246. številka.
Ljubljana, v soboto 25. oktobra 1902.
XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vBe leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenjo na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se^bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
stvo samo — ako že hočemo rabiti klerikalno terminologijo, ki besede narod menda več ne pozna — od tega ljudskega sklada ne bo imelo prav nobene koristi. A pribiti se mora, da tudi za klerikalne namene tegaskladani potreba, ker imajo klerikalci že tak sklad.
Marsikdo se še spominja, da je bilo na katoliškem shodu leta 1892. sklenjeno, ustanoviti katoliški sklad. Ta katoliški sklad je bil namenjen v dosego klerikalnih namenov, torej za isti smoter, kakor bodoči »ljudski sklad«. Duhovniki so bili v začetku zelo navdušeni za ta katoliški sklad in so celo iz svojega nekaj odrinili, potem pa jako pridno agitirali in nabirali zanj. Sedanji kancelar škofijskega ordinarijata, potuhnjeni Josip Šiška, je prav pridno izkazoval darove v »Slovencu« Seveda so ti izkazi postajali čimdalje redkejši in črez dobro leto so popolnoma ponehali, dasi se čuje, da so piihajala darila tudi še potem, ko že ni bilo več izkazov v »Slovencu«.
Od verodostojne strani čujemo, da se je za katoliški sklad nabralo kakih 30 000 gld. To je že jako lepa svota, s katero bi se dalo marsikaj koristnega napraviti. Klerikalci pa niso s to svoto ničesar napravili.
Kaj se je s temdenarjem zgodilo, kam je ta denar pošel —to je vprašanje, ki je prav sedaj pretresajo klerikalci sami med seboj, ko jih je sklep glede »Ij u d s k e g a sklada« spomnil na »katoliški sklad«, o katerem že deset let niso ničesar čuli.
V klerikalnih krogih sp* zatrjuje, da se iz katoliškega sklada ni ničesar porabilo. Kar je bilo stroškov za volitve in agitacijo, so se vsi pokrili iz druzih virov, zlasti so morali plačati poslanci sami — tako pravijo klerikalci in ti bodo že vedeli, kako da je.
Ako se »Katoliški sklad« ni porabil, mora sedaj z obrestmi vred znašati kakih 50.000 gld. To je vsekako svota, ki je vredna, da se ljudje zanjo zanimajo. Nekateri klerikalci se tudi zanimajo zanjo,
a kakor se čuje, neče gospod Šiška tem radovednežem nič povedati kako in kaj da je s tem denarjem, kje je naložen in v kak namen se porabi. Govori se celo, da še računa neče pokazati. No, škof, dr. Šusteršič in dr. Krek bodo že vedeli, kako je s to stvarjo, drugi klerikalci pa itak nimajo nič govoriti.
Najbrže bo istotako kakor s katoliškim skladom tudi z novim ljudskim skladom. Kadar bodo iz prebivalstva izprešani tisočaki, se bo kdo nanje vsedel in nihče ne bo več slišal o tem ljudskem skladu in tudi računov ne bo videl. Saj celo o denarju, ki je došel škofiji za podporo po potresu oškodovanim Ljubljančanom, še do danes nimamo natančnih računov.
Upamo, da se naši ljudje ne bodo dali ujeti, da bi za ta ljudski sklad kaj darovali, in da bodo tudi nerazsodno ljudstvo svarili, naj se ne pusti oskubiti. Zgodovina »Katoliškega sklada« upra-vičuje mnenje, da izgine tudi »ljudski sklad« brez sledu.
\ ~¥ 3jjttblji*.rsš«, 25. oktobra.
Iz državnega zbora.
Zbornica ne more dalje. Nujni predlogi jemljejo ves čas in nujni predlogi se kupičijo vsak dan na novo. Po štiri-me8ečnem premoru se je parlament sešel, da vprizarja osebne škandale. Vtisk, ki ga delajo seje, je žalosten. Apatičnost poslancev je tolika, da so seje vsak hip nesklepčne, ker je v zbornici premalo članov. Seje se morajo prezgodaj zaključevati in čas se ubija očividno. Kadar pa se zboruje, se vruć kraćali in škandali. Do pravega dela pa zbornica ne pride. Vrše se velike debate radi lokalnih afer in osebnih žaljenj, radi ničnostij, ki celote države ne interesirajo. O jezikovne m vprašanju, nagodbi, proračunu, tiskovnem zakonu je še vse tiho. Nemški klubi pa pripravljajo veliko akcijo za nemški jezik, ki naj bi se proglasil prvim državnim uradnim jezikom.   Pripravlja se le nov
„Ljudski sklad".
V ponedeljek, dne 13. oktobra se je v Ljubljani vršil shod zaupnikov klerikalne stranke, na katerem je bilo sklenjeno, naj se v dosego klerikalnih namenov, v izvršitev pričetega boja osnuje ljudski sklad in shod je pozval vse somišljenike, naj po svojih močeh prispevajo k temu skladu.
Že Piccolomini je pred nekaj stoletji vedel, da je za vojskovanje treba prvič denarja, drugič denarja in tretjič denarja. To vedo tudi klerikalci, ali ker bisaga še nikdar ni ničesar dala, nego vedno le jemala, zato klerikalci doslej še nikdar niso ničesar dali iz svojega za politične boje. Kar so pri volitvah potrebovali, to so vzeli iz posojilniških blagajnic in če bi danes prišlo do novih volitev, bi zopet posojilnice vse plačale — revizorji bi potem že knjige »v red« spravili, saj imajo v tem že veliko prakso.
V očigled temu je snovanje ljudskega sklada precej sumljivo in zdi se nam, da se je stvar sprožila samo zato, da bi se dobil naslov za zbiranje denarja — nabranih svot ne bo potem nihče več videl, niti izvedel, kam so prešle.
Če bi za ta ljudski sklad puščali samo duhovnikom in notoričnim klerikalcem, bi to nas naposled nič ne brigalo. Klerikalci naj store s svojim denarjem, kar hočejo. Ali izkušnja nas uči, da klerikalci le jako neradi posežejo v žep in če že posežejo, ne dajo nič posebnega, pač pa jako radi moledujejo okrog drugih ljudi, zlasti okrog liberalcev in tiste mase, ki je poL.«čno brez prepričanja. Največ mora seveda kmet krvaveti. Z'dati mera cerkve in farovžo, darovati mora za papeža, za škofove zavode in za misijone, plačevati mora maše in očenaše, hoditi mora na božja pota in kupovati svetinje, ška-pulirje, rožnevence, podobice in lurško vodo. Tako ga molzejo, da že beži v Ameriko — klerikalci se pa pripravljajo, da ga bodo še v Ameriki ožemali — in zdaj ga bodo še drli za ljudski sklad.
O tem ni nobenega dvoma, da ljud-
LISTEK.
Tedensko premišljevanje.
Jesenska otožnost se je poveznila na ves goljufivi in goljufani svet. „Hripavi žrjavi visoko kriče, na južno lete". Tudi pražki rDrozg", ki je tako rad letal v ženski družbi na jug po papeževe redove, je dobil na jesen skomine po „selitvi". Že sta si z družico vse priredila za toplo gnezdeče kje tam v Braziliji, toda „zanjke b'le nastavljene, ptičke so se vjele vse". In sedaj čivka „Drozgu v eni in „Drozgica" v drugi kletki. Žalostno ga obletavajo črni gavrani «eie klerikalne rodbine, a rešiti ga ne morejo. Med žalujočimi je tudi mnogo kalinov, ki ne žalujejo sicer za Drozgom, pač pa za svojimi vložnimi knjižnicami.
V Rimu pa so lahko ponosni, da se pri odlikovanju Drozda niso varali. Tak talent zasluži ogromno medajlo, proti čemur je kranjsko žlindro vanje in vencajzo vanje vajenski poskus, ki zasluži k večjemu kravji zvonec.
„Kranj'c, pridi se les učit!" kliče odbor vaclaveke posojilnice naši klerikalni organizaciji. Ko bi bili v naših proštijah Drozdovi talenti, priskrbele bi se srečnim potomcem
čisto drugačne karijere. Sicer pa: „zgledi vlečejo".
Na Misijev grob na Sv. Goro so nesli klerikalci venec z napisom „Svojemu uzor-niku — buditelju in voditelju — hvaležni Slovenci". Venec so potem zopet shranili ter ga izroče ali Drozdu, ali pa samemu — Šusteršiču.
In tako sem prišel zopet k Šusteršiču, dasi sem mu to pot hotel prizanesti zaradi njegovih oguljenih nog. Pa ker hočejo klerikalci njegovo ponesrečenje razlagati tako, kakor da je hotel sam Bog pokazati grešnim Dolenjcem, kako svojega dopadljivega služabnika očitno varuje nezgode, moram pribiti dvoje: Da kobila, ki je njega in Štefeta vlekla čez krški most, ni bila liberalna ter sploh ni imela slabih namenov zoper Suster-šiča. Da se je splazila ter vrgla ožlindra-nega proroka z voza, bila je naravnost volja božja. Kakor je svoječasno božja previdnost udarila najhujšega preganjalca zveličalne resnice, Savla, s slepoto, da je padel s konja, brcnila je ista previdnost tudi krivega proroka Šusteršiča z vozička, zaklicavši mu: -Žlindra! Žlindra! zakaj preganjaš večno resnico napredka in človeške prosvete?" Savel se je spreobrnil v Pavla, Šusteršič pa ostane žlindra.
Prizor, kakršnega mora biti vesel vsak
izobraženec, smo opazovali nedavno v gledališču in pred istim. Prostori, vse lože so bile natlačene izbrane nemške in slovenske inteligence. Vsem je odsevala z obrazov sveta navdušenost za lepo umetnost. Frenetično ploskanje po vsakem prizoru ni hotelo nehati, da se je zgradba uprav tresla. In ko se je igra završila, nastala je po stopnicah in pri izhodih res opasna gneča. Brezštevilne kočije so odpeljale animirano družbo na vse strani mesta. Zadovoljno si je mela roke intendanca — nemškega gledališča, kajti opisane prizore smo opazovali — pri nemški predstavi.
S Štajerske nam prihajajo navadno le žalostne vesti: Propad Koroščeve kandidature, prelevitev celjskih odvetnikov v liberalce, konsumna organizacija tam za Dravo, uboj kaplana, propadanje slovenskih občin in šol itd. Kaj čuda, da se je naše bratsko srce zvradostilo, ko smo čitali v „Slovencu" „Zopet vesela vest s Štajerskega". No, vendar enkrat smo se oddihnili. Naši štajerski bratje le napredujejo. To bo sijajno zadoščenje za pogrezanje narodne meje. Nič se ne bojimo več nasilnega nemštva. „Reč slovenska živo klije." Ta vesela vest nas stotero oškoduje za vse dosedanje narodne izgube. Skrijte se vsi kranjski in goriški ljudski organizatorji ter čujte to veselo vest! „Pri
škandal. Čudno ni torej, da se govori mnogo o razpustu zbornice. Razpust pa ostane brez oktroiranja novega poslovnika za parlament docela brezvspešen, saj bi nove volitve ne poslale v zbornico nič boljših elementov. Dokler se ne najde sredstvo, s katerim se zabrani terorizem večine z manjšino, dokler se ne najde sredstvo, ki zabrani, da bi strahovala pest razgrajačev vso zbornico, tako dolgo se parlamentarne razmere ne izboljšajo. Nekateri upajo, da se parlamentarni položaj po deželnozborskih volitvah izboljša in ne izpremeni.
Dogodki v Macedoniji.
Peterburške »Novosti« so prinesle članek o dogodki . v Macedoniji ter pravijo, da hočejo bolgarsko-macedonski agitatorji zaplesti Rusijo v macedonske zmešnjave. Ruska politika pa je pred vsem miroljubna ter se ne vtika v sosednje razmere. Prevzela je nalogo, da se sedanje razmere na Balkanu s pomočjo drugih oblastij vzdrže in ta naloga se vrši zlasti še po 1. 1897., ko se je sklenila pogodba z Avstrijo. Mir na Balkanu se gotovo zopet ustanovi, četudi bi za hip nastali resni nemiri. Rusija je mnenja, da je Macedonija srbska, bolgarska in grška. Zato revolucije ne bo podpirala.
Štrajki na Francoskem.
Štrajk rudokopov v Severni Ameriki je prenehal, ker je posredoval sam predsednik Roosevelt. V Franciji pa se štrajk širi ter se rudokopom pridružujejo tudi drugi delavci, zlasti delavci po lukah. Izgredi se množe. V vojnem pristanu Diin-kirchen so bili nemiri in izgredi posebno veliki. Redarji, orožniki in vojaštvo ima povsod opravka. Več redarjev je bilo že ranjenih, več trgovin opienjenih. V francoski zbornici je zastopnik socialistov Jaures izrekel Combesu zaupanje delavstva in republike. Combes bo posredoval med posestniki rudokopov in med delavci. Francoska vlada je danes tako trdna, kakor že davno ni bila.
Najnovejše politične vesti.
Finančne olajšave za Trst. Po  včerajšnji  seji   državnega  zbora je
Sv. Benediktu v Slov. goricah se je preteklo nedeljo ustanovila — Marijina družba za mladeniče. Z geslom: Vse z Bogom in Marijo za slovensko domovino!" se štajerski mladenci res lepo organizirajo." Sedaj pa pre-nehajmo, da si mehke slovenske duše zbrišejo solze ganutja. Domovina je rešena, če ne na Štajerskem, pa na onem svetu. Sploh se vidi najgrša liberalnost štajerskih advokatov, da se pehajo za posvetno domovino. Naj se gredo učit h kaplanu Muršecu, kako se rešuje domovina. Kaj za to, če se narodna meja tam okoli sv. Benedikta dan za dnevom pogreza, da se morejo pošiljati le tako „vesele vesti", pa je dovolj.
Jesenske mature na kranjskih gimnazijah so zopet prinesle lemenatu nekaj materijala. Sicer je kvaliteta manj vredna kakor pri letošnjem moštu vsled lepe jeseni, pa pri du-hovskem naraščaju se ne gleda na to, temne" na kvantiteto. Iz novomeške gimnazije je dobil škof Bonaventnra v svoj zavod samo dva osmošolca, katera sta že menda imeni priporočali za lemenat. Eden se piše Osu, drugi Koželj. Nam se zdi neodpustno, da hoče škof take pastirje sprejeti v „vinograd Gospodov". In kako bo mogoče kateremu teh zaupati „čredo vernih ovčie" ? Najbolj umestno bi še bilo, ako pošlje škof prvega na Kras, drugega pa t kočevsko robidovje.
predložil finančni minister zakonski načrt, s katerim se hišni progresivski davki v Trstu sist rajo za nadaljna tri leta, ker se baje še vedno niso zacelile rane, ki jih je zadala Trstu trgovinska kriza leta 1890. — Nujni predlogi o g a 1 i -ških kmetijskih štrajkihsene bodo sprejeli vsi trije, temuč le prva točka Romanczukovega predloga, v kate rem se zahteva enketa o galiških agrarnih razmerah ter njih ozdravljenje. — Zakon o odpravi terminske žitne kupčije je na dnevnem redu današnje seje gosposke zbornice. V ta namen je bil včeraj poročevalec knez Lobkovic v spremstvu poslanca dr. P loj a pri obravnavah  produktne borze.
— Debata o Korberjevi izjavi se otvori najbrže v torkovi seji. Češki klubi so sklenili solidarno postopanje ter bodo češko stališče v jezikovnem vprašanju zastopali poslanci: Pantuček za Češko, Stranskv za Moravsko in H r u b y za Šlezijo. — Zoper zvišanje rekrutnegakontingenta so priredili vseučiliščniki v Budimpešti včeraj velik shod. Policija je shod raz-gnala, nakar so se razvile po ulicah hrupne demonstracije. Jutri priredi v isti namen demokratični klub velik meeting.
— Vstaja v Macedoniji. Bolgarska vlada je poslala vsem velesilam noto, v kateri protestuje zoper obdolžitev, da podpira macedonsko vstajo. Obenem pa opozarja na grozilni položaj v Macedoniji ter prosi za reforme v smislu berolinske pogodbe. — Krščanski demokrati v Italiji so dobili od društva »Oeuerv des congres catholiques« poziv, naj se brezpogojno podvržejo ukazom svete stolice ter »e naj popolnoma vzdržijo političnega delovanja. To so »demokrati«! — Med nemškim cesarjem in drž. kancelarjem je prišlo baje do hudih diferenc zaradi sprejema burskih generalov ter zaradi carinskega tarifa. — Stanje ruske carice. Vesti so vse neosnovane. Psihijater Meršlovski je bil poklican na cesarjevo željo k velikemu knezu Nikolaju Konstantinoviću, ki živi v pregnanstvu ter je zmeden. — V republiki San Domingo je z nova napočila vstaja.
Volitve na Štajerskem.
»Narodni volilni odbor« razglaša naslednji volilni oklic:
Rojaki! Voliti Vam je zopet poslance za deželni zbor štajerski!
Te volitve se vrše v resnih časih. Razmere, v katerih živimo na Štajerskem, so se za nas Slovence v zadnji dobi zelo poslabšale. Deželna vlada, katera se je v prejšnjih časih vsaj nekoliko ozirala na Slovence in njih potrebe, je postala voljno orožje nemško nacionalne stranke, in vidimo, da je njej največja skrb. da ugodi željam in zahtevam te stranke; vidimo, da mirno gleda, kako slovenski narod davijo materialno, politično in narodno; da pa živi na Štajerskem tudi dobra tretjina prebivalstva slovenske narodnosti in da ima ta tretjina tudi
Sicer pravijo, da „nomen est omenu, a gg. Osu in Koželj naj bodeta pomirjena, ker bosta našla dovolj stanovskih tovarišev, ki sicer ne nosijo njunih imen, pač pa imenska svojstva. Marsikdo se imenuje Šinkovec, a vendar se dere kakor krokar.
„ Slovenec" je prinesel poziv, naj vsak, „kdor ima kako dobro misel v protialkoholnem vprašanju, isto prijavi „Slovencu" ali „Domoljubu". Noben rdečenosen fajmošter ni poslal dosedaj kake „dobre misli", ker po njihovem mnenju se pojavi najboljša „dobra misel" pri sodu močnega vina. Ako bi se popivanje v naših farovžih opustilo, opustiti bi se moralo še marsikaj druzega, predvsem bujne kuharice in gospodinje.
„Ko b' čepov ne b'lo", bi nosila morda Marička, kuharica pri debeloglavem župniku v D. še — krancelj. Tako pa jo je pozval pred nekaterimi dnevi župnik, naj pride za njim z leščerbo v klet, da pregledata kipeči mošt. Stara dekla Katra, ki je bila v mladosti tudi fajmoštrova spremljevalka na podobnih vizitacijah, si je mlado tekmovalko takoj ogledala, ko je prišla čez dalje časa z ugašeno leščerbo nazaj v kuhinjo. Lase je imela Marička razkuštrane, na jopici par gumbov odpetih, na plečih pa se ji je držala cela mreža pajčevine. Na hudomušno Katrino vprašanje je odgovorila Marička : „Ti ne veš, kako letošnji mošt žene! Odgnal je čep, in ko sva ga z gospodom iskala, je pa še le-
svoje potrebe in pravice v narodnem in kulturnem oziru, do te zavesti vodja deželne vlade de očitno niti dospel ni. Naravno je torej, da je postala nemško nacionalna večina štajerskega deželnega zbora, katera je bila že od nekdaj sovražna vsemu, kar spominja na slovenski narod, Se bolj brezobzirna in krivična, da je odklanjala vse, še tako skromne zahteve Slovencev, naj so se iste nanašale na narodne, kulturne ali eelo gospodarske težnje. Slovencem niso dovolili nobene meščanske,  kmetijske  ali  srednje šole.
— Nasprotno pa so poleg velikega števila vse mogočih že obstoječih višjih in strokovnih nemških šol na deželne stroške ustanovili v Ptuju popolno nemško gimnazijo, v Mariboru nemško učiteljišče, v Celju nemško meščansko šolo za deklice poleg že obstoječih meščanskih šol za dečke. Dali so ogromno vsoto za vse-nemško protiavstrijsko slavnost v Gradcu, podpirajo stalno društva, ki imajo namen, izpodkopavati Slovencem narodno in go spodarako eksistenco.
Vse to delajo brez sramu iz deželnih dohodkov, h katerim doplačujejo Slovenci eno tretjino.
Uravnali so skoraj vse reke na Zgornjem in Srednjem Štajerskem, pustili so pa reke na Spodnjem Štajerskem, kakor Pesnico, Dravo, Pako, Sotlo, Savinjo, Vo glajno, Hudinjo itd., da divjajo in opusto-šujejo njive in travnike in delajo neprecenljivo škodo. Za gradbo železnic na Spodnjem Štajerskem so zahtevali in jemali doneske od Slovencev, in potem še napisov na postajah niso dovolili tudi v slovenskem jeziku.
Naravno je, da so se slovenski poslanci v Gradcu čutili ne kakor med so-deželani, ampak kakor med samimi pravimi sovražniki ter zapustili končno deželni zbor, v katerem je že samo glas spregovorjene slovenske besede zadostoval, da so nemški poslanci, kazoč svoje zaničevanje slovenščini, pobegnili skoro do zadnjega iz zbornice. Slovenski po slanci izjavili se s svojim izstopom naj glasnejši protest proti nasilstvu nemške večine.
Nezasedeni sedeži naših poslancev bili so grizeči črv slabe vesti nasilni nemški večini.
Zopet so volitve tukaj, zopet bode treba izbirati poslance za deželni zbor štajerski. Volitve se je treba udeležiti že, da kažemo, da so spodnještajerski mandati naša slovenska last. Z izvolitvijo dobe naši poslanci pravico iti v deželni zbor, a dolžnost stopiti v deželni zbor se jim s tem nikakor ne nalaga. Mora se jim prepustiti, da sami po svojem sprevidu odločijo svoje bodoče po stopanje, ter se ali drže nadaljne abstinence, ali pa da vstopijo v deželni zbor. Gotovo pa je, da, če vstopijo, bodo našli v Gradcu staro sovraštvo zoper Slovence, našli bodo, da jih čakajo isti težki boji za pravico in za obrambo slovenskega naroda proti nemško nacionalni večini, katera ima zahvaliti svojo vlado in moč edino le najbolj krivičnemu volilnemu redu, kar jih je na svetu, in katero krivico si hoče s še krivičnejšim novim volilnim redom za večne čase ohraniti!
Nas pa naj spodbui" SSTBS*, da se usoda štaierpkiL Slovencev ne odločuje v Gradcu, da je Slovanov v Avstriji tako ogromna večina, da bode moč te večine kot elementarna sila raztrgala spone, v katere hočejo vkovati Slovane.
In tudi slovenski narod, kateri napreduje vkljub neugodnim razmeram z mladeniško močjo od leta do  leta, čegar
ščerba ugasnila, da ga ni videl nazaj vtakniti. Škoda drage kapljice, ki se je pri tem izgubila!"
Mošt se je poizgubil — a včasih se poizgubi celo zlata stara kapljica, ki pa še na pozna leta ne neha vreti. In te je še bolj škoda! In tak star mošt se je zopet izgubil ta mesec. Komaj je naznanil, da „Se živi!"
— pa ga je zopet brez sledu zmanjkalo. Ali se je obesil kaki — ženski na vrat (stari lisjak!), ali se je utopil v mladem vinu štajerskih goric (saj je strokovnjak]!), ali se je ustrelil z zamaškom šampanke? Kdo ve!? Kje si, mili sivolasi mladenič?! Ah, vrni se, saj ti je vse odpuščeno!
„Bankerot" se igra danes večer in človek postaja sentimentalen. Bankerot narave okoli nas, bankerot pri klerikalcih in bankerot grozi celo našim kulturnim nared-bam. II. umetniška razstava se je završila z deficitom; izmed 2000 posetnikov tekom celega meseca ni kupil nihče niti ene umetnine. Pa pravijo, da postaja Ljubljana — hm!
— velikomestna! Naše glavno zabavišče je večinoma prazno in naš glasbeni zavod se bori za napredek! Ali je res tudi že naša požrtvovalnost in ljubezen do umetnosti ban-kerotirala?
Jesenski občutki polnijo mojo dušo in po zraku plava duh smrti . . . Ah, bliža se pač vseh mrtvih dan! Jeremija.
zahteva »proč od Gradca« postaja od dne do dne silnejša, rešen bode graškega nemškega jarma!
Volite torej Vam priporočene kandidate, isti so izkušeni branitelji Vaših pravio, zato jim smete mirno zaupati svoje gospodarske in kulturne zadeve in svojo narodno čast!
Stopite složno na volišča, naj svet vidi, da je slovenski narod na Štajerskem krepka, združena falanga, ob kateri se morajo razbiti vsi navali sovražnikov!
V Celju, meseca oktobra 1902.
Narodni volilni odbor.
Pirčeva knjiga.
(Konec.)
Duhovnike, juriste ter povrh lingviste starih jezikov izgojamo Slovenci. Zato se tako malo brigamo za razvoje gospodarstva, za izgojo tehničnih delavcev. Duhovnik, jurist in lingvist starih jezikov so delavci zatoneče dobe naturalnega gospodarstva. Tehniki so zavzeli mesta voditeljev, dela gospodarskih razvojev. Razsodniki, vzeti iz tehničnih strok, razsojajo zdaj že največje pravde. Cehi so po svojih realkah, meščanskih, kmetijskih šolah postali bogat narod, dasi jih je tudi protirefonnacija do nagosti obropala človeškega materijala in bogastva prejšnjih časov. Dasi pokatoličeni, ostali so huzitskega duha in v zadnjem stoletji si ž njim priborili dosti tega, kar so prej zamudili. „Buržoazija je ustvarila v komaj stoletni dobi svojega gospodstva kvalitativno in kvantitativno več produktivnih moči, kakor vse prošle generacije vkup." — In to po večjem tehnični delavce. Pri nas Slovencih koliko ?
Ravnatelj Pire se ozira na našega vinogradnika, ki je tekom 15 let opustošeno polovico naših vinogradov zopet oživel ter upa, da je mogoče to doseči tudi v drugem kmetijskem delu, ako bo šola kmetijstva svoje delo storila. Da bi se to upanje spolnilo!
A, ker drugi svetovi z našimi kmetijskimi pridelki konkurirajo in tako, da za polovico ceneje proizvajajo, se je bati, da ta konkurenca našemu majhnemu kmetu ne bo dala življenja. Bo prej vse veselje zgubil do kmetije, preden bo postal dober šolan modem kmet. Tuja industrija mu bo dajala boljše zaslužke tudi kot kuliju. Ako bi imel v domovini te zaslužke in trg fabrik, potem je Pirčevo upanje opravičeno. Meščanski sloji imajo tu svojo dolžnost storiti. Ti meščanski sloji pa morajo braniti narodnost in morajo hude boje biti proti klerikalizmu. Vse meščanstvo na Slovenskem še tudi ni narodno. In vsi vkup niso imeli šole, ki bi iih ušolala v modernem delu. Kar imamo Slovenci industrije, je uvežban delavec v njih po večjem človek iz Nemčije. To je sploh avstrijska mizera. To je šola kat. duhovnika. In ta meščan mora po večjem le s kreditom delati, ako se poda v kako večje podvzetje. Tekmovati mora z velikimi kapitali druzih narodov, ki mu jemljejo njegov trg v domovini. On mora biti le posredovalec mej domačimi konsumenti in tujimi producenti. To kaže temno bodočnost. V Avstriji so v teh časih, v katerih druge omikanejše države trepetajo pred gospodarskim velikanom, ki se prikaziva na evropskem trgu v Američanu. — najvažnejša opravila narodov, da se bojuje, kompromise sklepajo za jezikovne naredbe in branijo to bore malo svobode pred rimskim klerikalizmom, ki široko v vladah sedi ter glasove mas avstrijskih narodov na tehtnico meče v parlamentih. Koliko duševnega dela, časa, gmotnih žrtev vse to sne! Za povzdigo gospodarstva v bodi kakem oziru pa ni denarja. Par žrebcev, par tisočakov za kmetijske družbe, nekaj stotisoč za ceste, mostove, grajenje uradnih poslopij. Vse drugo naj dežele store in občine. Občine, dežele, država so zadolžene. Milijone obresti morajo plačevati iz davkov produktivnih ljudi. Produktivnost državljanov je pa majhna. In k vsemu temu še avstrijska prirojena zaprav-ljivost v državljanih in drugod. Dobro živeti, dokler gre, — za nami potop.
Ako Slovenci pri življenju ostanemo, imamo še dosti trnjeve poti pred seboj. Ali bomo na njej vstrajali? Ako vstrajamo, potem bo dobro. Lačni dnevi nas bodo že delati naučili in dobili bodemo lastne tvornice in v njih domače šolane industrijelne delavce in šolanega kmeta ter vse druge delavce modernega dela. Na tej poti pa bodo realke in tehnične, mehanične in kmetijske šole prvo mesto zavzemale v vzgoji mladine. Meščan, stori svojo dolžnost in kmet jo bo tudi! Jeden je od druzega odvisen. Ako je jeden vaju bolan, hira tudi drugi!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. oktobra — Moravska in Kranjska. De-
želnozborske volitve na Moravskem, ki so se vršile ta teden, so očitno pokazale, da se razvijajo razmere na Moravskem ravno v tisti smeri, kakor so se razvijale na Kranjskem, in da je prišlo tam med Čehi do takega razpora, kakor ga imamo na Kranjskem. Prav kakor na Kranjskem, je tudi na Moravskem pro-vzročila razpor klerikalna stranka. Pripravljala ga je že dolgo časa. Že ko je
prvi v državni zbor izvoljeni klerikalec iz Moravke, dr. Stojan, vstopil ▼ Šuster-šičev klub in se ločil od svojih deških rojakov, se je videlo, da hoče klerikalizem boj proti drugim češkim strankam. Klerikalci so se tudi skrbno pripravljali na boj in naivno bi bilo misliti, da kdaj odnehajo. Klerikalci hočejo na Moravskem ustvariti take razmere, kakor so na Kranjskem in poslužujejo se istih sredstev, kakor njihovi kranjski pajdaši. To so pokazale tedni deželno-zborske volitve na Moravskem. Čehi so bili razdeljeni na dva tabora, na jedni strani so stali združeni Staročehi in Mla-dočehi, na drugi strani pa češki klerikalci. Boj je bil ljut in če tudi so združeni Staročehi in Mladočehi dosegli lep vspeh ter so klerikalci dobili za polovico manj mandatov nego so upali, vendar ni misliti, da bi se vsied tega razmere obrnile na bolje. Klerikalci bodo nadaljevali, kar so začeli in prepričani smo, da se bodo razmere vedno bolj poostrovale. Kmalu bo na Moravskem tako kakor na Kranjskem in sodeč po živahnih pripravah, ki jih delajo klerikalci, mislimo, da se začne boj kmalu tudi na Češkem. Z vzdihovanjem in s solzami se ta boj ne da ublažiti niti preprečiti. »Politika obžaluje boj na Moravskem in zlasti obsoja način bojevanja pri minolih deželnozborskih volitvah, češ, boj je bil tako srdit, da so se porabljali najsurovejši argumenti in da se ni prizanašalo niti časti, niti rodbinam kandidatov. Ali »Politik« ne ve, daje to sploh metoda klerikalnega bojevanja, da klerikalci povsod tako nastopajo, ker se drugače ne znajo bojevati? Ako bi se bojevali n a č e 1 i z argumenti, bi klerikalna pšenica ne šla v klasje. To vedo klerikalci prav dobro in zato zasu-čejo boj vedno na osebno polje in skušajo s sumničenji in s častikrajo onemogočiti nasprotnike. Tako delajo pri nas, take delajo tudi na Moravskem, ali misli mar »Politik«, da bo tak mož, kakor je dr. Stranskj, dal mirno tako ravnati s seboj, kakor se ravna z dr. Tavčarjem na Kranjskem? Če so združeni Mladočehi in Staročehi vračali klerikalcem milo za drago, so bili k temu prisiljeni vsled klerikalne taktike, ki je povsod ista in ki je provzročila tudi današnje razmere na Kranjskem. »Politik« bi rada krivdo razdelila na obe stranki jednako, ali pravično to ni, kajti krivda zadene tudi na Moravskem klerikalce. V tisti številki, v kateri je »Politik« s solznimi očmi obsojala način boja pri deželnozborskih volitvah na Moravskem, je taista »Politik« sama priobčila dokaz klerikalne honetnosti v obliki telegrama, v katerem moravski klerikalci dr. Kiab?n, dr. Stojan in dr. Koudela napadajo Mladočehe, češke agrarce in češke socialce ter očitajo dr. Stranskemu infamijo, ker je v svojem listu poročal, da se niso pridružili kartelu omenjenih čeških strank. Hrubar, Stojan in Koudela se delajo silno ogorčene, češ, da bi se bili pridružili, da pa se niso mogli, ker niso bili povabljeni. Ta slučaj je klasičen izgled klerikalne hinavščine! Hruban, Stojan in Koudela so namreč člani Šusteršiče vega klubain ta klub je soglasno sklenil, ohraniti si popolnoma proste roke. Vsled tega sklepa, čigar ost je oči-vidno naperjena napram v naj-ostrejši opoziciji proti vladi stoječim Mladočehom, se rečeni moravski klerikalci sploh niso smeli pridružiti kartelu čeških strank. Ti možje nečejo in ne morejo pristopiti zvezi ostalih čeških strank, ohraniti si hočejo proste roke — in ker so Mladočehi s tem sklepom računali in niso povabili k pristopu ljudi, zato očitajo sedaj dr. Stranskemu infamijo! Tako znajo delati klerikalci in »Politik« jim da še prostor na razpolaganje. Iz vsega rečenoga pač izhaja, da »Politik« nima prave sodbe o moravskih razmerah in da mi te razmere bolje umevamo, saj smo vse to, kar se godi na Moravskem, sami doživeli na Kranjskem. V jednem oziru pa se strinjamo s »Politik«, da namreč ni bilo prav, da so Mladočehi pustili dr. Dyka govoriti o narodni ravnopravnosti t Šleziji.
— Bliskavice ali pota prihodnosti. Včerajšnji »Slovenec« priob-čuje pod tem naslovom kratko politično
pf~ Dalje v prilogi. ~*M
Priloga „SlovensKemu Narodu" it. 246, dn6 25. oktobra 1902.
fantazijo, v kateri sanjari o splošni volilni pravici, kot edini rešiteljici naše državne polovice. Tolaži se, da bi omenjena volilna pravica pred vsem strla poljsko »Kolo«, ter je nadomestila prej kot ne s Stojalovskega prijatelji. Ti prijatelji bili bi brezdvojbeno krasen materijal v delavnem parlamentu! Istotako bi bila strta mladočeška moč in prišli bi agrarci, kr ščanski in narodni socialisti v zbornico. Po mnenju »Slovenčevem« sta Kubf in Kiofač boljša parlamentarna delavca, nego sta Pacak in Heroin! Dr. Dyku, Šusterši-čevemu pobratimu pa pokladamo na srce te »Slovenčeve« želje, ki so Mladoče-hom toli prijazne! Konča pa »Slovenec«: Ako omenimo še, da bi prihodnja zbornica tudi ne imela več izredne časti, videti tri kranjske liberalce, ter poslušati njihove duhovitosti, mislimo, da smo dovolj označili dalekosežni pomen, ki bi ga imela taka reformb!« To je pa res izvrstno! Stranks, kojo zastopa v državnem zboru »večni lažnivec« dr. Ignacij Žitnik in Vencajz, in protitip umazane roke, dr. Šusteršič, je res lahko ponosna na take zastopnike, in za parlament bi bila izredna čast, če bi se število takih zastopnikov zdatno pomnožilo. Nada na to po-množitev bi skoraj se nas privedla do oboževanja Šusteršičeve splošne volilne pravice! Le škoda, da iz te moke še dolgo nič kruha ne bode, in da o vpeljavi tiste splošne volilne pravice, kakor bi jo Šusteršič in Lampe rada imela, še dolgo ne bode govorice. Tudi sedaj so politične take in jednake fantazije vsaj nepotrebne, če že ne neumne, ko je v parlamentu občno mnenje, da se nasprotja med vlado in Mladočehi zopet pora v naj o. In morda prej kot se misli.
— Napredna slovanska skupina. Iz Dunaja se nam piše, da se dela na to, da bi se v parlamentu zasnovala »napredna slovanska skupina«, v katero bi se združili vsi napredni slovanski poslanci. Tak klub bi lahko štel kakih 15 do 20 poslancev, in zastopal bi pred vsem s odločnostjo napredna načela v javnem življenju. Po našem mnenju bi kaj takega ne bilo napačno. Enkrat se morajo tudi v p a r 1 a m e n t u p r i č e t i družiti vsi slovanski elementi, ki so v resnici svobodomiselni!
— Ilustracija klerikalne doslednosti. Izkušen slovenski politik nam piše: Nedavno tega se je v Ljubljani vršil zaupni shod klerikalne stranko. Dr. Šusteršič je na tem shodu grmel proti vladi in zborovalci, sami duhovniki, so vladi izrekli nezaupnico. Svet se radi tega ni podrl in barona Hcina ta nezaupnica gotovo ni spravila iz duševnega ravnotežja. Kako tudi, saj je njega kakor že mnogo druzih izučila izkušnja, da so klerikalci z vsako vlado nezadovoljni, če svoje oblasti ne postavlja v službo klerikalizma, zado voljni pa so samo s tisto, ki tepta pravico in krši postave in službene prisege, samo da pospešuje interese klerikalizma. Ali — ker so klo rikalci že v boju proti vladi, bi človek vsaj mislil, da bodo dosledni in se bodo sami držali rečene nezaupnice. Toda kaj vidimo. Tisti duhovniki, ki so oni dan izrekali vladi nezaupnice, lazijo neprestano okrog okrajnih glavarjev, okrog finančne proku-rature in tudi okrog deželnega predsedstva in beračijo zdaj za to prijaznost in zdaj za ono uslugo. Ne sme se misliti, da hodijo po teh uradih zahtevat, kar jim gre, kar je njih pravica. Ne! U a 1 u g zahtevajo, in največkrat takih, do katerih po veljavnih postavah nimajo ni kake pravice. In ti ljudje niti ne čutijo, kako sramotno in brezznačajno je, če kdo javno vladi izreka nezaupnice, potem pa hodi k vladi beračit miloščin. Najlepše pri tempa je, da vlada tem beračem prav rada ustreže, kakor se je pokazalo v več slučajih, da jim ustreže v stvareh, glede katerih bi posveten človek gotovo ničesar ne opravil.
— Nezgoda dr. Šusteršiča in mnenje kmetskih ljudi. Iz Kosta-njevice se nam piše: Dr. Šusteršiča je voz nekoliko pomandral. Iz te nezgode so duhovniki napravili v „Slovencu" čudež. Pa ni dosti na tej stvari. Dr. Šusteršič, kmetski zastopnik, „veliki prijatelj kmeta" je bil neroden, to je vse. Dr. Šusteršič se zaradi lep-
šega ni mogel voziti na kmetski shod v kočiji s parom konj, v namen, da vidijo kmetje, kako se ta „kmetski prijatelj" vozi, kakor kmet na lojternicah in z jednim konjem, naročil si je kmetsko vprego in poslali so mu tako. Človek, ki je bil na kmetih rojen, že kmalo v začetku vidi, ako ima upre-ženi konj kake muhe in usede se tako na lojtemice, da je kmalo iz nizkega vozička na nogah. Dr. Šusteršič ni na kmetiji rojen. Z bicikla zna morda skočiti, iz lojternic pa ne in vajen je le iijakarskih konj. Če bi se večkrat s konji Antona Bonaventure vozil, bi že vedel, kaj je konj, če ga udari vaga po nogah, ali Če se drugače splaši. Pri Lavrin-šeku v Krškem je ob cesti mal slap. Tega slapa se marsikateri konj splaši. Človek, ki je na kmetiji rojen, vidi že daleč naprej vse sumljive stvari in ve presoditi, če kaka taka stvar konju živce zdraži. Tak človek je sploh pazljiv, če se vozi s konjem, katerega je prvikrat videl. Bieikel se seveda ne splaši. — Prav razumljivo je torej, da je dr Šusteršič na vozičku ostal, ko je konj že na krškem mostu svoje komedije začel in jih pri Lavrinškovem slapu do tragikomičnega izpeljal, ter dr. Šusteršiča malo po cesti zavlekel. — Pri nas pravijo ljudje, da se je to zgodilo, ker se je škric štulil za kmet-skega človeka. Sicer pa, kaj je tako posebnega na tem, Če se človek zvrne in nekoliko pobije, da le ne ostane mrtev na mestu, ali si obeh nog ne polomi. Kolikokrat se zvrne ta ali oni, ali pade kot jahač raz konja in se pobije. Za take primerljaje se človek zavaruje pri kaki zavarovalnici proti nezgodam. Dr. Šusteršič je zavarovan in dobi nekaj cvenka. V dnu duše pa je dr. Šusteršič lahko vesel, da ni prišel v Kostanjevico, ker tam bi se bil sam splašil kakor pred leti v Mirni peči, ko je zagledal -srdite kmete in mu je vrhnja suknja od strahu v blato padla. Če bi bil dr. Šusteršič korajžen, kakor ni, (agitator mej kmeti pa mora biti korajžen) bi se bil dr. šusteršič s tistimi praskami, ki jih je zadobil, naprej peljal, makari s plašljivo mrcino. To bi imponiralo vsem kmetom. Nič se kmetu ne studi toliko, kakor mehkužnost in jokavost, ki gre zaradi par prask v bolnišnico. Ta dr. Šusteršič bi bil vojak! Menda bi mu že pri prvem strelu srce nehalo biti. Pojte se ..Slovenčevci" solit z vašim čudežem in nenadomestljivim „kmetskim prijateljem". Rešiti je bilo ugled fa-rovža, ki dr. Šusteršiču dobro plačuje in mu kmete v pisarno goni in ta agitator je pustil na nevarnem prostoru ves farovž v zadregi, ker se je nekoliko pobil. Drugi dan se je že odpeljal iz Krškega v Ljubljano, kar pač najbolje kaže, da se mu ni nič zgodilo. Tako razumevamo mi kostanjevški in krški kmeti ta velik „čudež" pri Lavrinškovem slapu, kjer se je že marsikateri konj splašil in voz prevrnil. Postavite tam „marterl", ki bo predstavljal nenadomestljivega farovškega služabnika, dr. Šusteršiča v blatu pred Lavrin-škovim slapom — bledega, tresočega se, —-da se bomo imeli kaj smejati tisti, ki tam mimo hodimo, ali pa napravite b o ž j o p o t. Ta bi bila toliko primernejša, ker dr. Šusteršič že danes lahko zahteva, naj ga papež proglasi blaženim. Za blaženstvo zadostuje, če sta dokazana dva čudeža in dr. Šusteršič jih lahko dokaže. Prvi se je zgodil tedaj, ko je sv. Duh razsvetil dr. šusteršiča, da se je isti iz liberalca, kateremu so duhovniki smrdeli kakor kozli, prelevil v gorečega klerikalca, da ^mu duhovniki tako diše, da jim vedno pod suknjo leze. To je gotovo velik čudež, zlasti ker od tedaj sv. Duh vedno iz Šusteršiča govori. Drugi čudež pa se je zgodil sedaj v Krškem. Blaženstvo je torej dr. Šusteršiču zagotovljeno. Srečni, zavidanja vredni mož!
— Deželnozborske volitve na Štajerskem. Iz Ormoža smo prejeli naslednje pojasnila: V štev. 81 „Domovine" piše g. dr. R o s i n a o zgodovini svoje opet-ne kandidature in o njeni odložitvi. — V dotičnem poslanem omenja tudi neko pismo g. Slanca, nadnčitelja od sv. Bolfenka, iz katerega bi kdo sklepal, da poročilo v Slov. Nar. o zborovanju društva „Sloga" ni popolnoma resnično (tako piše g. Slane). — Takemu podtikanj odločno nasprotujemo. V celem poročilu ni nobene besede, katera bi zamogla užaliti g. dr. Rosino, katerega osebno čislamo in spoštujemo gotovo tako, kakor naši farizejei (mislim ormoške), ki preobračajo sedaj oči ter nas gledajo srpo, kakor bi mi zakrivili ukrep g. dr. Rosine. — Ko je gospod poslanec prvikrat izrazil svojo odločbo, odložiti v bodoče poslaniški jarem, kazali smo takoj v javnosti na zasluge in pa
zmožnosti istega ter obžalovali, če bi uresničil svoje besede. — Tega mnenja smo še danes. Da pridemo zopet na poročilo o vvodu. Istega nismo nikakor zamogli prikrojiti tako, kakor bi želelo ormoško „narodno vodstvo." — Da shod ni tako uspel, krivo je ravno to vodstvo, katero menda zahteva od poročevalca, naj se njegov dopis cedi same navdušenosti. — Povdarjamo najpoprej, da je g. Slane res trdil, da so mu štiri občinska predstojništva naročila, naj se poteguje za kandidaturo g. Kočevarja. To je lahko umevno, saj ta občinska predstojništva istokrat, ko je šel g. Slane v Ormož, niti niso znala, da kandidira g. dr. Rosina, — ker je narodno vodstvo obdržalo to dejstvo tajno. Ako bi g. Slane o tej okolnosti molčal, ne bi tudi prišla v naše poročilo. —- Ako ima g. dr. Rosina vzrok, biti užaljen, more ga užaliti le postopanje predsednika političnega društva „Sloge", ki je na zaupni shod v Celji naznanil kar tri kandidate, ki bi naj prišli v po-štev, — ki konečno ni skrbel, da bi bila udeležba takega važnega shoda dostojna. — Ker zbog tega nismo pohvalili sklicatelje tega shoda, padli smo v nemilost. — No, časi hvalisanja so minili in tuiutam bode se morala vzeti tudi rezka resnica v račun. Kar se tiče g. Rosine, izjavljamo opetovano, da nismo nikoli nameravali pisati proti njegovi kandidaturi iz preje navedenih vzrokov.
— Štajercev!" kandidati za d&žemš zbor. Nemskutarski »Štajerc« je proglasil naslednje kandidate za štajer ski deželni zbor: za mariborski, slovenje-bistr ški in šentlenartski okraj Ludo vik Kres ni k iz Čresnjevca in graščak A. Damian iz Št. Jurja na Pesnici; za ptuj-sko-rogaški okraj Peter Zadravec iz Frankovce v pri Ormožu; za ormoško ljutomerski in gornje-radgonski okraj, ore-hovski »kmet« Fr. Wratschko.
— Hrvaški klerikalci se zgražajo. Tiha oboževalka našega »Slovenca« je v Zigrebu »Hrvatska«, vdov-ljena »Hrvatska Domovina«. Ta klerikalna udovica se grohota, kadar vprizorijo naši klerikalci kako budalost, a vsak udarec, ki prileti na Šusteršiča in njegovo stranko, izvabi tudi »Hrvatski« debele solze. V svoji številki od pretečene srede piše ta list: Včeraj smo priobčili vest o demonstracijah, s katerimi so v Kostanjevici takozvani liberalni Slovenci preprečili shod takozvanih klerikalnih Slovencev. Priobčili smo jo; toda srce nam je pla-kalo in krvavelo. Kar se med Slovenci godi, to je brezumnost, to je brezvest-nost, to je norost. Reči hočemo še več, reči čemo hujše, to je zločin. Nimajo prvotnega pogoja za življenje. Na Štajerskem in Koroškem tičijo pod takim jarmom, da nimajo niti ljudskih šol. Ako bi mogli kaj doseči, dosegli bi le s slogo. Toda ne, oni se medsebojno koljejo, pozabljajo na sovražnika, da so sovražniki drug drugemu, vladi in svetu kažejo prizor najgnusnejšo slabosti., ter skrbijo svo jim nasprotnikom in sovražnikom največjo naslado« Ne moremo reči, da bi ta klerikalna blebetulj* tako pisala iz popolnega nepoznanja naših razmer. Saj za naše klerikalce nima nikdar grajalne be sede, tudi tedaj ne, ko bo grozili, da pobijejo v Ljubljani liberalce, kakor polhe. To je za »Hrvatsko« in njene pristaše popolnoma v redu. S cer pa vprašamo: Kaj so pa bili zadnji prizori v Zagrebu? Ko so se gonili krvni bratje Srbi kakor zverjad, ko se jim je poplenilo in pokon čalo za 70 000 K težko pribavljenega pre moženja, pri čemur so bili najbolj vdi njani pristaši moralke iste »Hrvatske«, kakor nam to najbolje potrjujo G mesečna obsodba klerikalnega organizatorja S;ro-vatke. Ali je bila to brezvestnost, norost ali zločin? In vendar jih ne ločijo od Srbov niti socialni niti narodni, temuč zgolj verski motivi, ki jih umetno neguje največ klerikalna tradicija. N|ihova mržnja napram Srbom izvira tedaj iz fanatične ozkoarčnosti, dočim gre naš boj z brez-domovinskimi klerikalci za narodne ideje in splošno prosveto. V ostalem pa naj pišejo hrvatski klerikalci, kar jih veseli; mi smo že davno ž njimi na jasnem, žal nam je pri tem le, da se je po zaslugi hrvatskih klerikalcev tako ohladilo hrvata k o -slovensko razmerje.
— Ruvanje kaplana Nadraha. Šentjakobski kaplan Nadrah je sicer vebk grešnik in vse prej kakor uzor duhovnika, ali naprej bi vse eno rad prišel. In ker
ima obilo izgledov, da dobe tudi jako nevredni duhovniki dobre fare, da postanejo lahko tudi tehanti, če ne še kaj več, ako bo le dobri agitatorji in vneti hujskači, skrbi za svojo kariero s tem, da razsaja na prižnici in da preganja »Slov. Naroda. S tem «e prikupi š k o f u, ki se celo za cesarj e ve besede o Hetzkaplanih toliko meni, kakor za lanski sneg — mi pa ostanemo kakor smo b'li, je škof zaključil svoje poročilo o dotični avdienci pri cesarju — in s tem je tudi preskrbljeno, da kaplanu Nadrahu ni treba opustiti svojih »navadic«. »Slov. Narod« pa preganja, kar se da. Nekemu jako poštenemu in čislanemu obrtniku je pisal, da mu ne more več dajati sicer prav pičlega zaslužka, ker j - naročen na naš list, da mu pa tisti zaslužek koj zopet da, ako opusti naš list. Dotični obrtnik je pa zna-čajen mož, ne šleva in je rajse izgubil zaslužek pri kaplanu, kakor da bi bil pustil »Slov. Naroda. Če bi bili vsi tako možati, kakor ta mali obrtnik, bi bile razmere v deželi pač drugačne. V neki znani gostilni ae je Nadrahu posrečilo, da je izpodrinil naš list. Gostilničarka toži že sedaj, da je vsled tega izgubila precej gostov. A kakor čujemo, izostanejo še drugi. In tako je popolnoma prav. Kjer nečejo liberalnih listov, tam naj tudi ne marajo liberalnih gostov. Liberalci — ravnajte se po tem!
— Alkoholizem in konzum. Od D. M. v Polju se nam piše: Dne 19. t. m. imeli smo v našem konzumu predavanje o pogubni moči alkoholizma. Predaval je vikarij Kalan. Obiskovalcev menda ni bilo veliko, dasiravno je bilo predavanje na pravem mestu, v konzumu namreč, kjer se poleg špirita prodaja žganje in tirolski petjot. Morda se spre* obrne načelnik konzuma, da v prihodnje ne bode več donašal pijače skrivaj svojim sodelavcem v tovarno. Malo upanja je, da bi seme, katero je sejal gospod Kalan, padlo na rodovitna tla, posebno še, dokler se bode šopiril konzum pod pokroviteljstvom g. Riharja in pobožnega načelnika čemažarja, kajti dokler se bode vozilo v konzum po cele polovnjake špirita, kateri se potem prodaje udom in ne udom, ne bode pri nas ponehalo žganjepitje, če se potrudi gosp. Kalan tudi vsaki dan v Polje.
— Različne vere. Iz Pletrovč se nam piše: Kako se imajo božji služabniki med seboj, evo aledeče: Ko je bila hmelj-ska trgatev, dovolil je naš žala ki župnik Koren, da smemo hmelj obirati tudi v nedeljo — gotoveljski župnik Zupančič pa je ravno nasprotno zabičil na prižnici, da kratkomalo ne smejo gotoveljski župljani obirati hmelja v nedeljo, ker bi jih drugače zadela božja »štraienga«. Je pač vera tu drugačna, tam pa zopet drugačna, kakor so tudi božji služabniki tu taki, drugje pa zopet taki.
— Imenovanje.  Kancelijski nad oficial v Mokronogu   g. I. \Vrezounig je   imenovan   višjim   kancelijskim predstojnikom pri okrož. sodišču v Mariboru.
— Umrla je gospa K. Krivec, roj. Kovačič v starosti 27 let.
— Repertoire slovenskega gledališča. Danes se predstavlja prvikrat na slovenskem odru prekrasna B orn-sonova drama »B a n k e r o t«, ki se vrši v krogu veleposestnikov, tovarnarjev in trgovcev. Vsa drama je skozinskoz vele zanimiva in se živahno razvija. Zanimala pa bo v prvi vrsti zlasti trgovske in obrtne kroge. B^ornstjerne Bjorson je za Ibsenom gotovo največji, najpriznanejši norveški pisatelj, katerega dela se čitajo in predstavljajo po vseh večjih odrih. Od Ibsena se razločuje v tem, da ni tako mističen, temveč docela realen, dasi daje tudi svojim sujetom simbolično ozadje. S posameznimi slučaji nam predstavlja Bjorson vedno nekaj splošnega: v tem slučaju hoče pokazati na specijalnom tragičnem dogodku v hiši bankerotnega ve-letržca Tjiildeja, daje složna rodbina vzlic vsem viharjem in nesrečam nepremagljiva in končno vendarle zmagovita. — V torek gostuje gospa Borštnikova v moderni drami.
— „Maričon" je ime, ki ima med Hrvati že lep ugled. Ljuba povest »Maričon« se po Hrvatskem mnogo čita, opera »Maričon« pa je dosegla na zagrebškem odru jako velik uspeh in se ▼ kratkem uprizori tudi v Ljubljani. Zložil
je to opero odlični skladatej Srečko Albini. Ker se, kakor rečeno, ta lirska opera v treh dejaniih v kratkem uprizori na slovenskem odru, opozarjamo občin Mtvo, da je izšla opera v priredbi za klavir s podloženim tekstom tudi v tisku! Jako lično natisnjeni izvod velja šest kron in se lahko naroči v knjigo tržnici L. Schwentnerja ali pri skladatelju tr. Srečku Albiniju v Zagrebu, Meduliceva ulica št. 25.
— Pohujšijivi stotaki. Pred i.ekaj dnevi so prišli v promet novi stotaki. Reči se mora, da so lični, ali slike so take, da so našega škofa silno razburile. Pomislite, ljudje božji, na odrski strani stotakov je naslikan čisto nag fant, pa tudi na avstrijski strani je [ rav obilo nagote, toliko, da mora po hujšati celo kakega starega dragonca in tudi kaplana, dasi je »Presvetli« s hvale vredno hitrostjo takoj ukrenil, kar je v njegovih močeh, da stotaki ne bodn razširjali pohujšanja in me sen os t i. V ta namen je »Presvetli« izdal tajno pastirsko p i s m o, v katerem je pojasnjena nevarnost teh stotakov in so dana navodila, kako to nevarnost odstraniti, (losp. škof je mnenja, da so stotaki že s?mi na sebi stvar, v katero se človek iahko zamakne, kaj šele v te nove sto take, polne nagot. Posebno za device katerekoli starosti ni to nič. In z ozirom na to zaukazuje škof, naj se vsak tak stotak takoj nese v farovž, da se tako onemogoči vsako pohujšs-n je. Res, naš gospe d šk( t skrbi z očt-t.vsko ljubeznijo, da se ljudstvo ne po-hujša po novih stotakih.
— „Slovenija" na Dunaju. Ka kor   čujemo,   šteje   akademično društvo »Slovenija« na Dunaju sedaj samo k a kih 45 članov, med tem ko stoji izven društva okrog 70 neklerikalnih vi sokošolcev. To pač mnogo pove!
— 70letni rojstni dan. Starosta kranjskih  aktivnih  črkostaveev, g. Martin .lelovšek bode 27 t. m. nastopil svojo sedemdeseto leto. Rojen je v Ljubljani iu je vstopil po dovršitvi tedanje realke 1848. leta v Egerjevo gubernijalno tiskarno, kjer seje tudi izučil in postal veren ud Gutenbergove umetnosti in kjer so se iste čase tiskali -Državni   osnovni zakoni,  veljavni  za deželo Kranjsko." — Po ustanovitvi političnega lista ..Slovenski Narod" se je preselil leta 1869. v Maribor,  in je prevzel službo meteur en pages omenjenega lista. Pod glavnim urednikom, g. A. Tomšičem postal je po odloku c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru dne 17. sušca 1871. leta izdajatelj in odgovorni urednik „S1. Naroda." Po ustanovitvi lastne tiskarne rSlov. Naroda" je prevzel izdajatelj-stvo in odgovorno uredništvo beletrističnega lista rZora".Po preselitvi „Narodne tiskarne" v Ljubljano je izročil gospodu Jelovšku tedanji   odbor   vodstvo filijale  „Narodne tiskarne" v Mariboru, kjer je bil administrator dr. Rapoc in potem prof. Janko Pajk. Filijala „Nar. tiskarne" pa je prišla decembra leta 1S74. v last g. J Pajka in g. Jelovšek je še vedno ostal faktor, izdajatelj in odgovorni urednik belestričnega lista „Zora." Ko je pa profesor Janko Pajk nastopil profesuro, vrnil se je Jelovšek v Ljubljano in je vstopil lera 1877. do 1881. kot stavec v službo v tiskamo   ,.Blaznikovih  dedičev".  Pozneje je vstopil zopet v „Narodno tiskarno," kjer deluje še  dandanes  navzlic  svoji  visoki  starosti. Gospod Martin  Jelovšek  ima za seboj 54 trudoljubivnih in delavnih let in lahko ponosno gleda na svoja pretekla leta na polju tipografske stroke. Občeval je s Tomšičem, Jurčičem, Pajkom  in Levstikom.  Danes je še glavni stavec  »Ljubljanskega Zvona" zdrav in čil na duhu in telesu. K njegovemu 70 godu naše čestitke!
— Poroči se jutri gosp. Alojzij Ran t, c. in kr. pristav v mornarskem ko-misarjatu z gdč. Matildo Verbičevo iz znane rodoljubne rodovine v Borovnici. Čestitamo!
— Županska volitev v Selcih. Zopet se ni izvršila volitev župana. Novi odbor je razveljavljen in stari nastopi svojo funkcijo dotlej, da se izvrše nove volitve v občinski odbor. Tomaž Blamaža piha kakor gad, ker ne gre vse na njegovo komando.
— Tovarna za lim. Po mestu se govori, da je bila včeraj  prodana to-
varna
lim,
sicer   za ceno
1,200.000 kron. Kupil jo je neki kon-»orcij, ki ima že več tovarn (morda kartel
sam?), a z namenom, da ustavi vse delo in se tako iznebi konkurence. Če je to resnično, tega danes še ne moremo povedati, a govori se tako, in sicer v na vadno dobro poučenih krogih. Ljubljanska tovarna za lim je delala izborne kupčije, a če se delo ustavi, bi bil to hud udarec zlasti za dotične delavce.
— Otvoritev zavetišča na Grmadi vrši se jutri, ob 12. uri. Giede na visoko stanje barometra pričakovati je najlepšega vremena in najkrasnejšega razgleda, posebno ker so naši velikani pokriti s snežnobelo odejo. Za jed in pijačo preskrbljeno je na sv. Katarini, kakor tudi na vrhu Grmade. Odhod iz Ljubljane ob 7 uri zjutraj z gorenjskim vlakom do Medvod. Še enkrat opozarjamo, da je sedaj Grmada vsakomur pristopna, ker so so pota pota popravila, o^irima na novo zgradila.
»Slovensko planinsko društvo«
— Dolenjski cviček bode letos prav dober. V krškem političnem okraju se jo vršila trgatev v zelo ugodnem vre tnenu. Po nekaterih legah so pustili grozdje zoreti do zadnjih dni minoiega tedna in črnine je še sedaj nekaj /unaj. Tako lepo že zdavno ni grozdje dozorelo kakor lt tos in opravičeno se pričakuje tudi imenitna kapljica. To kaže tudi mošt. — Cviček, kateri je bil vedno visoko v čisl.h, si bode pridobil zopet svoje dobro ime in izpodrinil one brozge, katere so se zadnja leta zlasti po Gorenjskem pod njegovo lirmo točile. Vinorejci z veseljem pozdravljajo namero krške kmetijske podružnice, prirediti dne 23 novembra t. 1. r iz*tavo letošnjih vin. S tem bode gotovo tudi Gorenjcem ustreženo, ki bodo našli na razstavi vina iz celega okraja po gorah in občinah razvrščena. Olajšano jim bode na ta način trudapoino iskanje in prihranjeno mnogo potov. Kakor kažejo prijave, bode udeležba od strani vinorej-c tako obalna, da bode vsak kupe lahko našel ugajajoče mu vino.
— Utonila je dne 17. t. m. popc-ludne okreg 4. ure v bajerji v Spodnjih Ž-leznikih 791etna Katarina J rala, aan,-ska ženica, po domače so ji rekli Možnar-jeva Katra. Najbrže je vsled slabosti padla v vodo.
— Iz Šmartna na Paki se nam
piše: Tukajšnji zloglasni župan Pirtošek j^ bil včeraj pri c. kr. okr. sodniji v Šoštanju zaradi častikraje in denunciranja obsojen na 60 kron globe in povrnitev sodnih stroškov. Najžalostnejše pri tem j*, da je bilo več lahkovernih in kratko vidnih po Pirtošeku takorekoč zapeljanih kmetov radi istega delikta prav občutno kaznovanih.
— Novi premogovniki med Ljutomerom in Ormožem, posebno oni v občini Veličanih, so se pokazali zelo bogate.
— Centralnega kolodvora v Celovcu ne bo. Včeraj se je vršila ogledna komisija za novo progo C = lovec-Rožek. Pri tem se je zvedelo, da se niso južni železnici ponudili nikaki predlogi za napravo centralnega kolodvora v Ce lovcu.
— Za slovensko, odnosno hrvatsko poroto v Trstu« Občina Kopriva na Krasu je poslala na ministrstvo za pravosodje prošnjo za slovensko, odnosno hrvatsko poroto v Trstu ter se s tem pridružila enakim prošnjam občin Mavhinje in Marezige. Pričakovati je, da bodo vse slovenske in hrvatske občine v okrožju tržaškega deželnega sodišč* sle dile izgledu gornjih občin.
— Tržaški namestnik torej le ne pojde v pokoj kakor se je splošno zatrjevalo, nego prevzame v torek zopet vodstvo tržaškega namestništva.
— Zopet štrajk Llovdovih kurjačev. V Trstu so Llovdovi kur jači znova ustavili delo. Dosedanja pogajanja so bila brezvspešna. Vojna mornarica je obljubila Lloydu poslati svoje ljudi, kar bo štrajkujoče le še bolj razvnelo.
— Istrsko vino se letos močno razlikuje od lanskega pridelka, in to z ozirom na množino in kakovost. Res, lansko leto je trta bolj obrodila, kakor letos, ali letošnje vino je mnogo, mnogo bolje. Zlasti na Gračiščanščini je dobra, iz vrstna kapljica; tu prevladuje belo vino, ali tudi črno vino — teran — in zlasti črni muškat za buteljke se dobi. Ljudje bi radi prodali svoj pridelek, ali kupcev ne
poznajo; zopet pa manjka kupcem dobrih posredovateljev, ki bi jim preskrbeli dobro in naravno vino. Želeti bi pa bilo, da se kupci seznanijo tudi s temi kraji ter do nesejo   pomoč   siromašnemu istrskemu kmetu. — Ako bi  si   torej   kateri naših kupcev želel vina od tod, naj se blago hotno obrne do ar. A 1 o j z i j a P e t o r 1 i n a, kaplana in bemficdjata v GraČišču (nad Pazinom) Istra. — liti je pripraven, kakor lani v Tmjani, tako tudi letos v Grači^eu, v kolikor mu  pripuščajo   stanovske dolž nosti, biti kupcem na roko, in bilo, da se pismeno obrnejo nanj  (najbolje po dopisnicah z odgovorom),  bilo pa, da pridejo osebno k njemu — Pjsodo bi  bilo poši ljati na njegovo ime na postajo Pazin.
— Panorama. Prihodnji teden je na vr^t.i Turingija — tako se imenuje.o kraji v Srednji Nemčiji mod rekama Werro in Sialo ter pogorjem Harcem in tunn gijskirn gozdom, kjer so saksonsko ^rne stinske nemške državice ter kneževini Reuss in Sclnvarzburg. Med drugim je na več slikah grad Wartburg, kjer se je moral Luter delj časa skrivati, potem mesti Gotha, Ei-?enaeh, kakor tudi več raznih spomenikov.
— Zborovanje. Črevljarsko strokovno društvo priredi jutri ob 10. uri do-poiudne v Pockovi go.-t lni v Sv. Fiorijana ulicah št. 10 svoj mesečni shod.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 17. do 23. oktobra je dela iskalo 17 moških in 49 ženskih delavcev. Delo jo bilo ponuđeno 10 moškim in 32 ženskim delavcem, v 35 slu čajih se je delo sprejelo. Od 1. januvarija do 23. oktobra jo došlo 2460 prošenj za delo in 2072 deloponudeb. V 1383 slu čajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj: 1 kletar, 3 trgovski sluge, 3 trgovski in 1 kavaraarski vajenec, 6 konjskih hlapcev, 2 prodajalki, 1 trafikantinja, 3 natakarice, 2 gostilniški kuharici, 5 na vidnih in 2 orožniški kuharici, 6 deklic za vsako delo, 5 deklic k otrokom in za gostilno. Službe iščejo: 1 pom. uraun'k, 3 pisarji, 1 s'rojnik, 1 stavbinski mizar, 2 hotelska vratarja, 1 gostil, sluga, 1 hišnik in drugi pos!i. Stanovanja: Oddati je 1 stanovanje s 4 sobami ter več dijaških stanovanj. V najem se išče 1 stanovanje s 5 sobami in več manjših stanovanj.
— Čez tri mesece. Včeraj do poludne je prišel v Čarmanovo gr stilno na Žabjeku brezposelni natakar K. Gostii-niČarka ga je takoj spoznala, da je bil ie pred tremi meseci v njeni gostilni z nekim prijateljem, s katerim sta napravila 3 K 28 vin. cehe, potem pa pobegnila, ne da bi bila plačala. Natakar ni hotel o tem ničesar vedeti in se je še prepiral z go-stilničarko. Poklicali so policaja, kateremu pa je natakar povedal lažnivo ime, tako,' da ga je policaj aretoval. Šele, ko jo bil aretovan, je povedal pravo ime in tudi priznal, da jo je res popihal s ceho.
— Povozil je včeraj okoli 1/s6. ure zvečer v Šelenburgovih ulicah neki fijakar kamnoseškega pomočnika Jožefa Rojino iz Spodnje Šiške št. 21. Rojina je gluh in ni slišal, da je fijakar upil nad njim, naj se izogne. Konj ga je podrl na tla in on je padel pod voz. Udaril se je na glavo in tudi na rokah ima rane, ker mu je šlo kolo čez obe roki. Tovariš, ki je šel ž njim, ga je spravil domov.
— Nezgoda. Včeraj popoiudne je padel pri stavbi Urbančeve hiše na Sv. Petra cesti zidar Amadeo Gomposo, Tr novske ulice št. 10, s prvega nadstropja kake tri metre globoko in se tako poškodoval, da so ga morali pripeljati v deželno bolnico.
— Najdene in izgubljene reči.
Natakarica Ana Kosmačeva, Radeckega cesta št. 2, je našla včeraj popoiudne pred gostilno srebrno uro. — Na poti od Židovskih ulic skozi »Zvezdo«, po Šelenburgovih ulicah in po Dunajski cesti, do hotela »Bavarski dvor«, je bila izgubljena zlata zapestnica s priveskom, v katerem je vtisnjen datum 30./4. 02.
— Društvena godba priredi v nedeljo pri gospodu Vosperniku svoj koncert. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 krajcarjev. _
* Najnovejše novice.   P o n e -
verjenje. V posojilnici v Hohenruppers-dorfu pri Korneuburgu so konstatirali 150000 K primanjkljaja. Poneverjenja je obdolžen neki umrli trgovec. — Štrajk i
na Francoskem zavzemajo čim dalje opasnejši značaj. V DUnkirchenu je proglašeno obsedno stanje. — Pri kontrolnem shodu na Reki je zahteval neki rezervist, naj se vojni člani ra-zun v madjarščini prečitajo tudi itnlijan-ski. Moža so takoj aretovaii in odvedli v zapor. — Tiskovna svoboda na Nemškem. V B^rolinu so urednika nekega soc. demokratičnega lista obsodili zaradi tiskovnega prestopka ter ga z navadnim budodelnikom skupaj vklenjenega odpeljali v zapor. — Morilec Sta in-b ulova, Mih. Stivc<-w, imenovan tudi Milja, je bil od porotnikov v Sofiji obsojan na smrt. — Pri židovskih izgredih vCzenstochov u je vojaštvo ustrelilo nad 30 oseb, n-id 160 oseb p» je r-.njenih.— Potres v Zagrebu. S noči or> 6 45 min. so čutili v Zagrebu štiri sekunde trajajoč, precej močen p tresni sunek.— Bero lin se zadolži, m sicer si namerava najeti do 200 mil. mark. — II č i ameriškega predsednika, Alice lloosevelt, se je zaročila z bivšim častnikom llooseveltovih jezdecev na Kubi, Johnom Gre!nawiyem.
* Iz slovanskega sveta. S e d e m d e s e 11 e t n i c o svojega rojstva obhaja danes v Pragi vseučiliški profesor dr. Anton Frič, ki je zaslovel celo zunaj Češke radi svojih učenih  naravoslovnih spisov.    - Ju h i 1 e j Konopnieke. L'fdetuico literarne de lavnosti Marije Konopnieke je jako krasno obhajal prav te dni Krakov, kamor je došU tudi   deputacija čeških žen,   da se pokloni jubilanunji. — Dar. Ceeh H lava č, ki je kapelnik carske godbe, je ob svojem poseta Prage daroval 3U0 K za vseslovanski čas nikarski fond. — Na češki tehniki se je dalo zapisati za učno leto 1902 \w.'>  za zimski tečaj 144^ poslušalcev. — Za električno razsvetljavo pctro<;radskili ulic plača občina nad 1,700.000 kron. — Smrt. V sredo je umrla v Varšavi poljska pisateljica Wla dislaua Jzdebska v 73. letu. Zlasti njeni spiti za otroke in za mladino so nejirecenljive vrednosti. Dvakrat je dobila celo častno nagrado za svoje spise.  Pisati je začela po letu 1860.
* Ženstvo in politika. Povodom bližajočih se deželnozborskih volitev na Nižjeavstrijskem je sklicalo dunajsko napredno ženstvo, na čelu mu bivša sourei niča ženskega lista »D jk u m en te d. Frauon«, gdč. Avgusta Fickert, shod, katerega se je udeležilo tudi več bodočih kandidt-tov, ki priznavajo vsi, da je ženstvo kot političen faktor največje važnosti. Kakor so zmagah pri zadnjih volitvah Lueger-janci v prvi vrsti s pomočjo skrajno finančnega klerikalnega žensfva, ki je pozabilo za časa volitev na vse svoje dolž nosti: na otroke, soproge, kuhinjo in gospodinjstvo, tako bode skušalo sedaj tudi protiklerikalno ženstvo — samo na do-.stojnejši način — zavzeti se z vso silo za pri^telje napredka, luči in svoboda, za odkritosrčne zastopnike ljudstva, ki bodo skrbeli za to, da dobe njega otroci svo bodne šole, njega Dolnisi bolnišnice in njega reveži podporo. Zato jo pozvalo napredno dunajsko ženstvo vse svoje pri stašinje, naj bi delale, pridno delale, da se ne izgubi tudi en glas, ki bi morda utegnil biti baš odločilen. Njega geslo je: Našega največjega sovražnika, klerikalizem in njevovo voditelje, krščanske socialce, treba na vsak način strmoglaviti.
* Ruski pretendent za albanski tron. Spljitsko »Jedinstvo« piše, da so albanski odbori našli istinitoga potomca Jurija Kastrioto Škenderberga in sicer na Ruskem. To je državni svetnik Jurij Kastriotič Škenderberg Drekalovič, ki ima baje vse dokaze o pristnosti svojega rodu ter se o pravem času z glasi tudi za — albanski tron. < tem je že tudi obveščen starejši pretendent (italski) Kastriota.
* Umor iz ljubosumnosti. Nedavno je zadavil v Parizu neki Albert Loste svojo ljubico Marcello Perriu ter ji potem še z britvijo odrezal glavo. Morilec je pri sodišču takoj priznal svoj čin; povedal je, da se je s svojo ljubico često-krat prepiral, ki je vedno koketirala z drugimi. Nedavno si je »vrgel« karte, ki so mu poveda'e, da bo imel mnogo ne prijetnosti, stal bo pred sodiščem in bo zaprt; njegova ljubica pa ga vara. To zadnje prerokovanje kart, katerim je Loste popolnoma zaupal, ga je tako razburilo, da je spil stekleničico laudanuma. To je povedal takoj svoji ljubici, ki mu je prisegla, da ljubi le njega in ga ni nikdar varal«'. Nato je Loste objel Marcello Perrin, a kaj se je potem zgodilo, ne vč; začul je nakrat smrtno hropenje, ki ga je zapeklo v dno duše, zato je zgrabil nevede britev in je dekletu odrezal glavo. Tako je pripovedoval Loste sam.
* Mati in dojenček umorjena.
V Oujezdu blizu Brna so našli te dni omot jeno 221etno posestnikovo soprogo Marije Macu in njenega šest mesecev starega otroka. Žena je bila v skednju obešena, a imela je razbito glavo, otroka pa so dobili v vod njaku poleg hiše. Soprog, Ivan Macu. je bil baje isto noč do ene od doma ter trdi, da je našel, domov prišedši, ženo in otroka mrtva. Vendar so moza zaprli, ker je na sumu, da je on morilec.
Priloga „Slovenskomu Naroou" st 246, dn6 26. oktobra 1902.
* Kralj beračev. Zagrebčan Mato
Modric Be je pred mnogimi leti izselil v Ameriko. Poprijel se je v Now Yorku posebnega posla: postal je berač, in to tako spreten berač, da so ga newyorški berači kmalu izbrali svojim kraljem In ta »poklic« je nesel Modricu več kot vsaka po stena obrt. čez nekaj let si je kupil ▼ Zagrebu dve lepi hiši, a ravnokar je kupil tudi v New Yorku dve hiši. Hrvatski iz-selniki se britko pritožujejo, da jim dela Modric v Ameriki sramoto. Vsak dan hodi z umetno pohabljenimi rokami po New Yorku beračit, kar mu nese povprečno 20 do 50 dolarjev na dan. Potem pa kraljevo obeduje v svoji hiši. Nedavno je obiskal Zagreb, pripeljal se je v spremstvu lepe »prijateljice«*. Modric se vozi le v I. razredu, bodisi železnica ali parnik. Zato pa je — »kralj beračev«.
' Voda mrtvega morja. Mrtvo morje je jako zanimivo, ne samo radi Čudne kazni sodomskih mest, temveč tudi zavoljo svojih lastnosti. Dolgo je 74 km, 13 km široko. Površje je znatno nižje kako srednjezemeljsko morje, tla so ska lovita. Globoko ni preveč, na južnem delu postavim samo 3 m. Voda se v veliki množini vsled vročine izparja, da še celo Jordan ne utegne vselej zadostno dolivati. Ob obali so žveplena tla, na površju morja plava množina asfalta. Barva morja je zelenoplava. Množina soli v tem morju je tolika, da ostane na telesu solna na vlaka, ako se kdo izkoplje v tem morju. Obenem pa je voda mrtvega morja jako škodljiva za oči ter provzroča nevarno vnetje.
* Vraske na obrazu in njihov pomen. Navpične vraske med očmi na čelu ppmenijo prevdarljivost in skrbi. Obokaste vraske na licu h korenini nosa in vodoravne vraske na čelu so znamenje starosti. Vraske pri ušesih so dokaz že sivih let. Vraske okoli ust — predobro življenje v mladih dneh!
' Antiklerikalni Epištoly. Zdru-ženje svobodomiselnih rodoljubov čeških bo izdajalo v Brnu znanstvene antikleri-kalne brošure, »da se nauči Ceh verska vprašanja razmotrivati z znanstvenega, na razumu temeljočega pozorišča. Nečemo nič več in nič manj«, piše v pozivu, »nego da se naše ljudstvo končno nauči izvrševati geslo Karola Havlička, ki je s svojim bistrovidom zaznal, da se le takrat iznebi naše ljudstvo klerikalne rane, dušev nega in telesnega suženjstva, kadar ne bo klerikalcem ničesar verovalo in ničesar dajalo.«
* Postava zoper stare samce.
V argentinski republiki so razglašene te-le postave: 1.) Doba za ženitev začenja v 20. letu. 2*) Ako se mož ne oženi do 30. leta, mora plačati 20 K globe na mesec. 3)- V daljših petih letih narašča samski davek za 100%. 4.) Med 35. in 50. letom plača „tr-moglavi" samec na mesec 80 K, od leta 50.—75. plača 120 K na mesec, po 75. letu samo 40 K na leto. Nad 80 let stari samec je končno davka oproščen. 5.) Udovci smejo 3 leta žalovati za ranjko, a potem se morajo zopet ozreti po novi zakonski polovici. 6.) Samec, ki je dobil trikrat od žensk -ta suho" (to mora dokazati), je globe prost. Ta postava dela čudeže in je jako malo tistih, ki bi čakali glob po paragrafu 3. in 4.
* Mučenice lepote. -Strand Magazine" pripoveduje v nekem članku, koliko pretrpe nekatere ženske, ker hočejo biti lepe. Nekatere si dajo kemično odstraniti vse, tudi najmanjše izrastke, mozolČke in pege, kar traja po 2—3 mesece, in je zvezano z velikimi bolečinami. Zopet druge leže mirno po več tednov ter le jejo in zopet jejo; poleg tega si pa še ubrizgavajo neko tekočino, ki jih naredi debele. Neronova soproga se je kopala v oslovskem mleku, a druge v olivnem olju, stlačenih jagodah, v vinu ali celo v sveži krvi. Nekatere si pokladajo črez noč na obraz maske ali sveže goveje meso, Jo-sipina Beaubarnais si je dala iz obraza z nožem izrezati 60 peg. Zenico je možno povečati s pomočjo strupene snovi, oko je videti potem večje in izrazitejše. Na Francoskem narede vsako leto nad 30 milijonov lasulj. Nekatere Američanke si dajo celo zobe nekoliko izpiliti ter izpolniti luknjice z rubini in diamanti. Za debele ženske je dobiti električne korzete, ki jih napravijo šibkejše, švedska gimnastika pa podaljša noge.
* Telefon na Švedskem. Na Švedskem je telefon nenavadno razširjen. V mnogih hotelih je v vsaki sobi telefon, s pomočjo katerega je lahko govoriti z vso državo.
V Stokholmu ga baje ni črevljarja, niti perice, ki bi ne imela v svojem stanovanju telefona. Razširjala je spočetka telefon neka privatna družba, a pozneje se je zavzela za to tudi država, ker je bila dotična družba predraga. Zdaj pa konkurirata država in privatna družba, in je dobiti radi tega telefon za razmeroma prav malo denarja.
* 715 samomorov. V prvih treh četrtinkah tekočega leta se usmtilo na Dunaju 715 oseb. Število samomorilcev se je od preteklega leta sem izdatno zmanjšalo, d očim se je število samomorilk povečalo. Seveda je moških samomorilcev še vedno mnogo več kot ženskih. Poleg teh samomorilcev se je še 367 oseb skušalo usmrtiti.
* Lurd v Sardiniji. Iz Genove poročajo: V vasi U t i v Sardiniji je poleg cerkve majhen studenec, ki ima baje jako
zdrtrvo in čisto vodo. Nekega jutra je razglasil cerkovnik, da je videl zvečer pri studencu tujca na konjn, ki mu je rekel: ..Ta
studenec ozdravi vse bolezni sveta." Potem je tujec izginil. Naslednjega dne je prišla v Cto kmetica, ki je trdila, da ji je rekla Mati božja, naj se koplje v studencu v Uti in takoj bo ozdravljena putike. Kmetica je to storila in je bila takoj — zdrava. Od tega časa hiti vsaki dan na sto in sto bolnikov k čudežnem studencu v Uto. Seveda se tudi tu ne gode nadnaravni čudeži, temveč deluje le sugestivna moč, kar so strokovnjaki že često-krat dognali.
* Sitnosti z imeni na Ogrkem. V Baranvavaru je umrl mlinar Szelier, kije zapustil svoje premoženje 300.000 K revnemu kočarju Hajdinaku pod pogojem, da prev-vzame njegovo ime ter da ga nosi do smrti. Ministrstvo je to odreklo Hajdinaku, prevzeti ima Szelier, češ, da se tuje se glaseče imena pač smejo pomadjariti, a tuje ime zamenjati zopet za tuje ni dovoljeno. Šele ko je obupani Hajdinak predložil oporoko, se ga je ministrstvo usmililo. — Bo"j usodna pa je bila madjarizacija za odvetniškega kandidata Ig. Somosa v Budimpešti. Zaprli so ga kot vojaškega beguna, dasi je z vojaško knjigo dokazal, da je odslužil vojaščino. Črez par tednov šele se je pojasnilo, da je bil zaprt kot vojaški begun, ker ga oblasti niso mogli najti na njegovo novo ime, doč'.m je služil še pod starim židovskim priimkom.
* Španski roparji že tudi imajo precej romantike ter prekašajo v marsičem celo italijanske. Sedaj je najglasovitejši španski ropar šele 20letni Toribio. *voj „romantičen" poklic je začel z 12 letom. Takrat je izkopal iz groba nekega mladeniča, ga slekel ter si oblekel njegovo obleko. Nato je šel na junaške posle. Na polju je našel starko spavati, katero je zadavil, potem je vlomil v neko župnišče, ubil gospodinjo ter odnesel ves denar. Vjeli so ga ter obsodili na smrt. Toda mladi ropar je premagal čuvaje ter zbežal v nepristopno gorovje Siera Faladora. Prebivalstvo v celi okolici je ugnal v tak strah, da mu sami prinesejo najboljših jedi in pijač, kadarkoli se prikaže v hišo. Nedavno je prišel od glave do pete oborožen v natlačeno cerkev v Manoni. S prijaznim glasom je zaprosil ljudstvo, naj mu da denar. Sam župnik mu je prvi dal pet peset, a po njegovem zgledu je dal vsak, kolikor je imel pri sebi. Potem je šel ropar pred altar, pokleknil in zahvalil Boga za darove. V zapor je pisal, naj mu pošljejo njegove stvari, ki jih je moral „zaradi nepričakovanega odpo-tovanja" tam pustiti.
Društva.
— Splošno slovensko žensko društvo opozarja cenjeno občinstvo iznova na predavanje, ki ga priredi jutri v nedeljo ob pol osmih zvečer v veliki dvorani »Mestnega dom a«. Predavala bo gospdč. Zofka K v e d e r o »D anašnji ženi«.
— Narodna čitalnica v Kamniku priredi plesni venček z gledališko predstavo v nedeljo dne 26. vinotoka 1902.
— P. n. predsedniki slovenskih učiteljskih društev na Sp. Štajerskem se vljudno vabijo dne 2. novembra t. 1. ob 3. uri popoiudne v okr. šolo v Celju k sestanku radi snovitve »Zveze sloven. štajerskih učiteljev in učiteljic. (Ako predsednik kacega društva ne utegne priti, naj pa mesto njega dojde kak odbornik. Vsako društvo nšj bi imelo vsaj enega zastopnika!) — Načel ni-štvo »c e n t r. odbora slov. štajerskih učiteljskih društev« v Celju.
— Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi svoj I. redni občni zbor v torek, dne 28. vinotoka 1902. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnikov »Slovenije« in »Triglava«. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročila odbornikov, klu-bovih načelnikov in preglednikov. 4. Volitev novega odbora, preglednikov in volitev v stalne odseke. 5. Slučajnosti. Začetek ob V,8. uri zvečer. Lokal: IX. Wah-ringerstrasse 33, »Zur goldenen Sense«.
Književnost.
—Narodnogospodarski Vest-
nik" ima v št. 7. to-le vsebino: 1. Nepotrebne spone. 2. Osnova in poslovodstvo obrtnih pridobitnih in gospodarskih zadrug. 3. Kapital in obresti. 4. Razsodbe obrtnih sodišč. 5. Društvene vesti. 6 Raznoterosti. 7. Izpremembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. 8. Tržno poročilo in tržne cene. 9. Oglasi.
— „Slavjanskij Vek" prinaša v najnovejši (53) številki ruski prevod Aškerčeve pesmi »Prva mučenica« in razpravico o slovenskem šolstvu v Trstu, ki jo je spisala gospa dr. Jenkova.
— Nova hrvaška slovnica. V zalogi knjigotržnice Hartleben na Dunaju je izšla druga izdaja prav praktično urejene slovnice hrvaškega jezika. »Prakti-sche Grammatik der kroatischen Sprache far den Selbstunterricht« von M. E. Muža. Slovnica je namenjena onim, ki se hočejo v kratkem času in za praktične potrebe naučiti hrvaščine.
— Zakoni in ukazi za vojvodino Kranjsko. Ravnokar je izšel drugi natis tretjega snopiča dobroznane
ročne izdaje zakonov in ukazov za Kranjsko, ki jo urejuje deželni tajnik Josip Pfeifer, tiska in zalaga pa firma A. Klein & Comp. Ta lično tiskani in pregledno urejeni snopič obsega nemško in slovensko besedilo zakonov o požarni policiji in o gasilnih stražah, o odpravi farnih ubožnih institucij, katerih premoženje se je odkazalo občinam, b javnem oskrbovanju ubogih in vse določbe o domovinski pravioi. Knjiga stane 1 K.
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 25. oktobra. Ministrski svet ima danes popoldne sejo, v kateri se določi vladno stališče pri predstojeći razpravi o jezikovnem vprašanj u.
Dunaj 25. oktobra. V svoji torkovi seji razpravljala bo poslanska zbornica o agrarnem štrajku v Galiciji. Ker se je tudi pet članov poljskega kluba vpisalo med govornike, je kaj malo upanja, da bi bila ta debata že v torek končana Koj po tej zadevi pride na vrsto debata o govoru ministrskega predsednika glede jezikovnega vprašanja. Ta razprava bo trajala več sej, a se pretrga, ker od 3 0. t. m. do 6 novembra z ozirom na deželnozborske volitve na Dolenjem Avstrijskem ne bo seje.
Dunaj 25. oktobra Gospodska zbornica bi bila morala imeti danes dopoldne sejo. Na dnevnem redu je bil zakon o terminski kupčiji. Med tem, kose je poslanska zbornica izrekla za popolno prepoved terminske kupčije, se specialna komisija, ki se je sešla ob 11. dopoldne, ni mogla z je-d in i ti. Vsled tega se je plenarna seja odgodila do danes zvečer in se zdaj skuša doseči sporazumljenje med nasprotnima si taboroma.
Trst 25 oktobra. Štrajk LI o y -do vi h kurjačev je končan. Ofici-ozno se zatrjuje, da je to največ zasluga pomorske oblasti.
Budimpešta 25. oktobra. Včeraj zvečer so visokošolci uprizorili veliko demonstracijo proti pomno-ženju armade. Prišlo je tudi do rabuke s policijo. Visokošolci so policijo bombardirali s kamni in s premogom. Šele ko so prišli nekateri poslanci neodvisne stranke povedat, da je domobranski minister takorekoč umaknil dotični zakonski načrt, so se visokošolci pomirili.
Budimpešta 25. oktobra. Vsi listi se bavijo s tem, da je vlada umaknila načrt zastran po-množitve armade Opozicionalni listi sodijo, da je ta načrt za vedno pokopan, vladni listi pa menijo, da pride načrt prihodnje leto zopet na dan.
Berolin 25. oktobra. V političnih krogih vlada sploh mnenje, da je razmerje med cesarjem in državnim kan-celarjem grofom Bulcwom postalo tako, da mora Bulow odstopiti Pravi se, da je cesar prišel tudi do spoznanja, da je storil veliko napako, ko po nasvetu grofa Biilcvva ni hotel sprejeti burskih generalov. Kot naslednik grofa Biilovva velja splošno general Hahnke
Sofija 25. oktobra. Vlada je poslala vsem velesilam noto, v kateri zavrača kot neosnovane vse do 1-žitve, da podpira macedonsko usta j o zajedno pa opozarja, da so macedonske razmere neznosne in zahteva, naj se izvedo v berolinski pogodbi obljubljene upravne reforme, ker sicer bolgarska vlada ne more zadržati ljudskega gibanja v prid Macedoncem.
Pariz 25. oktobra. V Brestu je bil obsojen župnik Salaun na štiri mesece v ječo, ker je ščuval kmete, naj s silo preprečijo zatvoritev samostanskih šol. Poleg njega je bilo na tri mesece obsojenih mnogo žensk, ki so ščuvale ljudi na punt in kamenjale vojaštvo.
Narodno gospodarstvo.
Ogledovanje smiodolske govedi v Postojini.
Z vpeljavanjem vnanjih plemen se je naša goved že v marsičem zbolj šala S pinc-gavskim plemenom so se dosegli lepi vspehi
na Gorenjskem in Notranjskem, z murboden-skim pa na Dolenjskem. V zadnjem času so se napravile posknšnje tudi s smiodolskimi plemenom, ki slovi kot najboljše plemniško pleme. Smiodolsko pleme se odlikuje najbolj stem, daje velike rasti, lepih ravnih životnih oblik in hitre rasti. Največ živali tega plemena je prišlo dosedaj v postojinski okraj in zato je bilo umesto, da je naša kmetijska družba priredila v Postojini ogledovanje te živine, da se na razstavljenih živalih lahko presodijo vspehi dosedanje reje in ob enem dožene, ali kaže tudi v bodoče vpeljavati to pleme za zboljšanje domaČe živine ali ne.
Dasi ni bilo vreme prireditvi takega ogledovanja posebno prijazno, kajti deževalo je celo prejšnjo noč, pripeljali so gospodarji v soboto dne 18. t. m. v Postojino vendar veliko take živine, tako da je bila udeležba povsem dobra. Mnogo je k temu pripomogel tudi Lukežev semenj, ki se je tega dne vršil v Postojini. Razun mnogoštevilnih živinorejcev je bila pa tudi naša kmetijska družba dobro zastopana, kajti poleg ravnatelja P i r c a, kateremu se je v prvi vrsti zahvaliti za to prireditev, udeležili so se ogledovanja tudi podpredsednik Povše in odborniki baron L a z a r i n i, baron Lich-tenberg, Paulin in Rohrnann.
Prostor za ogledavanje se je priredil na prostornem postojinskem sejmišču, kjer sta podružnični načelnik Ar ko in višji živi-nozdravnik Gaspari skrbela, da se je zvr-šilo vse v najlepšem redu.
Vsega skupaj je bilo razstavljenih 76 glav in sicer 10 bikov, 24 krav, 16 telic in 26 volov. Živina je bila deloma čistokrvnega večjidel pa mešanega smiodolskega plemena. Čistokrvne živali so se vse odlikovale s svojimi značajnimi lastnostmi, s svojo velikostjo in težo, pa tudi pri mešano-krvnih živalih se je lahko.na prvi pogled spoznal ugodni vpliv, katerega ima smiodolsko pleme za zboljšanje telesnih oblik in teže. Zlasti lahko se je opazilo to na zadnjem koncu života, ki je pri požlahtnjenih živalih veliko bolje razvit kakor pri domačih. Dočim imajo domači živali le prepogostoma šibak zadnji konec, kratek, in posekan in preveč zožen križ, slabotne in krive noge, vleknjen hrbet, imajo smiodolske živali ravno in dokaj močneje oblike. Pripisati moramo to pravilno in močno razvitemu okostju, ki je lastno smiodolski govedi in ki se po dobrih bikih lahko prenaša na zarod.
Po svoji lepi vnanjosti so se izmed razstavljenih živali še najbolj odlikovale krave, med katerimi so se nahajale tudi po 650 do 700 kg. težke. Kolikor se je dalo soditi po razvoju mlečnih organov, so bile vmes tudi prav dobre molznice. Po svojih obilnih in lepih životnih oblikah so kazale, da so tudi pripravne za zarejo lepih volov, naj si bo za delo ali za pitanje namenjeni. Razsoje-valna komisija obstoječa iz barona Lichten-berga (načelnika), barona Lazarinija, Pauliua in posestnika Dekleva iz Vrem, je priznala prvo darilo za krave Fran Arkotu iz Posto-jine, ki je razstavil 3 krave. Prav lepe in dobro rejene živali so razstavili Ferdinand Gaspari iz Postojine (2 kravi, 1 s teletom\ Jože Križaj iz Orehka, Jože Dekleva iz Postojine, Ivan Premru iz Orehka in Andrej Požar iz Nove *Sice, ki so bili vsi obdarovani.
V obče so ugajali glede telesnih oblik tudi razstavljeni biki, vendar so bili nekateri preveč mešane krvi, tako je bil premalo izražen ugodni vpliv smiodolskega plemena. Dasi je bilo le 10 bikov na ogled pripeljanih, se je priznalo darila za 6 bikov, ker je preso-jevalna komisija zavzela stališče, da je pred vsem bikorejce nagraditi. Najlepša bika čiste smiodolske krvi sta pripeljala Janez Stegu iz Planine, ki je dobil prvo premijo, in Anton Dougan iz Vovčjega. Razun teh so bili obdarovani za bike Jakob Cucek iz Nove Sice, Fr. Arko iz Postojine, Ivan Premru iz Orehka in Alojzij Marc iz Šturij.
Primeroma manj so ugajali presojevalni komisiji razstavljene telice, bilo jih je sicer 16, toda po svoji rasti, teži in telesnih oblikah niso več kazala tistih lastnosti, kakor so običajne pri smiodolskem zarodu. Kaj je vzrok, to bi se moralo šele preiskati. Drugi zarod bi moral biti še lepši kakor je prvi, ne pa nasprotno. Najlepši 2 telici je razstavil Fran Arko iz Postojine, ki je pa njemu namenjeno prvo darilo prepustil na korist drugim živinorejcem.
Tudi pri razstavljenih voleh se je pokazal več ali manj ugodni vpliv smiodolskega plemena, le škoda, da ni bilo nobenih dobro rejenih ali opitanih volov na ogled, kajti v tem slučaju bi se lahko prepričali tudi o tem, kako ugodnih lastnostij je smiodolsko pleme za pitanje. Kar se telesnih oblik tiče, se je lahko opazilo, da se da s smiodolskim plemenom prav vspešno izpodrivati tiste pomanjkljivosti, ki se nahajajo še običajno pri domačih živalih. Po drugi strani moramo pa tudi priznati, da se je pri nekaterih voleh komaj zaznal vpliv smiodolskega plemena, in ko bi ne videli tistih belih lis po glavi, ki so običajno pri smiodolcih, bi sploh ne sodili, da je kaj smiodolske krvi vmes. Voli so bih sploh mešano-krvni in je domača kri prevladala tujo. Najlepše vole so prignali na ogled Alojzij Ferjančič iz Slapa pri Vipavi, Jakob Gomp iz Zaloga in Anton Vidrih iz Strmca pri Studencu. Poleg teh je bilo ob-darovanih še sedem drugih gospodarjev.
V marsičem podučna razstava je končala z razdelitvijo premij. Vsega skupaj se je razdelilo 28 premij v skupnem znesku 465 kron.
Poslano.*)
Odprti odgovor
blag. gospodu dr. Karlu Triller-ju
odvetniku in občinskemu svetniku
v Ljubljani.
Že 23 t. m. ko smo imeli razpravo zaradi odškodnine, ki jo bodem zahteval od gospe Potočnikove, atakirali ste me, naj se Vam opravičim, kaj govorim o Vašem postopanju. Takrat Vas je — to je tista prilika, katero v Vašem poslanem omenjate — gospod sodnik sam zavrnil, da take privatne zadeve ne spadajo k stvari, sedaj me atakirate v „Slov. Narodu" in sedaj Vam jaz povem, da take privatne zadeve ne spadajo v časnik ter Vam naznanjam, da je kompetentno ljubljansko sodišče, kjer me lahko vsak dan tožite, ako mislite, da sem Vam krivico storil.
Jaz nimam povoda, sodnemu potu se ogibati in Vam zagotavljam da nisem govoril neresnice.
V nadaljne časniške prepire se z Vami ne bom spuščal, ker zato nimam ne časa niti veselja.
V Ljubljani, dne 25. oktobra 1902.
Felix Urbane, veletržec, član ravnateljstva mestne hranilnice in svetovalec trgovske in obrt. zbornice.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tobko. kolikor določa zakon. (2625)
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 25. oktobra 1902.
Sfcapni državni dolg v notah   .   ,   . 110 80
Skupri državni dolg v srebra , 1C0 65
Avstrijska zlata renta....... 120 55
Avstrijska kronska reuta 40/9   .... 10020
Ogrska zlata renta 4°/0...... 120 —
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 9760 Avstro-ogrske bančne delnice  .  .  .   .51585 —
Kieditne delnice........ 674 75
London vista......... 259 10
NemSki državni bankovci za 100 mark 116 87 V,
20 mark   .   ........... 2340
20 frankov.......... 19 06
Italijansaj bankovci ........ 95 05
C. kr. cekini........... 1133
Žitne cene v Budimpešti
dnč 25. oktobra 1902. Termin.
PSenica za oktober ....   za 50 kg  K  7 48 „ april 1903   ..   .    „ 60 „    „   7 39:
Rž „ oktober......60 „    „6 36
„ april 1903   .   .   .    „ 50 „     „ 643 Koruza   „ maj 1903.   .   .   .   „ 50 „     „ 575
Oves      „ oktober....., 50 ,    „ 629
Efektiv. Mirno, nespremenjeno.
Darila.
Upravnlštvu našega lista je poslal Za družbo sv, Cirila In Metoda. Iz nabiralnika v gostilni Grebenčevi v Vel Lalčah 10 kron. — Gospod Anton Resnik iz Blagovice 10 kron kot globo radi razžaljenja časti proti Francu Benkoviču iz Blagovice. — Iz nabiralnika v gostilni Antona Zabukovca v Ljubljani na Bregu 1 krona 60 vin. Skupaj 21 kron 60 vin. — Živeli.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.       1 (12—15)
Mađar kdo zavzlje kake težko prebavljive Jedi, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da se iz njih ne izcimijo prav hude bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan »dr. Rose balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! b
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne 21. oktobra: Anton Zabukovec, kajžar-jev sin, 3Vi let, opekel se je.
Dne 22. oktobra: Fran Jaklič, gostač, 76 let, ponesrečil se je.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno-cliinin tinttnra za lase
katera okrepeuje laaliee, odstranjuje luske in preprečuje Ispadanje las. • steklenica z navodom t K.
Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (520—35)
Deželna lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
doleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mosta
je, kukor znano, lenoba. Ona je privedla in še privaja, ako se ji ne upiramo energično, pogubo mnogim eksistencam. Nemarnost v poklicu pripravi končno človeka ob vse njegovo premoženje, nemarnost v negovanju zdravja pa pripravi marsikoga v prerani grob. Mnoge bolezni, ki so se zdele spočetka neznatne, razvijejo se v jako nevarne bolezni, ako jih z dovoljno skrbjo ne zdravimo. To se pogosto dogaja pri pljučni sušici, koji predhajajo navadno bolezni sopilnih organov. Vsled katara sapnika, afekcije pljučnih koncev, astme, tiščanja v prsih, pljučnega katara, pljuvanja krvi, težke sape, bolezni krhlja, huđega kašlja in hripavosti so slizne mrenico prav posebno občutljive za navzetje tu berkuloznih bacilov in zato je dolžnost vsakogar, da se takoj uporabljajo obvarovaloi leki pri tistem ki se ga je lotila kaka taka bolezen. Sredstvo s prav čudežnim vspehom zoper vse take bolezni je „Pectora", kojega lečilna moč je prekosila doslej vsa druga priporočana sredstva zoper take bolezni.
Kdor hoče kupiti pristni „Pectora", naj se le nararavnost obrne na Diana-lekarno v Budimpešti, Karolv korut, katera istega razpošilja v zavitkih a 2 K. (2621)
Mateorologično poročilo.
Viaina nad morjem 306-8 m. Srednji tračni tlak 786-0 mm.
Mati revščine
+3 M O	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	te? §.> s s £s	Vetrovi	Nebo	11 is
24.	9. zvečer	7504	48	si. svzhod	jasno	Id
25.	7. zjutraj	748 9	44	al. svzhod	oblačno	i s
■	2. popol	746 2	70	si jvzhod	oblačno	10 1°
Srednja včerajšnja temperatura 66°, male- 8 9"
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije, je v takih slučajih često skušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
Ikalična kislina
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, naj-prikladnejša pijača. (30—4)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Dobra gostilna
z velikimi prostori, v večjem trgu, se odda. (2575-2)
Naslov puve upravništvo »Slov. Nar«.
Državno preizkušena
učiteljica
angleškega in francoskega jezika
ki je bila več let v Londonu in Parizu, poučuje v teh jezikih.
Zglasiti se je od dne 15. septembra pri gdč.
Olgi Nadeniczek 203^5
Kongresni trg št. 3, II. nadstr.
Drarskega pomočnika
vsprejme takoj (2626—1) Aleksander Ambrožič
urar na Jesenicah (Oorenjsko).
A bsolTiran Dižj eaimnazij alec
z dobrimi spričevali, lepo pisavo, popolnoma zmožen slovenskega, nemškega ter hrvatskega jezika, želi vetopltl v kak. koiuptonr, notarsko ali odvetniško pisarno v Ljubljani ali na Gorenjskem. Vstop takoj. (2595—3) Cenjene ponudbe naj se pošiljajo do dne" 30. oktobra pod A. B. poste restante Ljubljana.
Zlata zapestnica
Si
izgubila se je na potu iz Židovskih ulio skozi »Zvezdo« do kavarne »Evropa«.
Kdor jo je našel, naj jo odda proti dobri nagradi v našem »upravništvu«.
Mlad, umeten (a»3-i>
strugar za les
$aT~  želi dobiti kako delo. "^Pef
Naslov pove upravništvo tega lista.
Razkosana srna
doni se
za ves čas sezije pri mesarju
Jran £ovše
Jurčičev t r g\
mesnica Je odprta vsak dan tudi popoiudne od 5. do 6. ure. (2624—1)
Vabilo.
Danes v soboto, dne 25. oktobra 1902
! oostUni Jii fantu"
Konjušne ulice štev. 9
vinska trgatev
spojena
z domačo veselico in s plesom.
Začetek ob 8. uri.      Vstop 20 vin.
K obilni udeležbi vabi z vsem spoštovanjem
T. Brandstattei
(2626) gostilničar.
Zanimiva Možna oma.
V nedeljo odprta in zvečer razsvetljena
V (2559-2)
Angleškem skladišču oblek
tjubljana,
vogal sv. Petra in Reslevih ulic št. 3.
(21368)
Fotografi!
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe:  na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v -Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
'£5 i m e. M. Pakič
JLO-u-Toljana-
Neznanim naročnikom se poJilja s povzetje«.
Josip Reich ►
likanje snkna, barvarija in * kemična spiralnica na par ► Poljanski nasip — Ozke ulice it, 4 \
se priporoča za vsa v to stroko spadajcCa *
dela.
Postrežba točna. — Oene nlake.
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
um
Klobuke
najnovejše facone
priporoča  po  najnižji ceni
Blaž Jesenko
Idubljana, Stari trg št. 11.
Kdor trpi na pada vi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Sehitanen-Apotheke, Frankfurt i*. TI.
Postranski zaslužek
trajen ln rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domaee zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.998" Gradec, poste restante. (1095—25)
Trgovski prostor
(lokal) 12596—2)
odda se s 1. novembrom v najem na Tržaški cesti št. 21.
Učenca
krepkega iz dobre hiše, sprejme takoj v pekovsko obrt. (2591—2)
Konrad Čadež, pek v Kranju.
Trgovski pomočnik
dobro izvežban v manufakturni in špecerijski stroki, vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino mešanega blaga (2585—2)
Slavinec 6 Šeleker,
Šmartno pri Litiji Kranjsko.
se vsprejme takoj v špecerijsko trgovino.
Vpraša naj se v upravništvu »Slovenskega Naroda«. (2589—2)
petletnih, 16 cm, rjavih, docela enakih valahov, zdravih, se radi odpotovanja proda za 450 gld. v Plevni, posta
Žalec. (2578—2)
v špecerijsko trgovino sprejme ljubljanska tvrdka. Zmožen mora biti slovenskega in nemškega jezika.
Ponudbe na glavno pošto v Ljubljani pod #IP. P.". (2587—2)
v Sp. Šiški št. 88 z gostilno, prodajalno, 4 stanovanji in gospodarskim poslopjem se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji, eventualno z fundus instruetusom. Natančnejša pojasnila v hiši. (2601—1)
-CTraclzio dovoljena (2619)
posredovalnica stanovanj in sluzeb
eopau
Gospodske ulice št. 6
lš£« nnfno t
* dobri kuharici za Reko, 15 gld plače; S kuhariee za vmc v Trst; boljšo kuharico za Gradec (kuhinjsko deklo za tukaj); « dekleti za vse k 2 osebama v Pulj, 10 gld. plače; kuharico in hlčliijo v fino gospodsko hišo v Gorici; 3—4 prodajalke; zanesljivega mlu xo za pisarno itd itd. Natančneje v pisarni, potnina tukaj. — Priporoča se nekaj spretnih, gibčnih in čednih natakaric.
Avgust Repič, sodar
T LJubljana, Kollzejske ulice štev. 16 (tt Trnovem) 44 £ izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
t J«r s* o de "SU)
I po najnižjih cenah.
I Eupnje ln prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štodilnlh ognjišč
najprlprostejslh kakor tudi najfinejših, b žolto medjo ali mesingom montiranih za ob klad o 2 pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrši.
■anaVamaeaiaeaiiavM^aeaiaoBaMannaaai
QQ
Naravna arsen in železo sodržujoča mineralna voda
RONCEGNO
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pn anemiji, malariji, diabetes, opešanju močij, poltnih, živčnih in ženskih boleznih.
Zaloga v vseh boljših trgovinah z mineralno vodo ia v lekarnah. (1928—8)
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Oklic.
Anton Kušar, posestnik v Drav-ijah, razprodal bode (2618—1)
v četrtek, dne 30. oktobra 1902
ob 9. uri dopoludne
na prostovoljni javni dražbi
svoje v Dravljah in na Glincah ležeče
njive in travnike
in svoje v Gorenji Šiški ležeče
lioste.
Več o tem omenjeni dan na licu mesta.
Ljutljana, Pogačarjev trg.
Fofoplastična umetniška razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih raz&tavah.
Danes v soboto, dne 25. oktobra, zadnjič razstavljeno s
Velezanimivo
potovanje po Benetkah.
Od nedelje, dne 26. oktobra, do dne 4. novembra:
Potovanje
po Turingiji.
Novo,   senzačno  in  amisantno so amerikanski
IVI u t O *§»ls:o 13 i •
BjaV  3 novo tlo h lili zabavnih slik. ^Q
Za ogiedanje 5 slik se plača 50 vin,
O tvor) eno vsak dan, tudi ob nedeljah in   praznikih,   od   9. ure  zjutraj do O. nre zveeer. (2614)
Najcenejše dctavišče dobrih
_ _ v^ s 31etnim pismenim jamstvom.
BMHS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine IfloM (BrUx) žt. «4 (Češko).
Lastne izdelovalnice za izgo-tavljanje nr in fino mehaniko. Dobra nikelnasta remontoarka
gld. 3 75. Pristna   srebrna remontoarka gld. 5 25.
Pristna srebrna verižica . . ,.....gld. 120.
Nikelnasti budilec............gld. 175.
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758-89)
llustrovani katalog zastonj in poštnine prosto.
Vik* 2at£ Zafc£        *JŠk£ ^Afc? ^jtk£ ^fc£ 1A£ Ufcf lafe? iatk»        ^Šk£ ^ŠL£        9Aa£ !^a£ *JŠl£        2a%£ SatkC SŠt£ ^fc£ *Jfc* * A*
* Ljubljana D l/inhicnh Ljubljana * iOJ Kongresni trg 8. UI90II Kongresni trg 8. #
pripoi-o*a i $K
Fave di morti, vsesvetniške štruce, pinco, najfinejše pecivo k čaju, suhor (cvibak), različne vrste finega namiznega peciva, bonbone in posladkorjeno ffc
<$» sadje, kompot, marmelade, likerje, desertna vina in spenjavino  (Creme), <Qt
jgj čaj, rum in najfinejši francoski konjak.
jgj JkST Zunanja naročila se izvršijo točno. «2613—1) g,
'iS A 'A' ifV 'A' ifli A' A W\'A' A'A' A" A" A' A A' A' A" A A 'A' A A A A' A A A A A "Al A
spcsaiG nin Jv» 9VC9Vc9ec?VnVnS«9«JP« s^spt *v» sikjvj *s»ses jv??vtsvs avl *v> 3f» w»    <v» 5v» *v» «v» jijissjk
Radi selitve proda takoj
razno pohištvo
med drugim zofo s foteli, šifoner-omaro, stensko uro itd.
gospa Marija Galle (2582-3) Bleiweissova cesta st. 22, I. nstr.
Ox>o25«jf J ml m
vse trgovce na iepe in cene papirnate
božične prtičke
kateri se dobivajo pri tvrdki 2569-2
V. Engelman, Grosuplje.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaeh) na HoroMkem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse paske so na c kr. preskuse-valnici in od mene preskaSene. — Iluatro-(96) vani cenik! laitonj. (43>
SI
»sava m
Letošnja
huda zima
se že zdaj napoveduje in sicer z mrazom in vetrom, ter opominja vsakogar, da se pravočasno preskrbi s toplo obleko.   Taka se dobi pač najbolje v
Angleškem
skladišču oblek
Iv j Vll3lj a TJl tSL
vogal sv. Petra in Resljeve ceste št. 3
♦ «   Največja izbera   ■ ♦
kožuhov za mesto in potovanje, športnih in zimskih sukcnj, kožušnih sacco,
oblek i. t. d. i. t. d.
»•  Zadnje novosti:   ■ a>
vatirani ovratniki, paletoti, jopice, c2616-1)
OtrOŠki plaŠČi z obšivom ali brez njega.
T)etibd-oi>ratnir^i in poleteti
od 6 gld. naprej.
Sortirana zaloga kožušnih garnitur, boa, mufov in peresnih
collierjev. Angleški ■ francoski vzorci za naročila po mori.
Blago na izbero na vse strani brez povzetja.
Z velespoštovanjem
pr. F. M. Netschek
Oroslav Bernatovie.
Cu. kr. avstrijske
državna železnici.
C. kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne l. oktobra 1902. leta. Odhod is Ljubljano juž. kol. Proga iti Troti
Ob 12. on 84 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno Cee Selzth&l •/ Aussee, Solnograd, ces Klein-Reiflin-, v Stevr, v Line na Danaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Amstetten na Danaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzth*!, Dunaj. — Ob S. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Ce!ovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno čez Selz-tbal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, cez Klein-Beifling v Stejrr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, na Danaj cez Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoiudne istotako, ob 7 un 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v LJubljano jož. kol. Proga s Trt iti*. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Daaaja čez Amstetten. Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr Isl, Aossee, Ljt -bi: o Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda) — Ob 7. ari 12 m zjatraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 15 m dopoladne osobri vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vaie. Heb: Marijiue /are Plzen, Badc jevice, Solnograd, Line, Stevr Pariz, Genevo, Curib, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Oastein Ljubno, Celovec, Št. Mchor Pontabel. — Ob 4. ari 44 m oc-poiudnt csobm ?lak s Uanaja. Ljobna, Selztbala, t>< -Ijaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzonsfesta, Pontabla — Ob 8. uri 5i m zvečer osobni vlak t Duuaia, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selr-thal iz Inomosta, Solnograda. — Progi lg Novagt meata in Kocev]&. Osooni vlaki: Ob 8. ari 44 ia zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari 32 ia popoiudne iz Straže Toplic, Novega mest-«, Kočevja n ob 8. ari 3o m svečer istotako. — Odnod ls L j a" -Ijane drž. kol v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. a ■ 28 rt; zjatraj ob 2. ari 5 m popoiudne, ob 6. ari 50 m zvečer in ob 10 uri «5 m, poslednji vlak ia ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. - ■ Prihod v Ljubljano drž. kol. ls Kamnika Mešan vlak!: Ob ti. uri 4:< m zjutraj, ob 11. uri 6 '-t dopoladne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 ari 55 i<i zvečer, poslednji vlak le oh nedeljah in praznikih in samo v oktobru 0 )
Zmešane lase
kupuje v vsaki množini in po najvišjih cenah
,      JT©g§. l^ath (2549~S
v Mokronogu na Dolenjskem.
Ct^AND PRIX PARIŠ j.
CHOCOLATN
5 U CH AR D
CACAO
Cm
LE COUTER CEST
L'i\DOpTER
St. 34.345.
Razglas stavodolžnim
(2600-1)
Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1903 nastopno razglaša:
1. Vsem v Ljubljani stanujočim leta 1880., 1881. in 1882. rojenim mladeničem, neglede na njih rojstni in pristojni kraj, se je
tokom meseca novembra 1902
pri podpisanem uradu k zabeležbi oglasiti.
2. Mladeničem, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, je prinesti s seboj dokazila o starosti in pristojnosti.
3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti njih starši, varuhi ali kaki drugi pooblaščenci.
4. Onim, ki si hočejo izprositi kako v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januvarja ali februvarja 1903 pri podpisanem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan Slavnega nabora pri naborni komisiji.
5. Onim, ki žele, da se jim dovoli stava zunaj pristojnega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko zglasijo in izkažejo pravico do kake v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti.
6. Sinovom vojaških oseb, bivajočim v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so še stavodolžni, se je ravno-tako zglasiti.
7. Kdor zanemari dolžnost zglasltve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon.
Stavljenci, ki opuste zglasitev, ne da bi jim branila kaka nepremagliva ovira, se zakrivijo prestopka in zapadejo globi 10 do 200 kron ali pa primernemu zaporu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 3. oktobra 1902.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pri poznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakome mi, vse od avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in od* pome trdote dalee nadkrl|JuJo«l dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in najsiovitejSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (2609-2) = Dunaj. I., Mazimilianstrasso 3. =
Ob pričetku zimske sezone si usojam naznanjati slavnemu občinstvu, da imam v zalogi najboljši
55
X trboveljski premog v koscih.
Naročila se natančno izvršujejo.   Tudi se odda cel vagon direktno s kolodvora na dogovorjeni kraj.
Priporočujć se za obilne naročbe bilježim (2477—3)
s spoštovanjem
Cesta na Rudolfovo železnico št. 8, v Ljubljani.
592319
63
CY^2
Poskusite
J. Klauer-jev
Jriglav'
i«linski Uk^vS
Ogreva in oživlja želodec in telo.
Probuja tek in prebavo.
Daje dobro spanje. (416-209)
Edini založnik. In Imetnik.:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Št. 36869.
(2664—2)
Najboljše črnilu svete.
Kdor hoče bbntalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje ****** o
Fernolendt čreveljsko črnilo;
za svetla obutala samo
FernoleDdt creme za naravno usnje.
Dobiva •• povsodl. C. kr. ^ppriv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška zalogras (1161-24) Dunaj, L, Schulerstrasse st. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
W St. Fernolendt. '^M
Ustanove.
Dne 2. decembre) oddati je pri
mestnem magistratu ljubljanskem
cesar Franc Jožefove jubilej-ske ustanove, namenjene onim mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubož-nega zaklada.
Teh ustanov je 12 in sicer 2 po 50 K, 10 pa po 40 K in je prošnje za njih podelitev vlagati tukaj do 16. novembra letos.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 16. oktobra 1902.
4 pari čevljev
za samo kron 4*90
se le zaradi nakupa večje kvantitete za nizko ceno prodajo. 1 par Čevljev za gospode, 1 par za dame za zavezovati z močno podbitimi podplati, najnovejše facone; dalje 1 par gosposkih in 1 par damskih čevljev, toplih in elegantnih. Udobna nošnja. Z najnovejšim passepoilom. Vsi 4 pari za K 4*90. Pri naročila zadošča naznaniti dolgost. Pošilja se po poštnem povzetju.- Zamena dovoljena
Export obutja Eberson
Dunaj, XX I poštni predal.
(2493—3)
Red Star Line, Antvverpen
v Ameriko.
Prva vrata parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladijl. — Nizke vozne oene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dnnaji
ali (2073-9)
Ant. Rebek. konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulioe štev. 34.
Trgovina z lasmi en gro a na
Nemškem kupuje strižene surove
človeške lase
in zmedene lase.
Naslove odpošilja pod ,,F. M. A. 596" upravništvo »Slov. Naroda.« (2656 — 3)
Prodajalna
v lepem industrialnem kraju na Notranjskem je oddati s 1. januarjem 1903. Ista je dobro upeljana in obstoji črez 50 let. Potrebnega kapitala je treba 6000 kron.
Ponudbe pod „Merkur" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2642 - 2)
Kdor potuje v
O o r-i o o
priporoča se mu nova
kvarni Central
na Travniku tik sv. Ignacija. Lastnik Filip Pečenko, prej-
šnji hotelir v Pulju. Na razpolago je nad 100 časnikov ; kava in likerji najboljši, postrežba jako točna, Cistoba vzgledna, opremba po najnovejših zahtevah, cene kot v drugih kavarnah.
(2476-6)
Izognite!se nakupa
manjvrednega in vmes se ponarejenega ruma!
Esence so zdravje škodljive.
BATTLE AXE-
",«».> Si """The Nectar of Jamaica.
Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke.:
A. A. Baker & Co., London E. C.
Ta marka je v v.eh kulturnih državah na svetu postavno varovana.
V Ljubljani   se dobiva pri Anton Staculu        (2555—4)
St. 12.173.
(2581-2)
službe hišnega duhovnika ¥ deželni prisilni delalnici v Ljubljani.
Provizorično se odda služba hišnega duhovnika v deželni prisilni delalnici v Ljubljani z letno plačo 1600 K poleg prostega stanovanja, kurjave in svečave preti obojestranski polletni odpovedi.
Prositelji za to mesto naj vlože svoje prošnje
do IO. novembra t. 1.
pri deželnem odboru kranjskem.
Razen stanovske sposobnosti je dokazati tudi znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter je glede zdravstvenega stanja predložiti zdravniško spričevalo.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 16. oktobra 1902.
Kmetska posojilnica ljubljanske okouob
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|,°|0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (o04—13)
Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
Pozor! igr 'ir it ♦ Pozor! ~V8
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejše
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Hrlzgalnlee najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrz-llnl, s priredbo, da brizgalnica na obe strani Jemlje In meee vodo: „unlverzalko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne krlzaral»iiee, vodonoče, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., revi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje eelade, pat«, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano, motor-vozove in priprave za aeetj len-lur. Dalje kmetljnko orodje vsake vrste. — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (279— 20) Cenilce pošiljam© brezplačno laa. po*taaAaa.a prosto. "Onj
Podružnica
v Zagrebu.
Modni salon
rjenrik; Kenda
v Ljubljani. (2B88 2)
Bogato ilustrovan cenik klobukov za dame in dekleta za jesensko in zimsko sezono razpošiljam brezplačno in poštnine prosto.
Neodvisni bodete Zahtevajte
od tiskarja, ako si kupite kak moj tiskalni stroj. S tem zamore 1 cenik Stampilij vsake vrste, vsakdo takoj tiskati: vizitnice in naslovne liste, avize, okrož-, Najnovejši stroji za niče, uradne pozive, zavitke, vabila k sho-, paginiranje in nu-dom itd. Tudi je več crk zraven kakor pri meriranje, kalupi, drugih, v trgovini se razpečavajočih tiskal- kleSče za plombo-nih strojev ter stane ».2476—3J vanje, pečatniki za
z vso nritiklino s- vžiganje, peCatne
z vso pntiKiino s. j znamke z visokimi
65 črkami gld. —?0 j «53 črkami gld. *••*© tiskalnicami, klišeji n     b  ~7*®* "     "  *'       P° vsakem vzorcu,
»     n ***2 j "    " 3*GO . moderni predtiskani
\Tm     "     "  » "    " **—   I monogrami, zobci za perilo v
„   *—     909   „    „ G«—   I       solidni izvedbi.
J. LE 77INS0H tnariB"^tSTizliT*™7 inw "KES ti"**
Zastopniki se Ižeejo.   \eu«ajaJoee se sprejme nazaj.    Ceniki zantonj.
^fea^a^s^la^^hfciiaS^
I      „North British and Mercantile" t
1 zavarovalno društ
Ustanovljeno  leta 1H09.
4
Skupno premoženje znaša črez 471 milijonov kron v zlatu. — Premoženje zavarovalnine proti požaru znaša črez 181 milijonov kron v zlatu.
To društvo je v Avstriji najstarejša in najbogatejša zavarovalnica proti požaru, je kon-cesionirano od vis. ministrstva notranjih del, spada pod avstrijsko sodišče in je smatrati
enakim vsaki domači družbi. Zavaruje se pod najugodnejšimi pogoji vsaka škoda (1690—4)
130 požaru irx »trpeli
povzroCena na poslopjih, premičninah in zalogah raznega blaga, kakor tudi na poljskih pridelkih in živini, tudi na paši po streli poškodovani, proti vplačevanju zavarovalnine, kakor je cenejše nima nobeno drugo društvo. Vsaka nkoda se najhitreje eenl ln takoj Izplača. Pojasnila dajejo in naročila sprejemajo v vsakem večjem kraju obstoječa zastopstva kakor tudi
generalno upravništvo v Gradcu, Radetzkvstrasse 6.
g*
■§a| Založena 1847. |^
Založena 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
44
v Ljubljani
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št, 8-10
priporoča po najnižji oeni: oprave za Spalne  SObe,  oprave za jedilne
sobe, oprave za salone, žimnate mo-| droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
S b
^ f| dc 300 goldinarjev na mesce
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in poSteno brez ka-4     ^ pitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterrelcher, Vili., Deutsche gasse 8, Budapest. (2123-8)
Zemljišče
obstoječe iz hiše si. 85 na Ladij i pri Medvodah poleg tovarne na Goričana!). pripravno za vsako obrt s podom, hlevom, komolcem, njivami v obsega 50 arov in 11 m2 in lepim sadnim vrtom, odda se takoj v najem za dobo treh let. bodisi vsako posebej ali vse skupaj.
Pojasnila daje lastnica sama ali dr. M. Pir»C, odvetnik v Ljubljani. (2563—3)
Kogar nadleguje
naj poskusi kašelj ubla-žujoče
in veleokusne
Kaiser-jeve
prsne bonbone.
2741
»nturMlio overovljenih «prl-ppvnl JmibipI r.n g:«5«ov vHitela pri kn*IJu, hrlpa*oMti. Utilarjii
in  zaslizenjn.   Mestu  teh ponujano  naj se
zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: V orlovi iekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani. V Novem mestu v le-a karni S. pi. Sladovič. (2560—2)
Veliki krali!
Xew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6'60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev a
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov;
1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najtin. sipalnice za sladkor.
4» komadov akupaj samo a~Id. «•««►.
Vseh teh 42 predmetov je poprej 8talo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. v" najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
■aJLkaLk&sal. slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krur-Ho jtornituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v (211—38)
A. HIISSCfUMBItCi-sa
Sk^portni tiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaj; il„ Rembrandtsfr. 19/M. Telefon 14597.
Pošilja Be v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpofilje.
1'lstilni prašek za njo tO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture jako e&dovoljen. Ljubljana. Oton Bartasch c. in kr. stotnik v 27. pespolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete se jedno. St Pavel pri Preboldu. Kamilo Bobm« okrožS. in tovarniški avnihzdr
rrpOIlJ PAPAH jo železito, redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter iLlId" s* UAUAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Grlavna xalo«fa za Mran|skot (1156—24)
•Iosi|i $Iayr, lekarna l(pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
K sezoni
K sezoni
3. o
priporočam svojo bogato zalog j pušk najnovejših slstemov^in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munlelje, posebno pa opozarjam na
iMT* trocevne puške *rmm
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi »voje lahkote in priroenosti vaakuem
najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (106—43)
Fran SevČik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
«9 »•»>;
Dvoje stanovanj
v I. nadstr., z 2 sobama, kuhinjo, shrambo in drvarnico se odda za november 1902.
Naslov se izve v upravništvu »Slov. Nareda«. (2561—2)
Co$tilna
se  proda  iz proste roke zaradi družbinskih razmer.
Nahaja se na Reki na najlepšem kraju na korzu via del Pile št. 4, je zelo obiskovana ter obstoji že 40 let in je vsem poznata. Ima 23 postelj za prenočišča, ki so vsak večer že oddana, tako da seže s tem izplačuje najemšcina. Kupci naj se zglaso pri Ignaciju Kirn, gostilna „Miramar", via del Pile št. 4 na Reki. (2590—2)
Velika zaloga
telovadnih čevljev
s kaučuk podplati za dijake.
Cena: od št. 34 do 37 .... H. 1*80 za moške „ „ 43 _ 46 . . . . „ «*30 kakor tudi velika izbera ffnmastlh vjaioš iz najboljših ruskih, angleških in avstrijskih tovarn.
Za dečke in deklice od št. 29 do 34 14 S.90.
Za gospe in gospođe
najnižje ^       ^ ■ ,^
#   #   cene. ^ •'-^ISSfflnnSP^^I Prekupovalci dobijo primeren popust. Vsakovrstno komodne čevlje iz usnja in klobučevine.
Ivan Kiordik (2365 -9)
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10-14.
Firm. 327. Ges. I. 120/1.
Anderungen und Zusatze zu bereits eingetragenen Einzel- und Gesell-schaftsfirmen.
Eingetragen wurde im Register iiir Gesell-schaftsfirmen:
Sitz der Firma: ObevaDom« *ale PtJn-. Z* O. FirmawortIaut: Hriider Obervvalder. Betriebsgegenstand: Strohhut-erzeuguag und Verschleiss. OrTene Handelsgesell-schaft — eingetreten: Max Krocksamer, Huterzeuger, und Josef 0berwalder jun., Kaufmann, beide in \Vien, VI. Mariahilferstrasse 61 als offene Gesellschafter — ausgetreten: Thomas Oberwalder. Vertretungsbefugt: jeder der offenen Gesellschafter.
K. k. Landes- als Handelsgericht Laibach
am 16. Oktober 1902. (Spremembe in dostavki k že vpisanim posameznim in zadružnim tvrđkam. Vpisala se je v register za zadružne tvrdke: Sedež tvrdke: Zgornje Domžale št. 30. Naslov tvrdke: Bruder Obervvalder. Prodajalni predmet: Izdelovanje in prodaja slamnikov. Javno trgovinsko združenje sta sklenila: Maks Krocksamer, izdelovatelj klobukov, in Josip 0berwalder jun, trgovec, oba na Dunaju VI., Mariahilferstrasse 61, kot javna zadružnika Izstopil je Thomas Obervvalder. Pooblaščen za zastopanje: vsak izmed javnih zadružnikov. C. kr. deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 16. oktobra 1902.) (2605)
\ pari čevljev
za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z ohšivora, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. (2612-1) Zaloga čevljev
Jungvvirth
Krakov 21. Poštni predal 29.
Ncngajajoče se vzame takoj nazaj.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana., Sv. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 43 jopic in piaščev za gospe,
nepremočijivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših ozorcih in po najnižjih cenah solidno in naihitreje izgotovljajo.
P. Z&2SC
Ljubljana, Stari trg st. 28
urar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z vsenafl.
optičnimi predmeti. Nikelnasta  remontoar ura od gld. *•?»«». Srebrna cilinder remont, ura od gld a«—. Ceniki zastonj in franko.
c2" Konkurenčne cene!!!
Ira m\
'   stanuje samo
Opekarska cesta št 38
Šivalni M (roj I  po >i<«jnlxjlli eenah. Bleihle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro ln ceno. Pneamatlk gld. <*»5aO.
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki fagonl ®   ®   <§S   ®   ®   priporoča   ®   (§j   g§) @
HENRIk7 1/CKinA v Liub|Jani, Glavni trg
MLlinlrA I\LiiUM m m štev. 17. $ ®
Skladišča za modno blago, pozamentrija, trakova,  čipke, svileno blago, parilo, :  klobuka «a dama tkana In kratka roba na dabaio In drobno. -
Ustanov-
Brata Eberl <-''< \
Prodajalna in komploar: Miklošičeva CBStaŠt. 6. Delavnica: Igriške ulice Št. 8.
Pleskarska mojstra ckr. drž. in c.kr. priv. jtžne železnica.
Slikarja napisov.
Sta vbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov In firnežev
na drobno in na debelo.
Velik* Izbirka dr. Soheenfald-ovih
barv v tubah za akad. slik* rja.
Zaloga   6opl6ev   za  pleskarje, sli. kar Je ln zidarje, itedllnegm mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo m jflpjajja
tcfcalh tal pod imenom „Bapldol' Priporočava bo tudi si; občinstva az vse v i a-jino stroko spadajoče delo v mesta in na deždi kot priznano reelno in fino po najnižjih cena o.
> I I
I
i
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
hranilnica m posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema ln izplačuje hranilne vloge
obrestuje po 4'|2°|o od dne vložitve do dnevzdige
brez odbitka ln brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—B popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr.  M.  Hudnik^ predsednik.
(1882-12)
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani
dne 27. septembra 1902.
Št 6062.
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene konkurence sledeče odbirke (Skarte) in starine (Altmaterialien): (2573—1)
4160 kg raznega starega kovaškega že-
50 kg vezij iz ličja  (pripravno za vrtnarje 320 »  pletenine iz ličja, 2500 »  odbirkov iz raščevine,
250 »  odpadkov domačega platna, 2000 »  jute (odbirek) 6700 » hodniškegaplatna,Rupfenskart
100 » odbirkov belega platna, 1250 » vrvic in niti iz jute, 150 »  odpadkov motoza, 3300 48000
odpadkov vrvij, »  odpadkov rjave lesovine (Holz-stoffdeckel), 9500  »   odpadkov sivobele lesovine 197  »  odbirkov neočiščenega papirja za svalčice, 4700 »  odbirkov finega belega papirja 2100  »   odbirkov navadnega papirja 228  »   odpadkov pergamentnega pa js pirja, zloženih v starih zabojih,! S 1730  »  steklenih črepinj, zloženih vjs starih sodih, J —
8510 » starega litega železa, nezloženo, 4290 »  sežganega litega železa, nezloženo,
256  »  rumene medi (Messing) nezloženo,
leza, nezloženega 1600 »  stare železne ploščevine (kositra) nezloženo 42  »  stare bakrene   ploščevine (Ku
pferblech) nezloženo 60 » stare  medene ploščevine (Mes singblech) nezloženo 410 »  stare cinkove ploščevine (Zink-
blech) nezloženo 295   »  železne žice, nezložene 48  »  stare pletenine iz rumene medi, nezloženo
265 » starih železnih verig nezloženo, 470 »  stare kotlene ploščevine (Kessel-
blech) nezloženo, 280 »   kovinskega iverja (me lzloženo v
tallene Drehspane)     (starih za-890  »   železnega  iverja   (ei- bojih, bru-
serne Drehspane)       j to za neto, 1243   »  7 komadov starih železnih dim
nikov 1 30 m dolgi in 030 m v
premeru,
3340  »  starih žebljev, zloženih v starih zabojih, bruto za neto,
1185 »  trstja   (trstovca)   za kozarstvo, nezloženo, 240 »  zacinkane železne ploščevine.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 krono, in s priloženo pobotnico 10%nega vadija, ki se je vložil pri katerisibodi c. kr. blagajni, naj se dostavijo najkasneje do IO. novembra 1902, do 12. ure dopoludne, c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani. Naslov naj se glasi: »Ponudba za odkup odbirkov in starin.«
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani.
4» Zelen «e.
■ oo
hrib
(Zuim.   grutien Bsrg).
Vsako soboto, nedeljo in dokler jih bode kaj; izvrstne dobre pečene mesene klobaslce | Bratvviirsteln), lir-VMVe klobase (Bintwuiste) in Jetrne (Lebenvurste).
Za zaliti in si žejo pogasiti je preskrbljeno s pristnim, znano dobrim cviek.0111 In drugim izliornim finim vinom. Vedno sveže domače Auer-jevo izvrstno marčno pivo.
Postaja električne železnice in dolenjski kolodvor, kar se posebno Dolenjcem na srce polaga.
Ceno, dobro, prikupljivo.
Na obili poset uljudno vabi s spoštovanjem
(2Č00-3) F.  KOVač, restavrater.
Dne 4. novembra lotos ob IO. uri dopoldne bode o. kr. okrajna sod-nija v Krškem v sodnem poslopju na javni izvršilni dražbi prodajala v konkurzno maso Marija Gorisek iz Rake spadajoče legovine vložna št.: 1295, 1446, 1526, 59, 61, 62 k. o. Raka, vsako posebe.
Cenilne vrednosti posameznih legovin so po vrsti: 20820 K; 556 K 66 h; 555 K 36 h; 431 K 70 h; 266 K 40 h in 439 K 44 h.
Najnižji ponudek pri vsakem posestvu je dve tretjini in varščina 10'od cenilne vrednosti.
Skupila se plačajo v osmih dneh po pravomočnosti razdelilnega sklepa.
Vložna št. 1295 k. o. Raka, cenjena na 20820 K, je nova, za izvrševanje trgovine zidana hiša na Raki, v prav dobrem stanu, in po svoji legi in stavbi za trgovinski ali gostilniški obrt izvrstno pripravna.
Krško, dne 8. oktobra 1902.
Dr. Janez Mencingor,
(2484—3)
upravnik konkurzne mase.
Dovoljujem si vljudno sporočiti, da je dospela velika izbera najfinejših
ovirjev
in pianin iz Draždan (Saksonsko) in iz Dunaja, od najbolje renomiranih tvrdk, ter se isti po znano nizkih cenah prodajajo in tudi posojujejo. Razigrani glasovirji so vedno v zalogi. Tudi se priporočam za uglašanje glasovirjev in za popravila v mestu kakor tudi na deželi. z velespoštovanjem
uglasevalec  glasovirjev in zapriseženi cenilec c. kr. deželnega sodišča
v Ljubljani,  Florijanske ulice stev. 42. (2396-4)
Št. 35 575.
(2580-1
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, št. 21 dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je
d_c ±S_ n.©T7-e3acL"bra, letos
svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti  zapredenih gosenic,  mrčesnih jajc  in zapred kov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati  nabrana gosenčna gnezda in jajca
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlin, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja.
Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take veje ne smej pustiti v tem stanu ležati, ampak moraje se ali gosenice obrati od njih ali pa dre vesa in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje preoej za plugom z motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove troške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron in če bi se to ponovilo do 40 kron; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dne 14. oktobra 1902.
Župan: Ivan Hribar.
Prosim, ££. kolesarji, blagovolite citati!
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka ,>Styria" in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni.
Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za piieuinatike.
Priporočam se z velespoStovanjem
(114-78)
trgovec in urar na Mestnem trgu.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po naj nižjih cenah.
Lekarna #„pri orlu"
v LJubljani.
Lastnik M.IMardetschlager, lekarnar In kemik
priporoča:
« °2 -S
^ oo m w
o c 2
s« .
bo o • —s
«43
0-i a.i-4
• ga
g" I AjSS-S c o, .p. 5® q j f. m g g g i 3 « - ^"S 3"S I Sce ^s-r^S S
2 " m -a i -o
S * 9 si "o.
■"    " - S ® i
»o
c 2°'g
S"S rt N ^ •      an O -
^t:->lšt:.l
S-2^o8 g-s-3:2,2
3 ® „J3 d p-S 0i3flo
13.
■ a i (S
a si1
mm O "O .
c — o. T.
■ a S §"5 • ■ S S 8 °
S V  =0 to
S Sli
mm .« a * * _ o
m     dJS _
« sss
i
Stari tr^ št. 21.
Glavni trg št 6.
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zaiaznik \
Prodaja moke
In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stari trg štev. 32.
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoCa
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št. 5
44
27
Originalni
Singer-jevi šivalni stroji
za rodbinsko rabo
in
za vsako stroko fabrikacfje.
(2021—10)
Pariš 1900
.GRAND PRIX'.
Brezplačen pouk v vseh tehnikah modernega umetnega vezenja. Elektromotori za
gonitev šivalnih strojev.
Singer Co., delniško društvo za šivalne stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 4.
Ob pričetku zimske sezone
priporočam p. n. občinstvu
svojo bogato zalogo popolnoma suhih drv v meter dolgih polenih ali razžagane in razsekane, ravno tako premog, lesno oglje, stavbni in rezbarski les, dolomit, pesek in sipo, sloveči velenjski brikets
najboljša, najcenejša in najsnažnejša kurjava za peči, ognjišča in industrijo,
brez prahu in nesnage, v lepi obliki. (2397 - 9)       Edino razprodajo za vso Kranjsko ima
^eOSLS^Oe?- Dunajska cesta 4*.
Javna zahvala.
Podpisani sem bil za svojo hišo na Rožniku št. 10 zavarovan pri
liberško-brnski vzajemni zavarovalnici „CONCORDIA"
ter sem pozabil plačati letošnjo zavarovalnino  ob zapadlem dnevu.
Nesreča je hotela, da je dne 23. avgusta t. 1. nastal v našem kraju požar ter so med drugimi tudi vse moje stavbe postale žrtva plamena. Moj obup zaradi te nesreče je bil tem večji, ker sem vedel, da sem vsled svoje pozabljivosti izgubil pravico do odškodovanja pri „Concordiji".
Preostalo mi je samo, obrniti se na milost zavarovalnice „Concordia", in ker se mi je danes izplačala cela zavarovana svota, čutim se dolžnega, izreči na tem mestu zavarovalnici „Concordia" za njeno ljudomilo postopanje javno svojo iskreno zahvalo. „Concordia" je pokazala s to, meni izkazano dobrotljivostjo, da ne hodi, kakor druge družbe, le za dobičkom, temuč, da ji je pri srcu tudi blagor njenih članov. — Še enkrat najsrčnejša hvala!
(2603) Josip Kraljic
hišni posestnik na Rožniku št. 10, pošta Turjak, okraj Ljubljana.
Na tisoče zdravnikov v tu- in inozemstvu so preskusili ter priporočajo
lovacrin - vedo za lase
pri gologlavosti, pri pomanjkljivi rasti brade, pri slabi rasti las pri damah,
pri izpadanju las in pri prhajih.
To naznanilo je ca Tsmkogar, tako za dame kakor za gospode, ki so doslej brez uspeha uporabljali druga neštevilna sredstva sa ra-stenje las, jako važno. Zdržim se seveda vsake razsodbe o drngrih sredstvih, ali to vam morem določno zagotoviti, da je „LOVA-CBIN" najvspešnejse sredstvo. Ono se vedno izgotavlja po slavno-znanem receptu in mi vsak dan prinese na stotine priznanj. V malo dneh po prvem namazanju začnejo lasje rasti in to se nadaljuje , dokler se ne doseže zdrava in polna rast močno zakoreninjenih, naravnih las. Kaz-ven tega ne gredo več z glave lasje, ki so zrastli vBled uporabe „LOVACBINA". Mogel bi vsako stran tega časnika izpolniti s izpričevali, ki sesa jih prejel tekom zadnjih 6 mesecev.
„LOVACBIN" učinkuje > tako kratkem časi. kakor si le moremo želeti. Fini mah majhnih, toda krepko vraščonih las so najpoprej prikaže, ki se razvijejo potem s tisto močjo kakor pri mladem zdravem človeku.
„IjOVACKIN" uporabljajo osebe  vseh družbinskih slojev, obojega spola in vsake starosti. Veliko izmed slovitih oseb sedanjega časa so ga uporabili z vspehom.
,,LiOVACBIN" preprečuje izpadanje las, odpravlja prhlaje,  daje pred časom osivelim lasem zopet izvirno naravno barvo, blaži srbenje ter pospešuje rast obrvij, trepalnic, brkov in brade, kakor tudi rast las na goli glavi.
Cena velike steklenice „LOVACRINA", ki zadošča za več mesecev, 6 K, 3 steklenice 12 K, 6 steklenic 20 K. Pošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje, erropejsko skladišč.:
M. Feith, Dunaj VI. Mariahilferstrasse 45.
Zalogo v IJ ubijan I Imajo: (2608)
Anton Kane, droguerija; Edvard Mahr, Židovske ulice; lekarna pri zlatem jelenu.
INDRA TE A
Najfinejši in najboljši čaj na svetu!
•   Od letine 1902 je že dosel. Ponudbe za Avstro-Ogrsko sprejema:
Indra tea Imp. Comp. Zagreb. Glavno skladišče: Ivan Perdan v Ljubljani.
Nadalje se dobiva pri:
Peter LhhmiiIIi, Anton Kane, M. Spreltzer, Viktor C a nt o nI, F. C Praun-atelaa v LJubljani. — Vitjem Mlller v Kranju. — Leblngrr de Berjrniann ▼ liltljl. — Vrane Uežman v Trbovljah. — W. 1L. A u man v Krškem. —
Leon deli Cott v Hrcžleah. (2516—4) J
<%> Božično darilo!
Zabava za velike in tnale. linAMlIrllNI od 15 do 125 gl<J*
Avtomati, v koje se vrže 10 vin., za gostilničarje Jako dobičkanosni. Prodaja ae tudi na obroke.
Zahtevajte moj veliki ilustrovani cenik.
Velika zaloga plošč.
Vse plošče se lahko zamenijo pri
Rudolfu Weber-ju
(2412—7) urarju
v Ljubljani, Stari trg štev. 16.
Poje, se smeje in govori v vseh jezikih.
Po^or !
Poxor!
V gostilni „pri Zajcu
gjgr  na Rimski cesti ~a£Q
se toči poleg družili raznih izvrstnih in pristnih vin ter Steinfeldske  pive |H~
od danes naprej tudi izborna
stara rebula od 1.1895 in fini istrski
Za podlago se preskrbi vsak čas z mrzlimi in gorkimi jedili.
Za mnogobrojni obisk se najtopleje priporočava z vsem spoštovanjem
Alojzij in Avguštin Zajec
oooooooooooooooo
0
0 0
o 0
m o
0
0
o o
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
j* 0
SvetoTiu ruiiava 7 Farin 1900.
Hors concours (jury.)
Svetovna razstava v Parizu 1900.
Hors concours (jury.)
Izria, prodaj:
5000 hI raznih vin, od navadnega namiznega do najfinejega desertnega vina.
Uelil<e mnežime $tetre $liueuiee, l<omeuice, dro-—I   žcnK« in bcrcimičarja.  | —
Fina desertna vina v okusno opremljenih steklenicah.
Postne in železniške poftiljatve vsake množine.
Zalogo -\r I_ij-UL"blja.r^.i Irr^a,:
12517-1)
J. C. Praianseise
na Mestnem trgu.
w   w   w   ag   w   aa.    w    w    w    w    w    w   w   ag w ^Pr ^Pc ^Py ^Pc ^Pr ^Pr ^Pr ^Pr ^Pr ^Pr       ^PP^^Sr ^Pr ^Sr^
0 0 0 0 0 0
0
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 01
Prodaja na drobno ln debelo, Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam po
J. S. Benedikt
43
Ljubljana, Stari trg, tik moje ;lavne prodajalne na voglu.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
= -oj^r = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi atenski h ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejšo kvalitet« po nizkih conah. £To"voati v žepnih in stenskih urah ao vedno v zalogi. Izvršujejo najtočnojo.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
za zaznamovanje perila.
Zaloga
S- grammophonov s
ki igrajo izrecno močno in natančno.
azjlwlal«i>aaiat<iiWa«^<>a^ati»i#iia^
Su snih ostankov vedno veliko v zalogi.
T
Za jesensko in zisto sezono
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
HUGOIHL
I       xxxv Ljubjani x x x jp     v Spltalskih ulicah žU.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
0693
Važno!  .» Važno!
flospodinje,troovce,živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke i a otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotozraflene aparate in po-trchčelne, klrurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcijo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. 43 Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvršuje'u se točno in solidno.
Drogerija A ntnn KanR
Ljubljana, SelenJiuraove ulice $t. 3
Alojzij
It       IU&IIIOI IJubljana, St. Petra cesta iter.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop drorne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: »Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
6.
Franja Meršol SKi
priporoča svojo bogato zalogo pričetih ln izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin,  krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml in risarlje se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
F" Velika zaloga
■ toaletnega
$ # ttaga # j
ščctic za zobe, glavnikov, dišav, mi? itd. I I iz najbolj renomiranih i
v tOVarn priporoča
' Alojzij Persche
Ljubljana,  pred  škofijo 21.
V mannTaktnrl lzućen
pomočnik
želi vstopiti v Ljubljani v službo.
Blagohotne ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro G. K.    (259'/—3)
Ekvipažne
dobro ohranjene, za jednega konja, se iščejo.
Ponudbe pod ,,A. G." na upravništvo »Slov. Naroda«. (2592— 2)
I m
•i
II
fant. znamka: Sidro.
LINIMENTCAPS.COMP.
iz Rlekterjeve lekarne v Pragi
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2-— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—4)
Riehterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, I., Eliščina ce3ta 5.
Ne skisanim filistrom
[ampak
prijateljem humorja
priporočamo
„Navihance"
spisal
Rado Murnik.
Velika 8°
Str. 229.
Vsebina
Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. (1832-36)
Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h.
Založništvo L. Schvventner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
Tovarna pečij :
in raznih prstenih izdelkov •
Alojzij Večaj i
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska ! cesta, Veliki Stradon št. 9 |
priporoča vsem zidarskim 5 mojstrom in stavbenikom ♦ svojo veliko zalogo (f najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
in naj trpežnej ftih
štedilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer raja vib, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih iti po
najnižjih eenak. Ceniki brezplačno Ia pošt- f (82)      nlne prosto. (43)
'-'9 OP09-1 '0 po apodsoS ez ppui ■09.Z'|3op'J)|OZP0 8JK!«pBZJ|nqo|5|
..3!WOS m«A£|?
fl I (6—129)        Boojođuđ j 0
tj I iuaqzi lajjiaii a I B
j  ui i|euo5a?j i|tf faaoufeu a | 8»
v e>|!uujB|s u| eojdeo o
f I 9JpUj|IO \9
•55 1»»,
Nadomestilo za korsete.
E S
</»
o o C o.
-o
o o
^ (0
o to
s ®
_3 (Đ
g«
"D
O
^ o o o
-t
2. ©
(d qj
n. *o" os u>
Edina prodaja izvirnih angleških
2210
„Platinom^* anti-iorsetov 7 zij Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
Kavarna „Austria"
pripcrcča|se
$1. cbein^tuti p mncgcbrcjcn pc5ct.
Q»
i »
.5. e
* I
CS C8
=2* N
* CS
C8 6 > e>
S
a
KO
■P CA
« C/l
<
SI
Z odličnim spoštovanjem
3 H »
,s9a 30»
a afiL
f S 3
S. X* <
~ g .2.
f    3. C/m
co. ca &i
(2617—1)
Pran. HTxT7-s.xIč
kavarnar.
i
Umetni in trgujoči vrtnar v2566-2)
Ljubljana, A nt   C3 £| iaa Ljubljana,
Karlovska cesta 2- AAI II« lna#CljWW Karlovska cesta 2.
se priporoča v izvršitev vsega v njegovo stroko spadajočega dela. Najnovejša in najokusnejša izvršitev.
■»zrn« cene.    W/V   'a.*«^S—»a. pogtreJk1»«m» q
WWaL  UiLI Ll   dalje vence in gvonn« šopke.
«9
Poprava in okrasba grobišč!
c)
'Jf* *** **> v4
pa
5te
Slavnemu občinstvo vljudno naznanjam, da 2S. e>]cSe»1»ar>aci S. 1«
Preselitev mesnice, g
svojo mesnico p
|j        v lastno hišo št. 16 v istih ulicah &|
5 ter bode meanlea odprta vsak dan tnali popaludne od a». do S. are.
Zahvaljujem se za dosedaj mi izkazano zaupanje ter prosim tudi za prijazni na- Ki
M daljni obiak.                                            z ^toim spoštovanjem M
g «M              JLndrej Mar6an, mesar, g
Pošten, priden in umeten
klepar
(Kranjec) bi prav lahko in dobro izhajal w Trnovem na Notranjskem. (2699-2)
»B. Ditmar
r^ipr c. in kr. dvor. zalagatelj.
Razsvetljevalni predmeti
Za (2B37-4)
električno luč (di,Sir
(kurilna priprava za kuhanje)
nptrnlpi (Oilmar-jevl Calonfčres in pcil UIDJ     peči za kuhanje) onirit (Oilfnar-jev Ennos-Dalivec in op 11II Ager-stetilke)
(varnostne svetilke In svetilke za silo). TOVARNA:
Dunaj, lil., Erdbergstrasse 23.
Prečast. duhovščini in slav. občinstvu priporočam vljudno svojo kamnoseško obrt ter opozarjam, da izvršujem naročila na rta grobne spomenike, ker delujem odslej brez posredovalca, za
SO°lo ceneje
kakor vsaka druga tvrdka. V zalogi imam veliko število
spomenikov m
iz črnega švedskega sianita v raznih oblikah
po zelo nizkih cenah.
Velespoštovanjem
Ignacij Čamernik
kamnosek (2165-8) Komenskega ulice 26, Ljubljana.
Dr. Rese balzam
zeam želo«1
iz lekarne
B. F li V <- \ F 11 -J»» v Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešuj očega in milo ud vaj a-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
SVARILO! 'm Vsi deli anbalaže imajo /S* zraven stoječo postavno | deponovano varstveno znamko!
Glavna žalovat
lokama B. Fragnorja y Pragi,0 ^tSST
>»pel ernena orlu" Praga, Mala Strane, ogel Nerudove ulica.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Po pošti razpošilja ao vaak dan. = Proti vpoSiljatvi K 2 66 se pošlje velika steklenica in za K 1 50 mala steklenioa na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogereke. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Plecoll, U. pl. Trnk6czy, M. Merdea-b schllger, J. Mayr.      <14-17).
iadajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan T a vi ar.
Laatnina in tisk »Narodne tiakarna«.
649956