w *5
Ur»dništvo in upravništvo Glasila j« v Chicagi, 111., 2821 80. 40. Ave., kamor jo pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z Ustom.
J*
Celoletna naročnina za Zdr. Države in (lanado je ♦ 1.00, za inozemstvo $1.50.
m w
G LAS ILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 8, 1879.
V združenju ¡e moč!


“Glaiile” izhaja vaaki
teden v petek. — Cirkulacija^ je dosegla nad os®® tisoč natisov. List je ras širjen po Zdr. Državah, Canadi in stari domovini
Cene za oglas» po pogodt-l Enostopna 10 point vr»t» 8 centov.
Nefrankirama ali premalr. frankirana pisma se n« sprejemajo.
LETO—YEAR V.
CHICAGO, ILL., 25. OKTOBRA (OCTOBER) 1912.
Štev—number 40.
Nekoč in danes!
Kjer reki Evfrat in Tigris drvita proti morju, so danes puste peščenine, pustinje napol razpadle koče in podrhue. Zgodovina nam pripoveduje, da so nekoč sredi krasnih vrtov stale palače in svetišča, v katerih se je šopirilo neizmerno bogatstvo. Zgodovinopisci nam pripovedujejo o čudežnih visečih vrtih, ki so bila prava čuda, o moči, 'slavi in razkošnem bogatstvu tedanjih kraljev, njih dvorjanov, vojskovodij in svetovalcev.
Sredi tega sijaja in potrate, u-darja na naše uho jadikovanje siromakov in nesrečnikov. Da so kralj, njegovi dvorjani, vojskovodje in svetovalci živeli v razsip nem bogatstvu. so kraljevi beriči vzeli vbogemu kmetiču vse, ki je
v	potu svojega obraza oral, sejal in žel. Sadovi pridnega dela so romali v kraljeve shrambe in skladišča, da je peščica ljudi živela v zadovoljstvu in razsipnosti. Kraljevi beriči so z bičem gonili delavno ljudstvo, da je vlačilo težko kamenje in gradilo sijajne in razkošno opremljene palače in svetišča. Tudi v tej dobi ni imelo delavno ljudstvo od svojega dela druzega kot revščino in žuljave roke.
V	zgodovini zopet čitamo o sla*
vi	nekdanjih Grkov. Ves svet še danes občuduje njih krasne stavbe in druge umetniške izdelke. V dobi grške slave zopet najdemo sužnje, ki so opravljali vsa dela, da so grški modrijani, pesniki, stavbeniki, državniki, podobarji in vojskovodje živeli v izobilju. Tudi iz te dobe udarjajo na naše uho tožbe nesrečnih sužnjev o mukah in trni jeni'
V	večnem Rimu, središču nekdanje mogočne rimljanske republike; kasneje sedežu mogočnih rimljanskih imperatorjev ni bilo nič boljše. Pri bogato obloženih mizah so se gostili v brezdelju živeči diktatorji, senatorji, konzuli, kasneje imperatorji in njih ljubljenci. Državljani, ki so se borili za moč in slavo rimljanske republike, “svoje domovine”, so bili s svojimi družinami brez strehe in jela. Bojevali so se, da je peščica mogotcev, ki je splezala po tedanji družabni lestvici navzgor, živela razsipno v razkošju.
Pesni opevajo moč in slavo srednjeveških vitezev, grofov, knezov in kraljev. ‘V duhu vidimo sijajno opremljene kraljevske dvorce, ponosne gradove pleme-nitnikov, ogromne dvorane, v katerih so se zbirali ljudje, ki so trdili, da se po njih žilah pretaka modra kri, k več dni trajajočim slavnostnim pojedinam in drugim razkošnim zabavam. Ali ves ta blešč In sijaj nas ne moreta premotiti, da bi verjeli v ljudsko srečo minolih dni. Zgodovina nam govori o bftdi in trpljenju kmetov, ki so delali za plemenito gospodo in po katerih je žvižgal valptov bič, da se je več izprešalo iz njih za udobno življenje pleme-nitnikov. V zgodovini čitamo o kmečkem puntu, o vstaji nesrečnih in izmozganih kmetov, ki so zgrabili za orožje, da se osvobodijo grajske tlake. Plemenitniki so za ta poskus strašno kaznovali sestradano kmečko ljudstvo; drli in pekli so kmete pri živem telesu, sekali jim glave, obešali jih na drevje in mučili na najgrozovitejši način.
Danes razpadajo nekdanji mogočni gradovi, iz katerih podzemeljskih ječ je prihajal stok do smrti mučenih kmetov. Ponekod štrlijo podrtine proti nebu, Drugod so se odpravili utrdbe in gradove spremenili v moderno opremljene vile in palače. Mimo njih se pa vije in dviga črn, gost dim. ki prihaja iz ogromnih in sajastih dimnikov tovarn v dolini.
Napočila je nova doba, človeška družba je dobila drugo lice, drugo formo. Fevdna doba je padla. ž njo so se strmoglavili viteški gradovi. Ali s strmoglavljenjem fevdne dobe ni padlo sužen-stvo, ki se od pamtiveka pa do danes vije skozi ves razvoj človeštva.
V	tovarni, plavžu, rudniku, na železnicah, in ogromnih parnikih delajo in trpijo današnji sužnji — delavci. Vstopite v delavska stanovanja in prepričali se bodete
o delavski bedi. Pojdite na ulice in videli bodete ob cestnih voglih delavce, katerim so stroji potrgali noge in roke, ki sedaj prosijo milodarov, ker so nezmožni za moderno suženjsko delo. Vstopite v bolnice in našli bodete delavce upadlih in velih lic, katerim sta težko delo in beda, zarezala poteze starosti v obraz. Zapuščeni so, kot staro in obrabljeno orodje.
Nekoč so trpine imenovali tlačane in sužnje. Danes jih imenujejo mezdne delavce. Položaj trpinov je vedno enak, spremenili so le njih ime.
Delovna sila mezdnega delavca je dandanes lastnina miljonarjev in miljarderjev — denarnih mogotcev. Njim morajo prodati svoje znanje in svojo delovno moč, ako hočej živeti. Njih sinove in hčere čaka ista usoda, ako ne pade kapitalistični gospodarski sistem.
Gospodarsko vprašanje, ki je skozi stoletja ostalo nerešeno, je treba rešiti v dobro vseh ljudi. Nikakor pa ne smemo pričakovati, da ga bodo rešili današnji denarni mogotci, ker je zanje gospodarsko vprašanje tudi v kapitalističnem gospodarskem sistemu rešeno. Gospodarsko vprašanje morajo rešiti le mezdni delavci, sploh ljudje, ki trpijo pod kapitalističnim režimom.
Do se to vprašanje tem preje reši, je treba, da delavci glasujejo vsikdar za kandidate delavske, to je socialistične stranke.
Prvi torek v novembru bodo delavci letos lahko zopet izrekli z glasovnico, ali so za mezdno slišnost ali ne.
Ako so delavci za rešitev gospodarskega vprašanja v dobro vseh, tedaj bodo glasovtdi proti kapitalizmu in za kandidate delavske stranke.
Osvoboditev delavcev iz mezdne sužnosti je odvisna od delavcev in nikogar drugega!
Združenje jednot.
Mnogo se je pisalo pred konvencijo za združitev vseh jednot in zvez, ki so organizirane na enakem temelju in sorodnih načelih. Razprava se je vršila večinoma v dopisih o rezervnem fondu in logično so pričakovali vsi bratje, da peta redna konvencija
S.	N. P. J. stori, prvi korak za rešitev tega vprašanja.
Iz zapisnika je raz videti, da je peta redna konvencija S. N. P. J. podvzela akcijo tudi v tem oziru. Zaključila je, da se vrši prva seja vsega glavnega odbora v januarju 1914, na katero naj pošljejo druge jednote po dva svoja zastopnika, da se na tej seji pretresejo vsi razlogi za in proti združitvi. Priporoča se tudi glavnim odborom jednot in zvez, da tekom tega leta preštudirajo vse postavne težkoče proti združitvi, če take bstoje, na skupno sejo pa prinesejo s seboj dovršene načrte, na katerih podlagi se lahko združitev zvrši.
Do skupne seje nas loči štirinajst mesecev. Glavni odbori drugih jednot in zvez bodo gotovo v januarju, ko novi glavni odbor prične poslovati, prejeli oficielno n o vabil o za skupno sejo in obvestilo o zaključku pete redne konvencije S. N. P. J. za združitev vseh jednot in zvez. Časa bo torej eno leto. da se resno preštudira vprašanje združitve. V “Glasilu” se bo kasneje pričela javna razprava o tem vprašanju, katere se bodo udeležili najbrž tudi člani druzih jednot in zvez v svojih ofi-cielnih glasilih.
Pred vsem naj se ne v stan ovij o nove zveze in jednote. da ne bomo imeli še več ovir in težkoč za združitev.
* Predsednik Taft je odredil, da ostanejo luke Tortugas, Fla.; Great Harbor, Culebra; Quanta-namo, Kuba; Pearl Harbor, Havajsko otočje; Guam in Subig Bay, Filipinsko otočje zaprte za inozemske ladje radi vojaških tajnosti.
Večina imenovanih luk je bila že» zaprta trgovskim ladjam. Ponoven predsednikov ukaz ne pomeni druzega kot formelno potrditev izvršenih dejanj.
Ameriške vesti.
* Neki jetnik, ki sedi v ječi z lajtnantom Beckerjem, ki je obtožen, da je zakrivil umor Rosen-thala, je izpovedal, da je slišal izreči Beckerja, da mu bo ljudstvo hvaležno, ko se bo polegla razburjenost, ker je umoril lopova Rosentbala.
Soproga umorjenega kvarto pirca je izpovedala, da ji je Rosenthal zapustil le $100. “Popolnoma iz trte izvita laž je, da so profesionalni igralci Rosenthal a podkupili s 25 tisoč dolarji, da je molčal”, je nadaljevala priča. Pri neki hišni preiskavi je baje dejal Becker, da mora on ali pa Rosenthal izginiti iz površja.
Zagovornik Beckerja se trudi dokazati, da ni Becker izvršil umora, marveč da so Rosenthala umorili njegovi tovariši in prijatelji.
* V hotelu La Salle v Chicagu so minoli teden obdržavali železniški zdravniki svoje deveto zborovanje. Neki Gustavus Ohlinger, glavni advokat za Ann Arbor železniško družbo je v svojem predavanju omenil, da je vsako leto v Zdr. državah pol miljona delavcev vbitih in ranjenih pri izvrševanju svojega posla. Nadalje je ostro bičal obstoječe zakone, po katerih ima ponesrečen delavec pravico tirjati odškodnino za svojo poškodbo. Priporočal je. da naj se uvede zakonito varstvo za delavce, posebno pa obligatorično zavarovanje proti nezgodam.
Gospod G. Ohlinger je v svojem govoru mogoče nevedoma obsodil današnji gospodarski sistem. Ali pribil je na steno, da je kapitalistični gospodarski sistem od vseh gospodarskih sitemov, kar smo jih imeli do danes, najstrašnejši. V enem samem letu pol miljona delavcev vbitih in ranjenih. Kaj takega se ni do danes zgodilo tudi v najkrvavejši bitki!
* Vse politične stranke v Arizoni so se izrekle, da naj njih pristaši dne petega novembra glasujejo za žensko volilno pravo. To bo sedma država, v kateri bodo ženske imele enake politične pravice z moškimi.
Kako postane človek miljo-nar, ne da bi mu bilo treba delati. Ndki Jabez Bostwick, soustanovitelj trusta za olje je leta 1890 naložil za svojega sina tri tisoč dolarjev z določbo, da se obresti vedno prištejejo h kapitalu. Danes je to majhno premoženje na-rastlo na $2,800.000. Torej je devetkrat večje kot pred dvanajstimi leti.
Kaj pa ima delavec po dvanajstletnem delu? Več žuljev, več sivih las. vpognjen hrbet, bedo in revščino.
* Mali junak Billy Rugh v Garry, Ind., o katerem smo poročali, da si je dal odrezati nogo, ker so zdravniki nekemu dekletu, katerega ni nikdar videl v svojem življenju, z njegovo kožo zakrpali opekline in ji rešili življenje, je svoj plemeniti čin plačal s svojim življenjem. Zadnji petek je umrl za vročico, katero je dobil vsled narkoze z eterjem in kateri je moralo podleči njegovo šibko telo.
Mlado dekle. Ethel Smith, kateri je deček s svojo plemenito požrtovalnostjo rešil življenje, je že nekaj dni pred njegovo smrtjo zapustilo bolnico. Seveda je dekle obiskalo svojega malega in plemenitega rešitelja in tudi od drugod so mn prihajala priznanja za njegovo plemenito in nesebično žrtvovanje. Mali junak je mirno gledal smrti v obraz in končno umrl v zavesti, da je zvršil plemenito delo.
Današnja človeška družba postavlja spomenike generalom, morilcem na debelo. Slavi jih kot junake, ker ne zna ceniti pravih plemenitih in junaških činov.
* Državni pravdnik se je že
dolgo bahal, da bo krivda Ettorja in Giovanittija dokazana jasno in določno, ko nastopi kot priča čas-niški poročevalec lista “Boston American”. Ford, časnikarski poročevalec je bil končno zaslišan in povedal naslednje pleve: “Ra-
di mene lahko pošljete zvezno armado”, je po poročilu poročevalca rekel Ettor. “Lačnih ljudi ne morem nadzirati. Štrajk bomo dobili, če postavite na vsakem vogalu vislice. ’ ’
Na nadaljna vprašanja je Ford odgovarjal, da je ljudstvo hotelo naskočiti milico in da je Ettor miril ljudstvo. Pripovedoval je, da so štrajkarji nosili ' rdeče in ameriške zastave.
Karel R. Vos, policajski inšpektor je priznal, da je v družbi drugih policajev ulomil v kovčeg Ettorja, ker je iskal dinamit, vendar pa ni našel druzega kot nekaj knjig in letakov.
* Obravnavo proti nevstrašene-
mu čikaškemu advokatu Clarence S. Darro\vu, zagovorniku delavcev je sodnik preložil do 25. novembra.
* Med Nemčijo in Ameriko bo nastala najbrž colninska vojna. Spor je. nastal radi uvoznine na moko in oluščen grah iz Nemčije. V resnici je iskati vzroke v pristojbinah, katere bodo morale plačati inozemske ladje za plovbo skozi panamski prekop, in ker je svetovni trg poplavljen z ameriškimi izdelki.
V nemškem državnem zboru bodo predložili predlogo, ki odpravlja sporazumno colnino za ameriško blago in od katerega bo treba plačati v prihodnje kot za blago, ki se uvaža iz drugih držav. S tem hoče Nemčija izsiliti ugodnosti za uvoz moke in oluščenega graha iz Nemčije v Zdr. države. Zvezna vlada pa seveda noče in ne bo ugodila zahtevam Nemčije. Posledica bo colninska vojna. Predsednik Taft ima pravico po sedanji col-ninski lestvici uvesti za Nemčijo najvišjo colnino, po kateri hi se moralo poleg obstoječe colnine za blago iz Nemčije plačati še 25 odstotkov dokladne colnine.
Ako pride do colninske vojne bo trpelo ljudstvo v Nemčiji in Zdr. državah. Profit bodo imeli le tukajšnji in nemški kapitalisti.
Inozemstvo.
Vojna na Balkanu. Kako bo končala vojna na Balkanu, še danes ne more nihče izreči. Mogoče, da ostane vojna omejena le na Balkan, nastane pa lahko splošna evropejska vojna. Avstrija želi že od nekdaj prodreti preko Novega Bazarja do Egejskega morja. Rusija stremi po svobodni poti skozi Dardanele. Vprav sumljivo je. da obe državi v eni sapi zatrjujeta svojo miroljubnost in nevtralnost. Saj se lahko izvrši mobilizacija, ne da bi o tem vedeli kaj v inozemstvu. Zadnji konflikt med Avstrijo in Srbijo, ki je nastal vsled anektacije Bosne in Hercegovine potrdi to trditev. Še le po končanem sporu so izvedeli v inozemstvu, da je bila avstrijska mornarica mobilizirana do zadnjega moža, da je šel skozi Ljubljano vlak za vlakom z vojaki in da sta bila Bosna in Hercegovina natlačeni z avstrijskim vojaštvom. Sumljivo je tudi, da je bila “Zarja” pred tremi tedni zaplenjena v Ljubljani, ker je ožigosala v navadni notici hujskanje črno-žoltih slovenskih klerikalcev v “Slovencu” za vojno na Balkanu. Sumljivo je še drugo dejstvo. Komaj je Italija podpisala mirovno pogodbo in se izrekla, da nima nobenih interesov na Balkanu, je takoj Turčija napovedala vojno Srbiji in Bolgariji in dala svojemu vojaštvu ukaz, naj prodira proti črnogorski, srbski in bolgarski meji.
Do sedaj so se vršile le manjše bitke, odločilnih bitk je pričakovati še le v enem ali par tednih.
Največja bitka se bo vršila pri Adrianoplu, kjer bodeta zadeli skupaj bolgarska in turška vojska.
V bitki pri Plavi so zadnjo nedeljo zmagali Črnogorci. Pri Han-lanu so bolgarske čete prišle v zasedo. Turki so se navidezno umikali, nakrat so pa bolgarske čete naskočili od vseh strani in jih prisilili, da so se umaknile. Brzojavka iz Londona poroča, da so bolgarske čete zasedle po hudem boju zelo važno turško forto Kirk -Kilisič. Brzojavka iz Soluna pripoveduje, da so Turki dosegli
vspehe napram Črnogorcem pri Grevici, Kiriciski in Ogra - Kime-nehu.
Po brzojavnem poročilu iz Londona je baje Turčija ponudila Grški otok Kreta, ako Grška izstopi iz Balkanske zveze. Po poročilu iz Aten je grška vojska prekoračila mejo in je prišlo med grškimi in turškimi četami do manjših bitk.
Neki diplomat v Parizu se je izrazil, da bodo velesile posredovale za mir po bitki pri Adrianoplu.
Do sedaj se je vršilo več manjših bitk, pa tudi grške in turške bojne ladje so stopile v akcijo. Ali vse bitke niso do sedaj prinesle odločilne zmage ali poraza eni ali drugi stranki. '
Najnovejše brzojavno poročilo se glasi, da velika bitka divja že nad 48 ur pri Kirk - Kalisehu. Bojuje in kolje se 260 tisoč vojakov 120 tisoč Bolgarov in 140 tisoč Turkov. Bitka še ni odločena, ko odhaja list v tisk.
V Mehiki se je Feliks Diaz, net-jak ekspredsednika Porfiria Dia-za pridružil vstašem. Feliks Diaz je zbral svojo vstaško vojsko pri Vera Cruzu, kjer stoji močna vladna vojska pod poveljstvom Beltrana.
V Hobartu, Avstraliji je nastal požar v North Mount Lyell premogovniku. Pet in štirideset rudarjev je ostalo v dolenjem hodniku.. Zaprti rudarji nimajo vode, svežega zraka in hrane. Najbrž bodo mrtvi, predno bodo rešitelji prišli do njih. Ta nezgoda je najhujša rudniška nezgoda, kar se .jih je do sedaj pripetilo v Avstraliji.
Teheran Persija. Pod poveljstvom Salar - Ed - Dovleha, vstaške-ga strica sedanjega šaha je osem sto konjenikov na potu proti glavnemu mestu. Narodna zbornica je odredila, da se odpošlje takoj močna vojska proti vodji vstašev, s katerim simpatizira ljudstvo.
Fina slika današnje družbe. V Londonu je prosil Jurij Gough iz Breconshira, da mu gosposka dovoli na javni dražbi prodati svoje otroke. Jurij Gough je brez-poselen delavec. Že nekaj mesecev je trkal na vrata tovarn in delavnic in prosil za delo. Odslovili so ga povsod, češ, da ne potrebujejo delavcev. To žalostno dejstvo, ga je prisililo, da se je odločil prodati svoje otroke na javni dražbi, ker drugače bi pomrli gladu.
Odlomki iz zgodovine Zdr držav.
Po raznih virih sestavil J. Z.
Vojna se je nadaljevala v dolini Connecticut. Naselniki so menili, da bodo Nipmuki ostali lojalni in jim izročili begune sovražnega rodu. Kapitana Whee-ler in Hutchinson sta imela nalog, da posrednjeta. Zdaj je bila za Indijance ugodna prilika, da vrnejo šilo za ognjilo. Tihoma so obkolili angleško četo, ki je bro-jila dvajset mož, in jo hipno naskočili od vseh strani. Le malo jih je ubežalo klanju in prineslo vest v naselbino o porazu. Zaprli so se v trdno bajto iz močnih hlodov, kajti za petami so jim bili Indijanci.
Indijanci so pričeli oblegati u-trjeno mesto. Poskusili so vsa sredstva, da bi osvojili utrjeno bajto. Končno so pričeli streljati z gorečimi psicami v streho, po kateri se je kmalu pričel spenjati plamen. V tem osodepolnem tre-notku je pričelo močno deževati in goreči jeziki, ki so oblizovali streho, so ugasnili. Potem je prišla pomoč iz Springfielda in Indijanci so zbežali.
Dne 26. avgusta je prišlo do bitke pri Deerfieldu, v kateri so bili Indijanci poraženi. Ali nekaj dni kasneje so Indijanci požgali selo. Ohranili so le shrambo, v kateri je bil poljski pridelek. Kapitan Lathrop je prevzel z osemdesetimi prostovoljci, da odvede poljski pridelek v Hadley. Razvrstili so dolgo vrsto voz, katere so naložili s pšenico in koruzo in katere so obkolili vojaki. Dne 18.
septembra so ostavili Deerfield. V začetku je šlo v§e po sreči. Komaj so napravili kakih pet milj, so jih hkrati napadli Indijanci od vseh strani. Naselniki so se borili hrabro, ali Indijanci so jih potolkli skoraj do zadnjega moža. Sredi boja je prišel kapitan Mo-sely s sedemsetimi možmi na pomoč. Tudi ta četa je bila kmalu pobita in na begu na vse strani. Zdaj je prišlo na pomoč sto in šestdeset belih naselnikov in močna četa Mohogan Indijancev, ki so planili takoj na Indijance, kateri so se umaknili še le po hudem boju. Le indijanski neslogi se je bilo zahvaliti, da niso bili naselniki uničeni do zadnjega moža. Vsled krvavega boja so imenovali mali potok'“Krvavi Brook”.
. Istega dne so Indijanci napadli tudi Hadley, ko so bili ljudje v cerkvi. Nastala je velika zmeš-njana, V tej sili se je nakrat prikazal na pozorišču stari in sivolasi general Goffe iz svojega skri-višča in vodil bitko, dokler niso bežali Indijanci. Po končanem boju je starček odšel v svoje skri-višče in nihče ga ni videl več po tem boju.
Pozno v jeseni so Indijanci naskočili Springfield, katerega so požgali skoraj do polovice, na kar so se umaknili v šumo. Tudi Hadley so skoraj upelili do tal. Za Hadleyem je sledil Hatfield. Tu so bili naselniki pripravljeni in pognali so Indijance v beg.
Naselniki so zapustili farme in slabo utrjena sela. Vsi so iskali zavetja v dobro utrjenih mestih’ blizo reke.
Filip je uvidel, da ne more škodovati naselnikom na severni meji. Zbral je svoje bojevnike in šel k Naragansetom. Kanončet jih je sprejel in s tem prelomil pogodbo z Angleži. Po indijanskih načelih ni Kanončet zagrešil nič, ker je v svoje varstvo sprejel preganjanega Filipa pred tujci.
Gosposka v Massachussetts je takoj napovedala vojno Naragan-set Indijancem. Tisoč mož pod po veljstvom polkovnika "Winslowa ja udrlo v Rhode Island, požigajoč in opustošajoč indijanska sela. Naselniki niso bili v vojni nič manj divji kot Indijanci. Le pristranski zgodovinopisci hvalijo naselnike kot junake, mejtem ko Indijance, ki so se borili za svoj dom, imenujejo divjake. Na strani belih naselnikov najdemo ista grozodejstva in krvoločnost kot na strani Indijancev. Vendar zaslužijo strožjo obsodbo naselniki, ki so se ponašali s svojo kulturo in krščanstvom kot nevedni Indijanci, ki so vzrastli sredi divjih in neizmernih šum v vednom boju za obstanek z divjo zverjo.
Indijanci so uvideli, da na odprtem polju niso kos dobro oboroženim naselnikom, da se pšica in lok ne moreta meriti s strelnim orožjem. Vsled tega so se utaborili jugozapadno od Kingstona sredi močvirja. Upali so, da jih bo naravna tbdjnava branila pred strelnim orožjem in bodo lahko odbili vsek naskok nanjo.
V tej trdnjavi so pričakovali naselnikov. Angleži so dne 19. decembra ob jutranjem svitu prišli do močvirja. Pot skozi močvirje je bila slaba. Šele opoldne so se z velikimi težavami prerili do utrdb. Pripravili so se takoj za napad. Pot do taborišča je tvorilo drevo, ki je vezalo trdna tla preko močvirja. Preko te nevarne brvi so zvršili prvi napad, katerega so Indijanci odbili. Tudi pri drugem napadu so jih Indijanci že zopet z velikimi izgubami. pognali nazaj. V tem času so pa ogleduhi izvohali nezavarovano mesto. Mejtem ko so v tretjič le navidezno ponovili napad preko brvi, je močna četa na nezavarovanem mestu udrla v tabor. Indijanci so bili izgubljeni. Opustošenje in klanje sta se vršila na debelo. Zapalili so indijanske šotorje. Indijanci uvidevši, da je njih odpor zaman, so hoteli u-bežati. Povsod so naleteli na puške Angležev, ki so jih zopet pognali nazaj v goreče taborišče. Ranjence, starčke, žene in otroke je požrl plamen. Nad tisoč bojevnikov je obležalo na bojišču, kakih sto je bilo pa vjetih. Tudi Angleži so^ dragoceno plačali svojo zmago. Šest kapitanov in osemde-
set prostakov je bilo mrtvih, sto in petdeset drugih pa ranjenih.
Nekateri hrabri Indijanci so prodrli angleške vrste. Te begune je zbral Filip in bežal ž njimi k Nipmukom. Spomladi je krvavi ples začel znova. Indijanci so hrepeneli po maščevanju, ker so njih starčke, žene in otroke pognali v ogenj. Spoznali so, da ne morejo izgubiti druzega kot svoje življenje, za katerega jim ni bilo dosti. Zdaj je divjala obmejna vojna na tristo milj daljave. Indijanci so upepelili Lancaster, Medfield, Groton in Malborough. Mesto Weymouth, ki je bilo oddaljeno le dvajset milj od Bostona, je zadela ista usoda.
Ali število Indijancev se je krčilo z vsakim dnem. Njih vrste so postajale redke, mejtem ko so se množile čete naselnikov. Koncem aprila so zajeli glavarja Kanon-četa. Ponudili so mu mirovno pogodbo, katero je glavar odklonil. Po odklonitvi so ga usmrtili na kratko. Filip je bil še svoboden z majhno četo, ki se je skrčila z vsakim dnem. V pozni spomladi so ujeli njegovo ženo in sina. Zdaj so beli naselniki zvršili obsodbe vredno dejanje, da hi prisilili njegovega očeta odložiti orožje. Sina so poslali kot sužnja na otočje Bermudas, kjer je kmalu umrl pod udarci sirovih paznikov.
Ko je Filip izvedel za žalostno usodo svojega sina, se ni brigal več zâ svoje življenje. Povsod, kjer jé bila nevarnost največja, je bil na mestu. V bojni gneči je bil vedno med prvimi, da bi našel smrt, ki se ga je ogibala v vseh bojih.
Na svojem starem domu, na Mount Hopu je imel skrivišče. Tv . je mislil preživeti zadnje dni svojega življenja v spominih na srečno in nekaljeno življenje izza mladih dni. Ali med Indijanci se je našel izdajalec, ki je izdal svojega glavarja. Pripeljal je stotnijo vojakov v temni noči do skri-višča, ki je obkolila njegov dom. Potem se je pa izdajalec splazil kot maček v skrivišče glavarja. Nakrat je strel iz puške naznanil, da se je posrečilo izdajalcu umoriti glavarja v spanju.
Nova Anglija je hudo trpela v tej vojni. Troski za vojno so znašali pet sto tisoč dolarjev. Trideset mest in nad šest sto hiš je bilo upepeljenih. Skoraj vsaka družina je cula bojni krik Indijancev. Šest sto mož, ki so bili ponos naselbine, je obležalo na bojiščih. Mnogo žensk, otrok in starčkov je izginilo pod bojnimi sekirami Indijancev. Indijanska rasa je bila pognana z ozemlja Nove Anglije. Rodovi, ki so živeli za Connecticutom, so prosili za svo--je življenje. Naselniki so se vrnili zopet na svoje razdejane domove, kjer je delo vstanovilo iz po-drtin nove domove, novo življenje.
Glasovi indijanske vojne še niso utihnili, že so naselnike čakale nove težkoče. Angleška vlada je . stremila, da bi iz naselnikov izžela, kolikor največ mogoče. Y Nor -1 vo Anglijo je prišel kraljevski ko- ' misar Edward Randolph, da bi pobral davek in skrčil svobodo naselnikom. Governer Leverett ga je sprejel hladno in mu zalučal v obraz, da nima niti angleški kralj pravice skrčiti ali omejiti svobode svojih ameriških podanikov, češ, da so naselniki končali vojno brez pomoči angleške vlade in imajo zategadelj pravico uživati pravice, ki so zajamčene v pravomoči. Po šesttedenskem bivanju v Bostonu je Randolph odjadral na Angleško, da sporoči vladi o prevzetnosti naselnikov.
Ali na kralja je napravilo poročilo vprav nasproten vtis. Preklicati je hotel pravomoč, še predno se je vrnil Randolph. Ko je čul Randolphovo sporočilo, pa ni hotel slišati besedice o preklicu.
Kralj je bil značaj vseh samodržcev. Dokler so podaniki mirno prenašali izkoriščanje, je bil pogumen in nevstrašen človek. Ob prvem resnem odporu, kakeršne-ga ni pričakoval, ga je minila hrabrost in srce mu je zlezlo v hlače.
(Dalj* prihodnjič. )
GLASILO
h\mmu Narodne Podporne Jednoie
LAiTN-.NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK
Uredniitvo m upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, Ul.
Valja
lato $1.00.
O R O A N
SLQVEHIG NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Iwnjed weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicago, El.
Subscription, #1.00 per year.
31
Chicago, Dl.
Sezona za izlete in veselice na prostem je za nami. Listi na drevju so pričeli rumeneti in veneti. Kmalu bo listnato drevje oropano svoje zelene praznične obleke in skozi brezlistnato vejevje bodo pričeli tuliti zimski viharji svojo ■ žalostno pesen. Narava se pripravlja za zimsko spanje in kmalu bo zabučal prvi zimski sneženi vihar, oznanjajoč delavskim družinam, da prihaja zima^s svojo grozoto za vse siromake. Že se zbirajo v obližju železniških postaj brezposelni delavci, katerim pravijo siti ljudje, da so “trampi”, da odromajo s tovornimi vlaki v 'velika mesta in si tam poiščejo kakšen kotiček proti mrzlemu se-verozapadu, ki reže do kosti skozi lahko letno obleko. Delavci so, nesrečni ljudje, ki bi radi delali, pa se jih nikdo ne usmili. Tudi gospod Taft, naš predsednik je nekoč dejal: “Bog ve”, ko so ga vprašali, kaj naj storijo z brezposelnimi delavci. Vsakdo se ogiblje teh nesrečnih ljudi, med katerimi so gotovo tudi slovenski delavci, ki pa niso nič druzega kot produkt današnje kapitalistične družbe. Odkar so stroji pričeli nadomeščati človeško delo, se »..v vsako novo iznajdbo pomnoži, število brezposelnih delavcev. Siromaki so, ki lastujejo nad seboj modro nebo, v želodcu pa krč.
Razsoden delavec ne more biti za gospodarski sistem, ki spravlja delavce ob delo — ob kruh, streho in obleko in jih pahne brez njih krivde v največjo revščino in stisko. Tak gospodarski sistem mora pasti v človeški družbi, ako hočemo biti in živeti kot ljudje. Dol s kapitalizmom, očetom sistema, ki obsoja tisoče delavcev na bed no životarenje in pomanjkanje, kličejo danes razsodni in zavedni delavci vseh narodov. Temu klicu se pridružimo tudi slovenski de lavci dne petega novembra t. 1. in glasujmo proti kapitalizmu in za socializem, za človeško družbo, v kateri bo kruba, obleke, strehe in dela za vse ljudi na svetu, in v kateri bo lahko vsak vžival umetnost. katera je danes dostopna le privilegiranim slojem.
V	raznih ameriških slovenskih časopisih se danes razpravlja o slovenski sirotišnici. Naše “Glasilo” je pred konvencijo tudi prineslo to vest med člane S. N. P. J. Na konveeiji sta se čitali resoluciji o tem vprašanju. Ena je bila iz Chieage, druga pa od društva 181 S. N. P. J. iz Adamsburga, Pa. Prva je bila priobčena v vseh slovenskih listih, izvzemši par časnikov. Zato je vsebina članom in članicam gotovo znana. Konvencija je to važno vprašanje prepustila gl. odboru, da ga reši, dasi so nekateri pričakovali, C ga reši konvencija.
V	Chicagi je bil izvoljen začasni odbor, ki je pod varščino in ima nalogo, da vodi vse posle do prvega zborovanja, na katerem se poleg slovenskih časnikarjev pričakuje zastopnike raznih slovenskih organizacij. Zborovanje se bo vršilo dne 28. novembra t. 1. v Chicagi, I1L, na katerem se bo razpravljalo, kje naj se zgradi zavod in dobijo potrebna sredstva. Izdelala se bodo pravila in rešile druge važne točke.
Zemljišče je država že ponudila brezplačno. Osem slovenskih časopisov priobčuje brezplačno razglase, kakor tudi druge zadeve, ki se tičejo'zavoda. V skladu za gradnjo zavoda je sedaj 1000 dolarjev.
Tak zavod je potreben!
Mnogo članov naše jednote ni danes več v jednoti, ker je prejelo že vso, bolniško podporo ali odpravnino, nekateri pa tudi že vso posmrtnino, ker nimajo še pri nobeni podporni organizaciji v pra-
vilih, da se pohabljencem izplačuje dosmrtna podpora. O tem pričajo razne prošnje, ki se navadno glase: Bil sem skozi vso dobo dober član jednote, ali nemila usoda je hotela, da sem ponesrečil. Od jednote sem prejel vse, kar mi priznajo pravila. Zdaj mi je ostala beraška palica. Nekdanji bratje prosim vas . . . itd. Marsikomu se potoči solza koncem prošnje, kjer prosilec milo prosi, naj se mu pomaga vsaj toliko, da bo mogel odpotovati v rojstni kraj.
Kaj meniš čitatelj ? Ali smo že govcrrili, kako bi se temu prišlo v okom, ali kaj storilo za ponesrečene in pohabljene trpine? V marsikaterem dopisu se čita: V naši naselbini napredujemo. Imamo toliko in toliko društev raznih jednot in zvez, godbo, telovadno društvo in izurjen pevski zbor. Priznam, da je to hvalevredno. Ali pri takih društvih ni starčkov in sirot, še manj pa pohabljencev.
Ali ne bi bil človekoljubni čin, ako bi zgoraj omenjena društva priredila kakšno zabavo za tiste, katerim ne prijajo več zabave katerim se prav malo razvedri duh ob- zvokih godbe?
V Chicagi se bo priredila veselica v prid dobrodelnemu zavodu na Zahvalni praznik v Narodni dvorani. Moja srčna želja je, da temu Jgledu sledijo druge naselbine. Kedar se bo kaj več zvršilo v prilog dobrodelnemu zavodu, se zopet i-glasim. Za danes vam kličem v smislu brzojavke društva “Orel”, štev. 21 konvenciji S. N. P. J.:	Spominjajte se slovenske
sirotišnice!
■J. Žvanut.
Springfield, 111.
Dne 19. oktobra je priredilo žensko društvo “Zmagonosna Krona”, štev. 184 svojo veselico Veselice se je udeležilo moško društvo “Illinois”, štev. 47, ka kor tudi mnogo druzega slovens kega občinstva. Slovensko pevsko društvo je zapelo par krasnih slo venskih pesni, za kar je želo obč no pohvalo. Slovenska godba nas je zabavala z zibajočimi valčki veselimi in poskočnimi polkami Brat J. Podlesnik, tajnik društva “Illinois”, štev. 47 je s kratkim in lepim govorom pozdravil nav zoče.
Na veselici je vladala krasna harmonija in na obrazih vseh je bilo citati zadovoljstvo.
V imenu društva izrekam vsem ki so.pripomogli do vspeba, naj toplejšo zahvalo. Kedar bodo dru gi apelirali na našo pomoč in so delovanje pri veselici se bomo go tovo odzvale, da jim vrnemo po set.
Mary Kramžar, predsednica.
“Vi, ki danes ste navzoči, Žrtvuje naj vsak, kar more. Pomagajte po svoji moči,
Ker vaše rabimo podpore.
Naj petje dviga se, zastava!
A tebi Orel slava! Slava!”
Po končani deklamaciji ji je občinstvo z burnim ploskanjem izreklo svoje priznanje.
Koncertne veselice so se nadalje udeležili slov. delavski “Sokol” korporativno, ki priredi svojo prvo veselico združeno s telovadbo dne 3. novembra, in člani raznih podpornih društev po možnosti.
Slov. del. pevski zbor “Orel” bo tudi v prihodnje ostal zvest svojemu načelu. Sodeloval bode povsod ha kulturnem polju in pri vsaki napredni stvari. Da bo Orel” kos svoji vzvišeni nalogi, je treba, da se mu Slovenci v Chi-eagi, ki so pevci, pridružijo kot aktivni, drugi Slovenci pa kot podporni člani.
Vsem pevskim zborom ki so sodelovali na koncertni veselici, gdč. Cvenkeljevi, vrli deklamato-rici, sploh vsem, ki so pripomogli do vspeba, izrekamo najprisrč,-nejšo zahvalo za njih trud in po-žrtovalnost.
ODBOR.
Bessemer, Pa.
Odkar sem se oglasila zadnjič v “Glasilu”, je minolo vroče poletje in nastopila je suha in krasna jesen.
Naše društveno življenje se mirno in dobro razvija. Bratje in sestre našega društva redno zahajajo k sejam, redno plačujejo asesment in s stvarnimi razpravami rešujejo točke dnevnega reda pri društvenih sejah.
Bratje in sestre! Le tako naprej ! Sloga in sporazum jamčita najboljši in krepkejši razvoj vsakemu društvu.
Komaj pričakujem, da se snidemo pri društveni seji in razpravljamo stvarno o vsem, kar koristi našemu društvu in jedno-ti. V začetku smo imele seveda nasprotnike. Ali to se .je poleglo, ker je prihajalo iz nepoznanja naše podporne organizacije. Kdor pozna namen naše jednote, njena pravila, ji gotovo ne more nasprotovati. To nepoznanje naše jednote se pa danes povsod krči. O tem priča dosti določno naraščaj članst-ki raste z vsakim dnem.
Ivana Zakrajšek.
va
Chicago, 111.
Dne 12. oktobra je slovenski del. pev. zbor “Orel” obhajal desetletnico svojega obstanka s koncertno veselico. Koncertne veselice so se udeležili slov. pevsko društvo “Slovan” iz So. Chieage, hrvt, jngoslov. soc. pevski zbor “Sloboda” in srbski pevski zbor “Branko Bradičevic”. Pevski zbori, ki so se udeležili koncertne veselice, so nastopili aktivno. Svojo nalogo so zvršili častno, pevske točke so izvajali izborno in točno. Občinstvo jim je prirejalo burne ovacije.
Ko je nastopil pevski zbor Orel” in zapel “Večer na morju”, je dvanajstletna deklica Helena Cvenkelj izročila pevovodju g. K. M. Coufalu krasen šopek svežih cvetlic in deklamirala zgodovino “Orla” in njegove težkoče tekom desetletnega obstanka v verzih. V dvorani je nastala tišina in vse je z napeto pozornostjo poslušalo mlado deklamatorico. Njene zadnje besede so se glasile približno:
Barberton, O.
V	vsaki naselbini se lahko na haja zloben človek, ki išče veselja v tem, da napada društva, posamezne osebe, ogrize sploh vse kot-stekel pes, kar doseže njegov ob rekovalni jezik. Vendar se pa naj dejo med javnimi obrekovalci vsaj toliko dostojni ljudje, da pustijo ženske in ženska društva v miru. človek, od katerega sta do stojnost in sramota zbežala psom, za katerega ne eksistirata v slovarju besedi dostojnost in sra mota, se poniža sam sebe tako glo boko, da napade žensko društvo brez najmanjšega vzroka in po voda, Ako bi se tak nizek in podel napad zvršil med štirimi stenami v navzočnosti peščice ljudi in si cer takih ljudi, ki poznajo umaza no dušo obrekovalca, njegovo pod lost, nesramnost in nizkoto, bi se živ krst ne zmenil zanj. Tak ne sramen Mihec živi v naši naselbi ni, ki obliva vse z gnojnico v “A Sl.”, kar se njemu ne klanja kot veleumu in ga ne dviga na ščit kot živo in včloveeeno modrost.
V	štev. 42. “A. Sl.” se zaletava od strani v naše društvo “Sloven ke v boj za narod”, štev. 150 in namigava, da smo razdiralke zakonov. Ako bi bil nesramni člo vek napadel eno osebo, jo navedel z imenom in ji podtaknil žaljiva dejanja, bi se dalo strupenemu je ziku napraviti konec pred sodiš čem, ali bi se ga pa prezrlo kot notoričnega zdražbarja in zga garja. Ali vsak notoričen obreko valee je tako previden, da kaj ta kega ne stori, marveč namiguje od strani, ravnajoč se po znanem pregovoru: Obrekuj, lagaj, nekaj bo že obviselo!
Ta pot pa ne bo nič obviselo! Sestre društva “Slovenke v boj za narod” izročamo tebe, Mihec slovenski ameriški javnosti, da te sodi, ker si v dopisu debelo lagal, o članicah našega društva.
M. Mrzlikar, tajnica.
ne pive, ker je pod kožo krvav, iot gospoda, ki mu ukazuje in za katere dela.
Ker je zabranjen in postavno prepovedan pivotoč, preži tukajšnja policija na vsakega, ki toči pivo, kot na hudodelca, kar dokazuje naslednji dogodek.
Tukaj je živel starček, Slovenec, ki je točil pivo. Nekdo ga je naznanil 15. septembra, da toči pivo. Dne 16. septembra je prišel ponj policaj, da ga odvede kot hudodelca v zapor. Starček se je vstrašil, posebno ko mu je policaj povedal, da bo moral plačati visoko globo. Starček je odšel v drugo sobo, da se preobleče in vzame denar s seboj. Pri starčku je vasoval neki drugi rojak, ki je kramljal s policajem in mu ponudil sveže zlato jabolko s soljo. Kramljala sta kake pol ure, potem je pa policaj šel gledat, če se je starček že preoblekel. Ko je vstopil v sobo, ni bilo' o starčku duha ne sluha. Skočil je skozi okno v praznični obleki in s seboj vzel potrebni drobiž. Policaju ni kazalo drugega kot oditi praznih rok.
Tukaj se je poročil br. Jakob Serjak z gdč. Alojzijo Ciber. Obema obilo sreče v zakonskem stanu. V družini Berdikovi se je o glasila štorklja in je pustila krepkega sinčka. Obilo zdravja! Družini Meršnakovi je umrla hčerka. Pokopali smo jo 13. oktobra. Oče je blagajnik društva “Krim’ Naše sožalje!
Tukaj nameravajo ustanoviti samostojno podporno društvo Jaz ne priporočam samostojnih društev, ker so le za mlade ljudi Ko društvo postane staro, pa go tovo propade, ker ne zmore nikdo visokih prispevkov. Najboljše je da se društvo pridruži kakšni jed noti ali zvezi, da mu je obstanek zagotovljen.
J. Serjak.
Naznanila in vabila.
na
Waukegan, 111.
Društvo “Sloga”, štev. 14. pri redi veselico dne 26. oktobra dvorani John Stražišarja, Market St..
Apeliram na vse člane, da se ve selice udeležijo. V smislu društ venega zaključka plača vsak član ki^ se ne udeleži veselice en dolar . člani, ki delajo, ali se ne udele žijo veselice plačajo 75 e v društ veno blagajno. Nečlani plačajo en dolar vstopnine.
Udeležite se veselice vsi, ker či sti dobiček je namenjen dr ust v e ni blagajni.
Za vsestransko postrežbo bo skrbel veselični odbor,
Jakob Podboj, tajnik.
Bessemer. Pa
Ako sodimo delavske razmere po brezposelnih delavcih v našel bini, potem bi moral reči, da so povoljne. Delamo vsaki dan in še preveč. Na svojih rokah nosimo žulje, ki so trdi kot podplat ob suhem vremenu. Ali plače, zaslužek je tako majhen, da ne zaslužimo niti za najnujnejše potrebe, ker nas tudi tukaj tare neznosna draginja. Gorje družinskemu očetu, ako mora skrbeti za štiri ali pet nedoraslih otročičev. Tak družinski oče ne zasluži niti za sproti. Otroci hočejo jesti, hočejo kruha in oče si mora stisniti pas za eno ali dve luknji, ako noče, da bodo nedolžni otročiči gladni. Mnogo delavcev seveda niti ne ve, da je tega kriv današnji gospodarski sistem, ki omogoči, da se peščici denarnih mogotcev stekajo vsi viri bogatstva, mejtem ko ogromna delavska množica živi v pomanjkanju. Zato iščejo nekateri delavci vzroke za svoje bedno življenje povsem drugod, le na pravem mestu ne. Ali čas bo prišel, ko se bodo tudi naši nezavedni tovariši zbudili iz duševnega spanja in se pridružili naši armadi, ki se pod praporom socializma bori z uma svitlim mečem in glasovnico za osvoboditev delavcev iz kapitalistične sužnosti.
Naš okraj je suh. S tem nočem povedati, da se tukaj ne dobi slabe ameriške vode, ki provzroča legar in druge razne bolezni. Tukaj je prepovedano točiti nedolžno pivo, kakor tudi druge opojne pijače. Seveda ne preostaja delavcem mnogo denarja za pivo. Povedal sem na drugem mestu, da skrbijo gospodje, da naše plače zadostujejo komaj za hrano. Vča-si pa tudi delavec zaželi čašo hlad-
Livingston, 111.
Društvo “Bratje Vsizaenega je imelo v smislu sklepa z dne 6 oktobra prirediti veselico v korist društvu dne 2. novembra. Ker imajo, omenjenega dne veselico že druga društva, je posvetovalni od bor preložil veselico na 16. no vembra. Toliko na znanje vsem da ne bo treba poslušati kasneje očitkov.
Vse brate našega društva, ka kor tudi iz. Paname in St. Louisa in druga sosedna društva vabimo uljudno, da se udeležijo veselice dne 16. novembra. Začetek ob sed mih zvečer. Dobro godbo in vse drugo potrebno oskrbi
ODBOR.
Aspen, Colo.
Društvo “Narodni dom”, štev 51. je izvolilo novega tajnika, ker je stari tajnik odpotoval. Vse
kar ima stik s tajniškim poslom naj se vprihodnje pošilja na do lanji naslov:
Frank Lovšin, 379 Bx.
Aspen, Colo.
Clinton, Ind
Društvo “Skala”, štev. 50 priredi veselico dne 26. oktobra v dvorani Christ Pasaventa. Začetek točno ob šestih zvečer.
V smislu društvenega zaključka plača vsak član en dolar v društveno blagajno, ki se veselice ne udeleži in ne more za svojo neudeležbo navesti opravičljivega vzroka.
Na veselico vabimo vsa druga slovanska .društva!
L. Prašnikar, tajnik.
DOBRODELEN ZAVOD.
Začasni odbor za ustanovitev slovenskega dobrodelnega zavoda, nam je poslal naslednji poziv: POZIV!!
Začasni odbor Slovenske Sirotišnice ali Sanitarija v Chicagi. 111., je enoglasno sklenil na svoji redni seji, da se izda poziv na vse lastnike slovenskih časopisov v Ameriki in na vse odbore slovenskih podpornih organizacij in večja sajnostojna društva za skupni sestanek zastopnikov slovenskega naroda v Ameriki, ki se naj vrši dne 28. novembra t. 1. (to je zahvalni dan) v Chicagu, 111.
Ta začasni odbor je bil izvoljen na javnem shodu v Chicagi in takrat se mu je naložila sledeča naloga:
1.	Naprej ugladiti pot za sestanek zastopnikov celotnega naroda.
2.	Med tem časom reševati vse tozadevne stvari in prejemati mi-lodare za to blago idejo.
3.	Agitirati med narodom za uresničenje te ideje.
S tem pozivom je pot za sestanek uglajena:	načrt za pravila
Slovenskega Sanitarija je že deloma zgotovljen in druge manjše priprave, kot najem dvorane za zborovanje in drugo so sedaj v teku.
Pod besedo “zastopniki naroda” mislimo v prvi vrsti zastopnike podpornih organizacij, lastnike slov. časopisov in pa že obstoječi začasni odbor.
Podporne organizacije lahko pošljejo na sestanek svoj celosku-pen odbor ali pa samo enega zastopnika, lastniki časnikov menimo, da se bodo osebno odzvali ali pa poslali na sestanek svojega namestnika.
Sestanek bo popolnoma nepristranski, ker se gre za popolnoma nepristranski, vendar pa narodni zavod.
Začasni odbor je sklenil, da si vsak zastopnik za sestanek sam skrbi za vožnje in druge stroške oziroma, da za isto skrb e njihove organizacije in to iz ozirov, ki bodo pojasneni kasneje ali pa na sestanku..
Začasni odbor upa, da ne bo nobeden, ne časnikar, ne povabljene organizacije, odrekel svojega delovanja za blago, vzvišeno in narodno stvar, temveč, da se bodo vsi drage volje odzvali temu pozivu in se sešli v Chicagu na zahvalni dan ter s svojo navzočno stjo na tem sestanku dokazali, da želite po svojih najboljših močeh pomagati, da se uresniči ideja za gradbo narodnega zavoda, ki bo trajen spomenik in ponos slovenskega naroda v tujini.
Odbor konečno prosi, da mu blagovolite pismeno naznaniti, a-ko bodete prišli na sestanek ali ne.
Vse za narod in njegove težnje!
ODBOR.
Vsa poročila in drugo se naj naslovi na tajnika začasnega odbora V. S. Skubic, 2727 S. 42. Ct., Chicago, 111.
Ako se člani in članice odločijo za lasten dom, potem stopi v akcijo takoj odbor, katerega je izvolila zadnja konvencija za gradnjo doma.
Tretja točka na splošnem glasovanju so pravila za ustanovitev zavarovalnega oddelka za otroke.
Četrta točka na splošnem glasovanju je nastavljenje upravitelja pri “Glasilu”. Sedanji glavni cdbor se je odpovedal svoji pravici in prepušča članom in članicam, da nastavijo upravitelja. Kandidatov je trinajst, člani in članice naj glasujejo le za enega kandidata. Kdor bo dobil največ glasov, bo nastavljen upraviteljem. V slučaju nezmožnosti, ali da se kandidat odpove službi, pride na vrsto kandidat, ki ima za njim največ glasov. Pri glasovanju za upravitelja naj se ozirajo člani in članice, da je kandidat vsaj srednje zmožen angleščine in slovenščine v govoru in pisavi in da razume nekoliko tudi o knjigovodstvu. Ker je treba v smislu zaključka konvencije povečati list že v decembru, se prosi vsa društva, da odglasujejo že v novembru, ker bi se v nasprotnem slučaju ne moglo ozirati na glasove za upravitelja, ki bi prihajali zanj se le v decembru.
Glasovnice bodo v rokah bratov tajnikov in sester tajnic že pred prvim novembrom.
stejo na leto še za 5 miljonov samih obresti.
Zmes.
— Organizacija kovinarjev v Nemčiji. Zveza nemških kovinarjev, ki šteje zdaj že nad pol miljo-na članov, bo najbrže izpolnila v teku leta 1912 šeststo tisoč. Osrednja zveza kovačev v Nemčiji bo sklenila na svojem, v kratkem času zborujočem zvezinem zboru v Diisseldorfu, da prestopi v zvezo kovinarjev in bo v bodoče bojevala svoje strokovne boje pod o-kriljem te mogočne organizacije. Zveza nemških kovinarjev sicer še ni izdala sedanjega obračuna, a sodijo, da so bili njeni dohodki v letu 1911 nad 17 miljonov mark Zvezine posle oskrbuje nič manj kakor 500 uradnikov in organizatorjev, ogromna naklada zvezine-ga glasila se tiska v dveh lastnih tiskarnah. Zveza izdaja mesečnik ki ima edini namer}, da izobražuje in poučuje zveziue uradnike in funkcionarje. Ob napolnjenih blagajnah zveze so se doslej brezuspešno odbili vsi veliki izpori, s katerimi so nameravali podjetniški hujskači poraziti delavstvo.
Splošno glasovanje.
Bratje tajniki in sestre tajnice, člani in članice pozor.
Začetkom prihodnjega tedna bo bi-, glavni tajnik poslal štiri točke na splošno glasovanje. Prvikrat zgodovini slovenskih podpornih organizacij, bodo odločili člani in članice organizacije'o važnih za devah, ker je splošno glasovanje individuelno, to se pravd, vsak glas člana in članice se šteje posebej. Vspričo tega dejstva naj se člani in članice v polnem številu udeležijo društvenih sej v prihodnjem mesecu, da se dobi pravi izraz volje elanov in članic.
Prva točka na splošnem glaso vanju je volitev pomožnega odbora. Kandidatov je dvanajst. Vsako društvo v Chicagi je nominiralo dva kandidata. Iz teli dvanajst kandidatov naj glasuje vsak član ali članica le za šest kandidatov. Glasuje se lahko tudi za dva kan didata enega društva in ne le za enega.
Druga točka na splošnem glasovanju je dom jednote. Delegat-je na peti redni konvenciji so priznali potrebo lastnega doma za jednoto. Vendar so pa prepustili članom in članicam, da rešijo to vprašanir- potom splošnega glasovanja. V smislu razprave, ki se je vršila na konvenciji, raj bi se dom zgradil v Chicagi in na prostoru, ki je prilagodili za obrt, da so uloženi denar dnhičkanosno ob resi uje. Stavbiščv na 1akem kraju bi stalo od 3000 do ;>500. Stavba pa 7 do 8 tisoč dolarjev. Ves dom bi stal okoli 11 do 12 tisoč dolarjev.
Stavba bi morala biti dolga 50 do 55 čevljev, široka pa od 25 do 28, imeti bi morala dobro klet in dva nadstropja. Prvo nadstropje bi se oddalo za prodajalno. Najemnina bi znašala okoli $40 mesečno. mogoče tudi več. Drugo nadstropje bi bilo razdeljeno v več oddelkov. Zgoraj bi bile uradne sobe za tajnika, urednika, upravitelja, pozneje tudi- za blagajnika. Tri sobe bi se lahko oddale v najem kakemu zdravniku za 20 do 25 dolarjev mesečno.
Prvo nadstropje bi nosilo $480, druero pa $300 na leto. Skupaj $780 na leto. Ako odračunimo stroške za vodo, davek, kurjava, snažen j e, svetlobo in popravljanje $250, kar je mnogo, bi ostalo od najemnine še $530. Dom bi torej nosil 4% od naloženega denarja, jednota bi pa imela svoje uradne prostore zastonj.
— Poslednja želja umirajočega skopuha. Te dni je v Budimpešti umrl lastnik poslopja, v katerem je nastanjeno kraljevsko gledišče, Karol Kraus, v starosti 74 let. Mož je bil celo svoje življenje e-lik čudak, ali bolje velik skopuh. Ko se je bil pred desetletji priselil iz Češkega, si je najprej kot mesar in pozneje kot veletrgovec z živino pridobil miljonsko premoženje. Kljub temu pa je živel tako skromno, kakor da bi se nahajal v najsiromašnejših razmerah. Tako je n, pr. že nekaj let sem za šest vinarjev sira in košček kruha tvorilo njegovo edino večerjo. Svojim revnim sorodnikom ni nikoli privoščil podpore.* Seveda je ravnatelju kraljevskega gledališča ob vsaki obnovitvi k on trakta povišaval najemnino. Ko je čutil, da se mu bliža konec, je poklical k sebi svoje sorodnike in se je poslovil od njih z-besedami: •‘‘‘Želim, da bi prišel po moji smrti vesoljni potop, da ne boste mogli zapravljati mojih dragih zakladov.” Po njegovi smrti so našli sorodniki v njegovi zapuščini 540,000 kron gotovega denarja in 600,000 kron v vrednostnih papirjih. Razentega je zapustil več realitet, ki reprezen-tirajo veliko vrednost. Ravnatelj kraljevskega gledališča se pogaja sedaj za nakup gledališkega poslopja.
— Kdo ima največje posestvo na svetu. Kdo je tisti srečni človek? Ruski car! Že lahko, da se njegovo premoženje ne rentira tako sijajno kakor tega ali onega velekapitalista, ali tako ogromnih posestev', kakor so last ruskega carja, nima nihče drug na svetu. S svojih nepreglednih zemljišč še zdaleka ne dobiva, kar bi mu lahko donašala. Letni dohodki vladarja vseh Rusov obstoje iz dvorovine (civilne liste), iz obresti, prejemkov iz tvoraic in varskih zemljišč, nadalje s posestev, ki so njegova osebna last in ki so obširnejša kakor je vsa Francija. Dvorovina carjeva znaša na leto 32 miljonov mark, od teh miljonov dobivajo vsako leto carska gledališča in akademije 4 miljone, poltretji miljon veliki knezi in kneginje: carica vdova in carica Aleksandra dobivata na leto pol miljona rubljev in razen tega nalaga car vsako leto za vsako hčer 80 tisoč mark in 200 tisoč mark za svojega sina. Pa mu od dvorovine ostane še 24 miljonov. Kaj je s temi miljoni, ve samo ear ter njegov finančni uradnik. Car prihrani od svoje dvorovine letno 16 miljonov. Leta 1906 so bili objavljeni zapisniki o carjevem premoženju. Njegovi prihranki so znašali tedaj 20 miljonov. Danes znašajo najmanj pol miljarde. Carske grajš-čine obsegajo toliko sveta kakor Irsko z najlepšimi gozdi vse Evrope. Komaj tretjina grajščin je obdelana. Največ mu donašajo gozdovi, rudniki in mnogi velikanski ribniki. V carske zakladnice pride s teh ogromnih posestev na leto 80 miljonov, od katerih pripada 24 miljonov velikim knezom. Privatna last carjeva je še mnogo obširnejša, pa je večji del v sibirskih pokrajinah. Tu ima bogate rudnike za platino, zlato, srebro, baker in železo. Ti sila bogati rudniki se pa le minimalno izkoriščajo, saj dobiva ear iz njih le 31 miljonov letno. Car ima letnih dohodkov na vsak način 120 miljonov, ki nara-
— Deset dni v ledenici zaprt.
O skoraj neverjetnem dogodku poročajo iz Annaberga. Ondi je štirinajstletni šolar Scharfshmidt z dvema tovarišema izvršil več tatvin. Rodbina enega teh fant-tov je nato kmalu odpotovala iz Annaberga. Scharfschmidt se je pa zbal, da bi mladi Streusel tatvine utegnil priznati. Zato je sklenil, da se znebi nevarne priče. Vlekel ga je v ledenico nekega restavranta ter ga tamkaj zaprl. Scharfsebmidt je svojo žrtev vsak dan obiskaval in mn prinašal vode in kruha. Fantek pa končno ni mogel več vzdržati v ledenici in je v obupu razbil v kleti neko okno, skozi katero se je rešil na prosto. Toda bil je tako oslabljen, da se je zgrudil na tla in so ga takega potem našli sosedje. Fant je bil deset dni zaprt v ledenici. Več prstov na nogi mu je ozeblo, tako, da mu bodo morali najbrž odrezati nogo. Štirinajstletnega Scharfschmidta so nato vtaknili v zapor.
— Sramota kapitalističnega družabnega reda. Vedno izrazitejše se pokaznjejo nasprotja v kapitalistični družbi. Dočim se malo' število trotov "’bije y večnih soln-čnih žarkih in leta od zabave do zabave, žive množice ljudstva v temnem prokletstvu in so že zadovoljne. če si lahko z najgnusnej-šimi živili utešijo svoj glad. Kot glavno pričo, da so ta nasprotja za daljšo dobo res že nevzdržljiva nostala, lahko od časa do časa pokličemo meščansko časopisje, ki je v tem oziru gotovo brez predsodkov, ki jih sicer kaj radi očitajo razredno zavednim delavcem. V Bonnu izhajajoča “Deutsche Reichszeitung”, ki je glasilo katoliškega centruma, prinaša n. pr. 26. septembra sledeče pismo nekega dninarja:
“Dninar sem. imam ženo in pet otrok. Celo leto ne gremo v nobeno gostilno in si sploh nikoli kake zabave ne privoščimo. Živimo pona j več od črnega kruha, ki ga namažemo z nekoliko zeljem ali sirom, tudi krompir in redka kava tvorita našo hrano. Pri taki hrani brez maščobe in mesa, kar je pač dandanes vse predrago, otroci ne morejo postati močni in tudi midva z ženo se čutiva slaba. Pred kratkim mi je nekdo dejal, da bi morda pasje meso, pripravljeno med krompirjem ali zeljem, dalo krepko hrano. Ta jed da se pripravlja iz odpadkov mesa in škodljivega v teh odpadkih ne more menda nič biti, ker so psi pri tej hrani krepki in zdravi. Bil bi vam zelo hvaležen, če bi mi v listnici uredništva sporočili, če je pasje meso za človeka škodljivo ali ne. Rad bi z njim napravil enkrat poskus.”
Istočasno z objavo tega res pretresljivega pisma stradajočega delavca pa kroži po meščanskem časopisju sledeča notica:
“Najelegantnejši mož vsega sveta je po poročilu nekega angleškega lista knez Albert von Thurn und Taxis. Za izgotovitev njegove garderobe je treba pridnega dela dvanajstih izkušenih konfekcijskih umetnikov. Celokup ni stroški za njegovo obleko znašajo kakih 60.000 mark na leto. Knezove obleke parfumirajo z rožnim oljem, katerega stane 100 mark unča. Število kravat, ki jih knez na leto porabi, je računati na okroglo 1000 komadov in čevljev porabi letno 200 parov ...”
— Proti zračni vojni. Medparlamentarna unija je sklenila, da se izvoli posebna komisija za rešitev vprašanja glede prepovedi zračne vojne. Ta predlog unije so podpirali vsi zastopniki razim 2 Francozov.
Slovenska Narodna
Ustanovljen« 9. «pril« 1904
Inkorp. 17. junija 1907 v dri. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Canjkar, 1226 a, Tiffang Ave.
Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Hi.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Evergreen Alta, Canada.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av„ Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. WeiS3kopf, M. D. 1842 S. Asliland Av., Chicago, 111.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
SPREMEMBE
pri krajevnih društvih meseca Septembra 1912.
Slavij a, štev. 1. Prvi mesec suspendovani:	Ant. Lajkovič, c.
6193, John Andlevič, c. 7530, Robert Namors, c. 9224, Vinc. Kubi-ček, c. 12382, John •Stibernik, e. 12383, John Zadrovec, c. 13110, Ant. Sadrovatz, c. 13699, Joseph Sadrovatz, e. 13700. Drugi mesec suspendovani: Jos. Jereb, c. 23-17, Alb. Stipka, c. 4700, Fr. Rajko, c. 13111. Novo pristopil: John Sajevic, e. 14092.
Triglav, štev. 2. Zopet sprejeti: Ant. Plesec, e. 1267, J. Luzar, c. 6197, Louis Kodrič, c. 6743, L. Paš, c. 10877. Prvi mesec sus^en-dovan: Fr. Recelj, c. 13112. Drugi mesec suspendovan: Jos. TJstar e. 2139. Izobčen: Hen. Figurin, c. 2950.
Adrija, štev. 3. Novo pristopil: And. Stražišar, c. 14093.
Bratstvo, etev. 4. Zopet sprejeti: Fr. Rataižak, c. 141, Alex Gorny, c. 794, Mike Janc. c. 1153, John Srama, c. 4308, John Miha-lak, e. 4429, Ant. Rataižak, c. 46-50, Vlad. Bogožinski, c. 5861, Ce-slava Matuška, c. 5981, Jos. Matu-ška c. 6707, George Orlih, c. (??) Ant. Maslovški, e. 11723. Prvi mesec suspendovani: Alb. Aušeanov-ški, e. 1110, Thom. Brezni, c. 29-59, John Naskovnjak, e. 4433, Mike Durkota, c. 6283, John Korce, c. 8832, Val. Kotra, c. 10496, John Figas, c. 12234. Izobčen: J. Sirko,, c. 6061. Novo pristopil: Ant. Koluža, c. 14094.
Naprej, štev. 5. Zopet sprejeti: John Budan, e. 3127, Hen. Zalokar c. 3529, Alois’ Kurent, c. 4235, J. Čučnik, c. 5135, Fr. Wesel, c. 54-39, John Zakrajšek, e. 6838, Ant. Posega, e. 8617, Fr. Kolenc, c. 98-36, Fil. Eppich, c. 11907, Iv. Podobnikar, e. 12722, Jos. Metlika, c. 12961. Prvi mesec suspendova-no: Fr. Sodnikar,-c. 1438, Lovro Webovec, c. 3527, Fr. Kastelic, c. 4058, Jos. Čopič, c. 6027, Fr. Jer-šan, c. 7830, Jos. Kozoglav, c. 10048, John Pozarelli, c. 11097, Al. Tekaučič, e. 1104, M. Zarnik, c. 11439, A. Naehtigal, c. 11725, F. Klemenčič ,c. 13117, M. Udovič, c. 13329. Drugi mesec suspendovani: Fr. Pečjak, e. 3376, John Zamljen c. 4065, Hen. Mislej, c. 7552, Jos. Marinič, c. 887:', Jos. Palčič, c. 8693, Fr Burgar, c. 10294, Steve Trebeč, c. 12391. Izobčeni: John Škulj, e. 10695, Fr. Sadar, c. 11-106, Fr. Kovačič, c. 11288. Novo pristopli: Ant. Malenšek, e. 14-095, Leop. Mishmash, c. 14096, Ig. Mishmash, e. 14097, Frank J. Kern, c. 14098, (John Orehek, c. 14099 sprejet ko predloži izkaz starosti.)
Bratstvo, štev. 6. Drugi mesec suspendovani: Thom. Skendar, c. 12062, Ciril Jezeršek, c. 13713. Novo pristopli: Jos. Matulevič, c. 14100, Fr. Kuhar, c. 14101, John Jenko, c. 14102, (And. Habalof e. 14103 sprejet ko predloži izkaz starosti.)
Bratoljub, štev. 7. Prvi mesec suspendovani:	John Močnik, c.
587, Karol Močnik, c. 1772.
Delavec, štev. 8. Drugi mesec suspendovani: John Marinčič, c. 7077, Neža Marinčič, c. 9655. Izobčen:	John Žirovnik, c. 9848.
Novo pristopil: John Fugina, c. 14104.
Bratstvo Naprej, štev. 9. Zopet sprejeti: Fr. Kožuh, c. 5087, Fr. Lipovšek, e. 2642, John Pročko, c. 6948. Prvi mesec suspendovani: Ant. Kotnik, e. 8770, J. Malli,
mesec suspendovani: Vic. Dollar, e. 729, John Koren, c. 7834. Novo pristopil: Joe Jerman, c. 14105.
Trdnjava, štev. 10. Drugi mesec suspendovan: Peter Skorup, e. 537. Novo pristopli: Ig. Maček c. 14106, Mary Maček, e. 14107, Val. Jugovitz, e. 14108.
Sokol, štev. 11. Zopet sprejet: Jak. Oreškovič, c. 9198. Drugič su-suspendovana: L. Leš, c. 1580, Matija Oreškovič, c. 9198. Izobčen: Ant. Zagorac, c. 8882. Novo pristopli: Lazo Radulovič, e. 14109, John Kovačevič, c. 14110.
Edinost, štev. 12. Prvi mesec suspendovan: Savel Polovina, c. 2264. Novo pristopil: Jos. Čadež, c. 14111.
Edinost, štev. 13. Zopet sprejeti: Mike.Pintar, c. 2019, Jak. Kaska, e. 6292, John Močan, c. 9668, Fr. Vičič, c. 9807, Fr. Lašič c. 10064, Louis Golobič, e. 10119. Odstopil: Peter Tankovič, e. 11-584. Novo pristopli: Jak. Ujčič, c. 14112, Mike Salopek, c. 14113.
Sloga, štev. 14. Izobčeni: Mart. Novak, e. 7165, Fr. Mauc, e. 8204. Novo pristopli: Fr. Opeka, c. 14-114, John Kaučnik, e. 14115, Ant. Nagode, c. 14116, Ant. Eržen, c. 14117, Jak. Treven, e. 14118, (A. Trpinž e. 14119 sprejet, ko predloži izkaz starosti.)
Sloga, štev. 16. Zopet sprejeti: Karl Tratnik, e. 11071, John Dobnik, c. 10568, Mary Kramar, c. 12740, Jos. Šega, c. 11154. Prvi me see suspendovani: Ant. Vačič, c. 11457, Fr. Perme, c. 11736, John Pfajfar, c. 11737, Jak. Jovne, c. 1009. Drugi mesec suspendovani: Fr. Dolenc, e. 7681, Mart. Staniša, e. 57. Izobčena: Terezija Perkolj, c. 11512. Novo pristopli: Fr. Ber-čan, e. 14120, Jos. Goršek, c. 14-121, Louis Bergant, c. 14122, Jos. Sušnik, c. 14123, Ant. Bučar, c. 14124, Fr. Medle, c. 14125, Aloj-sija Hribar, c. 14126.
Orel, štev. 19. Zopet sprejeti: John Horvat, c. 672, And. Horvat e. 673, Fr. Šum, c. 5710, Albin Gorenc, c. 19711. Izobčen: Jakob Vidrih, c. 5866.
Sokol, štev. 20. Prvi mesec suspendovani: Alb. Glavan, c. 3897, Fr. Galjot, e. 6964, Ant. Jenko, c. 6513, Mike Rugelj, c. 8754. Drugi mesec suspendovan: Ferd. Pucel c. 3894. Izobčeni: Peter Kobe, c. 1592, Steve Hutar, c. 5814, Ant. Zaje, e. 9225. Novo pristopli: Alb. Hrast, c. 14127, Fr. Zamlen, c. 14128, Frank Zajc, e. 14129, Ant. Sajovec, c. 14130, John Ru-pret, c. 14131, John Ule, e. 14132, Jos. Oreškovič, c. 14133, J. Merklin. c. 14134, Flor. Belohar, c. 14-135.
Orel, štev. 21. Izobčen: Frank Paulič, e. 12077. Novo pristopli:
Louis Boltezar, e. 14136, Frances Hribar, c. 14137. Jak. Ambrož, c. 14138.
Danica, štev. 22. Prvi mesec suspendovan: Fr. Štempihar, c. 1533. Drugi mesec suspendovani: Karol Filipčič, c. 9679, Fr. Perne c. 15310. Odslopli: Alois Toma žic. c. 8212, George Bukovae, c, 6970. Novo pristopil: And. Šimenc c. 14139.
Edinost, štev. 23. Novo pristopila: Jožefa Cvelver, c. 14140.
Šmarnica, štev. 24. Prvi mesec suspendovan: -Frank Kristan, e. 5238.
Bratje Svobode, štev. 26. Zopet sprejet: Frank Čeligoj, c. 1469.
Celje, štev. 27. Novo pristopil: Jernej Zorc, c. 14141.
Novi Dom, štev. 28. Novo pristopil: John Krpenc, c. 14142.
Domovina, štev. 29. Zopet sprejet:	Thom. Plahutnik, c. 9317.
Prvi mesec suspendoyan: Joseph Rajnar, e. 12262. Izobčeni: Ant.
c. 5515, Ig. Pečnik, c. 296. Drugi Vodopivec, c. 8291, Fr. Golob, c.
9213.Novo pristopli: Peter Škr-jane, e. 14143, Aug. Meserko, c. 14144, Fr. Valenčič, c. 14145, Fr. Janc, c. 14146, Fr. Dovgan, c. 14-147.
Slovenski Dom, štev. 31. Novo pristopil: Jos. Cvelbar, c. 14148.
Sava, štev. 32. Zopet sprejeti: Mike Vidmar, c. 3217, Fr. Tomšič c. 8674. Drugi mesec suspendovan: Fr. Plankar, c. 9498.
Naš Dom, štev. 33. Zopet sprejeti: And. Plevel, e. 8579, Mike Draganjec, c. 10720. Novo pristopil: Nick Buich, c. 14149, Fr. Posega, c. 14150.
France Prešeren, štev. 34. Zopet sprejet: John Zlobez, c. 5015. Prvi mesec suspendovan: Albert Kolbezen, c. 8735. Odstopil: Fr. Mali, c. 5873.
Proletarec, štev. 37. Zopet sprejeti: Nick Pačič, c. 4165, Alois Sinčič, c. 3936, John Sušanj, c. 7468. Drugi mesec suspendovan: Steve Andra, c. 9047. Novo pristopil: Dom. Werhnjak, c. 14151.
Ilirija, štev. 38. Prvi mesec suspendovan: George Busek, c. 13-933.
Narodni Vitezi, štev. 39. Zopet sprejeti: John Fabian, c. 1907, Ant. Marn, c. 1909, Mary Mam, c. 2553, Ant. Zaje, c. 3779, John Žgajnar, c. 5829, Mike Knapič, c. 6978. Prvi mesec suspendovani: Fr. Penca, c. 1911, Silv. Rešek, c. 2908, Peter Porenta, c. 3051, And. Koren, c. 11760. Novo pristopil: Fr. Rutar, e. 14152.
Zvon, štev. 40. Zopet sprejeti: Karol Šraj, c. 3466, Fr. Snajder, c. 1953. Novo pristopli: John Horvat, c. 14153, Ant. Zupančič, c.
14154.
Slovenija, štev. 41. Zopet sprejeti: Lov. Zupančič, c. 4484, Lov. Zupančič, (2) e. 12063. Izobčen: Ant. Pohlin, c. 3642.
Aurora, štev, 43. Zopet sprejet: Fr. Vidmar, c. 12436. Drugi mesec suspendovan: Ant. Kolenc, c. 5314. Novo pristopli: Matt Plnth,
14155,	Jak. Zajc, c. 14156, John Kramar, c. 14157.
M. Danica, štev. 44. Izobčen: Štef. Zabric, c. 3474. Novo pristopila : Ivanka Šega, c. 14158.
Illinois, štev. 47. Izobčeni: William Triher, e. 8031, Steve Mihelič e. 8245. Novo pristopil: Ant. Per, c. 14159, Val. Ovca, e. 14160, Ant. Potočnik, c. 14161, Mike Mlakar, e. 14162.
Triglav, štev. 48. Novo pristopli: Martin Ponikvar, c. 14163, Joseph Zupi, e. 14164, (Matt Tudič, c. 14165 sprejet ko predloži izkaz starosti.)
Ljubljana, štev. 49. Novo pristopil: Val. Kramžar, c. 14166.
Skala, štev. 50. Prvi mesec suspendovani : J. Čadež, c. 3384, F. Servanski, e. 7756. Novo pristopil: John Šmalz, c. 14167.
Narodni Dom, štev. 51. Prvi mesec suspendovan: Fr. Pruss c. 10-735.
V Boj, štev. 53. Prvi mesec suspendovan:	Gregorič, c. 13015.
Drugi mesec suspendovani: Dobi-da, c. 11772, J. Hrib, c. 12275.
Jutranja Zora, štev. 54. Zopet sprejet: Karl Pavšič, c. 5879.
Slovenija, štev. 56. Drugi mesec suspendovan: Jos. Strekel, c. 5589.
Planinar, štev. 57. Zopet sprejet: Leo Zimerman, e. 5502. Drugi mesec suspendovan: Jos. Fli-seck, c. 3345. Novo pristopli: Mike Ferlieh, c. 14168, Izabela Sešina, e. 14169.
Zavednost, štev. 59. Zopet sprejeti: Kost. Sutt, c. 13368. Joseph Terlep, c. 13177. Drugi mesec suspendovan: Ant. Omahen, c. 13-019. Izobčen: Fr. Somenberg, c. 13175.
Simon Gregorčič, štev. 60. Drugi mesec suspendovani: Karl Papež, e. 2224, Jos. Tavžel, e. 12106.
Sparta, štev. 61. Drugi mesec suspendovan:	John Nagode, c.
9439. Novo pristopli: John Kočevar, c. 14170, John Jerman, c. 14171.
Bratska Sloga, štev. 62. Prvi mesec suspendovan: Jos. Štiglic, c. 10131. Izobčeni: Lazo Joič, c. 7770, Matt Gorše, c. 11144, John Ozanič, c. 4696, Jos. Muc, c. 11-947, George Gornik, c. 12448, Ant Štimae, e. 11780. Novo pristopli: Peter Tomac, e. 14172, Lukas, Sertie, e. 14173, Fr. Merle, e. 14-174, Matt Kruljac, c. 14175.
Bistrica, štev. 63. Zopet sprejet: And. Dolinar, c. 13751, Odstopil : Jak. Renko, c. 3747.
Slovenska Zastava, štev. 64 Zopet sprejet: Mart, Homec, c. 3852. Izobčen:	John Bartol, c.
6859. Novo pristopli: Fr. Kumer, e. 14176, John Kumer, c. 14177 Prvi Maj, štev. 65. Prvi mesec suspendovani: Jos. Gorowsky, c 6251, Blaž Lenič, c. 4565, John Pulhlopek. c. 12786, Rnd. Pulhlo-pek, c. 12788, Alois Skerbinek, c 2822, And. Lenarčič, e. 3666. Novo pristopli: Nick Rettich, c. 14 178, Julius Bognar, c. 14179.
Prosveta, štev. 66. Izobčen Rud. Vidmar, c. 4386.
Napredek, štev. 69. Novo pri stopli:	Fr. Šuštaršič, c. 14180,
Martin Križman, c. 14181, Matt {Anzlc, e. 14182, Fr. Andolšek, c
14183, Fr. Nadlišek, c. 14184.
Spoznanje, štev. 72. Zopet sprejet: Štef. Erjavc, c. 11493. Prvi mesec suspendovan: Ig. Jeršič, c. 3570. Novo pristopli: Mary Komar, c. 14185, Helena Podbregar, c. 14186, Fr. Ferek, c. 14187, Jos. Parkelj, c. 14188, John Teršinar, c. 14189.
Slovenec, štev. 75. Novo pristopli : Mike Majnarič, c. 14190, Baltazar Ževart, c. 14191.
Prijatelj, štev. 76. Novo pristopli: Vinc. Golob, c. 14192, F. Kranjc, c. 14193.
Delavska Zveza, štev. 78. Prvi mesec suspendovan: John Okoren e. 4986. Novo pristopil: Ig. Kan-jecki, c. 14194.
Dobrodošli, štev. 79. Prvi mesec suspendovani: John Mikoč, e. 7780, Ciril Ceean, c. 7924. Novo pristopil: Drag. Radoševič, c. 14-
195.
Svoboda, štev. 80. Zopet sprejeti: Caspar Tadej, c. 7018, Ant. Bujan, c. 10158. Drugi mesec suspendovani: Jos. Poščič, e. 7362, Sava Manailovič, c. 13552. Novo pristopil: Matt Jevsevar, e. 14-
196.
Solnce, štev. 81. Novo pristopil: Paul Čeferin, c. 14197.
Planina, štev. 83. Zopet sprejet: Fr. Rozin, c. 11793. Odstopil: John Sonc, c. 5562. Novo pristopli : Matt Kokali, e. 14198, Louis Kašček, c. 14199.
Slovenski Delavec, štev. 85. Prvi mesec suspendovan: Frank Totin, c. 5962. Izobčen: Jos. Ker-znar, c. 5670.
Slovenski Dom, štev. 86. Zopet sprejet: Val. Kmetič, e. 8679. Prvi mesec suspendovani: Fr. Jezeršek, c. 3391, Mary Jezeršek, c. 5695, Fr. Vegel, e. 5771, Joseph Kern, c.-6756. Drugi mesec suspendovan: Jos. Ribič, e. 13385. Izobčen: Fr. Zadnikar, c. 6893.
Prostomisleci, štev. 87. Prvi me see suspendovani: Jos. Kravanja, c. 12027, Fr. Zakalj, c. 10777. Izobčeni: Alois Mihevc, c. 6898, Jos. Terdin, c. 10972. Novo pristopli: Ant. Aubelj, c. 14200, Alb. Hey-thunn, e. 14201, Fr. Doblikar, c. 14202, Ant. Jazbinšek, c. 14203.
Dobri Bratje, štev. 88. Zopet sprejet: Dora Pirc, c. 11797. Prvi mesec suspendovani: John Dolenc c. 10168, John Troha, c. 4132. Novo pristopil: Paul Kogovšek, c. 14204.
Glas Naroda, štev. 89. Novo pristopli:	Fr. Ivanovič, c. 14205,
Jos. Gračan, e. 14206.
Rdeči Prapor, štev. 90. Prvi mesec suspendovani: Mart. Levanič, c. 11500, Alois Kotar, c. 12-470. Izobčen: Fr. Edžen, c. 7631. Novo pristopil: Fr. Keršič, c. 12-816.
Johnston City, štev. 91. Zopet sprejeti:	Alois Golob, e. 2474,
Frančiška Golob, c. .8594, John Umek, c. 7929. Novo pristopli: Thom. Štefančič, e. 14207, Emil Frančiškovič, c. 14208.
Rožna Dolina, štev. 92. Zopet sprejet: Marko Lesnak, c. 8614. Prvi mesec suspendovani:	Karl
Cofuta, e. 4858, Fr. Trebalski, c. 6250, Jos. Jalsko, c. 4362. Izobčen: Matt Modie, c. 11178. Novo pristopli: Jak. Kovačič, c. 14209, Fr. Lipovec, e. 14210.
Zarja Svobode, štev. 93. Drugi mesec suspendovan:	John Bra-
dač, e. 13394.
Triglav, štev. 94. Novo pristop li: And. Črne, c. 14211, Ant. Širo-la. c. 14212.
Lilija, štev. 95. Prvi mesec suspendovan: Ant. Hočevar, c. 68-99.
Bratje Vsizaenega, štev. 96. Pr-imesec suspendovan: M. Golob, c. 6449.
Krim, štev. 97. Zopet sprejeti: Matt Bratkovič, c. 11347, Joseph Križaj, c. 1979. Prvi mesec suspendovani: John Vogrinc, e. 68-28, Ant. Makovec, c. 6465. Drugi mesee suspendovan: Jos. Grbae, e 10280. Novo pristopli: Felix Ta šoto, e. 14213, George Rožen, c 14214.
Golobček, štev. 100. Odstopil Jos. Marolt, c. 6690.
Trdjava, štev. 101. Prvi mesec suspendovan:	Vlad. Milecki, c
12826. Drugi mesec suspendova ni: John Petrovčič, c. 6793, Jos Rebec, c. 11644.
Nada, štev. 102. Zopet spreje te: Mary Baškovič, c. 1098, Jože fa Čeh, c. 6812, Mary Čeh, c. 6801 Johana Pogačar, c. (???) Annie Skočir, e. 7236. Drugi mesee suspendovana: Anna Vancovsky, c 11527.
Jutranja Zora, štev. 103. Prvi mesec suspendovana: Mary Črta lič, c. 3935. Drugi mesec suspen dovana: Mary Vidmar, c. 10792 Novo pristopila: Victorija Sček c. 14215.
Zavedne Slovenke, štev. 104 Drugi mesec suspendovana: Ivana Hlebčar, c. 6824.
Studenček, štev. 105. Izobčen Ant. Bloklar, e. 6920, Ant. Čer melj, c. 12S28.
Prostost, štev. 106. Izobčen Endij Slabe, c. 6952. Novo pristo pil: Jos. Orel, c. 14216.
Planinski Raj, štev. 107. Prvi
c. 9960. Drugi mesee suspendovan: Louis Snajder, c. 12638.
Jutranja Zora, štev. 108. Prvi mesee suspendovana: Mary Hutar, c. 7966. Novo pristopila: Mary Rus, e. 14217.
Slovanski Rudar, štev. 110. Zopet sprejeti: And. Brajan, c. 13-214, John Skul, e. 8307, George Verban, c. 10417. Prvi mesec suspendovani: Jos. Bukovec, c. 95-73, F. Cvar, c. 7256, F. Craic, c. 9497, Alois Petrič, e. 8302, Lovro Kreps, c. 4721. Drugi mesec suspendovani: Ant. Luzakar, c. 321, Fr. Zupančič, c. 11359. Novo pristopili: Louis Šega, e. 14218, G. Biehanich, c. 14219, Ant. Levstek c. 14220, John Polich, c. 14221, Frank Sušanj, c. 14222.
Zvezda, štev. 111. Prvi mesec suspendovana: Anna Borstnar, c. 12642 .Novo pristopila: Margaret Sever, e. 14223.
Slovenski Sinovi, štev. 112. Novo pristopil: Paul Pesehel, c. 14-224.
Mangart, štev. 113. Drugi mesec suspendovan: And. Kapelj, c. 13053. Izobčen: Alois Sore, e. 11-525. Novo pristopil: Paskval Linic, c. 14225.
Živila Ilirija, štev. 114. Izobčen: Jos. Majnarič, c. 12488.
Jolietska Zavednost, štev. 115. Novo pristopil: Ant. Novak. c. 14226.
Zagorski Zvonovi, štev. 116. Prvi mesec suspendovani: Frank Gregorič, e. 12318. Izobčen: Fr. Makuc, c. 13583. Novo pristopila : Frančiška Vicich, c. 14227.
Novi Dom, štev. 117. Drugi mesec suspendovan: J. Kovačič, c. 10666. Izobčen: Matt Štefančič,
mesee suspendovan: Jos. Požek, nar, c. 12867,
e. 9977.
Gorenjec, štev. 120. Prvi mesec suspendovan:	Jos. Štefančič, e.
11405. Izobčen:	Jos. Filipič, e.
10834.
Zveza Detroitskih Slovencev, štev. 121. Zopet sprejeti: George Pritula, e. 8321, Alois Androina, e. 9766, John Herbec, e. 13412. Prvi mesec suspendovani: Joseph Androina, c. 8167, Mike Gonda, c. 8318, And. Kontar, c. 12493, John Told, c. 13411. Drugi mesec suspendovan: Frid. Blaževič, c. 12-651. Novo pristopil: Ciril Stular,
14228.
Grozdi štev. 122. Drugi mesec suspendovan: Jos. Škoda, c. 12-160. Novo pristopil: Mart. Virant
14229.
Vipava, štev. 123. Izobčen: A. Kravas, c. 11208.
Mednarodna Zveza, štev. 124. Prvi mesec suspeudovani: Victor Lauriha, c. 13601, Silv. Laurič, c. 13598.
Primož Trubar, štev. 126. Zopet sprejeti: Adolf Petrič, c. 11-216, Fr. Smrdel, e. 12325, John Zalaznik, c. 13230, Ferd, Sile, c. 13420. Prvi mesec suspendovani: Fr. Mohar, e. 8685, Vic. Zupančič c. 9140, Ant. Samson, c. 9971, Jos. Hren, e. 12326, Ant. Smole, c. 13229. Drugi mesec suspendovan: Fr. Skubec, c. 8950. Novo pristopli : Fr. Gerčman, c. 14230. Louis Kovačič, c. 14231. Jos. Linger, e. 14232, John Puželj, c. 14233.’ Narodne Slovenke, štev. 128. Prvi mesee suspendovana: Mary Simonovič, e. 8800.
Lipa, štev. 129. Zopet sprejeti: John Jerman, e. 6087, Vinc. Hribar, c. 9308, Jak. Kocjan, c. 12-656. Drugi mesec suspendovana: Alojzija Kaušek, e. 11411. Izobčen: Matt Ambrožič, c. 12338. Novo pristopil:	Henrik Laurič, c.
14234.
Eveleth, štev. 130. Prvi mesec supendovane:	Ivana Longar, c.
8824, Francis Istinič, c. 12500. Novo pristopli: Mary Krašovec, c. 14235, Johana Lušin, e. 14236.
Francisco Ferrer, štev. 131. Prvi mesec suspendovan: Frank Stonič, c. 41, Fr. Krže, e. 3094, Izidor Steiner, c. 10221, Frank Hren, c. 6891, Rosie Hren, c. 8508, L. Mariacher, c. 8505. Drugi me see suspendovani: Fr. Bratkovič, e. 9783, John Urbanec, c. 12343.
Slovenski Napredek, štev. 132. Drugi mesec suspendovan: Flor. Kranjčeč, c. 13709. Izobčeni: .Jos. Erchul, e. 11441, Val. Krajačič, c. 9150, Ig. Kosec, c. 9156.
Balkan, štev. 133. Suspendova-no vsled neplačanja dvomesečna-ga asesmenia. Izobčen Fr. Hauptman, c. 9159.
Bratska Ljubezen, štev. 134. Dragi mesec suspendovan Felix Repotočnik, c. 9322.
Brooklyn, štev. 135. Novo pristopli: John Hočevar, c. 14237, Ant. Stanonik ,c. 14238.
Michigan, štev. 136. Prvi mesec suspendovan: Ant. Tomae, e. 10-620. Novo pristopli: Štef. Polich, c. 14239, Fr. Holovič, c. 14240.
Napredne Slovenke, štev. 137. Novo pristople: Mary Žužek, c. 14241, Terezija Doljak, e. 14242.
Postojnska Jama, štev. 138. Prvi mesee suspendovan: Lbv. Jereb, e. 8035. Drugi mesec suspendovan: Fr. Šušteršič, c. 4991.
Tabor, štev. 139. Prvi mesec suspendovan: Fr. Zadnik, c. 11-034. Izobčeni: Fr. Vidic, c. 9992, Aug. Merjali, c. 12886, Ant. Puš-
Bratska Zveza, štev. 140. Dragi mesec suspendovani: Mirko Traš-novič, c. 12872, Peter Petek, c. 13539. Novo pristopli: Sim. Jarec c. 14243, Ant. Obranovič, c. 14-244, Martin Rauch, c. 14245.
Brod na Kolpi, štev. 141. Prvi mesec suspendovani: Mike Oza-nich, c. 9790, Mary Ozanič, c. 10001,
Mir, štev. 142. Novo pristopil: Frank Sašo, c. 14246.
Slovenski Lovec, štev. 143. Izobčen: John Krašovec, c. 7311.
Slovenci in Horvati, štev. 144. Zopet sprejet: Mike Gačeša, c. 12-518. Prvi mesec suspendovani: Pali Fošter, c. 12520, Vin. Brebe-rina, c. 12885. Izobčen: Mile Kri-vokuča, c. 12517. Novo pristopli: Rud. Karvatcky, e. 14247, Mary Karvateky, e. 14248.
Slavček, štev. 145. Odstopil: John Turšič ,c. 11853.
Kanarček, štev. 146. Zopet sprejeti: Kari Karvanin, c. 9812, Mary Karvanin, c. 11056. Prvi mesec suspendovan: Val. Margon, e. 10408.
Vodnikov Venec, štev. 147. Zopet sprejeti: Jos. Mestek, c. 8004, Fr. Nahtigal, c. 10465, Ig. Zdešar, c. 12301. Prvi mesee suspendovani : Fr. Brale, c. 12524, Fr. Gornik, c. 13268. Novo pristopli: J. Počkoj, e. 14249, Fr. Česen, e. 14-250, Louis Straus, e. 14251, Louis Novak, e. 14252, Fr. Verščaj, c. 14253, Rud. Farnetič, e. 14254.
Zorislava, štev. 148. Drugi mesec suspendovana: Anna Govekar e. 10096.
Zavedne Slovenke, štev. 149. Novo pristopila:	Ida Boneti, c.
14255.
Slovenke v Boj za Narod, štev. 150. Novo pristopila:	Ivanka
Merekun, c. 14256.
Slovenski Narod, štev. 153. Prvi mesec suspendovani: Jos. Slabe, e. 10475, Alois Jakset.ič, e. 10-482, Marko Malešič, e. 13651. I)m gi mesee suspendovani: Jos. Škrl, c. 10863, Jos. Kohs, e. 12210.
Gorjanec, tšev. 154. Izobčen: Martin Doltar, c. 10488.
Vrtnica, štev. 155. Prvi mesec suspendovana: Magd. Skaporc, c. 10643.
Zavedni Sosedje, štev. 158. Zopet sprejeti: Ig. Kušar, c. 479, Thom. Russ, e. 10681.
Ferrer, štev. 159. Dragi mesee suspendovani:	John Kotnik, c.
12314, John Centa, e. 13655. Novo pristopli:	Fr. Jeram, c. 14257,
Mane Radovič, e. 14258.
Vseslovani, štev. 161. Dragi mesec suspendovan: Ant. Vider-vol, c. 11084. Novo pristopil: Fr, Russ, c. 14259.
Spomladanska Vijolica, štev. 164. Zopet sprejete: Juljana Juvan, e. 11272. Dragotina Božič, c. 13092, Mary Selak, c. 12899. Dragi mesee suspendovana: Margareta Jenko, c. 12897.
Lunder Adamič, štev. 165. Zo pet sprejet: Matt Krofak, e. 11-868. Izobčeni: John Vavpotič, e. 12901, Matt Smrdel, e. 8087. Novo pristopli:: John Pušnik, c. 14260, Vinc. Lorenčič, c. 14261, John Patrick, c. 14262, Nick Sempri-možnik, c. 14263.
Slap Peričnik, štev. 166. Prvi meesc suspendovan: John Pinču-lič, e. 7912.
Slovenske Sestre, štev. 167. Prvi mesee suspendovana:	Lucija
Zuzel, e. 12530.
Dolenec, štev. 170. Prvi mesec suspendovani:	Mike Lukek, c.
12031, Fr. Bregar, c. 12041.
Dobri Prijatelji, štev. 172. Odstopil: Jos. Vičič, e. 13854. Novo pristopli: Louis Goršič, e. 14264, Jos. Goršič, c. 14265.
Slava, štev. 173. Prvi mesec suspendovani: Fr. Tomažič, e. 12-640, Fr. Noss, e. 12542, John Kodek, c. 1676, John Maver, e. (?? Dragi mesec suspendovan:	Jos.
Furlan, e. 12543. Novo pristopli: John Maver, c. 14266, Matt Fabi-jančič, c. 14267, Fr. Počkaj, c. 14268.
McKinley, štev. 175. Drugi mesec suspendovan: John Jerom, e. (???-
Novo Leto, štev. 176. Novo pristopil: Fr. Kaurie, c. 14269.
Jadranska Vila, štev. 178. Zopet sprejeti: Hinko Bok, e. 12942, Fr. Ivančič, c. 13461. Drugi mesec suspendovani: Fr. Frank, c. 12935, Ant. Abram, c. 12933. Novo pristopli: And. Kobal, e. 14-270, Fr. Lisjak, c. 14271, John Breščak, c. 14272, Louis Stegovec c. 14273, Ant. Verč, c. 14274, Ant. Tornčič, e. 14275, Mike Ipavec, c. 14276, John Furlan, e. 14-277, Ant. Novinec, e. 14278, Jak Brgoch, c. 14279, John Čermelj c. 14280, Louis Pečenka, c. 14281.
Planinski Glas, štev. 180. Prvi mesec suspendovani: John Spech, c. 13283, Jak. Fojker, e. 13290.
Dom in Svet. štev. 181. Novo pristopli: John Barieh, e. 14282, Ant. Lunder, c. 14283, And. Antončič, e. 14284, Jos. Ferbežar, c. 14285, Fr. Laurič, c. 14286.
Slovanski Rudar, štev. 182. Prvi mesec suspendovani: Lov. Zadnikar, e. 8909, KI. Kancilja, e. 9913, And. Brnadich, c. 13308,
Matt Brnadich, e. 13310. Izobčen: John Brnadich, c. 13305.
Zmagonosna Krona, štev. 184. Novo pristopila: Anna Progar, c.
14287.
Planinski Raj, štev. 185. Novo pristopila: Elizabeth Cernko, c.
14288.
Jugoslovani, štev. 186. Novo pristopil: J. Novak (2) c. 14289.
Novo društvo: V Boj za Svobodo, štev. 189 v Yukon, Pa. Pristopili so: Julija Hodak, c. 14290, Fanny Prešeren, e. 14291, Katarina Klarič, c. 14292, Milka Ceran, c. 14293, Terezija Ottino, c. 14294, Mary Slivenski, c. 14295, Terezija Godina, e. 14296, Suzana Clanchar, c. 14297, Fanny Kovač, e. 14298.
Novo društvo: Sinovi Složne Domovine, štev. 190. v St. Michael, Pa. Pristopili so: John Kovačič, e. 14299, Kazimir Sračič, c. 14300, Ignac Zupančič, c. 14301, Jernej Kovačič, c. 14302, Mihael Jereb, c. 14303, Jos. Polšak, c. 14304, John Andolšek, e. 14305, Ambroš Lister, c. 14306, John Miler, c. 14307.
Prestopili so:
Od dr. štev. 2. Frank Perše, e. 3369, Anton Perše, c. 1270 k dr. štev. 186.
Od dr. štev. 3. Ignac Šušteršič, c. 5006 k dr. štev. 129.
Od dr. štev. 9. Joseph Jaklič, e. 8196 k dr. štev. 65.
Od dr. štev. 11. George Gaspa-rar, c. 11283 k dr. štev. 79.
Od dr. štev. 16. Louis Rak, c. 6499 k dr. štev. 2. Marija Rak, c. 11063 kr dr. štev. 103.
Od dr. štev. 26. Frančiška Golob, c. 8594, Alois Golob, c. 2474 k dr. štev, 91. Jack Jovne, c. 1009 k dr. štev. 16. Frank Nner, e. 6836 k dr. štev. 186.
Od dr. štev. 29. Joseph Per, e. 9327 k dr. štev. 72.
Od dr. štev. 30. John Maserr e. 5337 k dr. štev. 76.
Od dr. štev. 35. Anton Jeršin, c. 3472 k dr. štev. 76.
Od. dr. štev. 38. John Suster-sich, c. 1887 k dr. štev. 1.
Od dr. štev. 41. Frank Zajec, c. 6617 k dr. štev. 138. Martin Mar-vic, c. 2274 k dr. štev. 117.
Od dr. štev. 46. Andrej Juvan,-e. 6971 k dr. štev. 32.
Od dr. štev. 47. Frank Kern, c. 8434 k dr. štev. 123,
Od dr. štev, 48. Paul Klimp, e. 4370, Joseph Troha, c. 3264, Fr. Bajec, c. 11338, Anton Drobnieh, c. 9891, Frank Poje, e. 7341 k dr. štev. 179. Joseph Ogrinc, c. 7195 k dr. Štev. 176.
Od dr. štev. 50. Martin Skedel, c. 6740 k dr. štev, 91.
Od dr. štev. 52. Frank Ipovec, c. 3850 k dr. štev. 123.	;
Od dr. štev. 53. Matt Stanovnik, c. 9138 k dr.. štev. 160.
Od dr. štev. 54. Louis Golobic, c. 10110 k dr. štev. 13.
Od dr. štev. 57. Alois Senicar, c. 4287 k dr. štev. 92.
Od dr. štev. 60. Anton Poje, c. 3669 k dr. štev. 174.
Od dr. štev. 62. Frank Fink, e. 9719 k dr. štev. 181. John Judnic, c. 3725 k dr. štev. 154.
Od dr. štev. 79. Gootfried Sper-ker, e. 4564 k dr. štev. 57.
Od dr. štev. 88. Anton Rozina, e. 13032 k dr. štev. 41.
Od dr. štev. 89. Jacob Leskovec, c. 9809 k dr. štev. 145. ‘Valentin Kos, c. 12627 k dr. štev. 176.
Od dr. štev. 90. John Eržen. e. 8682 k dr. štev. 33.	, ,
Od dr. štev.. 91. Matt Vodišek, e. 7956 k dr. štev. 98.
Od dr. štev. 97. Jacob Cepelnik, c. 9750 k dr. štev. 20.
Od dr. štev. 98. John Mirtič, c. 7138, Frank Peček. c. 2874 k dr. štev. 186.
Od dr. štev. 99. Jernej Kav-can, c. 7959 k dr. štev. 50.
Od dr. štev. 100. Joseph Samec, c. 872 k dr. štev. 21.
Od dr. štev. 102. Annie Namors, e. 7962 k dr. štev. 39.
Od dr. štev. 106. Anton Malik, c. 9491 k dr. štev. 29.	,
Od dr. štev. 107. Joseph Rolih, e. 7044 k dr. štev. 123.	'
Od dr. štev. 112. Louis Berčič, c. 10426, John Gusich, c. 7272 k dr. štev. 81.
Od dr. štev. 119. Frančiška Novak, e. 10606 Je dr. štev. 68.
Od dr. štev. 120. Frank Černuta, e. 10442, Martin Mlekush, ■ c. 8159 k dr. štev. 114.
Od dr. štev. 125. Frank Sega, c. 7388 k dr. štev. 161.
Od dr. štev. 131. Jack Grilc, c. 1649 k dr. štev. 1.
Od dr. štev. 134. Anton Koritnik, c. 9324 k dr. štev. 10.
Od dr. štev. 137. Marija Košir, c. 9264 k dr-, štev. 103. Nezika Raholin, c. 11416 k dr. štev. 104.
Od dr. štev. 138. Frank Smerdel, c. 10233 k dr. štev. 122.
Od dr. štev. 143. Anton Rihtar, c. 11050 k dr. štev. 83.
Od dr. štev. 163. Carl Burger, e. 11424 k dr. štev. 19.
Od dr. štev. 170. Joseph Lavrič, e. 12037 k dr. štev. 126.
Od dr, štev. 177. Leonard Potočnik, c. 12918 k dr. štev. 10.
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
—	No, dobil sem jih kasneje, — je rekel Lamburn. — Kako pa gre plemenitemu učitelju?
—	Že zdavnej je umrl, — je pripomnil Giles.
—	Tako je, — je potrdil cerkovnik. — Sedel sem ob njegovi postelji. Ločil se je od nas v veselju . . ., ‘Morior — mortuus sum vel fui . . . mori . . . zadnji glagol sem spregal’, so bile njegove zadnje besede.
—	Naj v miru počiva, —.je de jal Miha. — Ne dolguje mi nič.
—	Ali res ne, — je segel vmes Goldtred. — Pri vsakem udarcu katerega ti je dal, je rekel, da ga prihrani berieu.
—	Potem bi mu pustil malo de la, — je omenil cerkovnik. — Gudman Tong ni imel malo posla s teboj.
—	Voto a Dios! — je viknil Lamburn, kateremu je počela po hajati potrpežljivost. — Čujte go spodal. Med prijatelji je dovolje no marsikaj. Precej dolgo sem dovolil svojemu stricu, da je na števal moja pobalinska dejanja Prijatelji! Nosim meč in bodalo in ju razumem rabiti, ako je po treba . . . Odkar sem služil Špancem ,sem postal glede časti zelo kočljiv. Zato vam svetujem, da me iie razdražite do skrajnosti.
—	Ho! Kaj pa hočete ? je vprašal cerkovnik.
—	Prerezati vam vrat, da bo vašemu žvrgolenju ob nedeljah konec, — se je Lamburn zadrl jezno, — vas, plemeniti kramar bom pa zdrobil v kašo.
—	Počasi, počasi, — je pričel krčmar s povdarkom. — V svoji gostilni ne trpim pretepov. Vi, netjak ne igrajte takoj ulogo razžaljenega, vi gospodje se pa spomnite, da ste v gostilni, tedaj ste gostje gostilničarja in se ne igrajte s častjo njegove družine. Vaše neumno zabavljanje vas postavlja v zelo slabo luč; tam sedi miren gost, katerega imenujem tako, ker tukaj stanuje že dva dni in še ni spregovoril druge besede, kakor da je zahteval račun. Dela mi manj predglavice kot kmet, plačuje pa kot kraljevski princ. Pogleda le glavno vsoto, in nevem, kedaj bo odpotoval. Pravi biser je to za krčmarja. Jaz, kandidat za vislice, ga pa pustim
■ kot hlapca, da sam sedi v kotu, ne da bi ga povabil na požirek do bre kapljice ali na prigrizek : nami. Za mojo neotesanost bi bilo najboljše plačilo, da bi takoj odšel k “zajcu” ali pa k “bobnu.”
Z žametasto čepico pomaknjeno n astran, z belo servijeto elegantno preko leve roke in s svojo najboljšo srebrno steklenico v desni ci, je krčmar šel proti osamelemu gostu, kamor so mu drugi sledili z očmi.
Gost je bil kakih trideset do pet in trideset let star in malo preko srednje velikosti. Bil je oblečen dobro in preprosto. Obnašal se je pa tako neprisiljeno, da je bilo lahko ugeniti, da njegova obleka prikriva njegov stan. Njegove poteze so bile zaprte in zna-čile so težke misli. Lasje in oči so bile temne ... v razburjenju so pa zadnje svetile v nenavadnem žaru, navadno je pa bil v njih razburljiv in zamišljen izraz, ki je bil v njegovih potezah. Seveda je deželna radovednost stremila, da bi izvedela njegovo ime in stan, namen njegovega prihtrda, ne da bi dosegla svoj namen. Giles Gos-iing, načelnik občine in zvest pri jatelj kraljice Elizabete, kakor tudi protestantovske vere, je naj-prvo sumil, da je jezuit ali seme niščni duhovnik, karetih je takrat Rim mnogo odposlal, da so krasili angleška vešala. Nemogoče mu je bilo, da bi še nadalje gojil take predsodke napram gostu, ki mu je delal tako malo predglavice, plačeval tako točno in je mislil bivati dlje časa pri “črnem medvedu.”
—	Papisti, — je modroval Giles, — so skopuški rod. Ta človek bi bil lahko bival pri bogatem posestniku Beselsleju, ali pa pri starem vitezu v Vutohu, ali pa v katerem drugem rimskem brlogu, mesto v javni gostilni, kot se spodobi za poštenega človeka in kristjana. Jedel je v petek meso, da si je bila na mizi okusno pečena jegulja.
To je odločilo pri Gilesu, da gost ni rimski katoličan, katerega je sedaj naprosil, da naj napravi “požirek” hladne pijače in se udeleži večerje, katero je priredil na čast svojemu netjaku, ki se je povrnil iz tujine. V začetku je tujec odkimal. Ali krčmar mu je prigovarjal z raznimi razlogi.
—	Gospod, pri moji veri, — je rekel gostilničar, — moja čast zahteva, da so moji gostje dobre vo-
lje. V Kumnorju imamo slabe jelke (kje jih pa ni?), ki trdijo, da ljudje, ki gubančijo čelo, mislijo vedno na pretekle dni mesto na krasno sedanjost, katero nam je podarila naša ljubljena vladarica, kraljica Elizabeta, katero naj Bog obvaruje.
— No, moj krčmar! Vendar ni izdajstvo, ako se človek peča s svojimi mislimi? Vi živite še enkrat toliko časa na svetu kot jaz, zato morate vedeti, da so misli, ki se nočejo ločiti od nas . . .
Seveda! Ako tako težke misli obiskujejo vašo glavo, — je odgovoril Giles, tedaj jih bomo moj plemeniti gost . . . vto-pili v morju rdečega vina. Ali o-prostite mojo prostost. Star gostilničar sem in ljubim svoj jezik. Slaba volja vam slabo pristoja in ni v soglasju s svetlimi škornji, gladkim klobukom, novim plaščem in polnim mošnjičkom! Hudič naj jih vzame! Podarite jih tistim, ki imajo zvezane nogavice s kitami iz Slame, katerih glava tiči pod velikim ruševcem in v katerih žepih pometajo vragi! Go spod, bodite veseli pri tej plemeniti mokroti. Mi vas bomo pregnali iz vesele družbe v megleno deželo otožnosti in neprijetnosti Tu je nekaj veselih fantov, ki ho če jo biti dobre volje. Ne glejte jih tako čmerno, kot hudič gle-. da . . .
—	Moj krčmar! Vi govorite dobro, — je rekel gost z otožnim usmevom okoli usten. — Otož-žen kot jaz, ne bi smel motiti nikogar . . . Rajši bom izpraznil čašo
vašimi prijatelji, kakor da bi bil kalil njih veselje.
Odšel je v vesel krožek, katerega je vzpodbujal Miha s svojim vzgledom in je sestal iz oseb, ki niso hotele opustiti lepe prilike pijančevanja na račun gostilničarja in so imele “mejo zmernosti” že za seboj, kar je bilo spoznati na glasnih vprašanjih domov prišedšega po starih znancih in prijateljih, kakor tudi po predrznih odgovorih, katere je sprem Ijal smeh. Celo Giles se je spodti-kal nad razposajeno veselostjo, ker je spoštoval svojega “mirne ga gosta”. Obstal je nekaj korakov pred razposajeno družbo in opravičeval njeno obnašanje.
—	Ako slišite govoriti te ljudi, — je rekel krčmar — tedaj menite, da vsakdo izmed njih živi od besed: “Denar ali življenje!” pa vendar jih bodete jutri našli kot delovne rokodelce ali pa kaj druzega enakega. Ta le kramar postavi klobuk preko svojih skuštranih las po strani, odpne si obleko, plašč mu visi doli, da iz-gleda kot lahkomiselen človek. Ali v svoji prodajalni v Abingdo nu je v čedni obleki in počesan kot oblizana mačka. Govori o lovski tatvini in cestnem ropu kakor da bi bil vedno med Londonom in Homelorjem na lovu. V resnici pa smrči v svoji postelji. Na eni strani ima sv. pismo, na drugi pa luč, da bi se obvaroval zlih du hov.
—	Ali je vaš netjak, junak zabave tudi tak bahač?
—	Gospod, vprašanje je kočljivo. —• je odgovoril Giles. — Moj netjak je moj netjak. Dasiravno je bil nekoč predrzen malopridnež, vendar se je lahko poboljšal, kakor že mnogo drugih ... Ne smete verjeti, da je vse čista resnica kot v evangeliju, kar je pri povedoval malo preje . . . Poznal sem malopridneža takoj. Ali izpuliti sem mu hotel pavovo perje. No gospod . . . kako naj pa vas Ime nujem.
—	E, gospod krčmar! Recite mi Tresiljan.
—	Tresiljan? — je vprašal Giles. — To je plemenito ime in kor-niškega rodu.
—	Ali smem reči Tresiljan pl. Kornval ?
—	Ne recite več, kakor sem vas pooblastil. Saj ne bodete govorili neresnice.
Krčmar ni silil nadalje vanj, marveč ga je predstavil družbi kot gospoda Tresiljana, ki je po napitnici nadaljevala s svojim prejšnim pogovorom ob veselem kroženju vinske čaše.
Drugo poglavje.
Po kratkem pogovoru je mojster Goltred zapel družbi vinsko pesen, ki je žela splošno priznanje.
Ko so utihnili zadnji verzi, je pa Miha dejal:
—	V pesni sta moč in življenje. Kakšen imenik starih in znanih imen ste navedli tukaj. Vsakemu imenu ste pa obesili zlobno prislo-vico. Torej nam je mnogožer Vilče pl. Valingford voščil lahko noč?
—	Storil je smrt tolstega srna-ka, — je zinil nekdo med tovariši. — Stari Tatham, logar vojvoda v domingstanskem gradu, ga je ustrelil s pšico.
—	Hm, bil je velik prijatelj divjačine, — je odgovoril Miha.
—	Pa tudi vinččk je ljubil . . . radi tega naj bo tale čaša posve-
čena njegovemu spominu! Kje pa je France iz Padvorta?
—	Hm, izginil je pred desetimi leti, — je rekel kramar.
— Grad Oksford in krvniki najboljše vedo, kje da je.
—	Ej, tedaj so siromaka visoko obesili na suhem. To pride, če človek preveč ljubi sprehode ob luninem svitu. Čašo njegovemu spominu . . . Vsi veseli fantje ljubijo luno, kedar sije. Kje je Hal Peresničop? Menim pač fanta iz Jatenda, ki je nosil vedno dolgo pero.
—	E j, vi menite Hala Hempsi-da? No, vi veste, da je rad igral finega gospoda in se je hotel u-mešavati v državne reči! No, pred leti se je umešava! v posle nor-folskega vojvoda, pa je prišel v past. Bežal je s tiralnico za petam in nihče ga ni videl do danes.
—	No, ker se vsa poročila glasijo slabo, se komaj upam vprašati, kje je Tonček Foster, — je rekel Miha. — Kjer so bile na delu vrv, pšica in tiralniea, je Tonček težko odnesel zdravo kožo.
—•• Kateri Tonček Foster? — je vprašal gostilničar.
•—- Tisti, kateremu smo rekli baklja, ki je prinesel luč, da so zapalili grmado, na kateri sta bila Latimer in Radlej, ker je veter krvniku ugasnil bakljo, kate remu ni hotel nikdo za denar in dobre besede dati luči.
—	Tonček Foster živi in sicer živi udobno, — je rekel Giles. — Netjak, ali baklja mu ne smete reči, ako ga nočete razdražiti-
—	Kaj ? Ali se zdaj tega sramuje? Navadno se je s tem hvalil in rekel, da bolj ljubi pečenega nevernika kot pečenega vola.
—	Da, netjak! Tako je bilo ob času Marije, — je odgovoril krčmar. — ko je bil Tončkov oče valpet abingdonskega opata! Kasneje se je pa oženil z rigoristko *) in je postal veren protestant, kot ste vi drugi.
—	In dela svečan obraz, nosi po konci glavo in zaničuje svoje tovariše, — je povdaril kramar.
—	Stavim, da je do vrata v sreči, — je viknil Miha. ■—- Komaj ima človek denar v žepu, pa se ogiba tistih, ki bi mogoče imeli pravico do njega.
—	V sreči? — je ponavljal kra mar. — Ej, saj se spominjate kumnorskega dvorca, stare gosposke hiše poleg mirodvora?
—	Seveda. Saj sem večkrat o-plenil sadni vrt. Kumnor je bil sedež opata, kedar sta bolezen in kuga divjala v Abingdonu.
—	Res je tako, — je odgovoril Giles. — Ali to je že zdavnej mi nolo. Zdaj ima Tonček Foster pravico do njega in stanuje v njem z dovoljenjem vplivnega dvorjana. kateremu je krona podelila cerkvena zemljišča. Tako živi Ton ček na kumnorskem dvoru in se toliko briga za nizko rojene, kakor da bi bil pravi vitez.
Dalje prihodnjič.
ADVERTISEMENTS.
OGLASI.
SLOVENCEM IN HRVATOM NA ZNANJE!
Na prodaj imam nekaj sto komadov vinske trte “Concord” •— stara 4—6 let. Jama široka in globoka 1% čevljev. In trta bo rodila prvo leto. Kdor hoče imeti vinograd. naj naroči takoj. Cena komadu 25 c.
Joe Lipošek, R. 8. Pittsburg, Kans.
JAVNI NOTAR
J. KAKER,
220^4 Grove St. Milwaukee, Wis.
izvršuje vse notarske posle za tu in stari kraj.
Phone Lawndale 7518 DR. R. D. ARFORD zdravnik in operator. Specialist za ženske in otročje bolezni.
Ordinira od 8 do 12 dopoldne. Od 7 do 9 zvečer.
2202 S. 40. ave. in vogal 22. ceste.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroke spadajoča dela dob o in poceni
6122 St Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lavvndale Av. vogal 26th S».
CHICAGO, ILLINOIS.
SLOVENCI - V CHICAG1 - POZOR! Slovenski Delavski Sokol
v Chicagi vabi najuljudnejše vse tukajšne slovensko občinstvo na
SVOJO PRVO VESELICO,
združeno s telovadbo,
katero priredi dne 3. NOVEMBRA V NARODNI DVORANI, CENTER AVE. IN 18. ULICA Začetek ob treh popoldne. Vstopnina 25c za osebo.
ODBOR.
linijske smodki najfinejše kakovosti z znakom S. N. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primemo nizki ceni
John Breskvar, 3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
1.9% od stržcnc vsote gre ▼ rezervni fond S. N. P. J !
Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D.
Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Vprašajte za cene!
Podpirajte domače in bratsko podjetje!
KNJIŽEVNOST IN UMETNOST
Dobili smo v oceno “Veliki slovensko - angleški tolmač”, katerega je izdal gospod Victor J. Kubelka v New Yorku. O tolmaču bomo prinesli v eni prihodnjih izdaj daljšo oceno. Za danes ga priporočamo vsem, ki so začetniki angleščini.
*) Ženska, ki je prenapeta v versko naravstvenih načelih.
VABILO IN
Rojakom v Chicagi in okolici;
Dne 3. novembra 1.1. ob 2. uri popol.
se vrši velik javen ljudski shod
v veliki Hoerber’s Hall-i,
na Blue Isiand Ave., ¡n 21. Pl. blizu 22. ceste in Ashland Ave.
Na shodu bo govoril znameniti govornik in predavatelj ETBIN KRISTAN iz Ljubljane.
Ker je Rev. ANTON SOJAR iz Chicage, 111., v št. 43 “An.er. Slovenca” pozval Etbin Kristana “na dvoboj z uma svitlim mečem”, jemlje ta poziv klub štev. 1 Jugos. soc. zveze na znanje in mu na ta dan v navedenih prostorih zagotavlja popolno svobodo govora, v katerem lahko zastopa svoja načela. Upamo, da se Rev. ANTON SOJAR iz Chicage zanesljivo odzove
tej priliki.
VSTOPNINA PROSTA.	Klub št. 1 sekcije J. S. Z. Chicago, 111.

SLOVENCI
V MORGAN
POZOR! j
Društvo “BRATSTVO”, štev. 6 priredi v spomin obletnice otvoritve lastnega društvenega doma VELIKO VESELICO, združeno z različno zabavo DNE 28. NOVEMBRA, na Zahvalni praznik.
Na veselico vabimo vsa bližnja slovenska društva, kakor tudi Slovence in Slovenke iz okolice in drugod.
Igrala bode izvrstna slovenska godba na pihala. Začetek veselice točno OB DVEH POPOLDNE, ki bo trajala do prihodnjega dne. Za vse udobnosti bo skrbel odbor.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35			K. 50
$20.50 				K. 100
$41.00			K. 200
$102.50 			K. 500
$204.50 			K. 100t
1020.00 			K. 500C
S temi cenami vsi stroški.	so vračuujen
PRODAJAMO	ŠIFKARTE
MENJAMO	DENAR.
Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island Av., Chicago 111.
Sedem in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. N* kateri živijo v drugih državah, zope drugi v stari domovini. Pošiljajo nan s pošto svoje prihranke, ker je ena naj večjih in najvarnejših bank v Am* riki. Z enim dolarjem lahko začneti vlagati in vloga vam bo nosila štiri o< sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pst dolarjev na leto lahko najt mete hranilni predal (box) iz Armorjt vega jekla, v katerem so vaši privatr papirji, vrednosti varni pred ognjem tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi Vabimo Vas, da si ogledate hranilu« predale med uradnimi urami.
3 ^ ' M	mmm bbb	M\
-	BBB	-Tiri
Prank: Sakser
Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE
LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.

Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
	
			Bi	'¿L	
		-L-	mmm		
Vi lahko pišete svoje račune, razprave, bilanco itd. pri navadni uporabi
Remingfon-ovcga
Pisalnega stroja
za seštevanje in odštevanje
(Seštevaini mehanizem Wahla)
in kedar bodete prišli do konec stopca, bodete imeli vsoto pravilno izračuneno.
Vidna pisava in seštevanje.
Piše in sešteva ali odšteva obenem, ne da bi bilo treba še kakšnega posebnega dela. Delo je olajšano za polovico in natančnost dela je zajamčena.
Remington Typewriter Co.
(Incorporated)
35 So. Wabash Ave,
Chicago, 111.
S3S!
E9S35SSSSKS3KS^&S>
EMIL BACHMAN, 1719 So
Tajveč tVE,
SATE
Center Ave., Chicago, 111.
Največja slovanska tvornica za ZASTAVE, REG ALIJE, ZNAKE, KAPE,
PE6ATB itd. v Ameriki.
Izdalujs zlat« znak« za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki,
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma »d poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski ___ in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar fjimr.rra ee je ustanovila.	>****«•»
ssKassss

NAJIEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2/46.50 Blu• Isiand Jiue., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
*
I
Y T ? f
T
f
T
♦♦♦
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,600.000.00
Hranenj« in splsini bančni p<*li.	Posojila ea žemljišč* m
56. cest« in St. Clair Ave.	Huron Road in Prospect Ave.
Superior Ave. in Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Plačemo 4 od slo.
Pošiljamo denar v staro domovin, hitro in zanesljivo. Ter predaje», ps** brodn« listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorekih črt.
telimo Yiuega znanstva.
Jno. M. Gundry, preds. Harley B. Gibbs, poc prede. H. W. King,
J. Horace Jones, blagajnik. Walter 8. Bowler, tajnik in blag.
L. C. KoUi« in George P. Schulze, pomožna eashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
VUSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lamdala in. Chicago, ISInals