Štev. 32. V Mariboru 10. avgusta. 1882. Tečaj XVI.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošilja-	p0samesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. -njem na dom za celo leto i gld., za pol leta X gld. (>0 kr., za četrt Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo,
leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravnistvu v dijaškem semenišču	_	., , . . , ,	_	.. , . .,
(Knabenseminar). - Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez	Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., posebne naročnine. dvakrat li kr., trikrat lb kr.
Slovenski kmetovalci štajerski, kde so Vaši pravi prijatelji!
(Slovenskim Judežem pod nos.)
Lisjak uže od nekdaj rad kokoši žre, piščance in pure. Nekokrat se pa kokoši zmodrijo s piščanci in purami vred ter mu vzletijo na drevesa. Jezen hodi in se klati okolo dreves, da ne more niti suhega petelička vloviti. Toda vsa jeza in srd je zastonj. On ne more na drevo, kokoši pa nečejo z drevesa. Sedaj si domisli zvijačo. Naenkrat se potaji. Ves prijazen prištaplja pod drevo, vzdihne globoko, obrne solzne oči proti kokošim in pravi: ljube kokoši, ve se mene po krivici bojite; jaz nisem več stari lisjak požeruh; zelo sem se spremenil! Le poglejte, kako sem slok in izstradan. Pregrešnemu življenju sem dal slovo. Poboljšal sem se čisto. Sedaj delam pokoro. Kure-tina mi smrdi, mesa nobenega ne maram, kobilice, kebri, ščurki, to je meni živež; zato pa se mene bojte več. „Pridite k meni — jaz sem vaš pravi, da, najboljši prijatelj". Izreče in se stegne po ze-lenej travi, kakor da bi omedleval. Kokoši se začudene spoglednejo. Večina meni: nič ne verujmo, lisjak je lisjak, samo potaja se, da bi nas leži vlovil. „Kaj še, oglasi se precej šibka jarkica na skrajnej veji, tako obrekovanje ni prav, treba je poprej poskusiti in prepričati se. Morebiti pa jelisjaku vendar enkrat vsaj na stare dni resnica s pokoro! Pojdimo gledat!" Tako blekne in se spusti na tla, pa o joj! Lisjak hlastne po njej, pobije s taco par njenih drznih tovaršic in mahne s vsemi v svoj berlog!
Nemški liberalci, zlasti celjski nemčurji in jihovi tovarši v Mariboru in Ptuji, so dolgo ropotali in psovali nemški na Slovence, jih strašili, tlačili in teptali, toda potlačiti jih niso mogli. Ve-likoveč Slovenci so začeli napredovati, celo v trge in mesta prodirati, v uradnice in šole zaporedom siliti. Nemške kulture si z drogom niso dajali vbijati. Zato sklenejo ti lisjaki potajiti se. Premagajo se toliko, da začnejo celo slovenski pisati in
poseben listič izdajati, da bi leži slovenske kmet-ske ljudi preslepili in v svoje mreže spravili. Najhujši celjskih nemčurjev, znani slovenski odpadnik dr. Glantschnigg, se prištuli slovenskim urednikom in začne kmetom pisati: hočemo Vam dokazati, daje naša „nemška stranka" in zlasti „le liberalna stranka Vaša prava prijateljica!" Tako piše ta doktor. Koliko Slovencev na kmetih, trepastim kokošim podobnih, da mu je uže z varnega narodnega drevesa pod gobec zletelo, tega še ne vemo. Vendar hočemo s številkami dokazati, da nemška liberalna stranka nikoli ni bila in tudi biti nemore prijateljica kmetom, najmenje slovenskim!
Celih 20 let gospodarijo nemški liberalci v štajerskem deželnem zboru. Imeli so tedaj zadosti časa svojo ljubeznjivost kmetskim ljudem pokazati. No, pokazali jo so, da se Bogu usmili. Nalagali so vsako leto več deželnih doklad — Lan-desumlagen — največ, se vé, gruntnim posestnikom; to pa še brez usmiljenja tako, da jih sedaj kmetski ljudje ne ladajo več. Vsako leto ostajajo več dolžni pri deželnih dokladah. Najhuje zadeti so pa bili ravno gruntni posestniki spodnje-štajer-ski, tedaj Slovenci. Kajti deželne doklade se nalagajo na gruntni davek, a gruntni davek so, kakor je slovenski poslanec g. dr. Dominkuš povedal, 1. 1836, ko so nove katastralne mape izdelavah in čiste dohodke gruntov vcenjevali, po nasvetu mariborskega okrožnega načelnika plem. Marqueta, proti dolučbam postave, za spodnji Sta-jer povzvišali za kakih 400.000 fl. Kaj podobnega se za srednji in gornji Stajer ni zgodilo. Samo spodnjemu Stajeru so čisti dohodek od gruntov na povedani način hipoma više potisnoli, namreč v mariborskem glavarstvu za 433.000 fl., ptujskem 304.000 fl., ljutomerskem 60.000 fl., brežiškem 66.000 fl., celjskem I. 98.000 fl., celjskem II. 31.000 fl., slov. graškem 53.000 fl. vkup 1,045.000 fl. Od teh 1,045.000 po plem. Marquetu naloženih in kot čisti dohodek vpisanih goldinarjev smo spodnje-štajerski gruntni posestniki do letošnjega
leta plačevali po 400.000 fl. davka več, kakor bi po postavi dolžni bili. Od leta 1849, ko ie ta ka-tastar obveljal, vplačali smo kakib 4,800.000 fl. gruntnega davka, kakoršnega nemški posestniki srednje- in gornje-štajerski niso plačevali. No, iu vsled tega smo bili preobloženi tudi pri plačevanji deželnih doklad, katerih so nam nemški liberalci od i. 1861 sem vedno več nalagali, kajti deželne doklade nalagajo, se na gruntni davek.
To je bilo, ali je vsaj znano biti moralo, liberalnim nemškim poslancem. So li kedaj besedico črbnili zoper tako preoblaganje slovenskih kmetov? Nikdar in nikoli ne. Velikoveč nalagali so brezobzirno časih celo po 38°/o deželne doklade. Nasledek temu je bil, da so davkeplačilci onemogli in od leta do leta več dolžni ostajali, najbolje na slovenskem Štajerskem. To kaže sledeč izpisek, katerega je poslanec g. dr. Domin-kuš na razpolago dal.
Na dolgu o s t al ejl e ž eln e d o k 1 a d e v s p o d.
Šta jeru.
Okraj 1. 1880 1. 1881
Vranski.....	1515	fl.	513	fl.
Laški.......	5748	J}	5030	n
Mahrenberški	1514	j*	1170	u
Sv. Lenarski	3226	11	3372	n
Celjski......	11.677	n	11.275	ti
Gornjegrajski	1324	rt	1368	n
Ljutomerski .	3471	n	3567	tt
Konjiški	3156	n	2798	n
Kozjanski...	5192	n	4912	ti
Slov. graški .	1793	n	2016	ti
Sevniški	1361	n	1670	ti
Ormožki	6573	n	7645	ti
Mariborski ..	28.091	A	36.264	A
Šoštanjski...	811	n	1387	i»
Brežiški	2735	)}	3855	tt
Šmarijski . ..	7059	n	7605	tt
Ptujski.....	13.538	»	21.126	ti
Rogački ....	6236	))	9050	tt
Slov. Bistriški	4669	y>	9038	tt
Vkup. .109.689 fl. 133.661 fl.
Obče znano in priznano je, kako slovenski posestniki radi davke plačujejo, ako le morejo. Vkljub temu so samo deželnih doklad v dveh letih dolžni ostali 243.350 fl. To kaže, da so onemogli. Kdo pa tega ne vidi? Nemški liberalci. Kajti ovi gospodje so hoteli priklade še pozvišati do 40%. ostalo je lani pri 38%- Letos hoteli so konservativci, naj se gre nazaj do 34"/0. Toda v Savinjskej dolini kot liberalni klopatač znani baron Hackelberg je kljuboval konservativcem in nasvetoval 35%• Liberalna večina je mu pritrdila. Ako preračunimo, koliko so v procentih lani naši posestniki dolžni ostali deželnih priklad, tako poizvemo, kateri okraji so najhuje oslabeli. No, in od predpisane svote na dolgu ostalo je v okrajih : Vransko 5%; Mabrenberg 10, Gornjigrad
11, Šoštanj 12, Laško 13, sv. Lenart 13, Slov. Gradec 14, Konjice 15, Ljutomer 17, Sevnica 18, Celje 18, Brežice 19, Kozje 26, Ormož 26, Mari-29,' Ptuj 30, Slov. Bistrica 37, Šmarije 37 in Rogatec 51, t. j. čez polovico. Tako strašno so to-raj slovenski kmeti v 201etnej dobi liberalnej onemogli in oslabeli. Iu vkljub temu, da so slabe letine zaporedom taksno oslabljenje naprej kazale, so nemški liberalci vendar v deželnem zboru štajerskem vsako leto večjih stroškov delali in večjih doklad tirjali! No, in sedaj pa naj veruje, če more, kakšna slovenska trepasta kokoš lisjakom celjskim, blebetajočim v svojem nemčurskem „Prijatelji" (?): „nemskia liberalna stranka je Vaša (slovenskih »kmetov) prava prijateljica!"
Ali ni to zelo ostudna politična hinavsčina?
Desterniški.	(Dalje prihodnjič.
_ *
Gospodarske stvari.
Kako treba z žepno urico ravnati.
V resnici dobra žepna ura je za človeka velika dobrota in zasluži, da lepše in z večjo skrbijo ravna, kakor se to navadno godi. Urica se mora vsikdar z največjo natančnostjo ob istem času navijati. Najboljše je to, brž zjutraj, brž ko človek vstane. Ni dobro urico na kako kameno ploščo, mramornato mizo črez noč položiti. Pri tankih urah nagla sprememba temperature lahko povzroči, da pero pokne. Vrh tega naredi mraz olje rodo in vsled tega kolesca iu cepiči mauj lahko delujejo in tako pravilno in natačno hojo ure za-prečujejo. Najboljše je uro, kedar jo od sebe položiš, povprečno ob kako mehko steno obesiti, ravno tako, kakor v žepu leži. Prosto obešena ura tudi ne sme biti, ker se tako pogosto začne sem ter t je poganjati in tako poganjanje natačno hojo ure moti. Sploh je treba na to gledati, da se pokrovci urini trdno zapirajo. Kdor si hoče svojo uro praha čisto ohraniti, naj jo v usnjatem žakeljci nosi. Zakeljci ali vrečice iz suknja ali platna viso dobre, ker se posamezni deli med seboj rioajo in tako veliko drobičnega praha napiavijo, ki se s časom v uro spravi, naj se pokrovci še tako trdno zaklepajo. Ključ za navijanje mora biti majhen in natanko na jeklen čepič se nasajati, ker, če s cepiča zdrkne, to uri silno škoduje. Iu ravno poprave tega navijavnega čepica so zelo drage. Kedar se ura vravnava, se kazala smejo naprej in nazaj pomikati kakor kaže. Manj daleč kakor se tako porivajo, bolje je. Od časa do časa se mora notrajni del ure posnažiti, kajti olje se z časom posuši, praha, če še tako drobičnega, se nabere med kolesci in cela mašina se po nepotrebnem preveč odrza, pri vsem tem pa prav ne deluje in ura tudi prav ne kaže. Kdor ima dobro uro in dolgo časa dobro ohraniti hoče, jo mora
vsaj vsako drugo leto k urarju dati, dajoizsnaži. Pri tem pa je treba paziti, da se ura le zanesljivim rokam v popravo izroči.
Naprava v pokončevanje poljskih miši.
Po njivah in ogonih, na kterih so se poljske miši vdomačile, postavijo se sem ter tje po 4 metre dolgi drogi s poprečno vstavljeno vejo, na ktero se morejo ptiči vsedati. Posebno vrane in kanje ljubijo taka sedala, da na njih na miši prežijo in jih potem lovijo. To je tako priprosto sredstvo zoper te hude škodljivce, da si prostejše misliti ne da, in vendar včasih več pomaga ko pasti, zastrupljene krogljice ali svalki itd.
Pomoček zoper zeljne bolhe.
Prav priprosto pa korenito sredstvo zoper zeljne bolhe je pelin. Njegovo perje se skuha in taka voda v škropilnico dene, s kakoršno se z drugo vodo po gredah ali ogonih škropi. Z malo škropilnico se s pelinovo vodo sadike večkrat poškrope, na kar potem bolhe izginejo.
Sejmi na Kranjskem 14. aug. Leskovec, 15. aug. Osivnica, 16. aug. Bistrica, Lož, Vače, Ho-tavlje, Šmarije, Planina, Trebnju, Cerklje, 20. aug. Zatična; na Koroškem: 20. aug. v Frižah; na Hrvatskem : 13. aug. Jablanac, 15. aug. Zagreb, Reka, Jasenovac, 17. aug. Koprivnica, 21. aug. Zagreb.
Dopisi.
Iz Mariborske okolice. (Učiteljska konferenca,) Dne 31. avgusta t. 1. imeli bodo učitelji Mariborsk., Bistriškega in Šentlenart. okraja svojo skupno konferencijo. Obravnavali se bodo sledeči predmeti: I. Kako je slovniški poduk posebno sposoben učencem um vzbujati na delavnost in ga bistriti. Sporočevalca g. Mohor in g. Leske. — II. Zakaj se ima ravno od ljudskega učitelja društvena ali občna izobraženost tirjati? Sporoč. g. Kovačič in g. Leskovar. — III. Računanje na pamet na vseh stopnjah ljudske šole s praktično poskušnjo za višji oddelek. Sporoč. g. Mavric in g. Cizelj. — IV. Sadje- in vinoreja z obzirom na tukajšnje razmere in kako zamore ljudska šola sadje- in vinorejo pospeševati. Spor. g. Praprolnik. — Pri tej priliki bi bila želja izraziti, da bi se slov. slovnica v 2. berilu nekoliko okrajšala, 8. berilu pa da bi se pridjala tudi slov. slovnica. Želimo konferenciji dober vspeh; morebiti zaslišimo od nje kaj slovenskega? Želimo ji Ptujskega poguma ! I, saj je g. nadzornik Robič učen in moder mož, ki ne črti ne naroda ne pravice. — Dalje bi bilo koristno, ako bi se vsled IV. točke pri tej konferenciji učiteljem pri sadje- in vinorejski šoli razkazivalo o nevarni trtni uši, pokazal ameriški trs in kako se cepljuje.
Pravoslav.
Iz Mozirja. (Vabilo.) Kakor je bilo v slovenskih časopisih uže razglašeno, se je v Mozirji ustanovil „Savinjski Sokol". Po prvem občnem zboru, dne 29. maja t. 1. smo morali čakati še do 18. julija, da so nam došla pravila s popolnim uradnim potrdilom, podpisanim od c. kr. namestnika. To je uzrok, da se tako dolgo nijso rodoljubom razposlala, ker se nijso mogla poprej tiskati. Važni odgojevalni vpliv takega društva je povsod uže priznan, kjer se rodoljubi resno zanimajo za vsestransko odgojo naroda. Naj le tu omenimo, da je bilo letos pri slavnosti dvajsetletnice Sokola v Pragi zastopanih 80 čeških sokols-kih društev. To dokazuje, kako živo in jako uporabljajo Cehi vsako sredstvo, da si v narodu vzgo-jujejo pravo odločno možatost, domoljubje in mnogo drugih vrlih lastnosti, kakoršnih Slovenci še bolj potrebujemo. Odbor „Savinjskega Sokola" torej uljudno vabi p. rodoljube, da k temu društvu pristopijo. Kot društveniki se vzprejemajo, razen podpornikov, posebno telovadci, t. j. najmenj 17 let stari, dovolj sposobni mladeniči in tudi možje, ki se hočejo v telovadst^u vežbati, ali ki hočejo k sokolskej godbi pristopiti, ako so sploh pošteni in miroljubni. Društvenina se je v prvem občnem zboru tako določila, da plača vsak podporni in delujoči ud 1 gld. pristopnine jedenkrat za vselej; letnine plača telovadec 1 gld., podporni ud pa 2 gld. Veči prostovoljni doneski se hvaležno spre-jemaji. Godci se k Sokolu vzprejemajo brez pristopnine in letnine, a ravnati se morajo v smislu za to posebne pristopnice. Za sokolsko godbo se plačujejo ob mesecih v posebno za to namenjeno blagajnico prostovoljni doneski, katere društveni poverjeniki pobirajo. Muzikalije za to godbo preskrbuje društvo. Daleč od Mozirja bivajočim društvenim tolovadcem, zlasti poddružnicam, bode društvo pomagalo, kolikor možno, glede vaj in telovadnega orodja. Vsled sklepa v prvem občnem zboru se bode sklical drugi občni zbor takoj, ko se bo vedelo za ugodno priložnost, da bi se bilo povoljne udeležbe nadejati. Slovenskim rodoljubom podajamo pravila „Savinjskega Sokola" ter jih uljudno prosimo, da priskočijo temu na Spodnjem Štajerskem novemu društvu s svojo podporo, kakor se jim potrebno vidi iz pravil in dr.
RadoslavSkoflek,	Lipold,
tajnik.	starosta.
Od Ormoža. (Okrajni z as to p) ormožki je imel dne 8. julija t. 1. sejo. Predsedoval je načelnikov namestnik g. dr. Gersak, ker je načelnik g. Schmidl svojo čast odložil in seje ni udeležil se; njegov odstop pa se po predlogu g. Robič-a ni sprejel. Za zapisnikarja se izvoli g. Robič, ki zapisnik zadnje seje v slovenskem in nemškem jeziku prečita, in da se odobri. —• Za preglednike volilnih aktov glede zadnje izvolitve g. Kandrič-a v okrajni zastop so voljeni in gg. župnik Sporn in posestnika Gesner in Zadravec. Račun od g. Kada o poprejšnjem okrajnem za-
stopu se ni mogel odobriti, ker se sploh manjka njegovih razjasnil o nekterih pomanjkljivih izdatkih. — V asentno komisijo konj so izvoljeni gg. Čulek, Kandrič in Zidarie. Občini Žerovinci se na njeno prošnjo dovoli, da se odtrga od sodnijskega okraja Ormožkega, ter da se pricepi Ljutomerskemu. Dovolilo se je štajerskemu konjerejskemu društvu 50 gld. za potroške pri premiranji konj v Ormoži. Okrajnemu odboru se dovoli na okrajne potroške vzeti 2000 gl. na posodo, ker so vsled odpisanja dače radi toče dohodki na okrajnih dokladah celo majhni. Za pregledovalce okr. računov na leto 1881 se izvolijo gg. Sporn, Zadravec in Robič. Ustanovljenje okrajnega štipendija na živino-zdravniškej šoli v Gradci se ne dovoli. — Sprejeli so se sledeči predlogi: Predlog g. Robič-a: Okrajni odbor naj pri visokej vladi in državnem zboru potrebno stori, da se poškodovancem po toči tega okraja dovoli brezobrestno državno posojilo. Predlog g. Robič-a, naj se v teku tega leta nadaljuje okrajna cesta od sv. Miklavža na Središko Ljutomersko cesto. Predlog g. Robič-a, naj se za ormožki okraj kobilam tega okraja primernejši žrebci spravijo.
iz Slovenskih goric. (Zdrava pamet pa Mi h ali če ve peticije.) II. Krvava škoda je pač, da vi, ki ste Mihaliču v krošnjo skočili, tega človečeka bolje ne poznate. Vem, da deseti del od vas, ki ste njegove peticije podpisali, tega nebi storili, še onda ne, ko bi vam pisal „hoch-wohlgeboren" mesto „wohlgeboren". Pokojni ore-hovski „pauernferajn,,, ki pa še zdaj včasih z nogo malo zmiga, pripisuje svojim želarom tudi vselej „Euer Wohlgeboren"! „Euer Wohlgeboren" to je pač tista sladka beseda, na ktero se razni „bolteki" radi zgrabijo in lehko vlovijo; to vse ptujski „Rumpec" prav dobro ve, zato je z njo tako darežljiv. Posleknji haložki viničar je njemu: „Euer Woh!geboren", če se mu le podpiše. Že iz tega vidite, da se vam lotmerski Honzek le norčuje, vi pa mislite, ka je to Bog si ga ve kako resnoben in visokočislan mož, če ravno se po raznih novinah šteje, ka se on vsakega posla naj-raji od zaja popremlje, sred polnoči po krčmah s črevljarji svajuje itd. Kdo po tem takem pitam vas, zasluži več zaupanja, da li oni možje, ki vas v domačem jeziku podučujejo, kako se treba v tej ali onej reči ravnati, in vam v lepem slovenskem jeziku pripovedujejo, kaj se godi kde v tem ali onem kraji širokega sveta, ali pa oni, kteri „Euer Wohlgeboren" ponujajo in še take prošnje za podkrižanje in podpisavanje, po katerih se Slovenci pred celim pametnim svetom na smeh in zaničevanje postavljajo ? Marsikdor od Mihaličevih hlapcev zapeljan, se je že oglasil in javno opazoval ali preklical svoj zborabljeni podpis; mar-sikterega nemčurskega župana so sosedi že z vilami poščegetali, ker je brez njihovega zuanja in proti njihovi volji onesnažil občinski pečat; in nadati se je, da bode se njih mnogo več ogla-
1 .
silo in reklo, kako so bili zapeljani od raznih čukov na podpis, nas Slovence sramotilnih Mihaličevih peticij. Tako bo se deloma popravilo, kar se je po hudobiji ali po neznanji bilo pokvarilo. V sv. pismu se šteje: da ima Bog nad ednim spokorjenim grešnikom več dopadenja, kakor nad 99. pravičnimi, ki pokore ne potrebujejo. Oglasite se tedaj zaporedoma, s tem bodete ob ednem tudi podpirali sklep vestnih učiteljev ptujskega okraja, ki pravi: dozdaj se je po zlobi in bedastoči mnogo zlatega časa v šolah zgubilo, zanaprej pa kaj takega nesme več biti; vsi predmeti se morajo v slovenskem jeziku učiti, podučevanje tuj-ščine je zgubljen čas.
Od sv. Jurija na južnej železnici. (Povabilo k shodu za sadjerejsko društvo.) Kolikor dobička marljivemu kmetu donaša sadjereja, to vedo vsi, kteri se z njo pečajo, pa tudi ni lepšega pogleda, kakor s sadjem obložena jablan, hruška, češplja itd. Ali vender koliko krajev na Slovenskem se najde, kder ljudje, ali iz nevednesti ali pa, ker jih nihčer ne spodbuja, tako rekoč za sadno drevo ne morajo. Koliko praznega prostora v vrtih in za cesto! Koliko sadnih dreves bi še lehko rastlo, cvetelo ino sad rodilo, ako bi jih kdo nasadil. Da bi se naši ljudje začeli bolje brigati za sadjerejo, so sklenili podpisani domoljubi osnovati „Sadjerejsko društvo za spodnji Štajer", katerega glavni namen bi bil, pospeševati sadjerejo po Slovenskem, bodi v besedi ali skozi poduk, brezplačno razdeljevanje cepičev, ali drugače, ter vabijo vse sadjerejce posestnike, kratko vse^ kateri se za to reč vnemajo, na razgovor v Šent-Jurij na južni železnici in sicer dne 15. augusta 1.1. ob 1/23 uri popoldan, kjer bo se posvetovalo, deloma sklepalo, volil osnovalni odbor itd. Obilne vdeležitve se nadjajo podpisani: Dr. G. Ipavic, Fr. Kartin, M. Kaučič, Mik. Ripšl v Šent-Jurji. M. Vošnjaji, Fr. Kapus v Celji. J. Anderluh, Fr. Skaza v Šmariji.
Od sv. Jakoba v Slov. goricah. (Nekaj veselega.) Čudež božje dobrotljivosti se oči-vidno nahaja v našem kraji. Izvzemši kako dvojico posestnikov so več ali manj vsi drugi grozni toči všli. Ne da bi ravno vinske gorice kaj veliko obetale razun nekterih v posebno srečnih legah — mora vendar človek ozirajoč se po sa-dunosnikih vkliknoti: to je paradiž, kaj takega še nisem videl, pravijo odrasli ljudje, drugi pa: v 20 letih ne bomo zopet tako polna jabelka imeli. In res bodi jabelka, hruška, sliva, še tako majhna, obložena je, da komaj drži. Več je sadu kakor listja na njej. Vse visi do tal, vse je pod-preto. Kar je pa posebno veselo, je to, da od vseh strani kupci prihajajo, ter drug drugega iščejo prehiteti. Mešetarji v okolici krožijo in denarjev ponujajo. Že dalje časa cvili ali ropoče kolo v klanci ali na ravni z nabasanim vozom predanega ranega sadja, koje se plačuje: hruške kilo po 6 krajcarjev, jabelka polovnjak pa 7 gld.
Tako bo si marsikteri posestnik rane zacelil na pošten način, če se še le dajo, v velik razloček tistim, ki kegljišče stavijo in na tihem „šnaps" krčmarijo in to bojda celo mladim ljudem in celo po noči, kakor bi ne vedeli, da noč in pijača, zlasti žganje, iz poštenih fantov „lumpe in falote dela". Starši pazite na svoje sine, posebno po nočeh. Fantje ne bodite tako neumni si od takih krščenih judov denarja iz ajžarja spravljati, sami naj žerejo svoj „špiritus". Pomnite si tiste svoje tovarše, ki se krčem uže v svojej mladosti ne izogibljejo.
Iz Maribora. (Čitalnica — posojilnica — Schulverein — toča.) Vrla naša čitalnica napravi v nedeljo izlet v Frauheim, da počasti mnogozaslužnega narodnjaka g. Divjaka ob priliki njegovega odlikovanja. Okolo 11. ure bo tiha sv. meša v novej farnej cerkvi Framskej in potem vrši se odlikovanje v šolskem poslopji. C. k. glavar g. Pavič, pripne odlikovanemu domoljubu srebrni križec s krono. — Slovenska posojilnica je pretečeni teden dovršila prvo polletje svojega obstanka. Z veseljem poročamo, da je imela čez 100.000 fl. prometa. Posojilnica bila je toraj potrebna. Vsa hvala pa gre vestnemu in spretnemu vodstvu! — Pekerčanje dobijo toraj šolo ponem-čevalnico. Nemški „Schulverein" jim doplačuje 600 fl. pa samo dve leti. Potem pa bo menda Reiser šolo sam vzdržaval, saj itak drugi ne bodo otrok v njo pošiljali, kakor njegovi viničarji. Drugi bodo otroke pustili v izvrstne) 3razrednej šoli vLembahu in se bodo deca leži kaj naučili, kakor v Pekrah, kder bodo vsi otroci celih 8 let v enem razredu čepeli. Razvanjčani pa se utegnejo še kesati, da so „Schulvereinu" na limance šli. Ta „Schulverein" utegne v par letih propasti, prepovedan biti in potem lehko Razvanjčanje sami plačujejo učitelja in njegove doklade in še „pen-zijon" ! — Okolico našo je v noči od nedelje do pondeljka toča obiskala. Škodila je samo vinogradom. Vzela je branja.
Iz VVierštajna. (Občinske zadeve). Neki A. Scb., kateremu so pred nekaj leti nogo odžagali, je dolgo časa službe iskal, naposled dobi službo strežaja v Ptujskej bolnišnici, kjer je žena z otroci pri njem. Kar si izmisli in da prošnjo še za podporo od občine. Na občino pride in župan podpiše, ali velikoveč pisač njegov pečat pritisne, ker župan pisati ne ve. Zdaj ga že griva, pa si ne more pomagati, ker moramo plačevati. Štirikrat je že občinski pisač A. Sch. prošnjo delal in so prosili, da se jim dovoli 40% občinske priklade na davek leta 1882. C. k. glavarstvo jih pa zavrne s tem nazaj, da morajo vsi večji davkoplačilci k temu privoliti. No, zato so si v Kozjem nekega pisača posodili, se ve da ne brez stroškov; toti je nekaj podpisov nalovil, in so tako zopet prošnjo odposlali, sedaj celo za 47%.
Iz Vuhreda. Novega župnika svojega so Vuhrečani dne 4. t. m. z velikim veseljem prav
sijajno na kolodvoru sprejeli. Šolska mladež z g. nadučiteljem, predstojnik, cerkvena ključarja in mnogo drugih je pričakovalo prihajajoči vlak. Pri izstopu pozdravi najprej g. provizor z jedrnim govorom g. župnika, za tem sledi pozdrav za pozdravom in mala deklica podeli lep šopek dišečih cvetlic v znamenje ljubezni, udanosti, pokorščine. Med strelbo in lepim zvonenjem se podajo g. župnik spremljani od č. g. nadžupnika Vozeniš-kega, šolske mladeži in drugih na svoj novi dom. V nedeljo 6. t. m. pa so bili od č. g. nadžupnika in drugih č. g. sosedov slovesno vpeljani v cerkev, ter v krepki besedi od č. g. nadžupnika predstavljeni in izročeni Vuhrečanom, kojim se je marsiktera solza veselja zasvetila v očeh v srcih pa se želje budile, da nam Bog ohrani prav mnogo let č. g. župnika, ter da bi nam pomagali postaviti hišo božjo.	Vuhrečan.
Politični ogled.
Avstrijske dežele, Grdo ravnajo od neiidaj uže drzni nemški liberalci, ki hočejo ali pri nas vse strahovati ali pa z Bismarkovo nemčijo združeni biti. Hvala Bogu, da smo jih vrgli pri volitvah v državni zbor. Nič menje izdajalni kažejo se Italijani, kolikor jih še imamo; posebno v Trstu rogovilijo uže čez mero. Vlada jim je skoz prste gledala. Čeravno smo jim na ljubo milijone žrtvovali, da postane Trst prvo in glasovito trgovsko mesto, čeravno smo Slovence v mestu in okolici zanemarjali, potolažili vendar Italijanov nismo ; vedno so cikali v Italijo in zadnja leta 30.000 ljudi iz Italije k sebi privabili kot stanovnike brez avstrijskega državljanskega prava. Vse to je delalo na to, da bi Trst odcepili od Avstrije in prikrpali k Italiji. Cesarjev namestnik je poskusil jih vtolažiti z veliko in krasno razstavo; sam brat cesarjev jo pride odpirat. Nič ne pomaga! To je povod novim zločinstvom. Ko je veteranov društvo šlo k nadvojvodi Ludviku poklanjat se, vrže nek lahon bombo z neke hiše med ljudi, ki ubije dijaka Fortija in rani 15 ljudi j. Sedaj so Avstriji zvesti meščani in Slovenci razjezili se in pobili lahonom šipe po oknih. Policija je imela dosti dela. V nedeljo je novi škof Glavina obhajal svoj slovesen vhod, bilo je vse mirno. Razstava je tudi dobro obiskovana. To pa se čuje od vseh strani, da je treba Italijane v Trstu spod-riuoti s Slovenci, ki so cesarju vselej zvesti. Bržčas bode namestnik baron Depretis moral odstopiti, mož je premehek Italijanom, preosoren Slovencem. — Na Kranjskem postajajo ljudje zoper rogovileže, od „Schulvereina" poslane, čedalje srditneji. Bati se je tepežev. — Nemški cesar Viljelm je zapustil Gostin, našega cesarja in cesarico obiskal v Ischelnu in se odpeljal domov. — Vodja slovanskih Čehov, slavni dr. Rieger, izrazil je se v objavljenem pismu, da je treba od vsakega človeka zahtevati znanje češkega jezika,
kateri hoče na Češkem, Moravskem ali Sleskem dobiti javno službo. Silno peče to nemčurje in tiste prenapete Nemce, ki mislijo, da bi se zavoljo njih celi svet moral učiti nemški. — Deželna komisija za reklamacije pri gruntnem davku na Štajerskem je dokončala svoje delo.
Vnanje države. Francozi dobili so novih ministrov, ki obetajo se previdneje obnašati se v zunanjih zadevah, kakor prejšnji. — Bismark baje zopet boleha. — Ruski car namerava potovati k svojemu tastu v Kopenhagen, potem k nemškemu cesarju v Berolin in k našemu na Dunaj. — Srbi so s svojim kraljem Milanom nezadovoljni, sedaj se poda kralj v Ischl, da obišče našega cesarja. — V Bolgarsko vdrli so turški roparji. Zato je proglašen obsedni stan ali hitra sodba v Šumens-kem okrogu. — Turški sultan uvidevši, da se evropske vlade zaradi Egipta nečejo spreti med seboj, pogaja se z Angleži. Bržčas se reč na mirnem pogodi tako, da bodo Angleži na neksen način gospodje v Egiptu. Turška vojska zbrana je na otoku Kretu. Od ondot ni daleč v Egipt. Tukaj so Angleži imeli malo prasko z Egipčani. Palo je nekaj Angležev pa mnogo Egipčanov. Potem pa sta se obadva nasprotnika pomeknola nazaj. Mesta Said, Suez in Izmajlo ob Sueškem kanalu vzeli so angležki vojaki. Iz Jndije se pelja več regimentov v Suez, od koder lehko Arabi-pašo zgrabijo od zaja in mahnejo v glavno mesto Kajro. Arabi-paša je pa sedaj vice-kralja odstavil, in sam sebe k tej časti povzdignil, ter obljubil zvestobo in pokorščino turškemu sultanu. Od tega pa Angleži tirjajo, naj odstavi Arabi-pašo, naj gre z vojsko nad njega, se ve pod poveljništvom anglež-kih generalov, ter ga proglasi za puntarja. Tega se pa sultan ne upa storiti zavoljo mohamedanov iu toraj visi cela reč. — Auamski cesar v Aziji, grozen pogan, hudo preganja tamošnje kristijane, ki imajo več francozkih misijonarjev pri sebi, Vrbu tega se je spri s francosko vlado in je sedaj nastala vojska med Francozi in Anamskim cesarstvom.
Za poduk in kratek čas.
Naš domači regiment štev. 47.
V. Med tem, ko sta 1. in 2. bataljon našega regimenta od Trsta proti Veroni prodirala, mudil je se major vitez pleni. Fodransperg v Mariboru, da sestavi in dopolni 3. bataljon. Dne 17. aprila 1848 mora bataljon naglo v Celovec in dalje v Terbiž, da prežene italijanske vstaše iz Pontebe. Seboj imajo naši 4 kanone, jih dobro nastavijo ter streljajo v Pontebo uže dne 23. aprila. Stre ljanje spravi Lahe kmalu v nered in sedaj pritisnejo naši Slovenci z bajonetom pa ne pridejo do sovražnika. Kajti ta potegne .na drugi strani iz Pontebe, kakor podgane, kedar podlasica na nje plane. Vsem naprej lomijo v mestice narednik
Blaž Vršič, korporali Franc Mengusar, Anton Hržič in vojak Jož. Ciglar. Od Pontebe marširajo v Videm, dalje v Conegliano in naposled pred trdnjavico Malghera, od koder so Lahi iznemirjali okolico do Padue in Vicence. Da se temu v okom pride, poslan je 3. bataljon našega regimenta v Mestre. Kmalu obkolijo naši junaki Malghero ter se zarijejo za nasipi v globoke in široke rove. Sovražnik jih večkrat silno napadne pa je vselej zapoden nazaj. Pri taksnih priložnostih odlikovali so se posebno Slovenci; Lovro Grič, Jan. Močnik, Miha Dečman, Anton Puklavec, Anton Majcen, Janez Menikov in Simon Gregorc. Vrlemu Jan. Usarju pa je kanonska'krog-lja desnico odtrgala. Toda samo do 15. avgusta so naši vojaki mogli prenašati težave okolo Mestre. Potem pa so generali prisiljeni bili ves 3. bataljon poslati v zdravejši kraj, v Conegliano; kajti v bližini smradljivih močvirjev Adrijanskega morja med Benetkami in Malghero so naši ljudje hudo bolehali; okolo 900 jih je po bolnišnicah pole-žavalo. Zato so premestili ves bataljon.
Pijemonteški kralj je med tem obkolil Man-tovo. Njegove prestraže pa so bližale se Veroni ter kazale, da glavna moč sovražnikova ni daleč. Zvedelo se je tudi, da stoji kraljeva vojska med Custozzo in Somma campagno od Peschiere do Villafranke. Maršal Radecki sklene zgrabiti sovražnika naglo, to pa na sredini, da razbrska njegove sile na vse strani. Naš regiment je z divizijo 7. husarskega regimenta in hrabrimi graničarji, orjaškega regimenta Slunjskega, podredjen brigadi obersta Krpana. Ta brigada je podredjena generalu d'Aspre, ki zapoveduje II. vojnemu oddelku ali koru. V noči ob 1. uri 22—23. junija bi imeli spustiti se mogoče tiho proti sovražniku. Zato zapustijo uže zvečer vojaki trdnjavo Verono, da pod milim nebom čakajo na znamenje odrinoti. Ali komaj nastopi tema, zagrnejo zvezde in nebo črni oblaki, da se ulije strahovita ploha, med groznim bliskanjem in grmenjem, da se zemlja trese. Vojaki so mokri do vsake niti. To jih pa ne plaši. Proti jutru pobriše veter oblake z neba in krasno solnce italijansko prisije. Marsikatero srce se ga razveseli zadnjokrat; kajti ko vode odletijo in se vojakom obleka nekoliko posuši, plane vsa armada naprej: začne se strahovita bitka pri Soni in Somma campagni dne 23. junija, katerej potem sijajna zmaga pri Custozzi dne 25. junija srečen konec stori.
Sovražnika najdejo najprvlje za obzidjem vasice Sona. Od brigade Gyulajeve napadne vas regiment 48. pa ne more vdreti, čeravno naši Pi-jemontezom skoz strelne luknje v ozidji puške iz rok pipi jejo. Seda j mora naš regiment v pomoč. Stotnik pleni. Jakomini dobi povelje vzeti grič sv. Guistine na strani od vasi, na katerem so ^Pije-montezi s kanoni. Naši Slovenci prasnejo naglo pod grič, kder so maličko varneji pred sovražnikovimi krogljami. Ko si par trenutkov oddehnejo, vzdignejo se in mahnejo na grič tako silno, da
sovražnik na nos na vrat zbeži. Sedaj vdere 48. regiment tudi v vas Sono in ker pritiska od strani še brigada kuez Scbwarzenbergova, podijo sovražnike in pokajo za njimi tijan do Garda-jezera in blizu Pescbiere. Ranjeni stotnik Jakobini prejel je pozneje za svoje junaštvo red železne krone, a vrli tambor Janez Tikvič zlato svetinjo.
Tri omenjene brigade so pa sovražnika predaleč podile. Grof Radecki jih toraj pozove nazaj. Vrnejo se res še o pravem času; kajti drugi den je maršal Radecki še le prav spoznal, kde da pijemonteški kralj s svojo glavno armado čepi, namreč v Somma compagni in Kustozzi. Od ondot je namreč dne 24. junija zgrabil našo brigado Simbschen in jo napal, preden je zasesti mogla višine pri Somma compagni. Sovražnika vre čedalje več od Mantove sem in tišči brigado Simšen pred seboj proti Veroni. Tako preti kralj našej armadi priti za ledje, ker je vsa proti Peschieri obrnena zavoljo včerajšnje zmage pri Soni. Sedaj ukaže slavni maršal Radecki vso armado obrnoti proti jugu, kar se v noči od 24—25. junija tudi srečno završi.
Krpanova brigada prodira "v reservi za brigado Lichtensteinovo in Gylajevo na cesti med Custozzo in Somma campagno proti Villafranki. Strahovito peče solnce z modrega neba. Mnogo vojakov se mrtvih zgrudi na tla, ker se jim možgani vnejo. Med tem ko brigadi poslednji sovražnika prejimljete okolo Somme campagne, zadene Krpan naenkrat na Pijemonteze, ki so nad Custozzo na podolgovatem hribu, s cipresami obraš-čenim, prav močno utaborjeni. Ne more dalje. Sklene zgrabiti se z nasprotniki. Tri baterije so hitro na griči Monte godio. Nadlajtnant Heusser vdere v vasico Bagolino pa jo mora zopet sovražniku prepusti. Med tem pririjejo graničarji Slunj-ski po strani pod hrib nad Custozzo ter napad-nejo šance na njem. — 10. ura je predpoldnem — pa zbog strahovite toče pijemontežkih krogelj ne morejo dalje. Oberst Krpan jim pošlje 3 kom-panije našega regimenta v pomoč. Do 1500 korakov proderejo naprej, a dalje ni mogoče, 60 naših je mrtvih in ranjenih na tleh. Toda nazaj nečejo. Zarijejo se v zemljo za nekim prstenim robom in branijo sovražniku iz šanc. Major Fürst pride s 3 kompanijami v pomoč in poskusi drugi naskok tudi brez uspeha, veudar zarije se zopet v zemljo. Več oficirjev padne. Podpirani od majora Moili naryja in njegovih grauičarjev poskusijo tretji napad, jednako zastonj. Pridejo 50 korakov blizu do šanc pa morajo zopet odmakniti se ter se zarijejo kakor poprej v zemljo. Tako so naši junaki sovražnikovo glavno silo — 8 bataljonov garde in eno brigado — motili 6 ur. To pa je odločilo zmago. Kajti okolo 4. ure popoludne zapazijo Pi-jemontezi prihod brigade knez Schwarzenbergove; srce jim upada, našim pa raste pogum. Združeni z novo brigado zakadijo se zadnjo krat v sovražnike in jih poženejo s hriba proti Villafranki na
planjavo v pobeg. Sijajna zmaga pri Custozzi je odločena!
Na zelenem travniku pri Custozzi sedaj počivajo izstradani in spehani junaki, mrtve pokopavajo, ranjeuim zavezujejo rane; mnogo ranjencev izdahne še v noči hrabro dušo. Naenkrat pri-jaše k regimentu general d'Aspre in odkrije junaško glavo s svojim spremstvom vred, rekoč: „pred totim regimentom bodem vselej glavo odkrival, kajti storil je neverjetno veliko!" Maršal Radecki pa je pohvalil regiment priznavši, daje največ pripomogel k zmagi pri Custozzi. Zguba regimentova bila je pa tudi občutljiva: mrtvi so obležali 3 oficirji, 40 mož, ranjenih pa 9 oficirjev in 165 mož, vsa zguba znašala je 12 oficirjev in 205 mož. Odlikovani so bili pozneje z raznimi svetinjami: Fr. Modrič, Matija Poterč, Anton Beljak, Fr. Turnsek, Blaž Lovec, Jan. Karner, Fr. Skerta, Jakob Hriberšek, Simon Sepetevec, L. Fritz, Andrej Lah, Janez Kurbos, Fr. Novak, Jurij Orožen.
(Dalje prihodnjič).
Smešnica 32. Kmet skopec kosi na travniku s svojim hlapcem vred. Ob času južine se vsedejo sosedovi kosci in južinajo. Skopec kmet pa reče svojemu hlapcu: vsediva se tudi midva kakor k južini, in dokler oni ne vstanejo, lehko počivava, in mislili bodo, da sva južinala. Hlapec uboga rad skopuha. Ko sosedovi kosci vstanejo, si kose nabrusijo in začnejo kositi, tedaj vstane tudi hlapec, zbije koso z ratišča in maha z ratiš-čem po travi, kakor da bi kosil. Kmet mu začuden reče: „ali se ti meša ti grozno budalo"» Hlapec odgovori: „o ne! le glejte tam uni, ki so se najužinali, bodo gotovo mislili, da tudi jaz po južini veliko leži travo podiram".
Šuškov Jokl.
Razne stvari.
(Svitli cesar) baje pridejo še letos v Celje, ter nameravajo obiskovati Savinjsko dolino in Solčavske planine. V tem slučaji bi želeti bilo, da jih Slovenci skupno pozdravijo, morebiti tako, da na konjih jezdeč spremljajo našega visokega vladarja.
(Regiment Štev. 47) pride meseca septembra v Maiibor, v Cel ji pa se osnuje nov^regiment slovenski štev. 87. Tudi prekmurski Slovenci dobijo nov regiment v Sombotelji.
(Telegrafno Štacijo) so odprli na železniškej štaciji pri gradu Faal.
(Na sv. Anino prosčenje) v Frauheimu so razdraženi fantje Francu Piečkovemu iz Hotinje vesi vzeli denarje in nov klobuk. Bil je tudi tepen.
(Strela) ubila je v Jagočali pri Laškem J. Zajca pod gruško stoječega, v Dramljah pa udarila v hišo Franc Mastujakovo, da je do tal pogorela.
(Srenjo sv. Krištofa pri Laškem) napada v Tagespošti nek pisač, ter se močno jezi, da srenj-čani niso prišli volit 7. augusta novih občinskih zastopnikov. Menda je sam bil med onimi, ki so čakali pa nikogar dočakali.
(V Muro skočila) je z mosta v Lančab mlada ženska, pri Arnauži so jo mrtvo izvlekli.
(Od sv. Jurija na Savnici) se nam piše, da okrajni šolski svet gornjeradgonski ni dovolil šols kej deci opraviti spoved in sv, obhajilo ob priliki sv. misijona. Zaukazal je, da da morajo deca v šoli ostati.
(Slovenski ne znajo) pri sodniji v Rogači, ker rešujejo vloge slovenske advokata g. dr. Gregoriča — nemški.
(Savinjski sokol) pošlje zastopnikov v Trst, da se udeležijo blagoslavljanja zastave, katero dobi vrlo „slovansko delavsko društvo" v Trstu. Iz Zagreba in Ljubljane pridejo tudi sokolci.
(Slovenci zmagali) so pri volitvi za istrijanski deželni zbor v Kopru. Slovenec g. Spinčič je dobil 60 glasov, lahonski kandidat samo 13. Slava!
(Mestnine) je mariborsko mesto letos nabralo 7626 fl.
(Iz Lembaha) se poroča, da so pogoreli trije hrami in v enem 2 otroka.
(Duhovnih vaj) v Mariboru je se udeležilo več gospodov iz mesta pa 88 zunanjih.
ff Umrl) je č. g. Miha Jeras v Brežicah, star 83 let, zadnji lavant. mešnik, ki se je porodil v pretečenem stoletji (1799).
(Vojaške konje) bode prodavali v Mariboru v soboto, 12. t. m.
(V Mozirji) imajo letos mnogo gostov iz raznih mest, celo iz Zagreba, Gradca in Dunaja, ki se kopljejo v Savinji.
(Hranilnica mariborska) je od 14. do 17. augusta zaprta.
(Obsojeni) v Celji so bili: Janez Polner na 1 leto, Miha Ratajc na 6 let, Cila Prevolšek na 5 let v težko ječo, vsi zaradi tatvine, Martin Ko-stanjšek na 5 let zavoljo posilstva: Janez Miiller in Jakob Miiller z Radelna pa na 5 in 3 mesece v ječo, ker sta srebrnjake ponarejala.
Loterijne številke:
V	Trstu 5. avgusta 1882: 80, 65, 79, 84, 3.
V	Linci „ „	34, 37, 73, 68, 21.
Prihodnje srečkanje: 19. avgusta 1882.
Učenca
slovenskega jezika zmožnega sprejme v štacuno z mešanim blagom
Jožef Žagar,
trgovec pri sv, Juriji v Slov. goricah.
Priporočba.
Podpisani priporočuje se p. n. cesti tej duhovčini za izdelovanje orgelj. Izdeluje pa orgle ne samo po starem, ampak tudi po novem načinu ostrokrožnih sapnic — Kegelwindladen —. Skvarjene orgle popravljam točno in cenó.
(Poprej >r. Krajnc )
Raktelj in Maksel,
o r g 1 j a r v Tržažkej nlici pri sv. Magdaleni v Mariboru.
Priporočilo.
Slavnemu občinstvu priporočam svojo
prodaj alnico z raznovrstnim pohištvom, r^a
Dobijo se pri meni mize, omare, stoli itd., različna postelnina po zmerni ceni.
Uršula Lang
2—3	v Celji,
gosposke ulice štev. 125.
Oznanilo.
Vljudno podpisani naznanjam, da sem svoje dosedanje, v poprej Krie-huberjevej hiši, v graškem predmestji (nasproti frančiškanskej cerkvi) celih 14 let nahajajoče se
svečarsko in medičarsko podjetje
v lastno hišo, štev. 5, v Vetrinjskej ulici, nasproti poštnej ulici prestavil.
Zahvaljujoč se čestitim naročnikom, osobito visokej duhovščini, za dosedaj mi skazovano zaupanje, prosim nadaljevanja obilnih naročil in obljubljam zvesto postrežbo z dobrim blagom.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Jožef Pelikan,
sveear in medičar v Maribora.
1-3
&