YU ISSN 0040-1978
LETO XLli, ŠT. 39 Ptuj, 12. oktobra 1989 CENA 11.000 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE-
Število brezposelnih narašča (stran 2)
Z IBM v Evropo in svet (stran 3)
Spomini na Bori (stran 5)
Da ne bo enic (stran 6)
Ormož ostaja v vrhu (stran 10)
Nocoj odpelje
vlak bratstva
in enotnosti
v 33 občin Pomoravja odpotu-
je nocoj vlak bratstva in enotno-
sti, ki na relaciji Slovenija—Srbi-
ja in obratno vozi že 28 let. Letos
je zaradi nekoliko zapletene po-
litične situacije in tudi zaradi sta-
rosti nekdanjih pregnancev manj
potnikov — samo 961. Odpeljali
bosta dve kompoziciji; ena iz
Maribora s petnajstimi vagoni za
Kraljevo in z Jesenic s sedmimi
vagoni za Titovo Užice. Vlak bo
vodil predsednik RK SZDL Slo-
venije Jože Smole.
Iz občine Slovenska Bistrica
odpotuje tokrat v SR Srbijo 20
nekdanjih pregnancev in dve ob-
činski delegaciji v pobrateni ob-
čini Cičevac in Svetozarevo. Z
delegacijama v vlaku bosta tudi
dve lanski učenki osmega razre-
da, sedaj že srednješolki, ki sta
napisali najboljša spisa o vlaku.
Martina Kobale iz Foljčan odpo-
tuje v občino Cičevac, Lidija Be-
denik iz Slovenske Bistrice pa v
občino Svetozarevo.
Predsednik OK SZDL Sloven-
ska Bistrica Anton Plaznik, ki od-
potuje z vlakom v pobrateno ob-
čino Svetozarevo, je menil, da je
vlak bratstva in enotnosti edin-
stvena priložnost, da se ljudje iz
obeh oddaljenih republik med
sabo odkrito pomenijo, kaj misli-
jo o vsem, kar se trenutno dogaja
pri nas.
Iz občine Ormož odpotuje le-
tos precej manjše število potni-
kov, kot je bil to običaj prejšnja
leta. Številni nekdanji pregnanci
so že v letih, ko težko potujejo
sami, mlajši pa zaradi dela in tu-
di trenutne politične situacije ne
gredo. Z vlakom bratstva in enot-
nosti odpotuje tudi uradna dele-
gacija občine Ormož, udeležila
pa se bo svečanosti v pobrateni
občini Vrnjačka Banja.
O Ptujčanih na vlaku smo pi-
sali že v prejšnji številki.
Vida Topolovec
Koruza na Dravskem polju je zrela. Pridelek je dober in kombajni imajo polne »roke« dela.
Foto: J. Bračič
OB 7. OKTOBRU - DNEVU ARTILERUE JLA
Armada poziva k strpnosti
Jugoslovanska ljudska armada
ne bo nikoli in nikomur dovolila,
da bi v njenem imenu manipuli-
ral z državljani katerekoli repu-
blike ali pokrajine SFRJ ter da bi
si lasti! armado za svojo, je med
drugim poudaril starešina Stojan
Filipovič, predstavnik maribor-
skega korpusa, na sobotni slo-
vesnosti v ptujski vojašnici, pos-
večeni 7. oktobru, dnevu artile-
rijskih enot JLA.
Tudi JLA podpira težnje jugo-
slovanske vlade po tržni ekono-
miji, ne strinja pa se z večstran-
karskim sistemom pri nas, saj bi
to ogrozilo integriteto naših na-
rodov in narodnosti, pa tudi ce-
lotni sistem, je razmišljal v nada-
ljevanju. Obsodil je tudi razli-
čnost informacij v posameznih
republikah in pokrajinah ter za
to obdolžil predvsem sredstva
javnega informiranja oziroma
nosilce posameznih medijev.
Odločno je obsodil reševanje
problemov z nizkotnimi medre-
publiškimi prerekanji in pouda-
ril, da JLA nikoli ne bo sledila
nepremišljenim izjavam in pozi-
vom k orožju. JLA je armada
ljudstva in nihče ne bo nikoli na-
peril sil proti svojemu narodu, je
nadaljeval. Zato je pozval k strp-
nosti in iskanju poti iz teme v po-
litičnih rešitvah. Pred jugoslo-
vanskimi narodi in narodnostmi
so bile zagotovo še hujše težave
in skoraj nepremostljive prepre-
ke, pa smo jih složno uspeli pre-
magati. Zagotovo jih lahko tudi
sedaj, če se naša stališča ne bodo
večno razhajala.
Komandant ptujske garnizije
Danilo Dakovič je vojakom in
starešinam čestital k doseženim
uspehom na področju vojaškega
urjenja, občanom in delovnim
ljudem ptujske občine pa se je
zahvalil za najlepše darilo ob
prazniku — za novo asfaltno
ploščad med vojaškimi objekti,
za kar so si prizadevali že več let.
Čestitkam ob prazniku sta se pri-
družila še ptujski župan Gorazd
Žmavc ter član predsedstva OK
SZDL Franc Predikaka. Ob tem
sta izrazila globoko zahvalo vseh
tistih, ki so bili deležni pomoči
vojakov po julijskem neurju v
Halozah. Zbranim vojakom, sta-
rešinam in civilnim osebam v
službi v JLA so prebrali tudi po-
zdravno brzojavko komandanta
mariborskega korpusa general-
majorja Vukašina Vilotiča, ob
koncu pa so najzaslužnejšim po-
sameznikom izročili pohvale,
priznanja in knjižne nagrade.
Praznovanje so nadaljevali v po-
govoru na skupnem tovariškem
srečanju, kamor jih je povabil
komandant garnizije Danilo Da-
kovič.	M. Ozmec
Ob dnevu artilerije so najzaslužnejšim vojakom in starešinam izročili
značke vzoren vojak, pohvale in napredovanja. (Foto: M. Ozmec.)
SOCIALISTIČNA ZVEZA V PREOBRAZBI
V	bodoče fronta članstva
v ponedeljek so se v Ptuju dobili predstavniki občinskih konfe-
renc Socialistične zveze iz podravskih občin - Lenarta, Ptuja, Ormo-
ža in Slovenske Bistrice. Sodeloval je tudi sekretar republiške Sociali-
stične zveze Dušan Semolič. Govorili so o pripravah na volitve v letu
1990, ustavnem zakonu, spoštovanju demokracije znotraj Socialisti-
čne zveze, pripravah volilnega zakona in o drugem. Posebej pa so raz-
pravljali o volitvah v družbenopolitični zbor občin po volilnih okoli-
ših. V bodoče ne bo vseeno, kdo bo kandidat za posamezno funkcijo,
v ospredje prihaja osebnost kandidata, njegov ugled in sposobnost.
V	pripravah na volitve v bodoče odpadejo temeljne kandidacij-
ske konference, saj bodo o kandidatih razpravljali zbori volilcev.
Zbor v nekem okolju bo sklepčen, če bo v krajevni skupnosti od 500
prebivalcev prisotnih najmanj 15 udeležencev, tam, kjer je tisoč prebi-
valcev, najmanj 20, v KS z več kot 1500, pa najmanj 25. Ob tem so
udeleženci ptujskega posveta še posebej poudarili, da so bližnje voli-
tve tiste prave.
Precej so govorili tudi o bodočnosti Socialistične zveze, ki ne bo
več fronta forumov, temveč fronta članstva. V bodoče tudi ne bo več
Socialistična zveza delovnih ljudi, temveč na kratko Socialistična zve-
za. V njej si bodo prizadevali in reševali vse tista vprašanja, ki živo in
neposredno zadevajo neko okolje. Njen moto so konkretne in kori-
stne akcije.	MG
UVODNIK
Že malo dmgačna jesen
Jesen je najbogatejši letni čas. za kmeta nekaj takšnega kot
plačilni dan vsak mesec za delavca. Kot delavec iz meseca v mesec
pričakuje debelejšo kuverto, pač v skladu z inflacijo, tako kmet ra-
čuna vse leto na polne silose, koruznjake, kašče in kleti. Foieg tega
pa še na dobre cene svojih pridelkov, kar je sicer smisel vsakega de-
la.
Letošnja jesen je bogata. Pravzaprav je bil začetek bogate leti-
ne že pri žetvi pšenice in drugih žit. Tam, kjer narava ni pobrala
davka v obliki uničujočih neurij, je vsega dovolj. Celo toliko, da se
kmetje na veliko odločajo za pomoč prizadetim na haloškem ob-
močju. Tudi v humanosti je del bogastva letošnje jeseni.
Je pa letošnja jesen že nekoliko drugačna od dosedanjih. Že
zaradi tega, ker so kmetje dolga leta čakali na ustrezne cene .svoje-
ga blaga in dolga leta tarnali, da so veljavne cene daleč od ustrez-
nih. Skratka, kmetje so tarnali zaradi prenizkih cen. Letos so tiho.
Po odkupu posameznih kmetijskih pridelkov vidimo, ali so cene za-
nimive ali ne. polna skladišča pa kažejo, da odkupne cene za kmeta
v glavnem so zanimive. Svoboda trženja in delni vpliv tržišča že da-
jeta prve rezultate. Vse skupaj kaže, da so poteze, kijih je potegnila
vlada, prave in vsaj obetajo urejevanje razmer v gospodarstvu in na
trgu.
Lahko bi torej trdili, da so največje rane v kmetijstvu trenutno
cele. Se pa odpirajo nove. Kako z delavsko plačo kupovati hrano po
njeni realni ceni? Delavec si lahko za povprečno plačo privošči le .še
kakih 30 kilogramov mesa. Zdaj bi morali obdržati cene hrane na
realni ravni, delavcem dati poštene osebne dohodke. Ko bi se teh-
tnica. uravnana še z državnimi intervencijami, ustavila na ničli, bi
dosegli skupni cilj. Vendar bo to zaenkrat zelo težko brez čarobne
palice.
Jože Bračič
Ptujski vodovod povezan
z mariborskim
Delavci mariborske Hidromontaže so v rekordnih 60 dneh zgradili magi-
stralni vodovod od Skorbe do Dobrove v skupni dolžini 12.700 m in s preme-
rom 30 in 35 cm.
Pri tem velja poudariti tudi odlično sodelovanje obeh investitorjev — ptuj-
skega in mariborskega vodovoda — ter njihovo odločitev, da projekt zaradi
kratkega roka (od podpisa pogodbe 2. avgusta do glavnega tlačnega preizkusa
2. oktobra je minilo natanko 2 meseca) zaupata enemu izvajalcu del, ki pa je
vključil soizvajalce tudi iz obeh občin.
V	delavnicah Hidromontaže so sproti izdelovali opremo za jaške in te so
na terenu vgradili takoj po uspešnem tlačnem preizkusu posameznih etap.
Trenutno potekajo še končna in zemeljska dela z ureditvijo okolja in pri-
ključkov za sekundarni razvod.
V	Hidromontaži ocenjujejo, daje kljub manjšim problemom (zaradi zapoz-
nelih dobav materiala) delo uspešno opravljeno in to v rekordnem času. Za to
jim veljajo seveda iskrene čestitke.	-OM
Vodovodna povezava med Ptujem in Mariborom je opravljena, sedaj potekajo le se
ureditvena in končna zemeljska dela.	(Foto: M. Ozmec.)
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
12. oktober 1989 - tednik
PORODNIŠNICA IN NJENE TEŽAVE
Sporazum o združevanju
ponovno v združeno delo
Danes teden so se zbrali predstavniki izvršnega sveta, zdrav-
stvenega centra, zdravstvene skupnosti in nekaterih večjih organi-
zacij združenega dela. Govorili so o zaprtju finančne konstrukcije
za novo porodnišnico, kot je znano, sredstva samoprispevka niso
dovolj za gradnjo in je potrebna dodatna pomoč združenega dela.
Prvi krog sporazumevanja v juliju ni dal želenih rezultatov. Sedaj
gre sporazum vnovič v združeno delo. V izvršnem svetu pričakujejo,
da bo drugi krog prinesel rezultate. Združeno delo naj bi prispeva-
lo oziroma združevalo 0,5 odstotka iz poslovnega fonda (osnova
BOD) za dobo petih let. Gre za posojilo.
Da bi prišlo do načrtovane gradnje v zdravstvu, bo sporazum
moralo podpisati vsaj 90 odstotkov organizacij združenega dela.
Pri tem velja še povedati, da se bo gradila le porodnišnica, saj de-
narja za dispanzerje kljub dodatnemu združevanju ne bo.
Rok za odločitev o združevanju po omenjeni stopnji za grad-
njo porodnišnice je mesec dni. Zbori občinske skupščine bodo do-
bili podrobno poročilo o aktivnostih za pričetek gradnje. Če spora-
zum tudi vdrugo ne bo dobil podpore, bo prišlo do sprememb v pri-
pravljenih načrtih in do vnovičnega odmika začetka gradnje. Kaj
to pomeni, ni potrebno posebej razlagati.
Ldeleženci pogovora pa so ob tej priložnosti ponovno načeli
vprašanje o reorganizaciji Zdravstvenega centra. Vztrajajo, da do
tega pride. Prav tako pričakujejo poročilo o uresničevanju sklepov
o zdravstvu, ki so bili sprejeti v začetku leta na zasedanju zborov
občinske skupščine.
MG
Podelitev plakete bratstva
in enotnosti pobratenih občin
Slovenska Bistrica in
Svetozarevo
Na skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Slovenska Bistri-
ca 5. oktobra so med drugim sprejeli sklep o podelitvi plakete bratstva
in enotnosti pobratenih občin Slovenska Bistrica in Svetozarevo Milova-
nu Filipoviču iz Svetozareva.
Prejme jo za posebne zasluge pri razvijanju bratskih odnosov med
obema občinama ter za prispevek h krepitvi in nadaljnjemu razvijanju
bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti.
Plaketa bo podeljena na slavnostni seji skupščine občine Svetozare-
vo, posvečeni 17. oktobru, dnevu osvoboditve Svetozareva.
Vida Topolovec
E\!ovice iz občine
Slovenska Bistrica
® v vodni ujmi najbolj prizadeti Slovenjebistričani so se kar sami
lotili sanacije vodne struge. Betonirajo jo tako visoko, da jih tudi ob
morebitni ponovitvi vodne stihije voda ne bi ponovno zalila.
• Nekatere stavbe, poškodovane v vodni ujmi v začetku julija le-
tos, so tako poškodovane in prepojene z vodo, da bi jih bilo najbolje
podreti in zgraditi na novo. Od začetka julija pa vse do danes se raz-
močeni zidovi niso mogli osušiti. V teh dneh so pričeli obnovo Plani-
kine trgovine z živili, ki jo je voda 3. julija povsem uničila.
© Prebudila se je tudi Vodna skupnost in že lep čas ureja strugo
potoka Bistrice. Trenutno izvajajo dela pri bistriški pekarni. Ljudje
ob tem upajo, da voda ne bo struge porušila ob kakem večjem dežev-
ju- .
© Vihar proti gradnji velikih hlevov pri Laporju se je polegel, ker
je Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica moral zaradi pomanjkanja
denarja začasno odstopiti od načrtovane gradnje. Umirili so se tudi
Laporčani in Zeleni . . . Toda kako bo prihodnje leto? Menda bo po-
novno burno, saj Kmetijski kombinat ni pozabil svojih načrtov, po-
sebno še, če bo dobil sredstva za manj razvita območja. Laporčani pa
se ne morejo sprijazniti, da bi gnojevko kakšnih tisoč glav goveje živi-
ne polivali okoli njihove vasi ali pa bi se iztekala v potok Bistrico.
Spomnijo se, kako je svoj čas smrdelo na Pragerskem. Sprašujejo se,
zakaj imamo pri nas velikanske načrte, pri gradnji hlevov, ko pa pri
naših sosedih velja pravilo, da je lahko v hlevu le kakih 300 glav živi-
ne, hlevi pa ne smejo biti na kupu. Brez dvoma bo potrebno narediti
red tudi na področju splakovanja gnojnice, da se ne bo prosto odteka-
la v potoke . . . Sicer pa narava ne pozablja na naše napake. Vse nam
vrača, z obrestmi.
© Temeljno listino Slovenije, ki jo bodo podpisovali vse do konca
leta, je v občini Slovenska Bistrica podpisalo več kot 9000 občanov.
© V Slovenski Bistrici se aktivno pripravljajo na gledališko upodo-
bitev ljudskega igerca in pesnika Jurija Vodovnika. Širši publiki ga bo
predstavil amaterski igralec Marko Cvahte, ki je pred tem že mnoge
razveseljeval s pridigami Janeza Svetokriškega. Predstavo pripravlja
Branko Gombač in drugi kulturni zagnanci v občini Slovenska Bistri-
ca. Kulturna skupnost v občini pa pripravlja izdajo novega dela, kjer
bodo bralci lahko prebrali vse o ljudskem pevcu in igercu Juriju Vo-
dovniku. Knjiga bo izšla v 300 izvodih. Napisal jo je Branko Gom-
bač.
© Ker smo ravno pri izdaji knjige o Vodovniku, moramo omeniti,
da je to že druga knjiga, ki jo je v letošnjem letu izdala Kulturna
skupnost občine Slov. Bistrica. Pred tem so izdali zbirko slovenskih
ljudskih pesmi s ['ohorja. Zajeli so širše tinjsko območje. Zamisel o
izdaji zbirk slovenskih ljudskih pesmi z ožjega območja južnega Po-
horja, predvsem tistih, ki so žive še danes in jih ljudje ob raznih pri-
ložnostih še vedno pojejo, je zaživela v kulturni skupnosti že pred leti,
vsekakor pa kmalu po tem, ko so pričeli uresničevati idejo o načrt-
nem ohranjanju ljudskega bogastva in izročila. Knjigo, ki je izšla v
1000 izvodih, si lahko kupite na občinski kulturni skupnosti v Sloven-
ski Bistrici.
Vida Topolovec
ZAČASNA ZAPOSLITEV BREZPOSELNIH V PTUJSKI OBČINI IN
POSLEDICE NEUPRAVIČENE ODKLONITVE DEU
Število brezposelnih narašča
Znano je, da ne samo v drugih jugoslovan-
skih socialističnih republikah in pokrajinah,
temveč tudi Socialistični republiki Sloveniji
narašča število brezposelnih, ki so prijavljeni
pri občinskih skupnostih za zaposlovanje,
kjer prejemajo denarna nadomestila oz. de-
narno pomoč. Vzroki naraščanja brezposel-
nosti so različni, kot npr. uvedba novih teh-
noloških procesov v podjetjih, kjer je potreb-
no manj delavcev kot prej, krčenje admini-
stracije, propad nerentabilnih gospodarskih
organizacij itd. Sedanje gospodarsko in fi-
nančno stanje v Jugoslaviji ne dovoljuje, da
bi lahko dajali za brezposelne primerno viso-
ke dotacije. V javnosti prevladuje mnenje, da
morajo tako celotna družba kot tudi sami
brezposelni storiti vse, kar je mogoče, da se
zaposlijo ali stalno ali začasno in da brezpo-
selni ne smejo odbiti ponujenega dela samo
iz razloga, ker to ne ustreza njihovi šolski izo-
brazbi. Praksa pa kaže, da mnogi brezposelni
nočejo prijeti za vsako, zlasti ne za začasno
delo in pri tem navajajo tudi nesprejemljive
razloge. Znani so primeri, ko brezposelni ce-
lo na trgatev grozdja niso hoteli. Zato je v in-
teresu vseh davkoplačevalcev, da proti brez-
poselnim, ki neupravičeno odklonijo ponuje-
no delo, ukrepamo.
KAKŠNE SO TE SANKCIJE?
V tem članku želim pisati le o eni takih
sankcij, in sicer o izgubi pravice do denarne-
ga nadomestila oziroma denarne pomoči tisti
brezposelni osebi, ki neupravičeno odkloni
začasno zaposlitev v izjemnih primerih.
Kateri so zadevni predpisi?
Sklep izvršnega sveta skupščine občine Ptuj
Upoštevajoč sklep skupščine Zveze skup-
nosti za zaposlovanje v SR Sloveniji dne
29/IX 1982 »o enotnih kriterijih za ugota-
vljanje izgube pravic do denarnega nadome-
stila oziroma denarne pomoči brezposelne
osebe zaradi neupravičene odklonitve zapo-
slitve« (Ur. list SRS, št. 36/82), katerega 3.
točka 2. člena se glasi: »Brezposelna oseba
izgubi denarno nadomestilo oziroma denar-
no pomoč, če odkloni začasno zaposlitev v
izjemnih primerih (poplave, potresi, pozebe.
nujna spravila kmetijskih pridelkov, obramb-
ne priprave ipd.), ko so organizirane družbene
akcije, ki jih razglasi pristojna družbenopoli-
tična skupnost za odpravo nastalih posledic
ali za preprečitev, in so s takšno zaposlitvijo
zagotovljena sredstva za preživljanje«, je tudi
izvršni svet skupščine občine Ptuj dne
22/8-1984 sprejel sklep »O razglasitvi dolo-
čenih družbenih akcij kot izjemnih primerih
za zaposlitev brezposelnih oseb« (Ur. vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 19/84) in njegova I.
točka se glasi; »Izvršni svet skupščine občine
Ptuj razglaša kot družbeno pomembno akcijo
v občini Ptuj sezonska dela in spravilo kme-
tijskih pridelkov (redčenje in spravilo slad-
korne pese, navijanje in obiranje hmelja,
grozdja in sadja), dela ob elementarnih ne-
srečah in akcijah v zvezi s splošno ljudsko
obrambo.«
V	drugi točki je povedano, da brezposelna
oseba, ki prejema denarno nadomestilo ozi-
roma denarno pomoč od občinske skupnosti
za zaposlovanje Ptuj, izgubi pravico do teh
prejemkov, če odkloni začasno zaposlitev pri
delih, navedenih v 1. točki, v tretji točki pa je
določeno, da začne sklep veljati osmi dan po
objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
V	svojem članku z naslovom »Začasna za-
poslitev brezposelnih (nekonkretni in nejasni
občinski sklepi)«, objavljenem v Tedniku št.
35/88, sem že kritično ocenil omenjeni sklep
IS SO Ptuj in pa zadevni sklep IS SO Ormož.
Med drugim sem takrat zapisal, da bi moralo
biti v sklepih navedeno, v katerih konkretnih
in že nastalih izjemnih primerih je oziroma bo
organizirana družbena akcija za odpravo na-
stalih ali pa za preprečitev bodočih posledic
škode, v korist katerega subjekta itd. Izrazil
sem mnenje, da na podlagi teh in takih skle-
pov občinska skupnost za zaposlovanje ne bo
mogla izvajati omenjene sankcije in da tudi
brezposelnim ne bo vse čisto jasno.
Zakaj sedaj ponovno pišem o tej zadevi?
Prvič, zato, ker želim opozoriti zainteresi-
rane, da je izvršni svet skupščine Ormož dne
28/VIII-I989 sprejel sklep o spremembi in
dopolnitvi sklepa o razglasitvi določil druž-
benih akcij kot izjemnih primerov za zaposli-
tev brezposelnih oseb (Uradni vestnik občin
Ormož in Ruj, št. 27/89). Iz citiranega sklepa
se sedaj da razbrati, za katera nujna sezonska
spravila v kmetijski proizvodnji, v katerem
času, v korist katere organizacije združenega
dela (Zakaj ne tudi v korist zasebnega sektor-
ja?) in na čigavo pobudo se razglaša družbe-
no pomembna akcija. Prav tako se po cit.
sklepi razglašajo za družbeno pomembno ak-
cijo dela za preprečitev oz. odpravo posledic
ob poplavah, pozebi in drugih elementarnih
nesrečah v velikem obsegu pri organizacijah
združenega dela in skupnostih (Zakaj ne tudi
pri zasebnikih?), vendar akcijo sproži pristoj-
ni upravni organ ali IS SO Ormož.
Drugič, zato, ker menim, da je tudi v ptuj-
ski občini, glede na to ker je bilo na njenem
področju letos mnogo elementarnih nesreč in
ker je potrebno za nujna sezonska dela v
kmetijski proizvodnji organizirati mnogo
pridnih rok, potrebno spremeniti in dopolniti
cit. sklep in tako omogočiti občinski skupno-
sti za zaposlovanje, da bo lahko izvajala
omenjeno sankcijo.
Mirko Kostanjevec
NOVO V TEMEUNI ORGANIZACIJI OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO
Šola za bodoče mamice
v tozd Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj
se lahko pohvalijo z že kar zajetnim progra-
mom preventivne dejavnosti. Ena od novih
oblik bo materinska šola ali šola za bodoče
mamice. Za njeno ponovno oživetje so se
morali kar precej potruditi; v Ptuju je na-
mreč ni že več desetletij. Verica Turk, glavna
sestra temeljne organizacije, je o pripravah po-
vedala:
»Z željo, da so bodoče mamice čimbolj se-
znanjene z zdravim načinom življenja, higie-
no, pravilno prehrano v nosečnosti, da izve-
do vse, kar morejo vedeti o poteku nosečno-
sti, samem porodu in novorejenčku, bomo
konec tega meseca v temeljni organizaciji
pričeli prve tečaje, imenovane materinska
šola.
Izhajamo iz dejstva, daje otrokova prihod-
nost pretežno delo njegove matere. Zato želi-
mo s sodelavci iz dispanzerja za ženske v
Čučkovi 2 dati bodoči mamici več, kot je le
nekaj hitrih navodil ob bolj ali manj rednih
preventivnih pregledih v času nosečnosti.
Iz ankete, ki smo jo izvedli med nosečnica-
mi, ki so obiskovale dispanzer, smo izvedeli,
daje med njimi veliko zanimanje za omenje-
ne tečaje. Največ pa želijo zvedeti o porodu
in novorojenčku.«
Kje kanite organizirati ta tečaj?
»Tečaj bomo organizirali v zgradbi v Čuč-
kovi 2 v popoldanskem času — med 14. in
17. uro — tri do štirikrat. Obiskovale ga bodo
nosečnice od sedmega meseca naprej.
V dispanzerju za ženske se na tečaj zelo re-
sno pripravljamo. Za začetek šole pa se bo-
mo odločili brž, ko se bo prijavilo potrebno
število bodočih mamic.«
Ali to pomeni, da se bodoče mamice, ki še ne
vedo. da ho pričela delati materinska šola, še
lahko prijavijo?
»Bodoče mamice se lahko še prijavijo. Na
tečaj jih bodo povabile medicinske sestre iz
dispanzerja. Tečaja pa se lahko udeležijo tu-
di bodoče mamice, ki sicer ne hodijo na pre-
ventivne preglede v ptujski dispanzer in bo-
do rodile pred koncem leta. Prijavijo se lah-
ko osebno ali po telefonu.«	MG
Program Neodvisnih sindikatov Slovenije
v javni razpravi
Po široki, večmesečni javni
razpravi o tezah o prenovi slo-
venskih sindikatov je predsed-
stvo republiškega sveta ZSS
sprejelo predlog nove program-
ske zasnove Neodvisnih sindika-
tov Slovenije in teze za novi sta-
tut Zveze sindikatov Slovenije.
Oba dokumenta sta bila objavlje-
na v Sindikalnem poročevalcu
Delavske enotnosti. Občinski
sindikalni svet ZSS Ptuj je že
pozval vse osnovne sindikalne
organizacije in občinske odbore
sindikatov delavcev dejavnosti
občine Ptuj, da o objavljenih do-
kumentih takoj organizirajo ja-
vno razpravo. O predlaganih no-
vih sindikalnih dokumentih bo
razpravljal republiški svet ZSS
16. oktobra. Na seji bo sprejel
tudi sklep o sklicu konference
Zveze sindikatov Slovenije, ki
naj bi potekala na razširjenih se-
jah občinskih sindikalnih svetov
ZSS in republiških odborov sin-
dikatov delavcev Slovenije do
10. novembra 1989. Razpravljali
in oblikovali bodo predloge in
pobude k programu Neodvisnih
sindikatov Slovenije, k tezam za
novi statut Zveze sindikatov Slo-
venije, obravnavali in glasovali
bodo o dopolnitvah in spremem-
bah statuta Zveze sindikatov Slo-
venije, sklepali pa bodo tudi o
začetku postopka evidentiranja
možnih kandidatov za člane in
nosilce funkcij v organih sindi-
katov dejavnosti in Zveze sindi-
katov Slovenije na vseh ravneh
sindikalne organiziranosti. Re-
publiški svet ZSS bo zatem ugo-
tovil rezultate glasovanja o pred-
laganih dokumentih.
Objavljena dokumenta nista
dokončna, kajti njuna vsebina je
odvisna od tega, kaj bodo v javni
razpravi povedali sindikalno or-
ganizirani delavci, katerih pravi-
ca in dolžnost je, da jasno in
odločno povedo, kakšna mora
biti njihova sindikalna organiza-
cija v prihodnje. Tokrat gre za-
res, kajti svojo sindikalno orga-
nizacijo gradimo na povsem no-
vih temeljih s svojim pogledom
na svet, bo samostojna in neod-
visna od drugih in bo prostovolj-
no združevala in povezovala lju-
di ne glede na nacionalno, politi-
čno^ versko in stanovsko pripad-
nost ter prepričanje, organizaci-
jo, ki ji bo interes vsak član —
njegovo življenje, dostojanstvo
in perspektiva — nad interesi
vsake politike.
Predlog sindikalnih dokumen-
tov, ki je objavljen v Delavski
enotnosti, skrbno obravnavajte,
mnenja, pobude in predloge pa
do 5. novembra sporočite na Ob-
činski sindikalni svet ZSS Ptuj.
FB
OKTOBER - MESEC BOJA PROTI SLADKORNI
BOLEZNI V SLOVENIJI
Enkratna pomoč za najtežje
sladkorne bolnike
Tudi letos se je ptujsko društvo za boj proti
sladkorni bolezni potrudilo in pripravilo bogat
program oktobrskih aktivnosti. Oktober je letos
mesec boja proti sladkorni bolezni v Sloveniji, v
Jugoslaviji pa pripravljajo teden boja proti tej bo-
lezni. Ptujsko društvo je med 33 slovenskimi naj-
bolj aktivno in je v ospredju s svojo dejavnostjo.
Po zadnjih podatkih je v ptujski in ormoški ob-
čini že več kot tri tisoč sladkornih bolnikov. Veči-
na živi v težkih razmerah. Anketa, ki so jo lani iz-
polnjevali, je pokazala, da ima več kot šestdeset
odstotkov člano\ socialne težave. Društvo si po
svojih močeh prizadeva, da bi najbolj ogroženim
članom pomagalo, vendar je to lahko le enkratni
obliž, ki trenutno zaleže, nima pa trajnih uspehov.
Med oktobrske aktivnosti sodi tudi obisk najtež-
jih bolnikov na domu. Letos so v komisiji za soci-
alna vprašanja, ki jo vodi Dragica Polanec. izbrali
tri bolnike: Nežo Kramberger iz Slatine 64 v kraje-
vni skupnosti Cirkulane, Branka Šerlaha iz Dorna-
ve 2 in Angelo Majcenovič z Ziherlove ploščadi 5
v Ptuju. Vsakemu so namenili naročilnico v vred-
nosti 700 tisoč dinarjev za nakup dietetičnih živil v
trgovini Živila v I*tuju. Da so do tega denarja pri-
.šJi, imajo največjo zaslugo učenci štirih osnovnih
šol; Destrnika, Toneta Žnidariča, Dornave in Haj-
dine, ki so pridno zbirali stari papir, železo in dru-
go. Zbrani material so prodali in denar nakazali
na žiro račun društva.
Tudi letošnji obiski so pokazali, da člani živijo
resnično v težkih razmerah in da jim je potrebno
pomagati. Nekateri živijo na robu revščine. Člo-
vek se niti ne zaveda, kako je včasih blizu takšne
in drugačne usode. Pogosto se moti, ko misli, daje
revščina samo v Halozah in v Slovenskih goricah,
tudi v bližini jo imamo, in to veliko.
MG
Jutri strokovno posvetovanje društva ekonomistov
I^ujsko društvo ekonomistov, najmlajše stroko-
vno društvo v občini, pripravlja strokovno preda-
vanje, ki bo jutri (13. oktobra) ob 13. uri v delav-
skem domu Franca Krambergerja v Ptuju. Udele-
ženci (poleg članov društva vabijo vbdilne in vod-
stvene delavce ter druge ekonomiste, ki niso člani)
se bodo seznanili s finančnim poslovanjem v pod-
jetjih v luči nove zakonodaje, novostmi v bančni
organiziranosti in novi vlogi službe družbenega
knjigovodstva. Predavali bodo dr. Drago Filipič.
predavatelj Fkonomsko-poslovne fakultete iz Ma-
ribora, magister Franc Lukman, vodja PE KB Ma-
ribor v Ptuju, in Stanko Brodnjak, diplomirani
pravnik, pomočnik direktorice SDK podružni-
ce Ptuj.
Društvo je v nekajmesečnem poslovanju poka-
zalo veliko. V tem mesecu bo končalo konstituira-
nje sekcij in organiziralo več strokovnih pogovo-
rov. Konec meseca naj bi se pogovorili tudi o bo-
dočih ptujskih turističnih načrtih.
MG
TEDNIK - 12- oktober 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
ISKRA DELTA PTUJ
Z IBM
v Evropo
in svet
Gorca, 5. oktobra 1989: podpis
togodbe L IBM o proizvodnji palete
ompatibilnih terminalov v Ptuju v
Tovarni Iskra Delta. S tem napove-
dujejo prodor v Evropo in svet z last-
nim znanjem, s termmalom, ki so ga
razvili v Ptuju.
V idiličnem okolju so se zbrali:
direktor IBM z Dunaja gospod
Hahn, dr. Georg Ungerboeck, di-
rektor marketinga v dunajskem
IBM, dr. Igor Pretner, direktor In-
tertrade Ljubljana, Nenad Rendu-
lič, svetovalec pri zagrebškem Inter-
trade, Gorazd Žmavc, predsednik
poslovnega odbora Iskra Delta,
podpredsednik poslovnega odbora
Janvid Ditrih in predstavniki ptuj-
•ske Iskre Delte: (Jiril Bezliaj, Bojan
Klinkon, Franc Rožanc, Anton Pe-
tek, Anton Horvat in Maks Bračič.
Zbrane je v imenu SO Ptuj oziroma
mene^ izvršnega sveta pozdravil
Tone Ceh. Povedal je, da se vsi po-
membni dogodki zadnje čase odvi-
jajo na Gorci. Ce bo vsebina po-
godbe uresničena, se bo to po-
membno odrazilo v družbenem pro-
izvodu občine in zaposlovanju.
Gospod Hahn, direktor IBM na
Dunaju in hkrati predstavnik za del
Evro|K, Srednji Vzhod in Afriko, je
pred popisom pogodbe povedal ne-
kaj spodbudnih oesed za ptujsko ob-
čino m njeno industrijo. Navdušile
so ga lepote Ptuja, prav tako pa tu-
di vsi tisti, ki so se odločili za uvaja-
nje takšne industrije, ki okolja ne
kazi. Ptujska tovarna Iskre Delte je
po njegovem majhna tovarna, ki je
zmožna uresničiti vse to, kar so za-
pisali v pogodbo. Prepričan je, da
tehnološki proces ne bo največja
ovira, osnovne težave bodo pri pro-
daji in usposabljanju (šolanju) upo-
rabnikov za kakovostno uporabo.
Oglasil se je tudi Gorazd Žmavc
in povedal, aa Iskra Delta ne more
biti tovarna računalnikov, temveč
hiša za sistemski inženiring. Naj-
večje napore trenutno vlagajo v to,
da zadržijo vse pomembne strokov-
njake. Nova Delta bo v znaku treh
ijev: IBM, Intertrade in Iskra-Del-
ta.
Združeni bodo močnejši, hiša pa
bo s tem dobila zaupanje na trgu.
Pogodbo o proizvodnji palete
kompatibilnih terminalov v Ptuju
so podpisali predstavniki IBM z
Dunaja, Intertradea in Iskre-Delte.
Do konca tega oziroma začetka pri-
hodnjega leta naj bi izdelali že 400
terminalov.
Franc Rožanc, vršilec dolžnosti di-
rektorja v Tovarni Iskra-Delta v
Ptuju,Je ob podpisu pogodbe pove-
dal: »Zaposleni se zavedamo, da je
podpis pogodbe z IBM pomembna
odločitev. To dokazujte, da delavci
ptujskega dela Iskre-Delte stopamo
v svet računalništva s tujo firmo,
firmo, ki nekaj pomeni na tem po-
dročju, in da smo lahko del znanja,
ki smo ga približno eno leto doka-
zovali na monitorju, vgradili v pro-
dukt IBM. Tržili Domo prek Inter-
tradea na domačem in tujem trgu.«
Proizvodnja za IBM ne bo brez
težav. Pri znanju jih naj ne bi bilo.
Več jih pričakujejo pri opremi, saj
je pomanjkljiva. Zato si jo bodo
morali sposojati. Nekaj pomoči pri-
čakujejo od mariborske fakultete,
na tihem pa upajo tudi na pomoč
občine, sai bo v končni fazi tudi ta
nekaj imela, če bodo delavci Iskre-
Delte uspešni.	mG
Svečani podpis pogodbe	(Posnetka: .J. Bračič)
I Gospod Hahn
DELOVNA ORGANIZACIJA HIKO OLGA MEGLIC PTUJ
Bolj znani v tujini kot doma
v delovni organizaciji Olga Meglic se zavedajo, da bodo napredo-
vali le, če bodo vlagali v razvoj, opremo in kadre. Njihove odločitve so
zelo smele, in kot se je doslej pokazalo, tudi uspešne, četudi zaenkrat še
ne dosegajo vseh pričakovanih rezultatov. Letos so za naložbe porabili
nekaj nad dvajset milijard dinarjev. V Dolanah so zgradili novo proiz-
vodno dvorano, kupili računalniško opremo, v Dobrini instalirali nove
stroje, drugo leto pa tam nameravajo postaviti novo proizvodno dvorano.
V bodoče računajo tudi na denar svojih delavcev. V začetni etapi bodo z
njimi sklepali, pogodbe, pozneje si zamišljajo nakup obveznic in delnic.
Delovna organizacija Olga Meglic je enovita delovna organizacija, v
pripravi je statut podjetja. Vstop v Evropo za to ptujsko organizacijo ni
vprašljiv, saj krepijo sodelovanje s številnimi tujimi partnerji, predvsem
pa nemško firmo LIEBHER; zanje se po zadnjem radgonskem sejmu
odpira tudi avstrijsko tržišče in posredno tudi japonski trg.
Direktor Olge Meglic Anton Zoreč
je o razvoju v zadnjih dveh letih pove-
dal: »Odločili smo se, da bomo ujeli
in dohiteli Evropo. Yeliko sodeluje-
mo s tujimi partnerji in želimo sode-
lovanje še okrepiti. Zato moramo
imeti približno enake pogoje dela, kot
jih imajo v tujini.
Okrepili smo sodelovanje s firmo
Liebher, pogovarjamo pa se tudi o
prevzemu nekaterih del za firme iz
Italije, Anglije, Nemčije in Avstrije.
Novih investicij smo se lotili načrtno
in nas tudi precej stanejo. Letošnje so
vredne več kot dvajset milijard dinar-
jev in so v primerjavi s celotnim pri-
hodkom udeležene z visokim odstot-
kom. Prvotno smo računali, da bo le-
tošnji znašal 29 milijard, do oktobra
pa smo dosegli že 54 milijard. Za no-
ve naložbe smo porabili več kot polo-
vico svojega denarja, veliko pa ima-
mo tudi kratkoročnih kreditov, kar
nas precej obremenjuje.
Novi proizvodni prostori v površini
1600 m' v Dolanah so v končni etapi
gradnje. V njih bomo proizvajali za
nemško firmo Liebher — osvajamo
podvozja za težje avtomobilske žerja-
ve. Pogovarjamo pa se tudi s firmo iz
Ulma. Svoj preporod pričakujemo s
I. januarjem prihodnjega leta, ko bo-
mo tudi že uvedli celovito računalni-
ško obdelavo vseh informacij delovne
organizacije. Računalniki pa nam de-
lajo tudi že prve načrte.
Spremembe doživlja tudi organiza-
cijska shema podjetja. Počasi izginja-
jo posamezni sektorji in bodo postali
službe. Organiziramo se tako, da bo-
mo kakovostno obvladovali vse teh-
nološke postopke oziroma celo našo
proizvodnjo ne glede na to, da dela-
mo na treh lokacijah. Tudi tako se da
delati, če so programi zaokrožena ce-
lota.
Zaupanje v podjetje je iz dneva v dan
večje. Prihajajo novi kadri. Prvič letos
smo na študij iz dela, in to za smer
strojništvo, poslali štiri delavce. Pri-
čakujemo, da bodo študirali za podje-
tje. Naši tehnologi pa se lahko ob ka-
teremkoli času pojavijo pri firmi
Liebher, kar je tudi dokaz, da nam
zaupajo in da nas jemljejo resno.
Z odpiranjem v Evropo se spremi-
nja tudi naš proizvodni program. Pri
tem moram povedati, da nam nekate-
ri nagajajo. V Jugoslaviji se pogovar-
jamo o tem, kako si na tujem trgu ne
smemo konkurirati, v isti sapi pa nam
po neuradnih vesteh nekateri hočejo
»prevzeti« posel, ki ga prek Metalne
opravljamo za že omenjeno nemško
firmo. To so zakulisne igre, ki nimajo
s tržno konkurenco nobenega oprav-
ka.«
Kako uspevate v izvozu?
»Če upoštevamo tudi izvoz prek
Metalne, dosega ta že blizu 16 oziro-
ma 17 odstotkov celotnega programa.
V tem mesecu bomo na primer prek
te organizacije izvozili v Nemčijo več
kot 50 odstotkov proizvodnje.«
MG
V Olgi Meglič so v zadnjem
času veliko investirali v opre-
mo. Obnovili so je že skoraj tri
četrtine, tako da je odpisanost
pod 40 odstotki. Precej so inve-
stirali tudi v stari program —
to je v izdelavo kovinske ga-
lanterije. Modernizirali so
orodjarno in tako sedaj že iz-
delujejo orodja za druge naro-
čnike. V Dobrini kanijo naredi-
ti še več, saj želijo, da bi Žetal-
čani delali doma in se dnevno
ne bi vozili v druge industrijske
kraje. V Ptuju so prav tako na-
redili veliko, nekaj načrtov pa
ostaja za bodočnost. Sedaj
urejajo tudi prostor, kjer bodo
razstavili izdelke iz svojega
proizvodnega programa.
Podoba Olge Meglič se je v
zadnjih dveh letih močno spre-
menila. Spremembe na boljše
pozdravljajo tudi tujci in drugi
poslovni partnerji, ki prihajajo
v podjetje.
Pri Zlatem noju delajo
Objekt, ki je bil že pred nedavnim medijsko zelo privlačen, je danes osamljen. Na delovišču je v glavnem srečati de-
lavce, za Ptujčane in druge pa ni več zanimiv.
Konec septembra smo poklicali direktorja Mercator-Investe Jožeta Vidmarja. Povedal je, da delajo in da je rok za
dokončanje del 15. marec 1990. Drugih podrobnosti nam ni zaupal; takšna je namreč zahteva bodočih sovlagateljev.
MG
(Foto: M. Ozmec)
Zgodovina
naše družbe
V organizaciji ptujske Sociali-
stične zveze, sindikata, Zveze ko-
munistov in mariborske enote Za-
voda za šolstvo bo v petek, 20.
oktobra v domu Franca Kramber-
gerja seminar o zgodovini naše
družbe. Dr. Miroslav Stiplovšek
bo govoril o značilnostih sindi-
kalnega gibanja na slovenskem
do leta 1941, dr. Tone Ferenc o
problematiki zgodovine in zgodo-
vinopisja NOB na Slovenskem,
dr. Milan Ževart o isti problema-
tiki na slovenskem Štajerskem ter
dr. Ljubica Šuligoj in Ivan Sernec
o problematiki pouka novejše
zgodovine. V okviru seminarja bo
Zgodovinski arhiv Ptuj pripravil
razstavo Sindikalno delavsko gi-
banje na ptujskem območju.
N. V.
13. PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI
DORNAVA
Letos cesta Borovci
—Dornava in avtobusna
postajališča
Oktobrski dnevi so že trinajst let tudi praznični dnevi krajevne
skupnosti Dornava. Že po tradiciji pripravljajo prireditve v času od
10. do 15. oktobra. Letošnje so pričeli s krosom učencev osnovne šole
dr. Franja Žgeča, in to 28. septembra. Danes se bodo srečali odboj-
karji TVD Partizan Dornava in KS Franca Osojnika iz Ptuja, jutri ob
15.30 uri bo nogometna tekma med Dornavo in Hajdino, v soboto,
14. oktobra, ob 17. uri pa se bodo pokazali dornavski gasilci; pripra-
vljajo gasilsko vajo.
Slavnostna seja skupščine in organov krajevne skupnosti ter
družbenopolitičnih organizacij bo v nedeljo, 15. oktobra, popoldan.
Slavnostni govornik bo Tone Velikonja, predsednik sveta krajevne
skupnosti. Predstavil bo dosedanje uspehe in načrte za bodočnost.
Letošnji samoprispevek bodo oziroma so v glavnem porabili za sofi-
nanciranje občinske ceste Borovci —Dornava in postavitev avtobus-
nih postajališč. V krajevni skupnosti imajo 1,5-odstotni krajevni sa-
moprispevek. Zanimivo je, da so ga v januarju letos zbrali 6,2 milijo-
na, septembra ga je bilo že čez 60, in če bo šlo tako naprej, bodo v
mesecu decembru zbrali čez 80 milijonov dinarjev.
Na nedeljskem slavnostnem zasedanju bodo podelili tudi prizna-
nja krajevne skupnosti in bronaste znake OF. Priznanja krajevne
skupnosti bodo letos prejeli Anica Abraham, OŠ dr. Franja Žgeča in
Jože Žuman, bronasti znak OF pa Marija Cuš, Stanko Peteršič in Mil-
ka Petek. Nedeljsko praznovanje bodo končali s kulturnim progra-
mom, v katerem bodo nastopili: učenci osnovne šole, cicibani iz vrt-
ca, gojenci Zavoda dr. Marijana Borštnarja in pevski zbor upokojenk
dornavskega društva upokojencev.
V nedeljo se bodo pokazali tudi z razstavo, na kateri že po tradi-
ciji sodelujejo: aktiv kmečkih žensk, gojenci Zavoda, obrtniki, učenci
osnovne šole in cicibani iz vrtca.
Letošnje praznovanje ob 13. krajevnem prazniku bodo končali
22. oktobra s tradicionalnim srečanjem starejših občanov.
Ta mesec pa bodo v Dornavi dobili tudi 160 telefonskih priključ-
kov.
MG
Milijarderji
No, pa smo tam. Prispeli smo v čase, ki so se nam pred (deset) let(j)i
zdeli utopija. Smo v časih, ob katerih bi mogočni Onassis ali arabski šejk
malomarno zamahnil z roko. Kot da bi le bežno, mimogrede spodil nad-
ležno muho. Prijadrali smo v dobo milijarderjev. Ko smo brali vesti o gr-
škem bogatašu in ga uvrščali med takrat še redke milijarderje sveta, si
nismo znali predstavljati, kaj pomeni biti milijarder. Zdaj pa so takšni
časi, da smo to skoraj že vsi. Naše plače so se približale, ponekod pa že
presegle vrednost stare milijarde. Torej SMO milijarderji. Bogataši smo.
Čeprav moramo odšteti desetino ali dve desetini milijardne plače za vr-
tec, desetino za šolo, dve desetini za električno energijo, nekaj desetin za
stanovanje in druga drobna plačila, nekaj desetin milijarde za hrano,
obutev . .. Tako pač je in bo, če ne še hujše. Takšni so predpisi, zakoni,
takšno je življenje. Življenje sodobnih jugoslovanskih (slovenskih) mili-
jarderjev. Pomembno je, da smo milijarderji. Ker se to tako »visoko«,
žlahtno sliši.
Biti milijarder ni mačji kašelj. Toda težko razumljivo je prenekate-
rim »višjim«, da so naši milijarderji v resnici — reveži! Pa se »višji« tol-
čejo po prsih, češ naše državljane smo pripeljali med milijarderje! In se-
veda pričakujejo aplavz. Morda bi kdo zaploskal ob obljubi, da bomo
kmalu multimilijarderji. Predvidevam, da smo že blizu tega obdobja.
Vsak dan me sili v to prepričanje. A bojim se, da onim zgoraj tudi tedaj
ne bo nihče ploskal. Želim, da-bi razumeli, čemu jim milijarderji in bodo-
či multimilijarderji — to bodo vsaj naši otroci — niso prav nič hvaležni.
Njim pač filozofija sodobni milijarder-revež ni razumljiva. Treba bi jih
bilo dati v (našo) kožo povprečnih državljanov. Tem namreč ni treba filo-
zofirati. Stojijo na (stvarnih) tleh. Trdnih ali majavih? Ha, to pač vsi do-
bro vemo.
SONJA VOTOLEN
Zgodovinski simpozij Minoritski samostan
na Ptuju 1239-1989
Danes se pričenja zgodovinski simpozij na temo o 750-letni-
ci minoritskega samostana v F^uju. Avtorji zbornika Minoritski
samostan na Ptuju 1239—1989 bodo predstavili svoja raziskova-
nja o zgodovini samostana. Srečanje vseh, ki jih zanima ta jubi-
lej, bo danes in jutri v prostorih samostana. Simpozij je hkrati
nekako konec praznovanja jubilejnega leta minoritov na Ptuju.
N. V.
Govori se...
... da ima nekdo od pomemb-
nih ljudi v ptujski občini botra v
zveznem izvršnem svetu. Zato le-
ta še vedno vztraja pri doseda-
njem obračunu čekov. Tako Ptuj-
čani, tudi taki s pomembnimi ime-
ni, na veliko dvigujejo milijarde v
drugih bankah, milijarde nalagajo
na svoji banki — in služijo nove
milijarde. Menda ima banka celo
seznam teh ljudi, a ker so med nji-
mi pomembni.. .
... da .se lahko tudi solidarnost
spremeni v umazanijo. Ce recimo
nekdo pošlje v Haloze nove pralne
stroje, do Haložanov pa pridejo
rabljeni, je to že umazanija, ki jo
je potrebno, tako vsak nekdo mi-
sli, sprati z novim strojem.
... da je novinar, ki potuje z
vlakom bratstva in prijateljstva,
vprašal svojo kolegico, kaj naj
obleče na to pot. Pa je dobil odgo-
vor v duhu sedanjega časa: »Oble-
ke sploh ne potrebuješ, saj te ho
grela bratska ljubezen ...«
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
12. oktober 1989 —
tednikI
»Narodna čitalnica v Ptuji«
Mihael Herman 1822-1883
(1. nadaljevanje)
Ideja čitalnic sicer ni bila no-
va, saj so podobni klubi, društva
ali ustanove nastajali v Angliji že
v 17. stoletju ter se širili po Evro-
pi. Ta društva, tako imenovana
Lesekabinett, Lesegeselischaft,
Lekturkabinett, Casino itd., so se
uveljavila tudi od sredine 18. sto-
letja na Hrvaškem, kjer so odi-
grala pomembno preporodno
vlogo. Ruj je bil na Slovenskem
prava bela vrana, saj je imel v
njem od 1792 do 1795 prvi ptuj-
ski tiskar Franz Anton Schiitz
Lesekabinett, dokler ga ni s pre-
selitvijo v Maribor ustanovil tudi
tam in tako bomo lahko leto
1992 šteli s ponosom za 200-le-
tnico delovanja knjižničarstva.
Neposredne pobude za nasta-
nek nam znanih čitalnic pa so
prišle iz Češke in Hrvaške in z
ustanovitvijo prve čitalnice 29. 1.
1861 v Trstu se je začel na Slo-
venskem širok razmah »čitalni-
ške dobe«. Še isto leto je bila
ustanovljena čitalnica v Maribo-
ru, — tam so aktivno sodelovali
tudi rodoljubi iz ptujske okolice
— ter zatem tudi v Ljubljani in
Celju. No, ko smo omenjali po-
membne kulturne dogodke v
Ptuju pred ustanovitvijo čitalni-
ce, ne moremo mimo politika
(kot ga suhoparno označi Slo-
venski biografski leksikon) Mi-
haela Hermanna, ki se je, po ro-
du Nemec, naučil slovenščine,
ali kot sam pravi, vzljubil sloven-
ski jezik; njegov govor v štajer-
skem deželnem zboru 16. marca
1863 lahko primerjamo z zname-
nitimi Slomškovimi besedami o
slovenskem jeziku. Ce so Blei-
weisove Novice 1861 obžalovale
njegovo izvolitev v deželni zbor
kot Nemca, je njegov poznejši
odnos do Slovencev pripravil do-
moljube do skoraj frenetičnih iz-
bruhov, navdušenja in privrženo-
sti.
Ta govor je tudi v istem letu
poslovenil Fran Levstik, in ker v
njem Hermann pojasnjuje svoj
odnos do Slovencev, stanje v šol-
stvu in izobrazbi ter je skoraj ne-
posredno tudi vplival na ustano-
vitev ptujske čitalnice, citiram
nekaj značilnih stavkov o stanju
na Spodnjem Štajerskem:
»Nemcev pak je ondi I odsto-
tek do 2 odstotka, torej komaj
4()()()-8()()() duš. (Oho!) To števi-
lo se pač drugače pokaže, če tudi
štejemo poslovenjene Nemce, ali
ponemčene Slovence, kakoršnih
je pa le sem ter tje in skoraj sa-
mo po mestih, in sicer zopet: v
Mariboru, v Celji, v Ptuji, in ma-
lo po trgih, da se torej v narod-
nem oziru na-nje ne moremo
opirati.«
»Samo v nemškem jeziku se je
pridigovalo, in se še pridiguje v
mariborskej stolnej cerkvi, v
glavnej mestnej župnej cerkvi v
Ptuji, v celjskej podružnej cerkvi
in v samostanskej cerkvi v Slo-
venskej Bistrici; v obeh jezicih
pa v župnih cerkvah v Marbergu,
v Muti (Mauthen) in v Slove-
njem Gradcu, v druzih cerkvah
pa samo slovenski.«
» ... in ako se pomisli, koliko
truda ima dete, predno v svojem
maternem jeziku s pismenkova-
nja in slovkanja pride do urnega
branja, z urnega branja do prave-
ga branja, to je, da umeje, kar
bere, in s pravega branja do tiste
stopinje, da umeje tudi jezikove
oblike in pravopis ... zavzeti se
je, da je tako na robe osnovan
zadnji učilni črtež (plan), ki se
po njem uže abecedec učiti začne
tujega jezika, kteri ga po sedaj
vedno preganja ter ne izpusti do
konca truda polnega pota, dva-
krat trudopolnejšega pota nego
nemškim otrokom, kar se mora
sicer učiti enakih stvari ali v tu-
jem jezici, ki ga ne umeje, zavzeti
se je, kako se more slovenskemu
otroku pripisovati tolik nadnara-
ven dar; kako se mu glava more
polniti s tacimi zmešnjavami in
če pomislimo, da se je treba učiti
toliko reči, ktere delajo težavo,
predno se jih otroci dobro in ko-
ristno izuče, in da se bolj gleda
na to, kako bi se učenci navadili
tujega jezika, nego na to, da bi
kaj prida znali, potem se ni čudi-
ti, da se slovenski otroci v šoli ne
navadijo niti maternega niti
nemškega jezika, niti kaj druzega
veljavnega, da jim je uk čisto za-
stonj; da se učnina za-njo za ne-
bodigatreba plačuje, ker to malo
številce nemških besed, kolikor
so se jih navadili v učilnici, zopet
pozabijo doma,...«
». . . Ker je svoj materni jezik
popolnoma zanemaril, skoraj po-
zabil, mora zdaj v poznih letih
učiti se ga, ko ga postavijo za du-
hovna ali uradnika, in tako boriti
se ž njim, kakor se je poprej z
nemščino. Ker pa se to marsiko-
mu zdi neprijetno, zato začne so-
vražiti svoj narod, čigar jezika,
slovstva, zgodovine se na vsem
dolgem poti svojega izobraževa-
nja nikoli ni učil.«
»Tako se jemlje in se je Slo-
vencu jemala narodnost. Narod
mora sam plačevati stroške svo-
jega tujčevanja, in gledati, kako
vračuje s topoglavostjo in samo-
pridnostjo njegov trud Slovenec,
kteremu ni mar za osodo in trpe-
nje svojega rodu.«
». . . Slovenci torej mislijo sa-
mi za-se, da so le za nizkost po-
rojeni. Vidimo, da so pri Sloven-
cih narodni jezik izpodili iz učil-
nice, . pisalnice in izobražene
družbe, in zavrnili ga pod slam-
nato streho siromaškega kmeta,
ponižali ga, da je hlapčevski in
dekelski jezik; naredili so, da je
Slovenec pod svojo domačo stre-
ho tujec; proti naravi so mu zatr-
li, skalili in izbrisali njegovo na-
rodnost, ktere več ne more vrniti
nobena stvar; vidimo, da se na-
rod zdaj več ne čuti, več sam se-
be ne spoštuje, sam sebi več ne
upa, — da torej več nima dušne
veljave; vidimo, da narod zapuš-
čajo in taje njegovi najboljši si-
novi, da je oubožal Slovenec,
kterega le prirojena razumnost
varuje, da še niže ne pade: odkri-
to je torej, da Slovenec malo in
dosti nima Nemcem vedeti hvale
za nemčenje.«
»Materni jezik pa to visoko
službo opravlja samo tedaj, sam
sebe gladi in mika samo tedaj:
ako ima spodoben prostor v pi-
salnici in učilnici; ako se razliva
po vseh žilah človeškega družtva.
Materni jezik je ogledalo, v kte-
rem se kaže narodova dušna
moč; materni jezik se ne sme ta-
ko potlačiti, da bi hlapčeval.«
». .. Ljudstvu greniti materni
jezik — to je najhuje barbarstvo
in trinoštvo ...«
»Ako se narodu tuji jeziki za-
res tako zelo djanski potrebni,
potem se po pravici vpraša: Za-
kaj se tudi po nemških učilnicah
ne podučuje slovenščina in zakaj
bi le Slovan moral biti mnogoje-
zičen?«
»Davki res ne bodo Slovanu
manjši, naj govori slovenski ali
nemški, toda pridobival si bode
laže, da tudi potem laže davke
plača.«
»Ce narod zakonov, ukazov in
odpisov želi v tujem jezici, te že-
lje sploh niso naravnane, ampak
nezdrave, obujene.«
»... slovenščina stoji še vedno
kakor beračica pred vrati.«
»Naredite pošten zakon, po-
tem izgine podpihovanje, ko bo-
de vsak vedel, kako mu je.«
Iz citiranih stavkov dokaj ob-
širnega govora razumemo, zakaj
je bil Mihael Hermann (24. 9.
1822 Haritz - 15. 12. 1883 Gra-
dec), ki je služboval v Ptuju v
petdesetih in šestdesetih letih,
eden od glavnih stebrov nove
ptujske čitalnice oziroma eden
najpomembnejših iniciatorjev za
njeno ustanovitev. Čeprav je bil
politično konservativec, je na-
pravil za štajerske Slovence več
kot marsikateri levičarski ali na-
prednjaški politik.
Ce se vrnemo k sami čitalnici,
ugotavljamo, da so zavedni Ptuj-
čani že tako sodelovali v mari-
borski in v Novicah že 1862. leta
(19. 3.) zasledimo dopis iz slo-
venskega Štajerja s podpisom
Kuhar, kjer dopisnik na koncu
vzdihne: »Ne bi se li mogla tudi
v Ptuju čitavnica ustanoviti?«
Tudi poročevalec iz Maribora,
kjer so mariborski in ptujski ro-
doljubi navdušeno sprejeli Her-
manna prav v zvezi z njegovim
delno citiranim govorom marca
1863 v Gradcu, v obširnem dopi-
su sklene svoje poročanje z bese-
dami: »Med takimi razveseljivni-
mi in okrepčajočimi napitnicami
in pogovori smo se radovali in si
obljubili, da hočemo vstajajoči
»matici« prijateljev iskati in jo
podpirati; smo naročali tudi, ka-
ko veselo bi bilo, ako bi kmalo v
starodavnem slovenskem mestu
Ptuju slavili čitavnice rojstni
dan.« (N, 10. in 17. 6. 1863).
No, v isti številki, kot je bil ko-
nec tega članka, zasledimo dopis
Avgusta Cučka, Mihaela Her-
manna in Jakoba Meška, članov
začasnega odbora, s pozivom na
ustanovitev ptujske čitalnice;
med drugim pišejo:
»Staroslovensko ptujsko me-
sto, za ljudstvo daleko više
100.000 duš najznamenitejši kraj,
je vidoma poklicano se za nje v
povzdigi narodnega duha za sre-
dišče postaviti in izgled sestrin-
skih (Maribor in Celje; op.
Emeršič) mest nasledovati.
Ko podpisani svoje pooblašče-
nje iz omenjene okolnosti pri-
jemši prijatlom narodnega na-
predka prijateljski ta »poziv« k
osnovanju slovenske čitavnice v
starem Ptuji izročujejo, nazna-
njajo ob enem, da bodo kolikor
koli jim bode moči in upljiva,
vseskozi pravila in vodila resni-
ce, pravice in zmernosti zastopa-
li, in za poglavitno nalogo slo-
venske čitavnice pred vsem duše-
vno povzdigo, izobraženje jezi-
ka, in omiko slovenskega naro-
da, po tem takem pripravo za iz-
vršenje narodne ravnopravnosti
držali.«
Ta poziv je dobesedno izšel v
slovenščini in nemškem prevodu
kot tiskan lepak in z datumom
12. junij. Tiskan je bil tudi nem-
ško-slovenski »Načrt pravil ptuj-
ske narodne čitalnice, ktera se
bojo posvetovala 23. julija t. L«
ter »Povabilo-Einladung«.
O podpisnikih začasnega od-
bora spregovorimo še nekaj be-
sed. Najprej omenimo narodne-
ga buditelja in publicista Jakoba
Meška (9. 7. 1824 Savci — 13. 7.
1900 Sv. Lovrenc v Slovenskih
goricah), ki je bil v tem času
ptujski kaplan ter ravnatelj gla-
vne šole. Dopisoval je v razne
slovenske in nemške časopise.
Davorin Trstenjak ga imenuje
»poleg Raiča za glavni steber
slovenstva v Panoniji«. Drugi je
omenjeni ter poznejši znamenit
taborit in grmovnik, slovničar in
cirkulanski župnik Božidar Raič
(9. 2. 1827 Tomaš pri Ormožu —
6. 1. 1886 Ljubljana). Taje s svo-
jimi dopisi zlasti v Novice budil
ne samo narodni čut, temveč tu-
di ostro in brezkompromisno ka-
zal na socialno bedo Haložanov.
Bil je med vnetimi organizatorji
Mohorjeve družbe. Slovenske
matice, organizator slovenskega
šolstva, slovanskega zbliževanja
ter politik, kjer pa je zaradi nedi-
plomatskega nastopanja propa-
del. Bil je poleg Hermanna eden
glavnih stebrov nove ptujske či-
talnice.l
Se nadaljuje
PROCESI IN OBSODBE SE NADAUUJEJO
»Kmetica Rozalija Prelog iz Stojncev št. 70 je bila pred okrajnim
sodiščem v Ptuju, 4. aprila t. i (1949) obsojena na I leto odvzema prosto-
sti in na zaplembo njenega dela premoženja v Muretincih, Cirkulanah in
Stojncih. Glede na starost ji je kazen odvzema prostosti odložena za do-
bo 3 let.
V letu 1948 49je opustila obvezno oddajo belih žit ter je od predpi-
sane količine 1402 kg oddala le 762 kg kljub temu, da je imela 2,83 ha
površine posejane z belimi žiti.
Davčne obveze za leta 1945. 1946 in 1947 ni izpolnila. Od skupno
din 163.313 je plačala le 43.844 din. Na dolgu je ostala din 118.449. z
namenom, da oškoduje narodne gospodarske koristi države in ogroža dr-
žavno gospodarsko politiko.
Zoper sodbo okrajnega sodišča v Ptuju se je Rozalija Prelog pritoži-
la. Okrožno sodišče v Mariboru je njeno pritožbo zavrnilo. Niti pred
okrajnim niti pred okrožnim .sodiščem ni mogla ovreči sodno ugotovljene
krivde na neizpolnitvi družbenih obvez. Če bi odmerjala ljudska oblast
višino obvezne oddaje po višini pridelka, bi imenovana odrivala krivdo
neizpolnitve obvez na okolnost, da ji njive niso obrodile. S tem. daje da-
la 1.50 ha najboljše zemlje v najem za pomoč pri obdelovanju posestva,
da je prepustila hčerki med drugim 2 ha dobre zemlje in da je ostali del
gospodarstva vodila sama, nikakor ni mogla opravičiti neizpolnitve ob-
vez napram družbenemu gospodarstvu. Nesmotrno gospodarstvo je bilo
edini vzrok stanja, v katerem se je znašla Rozalija Prelog. Pri družbeni
skrbi za prehrano ljudstva ni mogoče opravičevali posledic slabega go-
spodarjenja in dopuščati možnosti, da bi se moralo delovno ljudstvo
odreči osnovnih življenjskih sredstev vsakodnevnega skromnega življenja
v korist olajševanja življenjskih pogojev slabih gospodarjev. Z davčnim
zaostankom iz več gospodarskih let je ravno tako. Skrajno nesmotrno
gospodarstvo je moralo imeti za posledico, da kmetica Rozalija Prelog
davčni obveznosti vsaj v večji meri ni zadostila. Odplačani del davkov ni
v nikakem razmerju z njeno gospodarsko zmogljivostjo. Pri količkaj do-
bri volji bi morala najti vire za dohodke, da bi se bila oddolžila družbi
vsaj v primernem razmerju med plačanim in dolžnim zneskom.
Slučaj Rozalije Prelog je sličen mnogim predhodnim slučajem v
ptujskem okraju, ki so ostalim kmetom v pouk in dokaz, da nespravljivo-
sti med vsebino ljudskih zakonov in gospodarsko prakso poedincev ni
mogoče drugače reševali kol na revolucionarni način z ukrepi, ki pred-
stavljajo za prizadete praktično oslabitev gospodarskega položaja, za .so-
cialistično družbo delavcev in discipliniranih kmetov pa pridobitev na
produkcijskih sredstvih za zavarovanje življenjskega standardu delovne-
ga človeštva.« (Naše delo. št. 10 z dne 19. maja 1949. stran 3)
»Saboterji gospodarskega plana pred sodiščem« je bil naslov pri-
spevka v Našem delu št. 12 16. junija 1949, stran 3. Pod tem naslovom je
bilo zapisano:
»Okrajno sodišče v Ptuju je v zadnjih dneh razpravljalo in obsodilo
zopet nekaj ljudi, ki jim niso nič mar njihove obveznosti do skupnosti, ki
jim jih nalaga njihovo premoženje. Pred očmi imajo samo svoje ozko se-
bične interese, nočejo razumeti dejstva, da proizvodna sredstva, kijih po-
sedujejo. ne morejo hiti predmet samolastnega razpolaganja in s tem
ignoriranja odredb ljudske oblasti, ki se na to premoženje nanašajo.
Obtožena Anton in Marija Zavec, lastnika velikega kmečkega pose-
stva iz Gorišnice št. 49, kljub številnim opominom nista hotela poravnati
svojih davčnih zaostankov v znesku din 71.150 ter sta opustila v letu
1948 obvezno oddajo 350 kg mesa, 1 govedo v teži 421 kg in nista izpol-
nila obvezne oddaje krompirja in belih žit. Krompirja sta oddala mesto
2301 kg samo 1539 kg, belih žit pa mesto 530 kg samo 115 kg, kljub te-
mu da jima je bila oddaja pravilno odmerjena in pravilno ocenjen hek-
tarski donos. V letu 1949 sta opustila izvršitev .setvenega plana ter sla po-
sadila samo 40 arov krompirja, čeprav jima je bilo po planu določeno 80
arov.
Navedena dejanja oz. opustitve so pač samo dokaz ignoriranja do-
ločb ljudske oblasti v pogledu vodstva kmetijskih gospodarstev. Njun za-
govor. da sta dala polovico orne zemlje v najem, je pač samo izraz njune
želje po pridobivanju brez vlaganja truda, kar pa ni v skladu z elemen-
tarno pravičnostjo in obstoječo družbeno ureditvijo.
Obsojena sta bila: Anton Zavec na 16 mesecev odvzema prostosti s
prisilnim delom, Marija Zavec pa na 13 mesecev odvezema prostosti s
prisilnim delom ter oba na zaplembo premoženja.
Obložena Jožef in Neža Kajzer. lastnika nad 20 ha obsežnega pose-
stva iz Cirkovc št. 9. tudi nista hotela plačati zaostalih davkov v znesku
din 74.766 iz let 1946—47. v letu 1949 sta posadila samo 1,05 ha krom-
pirja. kljub temu da jima je bilo po planu določeno posaditi 2 ha. Razen
lega sta pustila 2,38 ha zemlje neobdelane. Neža Kajzer je sama v letu
1948 opustila obvezno oddajo krompirja, ker je mesto 26.330 kg oddala
samo 13.175 kg, kljub temu da je njen krompirjev nasad obsegal 2,58 ha.
Iz teh njunih opustitev je jasno razvidno, da jima problem ljudske
prehrane ni nič mar in da se nočeta podrediti ljudski oblasti v njenem
prizadevanju za prehrano delovnih ljudi v industriji in smotrno obdelova-
ti svojega posestva.
Jožef Kajzer je bil obsojen na 14 mesecev odvzema prostosti, Neža
pa na 16 mesecev, obema je kazen odložena za dobo 2 let. Zaplenjeno ji-
ma je bilo tudi premoženje.
Jožef Kmetec iz Pongerc, KLO Cirkovce, kmet z nad 16 ha zemlje,
je od leta 1947 opustil obdelovanje svojega posestva v Makolah ter pustil
zgniti travo na travniku s površino 1,53 ha ter vse sadje na 40 sadnih
drevesih, ki ga ni hotel obrati. V letu 1948 je od predpisane količine
19.662 kg obvezne oddaje krompirja oddal samo 10.341 kg kljub nasa-
du, kije obsegal 1,80 ha ter pravilni odmeri hektarskega donosa. V letu
1949 ni izpolnil setvenega plana ter je posadil 1,50 ha krompirja mesto
1,70 ha, kot mu je bilo po planu določeno.
Obsojen je bil na 13 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom in
popolno zaplembo premoženja.
Proti ljudem, ki jim dolgotrajno prepričevanje ne zaleže, pristopa
ljudska oblast z zakoni in odredbami. Izrečene kazni so dokaz, da neiz-
polnjevanje iz premoženja izvirajočih obveznosti napram skupnosti ne
more ostati nekaznovano.« (Naše delo št. 12 z dne 16/6-1949, str. 2)
»Franc in Katarina Drevenšek iz Šikol št. 10 sta dobila predpis ob-
vezne oddaje belih žit. ki je znašal 1504 kg. Oddala sta samo 880 kg,
obenem pa na krajevni ljudski odbor vložila prošnjo, da hi jima obvezno
oddajo znižal.
Zaveden simpatizer že izza časa narodno-osvobodilne vojne, kot je
to navajal oh priliki, ko je dajal svoj zagovor pred organi oblasti, je izpol-
nil svojo obveznost napram državi, v kolikor je to bilo v njegovi moči.
Kot »revež«, ki poseduje samo tri stanovanjska poslopja, od teh eno
.še neizgotovljeno in 12,73 ha zemlje, ni do danes mogel zadostili bbvezi
oddaje goveje živine in prašičev niti do četrtine. Vloži) je prošnjo za zni-
žanje obveze pri žitaricah in navedel vsf pridelke ter količine, ki hi jih
prostovoljno odstopil državi. O resničnosti svojih navedb je hotel prepri-
čati organe oblasti in organe javne varnosti s tem, da želi, da mu na do-
mu pregledajo pridelke, ki jih je še pustil za skromno domačo potrebo.
Njegovi prošnji je bilo takoj ugodeno z za njega presenetljivim zaključ-
kom. Razen žita. ki ga je imel v shrambah, .se je našlo tudi žito, ki ga je
shranil bolj varno med zidno opeko v sodih v slami in še v drugih prosto-
rih. v katere po njegovem mnenju miši ne hi prišle. V skednju je imel še
neomlačeno snopje. rž in pšenico pa je dal pred oddajo obveznih količin v
mlin.
Ko .so povabljeni pregledali njegovo shrambo, so skupno z Dreven-
škom ugotovili, da je bilo pšenice, rži in ov.sa za 710 kg več, kot je prej tr-
dil. Zato je svojo prošnjo za znižanje obveze spremenil v prošnjo za izre-
kanje mile kazni.« (Naše delo št. 22 z dne 2. .septembra 1949, stran 2).
Prihodnjič: Vfie več kmetov pred sodiščem
tednik - oktober 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
Piknik oskrbovancev Doma upokojencev
Ptuj-Muretinci
21. september je bil lep, sončen jesenski dan.
Tega dne smo imeli oskrbovanci Doma upokojen-
cev Ptuj-Muretinci vsakoletni jesenski piknik v
Muretincih. Piknika se je udeležila večina pokre-
tnih oskrbovancev. Ker pa je v domu vedno več
nepokretnih (vozičkarjev), smo tudi njim omogoči-
li, da so se udeležili piknika, za kar so bili še pose-
bej hvaležni. Ob šaljivih družabnih igrah in ob
zvokih harmonike smo se prijetno razvedrili, neka-
teri pa so se tudi zavrteli.
Poleg tega piknika pa imamo vsako leto v času
pobiranja krompirja tudi krompirjev piknik, v na-
slednjih dneh pa pripravljamo še kostanjev piknik.
Vreme nam je bilo naklonjeno pri obeh, zato upa-
mo, da nam bo še tretjič — pri peki kostanja.
Želimo, da bi bilo takšnih družabnih srečanj še
več, saj se pri tem sprostimo in pozabimo na tego-
be vsakdanjega življenja.
Marija ERKER
Deveti praznik krajevne
skupnosti Alfonza Sarha
Na svečanosti je o pumenu
praznika govoril predsednik skup-
ščine krajevne skupnosti Milan
Veber, finančno realizacijo vseh
del je podal predsednik sveta Sta-
ne Markež in med drugim kriti-
čno povedal, da družbenopolitične
organizacije v krajevni skupnosti
slabo delujejo.
Krajani najmanjše slovenjebi-
striške krajevne skupnosti — Al-
fonza Šarha, ki obsega del mesta
Slovenska Bistrica levo od poto-
ka Bistrica in štiri zunanje kraje
— Klopce, Ritoznoj, Šentovec in
Devino — in kjer prebiva okoli
2000 krajanov, so v soboto, 7. ok-
tobra, praznovali. Prazničnega
vzdušja ni mogel zmotiti niti dež,
saj so odprli nov dom krajanov
na Devini, na novo pa sta asfalti-
rani tudi dve mestni ulici.
Korenine njihovega praznika
segajo v našo polpreteklo zgodo-
vino, 10. oktobra 1944. leta je na-
mreč mesto Slovenska Bistrica
napadla Bračičeva brigada, boji
pa so potekali prav na območju
sedanje krajevne skupnosti Al-
fonza Šarha.
Praznovanje letošnjega prazni-
ka je še posebej veliko pomenilo
krajanom Devine, ki so si zgradi-
li za vaške potrebe lično brunari-
co. V njeno gradnjo je bilo vlože-
nega veliko veliko prostovoljne-
ga dela, 100 milijonov dinarjev
je prispevala krajevna skupnost,
les so prostovoljno prispevali po-
horski in tudi nižinski kmetje in
s tem uresničili dvajsetletno
skupno željo.
Faustin Hren, predsednik
gradbenega odbora, je povedal,
da so bili pri gradnji doma resni-
čno pravi rekorderji, saj je eden
izmed vaščanov opravil kar 400
prostovoljnih ur. Dom so zgradi-
li za resnično vaške potrebe.
Osrednji prostor, ki meri 48 kva-
dratnih metrov, bo odslej večna-
menski prostor, saj bodo tu tekle
kulturne prireditve, sestanki, pre-
davanja za potrebe SLO in CZ.
Posebej pa je dom namenjen
mladim, ki po mnenju Faustina
Hrena nimajo v Slovenski Bistri-
ci pravega prostora in vse preveč
zahajajo v gostilne. Ob vsem tem
pa se mladi zelo zanimajo za
svoj kraj.
Brunarica leži na res lepem
prostoru, samo nekaj metrov od
zgledno urejene struge potoka
Devina, nasproti kapelice, ki so
jo postavile po vojni v spomin na
može, ki se niso vrnili s fronte,
žene tega kraja.
Stane Markež, predsednik sve-
ta krajevne skupnosti Alfonza
Šarha, je govoril še o asfaltiranju
Travniške in Blažičeve ulice v
mestnem delu krajevne skupno-
sti. Dela so bila narejena v re-
kordnem času; denar so zbrali iz
krajevnega samoprispevka, kra-
jani po pogodbah, nekaj iz SIS
za cestno in komunalno dejav-
nost občine Slovenska Bistrica,
nekaj iz sklada stavbnih zemljišč,
nekaj pa VVO in Kmetijski kom-
binat. Stane Markež je povedal,
da se trenutno pripravljajo na
gradnjo vodovoda na Ritoznoj,
kjer čaka na vodo 48 družin. Za
zbrani denar so že kupili vodo-
vodne cevi, ki danes veljajo že
celo premoženje. Plan krajevne-
ga samoprispevka 1986—90 bo-
do uresničili, referendumski pro-
gram pa nadaljevali, saj zunanji
kraji še nimajo telefonske pove-
zave in kabelske televizije. Kriti-
čno pa je povedal, da v krajevni
skupnosti slabo delujejo družbe-
nopolitične organizacije, razen
mladine v zunanjih krajih. Res-
nica je, da je svet krajevne skup-
nosti operativno telo, vendar je
SZDL tista, ki mora hitro in
učinkovito informirati krajane o
številnih akcijah.
Ob koncu moram zapisati še
ugotovitev, da številni krajani pr-
vič v sredstvih javnega obvešča-
nja slišijo o krajevnem prazniku.
Ali so tako slabo obveščeni ali
pa se zunaj svojega praga (ali
službe) ne zanimajo za nič ...
Vida Topolovec
Pogled na Ritoznoj, ki se v jesenskih dneh koplje v soncu, ljudje pa še
vedno nimajo vodovoda.
V vrtu
Od septembra do novembra, vse dokler
zemlja ne zmrzuje, je v ZELENJAVNEM
VRTU čas za sajenje česna. Uporabnosti in
zdravilne vrednosti česna ne kaže posebej
poudarjati, v zgodovinskih virih spoznamo,
da je česen bil v starem Egiptu tako cenjen,
da je veljal za »sveto rastlino.«
Ker je rastna doba česna 18 do 20 tednov,
ima tako imenovani ozimni česen prednost
pred spomladanskim predvsem zaradi kako-
vosti. Korenine in klica, ki se razvijeta iz
stročka, lahko rasteta pri sorazmerno zelo
nizkih temperaturah 3 do 5 °C, zaradi česar
česen časovno toliko pridobi na rasti, da spo-
mladi hitreje raste in razvije večje liste z
manj voščene prevleke kot spomladanski.
Glavice ozimnega česna so večje in tvorijo
tudi večje število stročkov, običajno 10 do 15.
Ozimni česen je kakovostnejši od spomla-
danskega zaradi večje vsebnosti sušine in ete-
ričnih olj.
Za rastne razmere česen kot vrtnina ni po-
sebno zahteven. V začetku razvoja, takoj po
saditvi in ko se razvijajo korenine, stročki in
listi, potrebuje veliko vlage. Potrebuje tudi
veliko svetlobe, zato ga sadimo na dobro
osončeno lego. Dobro uspeva na srednje tež-
kih humoznih, strukturnih tleh, ki dobro za-
držujejo vlago. Za pridelovanje izberemo ne-
zapleveljeno parcelo; dobri prejšnji posevki
za česen so krompir, zelje, paradižnik in le-
guminoze. Na isto površino ga lahko sadimo
šele po petih letih, da se ne prenašajo bolezni
in škodljivci. S hlevskim gnojem česnu nepo-
sredno ne smemo gnojiti, koristno pa je, če je
bila tako pognojena prejšnja kultura. Gnoji-
mo ga z rudninskimi gnojili z 8 do 10 kg či-
stega dušika, 6 do 10 kg fosforja in 15 do
17 kg kalija na desetino hektarja površine.
Ves kalij in fosfor ter polovico dušika zadela-
mo v zemljo pred setvijo, ostali dušik — pol
kilograma na ar površine — pa dodamo že
zgodaj spomladi, ker ga rastlina potrebuje za '
razvoj stročkov.
MroCke sadimo na medvrstno razdaljo 15
do 20 cm, v vrsti na 10 do 15 cm in 5 do 8 cm
globoko. Sadimo ga v dobro rahljano zemljo
ročno tako, da stročke vtikamo z delom, iz
katerega izrašča korenina, vedno navzdol, saj
nepravilna lega, če je narobe ali v bočnem
položaju, pridelek zmanjša za eno petino.
Stročke pred sajenjem pomočimo in razkuži-
mo v 0,2-odstotni raztopini antracola BT, ker
je sicer česen zelo podvržen glivičnim bolez-
nim, beli gnilobi čebulnic in česnovi rji, od
škodljivcev pa česnovi muhi.
V OKRASNEM VRTU moramo oktobra,
ko se pojavljajo vse pogostejše slane, občut-
ljivejše okrasne rastline obvarovati pred po-
zebo. Bolj so rastline zelnate in vodene, kot
so begonije, kane, kakteje, bolj so občutljive
za nizke temperature in obratno, bolj so ole-
senele, z manj vode, kot so vrtnice in druge
drevnine, bolj so odporne na slane. Vsekakor
okrasnih rastlin ne kaže prezgodaj umikati v
zaprte prostore, temveč jih vzdržati na pro-
stem, vse dokler ne pride do trajnejše in ob-
čutne ohladitve. Po napovedih jasnih noči z
jutranjo slano si za obvarovanje najobčutlji-
vejših okrasnih rastlin pomagamo tako, da
jih prek noči pokrijemo s pokrivali. Za pokri-
vala nam lahko služijo plastične ali tkanina-
ste ponjave, lepenka, papir in drugi primerni
materiali, ki bodo preprečevali izžarevanje
toplote v ozračje. Pokrivala se ne smejo doti-
kati varovanih rastlin, ker se na dotikih lista
ali cveta s pokrivalom rastline poškodujejo,
zato tik nad rastlinami iz letev ali kolov po-
stavimo ustrezno ogrodje.
Slane nastanejo zaradi podhladitve vlage,
ki izhlapeva iz površine tal. Ob jasnih nočeh,
ko temperature padejo pod zmrzišče vode, se
toplota izžareva v ozračje, pri čemer vlaga pri
tleh, kot sta rosa in megla, zmrzne. Oblačnost
ali prekrivala zadržujejo čezmerno izžareva-
nje toplote iz tal.
Rastline, kijih varujemo pred pozebo s po-
krivali, morajo biti podnevi odkrite, če pa so
varovane s plastenjaki v obliki bunkerjev, pa
morajo ti biti zračeni. V oblačnih nočeh rast-
lin ne pokrivamo, ker takrat ni nevarnosti
slane.
Miran Glušič, ing. agr.
SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
I. UVODNA BESEDA
V nadaljevanjih pričenjamo
objavljati zgodovino borlskega
gradu med drugo svetovno voj-
no, ko je nemški nacistični
okupator spremenil starodavni
grad v mučilnico zavednih Slo-
vencev iz vse okupirane Štajer-
ske. Okupatorjev namen pri
tem zločinskem početju je
znan. Streti je hotel sleherni
odpor Slovencev pri nasilni
germanizaciji dežele in Bori je
bil vključen med številne poli-
cijske zapore na Štajerskem.
Slikoviti grad Bori v vzhod-
nih Halozah spada med po-
membne kulturnozgodovinske
spomenike v ptujski občini.
Zgodovino gradu v prejšnjih
stoletjih so obravnavali razni
pisci. V novejšem času je pisal
o njem dr. Ivan Stopar v delu:
Gradovi, graščine in dvorci na
slovenskem Štajerskem (Lju-
bljana 1982).
Zgodovina gradu med oku-
pacijo naše domovine pa je bi-
la doslej prikazana le v glavnih
obrisih. Tako v Krajevnem lek-
sikonu Slovenije (knj. IV, Lju-
bljana 1980, Podravje in Po-
murje, str. 389). Tudi glasilo
Ptujski tednik je priobčilo I.
1957 krajši članek o Borlu med
okupacijo. Tedanji Mestni mu-
zej v Ptuju je leta 1956 zbral
nekaj zgodovinskih podatkov
in pripravil po obnovi gradu le-
ta 1956 razstavo o okupatorje-
vem prehodnem zbirnem tabo-
rišču zavednih Slovencev na
Borlu.
Spomine na jetniške dni na
Borlu je podal v krajši obliki v
dnevniku VEČER "leta 1978
bivši boriski jetnik Mate Uto-
vič iz Maribora, ko je opisoval
svojo jetniško pot od maribor-
skih zaporov skozi borlske v
Mauthausen. Isti avtor je pri-
pravil svoje spomine na Bori
tudi za izdajo v knjižni obliki
in zajema v glavnem le čas nje-
govega jetniškega bivanja na
Borlu od konca marca do kon-
ca avgusta 1942. Spomini so
napisani doživeto in zanimivo,
a brez raziskovalnih izsledkov
po arhivskih virih. Bili so tudi
recenzirani in z novimi izsledki
dopolnjeni. Potrebno pa je pre-
soditi, ali ne bi bilo bolje, da
ostane besedilo pri prvotnem
konceptu, ki je poizkus literar-
no podanih spominov. V tem
primeru je potreben le lektor-
jev poseg v besedilo.
Pričujoče besedilo je krono-
loško podajanje borlske zgodo-
vine med nemško nacistično
okupacijo z upoštevanjem ar-
hivskih izsledkov. Žal pa ta
zgodovina ni prikazana dovolj
verno, za kar primanjkujejo ar-
hivski pa tudi literarni viri.
Vendar so veliko dogodkov v
zvezi z borisko zgodovino
osvetlili mnogi boriski zaporni-
ki s svojimi izjavami, ki so v
tem spisu zajete.
Ker so ustni viri veliko pri-
spevali k podajanju borlske
zgodovine, je tudi naslov tega
dela temu primeren.
Za borisko zgodovino med
okupacijo je bil dosegljiv le en
konkreten dokument, ki ga hra-
ni arhiv Muzeja narodne osvo-
boditve v Mariboru. To je delo-
vodnik borlskega policijskega
zapora, ki zajema čas od 18. ju-
nija 1942 do 12. marca 1943, ko
je bil v njem zadnji vpis.
Poleg tega dokumenta, ki se
neposredno nanaša na Bori, so
drugi arhivski viri posredni. To
so zaporne knjige mariborske-
ga, ptujskega in celjskega zapo-
ra ter indeks imen jetnikov v
ptujskem zaporu. Prva dva hra-
ni Muzej NO Maribor, tretjega
Muzej revolucije Celje, indeks
zapornikov pa Pokrajinski mu-
zej Ptuj. V zapornih knjigah je
vidno, katere zapornike iz ome-
njenih zaporov so nemški var-
nostni organi poslali na Bori in
seveda v druga jetništva. Ker
pa zaporne knjige niso ohra-
njene za celotno obdobje borl-
ske jetnišnice in so zapisi vča-
sih tudi netočni, so temu pri-
merni tudi rezultati po teh vi-
rih. Indeks zapornikov pa ne
navaja, kam so bili jetniki iz
ptujskega zapora poslani, ne
kdaj so bili aretirani. Le zapo-
redne številke ob imenih zapor-
nikov dajo vedeti približno da-
tum aretacij po primerjavi že
znanih datumov aretiranih, kar
velja tudi za poslane iz ptujske-
ga zapora na Bori. K sreči so
bili spet ustni viri tisti, ki so ve-
liko vrzeli v arhivskih izsledkih
dopolnili.
Nekaj spominov na bivanje
jetnikov na Borlu je že obja-
vljenih v raznih spominskih
člankih udeležencev NOB. Po-
membne spominske izjave o tr-
pljenju ljudi s ptujskega ob-
močja in nekaj tudi iz drugih
predelov je zbrala in objavila
Mira (irašič v članku OKUPA-
TORJEVO NASILJE v zborni-
ku Skozi viharje v lepšo pri-
hodnost (Ptuj 1981, str.
141 184). Povzetki teh izjav
so vneseni v pričujoči spis, pa
tudi še vrsta neobjavljenih iz-
jav. Iz objavljenih spominov
na vojni čas dr. Pranja Brumna
z naslovom VOJNA iN ZLO-
ČINI je delno povzet in delno
citiran sestavek, ki obravnava
zdravnikovo bivanje na Borlu.
Z raznimi viri, ki so služili pri
oblikovanju kronološkega pri-
kaza borlske zgodovine med
okupacijo, bodo bralci sezna-
njeni med besedilom.
' Spričo žgočih problemov se-
danjosti, kriznih razmer v do-
movini, gospodarske stiske in
nacionalnih trenj zaradi ideo-
loških razlik je splahnelo zani-
manje za preteklost, za med-
vojno zgodovino. Vendar je na-
ša dolžnost iztrgati pozabi po-
membne dogodke slovenske
zgodovine tistih dni, ki še niso
bili globlje raziskani in prika-
zani. Med te sodi tudi pričujoči
poizkus celovitega prikaza
borlske zgodovine med okupa-
cijo, če je to bilo po mojih mo-
čeh in po virih, ki so bili dani.
Čeprav je naš namen po-
drobneje prikazati borisko zgo-
dovino med okupacijo, se bo-
mo na kratko pomudili še pri
zgodovini Borla od njegove pr-
ve omembe do vdora okupator-
ja in pri njegovi povojni zgodo-
vini.
Za konec bomo objavili dve
tehtni spominski izjavi na Bori,
izjavo ing. Milene Bokševe, p.
Bac, in Milene Štamparjeve, p.
Rau. Spominski utrinki obeh
borlskih jetnic so dragoceni
prispevki k boriski zgodovini
tistih dni.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
12. oktober 1989 —
tednik
Velikokrat se starši sprašujejo, zakaj njihov otrok ni
uspešen » šoH. Zlasti ob koncu šolskega leta veliko starše*
ni navdušenih pa tudi otroci so razočarani. Odnosi » druži-
ni so običajno napeti, ponekod prihaja do pravih družinskih
tragedij. Kako se temu izogniti, kaj storiti zdaj, na začetku
šolskega leta, kaj sploh lahko pričakujemo od posamezne-
ga otroka ... Za okroglo mizo smo povabili psihologa Mi-
rana Kerina in specialnega pedagoga Aleksandra Solovje-
va, oba iz Centra za socialno delo v Ptuju, ter pedagoginjo
Suzano Strelec, ki dela na osnotni šoli Borisa Kidriča v Ki-
dričevem.
KAJ VSE VPUVA NA USPEH NAŠIH OTROK V OSNOVNI ŠOLI
Da ne bo enic
Kaj je tisto, kar vpliva na uspeh
učenca? Najprej mnenje psiholo-
ga:
Miran Kerin: Uspeh otroka v
šoli je najprej odvisen od otroko-
vih sposobnosti, od njegovih
učenih in delovnih navad, od
okolja, v katerem živi, torej od
tega, koliko se starši ukvarjajo z
njim in v povezavi s tem od pri-
čakovartja staršev. Ce govorim s
psihološkega vidika, nekaj besed
o otrokovih sposobnostih: Ve-
mo, da nismo vsi ljudje enaki po
svojih sposobnostih, dve tretjini
ljudi pa je normalno, povprečno
inteligentnih, se pravi, da imajo
povprečne sposobnosti in naša
šola je naravnana na to povpreč-
je. Ena tretjina otrok pa je takih,
ki so ali nadpovprečno ali pod-
povprečno inteligentni, mejni
primeri ali prizadeti otroci.
Važen za uspeh je spomin.
Ljudje imamo različen spomin,
vemo, da ga lahko tudi razvija-
mo. Premalo je prostora, da bi
razglabljali o tem, kaj vse vpliva
na spomin, a z vajo se da veliko
pomagati. Važna pa je koncen-
tracija pri šolskem delu. Otroci
se razlikujejo tudi po kakovosti
mišljenja (konkretno, funkcio-
nalno, abstraktno mišljenje). V
višjih razredih osnovne šole bi
morali otroci že priti do abstrakt-
nega mišljenja, vendar nekateri
tega preprosto ne zmorejo in
problemi so že tukaj. Gre za po-
vezovanje izkušenj, za prenos
znanja ... So otroci, ki z lahkoto
povedo to, kar so se naučili, dru-
gi spet ne, tudi po tem se razliku-
jejo. Otrok se lahko dobro nauči,
pa v šoli odpove; lahko zaradi
osebnostnih lastnosti — ne zau-
pa vase, lahko pa tega, kar se je
naučil, ne zna povedati. Zato je
treba otroka že zgodaj navajati
na branje, da si širi besedni za-
klad in podobno.
Ne gre pa samo za sposobno-
sti, ampak tudi za nekatere zna-
čilnosti osebnosti, zaupanje v
svoje sposobnosti oziroma nego-
tovost v svoje sposobnosti.
To bi bilo zelo na kratko, po
čem se razlikujemo in kar vpliva
na šolsko uspešnost ali neuspeš-
nost. Še o otrokovih navadah bi
bilo potrebno spregovoriti. Eni
so bolj, diugi manj delovni. Na-
vade se razvijejo že nekje do pe-
tega leta. Otroku je treba že v
predšolski dobi, posebej takrat,
ko začne spraševati, posvetiti vso
pozornost in mu odgovarjati.
Dejstvo je namreč, da so tudi ti-
sti, ki nimajo nadpovprečnih in-
telektualnih sposobnosti, lahko v
šoli prav tako uspešni, ker to na-
domestijo s svojo pridnostjo.
Aleksander Solovjev: Rekel bi
najprej, da je pri vsem tem izred-
no pomemben odnos staršev do
otrok. Izpostavil bi predvsem
ambiciozne starše, ki zaradi naj-
različnejših vzrokov sami nismo
mogli doseči nekaj več, kot so,
zdaj pa te visoke zahteve prena-
šajo na svoje otroke ne glede na
njihove sposobnosti. To se kaže
v nestrpnosti do otroka in takšne
visoke zahteve otrok doživlja kot
obremenitev. Na drugi strani je
zaščitniški odnos do otroka; šol-
sko neuspešnost in vedenje, če se
že pojavlja kot motenost, starši
opravičujejo z vplivom od zunaj,
vplivom sosedovih otrok, da nje-
govemu otroku učitelji delajo
krivico; na kratko v šoli in oko-
lju so vsi proti otroku. Izpostavi-
ti pa velja tudi vzgojno zanemar-
jenost, premalo stikov z otrokom
že v zgodnji mladosti; gre za
družine, kjer otrok ima obleko in
hrano. Ni pa pomembno, ali ima
barvico, papir, pomembna je
spodbuda za ustvarjanje. V ta-
kem okolju živi otrok v bistvu iz
dneva v dan, in ko pride v šolo,
ima otrok probleme, pa naj gre
za odnos do vrstnikov, za disci-
plino ... Da ne govorim o druži-
nah, kjer je alkoholizem, kjer so
otroci priča nasilništvu . . .
Suzana Strelec: Šolski peda-
gog išče poti, s katerimi bi na
nek način onemogočil pojavne
oblike, ki spremljajo šolsko neu-
spešnost. Učence redno sprem-
ljamo s pedagoškega vidika, sve-
tujemo v skupini ali individual-
no in seveda vplivamo na nepo-
sredno vzgojnoizobraževalno de-
lo v razredih. Tako imamo izo-
braževalne treninge za učence od
petega do osmega razreda, kjer
najprej spoznamo učenca m tudi
odkrijemo tiste zavore, ki mu
onemogočajo, da bi bil uspešen.
Te so lahko v otroku samem, v
njegovih sposobnostih, lahko v
otrokovem okolju, največkrat pa
ugotovimo, da so temeljne zavo-
re v otrokovi družini. Uspeh
učenca pa je odvisen tudi od ce-
lotnega vzgojnoizobraževalnega
režima na šoli. To je celota odno-
sov, ki nastaja med učenci in uči-
telji, med učitelji in starši ter
med učenci in starši. Rada bi
opozorila na rezultat ankete, ki
sem jo izvedla v lanskem šol-
skem letu: učenci si želijo učite-
lja, ki dobro predava, ki zna ob-
držati red in disciplino v razre-
du, ki ima smisel za humor, ki je
pravičen, ki objektivno ocenju-
je .. .
Tednik: Veliko je stvari, ki
vplivajo na uspeh ali neuspeh
učenca. In vendar bi lahko rekli,
da ima odločilen vpliv družinsko
okolje, potem učitelj sam, razme-
re na šoli... Kaj torej lahko na-
redijo starši?
Aleksander Solovjev: Z refor-
mami našega šolskega sistema so
se tudi starši znašli v zagati. Na-
čin učenja je drugačen. Četudi
skušajo pomagati, velikokrat sli-
šim od staršev, ki prihajajo k
nam, da otroku ne znajo poma-
gati, še posebej velja to za mate-
matiko. Zbegani so tudi pri sa-
mem sistemu učenja. Običajno
starši vztrajajo, da se otroci učijo
na pamet, pomembno znanje je,
da je otrok dve ali več ur pri
knjigi. To pa je lahko čista zguba
časa, če otrok ni pravilno usmer-
jen, če že učitelj v šoli ni nakazal
način učenja. Na koncu koncev
je pomembna sama metodika,
kako naj učenec osvoji neko
snov, jo ohrani in potem tudi z
malo truda obnavlja in znanje
razširja. Tu je vloga šolskih pe-
dagogov najpomembnejša.
Tednik: Ob vstopu v šolo bi se
torej skupaj z učenci morali tudi
starši naučiti učiti...
Suzana Strelec: Da, na prvih
roditeljskih sestankih opozorimo
starše na najpogostejše težave
pri učenju. To pa so težave pri
branju, pisanju, prostorski orien-
taciji, težave grafomotorike ...
Specifične težave pa so težave, ki
so razvojno pogojene. Te lahko,
če jih pravočasno odkrijemo, s
pravilnim pristopom omilimo.
Tednik: Pouk teče že dober me-
sec. Nekatere navade so učenci že
pridobili, doma se kaže odsev do-
gajanja v šoli. Ali lahko starši
opazijo, ali obstajajo kakšni zna-
ki, po katerih bi lahko starši opa-
zili, da otroku v šoli vendarle ne
gre tako, kot bi mu lahko šlo, kot
bi mu moralo ali kot si starši želi-
jo, da bi mu šlo?
Miran Kerin: Teh znakov je
dovolj in starši lahko zelo hitro
opazijo, da je nekaj narobe. Po-
glejmo nekaj najpogostejših.
Strah pred šolo je že eden. Otrok
noče v šolo, se izgovarja, še pose-
bej v nižjih razredih, da ga boli
glava, trebušček, v višjih razredih
pa ta svoj odpor izrazijo kako
drugače. Potem se pojavljajo psi-
hosomatske težave kot odpor
proti šolskim težavam, ki jim
otrok ni kos ali pa se jih boji, kot
je na primer nočno močenje po-
stelje. Iz prakse lahko povem, da
je tega relativno zelo veliko, več,
kot bi človek pričakoval. Brez
strokovne pomoči tukaj ne gre.
Gre še za dodatne probleme;
otrok se boji iti spat, sram ga je
pred bratom ali sestro, pred ma-
mo, očetom, otrok je vedno bolj
zbegan, vrti se v začaranem kro-
gu in sam iz njega ne zna priti.
Eden takih znakov je tudi pojav
jecljanja ali pa grizenje nohtov.
Tudi pretirana trma, uveljavlja-
nje lastne volje za vsako ceno je
lahko eden od znakov šolske ne-
uspešnosti. Če vse to traja dalj
časa, ima to seveda trajne posle-
dice, tak otrok se razvije v pravo
nevrotično osebnost; marsikdaj
se to pojavi.
Aleksander Solovjev: Kot po-
sledica teh stisk doma in v šoli se
pojavijo vedenjske motnje. Go-
vorimo o šolskem vedenjskem
sindromu. Sem sodi izostajanje
od pouka, otrok ne dela redno
domačih nalog, stopnjuje se
agresivnost, nestrpen je do vrst-
nikov, se hitro stepe, otrok se la-
že, pojavijo se tatvine, otrok se
prične potepati, odklanja avtori-
teto, kar pomeni, da nima odno-
sa ne do učitelja, ne do staršev.
To poleg šolske neuspešnosti po-
tegne za seboj še dodatno neu-
spešnost in kot posledica stalne-
ga nepotrjevanja (otrok pa strmi
k potrjevanju) se prično slabe
delovne navade. Otrok izgubi in-
terese, ostanejo lahko le pasivni
interesi; aktivni do šole zbledijo,
ostanejo pasivni, kot je branje
stripov, otroci prično kaditi, veli-
ko časa preživijo v kinu ali pred
televizijskim ekranom, zmanjša-
jo se stiki z »boljšimi« učenci,
pričnejo se družiti bolj s tistimi
»problematičnimi«, v takšni
»klapi« pa prihaja tudi do sku-
pinskih kaznivih dejanj. Vse to
pa, ko pridejo starši z roditelj-
skega sestanka, povzroča »neur-
je« doma in posledica je odreka-
nje otroku nekaterih pravic, ki
jih je imel. Starši otroka kaznuje-
jo, to pa v nadaljevanju spet one-
mogoča otroku navezovanje
pristnih stikov z odraslimi. Iz ra-
zgovorov s takimi otroki lahko
čutimo, da se počutijo izločeni iz
svojega socialnega okolja: Vsi
me gledajo postrani. Seveda pa
je tudi tukaj potrebna previd-
nost, da morda ne gre za otroko-
vo manipulacijo. Naloga učitelja
naj bi bila, da se, ko opazi te od-
klone od normalnega vedenja,
poveže s šolskim pedagogom.
Zal pa vse šole nimajo pedago-
gov.
Suzana Strelec: Na šoli takega
otroka k meni napotijo ponavadi
razredniki, včasih pa se oglasijo
tudi starši. Kako ravnati? Nekih
splošnih pravil ni. Ogromno pa
pomeni že to, da mi takega otro-
ka sploh odkrijemo in ga potem
napotimo ali k šolskemu sveto-
valnemu delavcu ali na primer v
center za pedopsihiatrijo v Mari-
boru, v Center za socialno delo v
Ptuju ali kam drugam. Učiteljem
bi vsetovala predvsem to, da se
seznanijo z otrokovimi domači-
mi razmerami, zakaj prav te so
najpogosteje vzrok za- otrokove
težave. Učitelji naj bi se pogovar-
jali z učenci o njihovih težavah,
pa ne samo o težavah, tudi o dru-
gih, morda na prvi pogled po-
vsem nepomembnih zadevah.
Otrok bi moral »izživeti« svojo
notranjo stisko; kot najuspešnej-
še psihoterapevtsko sredstvo za
to se je pokazala igra. Otrok se
res sprosti, ko se igra. Pomemb-
na je tudi individualizacija učne-
ga dela v manjših, srednjih in
večjih skupinah, kjer lahko otrok
pride do izraza, učitelj mu lahko
posveti več časa in pozornosti.
Tednik: Kakšni so znaki, da
otroku v šoli »škriplje«, smo ugo-
tovili. Kaj pa lahko naredijo star-
ši, ko to ugotovijo, starši, katerih
otrok hodi na šolo, kjer nimajo
pedagoga?
Miran Kerin: Za to naj bi bila
pristojna šolska svetovalna slu-
žba. V ptujski občini imamo na
osnovnih šolah nekaj socialnih
delavcev, le na eni šoli pedago-
ga, drugih profilov, kot je psiho-
log, ni. Danes pa brez timskega
dela ne moremo pričakovati re-
zultatov. Kolegica je povedala,
kam se lahko obrnejo na njihovi
šoli, navedla pa je tudi nekaj in-
stitucij. Za otroke, pri katerih so
nastopile že vedenjske motnje,
pa lahko starši poiščejo nasvet
na Centru za socialno delo v Ru-
ju, kjer imamo strokovni tim. Za
samo šolsko neuspešnost pa na
Ptuju nimamo posebne službe;
pravi naslov bi bila vzgojna po-
svetovalnica, ta pa je v Maribo-
ru.
Tednik: Kako takrat, ko mora
otrok v šolo s prilagojenim pro-
gramom?
Aleksander Solovjev: To vodi-
mo prek komisij za razvrščanje
otrok, predloge pa dajejo šole. S
starši, ki imajo telesno ali duše-
vno motene otroke, se pogovar-
jajo socialni delavec, specialni
pedagog, psihiater in pediater.
Staršem se predstavijo prednosti
te šole in rezultati, ko je mogoče
marsikatero motnjo ob obiskova-
nju te šole omiliti, zlasti vedenj-
ske probleme. Ta šola otrokom
omogoča, da dobijo lastno potr-
ditev, te pa zaradi manjše spo-
sobnosti v redni šoli niso imeli. S
tem so otrokove osnovne potrebe
potrjene in problematičnost se
zmanjša.
Tednik: Kakšna je torej pri šol-
ski neuspešnosti in uspešnosti vlo-
ga staršev?
Miran Kerin: Marsikaj je od-
visno od stila vzgoje. Vemo, da
če otrok dobi negativne ocene, je
najpogostejši vzgojni ukrep, da
jih dobi »okrog ušes«. Starši
poudarjajo svojo avtoriteto in
otroka predvsem kaznujejo. Ob-
staja več načinov vzgoje: avtori-
tativen, demokratičen, liberalen.
Pri slednjem je vse prepuščeno
otroku, to pa ne odseva poziti-
vno na otrokovi šolski uspešno-
sti, preprosto otrok tega ni spo-
soben. Ljudje smo nagnjeni k te-
mu, da se obveznostim izogne-
mo, če že nismo prisiljeni, da kaj
naredimo. In tako je tudi pri
otroku. Ce ga ne usmerjamo k te-
mu, da si pridobi delovne nava-
de, si jih ne bo pridobil. Starši
žal ne ugotovijo dovolj zgodaj,
da kaznovanje, represija ne pri-
vedeta nikamor in veliko staršev
se šele ob tem spoznanju zateče
po pomoč k strokovnjaku, ko re-
čejo, da otroka enostavno več ne
obvladajo: tepejo ga, učni uspeh
pa je še vedno slab. Razlog ni v
sami vzgoji, ampak je še neko
drugo ozadje in potrebna je stro-
kovna pomoč. Strokovnjaki dela-
mo na ta način, da otroka ne gle-
damo parcialno, ampak v druži-
ni, v kateri živi, in starši so vklju-
čeni v »obravnavo«. Gre za to,
da staršem na osnovi strokovnih
ugotovitev povemo in jih prepri-
čamo, da lahko z drugačnim rav-
nanjem pomagajo otroku. Sploš-
nega recepta ni, to je od družine
do družine različno, odvisno od
odnosov v družini . . . Rad bi še
izpostavil potrebo po uveljavlja-
nju. Velikokrat namreč slišimo,
da je otroku vseeno, kakšno oce-
no dobi. Pa je to daleč od resni-
ce. Mogoče je to kdaj res, ampak
v zanemarljivem številu prime-
rov; to je pogojeno tudi s tempe-
ramentom. V glavnem pa vsi
otroci hudo trpijo in jim še zda-
leč ni vseeno, kakšno oceno do-
bijo. Potreba po uveljavljanju je
ena osnovnih človekovih potreb.
Vsak od nas hoče biti uspešen,
tudi vsak otrok. Starši mnogo-
krat naredio otroku krivico, ker
mislijo, da mu ni do ničesar. V
vsakem otroku je neko pozitivno
hotenje, pa ga starši ne znajo
obuditi.
Aleksander Solovjev: In po-
tem se otrok začne negativno
uveljavljati; tisti, ki je telesno
močan, se bo postavil s silo ali
prične begati od doma, od pou-
ka ... Ko pridejo starši in otroci
k nam na Center za socialno de-
lo, ponavadi starši zelo hitro
»dvignejo roke«. Otrok, ki pride
k nam, se ne more spremeniti čez
noč, pa tudi starši ne. Starši v za-
četku še imajo voljo in prihajajo
k nam, potem pa počasi voljo
zgubijo. Ce starši ne prihajajo k
nam, se sicer otroku da dopove-
dati, kaj je zanj dobro, toda ka-
kor hitro se vrne v staro družin-
sko okolje, pa tudi v šolo, spet
vsi ti negativni vplivi delujejo
nanj. Seveda je izredno po-
membno, koliko so se starši
sploh pripravljeni s strokovnja-
kom pogovarjati o sebi, o odno-
sih v družini.
Tednik: Ne nazadnje ima po-
membno vlogo tudi učitelj...
Suzana Strelec: Najprej bi ra-
da potrdila Aleksandrove bese-
de. Otrok potrebuje predvsem
topel in varen dom; to je tisto os-
novno pri premagovanju učnih
ali vedenjskih težav.
Učiteljeva vloga je zelo po-
membna. Potrebno je sodelova-
nje učitelja in starša. Kako lahko
učitelj blaži te težave? Zelo pri-
poročljivo je, da se izogiba jav-
nim opominom, še posebej v ža-
ljivem tonu; izogibal naj bi se
administrativnim ukrepom, uko-
rom; če je le mogoče, naj bi se s
takim otrokom čimprej pogovo-
ril, vzbudil zaupanje. Otroku je
treba omogočiti, da doživi uspeh
pri opravljanju svojih nalog. Po-
hvala, pa četudi za najmanjši
uspeh, je najboljša spodbuda.
Pomembno je, da učitelj otroka
vključi v delo s pogostimi vpra-
šanji, s konkretnimi nalogami,
da ga gibalno zaposli ... Učitelj
pa mora biti tudi dosleden pri
problematičnem otroku, redno
mora zahtevati izpolnjevanje
učnih obveznosti in jih spremlja-
ti. Otrok potrebuje pogostne po-
vratne informacije.
Tednik: Ali kdo v občini zbira
podatke o tem, koliko je takih
otrok, ki imajo težave pri učenju,
in če vemo zanje, ali imajo možno-
sti premagati te težave? Da take
službe v občini nimamo, smo že
ugotovili. Kaj pa vendar svetovati
staršem; kako pomagati otro-
kom?
Suzana Strelec: Že prej sem
omenila, da staršem na prvih ro-
diteljskih sestankih svetujemo o
tem, kakšne naj bodo delovne in
učne navade otrok, ko pridejo v
šolo. Pomembno je, da starši
otroka sprejmejo, ga razume-
jo... Tretje, kar bi omenila, je
sodelovanje med starši in šolo, ki
mora biti stalno. Tam, kjer to je,
je otrok uspešnješi, učne težave
lažje premaguje in obratno.
Miran Kerin: Mogoče bi opo-
zoril na realno ocenjevanje otro-
kovih sposobnosti. Med otroki
so velike razlike in prav je, da
starši vedo in upoštevajo, koliko
njihov otrok zmore. To prihrani
družini marsikatero težko uro.
Aleksander Solovjev: Naj do-
dam: čimveč stikov s strokovni-
mi delavci v šoli, ne samo učite-
lji. Na drugi strani pa lahko star-
ši ogromno pripomorejo za bolj-
ši učni uspeh že pred šolo. Že v
predšolski dobi je treba otroka
upoštevati, mu svetovati, ga
spodbujati pri nekem delu, da
mu motivacija raste. S tem bo tu-
di njegov čas koncentracije, ko
bo prišel v šolo, veliko daljši . ..
Skratka starši naj se čimveč
ukvarjajo z otrokom in naj bo
čas, ko ga prepustijo televiziji,
čim krajši . ..
Suzana Strelec: Naj ob koncu
povem, da je otrok, ki imajo tak-
šne ali drugčane učne, pa tudi
vedenjske težave vedno več, saj
je po zadnjih rezultatih, ki so mi
prišli v roke, takih otrok v osnov-
nih šolah 20 do 30 odstotkov.
Pogovor vodila:
Nataša Vodušek
PIONIRJI O PRENOVI PIONIRSKE ORGANIZACIJE
Da bi imeli tudi mi kakšno besedo . . .
Kot smo že poročali, so se pio-
nirji 4. oktobra srečali v Ptuju na
občinski pionirski konferenci. V
sproščenem pogovoru, vodil ga
je sekretar občinske organizacije
Društva prijateljev mladine Ptuj,
so pionirji predstavili svoje delo,
svoje načrte. Vsi pa so si bili edi-
ni, da je takšen, kakršen je bil le-
tos njihov dan, tisto pravo. Tako-
le so menili nekateri od njih:
DAVID VISENJAK, 7. raz.
osnovne šole bratov Štrafela,
Markovci: Dobro bi bilo, da bi
se pionirska organizacija zares
prenovila. Tudi pionirski simboli
(rutica, kapica) bi bili lahko bolj
moderni, v koraku s časom. Dan
pionirjev, dan mladosti in še
kakšni drugi dnevi bi lahko bili
bolj pestri. Pionirji sami bi lahko
imeli več zbiralnih akcij, na pri-
mer za šolo v naravi, bolj bi lah-
ko skrbeli za čisto okolje, za pti-
ce pozimi ...
DANIELA CARTL, 7. raz.,
osnovna šola Hajdina: Doseda-
nji dnevi pionirjev so bili običaj-
no privlečeni za lase, organizira-
ni mimo nas. Mentor je določil
program, določil učence, ki poj-
dejo na občinsko pionirsko orga-
nizacijo ... Letos je bilo veliko
bolj sproščeno, praznovali smo
bolj s srcem . . . NJič ni bilo prisi-
ljenega, program smo pripravili
sami . . .
GORAN FORBICI, 6. razr.,
osnovna šola Borisa Kidriča, Ki-
dričevo: Dan pionirjev naj ne bi
bil to, da starejši vodijo in orga-
nizirajo nekaj za nas. Tudi mi
naj bi imeli besedo, naš dan naj
bo bolj vesel, naj bo več srečanj s
pionirji. Letos mi je bilo veliko
bolj všeč kot lani; še tako na-
prej ...
ALENKA SIMONiC, 7. razr.,
osnovna šole Olge Meglič, Ptuj:
Letošnji pionirski praznik je bil
mnogo boljši od dosedanjih. Več
smo se lahko vključevali pionirji
sami, bili smo bolj ustvarjalni.
Doslej so program pripravljali
mentorji, zdaj ga sami ...
Na tak način je praznik res
naš.	NaV
David Visenjak
Daniela CartI
Goran Forbici
Alenka Simonič
UUDSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
PTUJ RAZSTAVUA
Pionirjem za praznik
v praznovanje dneva pionirjev se je vključila tudi ptujska knjiž-
nica. Tako si v teh dneh lahko ogledate razstavo Pionirjem za praz-
nik, ki predstavlja literaturo o pionirski organizaciji, o tem, kaj pionir
je in kakšne so njegove naloge. Otvoritev razstave je bila v okviru ob-
činske pionirske konference 4. oktobra. Pripravila jo je Liljana Kle-
menčič, knjižničarka mladinskega oddelka, ki je razstavo tudi odprla.
NaV
tednik ~ oktober 1989
IZ NAŠIH KRAJEV - 7
Folklorna prireditev za Haloze
Trije tedni bodo minili, kar so
člani folklorne skupine Hana iz
Velike Bistrice pri Olomoucu na
Češkoslovaškem, polni lepih
spominov, kot so sami povedali,
odpotovali iz Slovenije. Tu so bi-
li na obisku pri folklornem dru-
štvu Lancova vas, s tem so vrnili
obisk svojim slovenskim prijate-
ljem.
Gostitelji so se potrudili in pri-
pravili zanimiv program, gostje
so v štirih dneh videli lep kos
Slovenije. Nastopili so na mari-
borski Veseli jeseni, razkazali so
jrm vinsko klet v Mariboru, na-
stopili so v Stekleni dvorani
zdravilišča Rogaška Slatina. Go-
stovali so tudi v Kopru in s tem
se jim je izpolnila največja želja
— videli so Jadransko morje.
V petek, 22. septembra, so bili
češki gostje na obisku v Ptuju.
Najprej jih je sprejel podpred-
sednik izvršnega sveta SO Ptuj
Stanko Meglič in jim predstavil
starosto slovenskih mest in ptuj-
sko občino v celoti. Seveda so
precej časa posvetili ogledu me-
sta, in kot smo že poročali, so
popoldan poleg domačih skupin
nastopili na Titovem trgu, na pa-
radi folklore in glasbe. F^rireditev
je bila solidarnostna, prostovolj-
ne prispevke so organizatorji na-
menili za nakup stavbnega pohi-
štva za družino Cernenšek v Ko-
čicah 58.
Štiridnevno gostovanje fol-
klorne skupine iz Češke je bilo
za gostitelje seveda precejšnje
breme, in da so se izkazali kot
dobri gostitelji, gre zahvala šte-
vilnim delovnim organizacijam
in zasebnim obrtnikom. V prvi
vrsti gre zahvala trgovskemu
podjetju MIP Ptuj, Kmetijskemu
kombinatu F^uj in KGP-tozd
Komunalni servisi. Da je po or-
ganizacijski strani tudi prireditev
v FHuju lepo uspela, gre zahvala
osebni prizadevnosti predsedni-
ka Folklornega društva Lancova
vas Janka Jerenka, Matevža
Cestnika iz KG P F*tuj in Rada
F'lohla iz Mipove Blagovnice.
Prireditve ne bi bilo brez sodelo-
vanja kmečke godbe iz Maribo-
ra, ljudskega godca F-ranca La-
porščaka in folklornih skupin iz
Lancove vasi, Dolene, Markovec
in Stojncev. Zelo pomembno
vlogo so odigrali tudi mladi člani
organizacije Rdečega križa iz OS
Franca Osojnika, ki so poskrbeli
za zbiranje prostovoljnih pri-
spevkov, že pred tem pa so pio-
nirji OŠ Toneta Žnidariča obli-
kovali lične plakate, ki so krasili
melsto in opozarjali na humano
prireditev. F^omembno pomoč
pri organizaciji prireditve je nu-
dil tudi Klub mladih, pri izvedbi
pa novinarka Nevenka Doblje-
kar.
Pa še to: zelo pomembno za
prijetno bivanje je prenočišče in
ta veliki problem so gostitelji
uspešno rešili s pomočjo Župnij-
skega urada Svete trojice v F^alo-
zah. Petinštirideset gostov iz Če-
škoslovaške je bilo tudi po njiho-
vi zaslugi zadovoljnih z biva-
njem pri nas.
J. Bračič
Ahmed Hannane iz Ptuja: »Za
Haloze dam 10 milijonov dinar-
jev.«
Na paradi folklore in glasbe so nastopili tudi člani FD Lancova vas .
I. gasilsko tekmovanje pionirjev B
za pokal Marka Slameršaka
V nedeljo, 24. septembra, je
Gasilsko društvo Markovci vzor-
no organiziralo I. gasilsko tek-
movanje enot pionirjev B za po-
kal Marka Slameršaka.
Pokojni Marko je bil v društvu
priden in prizadeven gasilec-pio-
nir. Lansko leto se je s svojim
očetom ponesrečil v prometni
nesreči. V njegov spomin je Ga-
silsko društvo Markovci sklenilo,
da bo vsako leto priredilo gasil-
sko tekmovanje enot pionirjev B.
Na slovesni otvoritvi, na kateri
so bili Markova mama Ivanka,
sestra Jožica in vsi sorodniki, je
imel slavnostni govor predsednik
društva Janez Liponik. Izrazil je
željo, da bi tekmovanje uspelo.
Vsako leto bomo na tekmovanjih
častno obudili spomin na priza-
devnega gasilca-pionirja Marka.
Zahvalil seje Markovi mami, se-
stri Jožici in vsem sorodnikom,
da so prišli na tekmovanje. Za-
hvalil seje tudi krajevni skupno-
sti Markovci, vaški skupnosti
Markovci, pokroviteljema tek-
movanja za pomoč, kot tudi dru-
gim posameznikom iz vasi in so-
sednjih krajev za moralno in ma-
terialno pomoč.
S solznimi očmi so navzoči po-
slušali govor gasilca-pionirja Da-
nija Vrtačnika, vrstnika in sose-
da pokojnega Marka. Povedal je,
da je gasilcem-pionirjem zelo hu-
do, ker so lani izgubili prijatelja
in somišljenika v gasilstvu, ki je
hotel nadaljevati delo svojega
dedka Franca Megliča; ta je bil
pred 66 leti soustanovitelj G D
Markovci. Svojo ljubezen in spo-
štovanje Marku izražajo s tem,
da bodo vsako leto počastili nje-
gov spomin z memorialnim tek-
movanjem. Na prehodni pokal
so napisali posvetilo:
Marko!
Pri delu, v igri bil si z nami,
pokal naj tvoj spomin ohrani!
Prijatelji pionirji gasilci.
Vsem vrstnikom je gasilec Da-
ni zaželel pošteno in uspešno
tekmovanje. Povedal je tudi:
»Vsem, ki boste kdaj osvojili po-
kal tega tekmovanja, želim mno-
go ponosa, v katerem bo vedno
tudi pridih našega ponosa na
Marka.«
Borut Predan, predsednik ko-
misije za delo in mladino pri
ZGD občine F^uj, je pozdravil
navzoče. Tekmovalcem je želel
veliko uspeha in jih povabil, da
disciplinirano tekmujejo v čast
in spomin na pridnega gasilca
Marka. Sočasno je tudi pozdravil
pionirje iz GD Biš, ki so pred ne-
kaj dnevi postali republiški prva-
ki.
Podpredsednik skupščine po-
žarne skupnosti občine F^uj Pi-
čerko Janez je pozdravil tekmo-
vanje v imenu požarne varnosti
in ZGD občine Ptuj. Odločitev
GD Markovci, da organizira
spominsko tekmovanje, ima ve-
lik humani in'strokovni pomen.
S humanostjo se želijo zahvaliti
materi in sestri pokojnega Mar-
ka, s strokovnostjo pa vzgajati
Markove vrstnike gasilce, ki bo-
do s pripravami in tekmovanjem
pridobivali znanje in se vzgajali
v prijateljstvu med gasilci v obči-
ni in širšem okolju. Na PS in
ZGD občine Ptuj se zavedajo, da
z organizacijo tradicionalnega
tekmovanja Markovčani prevze-
majo težko in odgovorno delo.
Tekmovalce je prosil, da se po-
šteno borijo in naj bodo pono-
sni, da so Markovi vrstniki. GD
Markovci se je zahvalil za vzor-
no organizacijo priprav, KS
Markovci in vaški samoupravi
Markovci za pokroviteljstvo in
pomoč ter vsem posameznikom
za moralno in materialno po-
moč.
Martin Zamuda, poveljnik ga-
silskega centra Markovci, je po-
vedal, da je v centru sedaj več
memorialnih gasilskih tekmo-
vanj, in sicer pionirjev A za po-
kal Ivančka Horvata v GD Za-
bovci, pionirjev B za pokal Mar-
ka Slameršaka v GD Markovci
ter članov in članic za pokal slo-
venjegoriške-Lackove čete v GD
Sobetinci.
Delegacija pionirjev gasilcev
je v spomin na Marka in njego-
vega očeta Martina ponesla na
markovsko pokopališče šopek in
svečke.
Slovesnosti je sledilo tekmova-
nje. V konkurenci je tekmovalo 7
gasilskih enot pionirjev B.
GD Markovci lahko pohvali-
mo za odlično pripravo tekmova-
nja v organizacijskem, admini-
strativnem in strokovnem pogle-
du. Predsednik tekmovalnega
odbora Stanko Kokol in vodja
tekmovanja Branko Kostanjevec
sta s svojim odborom in strokov-
nimi službami odlično opravila
svoje delo. Enako sta naloge
opravili tudi komisija A pod
vodstvom Janeza Liponika in ko-
misija B, ki jo je vodil Janez Pi-
čerko. Sodniški zbor pod vod-
stvom Ivana Vojska je sodil stro-
kovno pravilno in korektno. Bo-
rut Predan je kot nadzorni organ
ZGD občine Ptuj poskrbel, daje
tekmovanje potekalo nemoteno.
Organizatorji in navzoči so bili
zadovoljni, da so se tekmovanja
udeležili tudi republiški prvaki,
pionirji B iz GD Biš.
Vsi tekmovalci so se na tekmo-
vanje vestno pripravili, se trudili
in predvsem bili zelo disciplini-
rani. Tekmovali so v vaji z ovira-
mi za pionirje B in štafetnem te-
ku na 350 m za pionirje B. Na
tekmovanju ni bilo nobenih pri-
tožb.
Dosegli so naslednje rezultate:
1.	mesto: GD Biš	660 točk
2.	niesto:GDSp.Veloviek	645 točk
3.	mesto: GDZabovci	623 točk
4.	mesto:GDPodvinci	617 točk
5.	mesto: GD Markovci	603 točke
6.	mesto:GD Moškanjci	538 točk
7.	mesto: GD Draženci	502 točki
Za prva tri mesta so gasilske
enote prejele pokale v trajno
last, zmagovalec pa je prejel še
prehodni pokal. Ce ga osvoji tri
leta zapored, mu ostane v trajno
last. Vsem enotam pa je GD
Markovci podelilo lepe diplome.
Gledalci so pionirjem ploskali in
jim želeli uspehe tudi v prihod-
nje. Markova mama in sestra sta
vsem tekmovalcem čestitali in že-
leli, da so tudi v bodoče uspešni.
Na sklepni slovesnosti so se
tekmovalcem in mentorjem za-
hvalili in jim čestitali predsednik
GD Markovci Janez Liponik,
predsednik komisije za delo z
mladimi pri ZGD občine Ptuj
Borut Predan, podpredsednik PS
občine Ptuj Janez Pičerko in v
imenu sodniškega zbora Ivan
Vojsk, ki je tekmovalce pohvalil
za vzorno vedenje in disciplino
na tekmovanju, saj ni bilo nobe-
nih pritožb. Z ganljivimi beseda-
mi se je zahvalil Markovi mami,
sestri in vsem sorodnikom za
udeležbo, in to v imenu vseh, ki
so sočustvovali z Markom.
Vsa gasilska društva, ki delajo
z mladimi gasilci, si zaslužijo za-
hvalo in spoštovanje.
G. C.
Markove vrstnice in sošolke so na grob odnesle šopek in sveče. (Foto:
Franci Korošec.)
... pa člani FD Dolena.
Kopjaši iz Markovec.
Gostovanje Čehov in izvedbo humane prireditve so omogočili
še: Hiko Olga Meglič. Metalka Ptuj. Emona-Merkur. Konus Ptuj.
Turistična zveza Ptuj. krajevne skupnosti Videm. Borisa Ziherla in
Dušana Kvedra. Motel Podlehnik. Vili Polajžer. Oto Ašenbrener.
bife Emeršič. gostilna Svenšek. bife Majolka, bife Pri treh lipah,
cvetličarna Roža, cvetličarna Orhideja. Radio-Tednik Ptuj.
Klobuke so prestavljali z glave na glavo fantje iz Stojncev.
Cehi so se predstavili tudi v gasilski dvorani v Trzcu.
8 - ZA KRATEK ČAS
12. oktober 1989 - tednik
Dober den! Z gorice v koruzo, s karuze v gorico. To je moja
zdajšnja vsokodnevna pot. Trgaj in siliraj karuzo duma, pri .sose-
dovih, hodi v trgatev k vsej topli in mrzli žlohti, prijotelom in
znoncom. Tak ja pač lote jesenske dneve. Mošt pa že mumla v
polovjoki in tudi všekne tnalo, če ga na zob spistiš. Zgleda pa, ke
je letos hoj kisla letina. Še dobro, da je v bližini ormoška cuker
fabrika. Samo pre moj duši, da je zdaj že kila cukra boj droga
kak liter vina, ki ga vinogradnik iz kleti odovle. Moj sosid Juža
je to ovi den reka tak malo za .šalo in malo za hec, da bi .se naj-
rajši obesa, če ne bi štrik tak drogi bija.
Joj, zaj pa hitro. Mica me že zove: Lujz, grema k Pepekovirn
v gorice ... . Jebal ga na gorični kol, kak je tista gorica gor po
bregi poslujena. Gdo greš gor po vrsti, si moreš vedrico v zobeh
držati, zobje in kolena pa si itak vošijo dober den. Neje hec, gdo
te tisti strmi breg tak v grabo gleda in kumer tan negi okoli pul-
dnevega gor na sep priškrompleš. Vmes si moreš večkrot s šprica-
rom dušo privezati, drgačik bi še lehko človik dihati pozoba. To
pa je hujdič, če te kaj tokšnega doleti, saj ti v tokšnem primeri ni-
bena medicina več ne pomoga. Samo še lehko poslušaš tisto sta-
bilizacijsko in inflacijsko molitvico: Premte ga za tace, vrč tega v
Jamo, ke nede več kruha hamoooo . ..
Za kunec pa še to: čuja sen, ke de pre na Ptuj i drgoč k živle-
Ji sprovlena tista pregrešna čistilna naprava, v kero Je blo že tej-
ko milijard zaprovlenih, da bi lehko iz nje zlato namesto dreka
vun teklo. Je pač tak, da vejo eni iz dreka zlato nareti, drugi pa
iz zlata še dreka ne dobijo. Sicer pa ne šimflimo prehitro, saj bo-
mo meli priložnost viditi, poslušati in najbrž tudi vohati. Te pa
dobro se mejte do drugega tjedna. Spunite se me, če bote meli v
rokah kaj vinskega in svinjskega. Vaš LVJZEK.
tednik - 12- oktober 1989
ZA RAZVEDRILO — 9
10 - ŠPORT IN DRUŠTVA
12. oktober 1989
tednik
Ormož ostaja v vrhu
Naše rokometne ekipe so bile v minulem kolu — z izjemo članic
Drave — znova uspešne.
Ormužani so se v soboto zvečer v veliki Nedelji pomerili s Fero-
tehno iz Izole in zmagali z 28:24. Vseskozi so vodili, v drugem delu
tudi s sedmi mi zadetki razlike, gostje pa so se jim nekoliko približali
le ob koncu tekme. Tudi tokrat se je z izrednimi obrambami izkazal
vratar Gaberc, obrambi Kerotehne pa sta največ težav povzročala
Hedžet in Zabavnik, ki sta tudi dosegla po osem zadetkov. V prejš-
njem tednu je Ormož s 16:23 izgubil v Ribnici. Tako ima sedaj šest
točk iz štirih tekem in je v vodilni skupini lige.
Članice Drave so v Ljubljani na tekmi z mlado ekipo Olimpije
dobile prvi polčas z dvema zadetkoma razlike, vendar prednosti niso
uspele obdržati in so tekmo izgubile s 24:28. Najboljše strelke so bile
Podpadčeva s sedmimi, Mumlekova s šestimi in Radanovičeva s peti-
mi zadetki.
Člani Velike Nedelje so bili na pragu uspeha proti Fužinarju na
Ravnah. Malo pred koncem so vodili z 11:9, vendar sta po besedah
trenerja Trofenika sodnika pomagala domačinom, da se je tekma
končala neodločeno 12:12. Velja omeniti, da sta obe ekipi med glav-
nimi favoriti vzhodne skupine druge republiške lige. Tri zadetke je za
Veliko Nedeljo dal Mesarec, po dva pa Zorli, Sok, Preac in Hržič.
Člani Drave so gostovali v Murskih Črncih in domači Mladinec
premagali s 17:14. V zelo težkih razmerah za igro so vseskozi vodili,
tudi s sedmi mi zadetki razlike, domačini pa so se jim nekoliko pribli-
žali le ob koncu tekme. Sagadin in Hrupič sta dosegla po pet, Celeš
pa štiri zadetke. V predtekmi so mladinci Drave s 17:5 odpravili do-
mače vrstnike.
Čeprav v drugi moški republiški ligi vsako kolo ena od ekip ne
igra zaradi odstopa Šempetra, je že jasno, da se bodo za prvo mesto
borile ekipe Kroga, Fužinarja, Velike Nedelje in Drave, ki v štirih ko-
lih še niso izgubile.
Prihodnja srečanja
Člane Ormoža čaka v soboto gostovanje v Ljubljani, kjer se bodo
pomerili s Prulami. Članice Drave so proste, člani pa se bodo v dvo-
rani Center (sobota ob 18.30) pomerili s Šoštanjem. V Veliki Nedelji
bodo gostovali člani Toka iz Crenšovcev (sobota ob 19.30).
I. kotar
V Zagrebu zmaga Janžekoviča
Minulo soboto, 7. oktobra, je bilo v Zagrebu veliko mednarodno
tekmovanje letalskih modelarjev za pokal republike Hrvatske. Med
92 udeleženci iz raznih krajev Jugoslavije so bili tudi gostje iz Mad-
žarske, Turčije, Avstrije in Nemčije, tekmovanja pa so se udeležili tu-
di trije predstavniki Aerokluba Ptuj.
Odlično je presenetil Konrad Janžekovič, ki je v kategoriji vzpe-
njalcev dosegel prvo mesto pred Italijanom Georgiom Venuttijem.
Dobro se je odrezal tudi Bernard Topolovec, ki je v kategoriji gume-
njakov dosegel 12. mesto.
-OM
Boč še brez ničle
v prvem razredu medobčinske nogometne lige so sredi jesenske-
ga dela prvenstva. V vodstvu je še naprej ekipa Boča iz Poljčan, ki
ima šest zaporednih zmag, torej 12 točk. Na drugem mestu se odlično
držijo Hajdoše z 10 točkami. Stojnci in Slovenja vas jih imata po 8,
Impol Osankarica 7, Pragersko, Aluminij in Gerečja vas po 5, Mar-
kovci in Hajdina po 4 ter Gorišnica in Skorba po dve.
Sicer pa so bili v šestem kolu doseženi naslednji izidi: Gorišni-
ca—Gerečja vas 1:1, Skorba—Hajdoše 0:2, Boč—Aluminij 4:1, Pra-
gersko—Markovci 6:2, Slovenja vas—Impol-Osankarica 1:1 in Hajdi-
na—Stojnci 1:3.	1
Novice iz občine Ormož
•	Pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupšči-
ne občine Ormož so se odločili, da bodo občinsko tekmovanje Kaj
veš o prometu prenesli v prve mesece šolskega leta. To šolsko leto
(1989/90) bo tekmovanje potekalo 28. oktobra ob 9. uri pri Domu
društev. Nastopile bodo ekipe osnovnih šol Ormož, Miklavž, Tomaž,
Središče, Velika Nedelja in Stanka Vraza. Tekmovalni program bo
obsegal testiranje z vprašanji o cestnoprometnih predpisih, ocenjeval-
no vožnjo s kolesom pony na prometnih površinah in spretnostno
vožnjo na poligonu. Testne pole za občinsko tekmovanje bo pripravil
svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Or-
mož. Osnovne šole morajo svojo udeležbo na občinskem tekmovanju
sporočiti najkasneje do 20. oktobra.
Dragana Krstiča, tajnika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu, smo vprašali, zakaj tekmovanje v jesenskem času. Povedal
je, da je glavni vzrok obilica raznih tekanovanj ob koncu šolskega leta,
kar učence osnovnih šol posebej obremenjuje.
•	Po sklepu zadnje seje predsedstva samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Ormož in izvršnega sveta skupščine občine Ormož
so se stanarine za družbeno najemna stanovanja v oktobru povišale
za 50 odstotkov. O nadaljnjem dvigu stanarin do konca 1989. leta se
bodo dogovarjali vsak mesec posebej. Ne držijo pa govorice, da ima
Ormož najvišje stanarine v SR Sloveniji. Predsednik skupščine samo-
upravne stanovanjske skupnosti Tone Luskovič je omenil, da je Or-
mož na tretjem mestu — od spodaj navzgor. Še nižjo stanarino imajo
samo še v dveh občinah SR Slovenije.
•	Na pobudo Prosvetnega društva Ivana Cankarja od Tomaža
pri Ormožu so v okviru občinske kulturne skupnosti Ormož pričeli
priprave za počastitev spomina na dr. Stanka Cajnkarja. Ta nabožni
pisatelj, teolog in publicist je največ sodeloval pri Mohorjevi družbi.
Rojen je v Savcih (njegovo rojstno hišo so letošnje leto upodobili sli-
karji amaterji na likovni koloniji pri Tomažu). Prihodnje leto bi bil
star 90 let in ob tem jubileju — 28. aprila - bodo pri njegovi rojstni
hiši pripravili svečanost in odkrili spominsko ploščo.
•	Pri občinski Zvezi kulturnih organizacij Ormož so se odločili,
da v letošnji sezoni ne bodo imeli klasičnega gledališkega abonmaja.
Vzrok je velika cena, ker tudi kultura ni več poceni (kar je tudi prav,
ker jo bodo posamezniki le tako bolj cenili I), po drugi strani pa ormo-
ški dom kulture ni več primeren za gostovanje zahtevnejših gledali-
ških del. Največji krivec pa je hlad, ki veje iz dvorane, saj je problem
kurjave znan Ormožanom že nekaj let. Navdušujejo se za obiske gle-
daliških predstav v kraju, kjer so nastale. Tako si lahko ob ogledu gle-
dališkega dela ogledajo še kraj, kjer gledališče deluje. Lep primer je
obisk korejske opere v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu.
•	24. oktobra, ob dnevu OZN, bo center klubov OZN pri OK
ZSMS Ormož pripravil običajne prireditve, v decembru pa seminar za
vse tiste, ki so v tem šolskem letu na novo postali člani klubov OZN.
•	V prvem tednu oktobra — v tednu otroka — so se v prireditve
v občini Ormož vključili tudi na OK ZSMS. Glasbena mladina je sku-
paj z VVO Ormož pripravila gostovanje glasbene pravljice Macesnov
škratek, v nedeljo pa so planinci in starši skupaj s cicibani odšli na
Litmerk, kjer so imeli jesenski popoldan s kitarami, grozdjem in ko-
stanji.
Vida Topolovec
Občinsko prvenstvo v krosu
v četrtek je bilo na stadionu
Drave v Ruju jesensko občinsko
tekmovanje v krosu za vse staro-
stne kategorije. Kot je že običaj,
je bilo najbolj množično v mlaj-
ših kategorijah, članov in članic
pa sploh ni bilo. Najboljši trije iz
vsake starostne kategorije se bo-
do 14. oktobra v Kopru udeležili
tradicionalnega krosa za pokale
Dela. Udeležencev in udeleženk
je bilo okrog 400, kros pa sta do-
bro izvedla ZTKO in Atletski
klub I»tuj. Poglejmo, kdo so zma-
govalci:
mlajši pionirji in pionirke
—	letnik 1977: Miran Jurič z OŠ
Franca Osojnika in Marjetka
Vaupotič iz Vidma;
mlajši pionirji in pionirke —
letnik 1976: Uroš Fsih, Olga Me-
glič, in Valerija Toš, Tone Znida-
rič;
starejši pionirji in pionirke
—	letnik 1975: Marko Tomanič,
Kidričevo, in Majda Kovačič,
Destrnik;
—	starejši pionirji in pionirke
—	letnik 1974: Borut Svenšek iz
ekipe srednje strojne in metalur-
ške šole ter Andreja Veršič iz eki-
pe naravoslovne in družboslovne
šole;
—	mlajši mladinci in mladin-
ke: Robert Prelog iz ekipe kme-
tijske in elektro šole ter Danica
Mere iz ekonomske šole;
—	starejši mladinci in mladin-
ke: Kristijan Bratušek iz ekipe
strojne in kmetijske šole ter Ani-
ca Kumovec iz ekonomske šole.
I. kotar
(Foto: L. Kotar)
Mladinke in mladinci NTK
Petovia uspešni
v soboto, 7. oktobra, so potekali kvalifikacijski
turnirji najboljših mladink in mladincev za TOP
Namiznoteniške zveze Slovenije. Pravico nastopa
na TOP-u si je priborilo po dvajset mladink in
mladincev iz vseh štirih regij v Sloveniji.
Turnir za mladinke so igrali v Kranju. Nastopile
so tudi igralke NTK Petovia in dosegle izreden
uspeh: Lucija Karničnik je bila v svoji skupini pr-
va, Tanja Cerče tretja in pionirka Petra Mlakar če-
trta v svoji skupini. Tako so si vse tri tekmovalke
zagotovile nastop na TOP-u, torej med najboljšimi
dvajsetimi mladinkami Slovenije.
Za mladince pa je kvalifikacijski turnir potekal
v Ljubljani. Tekmovala sta dva igralca NTK Peto-
via, in sicer Blaž Brodnjak, ki je bil v prejšnji sezo-
ni na tridesetem mestu v Sloveniji, in Petja Janže-
kovič, ki doslej pri mladincih ni bil rangiran. Blaž
je v svoji skupini zasedel peto mesto in si s tem
priboril pravico nastopa med najboljšo dvajseteri-
co mladincev Slovenije. Lahko bi bil še uspešnejši,
vendar mu je proti koncu zmanjkovalo moči, saj je
turnir trajal kar devet ur. Prodor med dvajseterico
ni uspel Petji, vendar je uspeh zanj, da bo letos že
med tridesetimi mladinci SRS. Igral je nekoliko
bolan, vendar mora na treningih biti še bolj zavzet
in razultati bodo še boljši. Splošen slogan pa je:
delo in zopet delo. Samo z vestno vadbo in odgo-
vornim odnosom do dela na treningu pridejo tudi
dobri rezultati. Predvsem si morajo to zapomniti
mlajši, ki prihajajo v slovenski namizni tenis in ka-
terih vodja naj bi bil Strašek. Danes ali jutri pa bo-
do to Rozman, Pišek, Klajderič, Miha Brodnjak,
Šilak, Predikaka, Mojsilovičeva, Bezjakova itd.
Za uspešen nastop mladink in mladincev pa če-
stitke.
Ivo Pšajd
NTK Petovia organizira v športni dvorani Mla-
dika:
21. oktobra: turnir pionirk SRS
28.	oktobra: TOP SRS za mladinke, kjer bodo
med dvajseterico tudi igralke NTK Petovia
29.	oktobra: ekipno prvenstvo pionirjev in pio-
nirk severovzhodne regije.
Pozdravi z Dunaja od zmagovalk
Velik uspeh Celjank
in Silve Razlag
Kegljavke Ema iz Celja, naše državne prvakinje, so na Dunaju
osvojile še svetovni klubski pokal. V ekipi je tudi Ptujčanka Silva Ra-
zlag in ji ob tej priložnosti iskreno čestitamo!	| ^
Uspešni na
Iršičevem
memorialu
Mednarodnega tekmovanja ju-
doistov za Iršičev memorial se je
v Mariboru uspešno udeležilo tu-
di zastopstvo ptujske Drave. V
ekipni uvrstitvi našjh ekip so bili
tretji za domačim Železničarjem,
novim članom prve zvezne lige,
in bistriškim Impolom, s katerim
imajo enako število točk. Med
posamezniki je Branko Javornik
zmagal v kategoriji do 86 kilo-
gramov, Rajko Harter je bil dru-
gi v kategoriji do 60 kilogramov,
tretje mesto pa sta osvojila Boris
Senekovič v kategoriji do 60 kg
in Peter Letonja v absolutni kate-
goriji, torej več kot 95 kilogra-
mov. Omeniti velja še peto mesto
Tomaža Klanečka v absolutni
kategoriji.
1. k.
Nova poraza
v območni nogometni ligi sta
oba naša ligaša znova izgubila.
Dravo je v Ptuju z 1:0 premagala
Dravinja, Središče pa je z 1:4 iz-
gubilo v Zagorju s tamkajšnjim
Proletarcem.
Nedeljska tekma v Ptuju je bi-
la tako po prikazani igri kot soje-
nju precej daleč od kakovostne.
Domačini so resda imeli vso tek-
mo terensko pobudo, vendar s
stihijsko igro niso mogli prema-
gati sicer dokaj skromne ekipe iz
Slovenskih Konjic. Edini zade-
tek je v 49. minuti po napaki do-
mačega vratarja dosegel Gruden.
Ptujčani so v 82. minuti sicer za-
deli mrežo gostov, vendar je sod-
nik Medved z Raven zadetek
Šterbala razveljavil zaradi nedo-
voljenega položaja, ki pa je bil
sporen. Resnici na ljubo je po-
trebno povedati, da so gostje ob
koncu zamudili dve čisti prilož-
nosti. Kakorkoli že, Dravi ni po-
magala niti menjava trenerja, saj
je Mirana Zorčiča zamenjal
Branko Krajnc.
V predtekmi so mladinci Dra-
ve z 2:1 premagali Impol Osan-
karico iz Slovenske Bistrice.
V nedeljo Središče—Drava
Naša območna ligaša, ki se še
vedno solidno držita, bosta med-
sebojno tekmo odigrala v nede-
ljo popoldan v Središču ob Dra-
vi. Tekma bo predvidoma ob
14.30.
Lestvica po 6. kolu:
1.	Nafta	6 5 10 16:6 II
2.	Kladivar 6 3 2 I 15:5 8
3.	Dravinja 6 4 O 2 6:4 8
4.	Železničar 6 2 3 1 12:9 7
5.	Beltinka 6 3 I 2 6:6 7
6.	Pekre	6 2 2 2 7:7 6
7.	Drava	6 I 3 4 5:6 5
8.	Proletarec 6 2 I 3 6:8 5
9.	Kovinar(-2) 6 2 2 2 8:6 4
10.	Središče 6 1 2 3 7:11 4
11.	Šmartno 6 114 5:14 3
12.	Partizan 6 10 5 4:15 2
1. kotar
Ptuj—
Pomurje
94:89
Ptujski košarkarji so v prvem
delu 11. SKL — vzhod osvojili
točke težje, kot so pričakovali.
Gostje so vodili vso tekmo, naj-
večjo prednost pa so si priigrali v
18. minuti prvega polčasa, ko so
povedli z rezultatom 45:31. Do-
mačini so naredili vse preveč na-
pak, predvsem v obrambi, in šele
v zadnjih sekundah srečanja so s
prostimi meti Ploja uspeli rezul-
tat izenačiti na 83:83 in izsiliti
podaljšek. V njem so po nekaj
zaporednih uspešnih akcijah Pa-
jenka in Roberta Kotnika kon-
čno povedli in zmagali z rezulta-
tom 94:89.
Tekma je pokazala, da doma-
čini še niso povsem pripravljeni
za končni cilj, uvrstitev v končni-
co prvenstva. Koše so dosegli:
Šulič 23, Cabrijan 21, Ploj 20,
Robert Kotnik 10, Damiš 8, Pa-
jenk 8, Miran Kotnik 2 in Plos 2.
MG
Aktivni šah
v Ptuju
šahovsko društvo Ptuj je prev-
zelo organizacijo enega od petih
turnirjev v aktivnem šahu za leto
1989, ki ga v okviru svoje dejav-
nosti organizira regionalna ša-
hovska zveza Maribor. Do sedaj
so bili izvedeni že trije turnirji in
vodi član Metalne iz Maribora
Osmanbegovič.
Naslednji, četrti, bo v petek,
13. oktobra, ob 16. uri, ko bo
odigranih pet kol, nadaljeval pa
se bo v soboto, 14. oktobra, ob 9.
uri, ko bodo odigrana še štiri ko-
la. Pravico nastopa imajo vsi ša-
histi, ne glede na kategorijo. Si-
stem tekmovanja je jugoslovan-
ska švicarska krožna varianta, za
vsakega igralca po 30 minut.
Organizator, Šahovsko dru-
štvo Ptuj, pričakuje v svojih pro-
storih v Muršičevi ulici veliko
število šahistov in ljubiteljev ša-
ha.
Silva Razlag
Obetaven atletski naraščaj
v prejšnjem tednu je bil v Ljubljani republiški finale mlajših pio-
nirk in pionirjev, letniki 1978, v atletskem troboju — teku na 60 me-
trov, skoku v daljavo in metu žogice. Občinsko ekipo so sestavljali po
trije najboljši mlajši pionirji in mlajše pionirke z občinskega prven-
stva. V vseekipni uvrstitvi so mlajše pionirke zmagale, mlajši pionirji
pa so bili drugi. Med posamezniki je bila Julija Bezjak (OS L Spole-
naka) šesta, Nina lic (OŠ T. Žnidariča) sedma, Tatjana Majcen (Dor-
nava) pa enajsta; med posamezniki je bil Sebastijan Vinkler (Cirkov-
ce) tretji, Milan Golc (Dornava) peti, Goran Turnšek (T. Žnidarič) pa
deveti.	|
Vabijo bodoče
vaditelje
Do zime ni več daleč, zato so
priprave na novo sezono začeli
tudi v ptujskem smučarskem klu-
bu. Ker bi radi pridobili nove va-
ditelje, vabijo vse, ki bi to želeli
postati, da v petek pridejo ob 19.
uri v klubske prostore v Muršiče-
vi ulici. Pogoj je veselje do dela
in starost nad 16 let.
I. k.
Aktivnosti ob mesecu knjige v matični knjižnici dr. Josipa Vošnjaka
v Slovenski Bistrici
s predstavitvijo knjige /bolel sem v viteški dvo-
rani bistriškega gradu minuli četrtek, knjiga je iz-
šla pri Založbi Obzorja v Mariboru in jo je napisa-
lo 26 mariborskih zdravnikov v dokaj poljudni
obliki, tako da je dostopna slehernemu bralcu, so
v Matični knjižnici dr. Josipa Vošnjaka v Sloven-
ski Bistrici pričeli aktivnosti ob letošnjem mesecu
knjige.
V pogovoru z ravnateljico knjižnice Meto Pri-
stovnik smo izvedeli, da v teh dneh izide bilten kot
posebna priloga Impolovega glasila Metalurg, kjer
bodo predstavljene vse aktivnosti knjižnice v tem
mesecu. Novost je predstavitev knjižnice v Oplo-
tnici. V mesecu knjige bodo tudi uvajalni dnevi za
učence prvega letnika kovinarsko-metalurške šole
iz Slovenske Bistrice in ob sredah brezplačni vpisi
novih bralcev. V pionirski knjižnici pričenjajo v
tem mesecu ob torkih ure pravljic za šolarje med
16. in 18. uro in za predšolske otroke med 17. in
18. uro.
Vsako leto so v mesecu knjige zbirali bralca leta
med odraslimi, letos bodo to opravili v pionirski
knjižnici. V mesecu knjige bo v Slovenski Bistrici
potekalo Malo Borštnikovo srečanje in v sklopu
tega bo v knjižnici srečanje z igralcem Zlatkom
Šugmanom.	Vida Topolovec
tednik - oktober 1989
OGLASI IN OBJAVE - 11
Rumene
kanglice za
pokopališča
Od danes dalje boste na vseh
večjih pokopališčih v ptujski ob-
čini našli lične rumene zalivalke
z znakom cvetličarne Roža iz
Ptuja. Kanglico si boste lahko to-
rej sposodili, zalili cvetje na gro-
bu in jo vrnili na ustrezno mesto.
Pri tem cvetličarna Roža računa
na vašo zavest in upa, da kangli-
ce ne bodo »odromale« s poko-
pališč. Darovalec namreč želi, da
jih koristno uporabljate tudi po
dnevu mrtvih!	jr
L porabi me in vrni.
Še o IVIiškolinu
Novo otroško trgovinico Mi-
školin so Ptujčani že odkrili in
kar pridno prihajajo. Lastnica
Milica Hebar se je morala precej
nahoditi in potruditi, daje prišla
do lokala. Tam, kjer gospodarijo
s poslovnimi prostori, so ji pove-
dali, da teh primanjkuje in da
imajo prednost druge dejavnosti.
Zato se je morala obrniti na za-
sebni sektor. Pomagala ji je Irma
Žilavec in ji lokal odstopila za
petnajst let.
V	dobrih dveh mesecih in pol
so ga Hebarjevi uredili s tastovo
pomočjo. V Miškolinu se bodo
oblekli najmlajši, malo večji
otroci in najstniki. Lastnica po-
nuja svoje izdelke, pomaga ji tu-
di svakinja, zanimivo pa je, da
bo prodajala tudi rabljena obla-
čila. Pri tem bo, kot je dejala, iz-
redno pozorna. V prodajo želi
dobiti le kakovostna oblačila. Za
tiste, ki radi segajo po ročno ple-
tenih puloverjih, je prav tako po-
skrbela.
V	Miškolinu so še igrače, v
kratkem bodo ponudili avtomo-
bilske sedeže, vozičke, postelje
in drugo. Nova trgovinica pa želi
biti znana tudi po ponudbi po-
sebnih oblačil oziroma oblačil za
posebne priložnosti: krst, obhaji-
lo, birmo in valete.
Milica Hebar nam je zaupala,
da si želi, da bi bilo v njeni trgo-
vinici čimveč otrok. Na voljo sc
jim igrače, in medtem ko bodo
njihovi starši izbirali oblačila, se
bodo otroci igrali. Vsak pa bo
dobil tudi bombon. Predvsem pa
je njena želja, da bi lahko imela
nizke cene.
MG
Nova trgovinica je čedna in privlačna.
(Posnetek: — O M.)
Srečanje osnovnih šol Leskovec in Tineta Ko/.anca iz Pirnič.
Kombi teritorialne obrambe je pripeljal v Leskovec darilne pakete Rde-
čega križa Ptuj.
LESKOVEC TE DNI
V nesreči niso ostali sami
Čeprav je od julijskega neurja, ki
se je razdivjalo nad Halozami, že do-
bre tri mesece, pomoč prizadetim še
prihaja. Kljub temu da območje kra-
jevne skupnosti Leskovec ni bilo med
najbolj prizadetimi v ptujski občini,
pa je škoda ogromna in marsikatere-
mu je narava odrekla vsakdanji kruh,
ko je njivo zasul plaz ali pa je polje,
travnik odnesla povodenj. Prizanesla
ni niti stanovanjskim hišam. Vsako
novo deževje pa načenja še nezacelje-
ne rane in odpira nove. Kot da je le-
tos narava podivjala, zakaj mnogi, ki
pomnijo desetletja, se ne spominjajo,
da bi bila narava tako maščevalna,
kot je letos, pa čeprav tudi nekdaj ni
bilo brez poplav in plazov. Rane bo-
do še dolgo ostale, nekatere za ved-
no ...
POMAGAJO TUDI OTROCI
Osnovnošolci osnovne šole iz Lo-
gatca so za svoje vrstnike na osnovni
šoli Leskovec zbrali več kot pet mili-
jonov dinarjev in oblačila. Minuli če-
trtek pa so jih obiskali učenci in uči-
telji osnovne šole Tine Rožanc iz Pir-
nič pri Ljubljani. Na obisk res niso
prišli vsi, pač pa toliko, kolikor jih
gre v šolski kombi.
Tega dne so bili učenci v Leskovcu
še posebej nemirni že od zgodnjih ju-
tranjih ur, pa se sredi dopoldneva to
ni prav nič poznalo, ko so s pesmijo
pozdravili svoje goste. V svojem na-
rečju so jim predstavili tudi trganje
grozdja in ličkanje koruze. Da so se v
sproščenem pogovoru predstavili
drug drugemu in da so učenci osno-
vne šole Leskovec razkazali svojo šo-
lo, ki je bila zgrajena še v prejšnjem
stoletju, pa tako ni treba posebej
omenjati.
Dan je bil kot naročen. Sonce je si-
jalo in težko je bilo pripovedovati,
kaj se je v teh haloških gričih dogaja-
lo julija, kaj se dogaja, ko se pooblači
in prične padati dež. Da pa bi vsaj
malo dobili občutek, kako se živi in
kje v Halozah, so jih Leskovčani po-
vabili v trgatev k Matevžu Perneku v
Ložine. Ker Pirniče ležijo v ravnini,
se gostje kar niso mogli načuditi gri-
čem in haloškim grapam. Kot so po-
vedali, so za začetek in ob prvem obi-
sku prinesli s seboj žoge in oblačila,
radi pa bi pomagali še naprej. Zdaj,
ko so videli in spoznali kraje, v kate-
rih živijo njihovi vrstniki, bo to lažje.
S seboj so prinesli tudi kamero, ki je
pridno beležila vse, in tisti, ki so osta-
li doma, se bodo o vsem lahko sezna-
nili s filmskega traku.
POMOČ PTUJSKEGA RDE-
ČEGA KRIŽA DVANAJSTIM
DRUŽINAM
V ponedeljek so krajevno skupnost
Leskovec obiskali predstavniki Rde-
čega križa iz Ptuja. Pripeljali so po-
moč za dvanajst najbolj ogroženih
družin v tej krajevni skupnosti, imena
pa so dobili na Centru za socialno
pomoč v Ptuju. Rdeči križ še naprej
zbira pomoč, vendar ne več v obliki
oblačil in podobnega (tega imajo do-
volj), zdaj potrebujejo še denar.
Dvanajstim družinam so pripeljali
pakete v vrednosti okrog štiri milijo-
ne dinarjev. Vsaka družina je prejela
dva koča, dve rjuhi, čistila, higienski
material, te dni pa bodo v trgovini
lahko še dvignili po 25 kilogramov
moke, pet kilogramov sladkorja in
prav toliko riža.
Sicer pa je o pomoči Rdečega križa
med drugim dejala sekretarka Marija
Gnilšek naslednje: »Rdeči križ Ptuj
že vse od 4. julija pomaga prizadetim
v Halozah. Vključili smo se takoj in
zagotovili najnujnejše življenjske po-
trebščine za prebivalce vseh prizade-
tih krajevnih skupnosti. Rdeči križ
Slovenije je poslal poziv za pomoč po
vsej republiki in odprl tudi žiroračun,
mi pa smo pozvali krajevne organiza-
cije Rdečega križa, da pomagajo,
imamo pa odprt tudi žiroračun. Ne-
katere organizacije Rdečega križa so
same zbrale materialno in denarno
pomoč ter jo odpeljale na prizadeta
območja (Gorišnica, Cirkovce, Trnov-
ska vas, Vitomarci, bratje Reš...).
Republiški odbor je prispeval 270 mi-
lijonov dinarjev. Občinska organiza-
cija je na terenu prizadetim družinam
razdelila že več paketov materialne
pomoči: v Žetalah 45, v Stopercah 20,
v Podlehniku 53, v Doleni 27, v Maj-
šperku pa smo razdelili živila, ki smo
jih dobili od delovnih organizacij.
Na našem žiroračunu se je do 5.
oktobra zbralo 324.792.000 dinarjev.
Iz teh sredstev smo prizadetim druži-
nam kupili 120 kvadratnih metrov tal-
nih oblog, 3915 kilogramov moke,
1251 kilogramov riža, 130 litrov bele-
ga olja, 20 parov čevljev, del denarja
pa smo namenili družinam za nakup
šolskih potrebščin.«
Pomoč torej še prihaja in upajmo,
da bo tako tudi vnaprej, zakaj posle-
dic ni mogoče odpraviti čez noč, ti
ljudje bodo potrebovali pomoč še ne-
kaj časa.
NaV
Znova silaža v Haloze
v ponedeljek so proti Halozam znova krenili traktorji s prikoli-
cami. naloženimi s koruzno silažo. Tokrat so se za to obliko pomoči
odločili kmetje, člani KZ Ptuj iz Pongrc. Šikol in Stražgonjce. Na
območje zadružne enote Majšperk so pripeljali okoli 60 kubikov si-
laže. namenili pa so jo sozadružnikoma Martinu Korošcu »» Lešnju
in Ediju Leskovarju v Skrbljah 3. Kot je povedal vodja zadružne
enote Hajdina Slavko Brglez, bodo podobno akcijo izvedli v tem
tednu še kmetje, člani KZ Ptuj iz Lovrenca in Župečje vasi. Skupaj
bodo tako iz te zadružne enote darovali kmetom v Halozah okoli
350 kubikov koruzne silaže.
JB
Amaterji in profesionalci
za Haloze
Iz majhnega zraste veliko, bi lahko dejali za pobudo ptujskega
Turističnega društva o organizaciji prodajne razstave, na kateri bi
prodajali likovna dela ptujskih amaterskih likovnikov. Odziv je bil
nad pričakovanji. Ptujski izvršni svet pa se je odločil in povabil k
sodelovanju poklicne likovne in druge umetnike Slovenije, da bi s
svojimi deli, ki bi jih prodali na prodajni razstavi v Ljubljani (pred-
log je. da v Cankarjevem domu), pomagali pri sanaciji razmer v
Halozah. Slovenski profesionalni likovniki in drugi umetniki so po-
budo z veseljem podprli in se množično odzvali, saj ni bilo umetni-
ka, ki bi odklonil sodelovanje. Strokovno delo pri organizaciji obeh
prodajnih razstav je prevzel ptujski Pokrajinski muzej. V izvršnem
svetu pravijo, da bodo na obeh prodajnih razstavah — v Ptuju, na
kateri bodo prodajali likovniki amaterji, in v Ljubljani, kjer bodo
naprodaj dela profesionalnih likovnikov in drugih umetnikov, sode-
lovali predstavniki ptujskega in slovenskega združenega dela,
skratka vsi. ki se zanimajo za nakup umetniških del.
MG
Pomurski kmetje pomagajo
Pred dnevi nas je poklical Anton Kos, predsednik podružnice
Slovenske kmečke zveze v Murski Soboti. Povedal je, da so na po-
budo Kmečke zveze. Socialistične zveze v Murski Soboti in Kmetij-
ske zadruge Panonka izvedli nabiralno akcijo za pomoč Halozam.
Kljub sezoni kmečkih opravil je akcija dobro uspela in na žiroračun
pri ptujski službi družbenega knjigovodstva so nakazali sto milijo-
nov dinarjev. Zbiranje pomoči bodo še nadaljevali in pri tem upajo
na prav takšen ali .še boljši odziv pomurskih kmetov.
JB
Kuharica iz osnovne šole Tine-
ta Rožanca iz Pirnič je name-
nila svoje darilo — transistor
— učencu, kjer doma še nima-
jo elektrike. Dobila ga je Mari-
ja Emeršič iz Skorišnjaka.
učenka 8. razreda osnovne šo-
le v Leskovcu. Kuharica pa se
je tudi zavezala, da bo vsak
mesec poslala baterije za tran-
zistor.
Priprave na kurilno
sezono
Dnevi postajajo vse krajši in hladnejši, pa tudi z nočmi je podob-
no. Skratka - jesen je tu in kmalu tudi zima. Tega se zavedajo po-
vsod in kleti oziroma drvarnice se počasi polnijo. Tudi ženski na pos-
netku urno vihtita sekirici in pod njunima rokama nastajajo »rožan-
ci«, ki bodo ob hladnih zimskih jutrih prvi zagoreli in oddali po izbah
svoj značilni vonj po dimu ta pa daje prijeten občutek toplote in
domačnosti.
Fotozapis: M. Ozmec
Oktober — mesec
varstva pred požari
Oktober je med drugim razglašen tudi za mesec varstva pred po-
žari, saj je bilo v preteklosti največ požarov prav v tem mesecu. Pri
občinski gasilski zvezi v Ptuju so že sredi prejšnjega meseca izdelali
bogat program aktivnosti, ki se tudi letos razlikuje od dosedanjih.
Tako so gasilci na terenu že pričeli preventivne preglede dimo-
vodnih naprav in protipožarnih sredstev, nadaljevali pa jih bodo še
ves mesec, saj se je kurilna sezona ponekod že pričela. V akcijo so se
vključili tudi dimnikarji iz ptujskega Dimnikarskega podjetja, pa se-
veda požarni inšpektorat pri upravi za inšpekcije SO Ormož in Ptuj,
ki bo opravljal nenapovedane kontrole.
K sodelovanju so letos pritegnili osnovnošolce, ki že pridno riše-
jo in pišejo na temo varstva pred požari. Osrednje občinske aktivnosti
pa bodo sredi meseca. Tako bo v petek, 20. oktobra, pred Blagovnico
razstava gasilske tehnike in opreme za varstvo pred požari od nekdaj
do danes. Isti dan bo tudi medrepubliški posvet o varstvu pred rde-
čim petelinom. Sicer pa bodo ves oktober po gasilskih centrih poteka-
le različne gasilske vaje, s čimer bodo preverjali usposobljenost gasil-
skega kadra, pa tudi zmogljivosti gasilske tehnike in opreme.
-OM
Sklepni del jubilejnega
festivala
Letošnji festival domače zabavne glasbe v Ptuju je nekaj po-
sebnega. Nič posebnega ni v tem, da nas je motil dež, ampak da je
jubilejni, da traja štiri dni, da nastopa največ ansamblov, največja
posebnost pa je v tem, da ga nismo končali v običajni prvi nedelji v
septembru, temveč bo konec v soboto, 21. oktobra, in tokrat prvič
pod streho, v dvorani Center.
To bo nedvomno čudovit prikaz dvajsetih festivalov, saj se
nam bodo predstavili ansambli, ki so v dvajsetih letih na Ptuju po-
brali največ nagrad za skladbe, izvedbe, besedila. Poslušalci Im^o
izmed nagrajenih izbrali naj-vižo festivalov.
V festivalski večer se bo vključila tudi trgovska organizacija
Emona-Merkur Ptuj z modno revijo.	i
Poslušalci, ki so kupili vstopnice za nedeljo, 3. septembra, bo-
do uporabili le-te na tej prireditvi, na voljo pa bo še približno šest-
sto sedežev in dvesto stojišč.
Na prireditvi bo opravljeno še zadnje žrebanje festivalskih
priponk (nekaj jih bo še v prodaji), za ljubitelje domače zabavne
glasbe pa bodo na voljo tudi brošure s kronološkim pregledom do-
sedanjih festivalov, z zanimivimi pogovori z vodji ansamblov, orga-
nizatorji festivalov, člani komisij...
L
Petnajsterčki
če ni vreme primerno za nobeno kmečko delo, se Alojzija Bec iz
Mezgovcev 10 pri Savcih odpravi po gobe. Tako je bilo tudi v dežev-
nem popoldnevu 28. septembra. V rucmanskem gozdu še ni bila dol-
go — nabrala je dober kilogram jurčkov in lisičk, ko je našla nekaj
neverjetnega: petnajst zraslih jurčkov! Česa takšnega ni našla še niko-
li. Pohitela je domov in se pohvalila možu in petim otrokom. Naprej
je šlo hitro — mož se je ročno pripeljal naravnost na Tednik in še po
gozdu dišeče gobice smo fotografirali.
Povedal je, da je žena tudi lani našla »globajo«, kot tam imenu-
jejo jurčka, vredno ogleda. Bila pa je prevelika za prinesti v mesto —
čez kapo je merila 42 cm in tehtala 1,95 kg — in že »v letih«.
McZ
Česa takšnega pa še ne! (Foto: McZ.)
Rodile so:
Marija Kuhar, Žalec, Dobriša
vas 43 — dečka; Olga Potočnik,
Nadole 43 — Simona; Marija
Kozel, Skorba 22 — Petra; Klau-
dia Dotz, Slov. Bistrica, Kolod-
vorska 21 — deklico; Ana Ritar,
UI. 5. prek. brigade 9 — Andre-
ja; Marija Frlež, Polenšak 42 —
deklico; Marta Tavzelj, Tibolci 6
— Tadeja; Ivanka Krušič, Skor-
ba 49 — Nino; Olga Bezjak, Bu-
kovci 61/a — deklico; Marta
Žunec, Hardek 44 — Iztoka;
Marica Leskovar, Kicar 107 —
deklico; Dragica Zidarič, Hum
108 — Gregorja; Ljudmila Me-
ško, Podgorci 32 — Majo.
Poroke:
Zoran Strel, Lovrenc na Dr.
polju 83/a, in Anica Jus, Kidri-
čevo, Lackova 3; Franc Galun,
Kamnica, Cesta v Rošpoh II, in
Milena Pavčič, Kamnica, Cesta v
Rošpoh 11; Milan Volgemut, Ki-
car 49, in Silva Cvetko, Kicar
29/b; Stanko Krajnc, Lancova
vas 91/a, in Romana Štrucl, Sed-
lašek 94; Jakob Hebar, Cirkula-
ne 64, in Ana Kolednik, Cirkula-
ne 64; Vinko Reš, UI. 5. prek.
brigade 7, in Liljana Simeonov-
ski, Kvedrova I; Zlatko Predika-
ka, Stogovci 2, in Marjetka Ka-
fel, Trbovlje, Trg revolucije 16;
Tomislav Ačko, UI. 5. prek. bri-
gade 3, in Darinka Jakolič, UI. 5.
prek. brigade 3.
Umrli so:
Jožef Majerič, Sp. Velovlek 8,
roj. 1931, umrl I. okt. 1989; Ma-
tilda Pirher, Žice 26, roj. 1907,
umrla I. okt. 1989; Marija Pinta-
rič, Pacinje 15, roj. 1918, umrla
2. okt. 1989; Antonija Krajnc,
Osojnikova 5, roj. 1925, umrla 3.
okt. 1989; Vladimir Cimerman,
UI. heroja Lacka 5, roj. 1923,
umrl 2. okt. 1989; Ivana Kušar,
Nova vas pri Ptuju 73, roj. 1914,
umrla 4. okt. 1989; Marija Gra-
bar. Središče ob Dravi, Sloven-
ska C. 67, roj. 1932, umrla 4. okt.
1989; Janez Kukovec, Senčak 14,
roj. 1936, umri 5. okt. 1989;
Franc Vaupotič, Maistrova 21,
roj. 1905, umri 8. okt. 1989; Ana
Simonič, Janežovski Vrh 13, roj.
1921, umda 7. okt. 1989.
TEDNIK
izdaja Zavod za časopisno in
radijsl(o dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ruj, Raičeva
6, poštni predal 99. Ureja
uredniški icolegij: direktor in
glavni urednik Franc Lačen,
odgovorni urednik Ludvik
Kotar, tehnični urednik Šte-
fan Pušnik, novinarji Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz-
nik, Darja Lukman, Martin
Ozmec, Vida Topolovec, Na-
taša Vodušek in Milena Zupa-
nič ter novinar-lektor Jože
Šmigoc. Uredništvo in upra-
va: Radio-Tednik, tel. (062)
771-261 in 771-226. Celoletna
naročnina znaša 550.000 di-
narjev, za tujino 970.000 di-
narjev. Žiro račun pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tiska
ČGP Večer, TOZD Mariborski
tisk, Maribor. Na podlagi za-
kona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se temeljni
davek ne plačuje.
KOLESAR UMRL
Po cesti od Pragerskega proti
Ptuju je v petek, 6. oktobra, okoli
19. ure vozil osebni avto Janez
Ofentavšek iz Borovnice. Pred
naseljem Spodnji Gaj pri Prager-
skem je dohitel 80-letnega kole-
sarja Janeza Pogorevca, ki se je v
isto smer peljal s kolesom brez
luči in svetlobnih oznak. Ker je
voznik osebnega avtomobila vo-
zil preblizu desnega roba cestiš-
ča, je zadel v kolesarja in ga zbil
po cestišču. Hudo ranjenega Ja-
neza Pogorevca so prepeljali v
mariborsko bolnišnico, tam pa je
kmalu po prevozu umrl.
SOPOTNIK RANJEN
V nedeljo, 8. oktobra, ob 11.30
je Zvonimir Medved iz Cvetkov-
cev vozil osebni avto iz Orehove
vasi proti Ptuju. Pred njim je v
Orehovi vasi Marjan Podgrajšek
poskušal osebni avto obrniti kar
na cesti. Medved svojega vozila
ni mogel pravočasno ustaviti in
je trčil v Podgrajškov avto. Pri tr-
čenju je bil ranjen Dušan Lah iz
Dražencev, ki je bil sopotnik v
Medvedovem avtomobilu. Na
obeh vozilih je tudi velika mate-
rialna škoda.
VLOM V KAPELICO V VI-
ČANCIH
V noči na nedeljo je neznanec
vlomil v kapelico Marije Pomo-
čnice v Vičancih in odnesel dva
lesena kipa Marije. Storilce išče-
jo, delavci ONZ pa svarijo pred
nakupom.
POŽAR V KUHINJI
V četrtek, 5. oktobra, popold-
ne je Angela Plohi, gospodinja v
Zabovcih 89, predolgo pustila
prižgan plin na štedilniku. Zara-
,di pregretosti so se vneli kuhinj-
ski elementi, ogenj pa je uničil
tudi drugo kuhinjsko opremo.
Na klic so prihiteli ptujski gasilci
in požar v kuhinji pogasili. Na-
stalo škodo so ocenili na pribli-
žno 150 milijonov dinarjev. FF