127
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (1% državnega zbora}. V poslednji seji pred prazniki je zbornica poslancov v pretres vzela tiste premembe, ki jih je zbornica gosposka sklenila o osnovi nove postave, ktera zadeva pristojnost sodnij o tistih prestopkih, o kterih govori kazenska postava od 25. maja 1852. Dotični odsek je nasvetoval, naj se zbornica poslancov drži tega, kar je že sklenila in naj ne potrdi prememb, ki jih zbornica gosposka hoče, razun te, da se v §. 2 namesto ukaz reče postava. Al ker so nekteri poslanci govorili drugač in se ni nič gotovega dognalo, je večina sklenila, naj odsek to reč še enkrat prevdari in potem po praznikih svoje nasvete zbornici predloži. — Ko je zbornica še dve čisto osebne reči rešila, eno v očitnem, drugo v skrivnem zboru, je bila seja končana z razglasom, da se bo zbor začel po velikonočnih praznikih še le 1. maja zato, ker nekteri poslanci imajo deleč domu in zlasti tisti, ki so kmetijski gospodarji, tudi zdaj mnoge opravila.
Tako je sklenila tudi zbornica gosposka. — V seji 11. t. m. je prišla postava o rudarski desetini na vrsto, ki ima veljavna biti za celo cesarstvo. Kakor v zbornici doljni so se ustavili nekteri poslanci zoper to občno veljavo, tako sta tudi v zbornici gosposki posebno grof Thun in knez Salm govorila za to, da ožji državni zbor nikakor nima pravice, postave dajati celi državi. Ker pa se je vidilo, da to odkritosrčno besedovanje preseda centralistični stranki in odseku, ki je nasvetoval, naj se cela postava poprek potrdi brez pretresvanja na drobno, je predsednik presekal celo debato s tem, da je glasovanju predložil odsekov nasvet. Na to se grof Thun vzdigne in rekši: „Gospod predsednik! ako se ne ravna po opravilnem redu, zna vsak svojo pot iti", zapusti zbornico in ž njim gre tudi knez Salm. Gospod predsednik šteje zdaj ostalo množico, pa ni bila zadostna, da bi se bilo moglo sklepati, in seja se je mogla končati. Drugi dan se snide zbor spet in grof Thun upra-vičuje svoje včerajšnje obnašanje ter pravi, da on in njegovi družniki bojo vselej tako ravnali, kadar bi se utegnile postave vprek (en bloc) glasovanju predlagati, kar nikakor ni dobro in tudi ni v soglasji z opravilnim redom. Tudi grof Cernin vse to potrjuje; kneza Salma danes ni bilo v zbornico. Predsednik se zagovarja, da ni ravnal zoper opravilni red; potem se začne vtretje brati postava o rudarski desetini. Grofa Thun in Cernin sopet zapustita zbornico. Ker pa je število pričujočih državnih svetovavcov zadostno bilo za glasovanje, se je glasovalo, in postava, ki ima po predlogu ministerskem že 1. maja moč zadobiti, je bila sprejeta. Naklonila bo ta postava državi nekoliko novih dohodkov.
—   Gospodu ministru dnarstva in odboru dnarstvenemu v državnem zboru je po novem letu blizo 500 nasvetov došlo, kako bi se dala Avstrija rešiti dnarnih  stisk.
—   Gosp. državni minister vitez Schmerling je pretekli teden zbolel, pa mu je že toliko  odleglo, da spet vstaja.
—   Presvitli cesar se mislijo v saboto 19. t. m. spet v Benetke podati, na Dunaj pa potem čez Tirolsko se vrniti. — Tudi zdravnik prof. dr. Škoda bo v velikonočnih praznikih obiskal presvitlo cesarico, ki je nek že popolnoma zdrava.
—  Ravno letos je stoletnica, kar imamo v našem cesarstvu papirnati dnar. Leta 1762 namreč pod cesarico Marijo Terezijo se je izdalo prvikrat bankovcov za 12 milijonov goldinarjev pod nemškim imenom „Bankzettelu.
Hrvaško. Iz Zagreba 11. aprila. Zdaj je nek gotovo, da po sklepu Nj. Veličanstva od 9. t. m. viša deželna sodnija za Dalmacijo, Hrvaško in Slavonsko pride v Zagreb.
—   Vladne ,9Narod. Nov." preklicujejo novico peštan-skega lista 5)P. LI.a in pravijo, da ni res, da bi bil hrvaški dvomi kancelar dnarstvenemu odboru dunajskega državnega zbora predložil račun upravnih stroškov za hrvaško in slavonsko deželo. Kakor ogerski dvorni kancelar za Ogersko tega ni storil, tako tudi hrvaški ne za Hrvaško in Slavonsko.
Ogrsko. Iz Peš t a. Vse naše zadeve so še pri starem. Čeravno se zdaj to, zdaj uno govori, se voz političnega našega življenja še celo nič ni pomaknil ne naprej, ne nazaj. Govorilo se je poslednji čas o odstopu dvornega kancelarja grofa Forgača in da na njegovo mesto pride grof Nadasdv; al to je le prazna govorica. Vlada res na to misli, da bi se kmali sklical deželni zbor, in kakor se sliši, jo je volja, to storiti na podlagi nekoliko premenjenih postav od leta 1848. O tem so zdaj posvetovanja.
Erdeljsko. Po sklepu cesarjevem od 9. t. m. bojo prejšni uradniki političnih in sodniških uradnij še do 1. maja 1863 svojo plačo dobivali kakor dosihmal.
Laško. Iz T uri na. 30.000 Lahov je poslalo unidan pismo do cesarja Napoleona, v kterem ga prosijo, naj jim, ker jim je že toliko storil, še to stori, da vzame francozko armado iz Rima; vse drugo bojo že sami storili. Ravno ta stranka je poslala tudi pismo angležki zbornici poslan cov, v kterem jo prosi, naj podpira nje prošnjo pri cesarju Napoleonu. Minister Palmerston je na to v doljni zbornici angležki 10. dan t. m. zoper posvetno oblast sv. Očeta in zoper francozko armado v Rimu govoril, rekši, da ona overa edinost Italije. Lavalette, ki je poročnik francozke vlade v Rimu bil, pa se hudo spri z Goyon-om, ondašnjim poveljnikom francozke armade, se je te dni v London podal. Iz vsega tega bi se utegnilo misliti, da bo cesar Napoleon dovolil v to, kar Lahi od njega zahtevajo; al dozdaj ne kaže nič, da bi bilo vse tiščanje kaj opravilo. — Garibaldi-ta so v Pavii ravno tako slovesno sprejemali kakor v Milanu in drugod.
Prusko. Iz Berolina. Novo ministerstvo mota in mota svoj klobčič, pa ga čedalje bolj zamotuje. Vlada je razpustila prejšni deželni zbor, ker to, kar je zahteval, bilo ji je prenapeto; zdaj pa ministerstvo samo izpeljuje to, kar je vlada malopred za nevarno oklicala. Kako se ujema to? Ali ni to velika zmešnjava? Kakošen po tem takem izid novih volitev za državni zbor?
Francozko. Iz Pariza 10. apr. Poveljnik francozke armade v Rimu grof Goyon in pa poročnik francozke vlade Lavalette sta si prišla tako navskriž, da je Lavalette že pred nekimi tedni Rim zapustil. Ce že samo to kaže omahovanje francozke politike o rimskih zadevah, se je to še bolj očitno pokazalo poslednje dni; enkrat se je slišalo za gotovo, da bo Goyon zapustil Rim in se Lavalette spet podal na svoje mesto; drugikrat ravno narobe; zdaj se spet za gotovo pripoveduje, da bo Lavalette le še zato šel v Rim, da se poslovi od papeža, in da namesto njega ne pride več stalen poročnik, ampak le izreden poslanec bo s posebnimi sporočili zahajal tje, pa spet nazaj.
Srbsko. Iz Belgrada 2. aprila. Angležki konsul se je pri knezu pritožil, zakaj da je vlada srbska dovolila obo-roženje narodne straže, ker to nekako sovražtvo kaže do Turkov. Knez mu je odgovoril, da ustava od leta 1839, ki jo je turška vlada potrdila, dovoljuje narodno stražo;  da se
pa ravno zdaj ta straža  ustanovljuje,   veleva dobro gospodarstvo, po kterem se bo dalo 15.000 vojakov domii spustiti.
Grško. Iz Aten. Da bi se bila Nauplia udala, ni res, marveč tudi drugod se unemajo puntarske iskre tako, da težko se bo kralj brez unanje pomoči obdržal na tronu. Angležke in francozke ladije so se podale pred Nauplijo, da sprejemajo ljudi, ki beže iz trdnjave, iz ktere in v ktero letijo bombe.
Turško. Strašna nesreča se je pripetila nedavnej na Belem morji (Marmorameer). Londonski parobrod ali ladija, ki jo sopar goni, „Lakonia" z imenom, je zadela ponoči na rusovski parobrod „Kolhidea s tako strašno silo , da se je ta na dvoje razklala in v 4 minutah z 240 ljudmi in vsem blagom potopila; le en rusovsk general, ki je od rusov-skega čara darove nesel samostanu na sveto Goro , si je življenje otel z dvema adjutantoma in 2000 cekini. To je bilo strašno vpitje potopljencov, da se Bog usmili! Tudi angležka ladija je veliko škodo trpela.
— Vse novice, ki so pretekli teden o Luku Vuka-loviču romale po svetu, so bile laž; nikdo se ni podvrgel, nikdo sprijaznil; Luka ni nikamor bežal, tudi ni ranjen bil. To pa je res, da je Omer paša spet iz Carigrada dobil ukaz, naj nemudoma vojsko začne zoper Črnogorce, pa ne od Grahovske strani, ampak iz doline Zete. Turki so spet wžidane volje" in imajo spet novo korajžo. In kaj bije ne imeli, ker so iz Londona dobili dnarja na posodo. Omer paša je prejel že veliko polnihmošinj, da poživi spet svojo že zlo klavrno armado. Pa Črnogorci se je ne boje zlo; umaknili se bojo med svoje skalovje in mirno čakali, da turški vojskini ogenj spet ugasne, ko mu — angležke dnarne kurjave zmanjka. — Na vseh krajih se na-pravljajo Turki na hudo vojsko zoper Črnogorce in Srbe, ktero mislijo brž po ramadanu začeti. Ramadan ali ramasan je zraven beirama največi turški praznik po mahomedanski veri. Ramasan je 9. turški mesec; celi ta mesec se postijo od zora do mraka.
128