32 STRANI HUDIČARIJE I STAVA TISOČLETJA MALI OGLASI ZASTONJ J N0VAJ)0S Cena 25 din Slovenija, sreda 15. maj 1991 PRIČEVANJE ČETNIKA: NE MOREM UBIJATI Št. 18 SPOMENKA HRIBAR: NIMAMO KAJ SKRIVATI AKCIJE NOVE DOBE: brezposelnih morje Nagrade celjskem sejmu Stava tisočletja Pomagajmo Janezu v Ameriko TRAGEDIJE: Grenke detomorke T. LORENČIČ: Ropanje Maribora IZPADI: Walter Wolf Home ^soccooooocooocooocoooscoaooosooococosc ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC TRADICIJA TREH GENERACU IZKORISTITE VELIKO IZBIRO BIRMANSKIH DARIL MAJA ŠE Čuprijska 9, Celje, tel: (063) 24-025, 24-303 PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO fi BIRMANSKIH E 8 OD 10. DO 31. J 8 10% POPUSTA 8 scoccoocoscocccoooocoooocoocccosococooooi NOVO V CELJU BISTRO ^*^<*** /a, 1U.: 063/28-522 i’ Delovni čas od 7. do 22. ure ; Nedelja zaprto Dobimo se na cesti HUDIČARIJE Deponija Jože Pučnik ima oster, nevaren pogled. In prav takšen jezik. Videti je samozavesten človek, ki s prijateljem drži. sovražnika pa črti. Takšni ljudje pri narodu niso priljubljeni, nSKALINADA< Červar Porat (Istra) lastnik Juksen Sadiku — Asri tel.: (0531) 36-424 »FOTO STUDIO - FOTO KOLOR« Atelje: Carpacciev trg 4 66000 KOPER tel.: (066) 22-794 Izdelava fotografij z vašega filma v eni uri AKADEMSKI SLIKAR Miroljub Pavlovič — Jugovac »POP« Galerija ul. Padovan 41 Novigrad — Cittanova Tel.: (0531) 57-013 'V SLASTIČARNA Inn) »FONTANA« TKM COMMERCE D.O.O. EXP0RT-IMP0RT KOPER Tei: (066) 33-670 Fax.: (066) 34-285 in ra lastnik Radmani Raki 51440 POREČ, Dekumanova 26 |-ax.: (UOO) Tel.: (0531) 31-425 iei.: iuoo; zj-ooz V!DE®€gN?£R K©P£* Izposojanje in presnemavanje filmov snemanje z video kamero Stojkovič, Kosovelov trg 3 Tel.: (066) 25-662 Bralki s Frankolove-ga Ko sem prebirala članek »Celje eno samo« so se mi misli vračale v rojstni kraj Frankolovo. Predobro se spominjam vojne, spominjam se partizanov 14. divizije: goli, bosi, sestradani in prezebli, samo teh partizanov je ostalo malo pri življenju. Čisto drugače je bilo z našimi terenci, kakor ste jih imenovali. Res so se bali za svoja življenja in za svoje družine samo z razliko od svojih soborcev v brigadi, so sedali za polne mize in bili toplo oblečeni. Dobro so znali poskrbeti zase, zato so poskrbeli pač tako, da so vse morebitne nevarnosti obsodili na najbolj okrutno smrt. Med njimi nič kriv oče 4 malih otrok gostilničar B., 18 letno dekle, ki je pričakovala otroka. Imenovali ste jih izdajalci. Zakaj niste napisali koga so te žrtve izdale, ali je bil zaradi njih kdo zaprt, ali na smrt obsojen? Če tega ne veste, pač ne bi smeli uporabiti besede izdajalec. Vidite, jaz za razliko od vas dobro poznam rablje teh žrtev, dosti poguma imam, da bi jih imenovala (nekateri še žive) pa tega ne bom storila zaradi njihovih otrok, ki niso nič krivi. Ni se vam treba bati maščevanja, odpustili smo vam, pozabili pač ne bomo nikoli. Tisti, ki nosi zločin v sebi, je kaznovan že s tem, da še živi. Ne bom se podpisala, ker se meni ni potrebno, ker bodo vsi na Frankolovem vedeli, komu so ubili očeta, sestro in spravili ostale člane družine na Teharje. BRALKA iz Celja naslov v uredništvu Mamila in AIDS Zdravstvene in druge institucije v zadnjih dveh letih poročajo o vedno več primerih uživanja heroina, pričakujemo pa lahko, da se bo število uživalcev heroina še povečalo. Hkrati lahko predvidimo tudi povečanje števila okuženih z virusoma HIV in HBS v populaciji uživalcev drog, ki si droge vbrizgavajo. Obstaja pa tudi precejšnja verjetnost, da bi se zaradi pogostejšega menjavanja spolnih partnerjev virus HIV preko uživalcev drog razširil tudi med populacijo, ki drog ne uživa. To je bil eden najmočnejših razlogov, da sem se v okviru delovanja stigme v zadnjih šestih mesecih pogovarjal z več kot tridesetimi uživalci heroina v Sloveniji z namenom ugotoviti, v kolikšni meri uporabljajo načine uživanja drog, ki bi lahko vplivali na širjenje virusa HIV. Podatkov nisem številčno ovrednotil, kar je nedvomno potrebno pri nadaljnjem raziskovanju. Ugotovil sem, da zaradi nuje, zaradi malomarnosti, zaradi strahu, da bi bili pri nakupu brizgalk v lekarni identificirani, zaradi nedostopnosti brizgalk predvsem v manjših krajih v Sloveniji in zaradi precejšnje oddaljenosti dežurnih lekarn, uživalci drog pogosto uporabljajo skupno brizgalko, ki jo običajno sperejo le z vodo. Zelo pogosto pretakajo raztopino heroina iz ene brizgalke v drugo, uporabljajo pa tudi isto brizgalko in vsak svojo iglo, ker pač mislijo, da se lahko virus HIV prenaša le z iglo. Ponekod dajo večje število plastičnih brizgalk in igel v isto posodo z vodo, ki pa je ne segrejejo preveč, da se ne bi brizgalke deformirale. To omogoča prenos virusa HBS, verjetno pa tudi virusa HIV. Zgodi se, da naključno zamenjujejo brizgalke in igle. Pogosto pripravljajo doze za več uživalcev skupaj v eni žlici z eno vatico. Pri vbrizgavanju pogosto pomagajo drug drugemu ter tudi pridejo v stik s knjo kolege. Nekateri pogosto menjujejo spolne partnerje, večinoma pa ne uporabljajo kondomov. Tudi nekateri od tistih, ki so že bili na zdravljenju in bi naj bili seznanjeni z varnimi načina uživanja drog, tvegajo z vsaj enim od opisanih načinov prenašanja virusa HIV. Mlajši uživalci heroina predvsem v manjših krajih ne upajo v lekarno ter so precej slabo informirani o prenašanju virusa HIV, vbrizgavajo pa ga običajno v skupini. Precejšnje število uživalcev večkrat letno potuje iz kraja v kraj, heroin predvsem mlajših uživalcev se še ni testiralo na virus HIV, bojijo se. da bi bili identificirani, mnogim pa je tudi vseeno, če so okuženi ali ne. Skoraj nihče med njimi ne ve za možnost povsem anonimnega testiranja pri Mikrobiološkem inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani. Z ozirom na podatek, da sta le dva med do sedaj znanimi 34 inficiranimi z virusom HIV v Sloveniji (januar 1991) intravenozna uživalca drog in na podatek, da nihče od približno štiridesetih zdravljenih uživalcev drog na Psihiatričnem oddelku v Vojniku ni bil okužen z virusom HIV, da pa so skoraj vsi pozitivni na protitelesa virusa hepatitisa B, lahko sodijo v kategorijo »prizadeta vrsta«. Pomeni, da se je njena številčnost zmanjšala na kritično stopnjo. Takole so: črna štorklja, orel belorepec, sršenar, mali kli-kač (klinkač), orel kačar, sokol, selec, južna postovka, prepelica, kosec, beločelideževnik, veliki škruh, pegasta sova, zlatovranka, vodomec, mala cipa.. ■ v razvitih državah več za ekologijo, je dobro Da je posluha znano, pa četudi je to bolj stvar kulture kot visokorazvite tehnologije. V Nemčiji so se odločili za revitalizacijo močvirij, v Sloveniji so melioracije še zmeraj popularne. Saj se pri nas še zdaj borimo za močvirja, ki so prvobitnega izvora. In ravno zaradi vsega tega hočemo tudi ZELENI PREKMURJA prispevati svoj delež k tej akciji za ohranitev Zlatovranke (na Štajerskem je živi samo še 3-5 parov in tam bo v kratkem tudi koncert za njeno ohranitev). ZLA TO VRAN K A (Cora cias garrulus) je 30,5 cm velika, živo-pisana ptica z močnim proti koncu nekoliko kavljastim kljunom. Perje ima ažurno modro, po hrbtu je opečno rjave barve, krila so živahno modra in med njenim letom, se lepo vidi, da so krila črnoobrobljena. Rep je zelenkasto moder. Zlatovranka izpreže na telegrafskih žicah, strmoglavo sklepam, da verjetno virus HIV pada na leteče insekte. Njen glas Sloveniji med intravenoznimi je globok in vreščeč, ljubi stare uživalci drog še ni razširjen, da pa obstaja zaradi vsega zgoraj navedenega možnost zelo hitrega širjenja, vkolikor se takoj ne začne s čim bolj pretehtano preven-cijo pred širjenjem virusa HIV. Po mojem mnenju je glede na izkušnje v tujini možno preprečiti širjenje virusa HIV najbolj učinkovito s sklopom ukrepov, ki jih v tujini imenujejo harm reducti-on, risk minimisation, low thres-hold, akzeptirende drogenarbeit, user friendlv, syringe exchange. itd., precejšnjo vlogo pa igra tudi detoksifikacija in tudi vzdrževanje z metadonom. Te strategije so predvsem uspešne takrat, ko virus HIV še ni razširjen med uživalci drog, predpostavljajo pa, da je širjenje virusa HIV večja nevarnost za posameznika in javno zdravje, kot pa uživanje drog. Vsi ukrepi morajo biti zastavljeni tako, da omogočijo stik in delo s čim večjim številom uživalcev drog, pri tem pa je nujno pripomoči jim, da čim bolj omejijo tveganje prenašanja virusa HIV ter si ohranijo zdravje, kar je tudi njihova pravica. Pristop strokovnjakov kot tudi odnos družbe do problematike drog je priporočljivo uravnati tako, da uživalci drog niso potisnjeni v »podzemlje«, kjer ostanejo nedosegljivi, saj to lahko zelo zmanjša učinkovitost ukrepov za preprečevanje širjenja virusa HIV. S tem kratkim opisom mojih opažanj ter svojim mnenjem bi Želel le opozoriti na resnost pro-, blematike ter spodbuditi prizadevanja za vnaprejšnje sodelovanje. SLAVKO GORJUP, Ljubljana Akcija zlatovranka ZELENI PREKMURJA se s to akcijo pridružujemo slovenskih ornitologom, ki so začeli s to akcijo, da bi opozorili slovenski narod na posledice melioracij. Že pred časom so se namreč y svetu začeli pojavljati spiski vrst, ki so ogrožene, nastajati so začele nacionalne Rdeče knjige (Red Data Books). Spiski ogroženih vrst naj bi služili načrtovalcem, zakonodajalcem, naravovarstvenim službam, raziskovalcem, skratka vsem. ki jim je do varstva narave. Veliko dogovarjanj je že bilo, da bi napravili Rdeče knjige v okviru cele Jugoslavije, a narejenega je bilo bore malo. Tako je nastal le slovenski predlog Rdečega seznama ptičev Slovenije izpod peresa ornitologa Janeza Gregorija. Izumrla vrsta v Sloveniji je beloglavi jastreb, domnevno izumrli pa so močvirski lunj, prlivka, planinska vrana in čebelar. Je pa pri nas veliko ptic, ki gozdove, gnezdi v starih votlih drevesih in ljubi odprto pokrajino. Če boste kaj zanimivega izvedeli o zlatovranki, nam lahko javite na naslov: ZELENI PREKMURJA, Alija Kardoša 2, 69000 M. Sobota. Zeleni zastavljamo tudi dve ra-torični vprašanji: 1. Kdaj ste nazadnje videli zlatovranko??? 2. Ali jo boste še kdaj!!! JANEZ MAROŠA Beltinci K uredniškemu pripisu K uredniškemu pripisu k pismu bralcev z naslovom »Če-Ijančki so...« prosim za naslednje pojasnilo: Nobenega spora ni, da sem vašemu časopisu pomagal najti dva dokumenta, ki dajeta več jasnosti zadevi »slovenski« tolar. Objavljena sta bila v isti številki kot pismo! Globoko sem prepričan, da je prav, da javnost oba dokumenta pozna (Mnenje republiškega ministrstva, da ni treba za tolar plačevati prometnega davka in Stališče ter vprašanje IO za Nemčijo o tolarju. Poslal vam bom tudi stališče SSK na Koroškem v Avstriji.) Zagotovo pa je možno, da imamo o dokumentih različna stališča: bodisi jaz, bodisi slovenski kongres, bodisi Nova doba. Sodim, da je to povsem normalno. Prepričan pa sem. da razčiščeno vprašanje tolarja ne more vplivati na enotnost Slovenije, prej narobe, nedorečenost lahko močno škoduje. To pa se žal že in še kar dogaja. PETER KAVALAR. Celje ZAKON IN NERED V pisarni se je zglasila stranka Golc Edvard, Trubarjeva 91, Celje. Stranka bo vložila tiskovno tožbo v zvezi s člankom Celje eno samo grobišče, na strani 13 Vašega časopisa z dne 8. 5. 1991. Zato Vas prosim, da mi posredujete podatke o avtorju tega članka. S spoštovanjem! DUŠAN PETROVIČ, odvetnik Celje (dalje na strani 6) VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE V NEDELJO Z AGROPOPOM Nagradna igra NOVE DOBE v sejemski izdaji NOVA DOBA in Pomladanski obrtni sejmi pripravljajo za vas veliko nagradno žrebanje. V posebni izdaji Nove dobe, ki jo dobite brezplačno pri vstopu na sejemski prostor, je tudi kuponček za veliko nagradno igro Nove dobe. Na zunanjem razstavnem prostoru poleg gostišča Novak vam Nova doba ponuja svoje informacije, predstavlja bogate nagrade, in kar je najpomembnejše, tam odvržete nagradni kupon Nove dobe iz posebne izdaje. Kdor želi sodelovati v zaključnem žrebanju z več kuponi, naj nas obišče in pomagali mu bomo. V nedeljo, 19. maja, pripravljamo za vse bralce Nove dobe in za vse, ki so oddali nagradne kupone, na Golovcu veliko zabavno prireditev in zaključno žrebanje. Od 14. do 18. ure bo igral ansambel Agropop, žrebanje pa se bo pričelo na zabaviščnem prostoru sejemskih objektov poleg gostišča Novak ob 16. uri. Če nam bo zagodlo vreme, bo prireditev v hali D, kjer so razstavljeni avtomobili. Pridite torej na celjske Pomladanske obrtne sejme, s kuponom z naslovne strani redne številke Nove dobe je vstopnica cenejša za 20 dinarjev. Naštejmo nekaj najprivlačnejših nagrad: - Vrtna hiša SMREKA - Scooter Suzy (vodno plovilo) - Kolo s pomožnim motorjem Meri - Videorecorder - Pomično okno za avto - Alarmna naprava za stanovanje - zmrzovalnaomara _ 3 krat avto prevleke in še več drugih lepih nagrad. STAVA TISOČLETJA Naša nagradna akcija temelji na domnevi, da se bo Slovenija osamosvojila in da bodo politiki udejanili plebiscitno izraženo voljo Slovencev. Med prispelimi odgovori bomo vsak teden izžrebali (najmanj) tri nagrade, tistega, ki bo pravilno napovedal datum osamosvojitve, pa bomo na koncu akcije bogato nagradili. Če bo pravilnih odgovorov več, bomo nagrajenca izžrebali. Nagradna akcija »Stava tisočletja« traja do 15. maja letos. Med stavnimi lističi, ki so prispeli v naše uredništvo do ponedeljka 13. maja, je žreb razdelil naslednje nagrade: - Janez MAROŠA, Melina 81, 69231 Beltinci, dobi zlat prstan, ki ga podarja ATELJE iz VOJNIKA - Oskar SUHADOLNIK, Gorenje 7, 63327 Šmartno ob Paki, dobi VETROVKO. - Cirila PODKRIŽNIK, Milčinskega 2, 63000 CELJE, pa gre na uro igranja tenisa v ROGAŠKO SLATINO V naslednjem kolu pa bomo žrebali samo še med stavnimi lističi, ki bodo oddani danes, v sredo 15. maja, in bodo prispeli v naše uredništvo do petka 17. maja in sicer naslednje tri nagrade: - zlat prstan, darilo ZLATARSTVA KRAGL in ŽALCA - zlat prstan, darilo ZLATARSKEGA BOUTIQUE-a BOJAN iz ROGAŠKE SLATINE - zlat prstan, darilo ZLATARSTVA MILAN GAJŠEK iz ŠENTJURJA Tako, v naši nagradni akciji ob osamosvajanju slovenske države smo prišli do konca. Optimistov je tudi med našimi bralci vse več; praviloma vsi postavljate formalno razglasitev v prvo polovico letošnjega leta in mednarodno priznanje v drugo polovico leta oziroma na začetek leta 1992. Avstrija premočno vodi med tistimi, ki naj bi samostojno Slovenijo prvi priznali, tu in tam pa se pojavljajo Nemčija, Češko-Slovaška Federacija, Velika Britanija, Litva, Madžarska, Ciper, Albanija in druge (samostojne) države. O nadaljnjem poteku akcije in pravilih vas bomo obvestili v naslednji številki. ----------------------------------------------------------------, I Stavni listič tisočletja | I Priimek in ime............................................. I I naslov..................................................... I I I I I 1. Kdaj bo Slovenija mednarodno priznana kot samostojna država. | I .............................................................................................. I (dan, mesec, leto) | 2. Kdaj bo Slovenija formalno razglasila samostojnost in neodvisnost? | 1 ...................................................................................... (dan, mesec, leto) 3. Katera tuja država bo prva priznala samostojno Slovenijo? ...................................................................................... (dan, mesec, leto) I I I I I I Kupon pošljite na naslov: Nova doba, Aškerčeva 15, 63 000 Celje | — knežje mesto S pripisom »Stava tisočletja«. (nadaljevanje s strani 4) Izvršnemu svetu Skupščine občine V materialu IS SO Celje za dne 8. 5. 1991, z dne 26. 4. 1991 sem zasledil 2. točko dnevnega reda »Predlog sklepa o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za odlagališče sadre in piritnih ogorkov v Bu-kovžlaku (namišljeno ime Žepi-na) ter osnutka sprememb in do polnitev zazidalnega načrta za odlagališče Cinkarne Celje »Za travnikom«. (Material sem dobil slučajno dne 6. 5. 1991 mimo uradnih inštitucij, saj mi je g. Aleš Vrečko, sekretar IS pred cca mesecem dni ustno obrazložil, da kot republiški poslanec materiale IS ne morem dobiti, ker tako določa status SOB Celje). V zvezi z obrazložitvijo 2. točke ostro protestiram proti obrazložitvi, ki se sklicuje na »Smernice za načrt ureditve Spominskega parka Teharje« - Zavoda za varstvo naravne dediščine R Slovenije in na obisk komisije IS SR Slovenije zdne 21. 3. 1991. Obrazložitev: V »Smernicah« g. Mitja Ferenc, prof. zgodovine in sociologije. sicer opozarja, da je še potrebno področje grobišč Teharja raziskati in dokumentirati, vendar »skoraj zanesljivo trdi«, da pod pregrado ni grobov. Prav tako trdi, da ni živih prič. ki bi potrdile kje so grobišča. Prav tako časovno zožuje povojna dogajanja na Teharjih samo na obdobje od 27. 5. 45 do avgusta 45. Kot žrtve omenja samo slovenske domobrance, ustaše, hrvaške domobrance, nedičevce in črnogorske četnike, ki so bili vrnjeni Jugoslaviji iz Avstrije. Gospod Ferenc je milo rečeno iz »ljubljanske oddaljenosti« spregledal cel kup dejstev in dogajanj po vsebini, času in obsežnosti. Gospod Ferenc se verjetno sploh ni potrudil, da bi si ogledal kraj dogajanj, poiskal še drugo dokumentacijo in ljudska pričevanja razen po Francu Kržetu iz Clevelanda. Žive priče kot so g. Ivan Kamenšek - bivši komandant taboriščne straže v Teharjih, g. Grajžl. komandant taborišča bivših nemških vojnih ujetnikov, g. Franc Vrečar, družina Kopitar govorijo, da je desni del pregrade pokril dolino, kjer so streljali in zakopavali žrtve, prav tako je v levem delu pregrade zasut in vgrajen bunker poln posmrtnih ostankov. V samo pregrado so bila z buldožerji potisnjena grobišča v zahodnem bregu »doline piritnih ogorkov« (kjer je bil gozd in strelski jarki). Otroci so ob zemeljskih delih za to pregrado založili velik kup kosti ob desni strani te doline, nakar so jih izvajalci nagnali in kosti z buldožerjem porinili v samo pregrado. Gospod Ferenc ne omenja, da je taborišče pričelo delovati med 12. in 15. 5. 1945 in je delovalo do februarja 1946. Prav tako ne omenja, da je bilo tu usmrčenih veliko prebivalcev iz Celja in okolice (Slov. Konjice. Brežice, Žalec, itd.) Prav tako se izogne dejstvu, da so trdni piritni odpadki prekrili dolino z vsaj 500 tisoč m- volumna in to tisti najbolj »grozljivi del« z grobišči vred. Zatravljenost tega dela ni 5.000 m2, ampak vsaj 40% 4,5 ha velike površine. Zatravljeni del skriva pod seboj poleg mučilnic, ostankov barak in grobov še 4 do 5 metrov debelo plast piritne brozge, ki jo ni bilo mogoče odpeljati in kri je zasuta na cinkar-niško civiliziran način z debelimi deli ostankov ruševin in smeti, za »glazuro« pa je bil nasipana zemlja. Novo odlagališče »Za travnikom« kamor je napeljan sporni cevovod (ena izmed črnih gradenj Cinkarne Celje) nikoli ne bo moglo biti usposobljeno za odlagališče tekoče sadre, saj plazovi in kraterji na sami pregradi ter plazovi ob robovih doline, kjer so v nevarnosti že obrobne hiše kažejo, da so bile geološke preiskave terena samo teoretične ali pa jih sploh ni bilo. Samo dno pregrade pa je samo 1/2 m zakopano v zemeljski temelj, kar je navadno čudno, posebno zato, ker je bil globlji izkop prepovedan. Vsa zgoraj navedena dejstva so strokovnjakom ZPI, IS in CC že nekaj let »predobro poznana«. Zato mi je nerazumljivo takšno ponavljajoče se sprenevedanje, ki ni vredno delovnih mest in funkcij tistih, ki jih opravljajo. IS in ZPI sta že nekajkrat pokazala, da skušata »mešetariti« z bližnjo zgodovino in prihodnostjo Celja (kar pomeni tudi s tu živečimi prebivalci), kar je milo rečeno neodgovorno in kliče po »javni odgovornosti«. V vednost: - Komisiji IS RS za ureditev grobišč v Rogu in ostali Sloveniji, Ljubljana — Sredstvom obveščanja - Rep. sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora g. Mihu Jazbinšku Ljubljana CR JANEZ CRNEJ, Celje Mlin o šolstvu Verouk ne sodi v državne šole, razen kot krožek tam, kjer cerkev nima primernih prostorov. Za vednost o svetovnih verstvih ni potreben poseben predmet, to spada v enega od splošnih družboslovnih predmetov. Za količinska razmerja med različnimi verstvi pa naj veljajo takšna merila, kot za književnost. Če bo v Evropi pouk ob sobotah ostal splošno uveljavljen, ga lahko uvedemo tudi pri nas šele takrat, ko bomo uredili zaposlovanje, gospodarstvo, delovni čas in sploh vse, kar je v zvezi s tem, tako kot v Evropi. Flora legalis je povsem neprimeren način za reševanje problemov, o katerih govori minister Vencelj. Bila bi še manj učinkovita, kot je prepoved točenja alkohola mladoletnim osebam. Policaji naj se ukvarjajo s svojim poslom, učitelji pa s svojim. Za naprej pa priporočamo občinskim oblastem, naj ne izdajajo dovoljenj za obratovanje bifejev pod okni šolskih ministrov. Strinjamo se tudi. da se da več prednosti naravoslovni izobrazbi. MLIN pri SDZ, Celje NOVA STIVILKA ZE V PRODAJI AVTOCESTA: WALTER WOLF BRANI SLOVENIJO Wolf go home! Sramoten odnos vlade in ministra Krajnca do pobude, da bi z japonskim kapitalom zgradili avtocesto od Maribora do Kopra, Kot kaže, so privatni interesi cestnega lobya odločil-nejši od vlade. Predsedniki občin in izvršnih svetov, zbrani v ljubljanski Šiški, so ostali dolgih nosov, Slovenci pa brez avtoceste. Razen osamljenih izjem so. slovenska sredstva informiranja vtaknila glave v pesek ob dogodkih okrog pobude rojaka, milijonarja Walterja Wolfa, ki je slovenski vladi in Slovencem ponudil pomoč za razbitje prometne izoliranosti. Gospod Wolf se je samodejno vključil v pomoč, da bi Slovenija dostojno vstopila v Evropo s tem, da bi z japonskim kapitalom v tisoč dnevih zgradil avtocesto od Maribora do Kopra. Poznavajoč svet in trženje je gospod Wolf ob vse pogostejših obiskih domovine Slovenije in rodnega Maribora ugotovil, da je slovenski cestni loby Slovenijo vse bolj odmikal od evropskih prometnih tokov. S čim si je ta hvalisavi gospod Wolf nakopal zamero vsemogočnih Levičnikov, Krajncev, Zemljaričev in ostale plejade v neinventivnosti okostenele in usmerjene cestarske horde? S ponudbo, da je na daljnem Japonskem uspel zbrati podjetnike in kapital, s katerim bi z našo gradbeno operativo v treh letih zgradili avtocesto od Maribora do Kopra! Ko je gospod Walter Wolf skozi usta Antona Rousa, predsednika mariborskega izvršnega sveta, svoje mukotrpne in uspešne dogovore z Japonci obelodanil, je to med slovenskimi cestarji povzročilo — preplah. Osupnjeni in zgroženi so dvignili svoj glas. gospod Marn, predvsem pa gospod minister za ceste, inženir Marijan Krajnc sta se s ponudbo skoraj zadavila, zato je slednji v Mariboru javno zahteval, da morajo najprej preveriti od kod Wolfu — denar! V Šiški v Ljubljani in pred tem v Mariboru sta Anton Rojec in Mirko Tomaž Krajnc, prvi predsednik celjske občine in drugi predsednik tamkajšnjega izvršnega sveta z Antonom Ro-usom, predsednikom mariborskega izvršnega sveta, organizirala srečanje predstavnikov prizadetih občin, da bi izkoristili nepričakovano priložnost in možnost končne rešitve prometne izoliranosti in zaostalosti Slovenije, ki s kolovozi vstopa v Evropo. Zgodilo se je, kar tudi vse redkejši zagovorniki slovenske vlade niso pričakovali. Najprej je dobičkarskemu in monopolističnemu cestnemu lobyu uspelo, da je v javnosti kanilo le nekaj časopisnih vesti o Wolfo-vi pobudi. Televizija Slovenija, ki je sicer pridno snemala pogovore, javnosti ni predočila niti okostje predloga, temveč pokazala že omenjenega Marna in njegovo nadvse gospodarno razmišljanje. Tudi srečanje vseh županov in predsednikov občinskih izvršnih svetov, trase, po katerih bi nova avtocesta tekla in njih mnenja, kaj šele zahtev, iz Šiške ni uspelo spraviti v javnost. Tako torej ostajamo točno tam, kjer smo bili: Štajercem Krajnc osle kaže, roko pa drži v cestarski skupni malhi, na skrivaj pa v žepu že žvenklja z novci, ki kanejo od starih načrtov. Druge razlage več ni. Gospod Walter Wolf, v imenu poštenih Slovencev, ki jim je mar svoje domovine in njenega ugleda v svetu, vas prosimo, vrnite se od koder ste prišli, delajte cigarete in dirkajte s formulo 1, obkroženi z lepimi dekleti in se ne dajte poniževati poniglavim barabam, ki si še vedno lastijo pravico krojiti usodo Slovencev. Naivni župani v Šiški: Kranjec moj jim osle kaže, vlada pa jim krade cestni dinar NA BARIKADAH V KRAJINI - PRIČEVANJE ČETNIKA Ne morem ubijati Krevsam v koloni ohomatan v pelerino. Naša izmena bo zavzela položaje ob cesti. To ugotovim, ker se kolona ustavi ob razpotju kolovoza. Drgetam od mraza; žganjica in kolo celo popoldne sta opravila svoje. »Šolar! Pojdi naprej!«, mi veli Stevo, ki hodi pet, šest korakov pred mano. Torej bo Nikola, »narednik«, to noč slavik Ne mara me in ne zaupa mi. Čuden kujon, ki se je rodil šele to leto. Teden dni za veliko vstajo v Krajini. Zdaj je že leto in dan četovodja jurišne enote. Prst ima vedno na petelinu kalašnika in ob nogo pripet nož. Pravijo, daje on potegnil na tisto policijsko pa-trolo. Na petelina pritisne brez razmišljanja in ga zato v vojvodstvu zelo cenijo. Drugi se ga bojijo. To sem ugotovil, ko sem bil prvič dodeljen v njegov vod. »Zdaj boš imel možnost pokazati, koliko te je v hlačah. Samo, da se takoj ne podelaš,« mi polglasno reži, tako, da ga cela skupina sliši. »Nič manj me ni v hlačah, kot je tebe in nič prej se ne bom usral, kot bi se ti,« odvrnem. Rojena sva bila v isti vasi. Tu, na tem kršu. Kot njemu, so tudi moje stare potokli ustaši. Jaz sem kot partizanska sirota bil priključen Bošnjakom s Ko-zare in poslan v Slovenijo, on pa v Srbijo. Ko sem se v petdesetih vrnil in nadaljeval šolanje naprej v Kninu in potem v Beogradu, je on baje bil že v nekem begunskem taborišču pri Trstu. »Ti in stari bosta požagala tisto drevo in zaminirala steno nad cesto. Luknje so navrtane, stari jih bo napolnil, da si ti ne bi poškodoval svojih prstov.« Žalosten sem. Midva in Stari smo najstarejši v četici. Ostalo je sama mladež. Vendar so profesionalci. Dva, trije so v JLA opravili specialno šolanje v posebni enoti diverzantov. S temi fanti ni, da bi zobal češnje... Lepotica, sleči hlačke Stisnjen sem na polici nad cesto. Česte ni videti, ker je še tema in megla. To prekleto ro-senje mi bo nakopalo prehlad. Prestar sem za te štose. Toda v štabu so odločili, da moramo zaradi dviga morale tudi mi v akcije. Mislim, da gre za drugo reč. S temi mladimi kosmatim moramo v resnici zato, da jih brzdamo. Zaradi njihove nestrpnosti in krvoželjnosti je bilo že preveč slabega slišati o dejanskih razmerah v Krajini. Po drugi strani pa je tem do skrajnosti zavretim glavam v tem letu dni, ko se je boj zavlekel iz jurišnega tedna v siv mesec in klavrno leto z nekaj praskami in več fantovskimi pretepi, dokaj upadla morala. Tovariši v Beogradu so to dobro zaznali. Napad v Borovem selu je bil prepotreben. Dan in noč se tu sliši pripoved o tem, o junaštvu tega in onega, kdo jih je koliko ustrelil, kdo zaklal in kdo bi skoraj utonil, ko je plaval na ono stran v ledeni reki. Verjetno sem zadremal. Cesta je tu, stare barikade tudi. Nikogar ni po cesti. Odkar se je v svetu razvedelo, kako je pri nas, ni prometa. Ni turistov. Pred mesecem sem bil v akciji na oni strani, nižje, ko je priropotal tisti avtobus s turisti. Moj bog, kako so bili nebogljeni. Kako tudi ne, ni hec pasti med tako črnogledo skupino bradatežev. Kot ovce so nebogljeno stopali iz avtobusa. Vdani v usodo. Razen vodičke, ki se je šopirila, dokler ji fantje niso veleli, da mora na drugo stran avtobusa in si sleči hlačke. Potem je šlo vse kot po maslu. Eden se je nekaj pridušal, nekdo ga je brcnil v rit in je bil mir. Pravzaprav neverjetno, kako je človeka strah pred neznanim. Mene bi bilo tudi... Branimo stoletja stara ognjišča »Kdo žvižga,« vprašam, ko na oni strani proti Kninu nekdo žvižga Marš na Drino. »To je oni bedak, Hrvat, ki se vrača iz službe. Že parkrat mu je bilo rečeno, da naj več ne hodi v službo, pa kaj, doma ima petero otrok. Pa so rekli: pustite ga siromaka, saj je enako ubog kot mi. Saj ga potrebujejo, ker je strokovnjak...« Izza ostenja tišči kolo in kar naprej žvižga. Edina para, ki se je od polnoči sem upala po cesti. Po radiu prisluškujem, kako je drugod. Povsod je enako. Dodobra smo jih nagnali strah v kosti. Ponoči si niti vojska ne upa kakšnega premika. »Čuj bre, mar ti ni bilo zapovedano, da več ne kolovratiš naokoli!« »Tovariši, saj me poznate. Moram tovariši, moram v službo pa čeprav kot vi že tri mesece nisem dobil plače. Moram tovariši, doma imam lačno ženo in otroke...« »Mi nismo tvoji tovariši. A, zdaj pa tovariši, ha? Ti bomo dah tovariša, trk, ubij me je vrag odnesel... Prav Iju-svinjo ...« bila me ni nikoli... To vem odkar sem tu. Ugotovil sem prvi večer, ko sem se vrnil z akcije. Mene so namestili pri ženski, katere mož je v Nemčiji. Ko sem prišel, sem se zgrozil. Vse je smrdelo po hlevu. In ženska tudi. Ko sem jo vprašal, če bi se lahko okopal, mi je bilo žal. Ko sem se vrnil iz štaba, je bila sredi kuhinje kad... Gledala me je s tistimi velikimi očmi in vprašala, kdaj se bom kopal, da bo pripravila kopel. V kadi.. O, Bog, kako rad imam to kopel in njene trde dlani, ko me mili po hrbtu. In kako me je strah, ko moram v akcijo. Nekoč bom moral pritisniti na tega mrzlega petelina kot ono-krat, ko sem to storil, da bi pregnali ustaše. Nikola ima prav, ne sodim sem, ne zato, ker me je premalo v hlačah, ne, zdi se mi, da ne morem ubijati, ne morem. Mogoče bo krogla najprej mene zasedla in me bodo zavitega v zastavo poklonili mojim, kot heroja in nihče ne bo vedel, da mi je mrzko že držalo te preklete strojnice... To, zadnje, ki moral prečrtati, a naj ostane. Ne, ne pretiravajo. Zunaj je zares vojna . Jutro je razparal rafal, da je bilo slišati samo še frfotanje preplašenih ptic. Onemel sem. Gledal sem siromaka, kdaj se bo začel opotekati v smrtnem krču. »Prekini,« sem se zadrl, »ne streljaj? Kdo je streljal? ...« »Saj nisem v njega. Samo tako, pod noge, da bo lažje zajahal kolo. Tega je že navajen ... Zato tudi žvižga... Kaj boš njega, ki sesa isto skorjico kruha, kot mi... Samo tako, malo za šalo...« Sranje. Tako ne bomo ubranili in tako se ne brani stoletja starih ognjišč. Med drugo vojno so nam potolkli stare ustaši, njemu pa mi, četniki. Grozljivo, tam nekje daleč smo se iz-zvili iz istega semena, smo isti, kot Vlahi, samo, da so eni pravoslavne. drugi katoliške vere. Face imamo iste, krš delimo, rodimo se enako, če je treba skočiti na pomoč, si pomagamo in ko pride čas, se spet koljemo. Že stoletja sem. Le zadnjih 45 let ne. Do lani. Imeli bomo Srbijo, mater Srbijo Po radiu slišim, da se naj umaknemo, prestavimo višje, ker nam bodo vojaki pripeljali topli obrok. Vsaj to. Kateri vojaki? Vse je pomešano. Tisto ropanje trgovin v Kninu je vso stvar pobrkalo. Tisto ni bilo načrtovano. Raja kot raja, udri, sekaj ropaj, iznenada so se zbrali in niti Bog jih ne bi mogel ustaviti. Lakota je velik mojster, siromaštvo pa edina dediščina. Včeraj pred cerkvijo je oni z Beograda lepo govoril, kot bi rožice sadil. V nedeljo, po referendumu, bo vse drugače. Imeli bomo Srbijo, svojo Srbijo, mater Srbijo. In vse bo kot prej, za vse bo kruh, otroci bodo spet hodili v šole, na tej strani mitnice ne bo več barikad, min in bradatih fantov, ki šlatajo tvojo ženo in turistke. To, da bo tekla nova meja od Šibenika in Virovitice, je fakt in zgodovinsko dejstvo. To je bilo vedno naše, nikoli Hrvaško. Le Hrvatom dodeljeno po tisti sramotni odločitvi cagavega kralja. Drgetam od mraza. To ni več zame. Prestar sem. Vprašali me boste, kaj delam tu. Povem vam, tu sem, ker moram biti. To je moj dolg domovini. Moja dva sta že velika, imata svoje otroke enake starosti, kot so ti fantje tu .. . Zakaj sem jaz tu? Vrag vedi. če je res, kar pravim. Zena je stara in meščanka. Res je, rodila mi je otroke, tega krša pa ni nikoli dojila. Zdaj nepočesana s cigareto v ustih sedi za mizo in pije kavo. Verjetno posluša jutranje vesti, da bi slišala, če Po uboja kralja Aleksandra Obrenoviča 1903. leta je kralj postal Petar I. Karadžordževič in nemudoma aktivirat Sandžak in Metohijo. * ( ctništvo se je rodilo med mladimi oficirji, ki so odstra-stične in gverilske akcije, Kraljevine Srbije) postavil pred ali-ali: a« brezpogojna združitev SHS s Srbijo ali amputacija Hrvatske po črti Amputarijski načrt Beograda je bil resnici na ljubo do Hrvatov še velikodušen v primeri z načrti Nikola Peška tedanjega srbskega ministrskega predsednika, ki je za ostanek hrvaške predlagal le Zagreb s širšo okolico. 7. julija 1918 je bil dvor ob asšstenri vojaškega vrha in Elementarno sovraštvo je posebnost balkanskih narodov in ga ni bilo nikoli moč utišati. Srbi še danes živijo v svojem četniške formacije, ki so postale uradna vojska begunske vlade v Londonu. NOVAMI DOBA STRAN 8 Konferenca za Slovenijo Ljubljana, Cankarjeva lo b Ljubljana, 7.1.1991 SPOMENKA HRIBAR, PREDSEDNICA KONFERENCE SVETOVNE Rep. sekretarijat za kulturo Ljubljana, Cankarjeva 5 dr. Andrej Capuder V prilogi Vara pošiljam prošnjo za oprostitev proraetnega davka mednarodnega podjetja Eurotrade, Ljubljana, Miklošičeva 38, ki je pooblaščeno za Izdajo in disiribucijo spominskih medalj v čast obeleJitve in finančno podporo Svetovnega slovenskega kongresa. Kot predsednica Komisije za Svetovni slovenski kongres pri Skupščini RS in v imenu Konference za Slovenijo, prosim, da prošnji ugodite in s tem pripomorete k realizaciji tega kongresa. Lepo pozdravijeniI Priloga: lx Predsednika Komisije za Svetovni slovenski kongees Spomenka Hribar mednarodno podjetje Miklošičev« 38 61000 Ljubljana Vugoslavia telefon 38.61/320-641 , ; o:-'-:TF :a r - i _■ . . . r. a •oo o L j v. :: : i « ’lj ?. i. i«:?; r\ ic- j«-' je poot-l č-sci .: ,..t . • • •• .1 -v cf:: -.= 1 ^ me •• ?. . ’ ; . • /, ' T . r i t vr . r. -f i: »-•.«—• ; : : r Svcf c*', - r.;« ■-•JO iStir.lt- v . isl.enč. I c ; - = *. ! wni j:' -tol ~r i j.prečistile;, !•<•• C: r ! c-.-. 1 i.l.S-,- i i ' '.r-i • f r, ■ .vt «•» : . z č ! !«'■ f--rr\ fi-.i _■ p<* c • rli v'ij slo. t r .1 I cn^r f • r. Ol C,.v-c J t V : prei ? vodv v i 1 rf ;.t or.-eč-‘i t--.fi , KIJ-Ul-:L II /. Sl UVI: N 1 JA REPUBLIŠKI SEKRETARIAT 2A FINANU L J U B U vi • A N A Datum: 27.3.1991 EUROTRADE d.o.o. LJUBLJANA L J U B L J A N A Miklošičeva 3B ZADEVA: PROMETNI DAVEK OD SPOMINSKIH MEDALJ V ČAST OBELEŽITVE IN FINANČNO PODPORO SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA Is vaše vloge z dne 5.3.1991 ja razvidno, da ste sa isdajo in distribucijo spominskih medalj - tolarjev, izdanih v čast obeležitve in finančno podporo Svetovnega slovenskega kongresa, dne 18.1.1991 pridobili mnenje Republiškega sekretariata za kulturo o oprostitvi plačila temeljnega in posebnega prometnega davka. Mnenje Republiškega sekretariata za kulturo je bilo izdano na podlagi pooblastila takrat veljavnega zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu. Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št.4/91), po katerem ni več dano pooblastilo pristojnim republiškim organom za izdajo mnenj o oprostitvah,pa se je začel uporabljati 1. februarja letos, zato se te določbe ne morejo nanašati na že izdana mnenja po prejšnjem zakonu. Jasno pa je, da je oprostitev plačevanja prometnega davka vezana na količine, ki so bile predvidene ob izdaji mnenja o oprostitvi. VEDNOST: - RS za kulturo - Komisija za svetovni slovenski kongres - RUDE ko* KI SEKRETAR inf" podjetje za notranjo in zunanjo trgovino ter finančno poslovanje, r.o. r^lH | UUBUANA. TITOVA 66 SPOMENKA HRIBAR OE Strokovne službe DATUM: .. NASZNAK^...:..2.24......... VAS ZNAK: ................. Potrjujem, da smo kupili 200 zlatnikov - medaljonov (slovenski tolar) in jih podarili Svetovnemu slovenskemu kongresu - konferenci za Slovenija Pozdravi PETROL pomočnik gendlrektorji za notranjetrg. dejavgri' Janez UMEK // Nimamo česa Konec junija pripravljajo v Ljubljani in v Celju prvi veliki korak k združitvi in spravi vseh Slovencev, ki živijo v domovini in po svetu. Delovna prizadevanja in napore zadnje tedne spremljajo dvomi, ki so prišla v javnost tudi zaradi nasprotja med slovensko konferenco in celjsko podružnico, večino obtožb pa je uperjenih v ljubljansko vodstvo, neposredno v predsednico Spomenko Hribar. »Veseli me, da ste po toliko objavljenih polinformacijah in dezinformacijah prišli k meni. Žal mi je, da vas ni bilo prej, ker bi dobili vse podatke, gradiva, dokumente. Nobenega razloga nimamo, da bi kaj skrivali,« je uvodoma dejala gospa Spomenka Hribar, ženska ki je med prvimi že dolgo pred slovensko pomladjo pozivala slovenski narod k spravi in je letos 10. januarja postala predsednica Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo. Med daljšim pogovorom smo ugotovili, da je bila za nesporazum kriva tudi čisto banalna napaka administracije republiškega ministrstva za kulturo. Spor s Celjani Tolar in denarič »Pri sponziranju smo zelo natančni. Preden smo podpisali pogodbo s podjetjem Eurotrade, smo obvestili osrednji iniciativni odbor v Trstu in izvršni odbor slovenske konference, preverili smo vse mogoče pogoje in zadržke in šele potlej so šli slovenski tolarji v prodajo. Velja dogovor, da o vseh stvareh, ki zadevajo imidž Svetovnega slovenskega kongresa, obvestimo osrednji odbor. Ne smemo si dovoliti nobenih spodrsljajev. Peter Kavalar pa nas je obvestil o svojem naročilu Zlatarni Celje šele, ko naj bi celjska Zlatarna kovanec že kovala. To je bilo neposlovno, neprofesionalno, sporno ravnanje, hkrati povezano z afero o tolarjih, ki so jo zakuhali v Celju. Želim stvari usmeriti v korist kongresa in celjske Zlatarne, nedopustno pa je vse to natolcevanje o tolarjih. Spet smo se Slovenci sprli, spet je prišlo do samoblokade, ki nas stiska k tlom v vsej naši zgodovini, prepojeni s kompleksom majhnosti.« Celjani vam v zvezi z oprostitvijo prometnega davka za medaljone očitajo sprenevedanje in laganje. Sklicujoč se na dokument ministrstva za kulturo, iz katerega je razvidno, da so oprostitev odobrili Svetovnemu slovenskemu kongresu, pravijo, da je bila konferenca tista, ki je vložila prošnjo in vlogo naj bi podpisali vi, še predenj ste postali predsednica Konference, vi pa trditev, daje to napravil pooblaščeni predstavnik za izdajo in distribucijo spominskih medalj — tolarjev, podjetje Eurotrade. »Iz priložnih dokumentov vidite, da je prošnjo za oprostitev prometnega davka na Republi- IjUMtjai aooAA •*«*« aa» "^ČOpOVČi 3 6IOOO Ljubljenci SST -KOMFERMECA ZA SLOVENI JO 61000 Ljubljen«, ST 33P 311 laMu 33P-630 de-1 niška družba Sektor a poslovanje z ob£ ar> > 09.05.1991 ški sekretariat za kulturo 3. januarja letos naslovilo podjetje Eurotrade, sama pa sem napisala priporočilo in to kot predsednica Komisije za Svetovni slovenski kongres pri skupščini Republike Slovenije na katerega čelo so me sporazumno predlagale stranke. Komisija je bila izvoljena 18. 7. 1990 na skupni seji skupščine Republike Slovenij. V odgovoru ministrstva za kulturo je prišlo do administrativne napake, referentka ga je napačno naslovila na Svetovni slovenski kongres in ne na vlagatelja podjetje Eurotrade.« Gospod Anderlič naj bi vam poklonil dvesto tolarjev. Kje so ti medaljoni? »Meni gospod Anderlič ni dal nobenih tolarjev. Dvesto tolarjev je odkupil Petrol in jih poklonil Konferenci za Slovenijo, o čemer je na voljo uradni dokument, ki ga, prosim, objavite enako kakor druge, ki me razbremenjujejo obtožb. Iz zapisnika o komisijskem pregledu 9. maja letos je razvidno, da so tolarji, ki jih je predstavnik Svetovnega kongresa - Konference za Slovenijo 27. marca izročil v hrambo Ljubljanski banki d. d., v tamkajšnji železni blagajni.« V čem so nesporazumi in nasprotja s celjsko podružnico Svetovnega slovenskega kongresa? »Nesporazumov med nami in celjsko podružnico ni. Prizadevamo si sodelovati normalno, korektno in prijazno. Nesporazumi so med nami in predsednikom podružnice gospodom Petrom Kavalarjem, vendar v nasprotju z večino članov našega upravnega odbora še vedno verjamem, da je do razhajanj prišlo zaradi Kavalar-jeve prevelike vneme in ničesar ni delal zlonamerno. Verjamem v njegovo dobronamernost in dokler me kdo ne prepriča o nasprotnem, bom verjela v njegovo nedolžnost.« Tudi drugi izven Ljubljane začenjajo konferenci očitati, da teži k popolni centralizaciji, hoče vse niti in vse finančno poslovanje držati v svojih rokah. »Celjska podružnica, v kateri se povezujejo Celjani, se bo ukvarjala s problemi, ki zadevajo Celjane kot Celjane, Celjani pa imajo tudi probleme, ki jih imamo Slovenci kot Slovenci. Konference za Slovenijo ne moremo do kraja decentralizirati, kot želi gospod Kavalar. Če delamo slovenski kongres, moramo to delati kot Slovenci ne pa kot Celjani, Ljubljančani, Mariborčani, Koprčani. Odnose in razmerja med konferenco in podružnicami bomo uredili s statutom, formulirali stične točke in razmejili financiranje«. V Celju smo slišali trditev, da ste se osebno lotili celjske podružnice. »To preprosto ni res. Do zaostritve je prišlo na sestanku osrednjega iniciativnega odbora, ko je Peter Kavalar povedal, daje samo naročil kovanje kovanca v celjski Zlatarni. In da bo provizijo pobrala celjska podružnica. Kar je počel prej se nam je še vedno zdelo normalno in logično, to pa je bilo preveč. In to ne preveč po kriterijih konference za Slovenijo, ampak preveč po kriterijih Osrednjega iniciativnega odbora, ki ga v Trstu vodi gospod Bojan Brezigar.« zadava ZAPISNIK O KOMISIJSVEM PREGLEDU Ko*n SCr«it*v i pr., K taci *v čil o f: lev i RV Zlatkov ič je -dne 9. inaja IN|' fTX)BlTSUž-B)R.O SE' RftVND P&govvtfutfl z 3,0-DIKIR 10 e , M IT •PlSSg T^RHcTA Jj LRHK& YOU E‘St E/NFfJCH > LE-PM-n \J»V FTRieTM frpirbN fjp'} KOKO IiFHK-o ►trk Bon- TRine - ---------------- _ rREo5epttuš'copoviTft'lesr! i?- ftHerftiSKeco -UTrm-A IH -SP-fMI RfrL \fsg~ £>- BfV&E -------^r & z X Roko na srce, bolj ko se odcepljamo in osamosvajamo, bolj pozabljamo ali zanemarjamo naš turizem. Kaj je še sploh ostalo od znamenitega slogana Slovenija moja dežela? Ne razmišlja zastonj moj znanec — specialist za vsa turistična vprašanja, da bi bilo treba nemudoma nekaj narediti. »Kaj če bi lipov list zamenjali z metuljem?« je ustrelil ko iz topa. »Pa ne z admiralom, se razume.« »Če smemo skromno pripomniti,« sem rekel, »po moje ni dobro, da smo si omislili slogan Slovenija moja dežela. Tako si potencialni turisti mislijo, da je samo moja in je nočem deliti z nikomur. Morali bi reči Slovenija vaša dežela.« »Tako je. Prav imaš. Slovenija je vsa vaša dežela, bi lahko popravili slogan še iz realsocialističnih časov, in si pri tem mislili, vaša seveda samo v času turistične sezone.« Turistični strokovnjak se je udaril po čelu: »Kako da na to nismo pomislili prej? Koliko več turistov bi imeli! In še kako bi drli k nam, če bi naredili še kakšno potezo.« »Kakšno?« »V mislih imam predvsem prijazen pozdrav na meji. Tu bi turiste pričakali z nasmeški, jim dajali povonjat lipovo cvetje in jim podarili kakšen lipov list, naraven seveda, ne pozlačen. Si predstavljaš, kako bi to vžgalo! Kako omamen vtis bi bil to!« »A ne! Namesto, da jih že na oni strani meje čakamo in jim ponujamo liste z obvestilom, da lahko »merverštojer« dvignejo kar na naši strani in to v dinarjih,« sem pripomnil. »Ja, ampak tisto so naši turisti v Avstriji. Kako da nisem pomislil, da je najvažnejši prijazen pozdrav na meji in lipov list in vonj po lipi?« »Kaj pa tostran meje, v turističnih krajih?« »Ti si pa res radoveden. Na naši strani jim moramo ob popolni prijaznosti in pozornosti nuditi veliko več kot Slovenija je vaša dežela. Dobiti morajo tako rekoč čisto ves turizem. To pa je pravzaprav najtežja stvar, ker lahko hitro kdo pomisli ali reče, da je dobil tudi kaj neturistične-ga. V tem je stvar. Morali bomo tako rekoč absolutizirati naš turizem, kar pomeni, da bo moralo biti turistično vse, kar je turistično - od zraka, narave, voda do znamenitosti. Razumeš?« »To je pa res zelo strokovno povedano. To bi pa res zastopil že vsak antiturist.« NI RES... — da najvnetejši celjski prenovitelj Željko Cigler nima sreče. Odkar so ga zapustili nekdanji najbolj krvi željni sobojevniki, sam vihti partijski barjak in dela veter. - da Demosovca dr. Božidar Voljč in dr. Hubert Požarnik, prvi iz stranke Zelenih in drugi iz SDZ, ne poznata vicev. Pod brežiškim gradom sta družno ugotavljala, da je eno, če demosovec kaj misli in drugo, kar Lesar medtem v Ljubljani naredi. - da bi Kranjčani vedeli zakaj ima njihova krajevna skupnost ime bratov Smuk. Živijo v radostni veri, da je njihova krajevna skupnost povzela ime po bratih Smuk iz Tržiča. Peter je namreč župan v Tržiču, Simon pa gostinec in lastnik firme za kozmetiko. - da se dipl. ing. Mirko Tomaž Kranjc, predsednik celjskega izvršnega sveta, ni udeležil otvoritve celjskih pomladanskih sejmov. Viden je bil med železnimi konjički in to v tistem delu hleva, kjer so bila razstavljena najboljša grla. - da odgovorni možje, ki v Celju skrbijo za lepši videz mesta ne opravljajo svojega dobro plačanega dela. Ob vsaki večji prireditvi, ki v Celje še privabi goste, naženejo na ceste pleskarje in zaradi pleskanja pozapro po par ulic, da v že tako neumnem mestnem prometnem režimu spravljajo ob živce na desetine voznikov. - da so Kranjci na skrivaj odstranili mejni kamen med deželama, ki je stal v Zajesovniku pod Trojanami. Resnica je, da so tudi s pijačo skušali podkupiti buldožerista, ki bi naj ob prestavitvi ceste ob novogradnji »po nerodnosti butnil v tisti butasti kamen,« in ga odrinil v potok Eolsko. - da je kranjski župan, gospod Vitomir Gros, poslanec Liberalne stranke v republiški skupščini, kot je bilo povedano na otvoritvi 16. mednarodnega sejma obrti in podjetništva v Kranju. V zbor občin je bil gospod župan izvoljen kot kandidat Demosa in takoj poskrbel za senzacijo, ker je na volitvah premagal samega Aleksandra Ravnikarja. - da obstaja možnost, da bi se rojak iz Hrastnika in naš podjetni someščan, tovariš Jože Vol-fand vrnil k Delu za vojnega dopisnika. Možno je le, da bi postal povojni dopisnik iz povojnega Iraka. Seveda le v primeru, če bi svojo misijonarsko odpravo sam plačal in ne zahteval stroškov za ločeno življenje. i — da bi Celjani nasedli govoricam o katastrofalnem potresu, ki bi naj Celje in njegovo ožjo okolico porušil do temeljev. Nekateri Celjani so samo zaradi neustreznih postelj določeno noč prespali v avtomobilih. Nekateri pa iz povsem drugotnih razlogov. Vendar v dvoje. STRAN 18 NOVA DODA | FOTOREPORTAŽA Klošarsko jutro I. i 8 DAN S KLOŠARJI IN BREZDOMCI Liudj e so dobri Če se zgodi kaj slabega - piješ zato, da bi pozabil. Če se zgodi kaj dobrega - piješ, da bi proslavil. In če se nič ne zgodi - piješ zato. da bi se kaj zgodilo. Prejšnji večer so imeli »žur« do štirih zjutraj. Ura je devet. Na stopnicah večje stanovanjske hiše nasproti avtobusne postaje še najdeš ostanke razbitih steklenic. Vrat ne moreš odpreti, saj so snete s tečajev in podprte z drogom. Za njimi slišiš polglasno preklinjanje in negodovanje, namenjeno prezgodnjim obiskovalcem. Duri se kmalu odmaknejo. Izpod de-kam podobnih pokrival gledajo skuštrane glave. Stanovalci ležijo po skupinah, da jim je topleje, sončna očala imajo na očeh, da je dalj temno. »Kje so moje gate? Daj mi jih nazaj!« so prve besede. »Kaj sitnariš, vidiš, da mokre visijo na vratih.« izpod iste odeje odgovori Nindža_. »Kaj se pa ti režiš? Še nikoli nisi imel mokrih hlač?« nadere Haš Sreča. »Na, tukaj imaš ene hlače. Včeraj sem jih prinesel«, odgovori Sreč in se izvije izpod skupnega ležišča z dekletom. »Te da bodo meni prav? Kje pa!« sitnari brezhlači Haš. »Če so bile zadnjič meni prav bodo danes tudi tebi, ko te je manj,« sitneža odpravi Nindža. Dekle, ki je verjetno bolj dojela situacijo, se previdno zavije v pokrivalo in ne omenja hlač, čeprav bi jih tudi potrebovala. Počasi se prično razmerja jasniti. Sreč je določen, da skuha kavo — če ne bo spet naredil »kurtšlusa« na razstavljenem kuhalniku. Vodo natoči iz pipe. ki je na drugem koncu sobe. Pod njo je plehnata poso- Ostal sem sam Vsak večer prihajam v mraku bi najraje sam sebi zbežal, okrog nog ovija se mi megla, a v menf bolečina srca se je strr HAŠ da, katere vsebino ne moreš pogledati, če nimaš živalskega želodca. Roke zaspancev najprej sežejo po cigaretih, nato po »flaši«. Odkrijejo se, obleči se ni potrebno, saj se tudi slačili niso — razen tistih nekaj hlač. Nindža je Heavymetalec, Haš je nekje med metalci in hipiji. Sreč je najbolj soliden hipi, Janis Joplin — Barbara je dolgolasa hipijevska »sirena«, medtem, ko je druga ženska neznanka. »Daj zapri vrata, vidiš da je prepih« sitnari Nindža. »Ti pa noge bolj skupaj drži, ko se z njim pogovarjaš ...« »Saj so zaprta, piha ti skozi okno. Ta deka, ki nadomešča šipo, ne tesni dobro«, učeno razloži Haš. Kaj ti ne delujejo več apa-urinčki in alko, da te zebe?« nadaljuje. »Če ti niso dovolj apaurinčki, je tam čisti alko in ostalo«, dopolnjuje Haš. Škoflek. edini zavedajoč se situacije, pokliče še Knaflca iz druge sobe. Vrata drugega prostora se odpro. Skozenj pogleda rdeče-barvna kocinasta glava prijaznega pogleda. Na njej je simpatična pletena kapa. Telo se nekam mlahavo odziblje proti edinemu prostemu od dveh stolov. »Da se ne boš vsedel na moje cote!« se nejevoljno obregne dekle. Suho, drobno telo se previdno spusti na razmajan stol. Roke so ožgane od cigaretnih ogorkov. Telo rahlo dre-geta, ne vem ali od mraza ali od česa drugega. Gorska roža Ko gorska rožo zadehti, ko nebo zajoka in dan zaspi, ko roka roki daje moči, ko vidiš, da je še nekdo ki misli prav tako kot misliš ti in ko pravi ti. da radie ima, resnično iz dna srca tukrai spo/Miis, da svobodna si ki ljubiš in ki ljubljena si. HAŠ »Daj mi cigaret!« so prve besede. Tudi ogenj išče, čeprav skoraj sedi na vžigalicah. S pogledom objame sobo ter strastno vdahne cigaretni dim. Zadovoljen je z dnvevom, ki se je pričel! Knaflc alias Gaster Nekateri ga kličejo tudi Per-la, čeprav mu je Peter ime. Šteje šele dvaintrideset let, a deluje kot spoštovanja vreden starec. Govori tiho, prijazno, z očmi uprtimi naravnost v sogovornika. »Že kar pomnim, sem bil po popravnih domovih. Ko sem odraste!, so domove zamenjali zpori. V glavnem so me obsojali zaradi kraj. tatvin in klate-štva.« Zamisli se in nato vpra- ša: »Ali veš kaj je to lakota?« Odgovora ne pričakuje. »Dokler se nisem drugače znašel, sem, kadar je bila lakota prehuda, kradel. Danes dobimo nekaj od socialnega, drugače pa »žicam«, takrat še nisem znal. Pa se vseeno zgodi, da me tudi danes vtaknejo v »čuzo« zaradi kraje, če me le najdejo blizu kakšne razbite izložbe. Kako bom kradel, saj še hodim težko. Zato pa »žicam«. Ljudje so dobri! Včasih mi dajo kakšen dinar, drugič mi kdo prinese kaj za pojesti, ali pa me povabijo na pijačo. Nekoč sem bil poročen, kakšno leto je trajalo. Hčerka jih šteje devet let. Sedaj sem sam, tudi hčerke ne obiščem. le kako naj se takšen pojavim pred njo?« pripove-duje. Zdaj nikogar ni več. ki poljub bi mi dal, nikogar, da bi z mano se smejal, na koncu sam sem ostal in kot izmučen starec spomine shranjeval. //A vajo m prevažajo mamila, pri čemer sploh nismo navajali ssasss jsssssraustr Trst postaja središče mamil, kajti po odkritju in zaporu nekaj tisoč tihotapcev in preprodajalcev vlada na tem področju zdaj vsaj začasno zatišje. Prebrisani tihotapci Ne glede na trenutno obnašanje tihotapcev mamil, italijanska policija budno nadzoruje obmejno področje (ne samo zaradi prevažanja droge, tudi zaradi beguncev, ki z mamili čakal dva meseca. Da bi čimprej prišel pred sodišče, sije iz protesta zašit usta. Znano je, da v tržaškem zaporu večina zapornikov sed, prav zaradi trgovanja z ma- V ulici Miramar.sk) drevored v Trstu so našli pravo veleblagovnico kokaina in hašiša. Bila je v hiši zakoncev R. in F. R.. frizerke in bančnega uslužbenca, ki sta dobivala drogo iz Milana. Z njuno pomočjo je policija med filmskimi in televizijskimi igralci, manekeni in plesalci odkrila tudi drugo skupino prodajalcev droge. Da narkotiki pogosto prihajajo v Italijo iz Severne Afrike, potrjuje prijetje dveh Afričanov, ki sta v Trstu prodajala mamila. Policija je izvedela, da v mestu prodajata mamila dva temnopolta prodajalca in kasneje odkrila, da sta to Egipčan H. A. in Marokanec S. M., oba stara 25 let, ki živita v Milanu. Vpast sta šla, ne da bi drogo skrila ali uničila. Takoj ko so ugotovili, da prebivata v hotelu v središču mesta, so jima pričeli slediti in opazili so. da se v glavnem potikata po lokalih ter ulicah, kjer se zbirajo tržaški narkomani. To je seveda v starem delu mesta oziroma na ulicah, ki vodijo na trg Unila. Agenti so osumljenca prijeli skupaj z njunim mercedesom. V plastičnih vrečkah so poleg svežega sadja odkrili 170 gramov heroina, 4 grame kokama in 1.800 gramov hašiša. Zaplenili so tudi večji znesek denarja in razne dokumente. Analiza zaplenjenih narkotikov je pokazala, da je heroin izredno čist in sklepati je bilo mogoče, da .sta mlada Tržačana, ki sta v tem času umrla zatradi prevelike doze mamil, kupila drogo prav od obeh prijetih Afričanov. Za priložnostne narkomane je čisti heroin namreč lahko življenjsko nevaren. EKSKLUZIVNO IZ TRSTA Tudi profesorji kradejo Veliko je »kupcev« iz Jugoslavije, ki padejo v roke čuvarjem veleblagovnic v Trstu, med katerimi je najslavnejša UPIM - če ne po drugem tedaj po številu ujetih Jugoslovanov, ki mimo »procedure« dajejo razno blago v svoje torbe. Da se med dolgoprstneži najde tudi prenekateri intelektualec, kaže primer nezaposlenega profesorja sociologije iz Sarajeva, ki se je pred kratkim znašel in tudi ostal v znanem Coronejskem zaporu v Trstu, kjer je trenutno veliko Jugoslovanov zaradi raznih kaznivih dejanj. Primer profesorja iz Sarajeva ni bil objavljen niti v enemu italijanskemu ali jugoslovanskemu časopisu, verjetno zaradi tega, da ne bi »pokvarili« njegovega ugleda, Ce bi ta novica bila objavljena v Italiji, bi lahko prišla tudi preko meje. Novi dobi je uspelo od uradne osebe v Trstu, ki primer profesorja dobro pozna, izvedeti podrobnosti zaradi katerih se je profesor sociologije M. Dž. iz Sarajeva znašel v Coronejskem zaporu, kjer bo preživel 2 leti in 2 meseca kolikor je dobil za svoje »obnašanje« pred veleblagovnico UPIM, če bo njegova pritožba odbita. Kako je profesor planil v »zadrego«? Pred časom je na poti proti Trstu (potoval je skupaj z bratom) profesor spoznal v vlaku skupino Jugoslovanov, s katerimi se je sprijateljii. Ko so prišli v Trst, so se vsi skupaj napotili proti veleblagovnici UPIM. Skupina novih prijateljev je profesorju dala torbo in rekla, da naj čaka pred veleblagovnico. Tako je profesor s torbo čakal pred vhodom, njegovi »prijatelji« pa so kradli po veleblagovnici in štirikrat so prinesli ukradeno blago v torbo. Medtem je čuvaj v veleblagovnici opazil skupino Jugoslovanov kako krade in jo skušal ustaviti. Dolgoprstnežem je uspelo pobegniti iz UPIM-a, medtem ko je M. Dž. vse to opazoval in celo pred veleblagovnico ujel čuvaja in mu strgal rokav. Zaradi tega dejanja je padel v roke policiji, ki je preiskala njegovo torbo, v kateri je bilo ukradeno blago. To je bilo dovolj, da profesorja obtožijo za krajo in za fizični napad na čuvaja veleblagovnice. Na sojenju je nezaposleni profesor M. Dž. iz Sarajeva dobil 2 leti in 2 meseca zapora, zaradi tega ker je imel v torbi tudi nož pa je bil obtožen tudi za oboroženo ropanje. Niso ujeli njegovih »prijateljev«, brat, s katerim je potoval v Trst, pa je iskal M. Dž. po vsem mestu. Odšel je na policijo, kjer je bil zaprt vso noč in kasneje izpuščen, ker je policija ugotovila, da ni imel nič s postopkom svojega brata. Pritožba v primeru M. Dž. je že napisana in predana sodišču, toda težko je verjeti, da je bil profesor v tej igri po naključju, kot trdi v svoji obrambi, v kateri je priznal, da je udaril čuvaja. Zaradi tega je malo možnosti, da ga bodo izpustili iz Co-ronejskega zapora pred potekom kazni. Tudi zaradi tega, ker strogi sodnik De Nicolo ne verjame, da profesor ne pozna imen svojih novih prijateljev, s katerimi .je sodeloval pri kraji. Da je omenjeni sodnik trš-čanskega sodišča zelo strog, ko gre za kraje, kaže tudi nedavno zabeležen primer mladega Beograjčana Ljubiše Linda, ki je bil prav tako ujet v veleblagovnici UPIM, ko je ukradel spodnje perilo. On je bil obtožen za krajo in povzročitev telesnih poškodb čuvaju veleblagovnice, zaradi česar je bil obsojen (po hitrem postopku) na 2 leti in 2 meseca zapora. Potem, ko mu je bila izrečena sodba, so objokanega Lindo odpeljali v zapor Coroneo na prestajanje kazni. V obeh primerih je bilo izvedeno tako imenovano sojenje po hitrem postopku, zaradi česar so fantje dobili blažje kazni (namesto 3 let in 3 mesecev). Še en opomin tistim, ki mislijo, da zaradi male vrednosti ukradenega blaga v Italiji ne bodo obsojeni. NOVA DOBA RAZISKUJE Alge ne bodo cvetele Kako se približuje začetek turistične sezone, se vse bolj zastavlja vprašanje ali bo morje cvetelo tudi letos in koliko bo ta pojav vplival na prihod tujih gostov, ki želijo preživeti dopust v naši državi. V tem trenutku je pravi odgovor gotovo nemogoče dati, še težje je napovedati, kaj vse se lahko zgodi v tem letu. Cvetenje morja oziroma pretirano naraščanje alg v priobalnih vodah je znak porušenega ravnotežja narave, čemur je botrovalo vse kar je človek ustvaril v zadnjih petnajstih letih. Posledica tega so tudi alge kremenke, ki živijo na morskem dnu in se razmnožujejo v zimskih in poletnih mesečih. Normalno cvetenje morja, katero se opazi v obliki blage motnosti na površini, je navaden pojav, ki se pojavlja med poletjem. Površen opazovalec morske površine takega pojava velikokrat sploh ne opazi. Intenzivno in pretirano razmnoževanje enoceličnih alg kre-menk posredno izziva človek, ki pošilja v morje velike količine hranljivih mineralnih materij. Dokazano je, da morje najintenzivneje cvete ob italijanski obali severnega Jadrana, glavni vzrok pa je reka Pad, ki v morje prinaša industrijske odpadke in velike količine umetnih gnojil iz svoje plodne doline. Cvetenje morja je pojav, ki je zasedaj posebej značilen za severni Jadran. Južno od Zadra ga je bilo v majhnih, zane- marjenih oblikah okoli Šibenika. Ali bo Jug tudi vnaprej obvarovan tega napada, je težko napovedati. Te dni je bilo videti tako prozorno morje, da že dolgo ni bilo takšno. Trenutna raziskovanja in analize vzorcev iz morja ne kažejo na kakšno nevarnost v severnojadranskem delu. Cvetenje morja ni nov pojav. Zapisi o njem so stari več kot sto let. Glede na dogodke iz preteklosti mnogi trdijo, da letos morje ne bi smelo cveteti. Pravijo, da vedno, ko je morje cvetelo, se je to dogajalo dve leti zaporedoma. Ker se je morje dovolj nacve-telo v letu 1989, bi moralo biti letos čistejše kot lani ko ni cvetelo. Turistični delavci Slovenskega primorja so v okviru svojih možnosti naredili vse. Tako so tudi kopališča za vsak primer zaščitena pred razcvetenimi algami. Kopališča so opremili z zaščitnimi mrežami ter ograjami, ki bi ustavljale alge in ostalo umazanijo, tako, da tudi v času cvetenja ne morejo priti Delal puško, da bi se ustrelil V četrtek jo je po neumnosti skupil tridesetletni Celjan Dušan S., ko se je lotil predelave zračne puške. V tej vsesplošni oboroževalni tekmi ga je verjetno zamikala lastna oborožitev. Lotil se je serijske zračne puške in jo predelal v malokalibrsko. Svojega delovnega uspeha pa se žal ni dolgo veselil. Takoj po »uspešno« opravljeni predelavi mu je puška zdrsnil iz rok, naboj se je sprožil, krogla pa mojstra zadela v levo roko. Tako ranjen je poiskal pomoč v bolnišnici, kjer so ga zadržali na zdravljenju, medtem pa so mu miličniki pobrali tudi puško in strelivo. Zdravstveno stanje Jadranskega morja je dobro. To izhaja iz zalednih ugotovitev zunanstvenikov, ki bedijo ob tem kroničnem bolniku. Temu pozitivnemu razpletu je botrovala ostra zima z izredno nizkimi temperaturami, kije ob močni btnji in vetrovih južnega kvadranta povzročila take termično-dinamične spremembe, da je verjetnost ponovnega prekomernega bohotenja alg minimalna. Temperatura moija je prvič po dolgih letih zdrsnila pod 5 stopnji Celzija, zaradi močnih vetrov je obenem prišlo do temeljitega vertikalnega premešanja morske vode. Romano Pagnotta iz CNR (Vsedržavni raziskovalni center), ki proučuje vprašanja cvetenja morja, vseeno opozarja na previdnost, ker bo po njegovem vse odvisno od vremena v prihodnjih dveh, treh mesecih. Corrado Piccanetti z univerze v Fanu pa navaja, da prekomernega cvetenja morja ne moremo preprečiti, kot ne moremo preprečiti, da bi jeseni listje padalo z dreves. Vsakoletno cvetenje je nedvomno povsem normalen biološki pojav, ko pa ta pojav prizadene širša območja in ko se prekomerno poveča koncentracija sluzaste biološke mase, smo priča porušenemu biološkemu ravnotežju. Dokler je bilo tako prekomerno cvetenje ciklično, si nihče ni pretirano belil glave. Po letu 1988 pa se je začel pravi preplah, ker so bile razsežnosti tega pojava dramatične in se je v naslednjih letih ponavljal. Za preprečitev in proučitev tega pojava so nakazali težke milijarde. Po mnenju večine izvedencev se bo položaj ob neugodnih razmerah normaliziral šele, ko bodo uspeli sanirati porečja Pada. nega znamenja bohotenja diatomej. Tudi ribiči so prepričani, da bo letošnje cvetenje morja v mejah normale. Zadnja tri leta so namreč že februaija z globinskimi mrežami in vršami z dna pobirali tudi prozorno sluz, ki je neke vrste predznak za prekomerno cvetenje moija. Letos te sluzi skoraj ni, da so vsaj ribiči prepričani, da tudi ob prihodnjih neugodnih vremenskih razmerah letos ne bo prekomernega cvetenja morja. Spodbudne izjave znanstvenikov potrjujejo tudi globinski pos netki italijanskih televizijskih snemalcev, ki niso opazili nobe do kopalcev. Tako bodo tudi letos na kopališčih Slovenskega primorja kopalci zaščiteni pred možno invazijo alg. Samo postavljanje mrež pa ni dovolj. Potrebno je poskrbeti tudi za odvoz umazanije, ki se zbira na mrežah. KDO NAJ JI POMAGA Grenke ure detomorke Kot smo žepisali, je Živanka Savkovič leta 1980 sama rodila otroka in ga takoj za tem zakopala v poljskem stranišču blizu hiše, kjer je stanovala. Kasneje je obdukcija pokazala, da se je otrok rodil živ. Isto dejanje je ponovila letos 11. januarja, ko je prav tako sama doma rodila fantka. Le-tega je zavila v plastično vrečko in zakopala sto metrov od svojega bivališča. Obdukcija je pokazala, da se je tudi tokrat otrok rodil živ. Po obisku UNZ je dejanje priznala in sama pokazala kraj, kjer je zakopala novorojenčka. Živanka je leta 1978 prišla v Slovenijo iz Bosne. Tam je pustila otroka in moža. Sedaj živi skupaj s prijateljem Stjepa-nom. Z njim ima tudi dva otroka, sedemletnega Rajka in triletno hčer Lidijo. Zaposlena je v keramični industriji Ljubečna, že šesto leto kot čistilka. 'Živi v dveh sobicah gospodarskega poslopja, ki služi tudi kot hlev, nasproti gostilne Podpečan v Ljubečni pri Celju. Nova doba je reportažo o teh dogodkih objavila v prvomajski številki. V njej je pozvala ustrezne socialne službe, naj »priskočijo« na pomoč otrokoma, ki živita z Žjvanko in njej sami. Po poizvedovanju na Centru za socialno delo v Celju smo ugotovili, da iz socialne službe ni nihče obiskal družine. Primera še danes ne »poznajo« in ne vedo, »kdo«, naj bi ga obravnaval po socialni plati. Na poziv NOVE DOBE, naj gredo skupaj z novinarko na kraj prizorišča niso našli ustrezne delavke. Tako se je zgodilo, da smo »nesrečno« Živanko spet obiskali sami. Ravnokar je prihajala iz svoje »vrhnje« sobice po lesenih, s slamo obloženih stopnicah. Z njo sta bila otroka. »Dober dan, gospa! Ali prav vidimo, šepate? Kaj ste si naredili?« Smo jo ogovorili in opa- zili na njenem obrazu modrice in sledi podplutb. »Ja, to so mi naredili! Vidite! Nogo sem imela tako zatečeno, da še hoditi nisem mogla. Sin gospodarice me je vrgel po teh stopnicah, nato me je še ona s »črepinjo« namahala. Moja otroka sta vse to videla. No, Rajko, pokaži, kje se še vidi kri na stenic ko je bila mamica tepena!« Živana je napol jokala, tresoče pripovedovala.« Prišel je sin »gazdarice«. Stopil je k meni, ki sem bila na vrhu stopnic in me vrgel po njih. Potem je prišla še ona, v roki je imela »črepinjo« in me je z njo tolkla.« »V nedeljo zjutraj se je ponovilo. Takrat sta prišla »gaz-da« Vili in njegov sin ter sta me v moji kuhinji pretepla. Poglejte, strgala sta mi celo trenirko.« Pokazala je za pest veliko luknjo, ki je bila na trenirki. »Otroci so vse to videli, Lidija je tulila kot zmešana. Mislila sem, da bo »fliknila«. Zaradi podplutb sem šla k zdravniku, še sedaj sem v bolniški.« Sedeli smo v sobici, kjer smo bili že prvič. Na štedilniku je bila vstavljena dimna cev, tudi zakurjeno je bilo. V kotu je bila postavljena majhna okrogla miza, katere prvič ni bilo. Hrana in obleke so »ležale« po prostoru. »Tukaj živimo že štiri leta in pol. Dogovorjeno je bilo, da stanovanje odsluživa z delom. Stjepan mora pri gospodarjih delati kot hlapec. Tudi jaz sem včasih morala pomagati v gostilni. Zdaj nič več. Od lani smo skregani. Tukaj sploh nismo prijavljeni. Moja Lidija nima rojstnega lista, Rajko bi moral letos v šolo, pa ga nimajo na seznamu:« Obljubiti smo ji morali, da pripeljemo socialno delavko. »Tega ne vzdržim več! Ona mi hoče vzeti moje otroke. Otrok ne dam, pa če grem sama na cesto z njimi ah pa si dam vrv za vrat,« grozi Živanka. Naslednji dan smo spet obvestili občinsko socialno službo in poprosili, če lahko skupaj z nami obiščejo »nesrečni« kraj. Nič od tega. Obljubili so, da bodo šli tja drugič. Na Ljubečni smo tokrat obiskali ljudi, ki jih Živanka imenuje »gazde«. Večina Celjanov pozna gostilno Terezije in Vilija Podpečana. Gospodarsko poslopje, kjer živi Živanka z družino, je last teh ljudi. Za pogovor je bila pripravljena Terezija Podpečan. _ Že pred skoraj 'petimi leti je Štefan (kakor oni imenujejo Stjepana) prišel prosit za stanovanje. Njemu na ljubo smo preuredili spodnjo klet v kuhinjo, zgoraj je bila soba že napravljena. Žena Živanka je bila noseča, s seboj pa sta pripeljala nekaj let starega Rajka. Dogovorili smo se, da namesto plačila krmita živino, zjutraj in zvečer. Pomagali smo jima urediti stanovanje. Tudi nekaj pohištva sem jim podarila. Ne plačujeta ne elektrike, ne vode. V začetku sta dobila tudi jajca. Ponudila sem jim, naj si z mojo doma pridelano krmo vzredita prašiča. To se ni zgodilo, razen takrat, ko sem jim ga sama kupila. Otroka sem imela vedno rada. Večkrat sem jima kaj podarila. Želela sem, da bi bila bolj čista in srečna. Pripravljena sem jima bila urediti tudi sobo za primere, ko sta bila pri nas. To ni bilo tako redko. Že prav majhne sem večkrat pazila. Tudi letos, ko je Živanka odšla za dobrih štirinajst dni v Bosno, je Rajko ostal pri meni. Večkrat sem poskušala Živanko naučiti reda in čistoče, vendar mi to ni uspevalo. Za to, kar se dogaja v Ži-vankimi familiji, je v prvi vrsti kriv alkohol. Oba s Stefanom se ga rada napijeta. Otroke imata zelo rada, močno sta navezana nanje. Kadar sta pijana, ne moreta trezno ravnati in takrat trpijo tudi otroci. V nedeljo, pred štirinajstimi dnevi, je bila spet pijana. Zmerjala je mojega 17-letnega sina in ga hotela napasti z vilami. Sin je ni mogel več poslušati. Takrat se je zgodilo tisto na stopnicah. Ona je napadla našega sina z vilami. Kar naprej kriči na nas. Zelo je agresivna! Tudi naslednjo nedeljo je kričala za nas iz svoje kuhinje. Takrat je možu prekipelo in je šel k njej. Jaz se bila vedno tak »troti«, da sem ji hotela pomagati«. »Dovolj nam je tega! Dolgo smo ji pomagali! Že lani smo jima rekli, naj se izselita, pa nočeta iz stanovanja. Mi nismo nobena socialna služba, da bomo skrbeli za njiju! Zaslužita čez 10 milijard, pa vse zapijeta. Sedaj pa naj bi bili mi vsega krivi. Res sem jo namahal, saj tega ne moreš več prenašati. Nisem jima dolžan nuditi strehe nad glavo,« dodaja mož Vili Podpečan. Tragedija na Ljubečni se nadaljuje. Živanko je okolica izločila. V službi je zaenkrat še vse tiho. Ostala ji je le njena družina, otroka in njen prijatelj Stjepan. NOVA DOBA STRAN 22 AKCIJA NOVE DOBE USPEŠNO SRBSKO PODJETJE Pomagajmo Janezu v Ameriko NOVA DOBA že štiri tedne zaporedoma zbira prostovoljne prispevke za Janezovo pot na olimpijske igre duševno prizadetih otrok v Ameriko. Janez Močnik bo v elementih košarke tamkaj branil naše barve. Janez je tudi predstavnik celjske regije, saj je gojenec zavoda za delovno usposabljanje Miha Pinter z Dobrne pri Celju. Usposabljanje otrok z motnjami v duševnem razvoju temelji na programu, ki upošteva potrebe otrok in njihovo zmogljivost v različnih razvojnih obdobjih. Vodilni smotri osnovnega in delovnega usposabljanja so čim večja samostojnost pri samooskrbi, pridobitev delovnih navad in osvojitev oblik socialnega vedenja. Usposabljanje v domačem okolju in širši skupnosti terja učenje v različnih naravnih situacijah. Največ pozitivnih izkušenj dobe otroci pri stikih z okoljem, ki je razumevajoče in vzpodbudno. Vzpodbude in potrditve pa morajo otroci doživeti predvsem na jrodročjih, kjer so lahko uspešni kljub določenim motnjam. Športna dejavnost je zato nadvse pomembna. V zadnjih letih jo v zavodu Miha Pinter še posebej skrbno razvijajo. Otroci so doslej že štirikrat sodelovali na republiških športnih igrah. Dosegli so lepe uvrstitve in si prislužili vrsto medalj. Le to veliko pomeni, čeprav velja za naše vodilo naslednja misel: PUSTITE ME ZMAGATI, ČE PA NE MOREM ZMAGATI MI PUSTITE, DA BOM HRABER IN BOM POIZKUŠAL. ★ ★ ★ V petek, 17. maja bo gospa Katarina Zewe v Zdraviliškem domu na Dobrni pripravila koncert gojencev celjske Glasbene šole. Vljudno vabljeni. Pomoč so prispevali: Katarina Zewe Rokometni klub Celje Pivovarna Laško ABC Galeb Desiree Kolarec Remse Pedagoško društvo Celje in upokojenci (srečanje na Hudinji) KS Škofja vas KS Frankolovo V celjski podružnici Službe družbenega knjigovodstva smo odprli posebni žiro račun 50700-723/3-31455 z obveznim pripisom za Janezovo pot v Ameriko Ambasadorji športa Za nogometni klub Crvene zvezde iz Beograda upravičeno pravijo, daje največje in najuspešnejše podjetje v Jugoslaviji in eno najmočnejših takšne vrste v Evropi. Po odličnih rezultatih na zeleni preprogi, uspešni organizaciji in finančni poslovnosti je lahko vzor ostalim športnim klubom in tudi drugim v gospodarstvu in ekonomiji. Marketinška služba Crvene zvezde se zadnja leta loteva največjih športnih in gospodarskih projektov. V kolektivu s približno sedemdesetimi zaposlenimi imajo delavci osebne dohodke, ki bi jim jih zavidali celo zahodnjaki. Portir na glavnem Zvezdinem vhodu zasluži mesečno 14 tisoč dinarjev, dobi pa tudi v skladu z nogometnimi rezultati dodatne premije. Prejšnji mesec je zaslužil nič manj kot 40 tisoč din. Lahko si mislimo, koliko so šele zaslužili glavni akterji zadnjih izrednih uspehov Crvene zvezde, nogometaši in najožje vodstvo kluba. Med prvomajskimi prazniki smo obiskali naš najuspešnejši klub in se pogovarjali z nogometno legendo, po mnenju naj- Crvena zvezda je letos v igri tudi za enega najvišjih evropskih naslovov. Ji bo podvig uspel? večjih strokovnjakov najboljšim nogometašem Jugoslavije vseh časov, Draganom Džaji-čem, sedaj uspešnim direktorjem FK Crvena zvezda. Kljub časovni stiski — mudilo se mu je na letalo v Bari na pogovor z organizatorji in predstavniki FIFE in bodočega nasprotnika v finalu evropskega pokala 01ympich iz Marseilla — si je vzel čas za pogovor z nami. »Trener Petrovič se je vrnil iz Francije, kjer se je hotel na svoje oči prepričati o kakovosti našega nasprotnika. Do 29. maja bova s trenerjem Petrovičem skrbno spremljala igro kluba 01ympich, ocenila njihove prednosti in slabosti. Rezultat finala je negotov, vendar verjamem v zmago svoje ekipe«, je optimistično dejal Džajič. Po uspehih v letošnji sezoni je to najbrž najuspešnejša se- zona v zgodovini FK Crvena zvezda? »Absolutno. Če bomo uspeh kronali še z osvojitvijo evropskega pokala, bodo prihodnje generacije težko ponovile takšen uspeh.« Crvena zvezda ni velika le po rezultatih na športnem polju, temveč tudi v organizaciji in poslovnosti kluba? »Rezultati na igrišču so pogoj za uspešno dejavnost nekega kluba. Enega brez drugega ni. Klub je lahko uspešen na vseh področjih le. če je prisoten v Evropi.« Kolikokrat je Crvena zvezda doslej osvojila naslov državnih prvakov, kolikokrat ste bili zmagovalci jugoslovanskega pokala in kateri so največji mednarodni uspehi? »V 45 letih našega obstoja so nogometaši Crvene zvezde osvojili sedemnajst naslovov državnih prvakov, dvanajstkrat so bili zmagovalci jugoslovanskega pokala, največji mednarodni uspeh pa je osvojitev srednjeevropskega pokala in finale kupa UEFA, ko so nas po zaslugi italijanskega sodnika premagali igralci kluba Borusi-je iz Menchengladbacha.« V dresih CZ so nastopili tudi štirje nogometaši iz Slovenije. Kaj menite o njih? »Kot prvi nogometaš iz Slovenije je v naš klub prišel Ivan Toplak, zatem Arnejčič in Elsner in sedaj Simeunovič. Trije Mariborčani in en Ljubljančan. V našem klubu so vsi pustili sledove in rečem lahko, da smo bili z njimi zadovoljni, kar še posebej velja za Toplaka in Elsnerja. Crvena zvezda ima izredne športne in prijateljske stike z Mariborom. Tam sta se tudi uveljavila oba Jankoviča, kasneje znana reprezentanta in igralca mednarodne kakovosti. Letos iščemo prost termin za gostovanje v Mariboru.« Bi, če bi vas povabili, prišli v Celje? »Zakaj ne, če bi imeli prost termin.« Veliko se govori, da bodo vrste Crvene zvezde po zaključku sezone zelo oslabljene. Najboljši igralci so napovedali odhod v evropske klube, mar ne? »V klubu na to računamo, a po odhodu najboljših bo Crvena zvezda še vedno ostala Crvena zvezda. Seveda so Pro-sinečki, Savičevič, Pančev, Be-lodedič, Najdoski, Stojanovič in ostali igralci, ki bi si jih želel vsak evropski klub, vendar se jim tudi mi ne bomo kar tako odpovedali. Tistim, ki so jim pogodbe potekle, bomo skušali ponuditi najboljše pogoje na ravni največjih evropskih klubov, kajti samo močna in v Evropi prisotna Crvena zvezda zagotavlja finančne učinke.« V Crveni zvezdi ste zadolženi za nove igralce. Ste mogoče zainteresirani za koga iz Slovenije? »Na območju Jugoslavije skrbno spremljamo razvojno pot vseh mladih in talentiranih igralcev in če bi se takšen igralec razvil v Ljubljani ali v Mariboru, bi ga zagotovo pripeljali v klub.« Kako pa gledate na politično situacijo v Jugoslaviji? »Politika in šport ne gresta skupaj. Mi smo v Crveni zvezdi to razčistili. Smo ambasadorji športa in nepolitični agitatorji in takšni nameravamo ne glede na razvoj dogodkov tudi ostati.« Direktor nogometnega kluba Crvena zvezda Dragan Džajič in sekretar kluba, nekdanji uspešni košarkaš Vladimir Cvetkovič. DVOBOJ HRVAŠKE IN SLOVENIJE Uspehi kraljice Natančno po 34 letih sta se na stadionu Boris Kidrič v Celju ponovno srečali atletski reprezentanci Slovenije in Hrvaške v okviru tradicionalnega Dneva celjske atletike, bolj znanega kot Skokov memorial. Rezultat, če uporabimo nogometno terminologijo, je bil neodločen. v dresu s šahovnico zaradi tega, ker so srbske narodnosti in bi se zamerili srbskim liderjem, ki v Hrvaški računajo na podporo znanih medijskih oseb, med katerimi so tudi športniki. Kljub njihovemu nesodelovanju tekmovanje ni veliko izgubilo na zanimivosti. Prvega dne je v memorialni disciplini/tek na 100 m za moške Ferda Skoka, prepričljivo zmagal slovenski reprezentant Grega Novak. Organizator je njemu kot zmagovalci memori-alne discipline (100 m ovire, žene Fedorja Gradišnika) tudi hrvaški predstavnici Margiti Papič podelil vredna praktična darila. Tudi Margita Papič, Nedeljko Višnjič, Branko Zorko, Milan Stjepovič, in Predrag Melnjak so prvega dne za dose- žene rezultate bili po madžarskih lestvicah nagrajeni s 5 tisoč dinarji. Po zaključku prvega tekmovalnega dne sta kompletni reprezentanci prijetno in vedro razpoloženje prenesli v hotel Evropo, kjer so nekateri ostali vse do zgodnjih jutranjih ur ob prijetnem glasu Mu-hameda Latifagiča, bolj znanega kot trenerja metalca krogle Zlatana Saračeviča, ki jih je zabaval z bosanskimi sevdalinkami. Drugega dne tekmovanja je Laščanka Nataša Erjavec, (ki je prve atletske korake naredila pri Kladivarju, da bi pred dvema letoma nadaljevala pri ljubljanski Olimpiji) dosegla nov slovenski rekord v suvanju krogle - 16,60 m. Od ostalih rezultatov večjo pozornost za- služijo v glavnem tisti, ki so jih dosegali tuji tekmovalci, predvsem sovjetski predstavniki in atleti iz Bolgarije in Avstrije. Med številnimi uglednimi športnimi delavci in bivšimi vrhunskimi atleti so bili navzoči nekdanji asi celjske kraljice Stanko Lorger, Nataša Urban-čič-Bezjak, Roman Lešek, Mi- ša, da ji bo prinesel slike že v nedeljo, zelo veselila. Vse pohvale zaslužijo tudi agilni in pridni atletski delavci Kladivarja na čelu s predsednikom kluba dr. Rudijem Čajevcem, ki je za »drobiž« v Celje pripeljal nekaj velikih svetovnih imen. Vse pohvale tudi atletskemu sodniškemu zboru, ki Izjave r« Stanko Lorger Slovenski fantje so bili uspešnejši od hrvaških, hrvaška dekleta pa od slovenskih. Kljub temu, da so celjski rezultati šteli tudi kot kvalifikacije za pokal Slovenije in da so v Celju nastopila tudi znana svetovna atletska imena, kot so sovjetski predstavniki, bivši svetovni rekorder v skoku ob palici Poljakov, dvoranski svetovni prvak v troskoku Prot-senko in tretji z lanskega grandprija v skoku v višino Malčenko, je bil v središču pozornosti širše javnosti prav. dvoboj dveh republiških selekcij, ki gojita dobre medsosed-ske odnose tudi izven športnega področja. Ob intoniranju republiških himn Zdravljice in Lijepe naše in pozdravnega govora predsednika občine Celje Antona Rojca so svečano odprli tekmovanje, ki naj bi postalo tradicionalno. Republiška selektorja Jure Novak in Miljenko Rak v Celju na žalost zaradi odpovedi nista nastopila z najboljšo postavo. V vrstah Slovenije je manjkal daljinaš Borut Bilač, ki se po pomilostitvi EAA nahaja na pripravah v Makarski in državna rekorderka na 100 m z ovirami Brigita Bukovec, ki je zaradi poškodbe hrbtenice namesto v Celje morala na pot v Pu-lo k dr. Peharcu in v Beograd k dr. Lozanovu. Tudi hrvaška reprezentanca je bila krepko oslabljena z nenastopanjem srebrne z evropskega prvenstva v Splitu v skoku v višino Biljane Petrovič, državne rekorderke in ene od najboljših evropskih 800 metrašic Slobodanke Colovič in perspektivnega tekača na 800 m Slobodana Mi-oloviča. Okrog razlogov njihovega nenastopanja je več verzij. Za slovenske atlete lahko rečemo, da iz objektivnih razlogov niso nastopili v Celju, kar za Hrvaške ne bi mogli trditi. Po nekaterih govoricah omenjeni atleti niso nastopili Nataša Erjavec, nova slovenska rekorderka v suvanju krogle: »Zelo sem vesela, da mi je uspelo doseči nov slovenski rekord v mestu kjer sem začela atletsko kariero. Danes sem bila izredno razpoložena in upam.da bom na naslednjih tekmah uspela doseči tudi nov državni rekord, ki ga zaenkrat ima Zrenjaninka Danica Živanov, 16,92 m.« Gallna Čistjakova, svetovna rekorderka v skoku v daljino (7,52 m): »Zelo sem vesela, da sem prišla v Celje, vendar sem žalostna, ker zaradi poškodbe nisem mogla nastopiti. Toda predsedniku Kladivarja dr. Rudiju Čajavcu sem obljubila, da se bom ponovno vrnila v Celje, toda kot tekmovalka.« Rudi Čajavec, predsednik Kladivarja: »Zelo sem vesel, da smo največjo atletsko prireditev v letošnji sezoni uspešno izpeljali. Posebej tudi zaradi tega, ker smo po 34 letih uspeli obnoviti srečanje slovenske in hrvaške atletske reprezentance in ker smo v Celje uspeli pripeljati takšna svetovna imena, kot so Čistjakova, Poljakov, Protsenko in Malčenko.« AVTOMOBILIZEM Kuzmič v Monte Carlo Brane Kuzmič, petnajstkratni državni prvak v rallyju in šesti v evropskem pokalu, se skupaj s sovozniki Rudijem Šalijem, Janezom Raničem in Marjanom Ramovšem popravlja za nastop na svetovno znanem rallyju Monte Carlo prihodnje leto. Za to priložnost bo Kuzmič dobil od Renaulta nov avto, še pred nastopom pa bo na stezi v Monte Carlu tudi nekajkrat treniral. Posebej za Novo dobo je Kuzmič te dni spregovoril tudi o možnostih nastopa na naj večjem svetovnem rallyju Pariz-Dakar: »Če bi bil mlajši 20 let, bi o tem gotovo razmišljal. Danes to ne pride v poštev, saj nimam nikakršne želje, da bi se 21 dni s po tremi urami spanja na noč prebijal po divjinah in negotovostih Afrike. V letošnji sezoni pričakuje Kuzmič tudi šestnajsti naslov državnega prvaka, s čimer bi se približal atletu iz Zagreba, metalcu kladiva Srečku Štiglicu. Sicer pa Kuzmič z znano Zlato selekcijo še naprej nastopa tudi v humanitarne namene in s tem na svoj način pomaga prizadetim osebam. Marjana Lubej in Rudi Čajevec ro Kocuvan, Marjana Lubej in Olga Šikovec-Luncer, kot gostja iz ZSSR pa tudi svetovna rekorderka v skoku v daljavo Galina Čistjakova, ki zaradi poškodbe kolena v Celju ni mogla nastopiti, vendar se je obljube našega fotografa Luka- je kljub velikemu številu nastopajočih (čez 500) brezhibno izpeljal zahtevno tekmovanje. Na žalost pohvale ne gredo tudi občinstvu, ki ni pokazalo veliko zanimanja za največjo atletsko prireditev v letošnji sezoni v Celju. Brane Kuzmič z vodjo ekipe in sovoznikom KAKO TELOVADIJO CELJSKI GIMNAZIJCI Zdravo telo v prahu Šolski urniki vsebujejo poleg drugih predmetov tudi telovadbo, da se lahko učenci, dijaki sprostijo in oddahnejo med urami. Na Gimnaziji Celje ima telovadba precej nenavadno podobo. Dijaki si nove moči nabirajo v dveh razpadlih in s kramo natrpanih telovadnicah, ki nista ničemur podobni. Nimajo niti garderobe, kjer bi se lahko preoblekli in odložili obleko. Po uri se ni mogoče nikjer umiti, ker ni temu namenjenega prostora v sklopu telovadnih prostorov. V lanski poplavi je bila improvizirana garderoba zalita, a je niso obnovili. Tako sedaj v telovadnici kraljujejo mize za namizni tenis, vso telovadno orodje in tja porinejo še druge stvari, ki jih trenutno nimajo kam spraviti. Parket na tleh je uničen, razpokan, nepolakiran in iz njega se dviguje prah. Stene so umazane, omet na nekaterih mestih že odpada. Okna in vrata slabo tesnijo in pozimi so bili prostori zelo slabo ogrevani. Pravijo, da denarja za obnovo ni, če pa kdo kaj pripomni, ga že pošiljajo na drugo šolo. Denarja pa ni samo za šport. Ni ga za obnovo telovadnic, za posip na krogu za tek, za športnike, reprezetance ... Našel pa se je za sceno za francosko igro. Vse se vrti v začaranem krogu. Dijaki pa za obešalnike za obleko uporabljajo telovadno orodje in se pri telovadbi, namesto da bi razgibali telo, najedo prahu. NOVA W DOBA STRAN 24 PO SVETU Ankara: Turške oblasti so poostrile nadzor na mejnem prehodu Habur zaradi sporočil, da v nekaterih vojaških vozilih prevažajo orožje namenjeno Kurdom. Moskva: Odnosi med sovjetskima republikama Armenijo in Azerbajdžanom so se znova zaostrili. Razmere so zlasti težavne na avtonomnem območju Gorski Karabah, jer je 80 odstotkov Armencev. VVashington: Ameriški predsednik Bush se je znašel v bolnici. Potem ko mu je na joggingu zmanjkalo sape, so v bolnici ugotovili, da mu srce neredno bije, drugače pa je zdrav. Daka: V južnem Bangladešu si reševalne ekipe prizadevajo rešiti življenje več sto tisoč ljudem, ki so preživeli katastrofalni ciklon. Grozijo jim bolezni in lakota. Bagdad: Bagdad ponuja Ozalu spravo in vabi za pogajalsko-mizo. Sadam Husein bi rad pozabil na zalivske sovražnosti in se dogovarjal o Kurdih, preden bi ga kdo prehitel. Nairobi: Na afriškem Rogu lakota in smrt grozita milijonom ljudi. Najhuje je v Etiopiji, kjer v strašnih razmerah životari sedem milijonov prebivalcev, kritično pa je še v Sudanu in Somaliji. Sofija: Krščansko-demokratska skupnost Spasenje je v več bolgarskih mestih organizirala dan žrtev komunizma. Saint Sebastien: Atentat v Baskiji. V pristanišču Saint Seba-stien je eksplodirala bomba, ob eksploziji pa je bil ubit en pripadnik civilne garde, drugi pa huje ranjen. Praga: Washington je zagrozil Pragi, da bo morala prevzeti vse posledice, če bi uresničila svoj sklep o prodaji tankov Siriji in Iranu. Buenos Aires: Kubo bodo pokupili Brazilci. Brazilski poslovneži bodo prvi tujci, ki jim je vlada Fidela Castra dovolila, da odkupijo večino delnic kubanske državne družbe. Aman: Palestinska osvobodilna organizacija želi imeti svojo neodvisno delegacijo na vseh mirovnih pogovorih o Bližnjem vzhodu. Moskva: Nekdanji sovjetski premier Rižkov je potrdil, da se bo potegoval za predsednika največje sovjetske republike Ru-sije. Nov Delhi: Muslimanski teroristi pobijajo v Kašmiru. Ustrelili so sorodnika v Indiji najbolj znanega muslimanskega politika Sadika Šeika. Praga: Ukradene štiri Picassove slike. Vredne naj bi bile približno 30 milijonov dolarjev. Madrid: Zaradi stavke uslužbencev španske letalske družbe Iberis je popolnoma zastal letalski promet v državi. Odpovedati so morali kar 168 poletov po državi in tujini. Daka: Tornado opustošil predmestje Dake. Bojijo se. da je umrlo približno 200 ljudi, več kot tisoč pa je ranjenih. Tornado je zravnal z zemljo več sto hiš, ruval drevesa in električne drogove. Atene: Poslopje predstavništva nemškega podjetja Siemens v severnem atenskem predmestju je zadela raketa. Policija je ugotovila, da je bila izpuščena z okrog 200 metrov oddaljenega gradbišča. Peking: Sovjetska in kitajska vojska sta obnovili staro zaupanje. Obisk ministra Jazova, prvi po tridesetletni sovražnosti, kaže na novo obdobje prijateljstva in na nove nakupe sovjetskega orožja. Buenos Aires: Pripadniki kolumbijske policije so zaplenili dve toni kokaina. V zadnjem mesecu so zaplenili 25 ton čistega kokaina. Peking: Nesreča v kitajskem premogovništvu. V najhujši nesreči v zadnjih tridesetih letih je bilo ob življenje 147 ljudi. Varšava: Na Poljskem je tvegano biti otrok ali pa bolnik. Stari sistem socialnega in družbenega skrbstva so namreč prenesli v nove, kapitalistične razmere, s čimer se je začela kriza v subvencioniranju dejavnosti. Peking: Kitajska tožilstva bodo poslej dolžna zagotoviti varstvo vsem ovaduhom, ki sami prijavijo po njihovem mnenju nezakonita dejanja. Imeli bodo tudi pravico do nagrade. Rim: Italijansko filmsko igralko Lauro Antonelli so pogojno obsodili na zaporno kazen tri leta in pol. ker so pri njej našli kokain. Plačati bo morala tudi denarno kazen 24 milijonov lir. Moskva: Rudarji v Sibiriji so nehali stavkati. Na delo so se pripravljeni vrniti po sporazumu med Gorbačovom in Jelcinom. Bagdad: Begunci se vračajo. Sadam pa umika vojsko. Okoli 75 tisoč Kurdov se je iz turške strani že vrnilo na svoje domove, ki jih varujejo zavezniški vojaki, iraške sile pa se umikajo s severa. Rim: Italijanska vladaje ustanovila medminstrski odbor, ki bo spremljal razvoj dogodkov v Jugoslaviji. Moskva: Po novem prelivanju krvi med sovjetskima republikama Armenijo in Azerbajdžanom je spet zavladal mir. Položaje na demitalizirani coni je prevzela vojska. Bagdad: Sadam Husein je preprečil zavezniško operacijo širjenja varnostnega območja. Iračani so tudi zavrnili modre čelade, pogajanja s Kurdi pa se zatikajo. Dunaj: Dunajska policija je odkrila 11 madžarskih državljanov. ki-so z ukradenimi kreditnimi karticami velikopotezno kupovali. Dokazali so jim 224 kaznivih dejanj, škode pa so naredili za milijon šilingov. Ankara: Direktor seizmološkega zavoda v Turčiji je izjavil, da je potres, ki je prizadel Gruzijo, povzročilo hudo bombardiranje Iraka med zalivsko vojno. VVashington: Bela hiša je poostrila pogoje, pod katerimi lahko najvišji funkcionarji uporabljajo vojna letala. Atene: Kopenske, pomorske in letalske sile Grčije in osmih drugih držav so v južni Evropi začele manevre, ki bodo trajali do 22. maja. ★ ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★♦★'fr ★★★★★★★★★★ MANJ JAPONSKIH AVTOMOBILOV NA EVROPSKIH CESTAH Evropa proti Japoncem Ne moremo pričakovati, da bomo pogosto videvali japonske avtomobile na cestah Pariza ali Rima. Italija in Francija sta določili stroge uvozne kvote za japonske avtomobile. Zaradi podobnih omejitev v drugih državah evropske skupnosti dosegajo japonski proizvajalci le 10% delež evropskega trga avtomobilov. Pričakujejo, da bosta Italija in Francija te omejitve po letu 1992 odpravili, vendar pa se bodo zavzemali za oblikovanje novih na skupnem evropskem trgu. In res, po dolgih in hudih bojih z advokati, ki branijo prosto trgovino, protekcionisti v evropski skupnosti napovedujejo zmago. Na sreča- ponce to ugodna varianta, ni tako. Omejitve so prisilile japonske proizvajalce, da se izogibajo prodaji v države kot so Italija, Francija in Španija, kjer imajo nizek tržni delež. In če bodo takšne omejitve veljale na celotnem evropskem trgu, bodo Japonci prisiljeni zmanjšati rast proizvodnje avtomobilov. Japonski avtomobili bodo zato začeli prihajati iz evropskih tovarn. Takšne tovarne Japonci zaenkrat gradijo največ v Angliji. Francoska vlada pravi, da se avtomobilski koncerni v njihovi državi strinjajo z njihovo politiko in verjamejo, da bo Evropa delovala odločno, da zmanjša priliv japonskih avtomobilov. »Amerika je predolgo čaka- j la, zato se je njihova avtomobilska industrija znašla v izgubah,« pravijo Francozi. »Evropa se uči na ameriških napakah.« Kot je bilo pričakovati, so reakcije Japoncev hladne: »Če bo Evropska ekonomska komisija res sprejela takšne omejitve nas čakajo težka pogajanja.« Japonci zahtevajo največ 5 letno prehodno obdobje in da jim dovolijo neomejeno gradnjo avtomobilskih tovarn v Evropi. Japonci trošijo milijarde dolarjev, da si zgradijo avtomobilsko industrijo v Evropi. Nissan Motor Co. ima tovarno v Angliji z letno kapaciteto 200.000 avtomobilov, planirajo pa celo, da to kapaciteto podvojijo. Toy-ota in Honda tudi gradita tovarne v Angliji, medtem ko se je Mitsubishi odločil za joint venture (skupno vlaganje) z Volvom. Do leta 1999 bodo japonske tovarne v Evropi lahko proizvedle 1,2 milijona avtomobilov letno. Japonci upajo, da za njihove avtomobile iz evropskih tovarne ne bo omejitev. Po letu 1999 Evropska skupnost planira, da bodo odpravili te protekcionistične omejitve. »Do konca tega tisočletja bodo evropski avtomobili enakovredni ja- nju Evropske ekonomske komisije 30. aprila so sprejeli večino sporazumov za primer izvoznih akcij, kijih pripravljajo Japonci. Čeprav Evropska ekonomska komisija ni objavila detajlov, pa viri iz krogov, ki so blizu tej komisiji pravijo, da so obravnavali 6 — 7 letno obdobje po letu 1992. V tem času bo japonska prodaja lahko postopno naraščala, od 1,2 milijona vozil, ki so jih prodali v letu 1990, do 2,5 milijona v letu 1998 ali 1999. S tem bodo dosegli 16% delež evropskega avtomobilskega trga. Čeprav izgleda, da je za Ja- Prototip volkswagen Vario, eden odgovorov na japonsko invazijo. Kabriolet izvedba Mitsubishijevega Pajera. ponskim. Tako po ceni, kot po kvaliteti in zanesljivosti,« pravijo francoski uradniki. Dobro bi bilo če bi se to res zgodilo. Na tržiščih Danske, Grčije in Irske, kjer nimajo omejtev za uvoz japonskih avtomobilov, namreč Japonci dosegajo 35% tržni delež. 25. STRAN NOVA W DOBA KNJIGA O NANCY REAGAN Nobelovi milijonarji Prva dama lezbijka Letošnji Nobelovi nagrajenci bodo postali milijonarji. Nagrade se bodo namreč povečale za 50%. Aids v Afriki Okoli 6 milijonov Afričanov je okuženih z virusom HIV, ki povzroča AIDS. Svetovna zdravstvena organizacija pa sporoča, da se bo v naslednjem desetletju rodilo milijon otrok okuženih s tem virosum. Škandalozna knjiga o Nancv Reagan je v Ameriki dvignila mnogo prahu. Poleg nastalih govoric o bivši prvi dami, se veliko govori tudi o sami avtorici. 49-letna Kitty Kelley je s knjigo zaslužila 3,5 milijona dolarjev. Svojo kariero je začela s knjigo o Jaccjueline Onassis Jackie Oh!, napisala pa je tudi knjigo o Franku Sinatra. Odraščala je v Spokani, Washington. Bila je najstarejša od sedmih otrok v dokaj premožni družini advokata. Bila je zelo popularno in radoživo dekle, ki je skrivalo svoje probleme zaradi svoje matere alkoholičarke. Po končani univerzi se je zaposlila v AVashingtonu kot administratorka, kasneje pa kot raziskovalka pri VVashing-ton Postu, vendar je morala po dveh letih dela odstopiti. Začela se je ukvarjati s pisanjem cenenih in opravljivih knjig in doživela višek s knjigo Jackie Oh! Kitty Kelley je v svoji najnovejši knjigi Nancy Reagan označila kot hudobno, ceneno, temperamentno, manipulativno. maščevalno, komolčarsko, nevarno, lakomno, skopo in hladnokrvno osebo. Trdi, da je Nancy imela lezbične odnose in Časopisi so različno reagirali in interpretirali Kittiyino knjigo. New York Times jo je označil kot dvoumno. V Timesu pa je pisalo, da si nihče ne zasluži kaj takšnega. Na Kitty Kelley se jezi Nan-cyjin posvojenec, pravi namreč da je prepisovala iz njegove knjige spominov izdane leta 1988, prikazuje pa tako, kot da ga je intervjuvala. Tudi Patti Davis, Reaganova odtujena hčerka, ki je za News-week izjavila, da jo je Nancy kot otroka večkrat pretepala z glavnikom po obrazu pravi, da Kitty Kelley njihovo družino predstavlja v napačni luči. Kitty je zelo napadalna in odločna novinarka. Vendar so se ljudje, katere je intervjujala, vedno pritoževali, da je njihove izjave spreminjala. Ker je Kitty vedela, da bo njena knjiga postala popularna, je hotela ustvariti vtis, da temelji na skrbno opravljenih raziskavah. Res izgleda, da je Kittj Keley na zabavi ob predstavitvi svoje knjige. raziskovala, v bistvu pa je zbrala vse govorice o Reaganovih, resnične in neresnične, ki so krožile več let. Na začetku knjige se Kitty zahvaljuje celemu spisku ljudi, vključujoč tudi tiste katere sploh nikoli ni intervjuvala ali pa je z njimi govorila samo zato, da bi tako izgledalo. Sama pravi, da je imela intervjuje z več kot 1000 osebami. Kakorkoli, Američanom je njen stil pisanja všeč in knjiga o Nancy Reagan je najhitreje prodajana knjiga v zgodovini Amerike. V prvi izdaji je bilo prodanih že 600.000 knjig, piše ameriški Newsweek. Bivši prvi par Amerike. da je bivši predsednik Ronald Reagan lagal, ker je zanikal, da si barva lase. Slišati je, da je Nancy alarmirala svoje prijatelje in zaveznike, da obrani svojo čast, humanost in čistost. Da bi zanikali govorice, je pomočnik v Beli hiši dal izjavo za javnost: »Ni res, da je Nancy Reagan spala s Frankom Sinatro v Beli hiši. Večkrat, ko je Frank prišel na obisk, me je Nancy poklicala in smo bili vsi trije skupaj.« Tudi nekateri drugi, ki poznajo razmere v Beli hiši, so zanikali govorice. Sarah Brady, žena nekdanjega Reaganovega sekretarja za stike z javnostjo, pravi da ni res, da je Nancy bila predsednica, kot piše Kitty, in da je ona skrbela za predsednikove urnike in skrbela za osebje. Zaplenjene kuvajtske umetnine ZDA so izdale 148 stranski katalog, v katerem je več kot tisoč umetnin in starin, ki so jih Iračani odnesli iz kuvajtskega nacionalnega muzeja Al-Sabah. Princesa Ana za Afriko Britanska princesa Ana se je odpovedala kosilom in k temu pozvala tudi druge, da bi s tem izrazila podporo zbiranju denarja za 27 milijonov stradajočih Afričanov. Smrtne obsodbe Na Kitajskem so na smrt obsodili trTmoške, ki so kradli orožje in ubili enega stražarja v glavnem mestu Tibeta. Španija brez nukleark Španska vlada se je odločila, da ne bo ukinila 7 letnega moratorija za gradnjo jedrskih elektrarn. Zgradili pa bodo plinovod iz Alžirije, ki jih bo stal okoli 1,3 milijarde dolarjev. Francozi ne poznajo svojega predsednika Osem od desetih Francozov ne zna pravilno napisati priimka svojega predsednika Francoisa Mitterranda po 10-ih letih njegovega uradnega službovanja. Kako domačega se je v Beli hiši počutil Ole Blue Eyes - Frank Sinatra? 3 RO e*il Podjetje za servis in trgovino posredovanje - svetovanje Telef. servis: (063) 37-501 Telef. - fax. za trgovino: (063) 34-624 Mariborska 116, Celje POSEBNA SEJEMSKA PONUDBA V BIROBITU - register blagajne - trgovske - gostinske - fotokopirni stroji Canon - Philips diktirni aparati - PC računalniki Archi - tiskalniki Epson - IPCPOS terminali z bar - kodo za večje trgovine - ves potrošni material POSEBNA UGODNOST: - NAKUP STARO ZA NOVO - V ČASU SPOMLADANSKEGA SEJMA VAM PRI NAS KUPLJENE STROJE BREZPLAČNO MONTIRAMO. NOVA OT DOBA STRAN 26 IZ SKICIRKE BORI ZUPANČIČ Tenis, yeah! Priznam, da sei„ ,--- , ..... Priznam tudi, da se mi je včasih to zdel eden izmed najboij bedastih športov, tam nekje v rangu kakšnega bali- M JV' •~n.gainti\7*r,an.i}tui yv ictJOKUt iglični, MJ zs,z bedasto igro. Se sam ne vem zakaj trie /e večina teniških rekreativcev spominjala na provincialne parvenije, ki so se v ta šport spustih zgolj zaradi trenda in kakopak tudi zaradi Tisto dolgočasno odbijanje žogice z ene na drugo stran teniške mreže, tup. .tup. .. in to povrhu vsega še z loparjem, ki je bil kot da bi držal ponev v rokah, zares ni mogla D:'K »SWS Ijeno bi to opisal, da s temsačem za nobeno ceno ne bi stopil na kakšen pir. če bi na to nanesla priložnost, iz preprostega razloga, ker oni tega pravzaprav sploh ne počno. Vsled njihove sterilne beline: tako sem pač predrl- c“""” ” " “ J%SZZ£ SIS £SX£££S;s$£ eno izmed redkih tatvin v mojem življenju. Po neki žurki na Gobinem domu. sem mu sunil rezervni teniški lopar. Še danes ga imam: leseni Dtmlop. z vozlom na mrežici. hitro padeš v njegov kontekst, nudi ogromno užitkov, pa tudi za razočaranja nisi prikrajšan. Tenis je kot življenje: če ■ nisi dovolj v njem, se ti kaj hitro izmuzne izpod rok. Mogoče zveni ta misel malce prenapeto: a glede na moje nekdanje predsodke proti njemu je opravičljivo, da jo navedem, v takšni obliki. Pa še zaradi nečesa sem se navezal na tenis. Daje mi namreč možnost, da opazujem psiho ljudi, ki ga igrajo m tudi tistih kijih pri tem gledajo. Pri tenisu se takoj spozna, kdo je za/etavec m kdo je odmahljtvcc. Kdo je sočutsiež m kdo hrezobzimež. Kdo pizdun in kdo odkritež. Tenisači so tudi takšne vrste ljudje, da se najraje pogovarjajo o tenisu. Zato si lahko med njimi temeljito spočiješ glavo od vseh političnih godelj v katere se potaplja naš Tenis je torej tudi mentalni azil. Tup.. tup.. .tup.. .tup. point and game! FESTIVALI Spet mladi pevci_____ SLOVENSKI PEVSKI ZBOR GALLUS IZ ARGENTINE V SLOVENIJI Prvi slovenski »petelini« S koncertom v Kranju v nedeljo, v ponedeljek v Celju in torek v Kopru se je začela slovenska turneja Slovenskega pevskega zbora »Gallus« iz Argentine. Poprej so zapeli še Slovencem v Parizu. Do 3. junija jih boste lahko poslušali še v Mariboru, Murski Soboti, Rogaški Slatini, Novemu mestu in končno 3. junija v Ljubljani. Vmes, med 24. in 25. junijem, bodo sodelovali še na Koroškem v Avstriji, kjer se bodo zbrali vsi slovenski ansambli in zbori, ki nosijo ime znamenitega skladatelja, Slovenca Jakoba Gallusa - Petelina. Nastopili pa bodo tudi v italijanski Gorici. Zbor iz Argentine je prvi slovenski zbor, ki si je nadel Gallusovo ime. Ustanovili so ga Slovenci leta 1948, ko so tja prebežali po vojni. Zbor je 36 let vodil dr. prava Julij Savelli, zdaj pa ga vodi njegova hčerka Anka Savelli-Gaser. »Pojemo vse, spočetka pa smo peli predvsem slovenske pesmi,« pravi 79-letni doktor čilega videza. »Z Gallusom sem se spoznal kot študent pred vojno v Ljubljani, ko sem eno leto tudi vodil akademski pevski zbor, oziroma sem bil njegov predsednik. V Argentini smo bili spočetka precej »nenavadni«, saj smo tja prinesli neznano glasbeno kulturo Slovencev.« Že po petih letih so jih proglasili za »pojočo slovensko diplomacijo«. V bogati zgodovini so imeli nad 100 samostojnih koncertov, dobili so številne diplome in medalje, izdali so 10 plošč, nastopali so na radiu in TV, predvsem pa so doživljali ploskanje številnih poslušalcev. Tokratno gostovanje je omogočilo slovensko ministrstvo za kulturo, občine kjer nastopajo, škofijski ordinariati v Ljubljani, Mariboru in Kopru in več podjetij, ustanov, Festival Ljubljana, Slovenska izseljenska matica ter časniki Delo, Dnevnik, Večer, Družina ter RTV Slovenija. Nekateri pravijo, da je škoda, da niso prišli mesec dni pozneje in bi lahko počastili zasedanje 1. svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. PRIREDITVE Pegasti večer Plesni forum Celje pripravlja v petek, 17. maja ob 20. uri v Narodnem domu v Celju peti Večer z gosti in tokrat je v mesto ob Savinji povabil naša priznana kantavtorja Zorana Predina (Lačni Franc) in Arsena Dediča, ki v zadnjem času uspešno združujeta ustvarjalne moči po vsej Jugoslaviji, v razprodanih koncertnih dvoranah promovirata skupen album Priče - svje-doci. Petkov Pegasti večer bo prepleten s koreografijami Plesnega foruma Celje, koreografijami Goge Stefanovič-Erjavec, Save Malenšek in Estele Zutič na glasbo Zorana Predina in Arsena Dediča. DOGODKI PRI SLOVENIJALESU VEDNO KAJ NOVEGA V MAJU — prodaja pohištva iz Nemčije po cenah pred devalvacijo: spal. DAGMAR za samo spal. MUNCHEN otroška soba UWE otroška soba DENVER 21.887.00 din 27.971.00 din 21.438.00 din 29.922.00 din ekskluzivna prodaja kuhinje EWE — vrtne hišice, garniture, za vrt in teraso po najnižjih cenah — bogata izbira kopalniške opreme — nova ponudba tehničnega blaga in talnih oblog v prenovljeni kletni etaži — vedno bogata izbira blaga v zalogi za nakup brez čakalne dobe — 10% popust za plačilo v gotovini ali ugodni kreditni pogoji — brezplačna dostava in nasvet arh. svetovalke Stvarne sanje. Slovenijales, stanovanjska oprema Mednarodno podjetje Celje, Zidanškova 10-15 Velenje, V'. Vlahoviča 46 Slovenj Gradec, Glavni trg 26 Likovne regije se predstavljajo Te dni je v celjskem Likovnemm salonu na ogled medregi-onalna likovna razstava, ki jo je pripravila Galerija Kulturnega centra Miško Kranjec iz Murske Sobote in se iz celjskega razstavišča potlej seli še v Galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec, v Gorenjski muzej v Kranj, v Pilonovo galerijo v Ajdovščino, v Dolenjsko galerijo v Novo mesto in v Obalne galerije v Piran. S svojimi likovnimi izdelki se predstavljajo po trije likovniki mlajše generacije iz celjske, dolenjske, gorenjske, koroške, pomurske in primorske regije, izbrali so jih selektorji Alenka Domjan, Jožef Muhovič, dr. Cene Avguštin, Milena Zlatar, Dejan Mehmedovič in Franc Obal. To je druga medregionalna razstava, na kateri je lansko leto sodelovalo 25 likovnih ustvarjalcev iz treh slovenskih regij. Gorenjske, Goriške in Pomurja, letos pa so k sodelovanju pritegnili še celjsko območje. Dolenjsko, Koroško in Primorsko. ★ ★★★★★★★ Celje bo letos ponovno odprlo vrata tekmovanja željnim zborom. V mestu bo že 19. Mednarodni mladinski pevski festival, ki bo trajal od 31. maja do 2. junija. V treh dneh se bodo predstavili številni zbori iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik ter tujine. V Narodnem domu bo v petek, 31. maja ob 19.30 otvoritev festivala s slavnostnim koncertom. Tekmovanja bodo poleg petka še v soboto. Zbori bodo tekmovali v treh skupinah. Obvezne tekmovalne pesmi so letos dela J. Gallusa. Vsak zbor je v svoji kategoriji moral izbrali eno izmed predlaganih. Glasbena žirija bo sestavljena iz domačih in tujih ocenjevalcev. Zmagovalne zbore čakajo lepe nagrade. V nedeljo, 2. junija bo ob 11. uri zaključni koncert množičnega zbora s podelitvijo priznanj in nagrad. Ob 19. MMPF pa bodo v Celju še druge spremne prireditve. Celeia antigua_____________ V četrtek, 16. maja ob 18. uri bodo v razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju odprli razstavo Celeia antiqua. Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine Celje predstavlja arheološka izkopavanja pri Kreuhu. POEZIJA BINA ŠTAMPE ŽMAVC Mavrica Kada r gre dež na sprehod, sonce odpre nebesni svod in zbudi čemerne oblake. Zatakne v lase jim mavrične trake in pentlje razpne od ene do druge nebesne mlake. 27. STRAN NOVA OT DOBA Letošnje tekmovanje za izbor najboljše popevke Evrovi-zije je v senci klanja in masakri-ranja minilo tiho in neopazno. Edini dogodek, ki je resnično zbudil zanimanje je bil prav ta nesrečno zrežiran izbor našega predstavnika. In če pogledamo bridkim dejstvom v oči, je bil to pravzaprav edini zanimiv in zabaven dogodek okrog vsega cirkusa. Evrovizijska popevka namreč že dalj časa ne pomeni prav nič v svetovnem popu. Zadnji, ki so uspeli narediti še kaj več kot le zmagati na tem tekmovanju in potem neslavno utoniti v pozabo, so bili AB-BA, ki so se po zmagi na Evro-viziji zasidrali na lestvicah in še dolga leta proizvajali uspešnico za uspešnico ter postali eno izmed najsolidnejših švedskih podjetij. Za njimi ni bilo več nikogar, ki bi svojo kariero dvignil čez nivo lokalne zvezde. Zmagovalci se avtomatično zapisujejo v rubriko »One Hit Wonder« in prav nedostojanstveno tonejo v pozabo. Ilustrativno vam lahko omenim Nicole, katere »Ein bischen fri-eden« nekaj časa nikakor ni bilo za sneti z radijskih gramofonov. Domiselni glasbeni urednik vala 202 je to pesem tako močno vzljubil, da jo je spuščal tudi po petkrat na dan. Kdo se danes spomni te ljubke deklice »s kitaro v rokah in vetrom v laseh«? Ti, jaz in njena mama. Najbolj zabaven del evrovizijskega džumbusa je pri nas nedvomno postal izbor za našega predstavnika. Že prejšnja leta se je dalo ob tej prireditvi do solz nasmejati. Niti glasbeni biznis se ne more izogniti politični polarizaciji, če pa je to narejeno na jugo način, si lahko vsak režiser komedij v enem samem večeru nabere materiala za celo življenje. Pred nekaj leti se je »kao slučajno« zafec-Ijalo prav pri playbacku prištin-skega predstavnika, seveda izbor je bil v Novem Sadu. Ko je mala Lidija zmagala s pesmijo »Mangup« je z navdušenjem zbrcala čevlje z nog in na vsesplošno zgražanje odplesala eno domačo. Vsekakor pa je bilo najbolj zabavno letos, to morate priznati, ko so se veljaki RTB-a odločili, da bo jugoslovanski predstavnik prave in poštene nacionalnosti ali pa ga ne bo. Ta izbor je bil verjetno najbolj smešen medijski dogodek v Jugoslaviji po znamenitih »zgodovinskih zadnjih« sejah razpadajoče ZKJ. Točke so deževale in Bebi Dol je na koncu v solzah radosti poskakovala ob nepričakovani zmagi. Mar bi bil kdo siroti povedal, da bi lahko celo pesem prejecljala ali prerigala, pa bi vseeno zmagala. Dvomim namreč, da se lahko takšno infantilno veselje kar tako odigra. Ali je to odurno babišče popolnoma butasto ali pa je še bolj butasto. Druge možnosti ni. Po zgodovinskem izboru našega predstavnika (ki se je kasneje odlično odrezal na Evrovi-ziji...), je HTV v vsaki oddaji, ki je imela le malo povezavo z glasbo, z držo moralnega zmagovalca razglašala prejšnje uspehe predstavnikov zagrebškega studia in malikovala Rajka Dujmiča, Rivo in počenjala podobne hohštaplarske gravža-rije... kot da so gledalci tako butasti in ne vedo za kaj gre. Na takšnem tekmovanju je tako vseeno kdo zmaga. Letos bi nas lahko zastopal kdorkoli, tudi Danijel. In kakšna razlika bi bila? Nobene razlike, nobene. Oh, fant moj, če jih imaš petintrideset na grbi in imaš obraz mlajšega upokojenca, potem pač ne moreš igrati vlo- ge golobradega pubertetnika. Le kdaj bo ta konj doumel, da je čas namenjen njemu potekel in da si z vsakim kvazi come-back-om (ki ga vsako leto uprizarja prav na tej prireditvi) le zapira še zadnja vrata, ki bi mu omogočila časten umik iz estradne arene. Sploh pa evrovizijska popevka nikdar ni bila relevantno merilo stanja v evropskem popu, sicer bi med mnogimi, za večno anonimnimi imeni zasledili tudi kaj poznanega. Je sama sebi namen in prav zato izgleda ob MTV-jevem ratingu kot zadnji sejem kiča in slabega okusa. In dokler se bo pri nas temu zahojenemu festu pripisoval tak (precenjen) pomen, bo naša popularna glasba še naprej tam, kjer je: v riti. 3. VVILSON PHILLIPS - Wilson Phillips 5. REM - Out Of Time RAP obeti (NME) 1. TERMINATOR X - In The Valley Of The Jeep Beets 2. SON OF BAZERK - Ba-zerk Bazerk Bazerk 3. DE LA SOUL - De La Soul Is Dead 4. THE BLACK SHIP - A Wolf In A Sheep’s Clot-hing 5. KRS - 1 & SHABBA RANKS - The Jam DISCIPLINA KIČME, IT S NOT FOR ŠALE, 9. 5., Gerbičeva, Ljubljana. Tokrat so si Ljubljančani lahko ogledali kompleten koncert »najbolje jugoslovanske grupe svih vremena«, ki so ga slednji kljub očitni omamljenosti odlično izpeljali. Tudi himna ni umanjkala. DK je bend, ki ga obožuješ ali pa ga ne maraš. Vmesne stopnje ni. Koja Zeleni pravi: »Po desetih letih smo spet na začetku. Prav tako kot v vseh drugih deželah tega tipa, smo spet na isti poziciji. Zgodil se je majhen premik v popularnosti, drugače pa ni kakšne večje razlike.« Toda mulci vas obožujejo? »Da, toda ni jih veliko. Oboževati nas morajo stari in mladi. V tem je štos.« Veliko nas misli, da je zadnja plošča najboljša od vseh? »Dobro. Najprej bi ti rad čestital za dober okus. Strinjam se s tabo. Ta zadnja plošča je po mojem zelo težka, vendar tudi zelo lahka... to je tisto, kar se mora zgoditi po tolikih letih.« Plošča se pojavlja samo na dveh formatih, cedeja ni? »Ni diskete. Si videl ovitek? . Cedeja ni zato, ker je to oduren proizvod. CD je morilec glasbe. Na koncu bo vse skupaj v Atariju.« Kako naprej? »E, nova plošča, nove plošče, koncerti, povabili so nas na nek festival v Seattle, treba je delati, razumno in trezno, hja, mi smo vendar takšni ljudje...« It’s Not For Šale: »Arrrgggh!« Night jump na koncertu v Inter clubu Prebold zvrst glasbe že pred pojavom nove mode, da domala vsi ansambli znova igrajo večno popularne melodije. Toda opravljena je bila kruta selekcija in to je dobro. Obdržiš se lahko le s kakovostjo. Sedaj ob vikendih gostujemo v raznih diskotekah, kjer nas publika šele spoznava in mislim, da so nas že sprejeli medse. Za popestritev pa prirejamo tudi razne tematske večere, kot na primer skupine The Doors, pa tudi koncerte ob obletnici smrti Jimmi-ja Morissona.« K temu, da je koncert uspel, pa je pripomogla tudi dobra, če ne že kar odlična organizacija. Tako je bil večer resnično prekrasen. Takšnih koncertov si mladi na našem koncu seveda še želijo, zato naj razveselim vse tiste, ki se niste udeležili sobotnega koncerta te skupine, z informacijo, da nameravajo zopet gostovati pri nas nekje v sredini maja in to v kinodvorani v Šempetru. »Hej, prijatelju, dodi ovamo!« Kot predskupina so nastopili Laščani It’s Not For Šale. Očiten je velik napredek v strukturi in izvedbi glasbene slike, kar ta bend uvršča v sam vrh naše un-derground scene. Več kot dobro. Skupina NIGHT JUMP iz Kopra igra v celoti neavtorsko glasbo, predvsem stari rock šestdesetih in sedemdesetih let. »Že vseskozi igramo takšno komercialno glasbo,« pravi Boštjan Andrejc-Buši. »Reči hočem, da smo gojili prav to KONCERTI 21. 5. bodo v dvorani Orphe-um v Gradcu (A) nastopili THE BLUES BROTHERS BAND. 16. 5. prav tako v Gradcu, vendar v Kaffe Pl nastopa manijak iz Seattla TAD. 25. 5. v Orpheum na nostalgično reminiscenco z MAMAS AND PAPAS. Istega dne pa bo v Žalcu, v dvorani Hmezad zdaj že tradicionalni »FUCK OFF CO-MERCIAL« festival. Kot gostje naj bi nastopili nihče drug kot HOLLV MOSES. Več o tem v naslednji številki. Posedovati orožje in se počutiti ogroženega. Jim Morrison: »Jaz sem Franček piromanček!« The GO-GO’s NOVICE Velika Britanija (NME) - singli 1. THE WATERBOYS - The Whole Of The Moon 2. JAMES - Sit Dovvn 3. CHESNEV HAWKS — The One And The Only 4. MADONNA - Rescue Me 5. THE WONDER STUFF - The Size Of A Cow Velika Britanija (NME) — albumi L SIMPLE MINDS - Real Life 2. THE EURVTHMICS — Greatest Hits 3. ROXETTE - Joyride 4. ROD STEVVART - Vaga-bond Heart 5. REM - Out Of Time Velika Britanija (NME) - neodvisni singli L INSP1RAL CARPETS — Caravan 2. THE SHAMEN - Hvper-real 3. CURVE - Blindfold 4. THE BOO RADLEVS — Every Heaven 5. NEW FAST AUTOMATIC DAFFODILS - Get Better Velika Britanija (NME) — neodvisni albumi 1. KLF - The White Room 2. THE FARM - Spartacus 3. KITCHENS OF DISTINC-TION - Strange Free World 4. THE BUTTHOLE SUR-FERS - Pioughd 5. CARTER TUSM - 30 So-mething ZDA (Billboard) — singli L LONDONBEAT - Ive Been Thinking About You 2. WlLSON PHILLIPS - Yo-u’re In Love 3. TARA KEMP - Hold On Tight 4. AMY GRANT - Baby Baby 5. ENIGMA - Sadness Part 1 ZDA (Billboard) - albumi L MARIAH CAREY - Mariah Carev 2. C&C MUSIČ FACTORY - Gonna Make You Sweat GunsVRoses, po besedah celjske rock legende B. M. (28) najbolj iskren bend v rocku, bodo izdali nov album. Izšel naj bi sredi junija in to kot dva ločena LP-ja z naslovoma »Use Your Illusioh I« in »Use Your Illusion II«. Vsega skupaj bo album obsegal 36 pesmi. Ponovno izdajanje starih plošč na novih formatih ne pojenja. Kmalu bi naj namreč izšla dva albuma, ki ju je pred kakšnimi petnajstimi leti posnel David Bowie. Gre za »Yo-ung Americans« in »Station to Station«. ZA VEDNO Z NAMI Pred 5. leti GEORGE MICHAEL - A Diffefent Corner Pred 10. leti STARSOUND - Starš On 45 Pred 15. leti ABBA - Fernando Pred 20. leti THE ROLLING STONES - Brown Sugar Pred 25. leti MANFRED MANN - Pretty Flamingo Oliver Stone o Jimu Morrisonu: »Čujte, nekdo, ki zaklene svojo punco v omaro in potem omaro zažge, ne more biti že kar ves pokvarjen, ha?« Cliff Richard: »Včasih se mi zgodi, da ko pojem posebej visoko, dobim občutek, da mi bo razneslo glavo.« Monie Love: »V čem Anglija prekaša Ameriko? Boljša kvaliteta spodnjega perila.« Madonna: »Rescue me!« »IN« Državljanska vojna na TV, tokrat ne v Romuniji, temveč pri nas. »OUT« Posiljevanje gledalcev z dokumentarnimi filmi v najbolj gledanih terminih na TVS. MAMA DOLORES, »Rja v ustih, 7«, Front Rock Neodvisni ne mirujejo. Tokrat je udarilo iz Maribora. Založba Front rock je izdala dva sedeminčerja, pravzaprav gre za LP-ja s po štirimi pesmimi. Prvega, skupine Mama Dolores predstavljamo tokrat, drugega (Gottschee) pa v naslednji številki. Mama Dolores, ki prihajajo iz Metlike, so eni redkih slovenskih postpunk bendov, ki svoje videnje Rocka bazirajo na funk senzibilnosti in zvoku iz sredine osemdesetih. Morda bi veljala tudi vzporednica z izkušnjo bendov t. i. novega pozitivnega punka, zgodnjih Southern Dead Cult ali Danse So-ciety. Mama Dolores, ki so pred tremi leti tudi nastopili na Novem Rocku, se na tej plošči z naslovom »Rja v ustih« predstavljajo s štirimi produkcijsko in izvajalsko izenačenimi pesmimi. Ploščo lahko naročite na naslov: Front ROCK, p. p. 48 62000 Maribor NOVA W DOBA isce AKVIZITERJE Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju ELEKTRO TURNŠEK Prodajalna Miklošičeva 2, Celje Tel.: (063) 29-345 - prodaja elektroinstalacijskega materiala - akustika in bela tehnika - drobni gospodinjski aparati in rezervni deli Elektroinstalacije in strelovodi Tovarniška 11, Celje Tel.: (063) 38-744 Telefax: (063) 38-930 - montaža strelovodov - izvedba elektroinstalacij - meritve elektroinstalacij in strelovodnih naprav SE PRIPOROČAMO! '\ttftrt-rrtcrr....****+»•*—»++•++*++■•****•*»****+•++ NOVA W DOBA STRAN 28 INSIEME UNITED EUROPE Nazaj h kovačem Obljubljeni »raj« v obliki združene Evrope se nezadržno približuje. Zdaj ko je na dlani, da skupaj z Jugoslavijo tam nimamo kaj iskati, se slovenska vlada vse bolj zateka k osamosvojitvenim aktom v upanju, da nas bo vase zagledana Evropa le sprejela. Če se bo vse srečno izteklo, če izpeljemo razdružitev z Jugoslavijo in združitev z Evropo 92’, si bomo nakopali kup težav, kaj šele da bi prišli v »obljubljeno deželo.« Združena Evropa formalno odpravlja meje. toda fizične in etnične bodo vedno obstajale. Cariniki torej ne bodo ob službo — imeli bodo še veliko več dela, čeprav bo omogočen pretok oseb, blaga, storitev in kapitala nasploh. Njihova- naloga bo predvsem budnost nad preprodajalci mamil, orožja ipd. Toliko o mejah. Države Združene Evrope bodo odpravile carine, s tem pa se znajdejo v položaju, ko svojega gospodarstva ne bo več mogoče ščititi, torej bo treba razvijati samo najuspešnejše resorje, saj bo konkurenca iz drugih držav brez težav prodrla, cene njihovih izdelkov pa bodo višje samo na račun transporta. In kje je tu vloga Slovenije. Posamezni resorji kot so industrija, gradbeništvo in premogovništvo so tik pred propadom in bi jim z Evropo 92 zadali smrtni udarec. Turizem bi se lahko obnesel ob upoštevanju vseh možnih kapacitet, kajti smo mala država, ki mora glede na-to maksimalno izkoristiti obalo, zimsko-športna središča, izletniške točke ... po avstrijskem zgledu. Kmetijstvo in gospodarstvo bi ob pametni politiki lahko preživela, prometne zveze in nasploh celotno infrastrukturo pa bi morali od temeljev naprej obnoviti, da ne govorimo o elektrifikaciji in robotizaciji - po zadnjih podatkih je v Sloveniji samo 30 robotov. Perspektivo vidimo v malem podjetništvu in obrtništvu. Če smo malo cinični, lahko rečemo: nazaj k ribniškim rokodelcem in kropar-skim kovačem. NOVI POSLI Ostrigarice za turiste V dneh, ko se je madžarska delegacija na povabilo slovenskega zunanjega ministra pod vodstvom Lajosa Barenyia, namestnika madžarskega državnega sekretarja za zunanjo trgovino, mudila v Sloveniji in obiskovala tudi Celje, so v mestu ob Savinji v celjskem zasebnem podjetju YU-STIP Inženiring sklenili dva pomembna posla. Podpisali so pogodbo o izgradnji luksuznega zdraviliškega hotela Sarvarju in pismo o nameri formiranja proizvodnje ostrigaric v tem znamenitem madžarskem zdraviliškem kraju na severozahodu države, približno sto kilometrov od Dunaja. YU-STIP bo v Sarvarju gradil hotel Kristaly, hotel s štirimi zvezdami po evropskih normah, s 340 posteljami in s kompletno terapijo, na ključ v roku enajstih mesecev. Z deli bodo pričeli še ta mesec, naložba pa je vredna 30 milijonov nemških mark. Hotel investirajo tri podjetja, ob YU-STIPU še mesto Sarvar in COOP hotels iz Budimpešte, med njimi pa ima celjsko zasebno podjetje, največji, to je 51-odstotni delež. V istem mestu pripravlja YU-STIP tudi projekt za gojenje ostrigaric, posebnih gob, ki jih bodo zvečine prodajali na ameriško tržišče, odkoder je tudi enverska firma ETI, glavni investitor projekta, za katerega bodo potrebovali tri hektare površin, dva tisoč ton slame in sedem tisoč kubikov vode. Naložbo ocenjujejo na 15 milijonov nemških mark, priprava inženiringa, katerega nosilec je celjski YU-STIP, pa je vredna okoli 10 odstotkov investicijske mase. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Zidanškova 27, Celje To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim spodnjim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in kopalk. Pridite in se prepričajte! HVALA ZA ZAUPANJE : • ............................................................................................................................................................................................................................................: dodatnih znanjih s kakšnih drugih področij imajo se do^ olj denarja, da se lahko odločajo ir t,strni, ki so u 'N.,.... ............................... SPREMEMBE PROIZVODNIH KOLIČIN IN CEN NEKATERIH PROIZVODOV V ZADNJEM LETU 50% 40% 30% 20% 10% H o% -10% --20% --30% --40% - -50% / / / 1,4%.- [/ -24.4% 31.5% ”2578 -36.5%37.2% i i higienske potrebšc. obutev pijača količina cena glede na povprečje količin in cen vsega blaga za široko potrošnjo NEMCI POSTAJAJO VSE VEČJI Le dva metra Nemški mladeniči, stari 18 let, dosegajo danes povprečno višino 1,80 m, s čimer preraščajo očete za 5 cm. Osemnajstletna dekleta so v povprečju visoka 1,67 m, to je 3 cm več od svojih mater. Tako so Nemci za Nizozemci (moški 1,82, ženske 1,68 m) najvišji ljudje na svetu. Prof. Ingeborg Brandt, ki spremlja rast otrok že dolga leta, pravi, da gre za izjemen skok v eni sami generaciji. Na to vplivajo življenjske razmere, kot boljša prehrana nosečnic in dojenčkov. Tudi kasneje dobijo otroci več vitaminov, mineralov, svežega sadja in zelenjave, polnozrnatih in mlečnih izdelkov itd. Otroci se tudi več ukvarjajo s športom in si krepijo organizem. Kje je zgornja meja rasti? Bodo naši otroci velikani? se sprašujejo starši. »Ne, pri dveh metrih je konec,« pravi prof. Hans Jiirgens, antropolog iz Kiela. »Več srce in kosti ne bi prenesle.« Če hočete vedeti, kako visok bo vaš otrok, pa je odgovor preprost: seštejte višino očeta in matere, delite vsoto z dva in dobljenemu povprečju pri sinu prištejte 6,5, pri hčerki pa od-štejte 6,5 cm. Sanje svarijo Vsako uro in pol (štiri do petkrat v noči) sanjamo. Znanstveniki so zdaj ugotovili, da nas sanje opozarjajo na bolezen, včasih pa nas lahko celo zdravijo. Freudova teorija, da sanje simbolizirajo potlačene želje, je napačna. Po mnenju ameriških znanstvenikov Mc Carleya in Hobsona jih je mogoče razložiti dosti preprosteje. Ce kdo, na primer, pogosto sa- nja, da teče in se pri tem ne premakne z mesta, mu po vsej verjetnosti primanjkuje gibanja. Tako ponavljajoče se sanje pojasnjujejo mnoge bolezni: • tekate po žerjavici — loteva se vas artritis, • ste na begu, pot teče v potokih — zboleli boste za gripo, • tišči vas v grlu — pričakujete vnetje, • hodite po mrzli vodi — pojavila se bo krčna žila, • začutite udarec v prša — grozi vam bolezen srca, • pičila vas je kača - nevarnost raka. Le če se take sanje ponavljajo večkrat, veljajo kot znamenje za kakšno bolezen in šele tedaj pojdite k zdravniku. Sicer sanjajo že dojenčki in več ko sanjajo, bolje se razvijajo, pravijo strokovnjaki. Debela manekenka Francozinja Anne Zamber-lan (40), gospodinja, je visoka 1,66 cm in tehta 130 kg. Tako rekoč iz stiske je postala fotomodel in uspela. Dnevno zasluži namreč neverjetnih 15 tisoč DEM. Z njo dobesedno tekajo moški (fotografi) sem ter ja. Astro- nomski dobički Po oceni velike nemške denarne ustanove je dobiček zasebnikov lani dosegel 3,5 bilijonov DEM, to je petnajstkrat več kot pred 31 leti. Leta 2000 se bo vsota povzpela na kakih 5 bilijonov DEM. Letno smejo od te vsote porabiti 250 milijard DEM, kar je seveda zelo veliko. Kava rahlja kosti Ženske starejše od 50 let ne bi smele dnevno popiti več ko dve skodelici kave ali štiri skodelice čaja (pravega), svarijo ameriški zdravniki. Z veliko raziskavo so ugotovili, da kofein jemlje organizmu kalcij, zaradi česar postajajo kosti krhke. Pač pa mleko daje telesu potreben kalcij in ščiti kosti pred osteoporozo. S PRILOGO IZPOD PULTA Časopis, ki je močnejši od papirja. ▲ -NOVA DOBA« PASME ZAT0PEK AK0 POVOJNI FR. POLITIK (VINCENT) ^ : STVAR SOHA, STATUA OČKA UB0ŽICA I GONIČ 1 KAMEL SLIKOVITO MESTECE V SREDNJI ITALIJI FIGURA PRI ČETVORKI DNEVI V RIMSKEM KOLEDARJU KREMI- RANJE TROP ŽUŽELK VEČERNO ZV0NENJE KRATERSK0 JEZERO PRI RIMU GL MESTO BANGLADEŠA LETOVIŠKI KRAJ V NEMČIJI FILOZOF KANT EP MADŽ. JED TWIST RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI LOS ANGELES PEVKA PRODNIK SKLADATELJ UAD0V KRAJ PRI CELJU EMIL ADAMIČ GIZDAV0 DEKLE ULIČNA PRODAJNA HIŠKA SPLIT GRENČICA GALILEJSKO MESTECE -1. JEZUSOV ČUDEŽ JEDAČA IVO ANDRIČ FINSKO JEZERO GORA V JULIJCIH MORSKO LETOVIŠČE PRI RIMU TRAMIČV KOZOLCU BORIS STREL KOMUNIST. MLADINA ČEŠKI SMUČAR KILO- GRAM TVARINA KRIŽANKA FRANCI PAVŠER Nagradna križanka Pomladanski sejmi 1. nagrada: torba in majica Turistične agencije SLOVENI!ATURIST CEUE 2. nagrada: IX nega obraza v BEAUTV CENTRU v ZDRAVILIŠČU ROGAŠKA SLATINA 3. nagrada: polletna naročnina Nove dobe 4. nagrada: četrtletna naročnina Nove dobe Nagrajenci nagradne križanke: 1. Džezvico EMO s podstavkom - Karli Privšek, Jenkova 15, Velenje 2. Majica Turistične agencije OREL - Dorica Podgoršek, Dvor 5/a, Šmarje/Jelšah 3. lx dnevna karta za kopanje v pokritem bazenu Donat v ZDRAVILIŠČU ROGAŠKA SLATINA - BLAŽ Cegnar, Sedraž 35, Laško 4. Četrtletna naročnina Nova dobe - Karmen Magyar, Podjavorškova 13, Celje Ni več upanja Znana ameriška filmska igralka Lee Remick je še pred letom dni upala, da je premagala raka. Toda bolezen se je vrnila in ji vzela vse moči. »Nimam več nobenega upanja,« je resignirano rekel njen mož, filmski režiser William Go-wens. Bogastvo za rendezvous Princ Al Muhtadel Billah, star 16 let in bodoči sultan Bruneja je ponudil sestri Michaela Jacksona pevki Janet kar 1,5 milijona DEM za en sam rendezvous. To je seveda ogromna vsota, četudi naj bi bil prinčev oče najbogatejši človek na svetu. Kasnejša poroka ni izključena, ampak načrtovana. Za muslimanskega teenagerja bi bila Janet četrta žena. STRAN 30 TRAGEDIJA SLOVENSKE HIMALAJSKE ODPRAVE Pustili so ju v objemu gore Žalost je zavila v čmo naše planinstvo: na Kangčendzengi v Himalaji sta se pri sestopu 3. maja smrtno ponesrečila Marija Frantar in Jože Rozman. Po zmagi po novi smeri na 8586 metrov visok Kangčendzeng na južni vrh in po osvojitvi glavnega sta se z goro spoprijela še Frantarjeva in Rozman. Približno 150 m pod vrhom sta se obrnila in začela s sestopom. Med sestopom sta 3. maja zdrsnila in izgubila življenji. Tovariši iz slovenske himalajske odprave Kangč 91 so tragično preminula alpinista pokopali ob vznožju gore. 35-letna Ljubljančanka Marija Frantar (članica AO Rašica) in 36-letni Jože Rozman (član AO Tržič) sta bila zelo izkušena plezalca. Da se spomnimo: julija lani sta med drugim osvojila 8.125 metrov visoki Nanga Parbat, Rozman pa je pred tremi leti že stopi) na vrh 8.201 meter visokega Čo Oja. Pretresljivo novico o tragični smrti obeh planincev je najprej poslala v svet neka agencija, sledile so ji različne vesti, potrdila pa sta jo Viki Grošelj in Stipe Božič, ki sta predčasno prispela v Katmandu. Po njuni izpovedi bi naj do nesreče prišlo zaradi izčrpanosti. Alpinista sta imela s sabo le eno kisikovo bombo, med vzponom pa bi naj Frantarjeva doživela še snežno slepoto. Nekje med povratkom jima je po vsej verjetnosti zdrsnilo, prijatelji so ju našli tisoč metrov nižje na snežnem platoju. Po vseh znakih sodeč nista bila navezana. Po tragediji je odprava pospravila bazo in se vrača v domovino. 1 C HALA Bl-AUPUNKt WlAHAV^-°n KAV^mh ^I^eoopre, 0*riic Avtoradio AVTOMOBILI AX 11 TRS, letnik 1990, registriran do 3/92, prvi lastnik, dodatna oprema, prodam. Tel.: (063) 24-642. DIANO, spredaj zaleteno, prodam za 300 DEM. Tel.: (063) 26-968 (od 15. do 17. ure). 126 P, letnik 1977, registriran do 10/91, na novo obnovljen, prodam za 1.000 DEM. Tel.: (063) 858-745, popoldne. 126 P, letnik 1987, registriran še 2 meseca, z manjšo okvaro motorja (cuka), prodam za 600 DEM v din. protivrednosti. Peter Potočnik, Florijan 34, Gornji grad FIAT CROMA 1,6, letnik 1989/9, prevoženih 15.000 km, prodam za 21.000 DEM v din. protivrednosti. Tel.: (063) 24-247, po 16. uri. 126 P, letnik 1982, registriran do novembra, prevoženih 62.000 km, druga lastnica, prodam za 1.600 DEM. Tel.: (063) 712-590. P 126, letnik 1987, registriran do konca avgusta, prevoženih 22.000 km, prodam. Sandi Pungartnik, Bukovžlak 92, Teharje. JEEP, terenski avto, prodam. Tel.: (063) 21-790 - klicati od 15. do 20. ure. YDGO 45 AX, letnik 1988, bele barve, registiran do 30. 1. 1992, prevoženih 28.500 km, prodam za 5.500 DEM. Tel.: (063) 741-974. FIAT 750, letnik 1978, registriran do 9/91, prodam. Tel.: (063) 31-301. ZASTAVO SKALA 55, letnik 1989/4,registriran do 25.4.19° ’ z dodatno opremo, prod Tel.: (063)38-996 — dopoldne jh (063) 33-075 - po 17. uri. FIAT 126 P, letnik 1979, dobro ohranjen, registriran do maja 1992, ugodno prodam. Tel.: (063) 25-445 - po 16. uri. ZASTAVO 128, letnik 1989/ 3, registrirano do 31. 3. 1992, z dodatno opremo. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 38-996 - dopoldne ali (063) 34-039 - po-podlne. FIAT 750, letnik 1978, regi--striran do 9/91, prodam. Tel.: (063) 31-301. TAM 125. T 12, kesonar, zelo ugodno prodam. Prodam tudi opel kadet 1,6 D. Tel.: (063)713-145. OSTALO Rolete v vseh barvah montiram, popravljam. Tel.: (063) 31-776. MOTORNO KOLO ETZ 250, prodam. Tel.: (063) 858-745, popoldne. motorno Črpalko, soo 1, z diesel motorjem, LDA 100, primerno za namakalne sisteme, ugodno prodam. Tel. (063) 779 157, Rudi Verdel. PROGRAMIRANI TEČAJ I. stopnje, angleščina in nemščina, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 25-283, po 18. uri. TAM 110, kiper, registriran do 4/92, ugodno prodam ali zamenjam za osebni avto. Viki Selič, Huda jama 3, Laško. TROSED, fotelj in tabore, prodam za 5.500,00 din. Tel.: (062) 813-895. MOTOR - ENDURO ČZ 250, popolnoma obnovljeno in opremljeno z veliko dodatne italijanske opreme, ugodno prodam. Tel: (063) 741-562, po 16. uri. ZEMLJIŠČE v okolici Pule. ugodno prodam. Tel.: (063) 33-089. VEČ KOT 2000 (dva tisoč) starih in rabljenih knjig in drugih publikacij, prodamo. Ogled vsako soboto od 9. do 14. ure v 2. nadstropju stavbe gledališča. Trg Tonega Čufarja 4, Jesenice. Tel.: (064) 84-058, ob delavnikih dopoldne. OTROŠKI VOZIČEK, zelo dobro ohranjen, kombiniran (Rocky) in avto sedež s pasom, prodam. Tel.: (063) 25-054, Po 19. uri. VSI, ki bi z malo truda radi lepo zaslužili z delom na domu se oglasite na ta naslov: Željko Lipnik, Pustike 5, 63253 Pristava - sestavljanje in pakiranje. SEDEŽNO GARNITURO usnjeno (trosed, dvosed, fotelj), popolnoma novo , ugodno prodam. Tel.: (063) 24-642. HLADILNIK GORENJE z omaro, ugodno prodam. Tel.: (063) 21-003. VIDEOPLAVER, nov. gold-star, prodam za 440 DEM. Iščem tudi akviziterje za prodajo atraktivnega artikla. Tel.: (063) 850-552. ZIDANO GARAŽO v Koc bekovi 5, prodam. Tel. (063) 29-643, po 7. uri ali na naslov: Marija Rojc, Kocbekova 5, Celje. ODDAM enosobno stanovanje v Celju, opremljeno. Samo pisne ponudbe na naslov: Zvonka Bernard, Savinjsko nabrežje 5, Celje. MOTOR APN 7, kot nov. prodam za 12.000.00 din. Pro- dam tudi Brako prikolico (skif) za 4 osebe, z baldahinom in drugo opremo za 8.000.00 din. Tel.: (063) 857-901, popoldne. PERZUSKE MUCKE, z rodovnikom, mlade, oče uvoženi šampion, ugodno prodam. Tel.: (063) 831-797. REGATNO JADRALNO DESKO Imgrad »racing D2«, športno, z jadrom, prodam. Prodam tudi surf »Kondor« z jadrom »Rig IV«. Tel. (063) 26-968. od 16. do 17. ure. ČOLN MAESTRAL 18. Motor Tomos 9,9, prodam. Prodam tudi Opel Vectro GLS, novo. Tel.: (063) 31-112, int. 325 ali na naslov Branko Terglav, Trnovlje 87 b. Celje. STRIŽEM KODRE (pudlje). Tel. (063) 36-606, po 17. uri. NOVO HIŠO: dve stanovanji — 250 m2, podkleteno, dve garaži, cca 1 ha njive, prodam. Lokacija: pri Slovenski Bistrici. Tel.: (063) 29-766 (med 19. in 21. uro). PARCELO, komunalno urejeno, na Ostrožnem, prodam. Tel.: (063) 732-650 (zvečer) ali (063) 713-103, dopoldne. FANT IŠČE SOBO s kopalnico ali garsonjero v Celju. Matjaž Onič, Cesta na Dobrovo 57, Celje. TELEVIZIJO gorenje, barvno, ekran 71 cm, daljinsko upravljanje. 7 let na 7.000.00 din, brestovo sedežno garnituro za 5.000,00 ter starejši komplet: kavč, 2 fotelja in klubska mizica za 2.000,00, ugodno prodam. Tel.: (063) 831-209. zvečer. TOMOS avtomatik A3L, nov, ugodno prodam. Tel.: (063) 32-146 - dopoldne. DIRKALNO KOLO, novo. Sprint, prodam. Tel.: (063) 31-301. TOVORNI AVTO TAM 170, kiper, prodam. Tel.: (063) 21-790 od 15. do 20. ure. AVTOMATIKA, letnik 1988. dobro ohranjenega, prodam za 7.500,000din. Tel.: (063)21-316 — popoldne. HIŠO v centru Šentjurja, prodam ali oddam v najem. Možnost ureditve poslovnih prostorov. Tel.: (063) 36-115. INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino. Prevajam angleško strokovno literaturo. Tel.: (063) 37-315. STREŠNO OKNO, 85 x 115 cm (še zapakirano), prodam za 5.000,00 din. Tel. 38-526. STARO POHIŠTVO, češnjev les, v naravni barvi: 2 postelji, 2 nočni omarici, zgoraj marmornate plošče ter menjalnik in en kom pol os za Renaut 4. ugodno prodam. Tel.: (063) 25-068 (od 14. ure naprej). GORSKO KOLO Atala Shi mano Deore XT 90, 21 prestav, Michelin ubroči, ambrosio črni, prodam za 2.000 DEM. Tel.: (063) 31-505. od 16. do 18. ure. ODDAM SOBO za poslovni prostor (25 m2) v centru Celja. Samo pisne ponudbe na naslov Zvonka Bernard, Savinjsko nabrežje 5. Celje. OTROŠKI AVTOSEDEŽ. nov in otroški nahrbtnik, brez okovja, prodam za 1.200,00 din. Lidija Vodušek, Oblakova 28, Celje. Tel.: (063) 26-073. MIEKX TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE. D o. CELJE AVTOTIEHNIKA IZBERITE PRI NAS Avtotehnika Celje vas vabi na mednarodni pomladanski sejem v Celju, kjer vam v hali D priporočajo nakup: - osebnih vozil Cimos Citroen, Revoz Renault, VolksVVagen, Škoda in omejeno število Wartburg Turist (po tov. ceni 172.000,00 din) - prikolice Adria s 5% sejemskim popustom - prikolice Brako 18.710,00 din (cena z davkom) - pri nakupu vozil Cimos, Renault in Škoda podarimo dodatno opremo in naročilo za brezplačni tehnični pregled - vozila Škoda in VVartburg dobavimo takoj - nakup vozil možen staro za novo Telefon: (063) 37-131 ali 38-511 Telefax: (063) 38-725 Zaupajte kakovosti in Avtotehniki Celje *+f*rtf*****tr+tt**tt****»****+**************++******,; j: SALON NAKITA IN ii j; SONČNIH OČAL ;! KLIPSA •: ROGAŠKA SLATINA i: ;; HOTEL »SAVA« L Tel.: (063) 814-824 j: +*+****++***++***+*****+++********+4***++*+^*+*+*+*++ SKUPAJ Z NAMI -USPEŠNA IN CENEJŠA GRADNJA Članstvo v stanovanjski zadrugi Graditelj vam omogoča: BREZPLAČNO PRIDOBITEV DOVOLJENJA ZA IZVEDBO MANJŠIH GRADBENIH DEL BREZPLAČNO SVETOVANJE IN STROKOVNA POMOČ V VSEH FAZAH IZGRADNJE UGODNI KREDITNI POGOJI OBROČNO ODPLAČEVANJE GRADBENEGA MATERIALA KOMPLETEN INŽENIRING: PRIPRAVE, PROJEKTIRANJE, IZVEDBA IN GRADBENI NADZOR Dodatni popusti pri nabav! gradbenega materiala Možnost blagajniških vplačil brez provizije Prizadetim ob poplavi nudimo še dodatne ugodnosti OBIŠČITE NAS. NA ENEM MESTU UREDITE VSEI MI=HX STANOVANJSKA ZADRUGA GRADITIEI.J 63000 CELJE, ulica 29. novembra 16 telefon 063 21-352 telex 33513 yu merxce telefax: 063/24-202 PERSIL MIXAL OSKAR VIDIMO, DA NAM ZAUPATE, ZATO VAM NUDIMO POPUSTE: - za nakup nad 1.000,00 din 10% - za nakup nad 500,00 din 5% Popusti ne veljajo za cigarete in akcijsko prodajo. SsecocGosoeoocooocecooGoooococoscoooscco: IŠČEM OSEBO za 2-krat mesečno čiščenje garsonjere. Likanje srajc — lahko tudi na domu. Upokojenec. Tel.: (063) 856-902 (med 19. in 20. uro). POLNILEC AKUMULATORJEV 12 V 120 A, z regulacijo toka, prodam. Možen je zagon motorja brez akumulatorja, akumulator topla 12 V 50 AH, star 6 mesecev. Tel.: (063) 36-257. DVOINPOL SOBNO STANOVANJE, prodam. Tel.: (061) 349-062. GARSONJERO v Slovenj Gradcu, delno opremljeno, cen- tralno ogrevanje, telefon, pritličje, oddam pošteni, nevezani ženski za dobo enega leta. Tel.: (063) 858-907. TOVOTA pletilni dvoredni stroj na kartice z originalno mizo in dodatki, ugodno prodam. Tel.: (063) 25-445 - po 16. uri. ŠOTORSKO PRIKOLICO Živa, ugodno prodam. Te!.: (063) 25-011 int. 23 - dopoldne. BREZŽIČNI TELEFON Ja guar 8000 z dodatki prodam za 1.600 DEM ali dinarsko protivrednost. Prodam tudi belo otroško posteljico z jogijem. Tel.: (063) 32-470. STREŠNO OPEKO. novo. Kikinda 272 (1.000 kom) in opeko Hodul (2.000 kom), zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 26-073. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO in francosko posteljo, poceni prodam. Tel.: (063) 29-946. STARO HIŠO, na lepi sončni legi. voda. elektrika, asfalt, ugodno prodam. Tel.: (063) 831-621, od ponedeljka do petka dopoldne. ŠPORTNO KOLO Maraton, rabljeno, a dobro ohranjeno in rabljen štedilnik gorenje. 2 X plin in 4 x elektrika, ugodno prodam. Tel.: (063)21-578 ali na naslov: Partizanska 41, Celje. TUNER BENITONE T-60, prodam za 20b DEM in kasetofon Benitone D-60, za 200 DEM Tel.: (063) 39-595. AVTOMATIC 2-MS, letnik 1988. malo vozen in APN 6, letnik 1985, prodam. Tel.: (063) 731-133. MALI OGLASI ZASTONJ KUPONIB MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. NAROČILNICA NOVA DOBA Ime .................priimek ............... naslov ..................................... naročam časopis-tednik Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošljite .............. izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika od 15. . do 21. 5. ——mi Oven 21. 3.-20. 4. Za zdaj ne sprejmite nobene dolgoročnejše obveznosti. Pustite si čas, da boste stvari bolje videli. Tudi sicer se v ničemer ne prenaglite, ne mislite pa izključno nase, ampak bodite strpnejši do svojega okolja. Srečne številke 10, 14, 23, 37. Bik 21. 4.-20. 5. Nekaj boste morali narediti za rešitev stanovanjskega problema, če nočete, da se bodo pojavile nenadejane ovire. V uradnih pogovorih bodite vztrajni in nikakor ne popustite. Ne zanemarjajte slabega počutja. Srečne številke 1, 8, 16, 48. Dvojčka 21. 5.—21. 6. V prihodnjih dneh se boste morali večkrat ugrizniti v jezik, a to bo bolje, ko da bi reagirali preveč čustveno in povzročili nepotreben prepir. Denarna stiska bo trajala še nekaj časa. Previdni bodite v športu. Srečne številke 4, 11, 30, 41. Rak 22. 6.-22. 7. Treba se bo otresti iluzije in se spustiti na trdna tla, da boste ugotovili, kako malo upoštevajo vaše dobrohotne želje. Ne bi škodovalo, če bi nekoliko spremenili okolje. Priložnost se bo ponudila v soboto. Srečne številke 1, 2, 8, 28. Lev 23. 7.-23. 8. V ljubezni ste s svojimi občutki trenutno zelo na tleh. Močno je moteno harmonično sožitje, ker skuša partner ubirati svoja pota. Morali bi se vprašati, ali ni to vaša krivda, ali pa si poiskati kakšno alternativo. Srečne številke 2, 5, 15, 18. Devica 24. 8.-23. 9. V prihodnjih dneh ostanite neprizadeti, četudi vas bo marsikaj skušalo iztiriti. Ne pustite se zavesti z neresničnim sporočilom. Mirno lahko sprejmete nasvet osebe, o kateri sicer nimate dobrega mnenja. Srečne številke 10, 15, 42, 46. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Načrtovane spremembe bi morali uresničiti s premislekom, torej ne prehitevati. Potrebna bo taktika in nekaj potrpljenja za ugoden razplet neke zadeve. Računajte z nesoglasji na delovnem mestu, ostanite hladni. Srečne številke 6, 18. 28, 33. Škorpijon 24. 10.-22. 11. V prihodnjih dneh boste doživeli kar nekaj zanimivih presenečenj, toda pri tem ne pozabite resno vzeti nekega zelo pomembnega datuma, od katerega bo odvisen položaj. Previdnost pri rekreaciji ali izletih v naravo. Srečne številke 1, 12, 21, 39. Strelec 23. 11.-21. 12. V tem tednu lahko računate z neprijetnim pogovorom, zaradi katerega pa si ne belite glave. Sicer boste naredili dobro kupčijo in v službi doživeli uspeh. Razmislite o ponudbi, je dosti boljša kot si lahko mislite. Srečne številke 4, 14, 19, 41. Kozorog 22. 12.-20. 1. Vse, kar bo ta teden v zvezi s poklicno dejavnostjo ali poslovnimi zadevami, bo ugodno za vas. Vsega se lotite s polno vnemo. Lahko pa se zgodi, da boste v partnerju spodbudili napetosti, ki ne bi bile dobre. Srečne številke 1, 8, 15. 28. Vodnar 21. 1.-19. 2. Čas obremenitev še ni povsem minil, zato se v prihodnjih dneh zlasti ne igrajte s svojim zdravjem. Ne odlašajte z obiskom zdravnika, če si nočete nakopati neprijetnih posledic. Nekdo vam bo skušal ponagajati. Srečne številke 3, 7. 17, 29. Ribi 20. 2. 20. 3. V poklicnem delu bo nekaj novega, kar vam bo dalo novih spodbud, toda uspehov ne boste poželi vi. Ženske; rojene v tem znamenju, so ta čas zelo ljubosumne, kar naj partnerji upoštevajo. Srečne številke 8, 27, 31, 42. NOVA DODA STRAN 32 STAVKA SREDNJEŠOLCEV SE NADALJUJE Mladost gre do konca fr— zavarovalnica triglav MČ M TAKO VARNO, Da ne bi potrebovalo zavarovanja j/////7///7//7/7/7//7//////////////////////////?////////7///////////////////////////////////////////////////////////y//^ Slovensko Ljudsko Gledališče Celje SREDA, 15. maj ob 10.00: FeriLainš-ček: ČIREN ČAJ IN JUHA KOKOS POKOS KVAK KVAK, zaključena za občino Laško; ob 15.00: Feri Lainšček: ČIREN ČAJ IN JUHA KOKOS POKOS KVAK KVAK, abonma ČEBELICA 4 in IZVEN PETEK, 17. maj ob 11.30: Aleksander Galin: ZVEZDE NA JUTRANJEM NEBU. režiser Franci Križaj, abonma VIII. MLADINSKI; ob 18.00: Aleksan- der Galin: ZVEZDE NA JUTRANJEM NEBU, abonma LAŠKO in IZVEN SOBOTA, 18. maj ob 17.00: Aleksander Galin: ZVEZDE NA JUTRA-NJEN MEBU, abonma SOBOTA POPOLDAN in IZVEN PONEDELJEK, 20. maj ob 17.00 Ivan Cankar: HLAPCI, režiser Mile Korun, za GIMNAZIJO ČELJE TOREK, 21. maj ob 10.00: Ivan Can- kar: HLAPCI, za GIMNAZIJO CENTER CELJE Pripravljamo zadnjo premiero v letošnji sezoni: Murray Schisgal: LJUBEZEN v režiji Dušana Mlakarja. * ******* S C_* /