 2,400.000 izvodih. Pomisliti je pa treba, ^ a je »Dayl Herald« postal dnevnik šele okoli ' 1924, dočim so vsi ostali angleški časopisi ?n°*b starejši. Vse je mogoče, ako delavstvo hoče; V vsem svetu je vzbudil mnogo pozornosti govor angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina na večerji inozemskih novinarjev v Londonu, dne 13. decembra t. 1. Vsebina govora je bila poprej Sporočena vsem v Londonu akreditiranim poslanikom. Čim je bil znan osnutek govora v Berlinu, so sklenili, da se nemška delegacija ne udeleži banketa. 1 Kaj je rekel Chamberlain? Chamberlain je govoril najprvo o položaju .pred monakovsko konferenco Tedaj sta postojali dve možnosti; ali da se s silo odpravijo vzroki vojn ali pa, da se poskusi z osebnimi razgovori doseči ta najvišji smoter. Ljudje, ki so bili za prvo tezo, so prezrli, da se je v zadnjih letih angleška narodna obramba zanemarila. , Vojna je grozna stvar. Verjetno je, da bi v taki vojni ne bilo ne zmagovalca, ne- premaganca, ampak velikansko uničenje, ki bi ga dve generaciji ne mogli nadomestiti. Zato sem se, je rekel Chamberlain, odločil za drugo možnost, odpraviti vzroke vojn z razgovori. Načelu, ki sem si ga postavil bom ostal zvest. Dobro vem, da smatrajo neki krogi Monakovo za poraz demokracije in njenih načel. Po mojem mnenju pa se s takimi trditvami le slabo služi demokraciji in ne odpira proti mednarodnemu mirnemu sožitju in sodelovanju. Nasprotno, takih sestankov vobče ni mogoče obeležiti za zmago ali poraz. Njih namen in značaj ostane izključno le ta. da si vsi odgovorni možje z osebnimi stiki in premišljenimi razgovori prizadevajo ohraniti človeštvu mir. Vem, da presojajo neki krogi moje delovanje v tem smislu, kakor da gojim simpatije za fašizem, odnosno za narodni socializem, ko se vedno znova Sporazumevam z zastopniki teh držav. Če naj se to razume tako, kakor da hočem uvesti tak sistem v naši državi, potem je resnica baš nasprotna. Zame in za ogromno večino Angležev je popolna podreditev neodvisnega po-edinca pod oblast neke skupnosti, pa čeprav je državna, a v resnici obsega le one, ki trenutno državo vodijo in upravljajo, v nasprotju z našimi osnovnimi nazori o človeškem in družbenem redu. Priznavam, da teh naših nazorov ni mogoče uveljaviti povsod na enak način. Zato pa se tudi ne spuščam v kritiko sistemov, ki so drugim prikladni, nam pa ne. Zgodovina nas uči, da nobena oblika vladavine ne traja večno. Sprememba se lahko izvrši počasi, v desetletjih, z evolucijo, ali -pa lahko nastane eksplozivno. Prav zaradi tega sodimo, da se ne smejo opustiti stiki z drugimi državami, zaradi njihovih režimov, ki se lahko s časom bistveno spremene. Miroljubni, toda pripravljeni V zadnjem delu svojega govora je Chamberlain poudaril, da je Anglija miroljubna in da bo to tudi ostala. Svet mnogo govori o prednostih totalitarne oblasti in vedno znova opozarja na vedno večje oboroževanje. Zaradi tega smo prisiljeni, da vse ukrenemo, da bodo vse vrzeli našega obrambnega sistema zadelane. Toda vse Svoje početje bomo tudi v bodoče uravnavali kakor nam narekuje razum. Zavedati se moramo, da imamo svoje obveznosti in dolžnosti ne le do angleškega naroda, ne le do britanskega imperija nego tudi do svojih zaveznikov. Zgodovina uči, da noben Doskus nadoblasti ni dolgo trajal in da nadoblast še nobnemu narodu ni prinesla sreče. \ Izkustva dokazujejo, da je obenem v vseh tlačenih narodih ogromna notranja odporna sila, ki pripravlja nadoblasti največie težave. Anglija se teh naravnih zakonov zaveda. Zato se ie v svoji zgodovini spravila z Ameriko. Danes je spor z Ameriko absolutno nemogoč. Še za časa mojetfa življenja je bil trenutek, ko bi bila skoraj nastala vojna s Francijo. Danes je +akšna katastrofa prav tako nemogoča kakor vojna z Ameriko. Naši odnošaji s Francijo segajo preko jurističnega okvira, ker slone na istovetnosti naših interesov. Chamberlain ie končal svoj govor z besedami: — Končujem s tem, da po vas pošiljam poziv vsem narodom katere zastopate, naj se zavedaio. da je naš cilj sreča vseh narodov, ki jo je no mojem mišljenju mogoče doseči le, če smo vsi prinravljeni odstraniti sumničenja in predsodke in da pomogomo odstranjevati vse ono, kar nas razdvaja. Ukrajina nova t»reizkuSn'a za evropski mir Ukrajinci so podeljeni na tri države. V Čehoslovaški so Podkarpatski Rusi, tretjina jih je v Poljski, več kot polovica pa v Rusiji. Ukrajinci so prav za prav Rusi. Glavno mesto Kijev je bil vendar zibelka ruske države. Ukrajina je torej samo zemljepisni, ne pa tudi narodnostni pojem. Toda Ukrajina je bogata dežela, zato se Nemčija poteza za nie zedinjenje in neodvisnost. Nemška politika, ki ie te dni z glasovanjem že okupirala Klajpedo, želi rešiti tudi Ukrajino in z njo sodelovati. Poljska kliče sedaj v Varšavo Litvi- nova, reflektira tudi na podporo sosednjih držav. Vprašanje je, če so te države doveli močne, da se nameri upro. V Angliji in Franciji govore sicer, da take akcije razkosavanja in okupacije, kakor doslej, v bodoče ne bodo več mogoče. Ukrenili pa še niso ničesar, kar znači. da so to sicer besede obetanja, politika pa ostane stara — čakanje, l ‘u t «-.«»* > Le težko je verjetno, da bosta Anglija in Francija svojo novo politiko glede zaščite interesov v vzhodni in jugovzhodni Evropi realno nadaljevali. Franclja bo branila svofo zem'Jo tndi proti Italiji Francoski zunanji minister Bonnet ie minulo sredo poročal v zunanje-uoli-fičnem odboru parlamenta in dejal, da Franciia ne bo odstopila niti pedi svoje zemlje Italiji ali kaki drugi državi. Mislil je na Tunis v Sev. Afriki in Dži-boti v franc. Somaliji, izhodišče edine abesinske železnice. Francosko časopisje toplo pozdravlja to odločno izjavo zunanjega ministra. Cerkveno premoienie bode razlastili v Nemčiji »Cerkveno premoženje škoduje narodu in gospodarstvu« Znano narodno-socialistično glasilo »Der Angriff« prinaša obširen članek o ogromnem, nepremičnem premoženju, ki ga imajo v Nemčiji cerkve. List pravi, da pripravljajo nov zakon, s katerim se bo vso to nepremično premoženje cerkev razlastilo v korist države, češ da cerkve ne potrebujejo nepremičnega premoženja in da to stanje zlasti škoduje nemškemu narodu in njegovemu narodnemu gospodarstvu. Nemčija proti katoliški cerkvi Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« poroča, da pripravljajo v Nemčiji protikatoliški zakon, s katerim Se naj onemogoči verska propaganda, na- biranje prispevkov za cerkve in redovnike. Stiki med nemškimi škofi in papežem pa bodo mogoči le preko nemškega zunanjega ministrstva. Laburisti proti angleSkl vladi Predlog za nezaupnico. Angleška delavska stranka namerava staviti prihodnji ponedeljek predlog za nezaupnico Chamberlainovi vladi. Laburistični poslanci utemeljujejo svoj predlog s tem, da nimajo zaupanja v zunanjo politiko, ki jo vodi zadnje čase j angleška vlade. Amerlike države proti faSistlinl nevarnosti Posvetovanja na vseameriški konferenci v Limi, Na vseameriški konferenci v Limi so argentinski in uruguajski delegati stavili predlog, ki se nanaša na zaščito neodvisnosti ameriških držav in odpor proti politični propagandi iz tujine. Predlog Argentinije je naperjen proti vplivom nemškega in italijanskega fašizma, proti katerima je argentinska vlada zadnje leto zelo enrgično nastopila. Da ie temu res tako, priča tudi ne-razpoloženje, ki ga je vest o tem preg-logu vzbudila v Berlinu. Poljski trgovski minister v Moskvi Poljski trgovinski minister je odšel v Moskvo, kjer bodo razpravljali o poživitvi trgovine med obema državama. V Španiji še ne bo miru Večjih operacij na zimo ni več pričakovati Iz Španije je le malo poročil. Bolj kot z razmerami na fronti se ukvarjajo poročevalci s položajem za frontami. Vojna je izčrpala Španijo. Njene posledice se občutijo tako v republikanskem kot tudi v nacističnem zaledju. Glavno pažnjo se .polaga izdelovanju vojnih potrebščin in presrbi vojakov na frontah. Iz Gibraltarja poroča Reuter, da so iz nacistične Španije prihajali na veliko nakupovat sladkor, kruh, surovo maslo in 'azne druge življenjske potrebščine, ki jih v nacistični Španiji primanjkuje, da so pa sedaj nacistične oblasti te nakupe prepovedale, ker je bilo treba plačevati v angleških funtih, katerih pa Francova Vlada nima. Pomanjkanje živil se občuti tudi v glavnih mestih republikanske Španije. Reuter poroča, da nacistična vlada izrablja tc v svoji propagandi in tolaži s tem svoje pristaše, da bi | ljena h kapitulaciji, kot pa nacistična Španija. Poročila povedo, da prihaja v Španijo še vedno mnogo orožja. Na frontah ni večjih bojev. • :- Vsaka vlada, ki vodi vojno, mora pripravljati tudi mir. Tega se zaveda tudi republikanska vlada. Njeni predstavniki so na delu v inozemstvu. i,. tj .. tl! • ' 1 >• • ' " Bombe na šole Nacistični letalci še vedno bombardirajo odprta mesta v republikanski Španiji. Nedavno so vrgli več bomb na neko šolo v, Barceloni, v kateri je bilo 1200 otrok pri pouku. Bombe k sreči niso zadele nobenega otroka, ker so vsi srečno ušli v podzemlje, čim so se pojavila letala. Napadi na ladje Angleško poročilo pravi, da je bilo od za- RADI TEHNIČNIH OVIR nismo mogli izdati današnje številke na šestih straneh, kar nam naj cenj. naročniki in čitatelji oprostijo. Zadnje vesti Španski kralj naj dobi nazaj vsa posestva in premoženje, ki mu je bilo odvzeto. Tak zakon je razglasil general Franco v nacistični Španiji. Francoska vojaška misija je zapustila ČSR z generalom Faucherjem na čelu, ki je deloval v ČSR na d 20 let. Čehi so pri odhodu poudarjali, da jih je zapustil njihov najboljši in najzvestejši prijatelj ter organizator češkoslovaške armade. V Rumuniji je vlada dovolila ustanovitev stranke Fronta narodnega preporoda, ki bo smela edina postaviti kandidate pri bodočih volitvah. lažje prenašali lastno pomanjkanje, v prepri- j četka državljanske vojne v Španiji napadenih Čanju, da jč pomanjkanje onstran fronte večje. 148 angleških ladij. Vse napade so izvršili na-jn da bo republikanska Španija poprej prisl-1 cisti. Doma U% §*& st/eiu Angleški funt sterling ie draga valuta. Angleški funt šterling ima na beograjski borzi samo osem tečajev in sicer notira din 205, din 238, din 241, din 247, din 250, din 254 in din 262. Za ceno 205 din ga sploh ni dobiti. Tekstilna industrija rabi funte za nabavo volne in bombaža, pa si jih ne more nabaviti, niti ne po višjem tečaju. En sam dan je bilo na razpolago samo okoli 6000 funtov šterlingov, povpraševanje pa je bilo za 25.000 funtov šter-lingov. Kam izvažamo zaboje? Izvoz naših zabojev, ki jih izdelujejo velike žage v Sloveniji gre ves v Palestino. Izvoz organizira škofova žaga v Marijinem gradu v gornjegrajskem okraju. Frančiškanska tiskarna. V okolici Ljubljane bo v kratkem pričela obratovati nova tiskarna očetov frančiškanov. Atentat. Na vrata zagrebškega advokata dr. Werka je nekdo obesil bombo, ki je eksplodirala in povzročila manjšo škodo. Na tleh so r.ašli listek z napisom: »Trdno smo prepričani, da smo vam dali novega gradiva za članek v »Samoupravi«. Dr. Werk je namreč prestopil v JRZ. Kulturni napredek Zagreba. V Zagrebu deluje 800 društev. Število časopisov se je dvignilo od 1. 1918, ko jih je bilo 73, na okrog 400, 'tevilo tiskarskih podjetij pa od 33 na 61. O analfabetizmu. V primorski banovini je analfabetov starih do sedemdeset let 65.4% med moškimi, med ženskami 68.2%. — V savski banovini je skupni odstotek nepismenih 26.6%. Pogajanja za pogodbo o prodaji opija med Jugoslavijo in Turčijo so se pričela te dni v Carigradu. Novi švicarski zvezni predsednik. Za predsednika republike Švice je bil izvoljen dosedanji podpredsednik dr. Filip Etter. Dosedanjemu predsedniku dr. Motti je potekel mandat. V švicarsko zvezno vlado bodo vstopili najbrž tudi socialni demokrati. Neizčrpna finančna sredstva najbolje jamstvo miru. Chamberlain je .govoril te dni na božičnici članov angleškega parlamenta. Dejal je: »če nemški državniki dobro premislijo, kakšne posledice bi rodil mednarodni spopad, potem ne smejo računati samo z močjo angleške vojske in njenega orožja, ampak morajo upoštevati tudi neizčrpne finančne rezerve, s katerimi razpolaga Anglija in ki so odločilne v vsaki vojni. Nove protižidovske ukrepe pripravlja nemška vlada, ki naj končno popolnoma likvidirajo židovsko vprašanje. Medtem je zapadel tudi prvi obrok globe, ki jo morajo plačati židje v Nemčiji radi atentata na nemškega konzularnega uradnika von Ratha v Parizu. Globo morajo plačati židje v gotovini in se za plačilo ne morejo uporabljati državni vrednostni papirji ali zemljiška posest. Notranje ministrstvo je izdalo odlok, da izgubijo upokojeni židovski uradniki vse pravice na pokojnino. Nemška vbda je prepovedala pošiljati darila j v inozemstvo. Nemška vlada je izdala nove devizne predpise. Glasom teh predpisov je odslej naprej prepovedano pošiljanje daril v inozemstvo, pa tudi izvažanje drugih predmetov, ki jih vzamejo ljudje s seboj ob izselitvi. Za vse to je potrebno posebno dovoljenje. Židi pa sploh ne smejo vzeti s seboj ničesar, razen, kar jim služi na poti za osebno uporabo. '' čistost ciganske krvi bodo ugotavljali v Nemčiji. Domače cigane bodo naselili, tuje pa izgnali. Komisija za zgradbo vodne poti med reko Odro in Donavo, ki bo vodila preko ČSR, se bo sestala 20. t. m. v Berlinu. Vojaška dolžnost za žene na Madžarskem. Madžarski minister za obrambo je napovedal reorganizacijo vojske. Uvedena bo zopet obvezna vojaška služba za tri leta, in sicer za redne vojake dve leti, za tehnične čete tri leta. Vojaška obveznost bo trajala od 18. do 35. leta. V vojnem stanju bodo vojaško obvezani vsi moški in ženske od 14. do 70. leta starosti. Grof Ciano bo v nedeljo odpotoval v Budimpešto, kjer bo razgovarjal o italijansko-mad-žarskih odnošajih in mednarodnem položaju. Zveza med Francijo in Anglijo, je po izjavi Chamberlaina bolj trdna kakor je bila kdajkoli poprej in presega okvir medsebojnih pogodbeno dogovorjenih obveznosti. Dve leti proste roke za gospodarsko in socialno obnovo je dobila holandska vlada od parlamenta. Italijanski državni proračun izkazuje skoro pet milijard deficita. Primanjkljaj bodo krili z novimi davki. Ker se niso strinjali z zakonom o volitvi atenskega škofa so odstopili trije grški ministri. Razkrita zarota na Poljskem. Ukrajinske nacionalistične organizacije so baje pripravljale zaroto in hotele osvoboditi svojega pristaša Štefana Bandera, ki je bil svojčas obsojen na 15 let ječe radi atentata na notranjega ministra Bierackega. Zarotniki so podkupili dva jetniška paznika, policija pa je prišla na sleci zaroti in v zvezi s tem aretirala več članov nacionalističnih organizacij. Poljska vlada je razpustila prostozidarske Vi lože in njihovo premoženje zaplenila, t Nacijonalizacijo gospodarstva pripravlja ru-munska vlada. Predvsem nameravajo nacionalizirati industrijo in eksploatacijo gozdov ter rudnikov. Prepoved božičnih drevesc v Rumuniji. Ru-munska vlada je prepovedala sečnjo božičnih drevesc. Božično drevo je tuj. v Rumunijo uveden običaj, ki je sgmo v škodo gozdarstvu. V Palestini ie mesta za 600.000 Židov, ki bi se lahko izselili tja v teku 12 let. 120.000 Židov bi dobilo zaposlitev v poljedelstvu. Žena izginulega bivšega carističnega generala Skoblina v Parizu je bila obsojena na 20 let Ječe pod sumom, da ie v službi sovjetske črezvičajke izročila svojega moža sovjetski tajni policiji. Skoblinova žena je bivša pevka Plevickaja. V Franciji so izginili na enak način kot Skoblin tudi bivši caristični general Muller in Kutjepov. Vsi ti generali so se ukvarjali z zarotami proti sovjetskemu režimu, d <»■?-■- - * ** 1 ■ * Kf' Za predsednika čilske republike je bil izvoljen Aiguira Gerda. Predsednika republike voli parlament. Koliko sladkorja Je pridelala Evropa. Letošnji sladkorni pridelek cenijo na 6,700.000 ton brez Sovjetske Rusije. Rusija sama ga je pa pridelala 2,500.000 ton. Vse države, vključno i Rusija, so članice mednarodnega sladkornega kartela, ki določa, koliko sme znašati produkcija sladkorja v posameznih državah oz. kolif ko ga smejo iz vsake države izvoziti na svetovni trg. cen igr; Prc del Prc nai on Pi- ka on vi st s iz št tl; V p d Iz Češkoslovaške Važna posvetovanja v Bratislavi Pogodba s Sovjetsko Rusijo, Masarykove l>n' grde v Španiji — židovska Ženeva V četrtek sta prišla v Bratislavo češka ^ stra pravde dr, Krejči in minister notrW zac!ev dr. Fischer in sta se tam posvetoval s slovaškimi ministri o važnih vprašanjih toel uDe Češko in Slovaško. Poročevalec »Lidovih N* Spo vin« .pravi v dopisu iz Bratislave, da je. iznes slovaški minister Sidor na tej konferenci til® sledeče slovaške težnje: »Ko smo obravnavali v Pragi vprašanje slo-vaških zastopnikov v ministrstvu zunanjih M' dev, financ in narodne obrambe, sem vil da še vedno ni zginil 20 letni ipraški duh. hočemo, da bi tudi pri zunanji politiki sodek' val slovaški človek, ker me moremo dalje trpc® pogodbe s Sovjetsko Zvezo in da bi se v boli’ ševišiki Španiji borile Masarykove in Got*' Validove komunistične brigade. Zato *or* priti v te skupne resore človek, ki bo vzdrze' val dobre odnošaje z visemi našimi sosedi. Hočemo dalje garancijo. d'a bodo Slovak soodločali pri armadi Čehov, Slovakov in ?oi‘ karpatske Riusije in da bo duh Čehov, Slov*' kov in Podkarpatskih Rusov proniknil v sf mado vse republike. Zahtevamo tudi v ministrstvu financ Slo' vaka, ki se bo brigal za to, da bodo davKii plačani na Slovaškem ©d Slovakov, služili pr8°' vsem Slovakom in Slovaški. Slovaška vlada ne potrebuje .pooblastilne^8 zakona, ker za vsakim njenim dejanjem it^ stoji Hlinkova armada in slovaški narod. C® ca je potreben pooblastilni 7akon za ČeškO' Moravo in Šlezko, mi ne bomo iproti njem1*' toda pridite vi v Bratislavo in se bomo ta1* o tem porazčovorili.« Na Slovaškem bodo volitve v avtonotnrf parlament. Zvesta svojim protidemokratični!11 načelom, je bivša Nlinkova stranka uredil3 stvar tako, da ie smela biti postavliena za vO* litve samo ena lista z nosilcem monsignoroi" dr. Tiso. Slovanki mogotci hodij« točno p« stooinjah Dollfussn in Schuschifgga. Kaj še druži Slovake in Čehe? V nedeljO' dne 11. decembra t. 1. je imel slovaški mini" ster Karol Sidor zopet govor, v katerem ie govoril o razmerju Slovakov do Čehov in rekel: »S Čehi nas druži še samo glava države, to Je prezident republike, ki je krščanski, n* dalje imamo skupne fnance. zunanjo ioolitikšj in narodno obrambo. Ničesar drugega nimamo skupnega. Našo slovaško državo gradimo 1 vsemi pripadki slovaške države. Federativno smo se združili s češko državo, s katero irnS' mo skupne te fri stvari in eno skupno iglavo prezidenta. To ie naš položaj v decembr*1 1938. »Delavske telovadne organizacije« in »Sok<>' la« je razpustila .slovaška vlada. premoženie obeh organizacij pa zaplenila v korist HlinkO' vim gardam. ’ ' : * ?■ Predcenzura za časopisje v ČSR bo ostal? v veljavi do vključno 17. marca 1939. Pooblastilni zakon, ki ga je parlament od o* bril češkoslovaški vladi predvideva, da sife vlada v dobi dveh let od dneva sprejetja z a* kona, t. j. do decembra 1940, z uredbami spre" manjati vse veljavne zakone. V kolikor se nanašajo spremembe zakonov na Slovaško Podkaripatsko Rusijo, je potreben za to Pf'‘ stanek večine slovaških in podkarpatskih n"' nistrov v osrednji vladi. Ne sme pa vla<* spreminjati ustave. Frank Kroll: Odlomek iz radarskega življenja Pred stanovanjem sta zasedla avtomobil, ki ga je šofiral Janez. Toda avto, ki je bil že obrabljen, ni hotel takoj naprej. Ropotal je tako močno, da bi se ga bil še vrag ustrašil, če bi bil kje v bližini. »Daj mu več gasolina,« je rekel Luka in Janez ga je ubogal in avto se je bliskovito premaknil. Kdo ve, kam bi bila priletela, da ga ni Janez spretno obdržal v svoji oblasti. Avtomobilska »šajtrga« je drdrala dalje po cesti, ki se je vila v neštetih ovinkih od vznožja hribovja višje in višje skozi prelaze in soteske. Po preteku četrt ure sta že dospela na cilj; avto se je ustavil pred rovsko pisarno. »No, kar doli stopiva,« je dejal Luka. »Kaj misliš, da bova kar v avtomobilu sedela in naju bo kdo pozval? Ne, bratec, tega ne bova deležna in zato kar brez obotavljanja stopiva doli in pojdiva pogledat, če naju čaka kakšno delo.« Po teh besedah sta se iz-kobacala iz avtomobila in se podala proti pisarni. »Ali poznaš ravnatelja?« vpraša Luka svojega tovariša. »Seveda ga poznam,« odgovori Janez in si prižge svalčico. Luka je tudi posegel v žep in izvlekel zavitek tobaka ter si ga založil v usta in začel žvečiti. »Vidiš ga,« reče Janez in kaže Luku z roko nekega moža. »On je ravnatelj.« »Kako je visok in raven ko sveča,« se je čudil Luka ravnatelju. Ravnatelj je ravno končal pogovor z nekim iskalcem dela in začel počasnih korakov stopati proti pisarni. Ko stopi pred Janeza in Luko, ga slednji pozdravi: »Dober dan, gospod ravnatelj!« »Dober dan,« odgovori ravnatelj in ju vpraša, če iščeta delo. »Da,« sta oba hkrati odgovorila in potrdila, da sta baš zaradi dela prišla k njemu. Ravnatelj ju je dalje vprašal, ako sta že kdaj delala pri tisti družbi. »Ne,« se je oglasil Luka, ki je pozorno gledal v ravnatelja. Nato je Janez posegel v besedo in rekel ravnatelju, da sta mu na razpolago, če potrebuje delavce. »Seveda jih potrebujem, kaj pa znata delati?« ju je ponovno vprašal ravnatelj. »Kopati in nakladati premog znava prav dobro. Jaz imam že deset let izkustva v tem delu,« odgovori Janez. »In ti?« se je vprašajoče ozrl ravnatelj v Luko. »Tudi jaz imam okrog toliko let izkustva v rudarskem delu,« odgovori Luka. Nato je ravnatelj potegnil iz žepa zapisnik in zapisal, kakor sta odgovarjala na njegova vprašanja. Ko je s tem končal, je dal vsakemu listek in rekel, naj vstopita v pisarno, kjer ju bo računovodja vpisal v knjigo. Zatem bosta stopila k zdravniku, da ju bo preiskal, če sta sposobna za delo pod zemljo. Pri računovodji sta kmalu odpravila, toda par ur sta morala čakati predno sta šla skozi zdravniško preiskavo. Sonce je bilo že visoko na nebu in je pošiljalo tople žarke po naselbini. Luka in Janez sta stopicala pred zdravnikovim uradom in se pogovarjala. Od zapad-ne strani je prišla skupina delavcev, šest po številu, stari in mladi. »Ura bo kmalu deset, zdravnik mora biti vsak čas tu,« se oglasi Luka. Komaj je to to izpregovoril, se je že avtomobil pokazal izza ovinka in se nato ustavil pred poslopjem, v katerem je bil zdravnikov urad. Zdravnik, mož vitke in visoke postave, je stopil iz avtomobila in odšel v svoje prostore v poslopju. Za njim so vstopili delavci, ki so ravno dobili delo ter so čakali, da jih preišče. »Hej ti, odkod pa prihajaš?«, je naenkrat vzkliknil Luka, ki je med skupino novih de- lavcev zapazil starega znanca in hotel 0 njega nekaj na hitro izvedeti. Lukov znanec se je pričel krohotati ter t1’11 povedal, da je dospel iz zlate Californije. »Peš, je-lio^|^ JAKOB PERHAVEC Maribor, Gosposka ulica Stev. 9 — Telefon Stev. 25-80 Izdelava likerjev. Desertna vina. Sirupi. Žganjarna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka in srbska klekovača. Specijallteti: ren čak in vermut. — Na debelo! Na dro^i . i. ktntereil izdal* in are/m it Adolf Jelen * Mariboru. — Tiska: Lfudtka tiskarna, d. d. r Maribora, predstaviteJ/ Viktor Erten v Mariboru