UGODNI REZULTATI LANSKEGA GOSPODARJENJA GOSPODARSKA REFORMA UGODNO VPUVA NA RAZVOJ NAŠEGA GOSPODARSTVA 1 Celotni lanski dohodek v gospodarstvu na območju naše občine je v primerjavi s 1 predlanskim porastel za 17,5%, narodni dohodek za 18,7% in dohodek za razdelitev | za 28,6 %. Iz primerjave rezultatov po posameznih gospodarskih panogah je razvidno, | da se je celotni dohodek povečal v vseh panogah gospodarstva (razen v gradbeništvu, | kjer je indeks 99,4) narodni dohodek, zlasti pa še dohodek za razdelitev, pa sta H naraščala še hitreje od celotnega. žale zaposlenost za 2 do 6 %. terciarne panoge (trgovina, gostinstvo in obrt) pa so jo povečale za 6 do 11 %. Taka preusmeritev zaposlenosti je bila predvidena tudi z gospodarsko reformo. Lani je prekinilo delovno razmerje v celotnem go-spodarstvu 4.244 oseb ali 22% zaposlenih. Najmanj-ša je bila fluktuacija v industriji (14%), največja pa v grddbeništvu (61 %), kar je razumljivo glede na zaposlovanje sezonskih delovnih moči. Analiza vzro-kov prekinitve delovnega razmerja v industriji kaže, da lani v delovnih organizacijah še ni prihajalo do večjega odpuščanja. Razlog za prekinitev delovnega razmerja je bilo v glavnem iskanje boljših delovnih pogojev zaposlenih. V nekaterih delovnih organizaci-jah že nastajajo določene težave, ker zapušča pod-jetje predvsem visokokvalificirani in kvalificirani ka-der. Pri sprejemanju novih delovnih moči, ki naj na-domestijo tiste, ki so odšli iz podjetja, so delovne organizacije zelo previdne in sprejemajo le najpo-trebnejšo delovno silo, ali pa s prekvalifikacijami že zaposlenih delavcev zapolnjujejo vrzeli. Primerjava rezultatov lanskega prvega in drugega polletja z istima obdobjema predlanskega leta ka-že, da so vse panoge gospodarstva (z izjemo grad-beništva in obrti) dosegle v lanskem II. polletju (po uvedbi gospodarske reforme) mnogo ugodnejše re-zultate, saj so vse gospodarske organizacije (razen redkih izjem) povečale svoj celotni dohodek, narodni dohodek in dohodek la raideiltev. PRIMERJAVA ZA CELOTNO GOSPODARSTVO na območju naše občine v indeksih: I. pollet. II. pollet. leto 1965 1965 _1965___ I. pollet. II. pollet. leto ____________________1964______1964______1964 celotni dohodek 108,9 124,4 117,5 narodni dohodek 112,6 123,6 118,7 dohodek za razdel. 120,6 134,9 128,6 Lanska delitev narodnega dohodka med družbo in gospodarske organizacije je bila mnogo ugod-nejša za gospodarske organizacije, saj je njihova udeležba znašala lani 55,9% narodnega dohodka, predlanskim pa le 47,5 %. Največjo udeležbo v na-rodnem dohodku ima še vedno obrt (63,6 %). Ta udeležba je v primerjavi s predlanskim letom nekoliko nižja (za 1,9%), kar dokazuje, da se pogoji poslova-nja med posameznimi panogami izenačujejo. Enotni kazalci za izračun produktivnosti in renta-bilnosti onemogočajo realno primerjavo med lanskim in predlanskim gospodarjenjem zaradi sprememb lanskih instrumentov delitve (prenos prometnega davka iz proizvodnje v potrošnjo in spremenjene ce-ne). Primerjava je delno možna le med gospodarski-mi organizacijami iste stroke, skupine ali podskupine, zato svet za družbeni plan in finance meni, da bi morale posamezne gospodarske organizacije same preko svojih poslovnih združenj ugotavljati, kakšno mesto zavzemajo v svoji stroki v okviru republike oz. federacije. Lanska notranja delitev čistega dohodka gospo-darskih organizacij se je izboljšala v korist skladov, ki so bili udeleženi pri čistem dohodku s 30,7%. Predlanskim je ta udeležba znašala 24,2 %. Skladi so se lani povečali za 4.086 milijonov S din in so v primerjavi s predlansko delitvijo za 65,6 % višji. Investicijska vlaganja v osnovna sredstva, ki so pri-kazana kot razlika med stanjem celotnih osnovnih sredstev 31. 12. 1965 in stanjem 31. 12. 1964, so znašala 5,7 milijarde S din. Povečanje se nanaša: na gradbene objekte 36,9% na delovne priprave 58,7 % na druga osnovna sredstva 4,4 % 100% Povečanje je v primerjavi z narodnim dohodkom razmeroma skromno, saj piedstavljajo te investicije komaj 12,3% narodnega dohodka. Tako povečanje osnovnih sredstev tudi ni imelo posebnega vpliva na zmanjšanje odstotka iztrošenosti osnovnih sredstev, ker se je iztrošenost zmanjšala samo za 1,3% in je še vednc zelo visoka, saj znaša 47,7 %, in sicer za gradbene objekte 21,5%, za opremo pa že 62%. Povprečna vložena sredstva (osnovna in obratna) so se dvigniia lani za 15% (osnovna za 12,4%, obratna pa za 17,2%). Poslovni sklad delovnih organizacij se je povečal za 35,8%, kar pomeni, da so viri tujih sredstev, to je kreditov in posojil, naraščali počasneje od lastnih virov, to je sredstev poslovnega sklada gospodarskih organizacij. Na tako visok porast so vplivale tudi pozitivne razlike v cenah, ki so bile vnešene v poslov-ni sklad zaradi zvišanj cen zalogam pri popisu ob tivedbi reforme. Zaradi tega se je udeležba poslov-nega sklada v skupnih poslovnih sredstvih povečala od 65,5% v letu 1964 na 72,2% v letu 1965. Gospodarska reforma in restrikcijski ukrepi v kre-ditni in Investicijski politiki so povzročili večjo inten-zifikacjo v zaposlenosti. Zato se je lani prvič zgodilo, da se je število zaposlenih zmanjšalo. Povprečno je bilo lani zaposlenih v gospodarstvu 18.745 oseb, kar je za 3% manj kot predlanskim. Značilno je, da so primarne in sekundarne gospodarske panoge zni- Lanski povprečno izplačani netto mesečni dohodki so znašali v gospodarstvu 67.210 S din in so porastli ia 36,2% v primerjavi z letom 1964. Osebni dohodki se povečujejo že od začetka leta, po reformi pa se je njihovo naraščanje še stopnjevalo. Tako je lansko povprečje za I. polletje znašalo še 59.833 S din, v obdobju julij-september 69.000 S din, v obdobju ok-tober-november pa že 80.634 S din. V lanski zunanjetrgovinski menjavi so gospodarske organizacije izvozile blago v vrednosti 10,951.382 USA dolarjev, kar je za 16,4% več kot predlanskim. Od tega so izvozila industrijska podjetja izdelke za okoli 7,000.000 dolarjev, oz. 11,6% celotne proizvod- Prodaja izdelkov na tuja tržišča je sicer že rodila uspehe, vendar se zunanjetrgovinska menjava ni od- v vijala na podlagi širših programov vključevanja na mednarodno tržišče. Zaradi spremembe deviznega Financiranja se bodo morale gospodarske organizacije intenzivneje vključevati v zunanjetrgovinsko menjavo, ker si bodo le tako omogočile ne samo boljšo oskrbo z reprodukcijskim materialom, ampak tudi osnovo za modernizacijo proizvodnih zmogljivosti. Analiza lanskih računov kaže, da so bili doseženi pozitivni rezultati v gospodarjenju in da je gospodar-ska reforma vnesla v gospodarstvo večje izenačevanje pogojev ter omogočila, da delovne organizacije za-držijo večji del sredstev za razširjeno produkcijo. Ti ianski ugodni rezultati pa kljub vsemu še ne pomenijo, da bodo gospodarske organizacije tudi letos lahko dosegle isto, ker se pogoji poslovonja stalno zaostrujejo, in sicer tako glede preskrbe z re-produkcijskim materialom in zagotovitev kreditov za obratna sredstva, kot tudi glede prodaje na doma-čem in tujem tržišču. Prav te ugotovitve vključno z za-ostreno zunanjetrgovinsko bilanco in s tem z omejit-vijo deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega ma-teriala kažejo, da bodo morale gospodarske organi-zacije letos še bolj povečati produktivnost dela in hi-treje reševati probleme, ki spadajo v okvir njihove notranje ekonomike. Povečanje materialne osnove delovnih organizacij ne sme biti usmerjeno le v povečanje investicij, am-pak predvsem v reševanje problemov, ki se pojavljajo v zvezi z izvozom, večjo stabilizacijo tržišča, zagotav-Ijanjem stalnih obratnih sredstev, večjimi vlaganji v vzgojo strokovnih kadrov, to je v reševanju vseh šte-vilnih problemov, ki pomenijo osnovo la progresiven razvoj celotnega gospodarstva. Bojan JURČIČ