193. številka. Ljubljana, v sredo 25. avgusta 1897 XXX. leto. vaak dan fltriefi jaiisli nedelj« in pravnike tnr velja po post i prejeman aa avetro-ogertke ieaela a» vae leto Ift gld., ta pol leta 8 gld., 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. 1 (Id. 40 kr. :a Četrt leta 4 gld., za jeden Za Ljubljano brat poiMjanja na domia vse leto 13 gld., ca četrt leta I gld. 30 kr., ca jeden mw-c 1 gld. na mesec, po C0 kr. za Četrt leta. — Za tuj« dežel e toliko več, kolikor poetoma cna&a. Za canaai la plačuje aa od ttiristopne petit-vrtte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po '< kr., 6a ae dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae iavole nrankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Gredniatvo in aprivniftvo je na Kongresnem trgu st. 12. Op ravniitvo naj te blagovolilo poiiljati naročnine, reklamacije, oananiLa t. j. tac administrativne ntvari. Shod društva „Jednakopravnost" v Idriji. Shod, kateri je sklicalo društvo ,Jednako-pravnost" v nedeljo, dne 22. t. m., v Idriji, privabil je aa stotine občinstva v pivarno „Pri zlatem orlu", in je bilo posebno mnoge številno zastopano radarstvo. Poglavitni namen tema shoda je bil, da se radarstvo izreče o načrta pravil za bratovsko skladnu o v Idriji in stavi nasvet*, katere bi imeli ■sapniki indarjev zastopati pri končnem uredo-vanji teb pravil. Deželni poslanec idrijski, dr. M * jaron, pretresal je z odposlanci rudarjev že dan preje ta pravila. Pred posvetovanjem pravil na shodu vršilo ss je pa poročevanje poslancev dra. Ferjančiča in dra. Majarcna o njunem delovanji v državnem, oziroma v deželnem zbora, Ker je bil predsednik društva, idrijski žapan g. Dragotin Lspajne, po bolezni zadržan, otvoril js iborovanje društveni podpredsednik, g. Vidmar. Leta je najpred dal besedo g. drn. M a jaro nu, kateri je na kratko poročal o svejem delovanji v deželnem zbora. Omenjal je, da je iz posebnosti izkopal zakon o mirovnih sodiščih, kateri je v veljavi že dolgo vrsto let, a se nikoder ne Bzvrčaje. Kazal je na koritti, katere bi imelo prebivalstvo, čs bi se taka oodišča po občinah ustano-vila in bi poslovala. Prihranjenih bi bilo mnogo potov in stroškov za male pravdne stvari, ki bi se opravljale denoa. Zato je nas veto val, da se naroči deželnemu odbora, da izda poduk o teh sodiščih in priredi cbrazce za poslovanja. Dalje js pojasnjeval svoje nasvete in predloge aa popolnjenje volifne pravice, kolikor je to mogoče po volilnem zakona za državni zbor. Dotične predloge so pa obrezaspešili klerikalni poslanci, kateri so se osobito protivili tajni volitvi; leti so zapu-Btili deželno zbornico, tako da ni bilo za spre* membo volilnega reda potrebne kvalifikovane večine. Govoreč o idrijskih razmerah je omenjal, da se je dne 3. marca t. 1. v prvič in obširno govorilo o idrijskih razmerah v deželnem zbora, in da sejo po njegovem predloga vzpiejela resolucija, mereča na to, da se mezda delavcem izboljša in izboljšajo pro - vizije, katere se plačujejo doslažanim ali oaemoplim radarjem. V namen, da se odpravijo kričeče zdravstvene razmere v Idriji, izponloval je od deželnega zbera prispevek 2000 gld. Potoval je pa tadi na Dunaj in v poljedelskem ministarstva posredoval na korist rudarstva, in poljedelski minister au je zagotovil, da bode mezde delavcem izvišati, provizije uravnati ter za vodovod, ki je z zdravstvenega stališča za ld rij , jako pereče vprašanje, izdatno prispevati. — Zbrano občinstvo je poslacčovo poročilo z odobravanjem na z n ti nje vzelo. K tema poročila oglasil se je za beredo iz Liabljane na shod prifedfi socijalni demokrat Zadnik. Ne bode oporekal, pravi, da se je dr. Majaron v prid Idrije tako potezal, kakor je na vajal, — a vse to potezanje je prazno, v deželnem zbora ee sploh ne da niče*ar doseči, — deželni zbor glede na svojo seBtavo no bode nič koristnega ukrenil v prid delavstva, — in meščan sploh nima srca za delavca. Premeniti se mora ta socijalni red io ustava, ter šele tedaj, ko se uvede občna, direktna in tajna volilna pravica, pridejo boljši črt"" Govornik se zaganja v narodno stranko, ravno tako v klerikalno, — omenja pa šele na vmesne klice, kateri stranki se sam prišteva. Takoj se spusti tudi v polena ko z — naslednjim govornikom, državnim poslancem, cjr oranja, da se tudi v državnem zbora ne bode ničesar deseglo za delav h{ v \ dokler no bode sestavljen po volilnem reda v smislu 8ocijalne demokracije. Napada dra. Maja-rona, kaj hodi okoli ministrov, češ, s „prosjačenjeai" sa ničesar ne doseže. Deželni in državni poslanci ne iščejo dražega, kakor svoje koristi in je le slepilo, če ae volilcem lepfte delajo, kakor so. Na to je nastal vihar, govorjenje toga sodroga se je imenovalo in tanano in iraparti nentne, in na odločni poziv poslušalstva je moral preklicati svoje besede, da 8 tem ni mislil idrijskih poslancev. — Zatrjevalo se nam js, da je bilo po* slušalstvo na shodu do B/4 tako, ki stoji v dotiki ia pod uplivom socijalne demokracije, in še temu so se napadi sodroga zdeli preneamni. — Dvign I se je pa iz delavstva samega govornik gosp. H a bo, kateri je z vso odločnostjo zavrnil napade in sum- n čeoja Zadnikova, rekoč posebno, da je sam stal v dotiki s socijalno demokratično stranko, da se je pa z nevoljo odvrnil od nje, ko je pr-gledal njene namene ter se uveril, da le neuko ljudstvo s svojimi frazami lovi v svoje mrtže. — Ls-ta delavec je tudi kazal na to, kakšna je ta stranka pri dtlu. Tam, kjer bi se imelo delovati v prid delavcem, kakor tudi drugim slojem, v državnem zboru, z Nemci vred z obstrnkcijo zavira vsako delovanje. Proč 8 takimi osrečevatelji ljudstva! Tem beseiam 80 zborovalci živahno pritrjevali. Na to dobi besedo državni poslanec dr, Fer-j ančič. Z oiirom na to, pravi, da se imate podrobno posvetovati o bratovski skladnici, o stvari, ki vas tako živo zadeva, nisem bil namenjen dolgo govoriti. Pa de to malo, kar sem nameraval povedati, otežuje mi način, kako je v razgovor posegel govornik iz Ljubljane. Tega načina govorjenja sploh nisem vajen in še manj bi se ga nadejal sredi idrijskega rudarstva, m«j katerim sem v dobi svojega poslanstva priredil že veliko shodov, ca katerih so se razpravljala politična in csobito idrijsko prebivalstvo zadevajoča vprašanja celo mirno, trezno in brez strasti in sumničenj. Obžalujem, da je to danes drogale po načinu, kateri je zanesel mej zborovale« socijalni demokrat iz Ljubljr.tie. Vkljob temu 8e nadejam, in prosim, da bi mojim besedsm sledili s pazljivostjo, kakor sem je vajen od idrijski!« velilcev. Poročati ne morem prav za prav o delovanji v državnem zboru, ker to ni bilo delovanje, marveč je bilo le to, da smo s potrpež* Ijivostjo in požrtvovalnostjo dva meseca prenašali razsajanje Nemcev, kateri bo hoteli dosoči in so tudi d .segli, da se ni v drž. zbora nič delovalo in nič dognalo. — Vender brez pomena ni bilo to zasedanje za ras, — celo narobe, jako velikega pomena je bilo. Slovenci, Hrvatje in Malornsi smo se zbrali v skupno parlamentarno zvezo in stopili smo z zastopniki češkega in poljskega naroda ter jednega dela Nemcev v parlamentarno večino. Že pred volitvami smo si prizadevali pot pripraviti zvezi mtj slovenskimi in hrvatskimi poslanci. Narodna stranka je vedno uvidevala, da nam slovoaske LISTEK., Javna kritika g le da lis čir h predstav. (Kulturna črtica.) Nekaj časa sem so bili gledsliščni Škandali po italijanskih mestih, rekel bi, na dnevnem redu. Ni še pojenjala govorica o jednem, že se je bil dogodil drugi. — V nekem mesta je hotel n. pr. gledsliščni vodja z novo „specijaliteto, kakor je elavao ondotno občinstvo ni še videlo", opomoči svoji onemogli blagajni. Napovedal je z veliko reklamo „nou plas ultra" „pravo turške senopise". Zvečer je bilo gledališče že davno pred pričetkom razprodano, in go* tovo ei je vodja prav zadovoljno mel roke. Toda ne hvali dne pred večerom! Posebno pa tega ne stori gledališčni vodja pred koncem predstave I Zastor se dvigne in predstava se prične. A igra ni trajala dolgo. Kmaln je letelo vse, kar je le bilo pri roki, proti odra. Na zadnjih stojiščih, na visokem Olimpa, so vročekrvni obiskovalci barijere, lesena naslonila, sploh vse, kar ni bilo dovolj pritrjeno in pribito, potrgali, in so s tem orne* tavali oder. Občinstvo je hitro izpoznalo, da je šlo na led. V Livornn, v rojstnem mesta hitro zašlo ve leg a Mascagnija, je dajala neka potujoča operetna dražba predstave. Primadona ni bila nikak »star*, in neki večer je nastalo ono strašno vikanje in križanje, piskanje in žvižganje, rajovenje in mijavkanje, ka-koršno je le po malih laških gledališčih mogoče. Vrha tega letele so proti odru gnjila oranže, hruške, jabolka in tudi klopotcev ni nedostajalo. Nekdo vrgel je za prvo pevko, ki je, naravno, pred takim napadom bežala hitro za kulise, celo kos kremena. In v nekdaj tako stavljenem milanskem gledališča „Scala* jo bil nedavno škandal, da mu ga potovo ne bodo kmalu para. Ta se občinstvo ni zadovoljilo z obligatnim mijavkanjem in vpitjem: „Basta! Baeta!w — ampak najpodvzetnejši so peaka-kali v orkester, vrgli kapelnika na cesto in se pobijali z ostalimi maziki. Neki Magge, kontrabasist, En je branil s svojim instrumentom ter ga poveznil divjemu gledališčnemu akcijocerju na glavo. Neka-torniki so se dvignili calo na oder — a ti gotovo ne toliko radi slabe predstave . . ., saj se je plesal ravno balet : Michele Stroge iT. Ko se niso megli na ničem več znesti, pričeli so si še moj seboj pobijati ciliudte. Da se ne sme na tako brutalen način izražati svojega nezadovoljstva, je naravno. Ta brani gledališč n* ga vedjo in njegovo osebje že kazenski za- konik ali pa vsaj policija. Toda kaj je s sikanjem, žvižganjem, piskanjem, stokanjem in drugimi izrazi nezadovoljnega občinstva? Ali je to opravičeno ali ae? Oglejmo si najprej, kaj nam o tem poroča zgodovina in potem odgovorimo tudi, kaj zahteva olika ! Žvižganje je bilo že pri starih Grkih znamenje, da jim ni igra ali pa igralec po volji. Cicero omeni v svojem spisu (Paradoxs, III. -A ) o Grkih: . . . „stiha, v katerem je le jeden zlog premalo ali preveč, prične se sika ti" . . . Neki drugi pisec poroča o igralcu Hegelohu, da mu je občinstvo žvižgalo, a ne morebiti radi tega, ker ni evoje uloge dobro znal ali jo pa oiabj igral. Grškemu, za govor in godbo fino razvitemu posluha J3 žo i&■• doščalo, da glamec ni pogodil pcluglasniks. Rimljanom, ki so malo da ne v vsaki t tvari posnemali Grke, bilo je žvižganje v caznačenem pomena znano. Slavni lirik Horac se nekje izrazi, da bode ljudstvo žvižgalo, on pa da bo ploskal. Rimljani so 8e celo, kot pozneje Francoz*, pri našali s Bebo j v gledališče piščalke. Cicero se pohvali, da je bil vselej, kedar Be je prikazal pri javnih igrah, z mogočnim ploskanjem sprejet, in da sa ni oglasila niti jedna pastirska piščalka (Cio. ad Att. I. IG.) (Daljo prib.) stvari, in pcsibno tiati intereii, za katere se je potezati v državnem zborn, morajo Skoda trpeti, če pičlo število slovenskih pcslaocev v državnem zbora ne dela je skop no in složuo. Narodna stranka je ispoznavala, da je tako sodelovanje v državnem zbotu mogoče, vkl ub različnim potom, katera bodimo z domačimi nasprotniki v domovini. Zaradi tega si js narodna h r. nka prizadevala, da bi se zadaje državnozborske volitve vršile po dogovora 8 katoliško-nsrodno stranko, ker je mislil«, da le take mirne in dogovorne volitve so pogoj skupnemu postopanju poslance/ v državnem zbora. Dogovor se pa ni dosegel in s težkim srcem smo šli poslanci narodne stranke na Dunaj, ker nismo vedeli, kako ea uravna naše razmerje 8 poslanci dunače na sprotne Lam strr.tke. Vršila so se dolgotrajna posvetovanja, v katorih podrobnosti se nočem epnščati. Naposled smo se vender izjedinili za program, kateri je bilo moč vsprejeti, ne da bi bili morali cd-jenjati od svojega načelnega stališča. Zrezali smo ee slovenski poslat ci moj seboj ia b Hrvati ter tudi l M&iciusi. Ta zveza je pomenljiva ne toliko po številu poslancev, marveč po tem, da druži mej seboj zastopnike treh slovanskih narodov, broječih v Avstriji okolo 5 milijonov duš. Ta zveza je pa še bolj pomenljiva, ker se je združila s češkimi in poljskimi zastopniki, — ter z jednim delom nemških zastopnikov, in sicer onim, kateri pripozrava Slovanom jedrmkop;avac8t, — v pariamentarno večino. V prvič so h:A>.] poslanci vseh slovanskih plemen parlac n'arno tesno zvezani. In zato eem prej po pravici : da j j bilo to zasedanje drž zbora veJicega pomeaa za nas Slovence, ki?kor tudi za Slcvaa-tvo v obče. Jiz trdim, da ravno ta na5a zveza je zs. d ber dol Ntmce napotila na obs'ruk-cijo Oni so vid-1\ da sto.e v manjšini nasproti ve čini, v kateri zJruženi v d Slovani. To jim ni dalo spoti, njim, ki so bili vajeni gospodstva v Avstriji. To, da so izgubili gospodstvo, jih je cape-I alo iia obupen kcrak. obetrukcijo; — jezikovne naredbe za Ct*ko in Moravsko bile so jim samo izgovor, s katerim so zakrivali pravi vzrok ob-atrakcije To je pomen naše larhmentarne zveze i % Le bi le-ta tudi ne bila vsakemu povsem po gjdu, smatrati jo raoia s t*ga širšega, občeslo-vaoek-ga m n«d Duša domač* praske vzvišenega Stakiva. O kakem | o:.ti /nem delovanji v tem zasedanji državnega zbora, kakor sem ža rekel, ni moč govcriti, ker BO Ni;mc: in ž njimi združene mala frakcije ia os'buo mej nj.rai socijalni dcmokratje Ubranili vsako delovanje. Koaiaj d* smo na razgovor spravili kričeče in v nebo vpijoče razmere, ki so se g jcliie na Prioioi-sfcsm, pa še tega niBmo m.-gli dognati. Ko se je ddelc, da Nemci in ž njimi zdnreue frakcija odnehajo razgrajati, je vlada zaiiuj./A državni ib:r, r utrinke, zvezane v paria mantamo većino, obljubile 80 si na najsiovesnejši nal.n, da bo^-jo v tej zva/i* vstrajiti. Ktko ae razreši tmedeni politični položaj, tega sedaj nikdo ae \e, — a \% ostanemo S.ovs.ni zvaaaai, Slovenci latuo mirno ?r;mo f bi 2a,o bodconcst. N* moi p« so prenesli obstrukcijo tudi mej Jjidet'tO. Na rečuvea način so vz •umirili svoje Ijud stvo ia U to po svcjib shodih it ko brezobzirno na •topa I :o C3ob to nam Slovencem, da tudi mi i.e m.reno molčati in rcortmo dati odgovor ca izzivanja od nemška etrani. Državni poslanci smo toraj sideLili sklicati vseslovenski in iatrsko-krvatski shod, na tako široki podlagi, da bode to za nače teZnje manifestacija, kakor je od čpi Si na lokalna vprašanja, omenja govornik, kol,ko si js prizadeval za koristi svojih idrijskih volilcev, kar sa pa ni moglo vršiti v zbornici sami, kjtr se zatadi cb-itrukeje ni meglo priti do besčde todi ne za najpotrebnejša in najnujnejšo at ari. Storil je to s posredovanjem pri poljedelskem mintstecstvo in dobil is uat ministra zagotovilo, da boda marsikaj ukrenil v prid rudarstva. To postopanja se je izpoljubdo sodroga iz Ljub-Faao it^enov. ti prosj-ičanje, a govornik vpraša, kaj naj b: veateu pce'aneo a.cer storil, če mu je po ob strukcijj zabraojeao idrij-tke razmere, kakor je to vajau storitvi razpravljati v iibornici sami. Nfčuveuo je slišati, da se nad njegovim in njegovega tovariša iz d«-i:el-;tgi zbora postopanjem izpodtika člaa tiste Biračke, kateifl ee je pulila za lavoriko razua- janja v državnem zbora tise stranke, katera je a i pobalinskim svojim obnašanjem ustavila vsako delo- j vanje državnega zbira. 11 ti politični proroki, kateri so stali na strani Nsmoev v boja proti Slovanom, ■ pomagali so Nemcem ramo pri vprašanja, ko so se ti v svoji brezobzirnosti ia ošabnosti protivili, da se Slovanom izpolni jeden del jim v ustavnih zakonih zajamčenih pravic. Ti proroki imajo še drznost vabiti k sebi slovenske delavce in jih begati a frazami, to je besedami namenjenimi motiti Ia nevedne in neuke poslušalce. — To si zapomnite idrijski de -lavci, ki Vas je rodila slovenska mati I Tudi tema poročila je eledilo živahno pritrjevanje zborovalcev. Predlo ee js potem na posveto-vanje o bratovskih skladuicah. G. dr. M ajaron je vpeljal to posvetovanje z najprej splošn m označenjem on.h točk, glede katerih so izpremembe želeti. V podrobni debati pokazal se je odposlanec socijalne demokracije, koliko ma je prav za prav za izboljšanje razmer delavstva. Izginil je, in šel1, ko je občinstvo glasao vpraševalo, kje je, se je zopet prikazal ter mej vsem posvetovanjem v jedaorner trobil, kaj bi se posvetovalo o bratovskih ekladnicah, to je socijalno-damokratična stranka že vs« rašila. Odslej pa ga ni bilo več ukrotiti, motil je vsa nadaljno posvetovanje, tako, da je dr. Majaron zaht val, da se mora ta človek umakniti, če ee hoče posvetovanje dokoaiafci. Ker Zid ni k tega ni hotel storiti, se je posvetovanje pretrgalo in shoda je bil konec. Omeniti je treba, da »ej zaupniki rular3tva, ki so dan pced shodom posvetovali skladni 'na pravila, so bili tuJi najgorečnejš i pristani Ztdnika in njegove stranke, ki so pa z vnemo pri posvetovanju sodaiovali. Ti imajo prdiko sedaj soditi, ktkšni so socijalni demokr-t >< in njih vodje pri delu v prid delavstva. V obče pa je bil ta Bhod jako poučen, i a idrijsko delavstvo je dobilo dovolj gradiva, da razmišljajo o tem, knkšua je socijalna demokracija in njeni načelaik', in ne d vrnimo, da po treznem premisleku se mora od nje odvrniti. T g.jiihljtml, 25 avgusta. MladoBtni sen grofa Badenija, tako nekako piše velscfioijozni „F r e m d e n b 1 a t tB, je bil sestaviti «i večino iz Poljakov, Čehov in nekaterih, zlaati čepkih Naoacsv. V dosego t«ga se je polctil j rešitve perečega narod a* ga vprašanja. Grcf B sd< ; je spoznal, da sprava mej Čehi ia Naaaci ni prej j možna, dokL-r ne bo*ta obe stranki na istem sta-liv i. v istih razmerah. peM imajo sicer v d ž In m j zboru vačino, a Namci o vendarle beati posaidfn t 'S, gospodarji, dočim so Čehi v marsičem aa njimi J in ftktiuno niso ž njimi ravnopravni. V ta namen j je izdal grof Dadeni jezikovne naredbe, ki bi Nemcem ne bile v škodo, ki bi čehe naredile jed tako pravne Nemcem, t •••■ko da bi se potem oba kompa-cistsuta kot ravnopravna faktorja pogajala za spravo, kar je bil predpogoj, kttari so stavljali Čehi. Z iz-C 1... j *> -d .y'^% spravnega poskusa pa se je razpršil f; n grcf.i Badenija v nič. No, navzlic temu grcf ftadoni ne oditopi, pač pa se izvršš v no-tranji politiki važne izpremembe. Ta veltoficijoias pojasnila, ki toli odkrito razkrivajo intencijo grefa Bsdanija, prijavlja baje prav dobro iufjrmovaua in valeugiedaa oseba, ki je bržčas dr. Rvitner ali pa sekciiski šef Blumeofeld. Nemški deželni in državni poslanoi na Češkem so imnli 23. t m. v Pragi svoj shod, da se p.s.ttujejo radi spravnih konferenc. Dopo'udn je imel izvrševalni odber pod predsed etrom dr. S ;h!esingerja eejo, da določi resolucije. Popoludne pa ee je vr.š 1 pod predsedstvom višjega de-i diiw^i uar^ala namebtaika L i p p e r t a ehod G3 poslancev. Po pročitanju vabila, katero je poslal gnf Bodeni dr. Scbleeingerja, naj se udeleži 2G. t. m. v palači ministerskega sveta vršeče se konference, izjavil js Lippert, da je pripravljalni odsLk Bklenil, da se konference n i udeležiti. Na to js precital dve resoluciji, ki eta bili z dolgotrajnim odobravanjem sprejeti. Prva resolucija naglasa, da zahtevajo nemški državni poslanci še vedno, 1. naj se urede jezikovne razmere zakonskim (ne pa nare:d':enim) potom; 2. da zahtevajo, naj ss na redbe odpravijo, ker žalijo nemški narod, ker so vzrok, da niso Nemci v vseh deželah jednakopravni, ker pospešujejo tvontev češke države ter spravljajo 8 tem cb-jtoj ustave in jednotnosti monarhije v ne varnost; 3. da se čutijo v popolnem soglasja s svojim narodom, ki jo izrazil svojo voljo v tisočerih peticijah in sklepih občin, mast, okrajev in društev 4. da s« po naročila evojih volilcev na smejo udeležiti nikakib obravnav, dokler aa ns odpravijo naredbe, ki zatirajo avobodno izraženje mnenja v besedi ali v pisma; 5. da vlada noče podati strankam z odstranitvijo naredb neutralnih tal, nego da hoče naredba le izpremeniti; 6. da se sedaj ne gre več z« nemško češko vprašanje, nego za ohranitev po« gojev narodnega življenja Nemcev na Avetrijskem; iz teh vzrokov se izreka shod proti ndeležoi nemških poilancev 26. t m. vršeče se konference. Draga resolucija pa naglasa, da so sa izkazali Oto I 1890. pri spravnih obravnavah „nezvesteaa da se vlada v svojih predlogih ne ozira na želje Nemcev, da ee ne omenja I. 1890. obljubljena ea-mouprava, obnejitev okrajev, nstanovitev deželno-zborskih knrij s posebnimi pravicami, nego da ea spominja izjave deželnega glavarja z due 2G prosinca 1897, katero eo nemški poslanci že najodloč-nejee pobijali. Končno izjavljajo poelanci, da bodo vatrajaii v najodločnejšem odporu napram dosedanjemu vladnemu sistemu, ki bo če na stroške državo vadržajočega (!) nemstva posloveniti in raikosati državo — Te dve resoluciji izroči grofa Badenija dr. Scblesinger. V hrvatskem deželnem zbora so 23. t. m. po zakijučitvi ici-di ljuske debate, kakor se je bilo žal, nadejati, ovrgli šestorico opozicijskih volitev, dočim so volitev De rendina potrdili. Tuii nujni predlog dr Ružica glede neča-venega zatiranja opozicijskega čaeop:sja, zatiranja, katero v vsej Avstriji nima para, so ovrgli. Ta dva sklepa sjajno osnačujet« do kolike stepinje politične propaloeti je že pri-da madjaronska večina v hrvatstem sabora. Sprejem Faurejs v Rusiji j« bil nad vsa pričakovanju ptrijcčea in sijajen. C*r se jo peljal Faureju prav do Kronstadta nasproti. Veliki knes A 1 e k s i j pa se je peljal s carsko ladijo „Strelo" predsednikovi ladtji „Pothoau" nasproti ter je sprejel F;ureja na svojo ladijo. .Strela" je pripeljala potem F.» ureja do crrske ladije aA le k san-dre", kjer se je vršil sprejem. Car in predsednik sta sa dvakrat poljubila. Mej gromeajem topov, sviranjem obeh himen, vriskanjem morn&rjev ia vihra-njem neštevilnih zastav.c ja predstavljal car F*ureja evoje Bijajno spremstvo Ko ee je peljal F ni:o v Petrov d / ur, o h upale au ga dame b cvatjem in ne-štete množica je vpila »avdnsene pozdrave. Faura je obiskal takoj tudi carico. Poterborško časopisje povdarja složno veliki pomen tega prvega pes-ta francoskega predsednika, zatrjuje jedinstvo obeh narodov tli se spominja pobratimstva Rasov in Francozov ob priliki alavnosti v Kronstadta in v Ton-Ionu. Pcvdarja se pa tudi veliki pomen t«ga poseta za ohranitev evropskega miru. Nemški časopisi poročajo seveda jako pristranski ter kolikor možno t; p- krasoto m važaost tega sestanka. Iz najmanjše) stvarice eklepajo po svoje — slabo, a iz vsega pi-sačenja gleda le bleda zavist. Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. avgusta. — (Vseslovenski shod) S Koroškega se nam piše: Govori ee, da je prevzel težavno nalogo, poročati na vseslovenskem shoda o koroških razmerah, naš vrli in neumorno marljivi deželni p o si. g. France Grafenauer. Kdor pozna moža, kako so trudi po shodih, v tmini se nahajajoče slovensko ljudstvo na Koroškem prebuditi, kdor ve, da ga ni shoda, kjer bi on ne bil navzoč, pa naj ee shod vrši še tako daleč, gotovo ga on ne zamudi, kdor pazljivo zasleduje njegovo vestno in odločno delovanje v deželaem zboru, ta mora priznati, da ee ni mogel boljši referent izbrati, kakor ravno gosp. Grafjnauer. Prepričani smo pa tudi, da bode goap. poBlanec častno in izvrstno izvršil dano ma nalogo. B^g nam daj več tako pridnih in vestnih poslancev I — (Potresne doklade) Poštni uradniki čakajo še vedno na potresne doklade. Drugi državni uradniki bo jih že dobili, samo poštni uradniki morajo še ugibati, kaj je s to podporo. To je gotovo nepravično in, ker najbrž izvira iz birokra-tične počasnosti, tudi grajs vredno. Upamo, da bode zadostoval ta migljaj in da se pristojni gospodje podvizajo nakazati poštnim uradnikom potresne doklade. — (Iz o. kr. mestnega šoUkega sveta) O redni seji, katera sa je vršila 17. duo t. m., smo prejeli sledečo porodilo: Potem, ko proglasi predsednik sklepčne st in otvori sejo, poroča zapisnikar o došlih knrencijah in pove, kako eo bile rešene, Sklene ee prošnjo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Frana Levca aa znižanje nčne dolžnosti priporočilno predložiti visokemu c. kr. dež. Šolskemu svetu, oziroma minieteretvn za bogočastje in nank. Za razpisana službi neka mesta na mestni dekliški 8razrednici in za novo ustanovljeno III. katehetsko m^eto stavijo se temo predlogi. Sklene ee prošnjo neke mestne nadučiteljice za stalno upokojitev priporočilno predložiti visokemn c. kr. dež. šolskemu svetu. Poročilo o letošnji okrajni učiteljski konferenciji za slovenske in eloveneko nemške šola se vzame na znstnje in sklene se združeno s tem poročilom zistematično urediti pouk o prostoročnem risanju na teb šolab, ter pismeno priznanje in zahvalo izreči mestni učiteljici Emiliji Guslovi in mestnemu učitelju Ivanu Krulcu za koreniti, poučni in zanimljivi predavanji povodom te konferencije. .Na H. mestni 5raarednici ee ima opustiti in na mestno 2razr dnico na Barji prenesti rokotverni tečaj za ui.zarstvo in rezbarstvo, ter mesto njega aa II. me«tni 5 azrednici uvesti rokotvorni tečaj jpletaraki (kcšarstvo). Končno odgovori predsednik aa nekaj vprašanj glede šolskih poprav. — (Izlet v Idrijo ) Kakor smo že p 01 očali, priredi „Postoji ne ki Sokol" v nedeljo, due 29. t m., izlet v Idrijo, kateremu se pridruži tudi ljubljanski „Sakoi-. Ker utegne bržkone biti to za leto3 zadnji društveni izlet, in p* daju prijazno gorsko mesto, ki je, ž d, tako oddaljeno od železnice, tul.ko zanimivega, se je nadejati, da aa na vclic prometnim oviram veader u leležt primerno što^iio članov tega ve!ez»amenitega izleta. L ob ljanskega „Soko»a" člaoi se odpeljejo v nedelo zjutraj ob G uri z brzovlakom do Logatca, ob 7. un pa odtod na vozeb do Godoviča, kjer ee združ jo s pPoatojicskim Sokolom" in se skupno odpeljejo v Idrijo. Za člane „Sokola", ki se aCe leže v društveni obleki, preskrbi vozove iz Logatca v Idrijo in vrzu.) draštvo. Povratek vršil se bode z bi - vJakom, ki dojde v Ljubljano ob polunoci. Natfancneji vrporod se bode če prijavil. — (Izpred sodišča.) Danes vršila se je pri tukajšnjem dežen era eodisVa pod prvosedstvom c. kr. dežel nege t« dišča svetnika Vencajza jako z* nimtva kazenska obravnava. Na zatožni klopi sedel je namreč tukajšnji zobozdravnik gosp. dr. Roman J a c o b i pod obtožbo, da je dne 18 jauija t. 1 o priliki, ko j« čel kaplan g. Ivan Rmier po Kariov-liks cesti nekega bolnika obhajat, — mimo šel, ne da bt se bil odkril, in da je omenjenemu kaplanu, ki mu jezaklicaf: „Klobnk dol!■ s«ehljaje odzdravit: ,D, bro jutro!" Javna obtožba trdi, da ae je obtoženec nalašč teko nespodobno obnašal, in da je s trm pohujšanje dajal. Mimt grede bodi omenjeno, da je <••>' • to zadevo g. kaplan Ronit r o svojem ča-»u Že v »Slovencu" obširno pogreval, češ, da se je g. dr Jaoobi pred najsvetejšim nalašč nespodobno vode! ter javno pohujšuje provzročil. Najbrže b la je ta notica povod, da ee je uvedla proti g. dr. Jacobiju kazennta praiskava. Pri današnji glavni obravnavi zagovarjal se je obtoženec, kateremu je stal »a strani kot zagovornik g. dr. Tnkarčtč, da ne pripada nobeni kocf*sij>, ia da vsled tega ni zaveasn se pred ki tolikimi obredi odkrivati. Povdarjal je, da niti ved d ni, je li gre res kaplan obhajat, in da ga je, — v evoje misli zatopljm, šela v tietena hipu opazil, ko ga je nagovoril. Namena duhovnika pri svetem opravilu ž.ditl ali pa ljudi pobu sevati pa gotovo ni imoi. — Sodišče je po zaslišanju kitplana Reniera in cerkovnika Podbevšeka obtoženca od obU žba popolnoma oprostilo, ker ni moglo dobiti prepričanja, da bi bil obtoženec namenoma iilil duhovnika pri cerkvenem opravilu. — (Obsojeni slovenski delavci.) V Trstu so bili 20. t m. po tridnevni razpravi sojeni slovenski delavci, katere bo v Skednju 5. junija t. I. italijanski tovariši dolgo časa dražili in razstrolivši z dinamitom neko skalo nalašč s kamenjem omuta-v,.'.':, da no Slovenci izgubili potrpljenje ter so Ita lijene pretepli. Iaiuoj 21 delavcev jih jo bilo 18 obsojenih v ječo 4—9 mesecev, trije pa so bih oproščen?. — (Otvoritev „Narodnoga doma" v Bar iovljah.) Za koncert povodom otvoritve .Narod nega doma" v Barkovljtb dne 29. t. m. je določen naslednji razpored: a) Pevski del: 1. Iv. pl. Zaje: vDavoiijau, možki zbor s spremljevanjem gedbe. 2. H. Vol&rič: .Divja rožica", dvoglasni ženski zbor s spremlj« vanjem glasovira; spremlja g. A. Grbec. 3. Vilko Novak: „Hrvatskoj", veliki novi možki zbor. 4. Dr. G. Ipavic: „Pozdrav Gorenjski", mešani zbor. 5. Hr. Režem: „Hrana pevskega društva Adrija", pomnoženi zbor b epreraljevanjem godbe, b) Godheni dal: 1. D. Jauko: „Nuprej*, koračnice. 2. A. Nodved: „Pozdrav", pesem. 3. N. Glasner: „Orne oči", mazurka. 4. N. Rider: »Miš maš", potpouri. 5 Ferd. Msjcen: „Lepi svet", valjč. k! S. Jos. Vaš«k: „Jaz sem Slovan", pesem. 7. Aot. Foerster: „Sokolska*, koračnica. 8 Ferd. Majcen: »Slovenec sem", potpouri. 9. N. N, „Blisk", polka. c) Posamezni ia dramatični del: 1. Slavnostni govor, govori predsednik .Obrtnijakega drnltva", g. D.ag. Pertot. 2. S. Gregorčič: ,Naš narodni dom!" deklamuje gč, Dn>g. Starec. 3. Klicpea: .Na mostu', gluma v jednem dejanja. 4. Plee in alobcdaa za bava. V slučaju neugodnega vremena sa slavnost preloži na nedoločen dan. — (Posojilno in konaumno društvo pri Pobegih poleg Kopra) priredi v nedeljo due 29. avgusta t. 1. veselico z jako raznovrstnim vzperedom Vstopnina: na veselico za cs*bo 25 kr., k plesu 40 kr., sadeži 10 kr., aračke 10 kr. Za četek ob 5 uri oopolndbe — (Poskuševalidče za prirodno in umetno stavbiusko kamenje na c kr. državni obrtni Šoli v I dunajskem okraju.) Vedno rastoče za bteve v stavbarstvu glede tehkote, trdaoati i. t. d. zidanja zahtevajo natančno znanje gradiva, eosebno ntavbinskega kamenja V pospeševanje znanstvenih raziekavanj na tem polji kakor tudi za vsakdanje potrebe se je ustanovilo veled prizadevanja ia po žrtovalnoeti profesorja A. Haniscb.% poskuševališče za prirodno in umetno stavbiaako kamenje. Ta zavod je oddelek c. kr. državna obrtne šole v I. dunajnkem okraju in nudi oblastvom, industrijalcem in obrtnikom priložnost, da dajo preiskati v stav barstvu i. b Ij vporabljeno stavbinsko kamenje, kakor tuii u'encem zavoda, da spoznavajo na evoie oči fizikalično-mehanične lastnosti različnega atav binHkfga kameoja. Ta stavbiusko - obrtni laboratorij je pod strokovnjaškim vodstvom c kr. profesorja imženerja A. Hiniscba. C. kr. minis^nrjtvo za v.i in bogi ČHfltje je z ukasom z dne 4 avgusta 189G. ooobrilo načrt ia cenovnik za ta zavod in dovolilo izdavanje izkaznic o izrrsenih poskusih. N . ročila za izvršitev poskuŠenj etavbinakega kamenja se pošiljajo phm»no načeinifitvu zavoda ia v to določeni m A -r j 1 naj se doetavi na naročnikova stroške v z j čavosti, potežne, tlačne, lomne trd nofiti itd. po 10 gld., za določitev specifične teže pa 3 jjdd. Nj pr dlugi vsake izvršene preiskave sa izda izkaznica. Ako se ne privoli v razglasitev po uiuejtb reaultatov, se mora to izrecno v teku štirih tednov po udunji izkaznice naznaniti. Ta izborno urejeni zavod je v vsakem ozirn dosegal ž« velike vsr-ehe i a rezultate neštavilaib poskašenj na tem zavedo, dandanes splošno vposabljajo pri pouku na tehničnih in obrtnih šolah ia iatotako arhitekti n inženerjl v stavb n«fci praksi. Program i i ce-novnik poskcševališča sta na razpolago v trgovinski in obrtni zbornici. * (Kaj se že vse blagoslavlja!) Madjarski list „Bard ellertk'" priobčd ;e zaCetkom av^cs:a te le vrste: „Priznanje. I.neh smo že večkrat pri liko orjneujriti Jo upa Krietela, učitelja v Ziatih Mo-ravcib, in hvaliti njegovo delovanje na p«lji m a d j ar r zaci je. Veieli nas, da je za to svoje d^lo ■ :in " dobil zasluženo priznanje z višjega mest«. Nadšfr; f >v viksr Jos. Boltnar poslal je 22. jnl:ia iaienoyhiiemu učitelja naslednjo pismo: Vzpr^jmita za vj,mo gorečno n uspešno delovanje na pelji mi-djarizacje v imeni Njega E finance, našega nadškof h, moje priznanje. Pričakuje, aa bode te bi da ijevali, trosim iz srci naj bi Bog vaše delomc;e bcg.*to blagoslovil." — Na duševno poneamno-'anje Slovakih otrok, na raznarodovanje slovaških ZUtih Mdraveo kliče božjega bl.igoslova katoliški vikar v ijgeau kar. b Mala in primata ogerskega ! * (Kako sa kaznovali moriloa Bojčeva?) Iz Z tije ee poroča dunajskemu „Deut. V; la>lil..:t ;r -V iz testnih tuhaiSnjih krogih se nekateri jako trudijo, da bi Be obravnava z BojČevim p novila. Bijčuv je še vedno gardoi ntmojster. Obravnava naj b: se pred vojaškim sodiščem obnovila ter 8) z novimi pričami dokazala Bojčeva nedolžnost. Vsekakor Čud.io je, da živi ritmojster, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, v svoji „je':u jako konfortno, da stanuje v fepo meblov^ni, prijazni sobi, ia da se klati po učili v raeliČnin gost In -h bolgarske prentolice, kjer mu prir^ajo prijatelji vesele pojedine. Pač kažejo taka dejstva bolgarsko justlco v čudni luči Brzo3 a* vic©- Dunaj 2Ti. avgusta. Pristav finančne prokurature v Ljubljani Viktor Pessiak je imenovan tajnikom iste prokurature. Dunaj 25. avgusta. Parlamentarna komisija desnice je sklicana na dan 1. septembra ob 11. uri dopoludne. Dunaj 25. avgusta Odličen poslanec izda v kratkem poseben spis zoper izjavo vse-učiliških profesorjev na Nemškem glede jezikovnih naredb. Dunaj 25. avgusta. Ministerski predsednik je oglašenim članom nameravane spravne konference sporočil, da se konferenca ne bo vršila, ker se je nemški zastopniki nečejo ude ležiti. Dunaj 25. avgusta. Velikih vojaških vaj > v Totisu se ra^eu nemškega cesarja udeleži na izrecno povabilo cesarjevo tudi načelnik roškega generalnega štaba general Obručev. Praga 25. avgusta. Izvrševalni odbor čeških poslancev poživlja nemške poslance, naj svojo, v izjavi, da se spravnih konferenc ne udeleže, izrečeno trditev, da so Čehi mnogokrat že Nemce napadli, javno dokažejo. Carigrad 25. avgusta. IUdi atentatov z bombami je doslej aretovanih 124 Armencev. li ero lin 25. avgusta. Poroča se, da so Afridi zavzeli trdnjavo Maude in pognali v beg angleške posadke dveh trdnjavic v okraju Fečavur. Narodno-gospodarske stvari. — Svetovna razstava v Parizu 1900. L ta tisečdevatstot^-go se napravi v t "in .u mej-narodna razstava umetnin in proizvodov prirodain-skih plodin, obrtnonti ia industrij F.;ucnu si je poettvila nalogo v nvoji stolici zbrati v živi sliki vte kultaraa pridobitve ^danjega časa, potekajoči dobi postaviti sporne u k ter b! žajo5emi se novema veku položiti temelj. Da se doseže ta viioki smoter, za to so nnm porok štiri prekrasne razstave, kt ao doelej ob Seii na teh, v svo^-em svojstva za napravo Bveti-vaih raztav klasičnih tleh, vzbujJe občudovanje t.aših vrntaikov. Toda apot« oca davet-nuj^Lega veka, na katero se pripravljajo v -i narodi, bode samo s svojo krasoto io sijajno .tjo, p.mpak tudi s svojiaii resaimi smotri, e svojo stvarno ciiiovo otomnila vse poptejš^ia naprave tacšos vrata. Avstrijska vlada se ni . d - g ula uvažsvanja, da je udeležba na t«j razstavi r-prez-aintivna d Al BOSt, z-Ajeduo pa tudi važna naroJnogospodcirika korist, ker dajo priliko, da «e okrepi onstuječ*, a tudi csoupjo nove prometne v.vez*. Zato ae |« na podstavi Najvišega oiločde širnim patrtjotičnim krogom ležeča na tem, da bodo ta prisadevek kar najkrepne.e po-eptšt-vitli. Ta poziv am-> pričakovat, teoo krepkoj-š gt cdziva, ker že zdaj važne udeležm« skapiae o it ločno izjavljajo, da 88 hoč-jjo ud dež.ti r*zitave. ; .i ni osnovana na teritorijalni podstavi, yxp»k je ri/.d'djeaa v posamai^e strokovne eka plne; to pa ima za nasledek, da se boio vsak raz Stavljeni predmet presojal in primerjal s tekmujo-čioti izdelki drugih držav. Ta uredb* pa zvd'gadsij cbeeza tudi opomin, da mora v*ak poiamezen objekt po svoji kakovosti ia po svojem okusu, po svoji pripravnosti in ceni b ti tak, da bode častno prebil to primerjanje R*sa'čao stroga samokritika bod* tcdiij uajbol;ši h •••••.p t za izbor tega, kar se ima in mora leta 1900. pred cčmi dovzetnega in kupovanja zmožnega občimt va iz vsoh delov sveta razgrniti, in sodbi iz najamaejših veljakov vsake otroke seetavljeaib pr>. eo evaleev podvreči. V vsaki pozame^ni bkupini bo tudi retrospektivni oddelak knztd razvoj posebne stroke v potefcajcčim stoletja. Z izrednim namenom, da sa vr*ta razstavnih paiatl odpro najširšim plasten prodneentov, dajo Fran ooska njih prostor brez vsakega povračila na raz-poteganje — ravno tako gmiine sile. ki so potrebae z* obrat v njih detavuaju katanih aparatov. Tem višim i&h'evam bodo mogli razstavljalci zadoščati glede primerne instalacja svojih predmetov. V mnogih elačajih so bode sicer priporočalo individualne proizvode zbrati v kolektivne skupine ne samo v interesu varčnejše uporabe prostora in siedutev, ki so na razpolaganje, ampak tudi zaradi bojšoga pre • gleda. C kr. generala! komisariiat, ki je svoje delovanje že p-;"-- v poslopja c. kr. trgoviaekega ministarstva na Dunaju, k a kor tudi ostali orgaoi, katerim je izročeno pnp aviti in izvršiti udeležbo Avstrije na pariški razstavi, bodo kar najradovolj-noje udtležescem na razpolaganje z besedo ia dejanjem. Pa tudi druga državna obla3tva, kakor tudi trgovinske in obrtne zbornic* bodo kar najpaz'jipeje pospeševale v okviru svoje pristojnosti ta predmet. Da se pravočasno in uspešno zmagajo vsa pripravna dela, in z ozirom na dispozicije dragih držav ja vendar — v kolikor posabui pravilniki ca {iona raezD« fctroke na dopuste izjem — potrebno, da eo s-gl&Bila avstrijskih riizstavlj dcev predloge do konca tsga lota. — Na Donaju. mesne* julija 1897. — Pradsednik c. kr osrednje komisije, C. kr. trgrj-i; k. minister: Glanz e. r. Zahvala. Povodom zidanja na$e hiš^ in nje srečne dovršitve, Bi Štejemo v najlepšo dolžnnst, izreči javno najprisrčnejSo in najiskrenejSo zahvalo velečastitima gospodoma deželnemu inženerjn J. V. Hraskemu in posestniku ter lastniku tiskarn«« Antona Klelnu, katera sta nam z redko vele-duftnoRtjo pomagala, da smo zamogli delo dovrSiti. Gospod Klein ie bil toli dober, da nam je velednfino dal na razpolaganje denarja, kolikor smo pa za poravnanje troSkov potrebovali, gospod inžener HrAsky pa nam je brezplačno naredil vse i ačrte in prevzel vse nadzorstvo, ter si se sam uapravljal troske, da nam jo pomagal. V očigled toli redki velednSnosti in plemeniti podpori izrekamo iz globine srca obema velecenjenim* gospodoma najprisrčnejso zahvalo, kličoč: Bog Vama plačaj izka-aane dobrote I V Ljubljani, dne 23. avgusta 1897. Družina Nclko. Avstrijska spooljaliteta. Na želodcu bolehajočim ijndem priporočati je poraho pristnega ,,Moll-ovega Seidlitz-praska". ki jo preskuSeno domače zdravilo in npliva na felodec krepi lno ter pospesilno na prebav ljenje in sicer z rastočim uspehom, Škatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLb, c. in kr. dvorni zalapatelj, DUNAJ, Tiu-hlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (97—11) izborno deluje TPI Taniio- C h i n i n tinktura za lase okrepčnje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rahilnim navodom 50 kr. -> JeilluM zalog** -•>■ (90—33) Itkarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I zraven mesarskega mostu, i —- Iz iirailiicg'a lista. ■ ■vrAlIne hI I ekNrkutlvne dražbet Helene llamberger posestvo v Ribnici, cenjeno 4022 gld., dne ol. avgusta in 328, septembra v Hiboici. lioukur*. Ivan Kabuse, trgovec v Kostanjevici; konk. komisar okr. sodnik V. Gandini, upravitelj konk. rnase notar Al. H ado vernik, oba v Kostanjevici. Shod upnikov dne '.10. avgusta, terjatve je zglasiti do dne 80, septembra, likvidačni dan bode 11. oktobra. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 806*9 m. Avgust Čas opazovanja Stanje barometra v mm. lampa-ratura v c Vetrovi Nebo V!-- krma v mm. v 24 urah 24. -25. • 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 735-1 734-8 733f) ltf-0 14-8 20-8 si. sever si. vzhod sr. vzhod skoro obi. oblačno del. jasno 0-9 Srednja včerajšnja temperatura 15-9°, za 2"01 pod virmalom. HDuLneoslsa. "borza, dne 12.') avgusta 1897. cpni driavrii dolp v notah ..... 102 gld. 25 k;, Opni državni dclfc v srebru .... 102 „ 30 , '.::-iJBka zla^a renta...... , 124 , 25 itrnika krenoka Etnta 4°', . , . , , 101 , HO sraka zlata renta 4°/0....... 122 „ 50 a crnka kronska renta 4" , . . . 100 , 05 , Jtro-ogorske bančne delnico , .. , . 955 , 50 , oditze delnico ......... 364 B 15 , udon viata........... 119 „ 70 , miki drž. bankovci s* LOG mar?-: . , 58 „ 75 , mark............ 11 , 76 frankov........... f . 68*/« , '.jjar.*ki bankovci......, . 45 . 25 kr, cekini........... 5 , 64 av Zahvala. Presrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so povodom smrti naše nepozabne matere, oziroma stare matere Marije Dolenc ob njeni bolezni ter smrti svoje sočutje izkazali. Iskrena hvala častiti duhovščini, darovateljem vencev ter slav. pevskemu druStvn „Ljubljana" za ganljivo petje. Iskrena hvwla tudi vrlim nosilcem trnovske fare ter za vsestransko sočutje. (1261) Žalujoči ostali. Gostilna. (13*57—1} Na Poljanski cesti se da s L novembrom mr gostilna v najem. ~w Kje? pove upravniStvo „Slovenskega Naroda". Trgovski pomočnik spreten detaljist, uren prodajalec, se takoj vzprejme v špecerijsko ia delikatesno trgovino. — Istotam se vzprejme tudi učenec. Kje? pove iz prijaznosti upravnistvo „SIov. Naroda4. (1255) Kupiti želim dvamočnakonja katera bi bila lepe rasti, v starosti 8—12 let, za težko, toda nepretirano vožnjo. Prodajalci konj Daj blagovolijo svoja pismena pojasnila doposlati „M. M. 150" posta restante Kranj, Gorenjsko. (i240—3) aerobne vence v največji izberi in po najnižjih cenah. trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—63) priporoča Karol ReckiianeU Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda -v^IJa.'-'-m.etr«. odL 3». j-curlja. 1397, Odhod la L|abl|»ne (juž. kol.). Pro^a 60 x Trbli. (962-193^ Ob tS. url 6 min. po na&l oaobnl vlak ▼ Trbli, FUlJak, Oalo-rao Tranaanafaata, Ljubno; dea Halathal t Amae«, Iaohl, Omiirnian, Molnoarrad Lend-Oaatoin, Zali ob jeaara, Inomoat, Kreirano, Onrih, Genavo, Paria 6«a Klein-Ralfling v StajT, Line, na DanaJ vla amatattan. — Ob 7. ur S min. ajutraj oaobni vlak v Trbli, Pontabal, Beljak, Golovec, Franaene-. feate, Ljubno, Dunaj; oea Belithal ▼ Solnograd, oea Ktnln-Reirllng < 8teyer, Line, Budejevice, Plaenj, Marijine vari, Heb, Kranoove vari, K ii-:,.v,> vari, Prago, tiipako. — Ob It. url 50 min. dopoludna oaobni vl,.i' v Trbli, Pontabel, P.oUak, Celovec, Ljubno, Selathal, Dunaj. — Ob 4. uri' I min. popolndne oaobnl »lak t Trbii, Baljak, Oetovoo, Franaonafeata , Ljubno oea Selsthal t Solnograd, Land-Oaateln, Zali ob lamam, Inomoat Dragana, Onrlh, Ounevo, Paria: 6aa Kleln-Reifllng v Nlevr, Lino, Radaja* vi-n, Pisanj, Marijina vara, Heb, Krmic.v« vara. Karlovo vir-. "r-w Llpako, Dtinaj rla Amatattan. — Ob 6. uri 39 min. popoltlna oaobnl Tlak v Latco-Rled, (lo ob nedeljah in praznikih.) — Ob 7. ari «6 min. avono. oaobni vlak t Leaoe-Rled. Proga v Novo mesto ln v Hočovjo. Ob 6. ari 16 min. ajatraj melanl Tlak. — Ob IS. url S5 min. pa. potadn« meeanl vlak. — Ob 8. ari tO min. aveoar mal«nl vlak. Prihod v i.|iit»i i »c j o ijuž. kol.). Proa;a ls Trbli*. Ob B. ari BI min. ajatraj oiobnl Tlak ■ Dunaja) vla AriRt»ttnn Hniniiiinii, Llnoa, Hin.vr«, Omundan«, Iaohla, Auaaaea, Pariaa, OenaT«, Ouriha , Braganoa, Inomoata , Zella ob jeaeru , I.lubna , Oeluvoa Julj»h», PraiiiorL*faata. — Ob 7. url AR min. ajutraj oaobnl Tlak U LoeoOj Hloda. — Ob 11. ari 30 min. dopoiadte oaobnl vlaka Duuajaria Amatetten, Karlovih varoT, Haba, Marijinih Taro t, Plauja, Budajario, Solnograda, Linoa, Sterra, Pariaa, DaiiMva, Ourlhk, Rraganaft, Inomoat«, Kalla ob Jaaarnj. Leud-Oaalelna, LJubna, OeloToa, Llnna, Pontablft — Ob 4. ori B7 min. popoludne oaobni Tlak a Dunaja, LJuhiia, 8alatna>l*, Baljaka, i'nlov! Franaanafeate, Pontabla. — Ob 0. ari 0 mu . «Te6er oaobnl vlak a Dunaja ria Amatattan in LJnbno, la Llpakaga, Prage, Vranoorih varov, Karlovih. ...r .v, Heba, Marijinih varov, Planja, Hudejario, Linoa, Stevra, Solnograda, Ileljaka. Oalovoa, Pontabla.—Ob 10. nri 3A minut avečor oaobni Tlak t* Leaco-Bleda (le ob nedeljah in praznikih ) Proga la Novega mesta ln ls Kodevja. Ob 8. ari ID min. ajutraj metani Tlak. — Ob 9. uri 83 min. popolndna metani Tlak. — Ob 8. uri SK min. svečar metani Tlak. jMiltoil la l.|«l»ljiaii»- (drž. kol.) v Katuiullt. Ob 7. ori SS min, ajutraj, ob 3. url A min. popoludna, ob 8. tit 1 BO min. ivoior, ob 10. uri %6 min. .»,•, ar. (Poslednji vlak t« ob nedeljab in praanlklh.) Prihod v l.|sii»i|*ano (drž. kol.) le Knuiulkn. Ob 8. uri v, min. ajutraj, ob 11. url 8 min. dopoludne, ob 8. tud SO rilu. »vo, or, ob 9. url 66 min. avecer. (PoaladnJI vlnk laob nedaljab ln praanlklh.) Coufrira se po ceni. Povpraša naj se f/ Konieuakega ulici St. II. iiimI«! ropje. (1259—1 Svojo zalogo raznovrstnih, kritih in nekritih voz, landauerji, brek (vis-a-via sedeži) priporoča slavnemn občinstva Ivan Demšar (naslednik Fr. Šiške) (1218-8) v lij ubijani, Marije Terezije cesta št. 6. Vrt se odda v zakup. Za čas od dne 25. Januvarlja 1898 napi-ej so odda v zakup vrt, kateri so nahaja v varni legi in skornj sredi mesta pri hiši v Ljubljani, Gradla5e it. 16. Vrt jc prostran, ima površine za Sest vrst gredic, dalje dva zidana, s steklom krita gredičnjaka, zidan evo-tličnjak in pa ziditn rastlinjak, katera oba mejita na v sredi med njima se nahajajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječo iz pritlične sobe in knhinjc, iz p risi resne sohe in pa ta podzemeljske kleti, namenjene za shrambo. V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličujak oziroma za rastlinjak. V rečonem vrtu se izvrSnje vžo dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo. Zakupne ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Frana Muuda, odvetnika v LJubljani. (11H3— 5) \9W Samo še znalo časa v Hijubljazii. "W na trivogelnem travniku poleg Lattermannovega drevoreda. Danes v sredo, 25. avgusta, ob 8. uri zvečer: Posebna predstava klovnov h lictuiorisl I T* ii i m vzporeiloni. moderni mag-notlzem, kakor tudi lzglnjonjo damo lz občinstva, izvaja klovn AJekeander. — Najboljši šolski in v prostosti aretirani konji. — Modved kot inateljnl Jahač. — Amatersko Jahanje: 20 kron darila onemn, ki na galopujočem konju Jalta trikrat na okolo, ne da bi se držal — Mazzeplno prognanstvo v stepe Ukrajino, vel ka sijajna pantomima. Predprodaja za vse sedeže od 10. nrc dopoludnu do 6, uro zvečer v glavni zalogi tobaka na mestnem trgn. fjg Vie podrobnosti povedo dnevni listi. 3) ^Sa.T7-x3La.tol5st^7-o. 1 „ k a. a. ti Sahob dCttler Marija SCtller g)ol%an *r^5^s, poročena. (12G4) L Osla lfiie 1. oktobvaa I .s