PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov prèdhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si, od . 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
x1 d ^ P
ž: P -o o c 2 c m m
II
n i
SJ
S
s
I
r_ m
m
Z
r-i
V g >
~T:
-j
CN
3>
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 200 (12.232)
Trst, torek, 10. septembra 198
Oi
ro
Ponoven hud primer omejevanja slovenske besede
ZARADI DVOJEZIČNIH NAPISOV TRŽAŠKI ŽUPAN PREPOVEDAL RAŽSTAVO 0 MIRU V PALAČI COSTANŽI
0 8
1
Por vojaški udar na Tajskem
na vojno naj nas spodbuja k miru«, je spet dramatično opozoril na nerazumno fobijo in zaprtost nekaterih tržaških krogov do Slovencev in slovenske besede. Tokrat kar v podobi tržaškega župana Richettija, ki si je sam prevzel odgovornost, da ne da razstavnih prostorov Palače Costanzi na razpolago Odbora za mir od Sv. Jakoba, s Pončane in od Magdalene. In to
MARIJ ČUK
TRST — Že spet: Prepovedano — Proibito. Ta zelo zgovorni napis na Plakatih na vratih Palače Costanzi, so ostala nemo zaprta in kjer bi bilo moralo biti včeraj odprtje dokumentarne razstave na temo »Spomin
z utemeljitvijo, da bi bile slovenske di-daskalije pod fotografijami, ki kažejo bombni napad na Trst leta 1944, huda provokacija, ker je pač palača del stavbe županstva in v središču mesta.
Najbrž tako hude odločitve, ki kaže na sicer že večkrat izpričano neto-leranco do Slovencev, ne velja posebej komentirati, saj je v očitnem nasprotju z vso kulturo Trsta, sožitjem, demokracijo in kar je še takih sodobnih naprednih pojmov. Dejstvo je, da prihaja odpoved od človeka, ki bi moral biti enakopraven zastopnik celotnega tržaškega prebivalstva in s tem tudi Slovencev, ki živijo na tem »stičišču kultur«. Dejstvo je, da je župan zavrgel miroljubno dejanje, ki naj osvešča ljudi in jih navaja k tistemu konstruktivnemu sožitju, h kateremu se morajo nagibati sodobne družbe in narodi.
Gre že za nekaj patološkega, je nekdo izjavil na popoldanski tiskovni konferenci organizatorjev razstave v prostorih evangeličansko-metodistične cerkve. Če bi bile didaskalije pod fotografijami ob italijanskem napisu v francoščini, angleščini ah nemščini, najbrž do take odpovedi dvorane ne bi prišlo. Ker pa so v slovenščini, jeziku tu živečih ljudi...
Na razgovoru z novinarji so Andrea Spaccini, Flavio Dambrosi, PaVel
Slamič in Valdo Cozzi orisali vse dogodke v zvezi z nastajanjem razstave in predvsem zadnjih dni, ko je še 5. septembra urad župana dal dovoljenje za razstavo, ki bi morala biti pod pokroviteljstvom Avtonomne leto-viščarske in turistične ustanove, še v petek je bilo vse v redu, ko so na tiskovni konferenci najavili odprtje razstave za včeraj ob 18.30. in povedali, da so razposlali okrog 260 dvojezičnih vabil. A prav ta vabila so najbrž sprožila alarmni ventil v glavah občinskih mož in samega župana ter pri letoviščarski ustanovi, ki se je takoj tudi pozanimala, če je razstava dvojezična, kar se je prirediteljem zdelo povsem normalno, ko pa naj bi bil razstavljen material tako slovenskih kot italijanskih občanov in ustanov.
Ne samo mi, veliko ljudi je ostalo včeraj popoldne razočaranih, ko niso mogh videti kakih 140 izjemno zanimivih fotografij bombnega napada in njegovih posledic leta 1944. Občinstvo je prihajalo, da bi živo videlo delček pretekle tržaške zgodovine, se zamislilo nad grozoto vojne in smrti, uničenja in krvi. A odhajalo je z delčkom sodobne zgodovine, ki ni ravno spodbudna vizitka za upravitelje Trsta, saj s svojo zaprtostjo in togostjo kažejo na kulturno in človeško zaostalost.
BANGKOK — Okrog 500 častnikov in vojakov je včeraj ponoči skušalo pod vodstvom bivšega vrhovnega poveljnika oboroženih sil gen. Senna Nena-koma in navdihom vodje socialdemokratske stranke Kriangsa-ka Chomanana izvesti državni udar, ki so ga predsedniku vlade Premu Tinsulanondi zveste vojaške sile že v nekaj urah zadušile tako rekoč brez prelivanja krvi, saj so se jim uporniki predali. Med kratkotrajnimi o-boroženimi spopadi so bile štiri osebe ubite, med njimi avstralski in ameriški časnikar.
Uporniki so se izdajali za pripadnike nekakšne »revolucionarne stranke« in trdili, da hočejo državo izvleči iz gospodarske krize, obenem pa kraljevsko družino »zavarovati«. V resnici je spodletelemu udaru botrovalo, kot kaže, dejstvo, da je ministrski predsednik Prem postopno okrnil vpliv oboroženih sil na družbeno-politično dogajanje. Pučisti so za udar izkoristili čas, ko ni bilo na Tajskem ne Prema, ki se je z zunanjim ministrom mudil v Džakarti, ne vrhovnega poveljnika oboroženih sil gen. Kamlangeka, ki jè bil v Parizu.
Nedeljski občni zbor združenja Confemili v Rimu
Po zaključku srečanja neuvrščenih
Proti zavlačevanju uzakonitve zaščitnega zakona za Slovence
____________BOJAN BREZIGAR_____________________
. RIM — Skrb za zakonsko ureditev manjšinskih pravic le prva naloga, ki si jo zvezni odbor za jezikovne manjšine v Italiji Confemili zadaja za prihodnje leto. To je splošna ugotovitev nedeljskega občnega zbora, na katerem je ta organizacija pozitivno ocenila prvo leto svojega delovanja. Uvodno poročilo je podal predsednik odbora prof. Piero Ardizzone, ki se je zaustavil pri doseda-niih posegih pri ustreznih organih poslanske zbornice in senata za pospešitev postopkov za odobritev zaščitnih zokonov.
■ Orisal je tudi drugo delo odbora, tako na italijanski kot tudi na evropski ravni, predvsem kar zadeva udeležbo na številnih seminarjih in pa organizacijo simpozija o sredstvih množičnega obveščanja za manjšine, ki Je bil letos spomladi v Termoliju.
Ardizzone je tudi podal predloge za delo v prihodnjem Iztu, ko bo Confemili organiziral dva seminarja in si-oer, v sodelovanju z Evropskim birojem za manj poznane Jezike seminar o sredstvih množičnega obveščanja manjen v vsej Evropi ter v sodelovanju z ministrstvom za solstvo seminar o manjšinskem šolstvu. Največja pozornost, tako v razpravi kot tudi v poročilu, pa je bila
namenjena prav postopku za odobritev dveh zakonskih besedil, to je okvirnega zakona za zaščito jezikovnih skupnosti, o katerem teče razprava v poslanski zbornici in zakona za globalno zaščito slovenske manjšine, o katerem razpravlja senat. Poudarili so, da je v tem trenutku odobritev teh zakonskih besedil osnovnega pomena in je treba torej napeti vse sile, da bi ne prevladale težnje po ponovni »zamrznitvi« teh vprašanj, ki so že opazne. Rečeno je bilo tudi, da so stališča, češ da zmaga neofašistične stranke v Bocnu sili ostale stranke, da ne povzročajo »nemira« z zakonskimi ukrepi v korist manjšin, nesprejemljiva in da je treba zavrniti vsak na daljnji poskus zavlačevanja.
V tem smislu bo predsedstvo Confemilija navezalo stike s predsednikom poslanske zbornice, kar zadeva zakon o jezikovnih skupnostih, o katerem se je razprava v komisiji že končala, z namenom, da pride čimprej do razprave v zbornici. Kar pa zadeva zakon za globalno zaščito slovenske manjšine, za odobritev katerega se je Ardizzone zavzel v okviru avdicij pred senatno komisijo, je bilo rečeno, da mora odbor slediti postopku za, odobritev in paziti, da bi ne prišlo do ponovnih poskusov zavlačevanja. Vsekakor pa je padel predlog za organi zacijo srečanja o teh dveh zakonih na strogo strokovni
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dizdarevičeva ocena konference v Luandi
LUANDA — Po koncu ministrske konference neuvrščenih držav v Angoli se je zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Raif Dizdarevič sešel z jugoslovanskimi novinarji, ki so poročali s konference in izrekel. nekatere ocene o poteku in rezultatih te-
ga srečanja.
»Menim, da je konferenca uspela predvsem zato, ker se je znova dokazala enotnost neuvrščenih na temeljih New Delhija. Posamezne poskuse, da bi gibanje v določenih vprašanjih drugače opredelili, smo preprečili,« je dejal zvezni sekretar za zunanje zadeve.
Srečanje v Luandi je pokazalo veliko skrb številnih držav neuvrščenega gibanja za enotnost in za še večjo aktivnost, ko gre za vsa bistvena vprašanja svetovnih političnih in gospodarskih odnosov. To vzdušje je bilo čutiti v vseh delovnih telesnih konferencah, kjer je bil demokratični dialog bolj prisoten kot na prejšnjih srečanjih neuvrščenih.
Srečanja v Luandi so se udeležile države, ki jih najbolj prizadevajo gospodarske težave. Vendar niso želele antagonizma z razvitimi in so predlagale novo obliko pogovorov, skozi katere bi poiskali rešitve za probleme dolgov,- financ, trgovine in skup-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Z mogočno spominsko svečanostjo dostojno počastili 55. obletnico ustrelitve bazoviških junakov
NA 4. STRANI
•
Tragična smrt štirih Opencev boleče odjeknila v celotni tržaški zamejski stvarnosti
NA 5. STRANI
Scavano spet izvoljen za župana v Gorici
GORICA — Antonio Scarano je bil danes ponoči, po večurni seji, ponovno izvoljen za župana Gorice. Dobil je glasove svetovalcev petih strank koalicije; ki je že v prejšnjem petletju vodila goriško občinsko upravo. Kljub temu pa je nekaj prostih strelcev. Do izvolitve župana in odbornikov je prišlo po dolgi razpravi, v kateri so zastopniki večinskih strank obrazložili razloge, ki so botrovali tako dolgi razpravi med strankami. Svetovalci v opoziciji pa so ostro obsodili večinske stranke, ker so celih 120 dni odlašali s sklicem občinskega sveta. V večini torej liberalcev ni. V zadnjem trenutku so izstopili iz te večine.
V sedanjem občinskem odboru so mesta porazdeljena prav tako kot v prejšnjem mandatu.
Sinočnja seja se je pričela s precejšnjo zamudo. Za to je bil kriv sestanek med tajniki koalicijskih strank, ki je bil včeraj popoldne tik pred sejo in je trajal več kot je bilo prvotno predvideno. Šele včeraj zvečer, tik pred sejo, so namreč tajniki petih strank, KD, PSI, PS Dl, SSk in PRI podpisali dokončni sporazum.
DANES NA NAŠIH ŠPORTNIH STRANEH
Ze sedaj živahno
Čeprav se ligaška prvenstva še Vi. niso pričela, pa je bilo že ta konec tedna na naših igriščih zelo živahno. ^ organizaciji ZSŠDI je bilo tako v '	nedeljo s startom pri Sireni in ciljem
v Lonjerju prvo mednarodno tekmovanje v triatlonu. Vsi udeleženci so se pohvalno izrazili glede organizacije. V soboto in nedeljo je bil v Ba zovici že tradicionalni odbojkarski turnir za Pokal bazoviških žrtev. Tokrat so slavile odbojkarice Fužinarja z Raven na Koroškem, ki so v finalu premagale Koper. Meblo je osvojil tretje mesto.
Mednarodni namiznoteniški turnir za 10. Kraški pokal v Zgoniku je potekal ob premoči moštva ljubljanske Olimpije.
Jadranovci pa, ki se pripravljajo na drugoligaško prvenstvo v Izlakah, so igrali na košarkarskem turnirju v Litiji in zasluženo osvojili prvo mesto.
Bogat je bil tudi nogometni spored.
• Confemili
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ravni, predvsem z vidika ustavnega prava, da se 'Strokovno preglasujejo tisti, ki se, ko gre za manjšine, še vedno sklicujejo na zaprta in celo odklonilna stališča.
Na nedeljskem občnem zboru so govorili tudi o nekaterih pobudah, kot na primer o nekakšnem festivalu manjšin, ki bi ga bili morali organizirati že letos, a to žal ni bilo mogoče in ga bodo zato verjetno priredili prihodnje leto, 'in o izdajanju biltena, da bi bili vsi, ki se zanimajo za manjšinsko problematiko, seznanjeni s pobudami odbora.
Poudarili so tudi pripravljenost odbora, da pri konkretnih pobudah sodeluje z drugimi organizacijami, ki si prav tako prizadevajo za zaščito manjšin.
• Dizdarevićeva
NADALJEVANJE S 1. STRANI nega razvoja.
V	zvezi z dejavnostjo Jugoslavije je 'Raif Dizdarevič posebej poudaril, da se je več držav izreklo, da bi bila gostiteljica osmega srečanja na vrhu Jugoslavija. Ker smo vedno upoštevali interese gibanja in spoštovanje načelne opredelitve, politike neuvrščenosti in menih,- da takšen pristop vodi h krepitvi gibanja kot neodvisnega in globalnega dejavnika, smo ocenili, da je Jugoslavija s temi stališči dobila visoko priznanje.
V	nadaljevanju pogovora je Dizdarevič podrobneje govoril o delovanju gibanja. Dejal je, da ne bi bilo smiselno poudarjati samo pozitivne strani tega srečanja, saj so še odprta vprašanja, o katerih je treba razmišljati in se pogovarjati. Po njegovem mnenju se je bolje osredotočiti na bistvena vprašanja in se dogovarjati, kot pa nenehno govoriti o vsem in ponavljati že sprejeta stališča.
Kritično se je dotaknil primerov, v katerih se zahtevni po polnem soglasju kažejo kot beg od stališč. Pri tem je omenil iraško - iransko vojno, ki v sklepnem dokumentu ni ocenjena, čeprav so vsi razpravljavci izrekli veliko zaskrbljenost zaradi te vojne in zahtevah njeno čimprejšnje končanje. (dd)
REAGAN ODREDU OMEJENE GOSPODARSKE UKREPE PROTI JUŽNOAFRIŠKEMU RASISTIČNEMU REŽIMU
WASHINGTON — Reagan je včeraj seznanil svet s svojimi »omejenimi gospodarskimi sankcijami« proti rasističnemu režimu v Pretorii. Gre za prepoved prodaje kompjuterjev iznad 100.000 dolarjev vrednosti vladnim ustanovam, ki so zadolžene za izvajanje apartheida, za prepoved odobravanja novih posojil, razen če ne gre za financiranje socialnih pobud v korist temnopolte večine, in za prepoved prodaje jedrske tehnologije, dokler Južna Afrika ne bo podpisala sporazuma proti širjenju jedrskega orožja, šef Bele hiše je nadalje naročil zunanjemu ministru Shultzu in odgovornemu za zunanjo trgovino Yeutterju, naj se s podpisnicami splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) posvetujeta glede možnosti prepovedi prodaje južnoafriških zlatnikov na ameriškem tržišču in njihove nadomestitve z novim ameriškim zlatnikom. Reagan je poleg tega napovedal zajetnejša nakazila v sklad za izobraževanje južnoafriških črncev in umestitev posveto-
valne komisije, ki naj bi v letu dni osnovala skupek »priporočil« o tem, kaj ukreniti za uresničitev »miroljubnih sprememb« v Južni Afriki.
Reaganove sankcije so torej predvsem simbolične, sicer pa omiljena inačica ukrepov, ki bi jih moral odobriti senat. Ta bo ustrezni zakonski osnutek vzel v pretres čez nekaj dni (vodja republikanske skupine je celo najavil, da bo dal obravnavo sankcij odgoditi na pomlad 1986), kaže pa, da zaenkrat ne bo prišlo do »vleke vrvi« med njim in izvršno oblastjo. Tudi zato ne, ker so ameriške banke že ostro nastopile proti Pretorii z ukinitvijo odobravanja novih posojil, čemur seveda ni botrovala ljubezen do črncev.
Južnoafriški predsednik Pieter Botha je Reaganove sankcije označil kot udarec vsemu afriškemu jugu, češ da je usoda številnih ondotnih držav odvisna od gospodarskega razvoja njegove države, in dodal, da slednja vsekakor lahko kljubuje vsakršnemu pritisku. Britansko zunanje ministrstvo je
javilo, da ne bo sledilo ameriškemu zgledu, Tass pa je Reaganovo potezo opredelila kot pesek v oči. Predsednik Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) Tambo je v intervjuju za ameriški »New-sweek« zatrdil, da sankcije ne bodo prizadel6 črncev.
Medtem ko je južnoafriška policija ubila še dva črnca in vtem ko se beli civilisti sistematično oborožujejo, se v svetu množijo pobude v podporo žrtev rasizma. Delegacija italijanskih sindikatov CGIL, CISL in UIL je včeraj pozvala Andreottija, naj se na današnji seji zunanjih ministrov EGS zavzame za oster bojkot pretorijskega režima (o južnoafriškem problemu bo Andreotti pojutrišnjem poročal poslanski komisiji za zunanje zadeve). Omenjeni sindikati so tudi organizirali 24-umi bojkot južnoafriških letal in ladij od polnoči danes do polnoči jutri, zaradi česar je južnoafriška družba SAA črtala vse letalske zveze z Italijo do konca tedna, (dg)
Se neznana usoda aretiranih v Čilu
SANTIAGO DE CHILE — Po množičnih aretacijah v sredo in četrtek drži Pinochetov režim še kakih 250 oseb v zaporih, v glavnem političnih in sindikalnih voditeljev in večjo skupino študentov. Po vsem sodeč jim bodo sodih pod obtožbo, da so ščuvali k nasilju. V krogih opozicije pa so še najbolj zaskrbljeni nad usodo 64 Oseb, ki so jih aretirah v soboto v širokopotezni akciji pohtične policije. To skupino so aretirali brez sodnih pooblastil, kar daje slutiti, da bi jih lahko na podlagi izrednih zakonov izgnali iz države brez sodnih obravnav.
Glasnik Pinochetovega režima minister Francisco Cuadra je opravičeval take pohcijske akcije. Obsodil je opozicijo, da »vsiljuje večini« nesprejemljive metode nasilnega političnega boja. Niti z besedo pa ni omenil, kakšna usoda čaka desetine in desetine aretiranih.
Čilska opozicija je prepričana, da skuša režim z aretacijami preprečiti postopno iskanje akcijske enotnosti med opozicijo. Prav po zaslugi neenotnosti opozicije ni še ljudski plaz odnesel Pinochetove diktature. Zadnje aretacije pa so za režim skrajno nevarne, saj je v soboto spravil za zapahe predvsem zmerne pohtike, ki niso aktivno sodelovali v protestnih manifestacijah in bodo morda sedaj spoznali, da diktaturo moti celo previdnost in ne samo odkrito nasprotovanje. Vsekakor pa se odpor proti Pinochetu stopnjuje, da je režim vedno bolj osamljen.
Atentat v Madridu
V središču Madrida je včeraj dopoldne eksplodiral s trotilom natrpani avtomobil prav v trenutku; ko je mimo peljal avtobus s pripadniki »guardie civil«. Eksplozija je ranila 16 policistov, ranjeni so bili tudi 3 mimoidoči (AP)
Obramba Enza Tortore
Megaproces proti neapeljski kamori se bliža koncu. Včeraj je odvetnik Alberto Dall’Ora v daljšem posegu branil Enza Tortore	(Telefoto AP)
Mrzlična pogajanja v Damasku za spravo in pomiritev Libanona
BEJRUT — Tudi včeraj so se z nezmanjšana ostrino nadaljevali spopadi med šiiti gibanja Amai in Palestinci v taborišču Burž el Baražne. Obračun sedmih dni spopadov je težak. Po neuradnih virih je padlo skoraj petdeset oseb, neznano pa je število ranjencev. Sinoči se je položaj nekoliko umiril po posegu vaditelja Amala Berija, ki je ukazal svojim borcem naj ne prevzemajo vojaških pobud.
Po vsem sodeč Damask pritiska na svoje zaveznike, naj se končno spametujejo. Poziv libanonske vlade, naj Sirija prevzame odgovornost za varnost v zahodnem, muslimanskem delu Bejruta je torej ostal brez konkretnega odgovora. Romanje sunitskega ministra Hosa v Damask je bilo torej neuspešno, Sirci so se omejih na običajne obljube in zagotovila, nočejo se aktivno vplesti v hbanonska dogajanja, saj jim je lahko na dlani, da bi imeli več škode kot koristi.
V Damasku pa se od včeraj mudi vodja krščanskih milic Elie Hobeika, ki so ga v preteklosti tako Sirci kot muslimani obtoževali, da je kriv za pokole Palestincev v Sabri in šatih. Danes seveda to ni več greh, med drugim so se kristjani zbližali s Sirci, da lahko Hobeika mirno v Damasku razpravlja o bodočnosti vzhodnega Bejruta in o vlogi krščanskih milic v libanonski stvarnosti. Po vsem sodeč bo Hobeika pristal celo, da so lahko v vzhodnem Bejrutu tudi sirski opazovalci, kar bi nedvomno prispevalo k pomiritvi med muslimani in kristjani. Trenutno pa Damask še najbolj skrbi sovražnost med muslimani. Tako se je včeraj v Damasku mudila delegacija hezbolahov proiranske šiitske »božj6 stranke«, ki je v laseh z Amalom.
Kot zadnje je treba omeniti, da bo Izrael danes izpustil še zadnje Libanonce, ki so jih zajeli ob napadu na Libanon.
Po verižnih kadrovskih spremembah v vodstvu SZ
Za vse ni odgovorna le partija
MOSKVA — Potem ko je pretekli mesec doletela ostra kritika moskovskega župana Vladimira Promislova, češ da je neposredno odgovoren za slabo gradnjo v mestu in prekrivanje pravega stanja v nekaterih industrijskih panogah, so se sedaj pojavile načelne zahteve, da se razčisti, kdo naj odgovarja za gospodarske neuspehe v deželi — partija, ki igra vodilno vlogo v družbi, ali državni organi, ki skrbijo za uresničevanje sprejetih gospodarskih nalog.
Dilemo je sprožil Viktor Afanasjev, glavni urednik Pravde in eden od ljudi, ki pripravljajo novo redakcijo partijskega programa, ugotavljajoč, da najbrž niso samo partijski kadri odgovorni za to, kar se dogaja v gospodarstvu. Njegova zahteva, da naj se krivda za gospodarske napake v enaki meri prenese tudi na državne kadre in gospodarstvenike v podjetjih, je sprožila velik odmev, saj je prišla v trenutku, ko so kritike doletele veliko število partijskih kadrov in ko so mnogi na pomembnih položajih morali tudi zapustiti svoja mesta.
Afanasjev je dejal, da je že res, da je partija tista, ki odgovarja »za vse v sovjetski družbi«, a da-ne morejo biti izvzete niti druge strukture, ki so neposredno vključene v proizvodni proces, in da je treba prekiniti s prakso, da vsakokrat, ko podjetje ne izpolni plana, gradbeniki ne oddajo v uporabo dokončanega stanovanja ali v trgovino pride hladilnik z napako, na odgovornost kličejo tovarniški partijski komite, občinsko organizacijo KPSZ ali pokrajinske partijske šefe. Glavni urednik sovjetskega partijskega lista sicer ni povedal, kako naj bi po novem v sovjetskem gospodarstvu »porazdelili odgovornost», toda očitno so se kremeljski ideologi ustrašili, da se utegne sedanja kampanja proti gospodarskim pomanjkljivostim v deželi obrniti tudi proti sami partiji in da je zaradi tega treba premisliti, kako daleč se lah-
ko gre v kritiki »pretekle politike«.
V tem je tudi največji pomen sedanje razprave, kajti v Kremlju so se očitno zavedeli, da samo s »sekanjem glav« ne bodo veliko dosegli in da je treba za bolj racionalno obnašanje v gospodarstvu položiti tudi ustrezne sistemske temelje. »Nova gospodarska politika«, ki jo je sprožilo kremeljsko vodstvo po zadnji zamenjavi na najvišjem partijskem vrhu, se je namreč začela z veliko »kadrovsko reformo«, v kateri so najprej prišle na vrsto personalne zamenjave v partijskih organizacijah, zatem v ministrstvih in na koncu celo v vojski. Toda vodstvo je sedaj očitno spoznalo, da samo s kadrovskimi zamenjavami ne bo ničesar doseglo, saj si še tako dober partijski šef ali minister ne more nič pomagati, če škriplje cel gospodarski sistem in če ležijo vzroki za težave v najoddaljenejših kotičkih sovjetske družbe.
Nekoliko je spremenil ton tudi Mihail Gorbačov, ki je v prvih mesecih zelo kritično govoril o preteklem obdobju in za sedanje stanje v deželi neposredno okrivil tudi Leonida Brežnjeva. Na svojem zadnjem potovanju po zahodni Sibiriji in kazaških poljih tako ni veliko govoril o novostih, ki jih na gospodarskem področju pripravljajo v Kremlju, ampak se je zadovoljil zgolj z že znanimi zahtevami, da je treba čimbolj pospešiti »znan-stveno-tehnološki razvoj v deželi«. Ali to pomeni, da se v Kremlju počasi polega evforija sprememb, ki je bila tako značilna za prve mesece nove vladavine, ni moč z gotovostjo reči, vendar pa je prav lahko, da so si kremeljski voditelji vzeli nekoliko, predaha, da bi lahko v miru premislili, kaj bodo zapisali v papirje prihodnjega partijskega kongresa, na katerem nekateri pričakujejo »odločilen gospodarski zasuk«.
DANILO SLIVNIK
☆
2QQ) talijanski olimpijski odbor
si igra! Enalotto
z igro ENALOTTO
LAHKO ZMAGAŠ VSAK TEDEN, ČE ZADENEŠ
12, 11 IN 10 TOČK igraj Enalotto
Ustanovljena je bila pred enim letom
Na Sardiniji prvi kongres »Zveze za jezike manjšinskih narodnosti«
NUORO — Po enem letu odkar je bila ustanovljena, je imela »Zveza za jezike manjšinskih narodnosti« svoj prvi kongres v Nuoru, na Sardiniji. Potem ko je sestavila statut s cilji in instrumenti za svoje na-daljnje delovanje, bo »Zveza« v kratkem morala združiti jezikovne manjšine, ki živijo v Italiji in vzpostaviti odnose z evropskimi manjšinami.
Če je po eni strani ta naloga zelo zahtevna zaradi pomanjkanja doslej »plodnih« institucionalnih povezav, se pa po drugi pojavlja rastoči interes »prepovedanih narodov« zaradi njihovih različnosti in podrejenosti. V številnih primerih — in to je primer Sardinije, kjer je bil kongres pravilno organiziran — je ta interes Proizvedel volilne glasove, izvoljene svetovalce in o-blast. V Cagliariju, na primer, kakor tudi v številnih centrih tega otoka, se je uveljavil in prevzel oblast avtonomistični deželni odbor, ki mu predseduje »sar-dist«. Kongres »Zveze« je tako skorajda hegemonizi-rala politična in kulturna konstelacija Sardinske akcijske stranke, kateremu se je pridružil Movimento Friuli, edina številna skupina, ki je bila prisotna na kongresu. Prav zaradi tega so bili v posegih v središču pozornosti tisti problemi, ki zadevajo Sardinijo, čeprav ni na njem izostala problematika vseh manjšinskih narodnosti. Naslednje pobude bodo usmerjene v obravnavanje problemov drugih manjšinskih skupnosti, najprej ladinske nato pa iz Doline Aoste, da bi na tak način favorizirali združevanje raznih narodnosti.
Za »Zvezo«, ki je v celoti osvojila teze Sergia Salvija (ki je bil tudi izvoljen za predsednika združenja) so manjšine prave »narodnosti« ne glede na njihovo številčnost, geografsko lokacijo in stopnjo lastne zavesti. To velja za Albance (razpršeni so po južni Italiji), Katalance (Alghero), Hrvate iz Molise ja, Franko - Provensalce (Dolina Aoste in Piemont), Furlane, Grke (na obali Jonskega morja), Ladince (Bočen, Tri-dent in Belluno), Okcitance (Piemont), Rome (ali Cigane), Sarde, Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, Nemce (v raznih deželah poleg na Južni Tirolski).
»Zveza« zato smatra Italijo za večnacionalno državo podobno drugim v Evropi, kot na primer Švica >n Jugoslavija. Vsi člani »Zveze« se ne strinjajo s terminologijo, v celoti pa podpirajo zahtevo po okvirnem zakonu za zaščito manjšinskih jezikov.
Enotno besedilo, ki ga je pripravila komisija za ustavna' vprašanja poslanske zbornice (poročevalec je
poslanec Fortuna) v celoti zadovoljuje »Zveze« predvsem zato, ker se ne sklicuje na 6. člen ustave in zaradi nekaterih vprašanj, ki zadevajo šolstvo.
Kljub temu — tako pravi posl. Columbu, predstavnik Sardinske akcijske stranke — gre za besedilo, ki ga je treba spričo odporov v parlamentu, sprejeti. Drugačnega mnenja je posl. Baraccetti, ki je kongresu izročil svoj poseg na magnetofonskem traku: manjšinske skupnosti in tudi sama »Zveza« morajo vložiti več napora, da bi izboljšali predlagano besedilo in da bi se postavili po robu morebitni obstrukciji MSI.
Kaj pa vprašanje slovenske manjšine? »Zveza« je že brez rezerv sprejela stališče, da gre za drugačen problem v primerjavi z drugimi manjšinami in je odposlala dopis organom senata in vlade, da bi se pospešil postopek za formulacijo zakona o globalni zaščiti: organe poslanske zbornice pa je pozval naj formulirajo okvirni zakon.
Medtem pa ne bo »Zveza« ostala mirnih rok. Že sedaj so možne številne pobude: zasebna uporaba manjšinskega jezika, uporaba radia in tiska, senzibilizacija prebivalstva in ustanov, toponomastika, kultura in šport, deželni zakoni, komisije za formulacijo enotne pisave v krajih, kot na Sardiniji ali v Furlaniji, kjer bi to bilo potrebno.
Jezik je — kot vidimo — osnovni element v zahtevah »Zveze«, element, ki ima posebno vrednost na Sardiniji, kjer so različne krajevne variante in sardinska narečja zelo številna za skupnost, ki šteje več kot en milijon in pol prebivalcev.
»Zveza za jezike manjšinskih narodnosti« bo razčlenjena na trinajst »nacionalnih« skupin (dvanajst manjšinskih in eno italijansko) in bo imela centralni organ: sestavljali ga bodo predsednik, ki je Sergio Salvi (mogoče se bo kdo spomnil njegovega posega v Špetru pred leti na Benečanskih kulturnih dnevih), tajnika —-novoizvoljenega Adriana Ceschio, iz Furlanije, ki bo nasledil Slovencu Samu Pahorju in trije sodelavci; ti bodo Diego Corraine s Sardinije, Ladinec Chiocchetti in en Slovenec, ki ga bo imenoval Ceschia po navodilih članov nacionalne skupnosti.
Za dolgotrajen boj slovenske narodnostne skupnosti so prišli na prvem kongresu »Zveze« do izraza vidni znaki simpatije in spoštovanja, ki so omogočili nastanek resničnih prijateljskih vezi, ki bodo gotovo našle svoj prostor tudi v bodočnosti. PAVEL PETRICIG
Vesti iz Pirana
20. slikarski ex tempore y Piranu letos dobro uspel
PIRAN -— 20. slikarskega ex tevvpora v Piranu, ki so ga tudi tokrat konec minulega tedna organizirale obalne galerije, se je udeležilo 122 slikarjev iz petih držav. Udeleženci so mednarodni žiriji, ki ji je predsedoval dr. Sergio Malese iz Trsta, ponudili več kot 200 slik. Vsak slikar je smel žigosati po dve platni. V nedeljo pa so v piranski Mestni galeriji odprli razstavo s približno 70 izbranimi umetninami. Prvo nagrado je prejel Cveto Muršič iz Sečovelj, drugo Luciano De Gironcoli iz Vidma in tretjo Hamid Tahir iz Iraka. Nagrado skupščine občine Piran je prejel Brane Sever iz Ljubljane, Splošne plovbe Piran Bonij Čeh iz Radovljice, Hotela Riviera Bruno Paladin iz Reke, Hotela Piran Franz Berger iz Celovca, Igralnice Casinò Veljko Toman, Droge Matjaž Gruden, hotelov Bernardin Marko Butina in hotelov Palače Lojze Čemažar, vsi iz Ljubljane.
Ob letošnjem ex temporu je bilo na piranskih ulicah in trgih komaj začutiti, da je šlo v tem slikovitem mestecu za velik slikarski dogodek. Večina slikarjev je tudi letos svoje umetnine ustvarjala doma.
Ob 20-letnici te že kar uveljavljene slikarske prireditve, ki se je je v vseh letih udeleževalo več mednarodno priznanih slikarjev, so obalne galerije v Križnem hodniku v soboto odprle tudi razstavo najnovejših del vseh dosedanjih nagrajencev piranskega ex tempora. Takoj po odprtju pa so pripravili tudi okroglo mizo na temo »Slovensko sodobno slikarstvo«, kjer so z referati sodelovali Zvonko Makovič, Jure Nikuž, Perislav Belušek, Nace Sumi, Mirko Juteršek in Andrej Medved. Na okrogli mizi so med drugi poudarili, da bi morali obalnim galerijam izreči priznanje, saj predstavljajo sodobno slovensko slikarstvo, velikokrat celoviteje kot druge slovenske osrednje galerije.	B.Š.
Tradicionalni Neptunov krst za prvošolce pomorske šole
PIRAN — Tradicionalnega Neptunovega krsta je bilo tokrat deležnih 170 prvošolčkov iz vseh oddelkov portoroške srednje {»morske šole. Pripravili so ga’ starejši vrstniki in učitelji iz pomorske šole, v sodelovanju s portoroškim Avditorijem, v soboto pa je privabil v Portorož in Piran več tisoč radovednežev.
Organizatorji so si letos spet omislili krst v morju, torej lahko upravičeno pričakujemo, da bo iz mladih morja željnih učencev zrasla še ena generacija izkušenih pomorcev. Najeli so okrog 30 plovil, ki so pope-
ljala gusarje in sužnje po Piranskem zalivu in jih po Neptunovem govoru in zaprisegi pometali v morje.
Šlo je torej za predstavo, ki se je v zelo podobni obliki ponavljala iz leta v leto, škoda, da se organizatorji malce ne potrudijo in vsaj malo spremenijo scenarij, da bi prireditev postala zanimivejša, tudi za tiste, ki krst spremljajo vsako leto. Sicer pa je prireditev popestrila počitniški vsakdan, ki postane septembra že dolgočasen.
B. Š.
V	organizaciji ZSMS Komen, Gorjansko in 0K ZSMS Sežana
V	SOBOTO V GORJANSKEM
»KRAS ZA AFRIKO«
v
Nastopili bodo Andrej Šifrer, Tone Janša,
Lačni Franc, ansambel TOP...
SEŽANA — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije iz Sežane pripravlja v sodelovanju z mladimi iz Komna in Gorjanskega dobrodelni koncert za pomoč lačnim narodom v Afriki.
Dobiček koncerta »KRAS ZA AFRIKO«, ki bo v soboto, 14. septembra 1985 s pričetkom ob 16. uri v Gorjanskem, je namenjen pomoči narodom Afrike, ki jih je prizadela katastrofalna suša. Na odprtem koncertu se bodo predstavile najbolj aktualne rock skupine, ki so se odzvale povabilu organizatorja. Nastopile bodo skupine in glasbeniki iz Slovenije, drugih jugoslovanskih republik, Italije in predvidoma tudi skupina iz Združenih držav Amerike.
Nastopale bodo brezplačno, obiskovalci pa bodo s svojo udeležbo prispevali k omejitvi težav v prizadeti Afriki.
Po napovedih se bodo predstavili naslednji izvajalci: Tone Janša — kvartet. Qua te briga, Andrej Šifrer, Ditka Haberl, Karamela, Janez Benčina Benč, Tomaž Pengov, Prizma, Shtil Crone, Martin Krpan, De gazelas, Ultimat, Avtomobil, Marko Brecelj, Jani Kovačič, Lačni Franc in še Kažipot iz Sežane, Deseti brat iz Kopra ter ansamr bel TOP iz Trsta.
Organizator bo poskrbel še za presenečenje večera, ki bo trajal pozno v noč.
Usoda človeštva je vsem poznana stvar, je nadvse zaskrbljujoča. Ne smemo je zato prepuščati zgolj naključju. Tega se zavedamo vsi, tudi organizatorji koncerta za pomoč lačnim prebivalcem Afrike, ki upajo, da bo sobotni večer v Gorjanskem izpeljan v zadovoljstvo vseh.
Začel se bo z razstavo slovenskih grafikov v Sidneyu
Slovenski teden v Avstraliji
LJUBLJANA — Z uradno otvoritvijo razstave del šestnajstih sodobnih slovenskih grafikov v središču Sidneya sc bodo 13. septembra začele prireditve Slovenskega tedna v Avstraliji. Poleg grafične razstave bo še revija slovenskega povojnega umetniškega :n dokumentarnega filma, več predavanj in predstavitev slovenske turistične ponudbe.
Pobudo za to prvovrstno predstavitev Slovenije v Avstraliji je dala Slovenska izseljenska matica, pri sami izvedbi pa sodelujejo Viba film, Modema galerija in Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Na avstralski strani pa sodelujejo ob pomoči jugoslovanskih konzularnih predstavništev Zvezi slovenskih organizacij v Novem južnem Walesu in Victoriji ter Slovensko društvo v Ade-laidi v Južni Avstrahji. Že zdaj vlada precejšnje zanimanje za odkup posameznih grafičnih listov, avstralska etnična televizija pa se zanima za odkup nekaterih slovenskih filmov.
V okvim »Slovenskih tednov« v Avstraliji bo tudi vrsta predavanj o kulturnem življenju v Sloveniji, ki jih bo v slovenskih izseljenskih središčih
imel dr. Matjaž Kmecl, poleg njega se bodo udeležili teh manifestacij predsednik Slovenske izseljenske matice Matjaž Jančar, direktor radijskih programov Lenart Šetinc in predstavniki turističnega gospodarstva Slovenije. (jo)
Pri Pulju srečanje bivših internirancev
LJUBLJANA — Ob praznovanju 40. obletnice osvoboditve prirejata od bora za bivša koncentracijska taborišča Ravensbriich . Avschwitz pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije srečanje bivših internirancev iz vse Jugoslavije in iz zamejstva v Zlatnih steneh pri Pulju v dneh od 19. do 22. septembra pod geslom »Mir je edina pot v srečnejšo bodočnost.« Srečanja se bo udeležilo okrog 500 prijavljenih.
Kot je razvidno iz gesla bo vsebinski poudarek srečanja borba za mir in razorožitev ter miroljubno sožitje med narodi, kar je v sedanjem času hudih mednarodnih spopadov izredno pomembno.
Slaki uspešno gostovali v ZDA in Kanadi
LJUBLJANA — Znani narodnozabavni ansambel Lojzeta Slaka se je vrnil z uspešnega pettedenskega gostovanja med našimi rojaki v ZDA in Kanadi. Gostovali so v ameriških zveznih državah Ohio, Pennsylvania, Illinois, Wisconsin, Colorado in Minesota ter v pokrajini Ontario v Kanadi. Priredili so 22 koncertov, na vsakem jih je poslušalo več kot tisoč ljubiteljev domačih viž, ki so jih naši rojaki z navdušenjem sprejeli in nagradili z dolgotrajnimi aplavzi. Slaki so bili na tem — že četrtem — gostovanju prek velike luže deležni velike pozornosti, nagrad in priznanj za uspešno izvajanje domačih melodij, s katerimi so našim rojakom pričarali lepote in delček stare domovine. Guverner zvezne države Pennsylvanije pa je celo 2. avgust proglasil za dan ansambla Lojzeta Slaka, (si)
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
95.
POSVET O POMLADI
Najtežje je dognati, kdaj se začne prava pomlad. Kleklov Koledar srca Jezusovega jo določa natančno enaindvajseti marec, dva dni po godu Jožefa Košiče, ker se takrat, kakor pravijo, dan prevagne. Toda Kleklov koledar določa tudi starost sveta na štiri tisoč Sedemsto in nekaj let, kar je sicer verjetno, vendar si *pekl sam često oporeka, zakaj z mimo vestjo bo leto, torej po preteku enega samega leta, napi-sal štiri tisoč osemsto in nekaj let. Prav tako je s po-fbladjo. Bilo bi čudno, da bi bila prejšnji dan se zima, enaindvajsetega pa pomlad. Pomlad se začne za nekatere ljudi mnogo pred tem časom, lahko bi reku ze konec februarja, če ni snega. Zlasti otroci čutijo pomlad mnogo prej kakor stari ljudje; za otroke je po-mlad, ko lahko bosi stopijo na trate in se igrajo na ftiehki zemlji in na prvem soncu; za stare ljudi pa je P^Bogo kasneje; predvsem takrat, kadar se vrnejo z )uga lastovke in štorkle. To so najočitnejša znamenja Pomladi. Zakaj te ptice ljubijo samo pomlad in sonce, tisti čas, ko je zrak že poln drobnih mušic in muh in i° čebele že nosijo prvi med v dedkove panje. Lo je cas, ko zaregajo v mlakah in jarkih žabe, ki se zdaj
najbolj ženijo in ko oblečejo samci nebesno sinjo obleko namesto zelene. To je čas, ko prilezejo kače prvič iz grmovja, kjer so prespale zimo in se skušajo ogreti na soncu. Da, to so najboljša znamenja za pomlad, vsaj za večino ljudi. Poleg tega je to čas, ko vzcveto breskve pred hišami, kjer je prijetno zavetje pred vetrovi in kamor se sonce že skoraj ves mesec upira. In breskov cvet je tako nežen, da prenese samo tople pomladne sape, ne pa ostre zime. To je čas, ko zapoje prva piščal.
In to je čas, ko reče Ana Jožefu:
»Zdaj lahko snameš zunanja okna.«
Ko je zapihal jesenski veter, ko ni bilo sonce več toplo, je Jožef zaprl sobo z dvojnimi okni, da ne bi vdirala v sobo mraz in vlaga, ker bj škodila Ani. Kaj-pa so stekla na mnogih krajih zakrpana s papirjem, ki je v sili tudi dober, čeprav je svetlobo in je ne prepušča kakor steklo.
Zdaj je čas, ko lahko snamejo okna. Nekaj svečanega je v tem delu, zakaj si človek lahko reče, da je premagal zimo, da je dočakal pomlad in ako bog človeku vsaj malo pomaga, se bo pretolkel vse do jeseni in se naposled spet zaprl v sobo; podaljšal je svoje življenje za leto dni. To ni malo za starega človeka, ki lahko vsak trenutek pričakuje, da zaspi in se več ne prebudi, če pa dočaka tisti čas, ko vzcvete breskev pred hišo in presladko zadehti, tedaj lahko samo še posedi nekaj dni v sobi, dokler naposled ne stopi pred hišo in se ne nasmehne Soncu; in sonce se nasmehne njemu.
In to je tisti dolgo pričakovani čas, o katerem ko-
ledar ne pripoveduje tako natančno in s toliko ljubeznijo, kakor bi zaslužil. Zakaj koledar ima še mnogo vetrovnih dni in ima deževno dobo. Na vse to je treba paziti; paziti je treba, kakšno je vreme na dan štiridesetih mučenkov, ker takšno bo vseh štirideset naslednjih dni. In mnogo je takih dni, po katerih se ravna vreme. Vse to mora pametovati ne samo tisti, ki se boji za svoje zdravje kakor Koštrčeva Ana, temveč mora paziti tudi dober kmet na taka predobra znamenja in napovedi Kleklovega koledarja; da, še Jožef kot roj ar mora paziti na nekatere dni, da bo vedel presoditi med v tem letu.
Več kot dovolj skrbi imajo ljudje, ki nimajo bogve kako velikega dela. A pri vsem tem je treba misliti na tisto malo zemlje, kolikor je je pri hiši in tudi na vrt ne smeš pozabiti, ki ga je Jožef že začel prekopavati. Vendar ima v tem letu izdatno pomoč v Ivanu in Petru. Prvi ima rovnico, drugi motiko, delo napreduje hitro. Ana je že stopila iz hiše, da bi pogledala to delo, da si ogleda svet in da se potem pomakne prebujena kakor vse stvari na svetu, ki se skrivajo pred mrazom, spet v sobo in bo laže čakala tiste pomladi, ki ne bo mogla biti več škodljiva zdravju.
Ali nič več ji ne more skaliti velike radosti, da je dočakala pomlad. To je pravi blagoslov neba, ki rado podari revnemu in ponižnemu človeku svoje največje darove. Največ pa, kar lahko podari bitju, kakršna je Ana, je, da mu podaljša življenje spet za eno poletje. Ker na svetu je premnogo stvari, za katere si človek govori, da bi jih rad še enkrat videl, da bi se jih rad še enkrat dotaknil in jih pobožal s svojo ljubeznijo.
Veličastna svečanost oh 55. obletnici smrti hazovških junakov
Borili so se in umrli za svobodo svojega naroda mi smo dolžni nadaljevati boj za mir in enakopravnost
Kaj nam pomenijo vsakoletna romanja na bazovsko gmajno, pred spomenik bazoviških junakov? To vprašanje je v svojem govoru postavil Dušan Kalc, ki je na skupni nedeljski spominski svečanosti spregovoril v imenu Odbora za proslavo bazoviških žrtev; to je bilo vprašanje, na katero so si številni udeleženci v mislih odgovorili tako, kot je to Kalc izrazil z besedami: »Ne smemo po-
zabiti preteklosti, iz nje moramo črpati tiste nauke in vrednote, ki nam pomagajo, da se laže spoprijemamo s sedanjostjo, da se bolje pripravimo za jutrišnji dan, da nam ta, na videz hladni kamen, v katerem so vklesana imena Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča vlije tisto silno moč, ki bo prevpila v nas vsako omahljivost, dvom in strah, ki bo utrdila našo narodno zavest, povezanost z vse-
mi naprednimi silami, našo enotnost ter vero v sožitje, tolikokrat opevano in ponovljeno parolo, ki pa še ni dobila svoje prave vsebine.«
Trije so bili govorniki na tej skupni nedeljski spominski svečanosti, ki se je je udeležila velika množica ljudi, med katero so bili številni predstavniki borčevskih organizacij z o-beh strani meje, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Miro-šič in konzul Franc Novak, predstavniki naprednih strank in organizacij, ob spomeniku pa so v tihi zbranosti stali nekateri sorodniki bazoviških junakov in preživeli tedanjih procesov pred Posebnim fašističnim sodiščem.
Svečanost se je začela s polaganjem vencev pred spomenik, ki so ga stražili mladi taborniki in skavti in z e-nominutnim molkom. V imenu Bazov-cev je nato govornike najavil Igor Grgič in sicer prvega Dušana Kalca, ki je spregovoril v imenu Odbora za proslavo bazoviških žrtev, ki je med drugim dejal: »Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič so se borili in umrli, da bi zaustavili takratno tragično usodo svojega in vseh teptanih narodov. Tudi mi smo danes, sicer v spremenjenih pogojih, dolžni, da spremenimo svojo usodo, da se borimo za utrditev naše narodnostne zavesti, za našo kulturno rast, trdno enotnost, za prijateljstvo med različnimi skup-
nostmi, za resnično sožitje. V našem sedanjem boju ne bo mrtvih, za nami ne bo spomenikov. Vendar tudi naš boj ne bo zaman, če ga bomo nadaljevali odločno in s pravičnimi in poštenimi cilji, kot so bili pravični in pošteni cilji, za katere so bazoviški junaki pred 55 leti dali svoje življenje.«
»Antifašizem ni danes le priložnost za razne spominske svečanosti, ni delček naše pretekle zgodovine,« je v svojem govoru med drugim poudaril Giorgio Rossetti, ki je spregovoril v imenu pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja pohtičnih preganjencev. »Antifašizem« je dejal, »ostaja še naprej aktualen ter ohranja svojo vrednost tako tu pri nas, kot v vsej Evropi. Za nas predstavlja antifašizem tisto vzmet, tisto vzpodbudo, ki nam daje moč, da se borimo za svobodo in demokracijo, ki predstavlja tu na našem ozemlju tudi boj za uveljavljanje vseh pravic slovenske narodnostne skupnosti. Le tako bomo ostali resnični dediči tiste preteklosti,« je še dejal Rossetti, »ki se je utrdila v dolgih letih zaporov, v tisočerih človeških žrtvah, h katerim spadajo tudi štirje junaki, katerih spominu se danes klanjamo.« »Pred tem spomenikom,« je dejal v svojem govoru Aleksander Mužina v imenu Slovenske skupnosti, »ki se v duhu
pridružuje mnogim drugim spomenikom:, raztresenim po našem Krasu, se ponovno obvezujemo, da bomo o-stali enotni v boju proti vsakemu poskusu povratka fašizma, proti vsaki obnovi rasizma, za vedno tesnejše bratstvo med narodi, za mir, socialne pravice in za svobodo vseh. Naj nam pot, • ki so jo označili bazoviški junaki, zablesti v čisti luči njihovega junaštva in ciljev, ki so si jih zadah.«
Umetniške dragocenosti cerkva v Italiji
yčeraj zjutraj je bila na tržaški univerzi otvoritev tretje manifestacije »Teden zgodovinsko - umetniških dragocenosti cerkva v Italiji«. V svojih pozdravih so predstavniki oblasti poudarih važnost te pobude, ki zajame umetniško, zgodovinsko in predvsem kulturno vrednoto naših cerkva. V program te manifestacije spadajo tudi obiski na terenu in sicer v Furlaniji - Julijski krajini in Istri.
• Drevi, ob 18. uri, bo v sinji dvorani občinske palače, javna razglasitev rezultatov 23. glasbene nagrade »Città di Trieste«.
V okviru seminarja za slovenske šolnike
Moderna slovnica za učitelje
Novo šolsko leto se začenja brez osmih
V Kulturnem domu v Trstu se je včeraj začel seminar za slovenske učitelje na Tržaškem. Učitelji so po skupinah sledili trem predavanjem: pedagoški svetovalec prof. Silvo Fatur jih je seznanil z metodami dela z besedilom v osnovni šoli, prof. Ko-ni Steinbacher z ljubljanske akademije za gledališče, film in televizijo je predaval o animaciji in risankah oziroma o filmski vzgoji v osnovni šoli, medtem ko je dr. France Žagar s Pedagoške akademije iz Ljubljane razgrnil pred slušatelje vprašanje jezikovnega pouka in sporočanja v osnovni šoli s stališča sodobnih didaktičnih in jezikovnih dognanj.
Včeraj smo sledili prav izvajanju dr. žagarja, ki je tudi sam pripravil slovnico za potrebe slovenske šole v Italiji. Dejal je, da je rokopis oddal že pred dvema letoma, a še sedaj čaka, da bo knjiga izšla. V tem času je že tudi uredil Slovensko slovnico in jezikovno vadnico, ki jo je izdala mariborska založba Obzorja. Med drugim je ob predstavitvi omenil, da je že leta 1977 napisal slovnico, ki je imela v Sloveniji mnogo tudi polemičnih odmevov.
Predavatelj se je zaustavil najprej ob novih pojmovanjih slovnice. Mo-
dema slovnica daje velik poudarek skladnji (sintaksi), medtem ko je stara slovnica gradila predvsem na glasovih. Razčlenil je nato osnovna pojma v novi slovnici — poved in stavek. (Poved je skladenjska enota do končnega ločila.) Omenil je številne stavke (glagolski stavek, sa-mostalniški stavek, polstavek, pa-stavek) zatem pa prešel na vprašanje sinteze in analize stavka. Prvi del predavanja je sklenil z naštetjem številnih »jezikov«, ki jih poznamo v
slovenščini (zborni jezik, splošni pogovorni jezik, pokrajinski pogovorni jezik, narečja, slang, žargoni, skrivni jezik). V drugem delu se je zatem zaustavil ob vprašanju sporočanja v osnovni šoli.
Seminar za učitelje se bo danes nadaljeval. Učitelji bodo tokrat sledili drugemu od treh najavljenih predavanj.
Na sliki: predavanje dr. Žagarja v tržaškem Kulturnem domu.
Pojutrišnjem, v četrtek, se bo na šolah vseh stopenj ponovno začel pouk; medtem ko se že danes uradno začenja novo šolsko leto 1985/86, v katerem se bo slovenska šola na Tržaškem znašla brez osmerice svojih šolnikov, ki odhajajo prav z današnjim dnem v pokoj.
Osnovna šola Marica Gregorič-Ste-pančič bo po približno četrt stoletja začela novo šolsko leto brez učiteljice Silve Kodrič. Učiteljica Silva je takoj po vojni dokončala italijansko učiteljišče in začela poučevati na Krasu in v Miljskih hribih, dokler se ni »usidrala« pri Sv. Ani.
Učiteljica Ljuba Smotlak je veliko let poučevala v Boljuncu, še prej pa v domačih Mačkoljah. Zadnja leta je vodila didaktične vaje na učiteljišču, bila pa je tudi duša »Čebelice«,
Ob koncu junija so se delovni kolegi iz Bazovice poslovili od učiteljice Silvane Križmančič. Plavje, Gro-pada, Zgonik, Križ, Trebče in zadnjih devet let domača Bazovica so bile etape njene učiteljske poti.
Učiteljica Stana Žerjal Luisa je zaključila svoje učiteljevanje na osnovni šoli Župančič pri Sv. Ivanu. Bila je zelo priljubljena pri otrocih in starših predvsem zaradi svoje natančnosti in požrtvovalnosti.
naših šolnikov
Učiteljica Giuliana Bevilacqua Černigoj je začela s poučevanjem v daljnem letu 1948. Poučevala je v Križu. Po nekajletnem premoru se je vrnila v razred in učila na šolah Ribičič, širok in Bazoviški junaki, nazadnje pa še na šoli Grbec v Skednju.
Prof. Neda Abrami Jevnikar je poučevala italijanščino na nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu še preden je bila poimenovana po Ivanu Cankarju, saj ima za sabo polna štiri desetletja poučevanja. Diplomirala je iz klavirja in sprva poučevala tudi petje, nato, po študiju prava in književnosti, pa se predala pouku italijanščine.
Prof. Vera Vesel se je prav z veselim srcem poslovila od delovnih kolegov na šoli sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu, kjer je poučevala italijanščino več kot 10 let, potem ko je vrsto let poučevala na šoli Kosovel na Opčinah.
Med letošnjimi »šolskimi upokojenci« je tudi veroučitelj Rudolf Bogateč. Zadnji dve leti je poučeval na nižji srednji šoli Gregorčič v Dolini, še prej pa na Proseku in na Opčinah.
Vsem našim sedaj že »bivšim šolnikom« želimo ob zahvali za njihov trud za rast naše šole, še obilo lepih trenutkov
Lovski praznik v Zgoniku
Lep uspeh tridnevnega vaškega praznika
»Enče, benče na kamence« in pri Banih so zrasla pisana igrišča za najmlajše
Tudi letošnji lovski praznik, ki ga je v Zgoniku skrbno priredilo Društvo slovenskih lovcev Furlanije -Julijske krajine Doberdob je v celoti dosegel svoj namen. V soboto zvečer je bil sicer obisk zaradi vetrovnega in dokaj hladnega vremena pod običajnim povprečjem, v nedeljo pa so številni gostje dobesedno pre-plavili razstaviščni prostor in ob poskočnih akordih ansambla Lojzeta Furlana, dobrem prigrizku in vinski kapljici so povsem prišli na svoj račun, še posebno zanimanje je vladalo za okusno urejeno in poučno lovsko razstavo.
Tako so si obiskovalci lahko ogledali lepe primerke nagačenih Živah, od medveda do merjasca, lisice in divje mačke. Vzgojni namen je imela razstava srnjakovih trofej s praktičnim prikazom pravilnega in nepravilnega odstrela srnjadi oziroma lan-
UREDNIŠTVO MLADINSKE REVIJE GALEB
vabi šolarje, učitelje in starše na predstavitev
GALEBOVEGA ŠOLSKEGA DNEVNIKA 1985 - 86
danes, 10. septembra 1985, ob 18. uri v Tržaški knjigarni.
ščakov. Na vidnem mestu je bil tudi poziv kmetom, naj cenijo jerebico in fazana kot svojega pomočnika, ker uničujejo žuželke in pobirajo plevel-na semena, zato zaščitimo tudi njihova gnezda.
Zanimanje je vzbudila tudi likovna razstava Marte Werk in Klavdija Klariča. Kar zadeva nedeljski spored se je že od jutra odvijal balinarski turnir med lovskimi družinami. Končna zmaga je pripadla Divači pred gostitelji društva Doberdob in Koprom. Popoldne pa se je občinstvu predsta vil novoustanovljeni pevski zbor zamejskih slovenskih lovcev, ki je začel z vajami 25. januarja t.l. in ga vodi požrtvovalni zborovodja Janko Simoneta. Zbor je uglašeno zapel štiri pesmi in sicer Vrabčevo Pozdrav lovcev, narodno Jager pa jaga, Zelili kovo V gozdu in Danevovo Jager.
Na koncu naj pa še gastronomski podatek, da so gostje poleg številnih jedi na žaru množično izbrah za prigrizek okusni lovski golaž, ki so ga pripravili z mesom kar 15 srnjakov.
B. S.
Zaključen kongres sindikata UIL
V petek, 6. septembra se je zaključil 11. pokrajinski kongres sindikata kovinarjev UIL, katerega sta se udeležila tudi državna tajnika UILM. Izvoljen je bil nov odbor in izbrali so delegate za državni in deželni kongres UIL. 26. septembra bodo izvolih novo tajništvo.
Na trgu pri Banih se je sinoči zaključil tridnevni vaški praznik, ki sta ga priredila Kulturno-gospodar-ska zadruga Ban in domači Mladinski krožek. Sagra je doživela lep uspeh, h kateremu je končno pripomoglo tudi lepo vreme, ki vse doslej ni bilo mnogo naklonjeno prireditvam pri Banih.
V nedeljo so bili glavni protagonisti praznika otroci. Že v dopoldanskih urah se je kopica fantov in deklic zbrala na »Stajah«, kakor še danes domačini pravijo glavnemu
trgu v vasi, kjer so nekoč zbirali ovce in koze in jih napajali v tamkajšnjem kalu, in začela s pisanimi barvami prebarvati sivi asfalt, da bi ga spremenila v pravo igrališče.
Pod veščim vodstvom neumorne Kristine Kovačič so otroci narisali igrišča za vrsto igric, na katere so se bili igrali že njihovi starši in dedje. Pri pripravi igrišč so otrokom s svojimi nasveti pomagali tudi nekateri starejši domačini. Tako je na primer Pino Krevatin sam poprijel za kredo in »strokovno« dokon-
čal polža, da bi se lahko otroci *' grali po vseh pravilih iz starih časov. Po nekajurnem delu so trg z zimini barvami poživela igrišča zo babo, luno, polža, trio, tris, spodba-linček in še druga. Poleg igrišč pa so na cestni tlak izpisali še razne stare izštevanke, s katerimi so n starih časih določali kdo bo začel i-gro ali z njimi izbirali svoje partnerje. »Enče, benče na kamenče/ troje brata zapečata/ eri, beri muzikeri/ kreč«! se je glasila ena od teh iZ' števank.
V	popoldanskih urah so se številni otroci razigrali na novih igriščih ki bodo tako za nekaj časa vsaj delno zapolnila vrzel pomanjkanja primernih prostorov za igranje domačih otrok.
V	nedeljskih popoldanskih urah ie na prazniku nastopila folklorna skupina SKD Tabor z Opčin, ki je pod vodstvom Stojana Petarosa in ob harmonikarski spremljavi Roberta Vi' dalija zaplesala splet slavonskih ple' sov in Ličko kolo. Zvečer je za razvedrilo poskrbel ansambel TAlMS-sinoči pa so nastopili Domači fantje iz Ilirske Bistrice.
Na sliki: pri pripravi igrišč na trgu pri Banih je otrokom pomagal tudi domači Pino Krevatin (prvi z leve)-
Karabinjerji še raziskujejo vzroke strahovite sobotne nesreče
DINAMIKA USODNIH DOGODKOV ŠE NEJASNA
Končna bilanca strahovite nesreče, ki se je zgodila v soboto zvečer nekaj pred 22. uro v križišču ceste za Zgonik in Briščke s pokrajinsko cesto Opčine - Prosek so štirje mrtvi in štirje ranjeni. Takoj na mestu nesreče so umrli 69-letni Rudi Vre-niec, 72-letni Ivan Sosič in 79-letni Vincenc Milič, medtem ko je v nedeljo popoldne umrl še 77-lelni Franc Dolenc, katerega so v soboto zvečer sprejeli na oddelek za oživljanje v glavni bolnišnici. Toda njegove poškodbe so bile prehude', tako da je bil ves trud zdravnikov zaman. Vsi štirje so se peljali v simci 1000, v kateri je edini preživel nesrečo 67-|etni Valter Valič. Valič se ima lažjim poškodbam zahvaliti le dejstvu, da je sedel skrajno desno na zadnjem sedežu in sta ga tako zaščitili telesi nesrečnih Miliča in Sosiča. Sprejeli so ga na ortopedskom oddelku glavne bolnišnice in ima zlomljen komolec ter zmečkanine po hrbtu in drugih delih telesa. Simco je vozil Rudi Vremec in vseh pet potnikov iz nesrečnega avtomobila je z Opčin.
Drugi udeležen avto v tej nesre-
či je lancia fulvia, ki jo je vozil 20-letni Boris Slavec, skupaj z njim pa so bili v avtomobilu še 21-letni Elvis Hacin in 15-letni Alan Švara. Vsi trije so iz dolinske občine in so bili v nesreči le lažje poškodovani in so jih sprejeli v katinarsko bolnišnico. Slavec in Hacin bosta ozdravela v 20 dneh, medtem ko je prognoza za Švaro sedem dni.
Kako je do te tragične nesreče prišlo še ni povsem jasno. Preiskavo vodijo karabinjerji iz Nabrežine in s Proseka. Doslej so uspeh le deloma rekonstruirati potek usodnih dogodkov. Gotovo je, da je pet openskih upokojencev prihajalo iz Zgonika, kjer so obiskali praznik slovenskih lovcev. Ko so prispeh do križišča s pokrajinsko cesto Opčine - Prosek, je voznik Vremec nameraval zaviti proti Opčinam, takrat pa je z openske strani pridrvela lancia fulvia in z vso silo treščila v simco. Udarec je bil tako silovit, da je simco skoraj razpolovilo in jo odvrglo do zaščitne obcestne ograje, kjer je obstala vsa izmaličena na desnem boku.
Takšna so trenutno znana dejstva. O tem, kdo je- krivec za tragedijo pa se proseški karabinjerji, ki jih vodi marešalo Agostino, niso hoteli izreči. Izjave treh mladeničev in petega potnika iz simce dopuščajo možnost, da je krivda obojestranska. Tako naj bi po prvih ugotovitvah, ki pa niso dokončne, do nesreče je prišlo zaradi neupoštevanja prednosti, ko je simca zavijala proti Opčinam in pa zaradi izredno visoke hitrosti, s katero je lancia pridrvela iz openske smeri. Kaj je voznika fulvie priganjalo, da je tako pritiskal na plin ni znano, ugotovljeno pa je bilo, da so policisti v bližini Opčin že prej zaustavih trojico mladih in voznika kaznovali zaradi prevelike hitrosti.
Marešalo Agostino pričakuje, da bo dinamika nesreče dokončno razjasnjena, ko bodo lahko dobih popolno izjavo Valterja Valiča, ki se spominja le tega, da je Vremec na križišču simco zaustavil, nato pa je zaradi šoka ob silovitem trčenju izgubil spomin in se dogodkov, ki so temu sledili, zaenkrat ne spominja.
Ob tragični prometni nesreči je izgubil življenje predsednik odbora O-penskega Kraškega pusta RUDI VREMEC.
Odbor izreka globoko sožalje družini Vremec in vsem svojcem prizadetih družin.
Ob težki izgubi tov. Rudija Vremca izrekajo ženi Dragi, sinu in hčerki globoko sožalje
partizani in aktivisti sekcija Opčine
Dragi Vinko. Ob nenadomestljivi izgubi očeta
VINCENCA
izrekamo tebi in svojcem iskreno in občuteno sožalje
TRŽAŠKI OKTET
Žalovanju se pridružuje Martina z družino.
Tragična smrt jih je iztrgala dragim in naši skupnosti
Od leve proti desni žrtve sobotne tragedije: Rudi Vremec, Ivan Sosič, Vincenc Milič, Franc Dolenc
Sobotna tragedija na cesti med Opčinami in Prosekom je pretekli ko-nt'c tedna izredno močno odjeknila tako v Trstu kot na Krasu in še Hasti na Opčinah. Potem ko so na hiestu strahovitega trčenja med sim-c'(> in lancio fulvio v soboto zvečer amrli Rudi Vremec, Ivan Sosič in Vincenc Milič, je v nedeljo v glav-hi bolnišnici izdihnil še težko ranjeni Franc Dolenc. Peti sopotnik v simci, Valter Valič, leži na ortopedskem oddelku
Potniki iz fulvie, 20Hetni Boris Slavec, 21-letni Elvis Hacin, oba iz
SKD Tabor vabi na žalno sejo za tragično preminulimi domačini
Rudijem Vremcem Radijem Dolencem Vencetom Miličem Ivanom Sosičem
ki bo danes, 10. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
feline ter 15-letni Alan Švara iz “oljunca, so se le lažje ranili.
če so nesreče na cesti tiste vrste tragedije, ob katerih človeka sprele-srh po telesu zaradi njihove nepredvidljivosti, je tokrat krvni da-Vek na asfaltu hudo prizadel prav našo narodnostno skupnost. V nesrečo s° bili vpleteni sami Slovenci, štiri ?ttirtne žrtve in peti ranjeni pa so 12 vrst tistih naših ljudi, ki so bili in ostali zavedni, trdni, pošteni in ak-tvni člani naše skupnosti tudi ta-arat, ko kaj takega ni bilo samo po
sebi umevno. 69-letni Rudi Vremec, 72-letni Ivan Sosič, 79-letni Vincenc Milič in 77-letni Franc Dolenc so bili tega kova možje, vsi Openci, Kraševci, Slovenci, v lepih letih, ko človeku preostaja vse več prostega časa za prijatelje in družabna snidenja. Po težkih letih fašizma, vojne, poniževanj in pomanjkanja, so jesen svojega življenja preživljali v krogu prijateljev in se živo .zanimali za vse, kar se je dogajalo okoli njih. Še več. Konec šestdesetih let so se zbrali okoli pokojnega Roberta Hla-vatyja in malo za šalo, malo zares, osnovali klub Kuk, katerega ime so si sposodili po istoimenskem hribu. Bilo jih jo kakih dvajset, potem so se njihove vrste začele redčiti, tako da jih je do pred nekaj dnevi ostalo še enajst. V soboto in nedeljo pa so nepričakovano, kot strela z jasnega, zmanjkali še štirje »kukovci«.
Srečevali so se pogosto, skupaj so praznovali prvi maj in novo leto, skupaj so zahajali na prireditve, na vaške praznike, na izlete in na partizanske proslave. V nedeljo jih ni bilo na bazoviški gmajni, ne bo jih več na openskem strelišču, ne na prireditvah SKD Tabor, pri kate rt m je bil Rudi Vremec član nadzornega odbora. Bil je tudi prvi predsednik openskega društva in to kar devet let, od ustanovitve leta 1967 do leta 1976. Rudi je bil tudi odbornik openske sekcije VZPI-ANPI, saj je bil znan aktivist v komenskem okraju, nekaj časa pa tudi aktivni partizan v enoti. Vsi štirje so bili upokojenci, vendar je vsak po svojih močeh še vedno delal, Rudi Vremec je trgoval s kurivom, Ivan Sosič je bil inštalater in je rad pomagal vsakemu, ki je bil v težavah z vodo ali kurjavo. Franc Dolenc je prepotoval svet na
ladjah, kjer je skrbel za popravilo motorjev kot delavec arzenala Sv. Marka, bil pa je tudi navdušen filatelist. Vincenc Milič pa je bil po poklicu mizar in se v svoji delavnici kar ni mogel ločiti od stružnice.
Veseljaki, kakršni so bili, so štirje »kukovci«, ki jih ni več med nami, tudi v soboto zvečer »skočili pogledat« na šagro k Banom in na lovski praznik v Zgonik. Potem so se sklenili vrniti na svoje domove, na svoje ljubljene Opčine, kamor niso nikoh več prispeli. Pogrešale jih bodo Opčine,. naše prireditve, mi vsi, ki se tukaj za mejo čutimo Slovence, kakor so se čutili oni.
Na včerajšnji občinski seji
Vprašanje Lokarja o prepovedi razstave
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornik SSk Lokar naslovil na župana Richettija vprašanje v zvezi s prepovedjo uporabe palače Costanzi za razstavo o bombnih napadih na Trst med 2. svetovno vojno. Richetti se je v odgovoru izgovarjal, da ni dovolil dvojezične razstave zato, ker le-ta ne zadeva neposredne problematike slovenske manjšine, poleg tega pa ima pomisleke o splošni uporabi palače Costanzi s strani privatnih združenj in organizacij.
Ob tragični izgubi očeta izrekajo dr. Vinku Miliču in družini iskreno sožalje
dr. Bernobi, dr. Bertoli, dr. Cris-man, dr. Giuricin, dr. Gualdani, dr. Saccon, Ana, Hedvika in Marija.
Družini Rudija Vremca, člana zadruge Naš Kras, ter družinam tovari-š®v> ki so preminili v tragični nesreči, izreka zadruga Naš Kras iskreno sožalje.
Ob smrti tov. Franca Gullija izreka svojcem iskreno sožalje
sekcija KPI občine Dobna
Ob prerani izgubi pevca in odbornika Ivana Šavrona izreka svojcem občuteno sožalje
KD F. Venturini
Ob prerani smrti očeta Ivana izrekajo funkcionarju Ediju Sosiču in družini iskreno sožalje
upravni svet, nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Hranilnice in posojilnice na Opčinah,
Ob tragični izgubi očeta Ivana Sosiča izreka globoko sožalje kolegici Veroniki
kolektiv podjetja PARCO
Ob tragični izgubi očeta Ivana Sosiča izreka globoko sožalje uslužbenki Veroniki
kolektiv podjetja ADRIAOIL
Ob smrti Ivana Sosiča izrekata i-skreno sožalje Veroniki
podjetji D ILA in INTERUGNUM
Ob pretresljivi smrti štirih članov KUK izrekajo ostali člani iskreno sožalje prizadetim družinam.
Hranilnica in posojilnica na Opčinah žaluje ob izgubi članov zadruge gospoda Rudija Vremca in gospoda Radija Dolenca, ki sta postala žrtvi grozne prometne nesreče, ki je globoko pretresla vso našo skupnost. Njunim družinam in prav tako tudi svojcem ostalih žrtev te nesreče, izraža globoko sožalje.
Cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z Opčin izreka globoko sožalje svojcem Vincenca Mibča, Radija Dolenca, I-vana Sosiča in Rudija Vremca, ki so izgubili življenje v tragični prometni nesreči.
Ob tragični smrti Ivana Sosiča izrekajo iskreno sožalje Jadranki, Ediju in družinam Uča, Aleksander in Mino Beltrami.
Ob tragični izgubi Ivana Sosiča se pridružujejo žalovanju svojcev Boris, Mirjana in Justi.
Ob tragični izgubi očeta Franca Dolenca izrekajo Igorju in svojcem občuteno sožalje Boris in Mirjana.
Ob težki in nenadomestljivi izgubi sovaščanov in članov Društvene gostilne Rudija Vremca, Ivana Sosiča, Vincenca Miliča in Radija Dolenca izreka iskreno sožalje prizadetim družinam in sorodnikom
Upravni odbor
Društvene gostilne na Opčinah
Smrt mladega Brežana v Španiji
Sporočili so nam žalostno vest, da je v nedeljo ponoči, daleč od svojega doma umrl zaradi nenadne bolezni komaj 23-let-ni Ivan Šavron. Doma je bil od Domja, kjer je živel s svojo družino, dokler. se ni jpeselil v Žavlje. Od mladih let, ko komaj malo prerasel nogometno ?°go, se je navdušeno ukvarjal s tem Portom. Igral je pri ŠD Breg in bil Uca član prve nogometne ekipe. Bil
je prijeten fant, ki je rad imel družbo in veselje, nikoh se ni odrekel nobeni novosti, saj je pred letom dni tudi stopil na gledališki oder.
Aktivno je sodeloval pri vaških šagrah in drugih kultumo-športnih dejavnostih. Na začetku avgusta se je kot vsi mladi, razposajeni ljudje, poln življenja, s tremi prijatelji odpravil na potovanje po Španiji. Ni ga užival do kraja, napadla ga je bolezen, ki ga je po skoraj mesecu dni neusmiljeno privedla do smrti. Za njim žalujejo vsi, ki so ga poznali, saj ne bo lahko pozabiti njegove življenjske vedrine.
+	Nenadoma nas je zapustil
I naš dragi
Vincenc Milič
Pogreb bo jutri, v sredo, 11. t.m., ob 11. uri (v primeru spremembe bo datum pravočasno sporočen) iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Opčine.
Žalostno vest sporočajo žena, hči in sin z družinama.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Opčine, Winnipeg, 10. septembra 1985
■	Sporočamo žalostno vest, da
nas je nenadoma zapustil naš
1 dragi
Franc Dolenc
(RADI)
Pogreb bo jutri, v sredo, 11. t.m., ob 11. uri (v primeru spremembe bo datum pravočasno sporočen) iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Opčine.
žalujoči: žena, sinova z družinama in sestra.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Opčine, 10. septembra 1985
žalovanju se pridruži svakinja Pierina Brišček.
•	Sporočamo žalostno vest,
da nas je nenadoma zapustil
1 naš dragi mož, oče, nono in brat
Rudi Vremec
Pogreb bo jutri, v sredo, 11. t.m., ob 11. uri (v primeru spremembe bo datum pravočasno sporočen) iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Opčine.
Žalujoči: žena Draga, hči Mirjam z možem Aleksandrom, sin Drago, vnukinja Katja, sestre Karla, Ema, Aleksandra in Vera z družinama.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Opčine, 10. septembra 1985
t,
Žalovanju se pridruži Silvia.
Nenadoma nas je zapustil
• naš dragi
Ivan Sosič
(LAUFER)
Pogreb bo jutri, v sredo, 11. t.m., ob 11. uri (v primeru spremembe bo datum pravočasno sporočen) iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Opčine.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova Slavko in Edi ter hči Veronika z družinami, sestre Mila, Van-ka in Pierina ter bratje Silvo, Rudi in Aurelio z družinami ter drugo so-sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Opčine, Krmin, New Kensington, 10. septembra 1985
V tragični prometni nesreči, ki je terjala življenje štirih poslušalcev RO Ivana, Rudija, Venceta in Franca, izreka prizadetim družinam globoko sožalje
kolektiv Radia Opčine
Sekcija KPI Opčine - Bani izreka globoko sožalje tovarišem Dragu, I-gorju in Rudiju ter vsem ostalim prizadetim sorodnikom ob izgubi svojih dragih Radija Dolenca, Vincenca Miliča, Ivana Sosiča in Rudija Vremca.
Ob težki izgubi Rudija Vremca, I-vana Sosiča, Vincenca Miliča in Radija Dolenca, ki je globoko prizadela celotno vaško skupnost, izrekajo iskreno sožalje svojcem preminulih
odbor in športniki ŠD POLET
Na slovenskih višjih srednjih šolah objavili rezultate popravnih izpitov
Na slovenskih višjih srednjih šolah so včeraj objavili rezultate popravnih izpitov. Septembrski preizkus znanja bi moralo opraviti letos skupno 197 dijakov, od teh pa se nekateri niso prijavili k izpitu. Uspeh je bjl na posameznih šolah in v posameznih razredih dokaj »spremenljiv«, saj so dobrim rezultatom ponekod sledili slabši uspehi.
Popravne izpite so opravili sledeči dijaki :
Učiteljišče Slomšek
1.	razred: Luciana Leghissa, Valentina Pangos, Laura Perini. Tri dijakinje niso izdelale.
2.	r.: Elena Laurica, Monica Sulli. Tri dijakinje niso izdelale.
3.	r.: Annamaria Taučar.
Šola za vzgojiteljice
1.	r.: Sonja Ota, Claudia Sardo, Tanja Zidarič. Ena dijakinja ni izdelala, ena se ni javila k izpitom.
2.	r.: Erika Cibiz, Natascia Franca, Katia Leghissa, Daniela Luin, Bogomila Perdec, Irene Radetič, Marina Sancin.
Popravni izpiti za dijakinje 3. razreda se bodo začeli jutri, ob 8. uri s pismeno nalogo v italijanščini.
Poklicni zavod Stefan
ODDELEK MONTERJEV RTV
1. Ar.: Davorin Gombač, Igor Pregare, Enrico Ravalico. En dijak se ni javil k izpitom.
1.	B r.: Aleksander Daneo, Andrea Trampuž Bisiacchi. Dva dijaka nista izdelala.
2.	r.: Ivo Hrovatin, Ivo Jeric, Milan Kocjančič, Devan Košuta, Patrick Mihelič. Dva dijaka nista izdelala, dva se nista predstavila na izpitih.
3.	r.: Marko Tence je uspešno o-pravil kvalifikacijski izpit.
4. r.: Andrea Budin, David Busan, David Culi, Massimo D. Purini. Dva dijaka nista izdelala.
ODDELEK KEMIJSKIH
OPERATERJEV
L r.: Katia Garbini. Ena dijakinja se ni javila k izpitom.
2. r.: Jordan Družina, Patrizia Furlan, Tamara Grdina. Trije dijaki niso izdelali.
4. r.: Katja Antonič, Martina Bri-ščak, Sabina Fabjan, Sara Merlak. Ena dijakinja ni izdelala.
ODDELEK ORODNIH MEHANIKOV
1. r.: Francesco Breda, Igor Luksa, Adriano Turco, David Zidarič. Ena dijakinja ni izdelala, dva dijaka se nista javila k izpitu.
■ 2. r.: Marko Biekar, Franco Feli-cian, Giuliano Prasel, Peter Škrk.
4. r.: Mario Baruca, Aldksij Gruden, Ivo Kafol, Moreno Vertovec, Peter Vodopivec.
Trgovski zavod Zois
1. A r. : Tania Calzi, Ivo Zanella. Štirje dijaki niso izdelali.
1.	B r.: Elena Bembi, Barbara Dilema, Aleksij Prassel, Marko Rupel, Elena Smotlak, Katja Volpi. Ena dijakinja ni izdelala.
L C r. : Tanja Bencina, Antonella Pavat, Mitja Rustia, Nataša Sancin.
2.	Ar.: Alessandro Ipavec, Aleksi-ja Labiani, Tamara Parovel, Eleonora Ursich, Elisabet Žerjal. Štirje dijaki niso izdelali.
2. B r. : Katja Daneu, Tiziana Perini, Eleonora Ruppel, Kristina Stopar, Claudia Stubelj, Nataša Tau-cer, Cristina Vatovec. Tri dijaki niso izdelali.
2. C r.: Andrea Baldassin, Nataša Bizjak, Wilma Puric. Dve dijakinji nista izdelali.
3. Ar.: Damiano Glavina, Andrej Granier, Elena Gruden, David Pregare, Helena Sosič, Walter Stanissa, Tanja Štefani. En dijak ni izdelal.
3.	B r.: Dimitrij Danieli, Nadia Gherlani, Maximilian Kralj, Tanja Pelos, Tanja Pertot, Maurizio Pettirosso, Nataša Smotlak; Daniela Stran-ščak. Tri dijaki niso izdelali.
4.	Ar.: Alessandro Leban, Cristina Rebpla. Dva dijaka nista izdelala.
4. B r.: Vasilij Pecar.
Oddelek za geometre
L r.: Dimitrij Carli, Mitja Lorenzi. Trije dijaki niso izdelali.
2.	r. : Fabrizia Unussi. Trije dijaki niso izdelali.
3.	r. : Marco Chemelli, Diego Košuta, Niko Sedmak, Franco Zettin. En dijak ni izdelal.
4.	r.: en dijak ni izdelal.
Znanstveni licej Prešeren
L Ar.: Ivan Milič, Poljanka Pavletič, Eleonora Prezzi.
L B r.: Aljoša Sterni, Jasna Tavčar.
2. A r.: Igor Husu, Marko Pertot, Sara Picciola.
2.	B r.: Tomaž Ban, Katja Colja, Marvida Cuk, Marico Peric, Matej Ve-nier, David Zetko. En dijak se ni javil k izpitu.
3.	Ar.: Barbara Čok, Peter Fonda, Fabrizio Korošec, Aleks Košuta, Borut Race, Katja Slobec, Martina Ukmar. En dijak ni izdelal.
3.	B r. : Leo Horvic, Damir Starc, Suzana Škabar.
4.	Ar.: Vanja Jogan, Sara Umari, Tea Volk.
4. B r.: Štefan Hrovatin, Claudia Marušič, Fabio Pahor, Ivo Simonič, Erika Škabar, Dejan Versa, Luka Vuga, Martino Zaccaria.
V veselem razpoloženju zaključen praznik solate PD Kolonkovec
Z lepo družabnostjo in ob prijetnem razpoloženju, se je na društvenem dvorišču Prosvetnega društva Kolonkovec v nedeljo pozno zvečer zaključil dvodnevni praznik solate, ki ga je društvo tokrat organiziralo že sedmič.
Praznik, ki se je v soboto začel s tekmovanjem v hitrosti sajenja solate, se je v nedeljo nadaljeval z razstavo najlepših glav solate in s podelitvijo nagrad tistim, ki so se pri tekmovanju v sajenju solate najbolj izkazali in seveda z nagraditvijo lastnika najlepše solate. Prvo nagrado
v skupini moških tekmovalcev je odnesel Marcelo Čok, v skupim žensk Katja Stopar, med mladimi pa je prejel nagrado mladi Michele, ki je bil tu le na počitnicah. Nagrado za najlepšo glavo solate so dodelili Gior-giu Debelisu.
Nedeljske družabne prireditve se je udeležilo izredno veliko ljudi, ki jih je pozdravil predsednik društva Josip Stančič, ki je dejal, da gre tudi za praznik naše kulture, našega jezika in navezanosti na našo narodnost. Do poznih ur je goste zabaval ansambel Pomlad.
kino
Eden 15.30—22.00 »II profumo del peccato«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.30—22.15 »Mondo cane oggi. L'orrore continua.« Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 17.30 »La casa in Hell Street«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00—22.00 »I desideri di una donna erotica« in »Femmine scatenate«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2	16.30—22.00 »Night
mare«.
Dvorana št. 3 16.30—22.00 »Mondo cannibale«.
Mignon 17.00—22.15 »II piacere«.
Grattacielo 17.45—22.15 »Cavaliere pallido«. Nastopa: Glint Eastwood.
Capitol 16.00—22.00 »Bianca e Bernie«.
Vittorio Veneto 16.30—22.00 »La dolcezza della tua bocca«. Prepovedan mladini pod 18. letom..
Lumiere 16.30—22.00 »Peat Street. Un'esplosione di mušica e di break-dance«.
Alcione 17.00—22.00 »L’ospedale pii! pazzo del mondo«. Film za vsakogar.
Arislon 17.30—22.00 »Le due vite di Mattia Pascal«. Nastopa:	Marcello
Mastroianni.
razna obvestila
Pripravljalni odbor Kmetijskih dnevov 1985 obvešča vinogradnike, ki želijo sodelovati na razstavi grozdja, naj prinesejo šparone v Kulturni center F. Prešeren v Boljuncu v soboto, 14. septembra, od 9. do .14. ure.
Moški pevski zbor F. Venturini obvešča, da bo prva letošnja pevska vaja danes, 10. septembra, ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro. Vabljeni tudi novi pevci.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. !> an
javlja, da je v nedeljo, 15. septembra odhod izleta v Bohinj ob priliki Kravjega bala ob 7. uri z Oberdanovega trga. Na razpolago še nekaj prostih mest. Rezervacije po telefonu na štev. 61011 od 17. do 19. ure.
darovi in prispevki
V spomin na Marijo Guštin vd. Rupe) daruje hči Rada 100.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Nosilci krste pok. Marije Guštin - Rupel darujejo za Godbeno društvo Prosek 30.000 lir.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Kraški dom vabi vse občane, prijatelje in soorganizatorje, ki so sodelovali pri izvedbi KRAŠKE OHCETI na družabni večer, ki bo 13. septembra po 20.3Ó v balinarski koči pod Rupo.
ŠD Polet prireja v petek, 13. in v soboto, 14. septembra, ob 20. uri ter v nedeljo, 15. septembra, ob 16. uri na kotalkališču na Opčinah - Repentabrska u-lica kotalkarski kabaret MAVRICA IN ZVEZDA. Vabljeni!
Slovenska gobarska družina Trst vabi člane na sejo o pripravah razstave svežih gob jutri, 11. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKD Vigred iz šempolaja vabi v četrtek, 12. septembra, ob 20. uri — na trgu pri cerkvi (ob slabem vremenu v osnovni šoli) — na ogled Tavčarjeve komedije PARIZ JE PAČ PARIZ v izvedbi amaterskega odra »Jaka Štoka« s Proseka in na odprtje razstave domačih ustvarjalcev v prostorih bivšega vrtca.
Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade obveščajo svoje pevke in pevce, da se danes, 10. t.m., ob običajni uri začnejo pevske vaje.
Moški pevski zbor KD Rdeča zvezda -Salež vabi dosedanje in nove pevce na redno pevsko vajo danes, 10. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih.
Zveza slovenskih kulturnih društev in Glasbena matica organizirata v petek, 20. septembra, obisk KONCERTA WA-SHINGTONSKE FILHARMONIJE, dirigent Mstislav Leopoldovič Rostropovič v Cankarjevem domu v Ljubljani. Odhod avtobusa od Femetičev ob 17.30, povratek predviden ob 23. uri. Cena prevoza in vstopnic 15.000 lir. Vpisovanja sprejemata tajništvi Glasbene matice, Ul. R. Mana 29 in Zveze slovenskih kulturnih -društev. Ul. sv. Frančiška 20/11.
čestitke
Do tete MARIJE iz Padrič (Rudotove) naj pride ta zahvala ter voščila za njen 82. rojstni dan, ki ga danes praznuje. Nečakinja Vilma z možem Frankotom in pranečakinja Cinzia.
A—
V soboto sta se
SAŠKO in NATAŠA vzela in novo skupno tekmo sta pričela.
Obilo sreče, veselja in ljubezni v skupnem življenju jima želi
Združena mladinska ekipa Friulexport
4
Edvinu in Katji se je pridružil prvorojenček
ROK
Iskreno jima čestita, malemu pa želi vso srečo v življenju kolektiv
Tržaške kreditne banke
SLOVENSKO STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU
SEZONA 1985-1986
Anton Tomaž Linhart
Ta veseli dan ali Matiček se ženi
komedija v dveh delih (petih slikah)
JUTRI, 11. septembra, ob 20.30 na dvorišču zadruge »Kulturni dom« na PROSEKU.
NE ZAMUDITE!
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda in oddelka za geometre »Žiga Zois« v Trstu sporoča, da se šolsko leto 1985/86 začne v četrtek, 12. septembra, s šolsko mašo, ob 8.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. V petek, 13. septembra, bo redni pouk z začetkom ob 8. uri.
Celodnevna osnovna šola »F. Venturini« - Boljunec sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 12. septembra, ob
10.30.
Osnovna šola »P. Trubar« iz Bazovice
obvešča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 12. septembra, ob 10.30 v župni cerkvi v Bazovici.
Učenci osnovne šole »A. Gradnik« -Repentabor imajo začetno šolsko mašo v četrtek, 12. septembra v župni cerkvi na Repentabru, ob 11. uri. Zbirališče pred cerkvijo.
Ravnateljstvo srednje šole »S. Gregorčič« v Dolini obvešča učence, da bo začetna šolska maša v četrtek, 12. septembra, ob 10. uri v župni cerkvi v Dolini. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo. Po maši bodo učenci odšli na šolo, kjer bodo 'dobili urnik in druga navodila.
Ravnateljstvo srednje šole »F. Levstik« s Proseka sporoča, da bosta šolski maši v četrtek, 12. septembra, ob
8.	uri na Proseku ter ob 9.30 v Križu. Tako na Proseku kot v Križu se učenci zberejo v šoli ob 7.50.
Celodnevna osnovna šola »M. Samsa« -Domjo in »I. Trinko Zamejski« - Ricma-nje sporočata, da bo šolska maša v četrtek, 12. t.m., ob 10. uri v kapelici pri Domju.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu
. sporoča, da bodo šolske maše 12. septembra: »O. Župančič« - na šoli ob 9.15, maša ob 9.30; »F. Milčinski« - maša ob
9.	uri; »Bazci/iški junaki« - na šoli ob
10.30,	maša ob 11. uri; »F. S. Finžgar« -na šoli ob 10.30, maša ob 11. uri.
Ravnateljstvo srednje šole »F. Erjavec« - Rojan obvešča dijake, da je začetna šolska maša v četrtek, 12. septembra, ob 11. uri v župni cerkvi v Rojanu. Dijaki se predhodno zberejo, ob 10.30 v šolskih prostorih.
Ravnateljstvo srednje šole »Sv. Ciril in Metod« sporoča, da bo šolska maša 12. septembra: pri Sv. Ivanu ob 9.30, dijaki naj se zberejo ob 9. uri v šolskih prostorih; na Katiriari ob 9. uri - učenci naj se zberejo ob 8.30 na šoli za prva navodila.
Ravnateljstvo srednje šole »S. Kosovel« sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 12. septembra, ob 8.30 v župni cerkvi na Opčinah. Zbirališče dijakov pred cerkvijo, po maši bodo dijaki odšli na šolo, kjer bodo dobili urnik in druga navodila.
Srednja šola »L Gruden« v Nabrežini
sporoča, da bo začetna šolska maša 12. septembra, ob 9. uri v župni cerkvi v Nabrežini. Po maši se učenci zberejo pred šolo.
Ravnateljstvo liceja »F. Prešeren«
sporoča, da bo šolska maša za leto 1985-86 12. septembra, ob 8.30 pri Sv. Ivanu. Redni pouk se prične 13. septembra, ob 8. uri.
Ravnateljstvo državnega poklicnega zavoda »J. Stefan« obvešča, da bo šolska maša v četrtek, 12. septembra, ob 8.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Ob 9.40 se dijaki zberejo na šoli.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek« s priključeno vzgojitelj sko šolo sporoča; da bo začetna šolska maša v četrtek, 12. septembra, ob 8.30 v svetoivanski cerkvi. Ob 10. uri bo seja celotnega profesorskega zbora. Reden pouk se začne v petek, 13. septembra, ob 8. uri. Tajništvo je odprto za stranke vsak dan od 10.30 do 12. ure.
Celodnevna osnovna šola »S. Gruden« -Šempolaj - Slivno sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 12. septembra, ob 10.30 v šempolaju.
Učenci šole »F. Bevk« imajo začetno šolsko mašo v četrtek, 12. septembra v župni cerkvi, ob 9.30. Zbirališče pred cerkvijo.
Ravnateljstvo srednje šole Ivan Cankar sporoča, da, bo šolska maša v četrtek, 12. t.m., ob 10. uri v cerkvi pri Siv. Jakobu. Dijaki se zberejo na šoli ob 9.30.
Ravnateljstvo osnovnih šol pri Sv. Jakobu sporoča, da bodo šolske maše v četrtek, 12. t.m., s sledečim umikom: »J. Ribičič« ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu; »D. Kette« ob 11.15 v kapelici v Ul. Ronco: »K. širok« ob 9.30 v cerkvi pri sv. Vincenciju; »A. Gregorič« ob 9.15 v cerkvi na Kolonkovcu; »I. Grbec« ob 17.30 v škedenjski župni cerkvi.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek sporoča, da se usposobljeno-stni izpiti na vzgojiteljski šoli začnejo jutri, 11. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine.
Glasbena matica obvešča, da so popravni izpiti iz teorije in solfeggia danes, 10. 'septembra, ob 9. uri na šoli GM v Trstu.
šola Glasbene matice obvešča, da je vpisovanje novih . gojencev za šolsko leto 1985-86 še danes, 10. septembra, od 8.30 do 12.30 v tajništvu Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 418-605.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 10. septembra NIKITA
Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.49. — Dolžina dneva 12.50. — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 17.33.
Jutri, SREDA, 11. septembra
MILAN
Vreme včeraj: temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1012 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik 10. km/h, vlaga 57-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta Sant’Anna 10, Lonjerska cesta 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6. " .
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Fernetiči, Milje (Longomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 2001121; Sesljan: tel. 299-197.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, žavlje.
mali oglasi
Tel. 775-275
IŠČEMO NATAKARICO z znanjem slovenščine, po možnosti stanujoča na Opčinah ali okolici. Gostilna Veto - najemnica Nada Debenjak - Proseška 35-tel. 211-629.
MIZARSKI VAJENEC (z dobro voljo) dobi zaposlitev. Tel. 575-145.
PRODAM 8 let staro in 72 kv. m veliko stanovanje z garažo na Opčinah. Telefonirati na štev. 211-256 od 19. do 21. ure.
15-LETNO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati "ob uri kosila in večerje na štev. 200-882.
PRODAM avto fiat 600, še v dobrem stanju. Tel. 411-949.
IŠČEM SLUŽBO, tudi začasno, v uradu. Tel. 745-762 ob uri obedov.
20-LETNA UČITELJICA išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 299-762.
PRODAM fiat 500, letnik 1972. Zabrežec štev. 19.
BOX za avto ali camper v bližini stadiona v Trstu prodam. Tel. 211-805.
POČITNIŠKO HIŠO, kombinacija zidano-brunarica, 118 kv. m, na zemljišču 2.900 kv. m v gozdu, 20 km iz Ljubljane prodam zdomcu. Tel. 211-805.
PRODAM fiesto 1100 L bele barve, letnik '79, v odličnem stanju. Tel. 825-656
DELAVEC TVRDKE FIAT proda 5 me-cesev staro pando super po stari ceni, prevoženih 5.000 km. Tel. 229-224 po 18. uri.
PRODAM motor yamaho XT 550, ENDU.
RO letnik '84 v dobrem stanju. Tele-- fonirati ob uri kosila na štev. 299-820.
RUDOLF KOŠUTA je v Križu štev. 44 ponovno odprl osmico.
OSMICO ima v Samatorci 6/A Josip Gruden.
PRODAM fiat sport 127, letnik ,82. Telefonirati na štev. 200-780 od 12. do 14. ure.
menjalnica
9. 9. 1985
Ameriški dolar.......... 1.935.—
Kanadski dolar.......... 1.400.—
Švicarski frank........... 802.—
Danska krona .................. 179.—
Norveška krona............ 224.—
Švedska krona ................. 223.—
Holandski fiorini............. 588	—
Francoski frank ......	214,50
Belgijski frank............ 31,—
Funt šterling................2.540	—
Irski šterling.............. 2.055	—
Nemška marka.................. 660	—
Avstrijski šiling.......... 93.—
Portugalski eskudo......... 10.—
Japonski Jen ......	.	7.—
Španska pezeta............. 10,—
Avstralski dolar......... 1.250.—
Grška drahma.............. 13,50
Debeli dinar .......	5.—
Drobni dinar............... 5.—
ISH
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
rnr.T - ulica f. filzi iq - CS?
enFap
ENTE NAZIONALE
FORMAZIONE ADDESTRAMENTO PROFESSIONALE DRŽAVNA USTANOVA ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Ravnateljstvo in tajništvo:
ULICA ROMA 28 — TEL. 62766
Tečaji, šolske knjige in učni pripomočki so brezplačni, ker jih finansira DEZELA.
Vpisovanje sprejema tajništvo ustanove v Ul. Roma 28, TRST (III. nad.), do zasedbe razpoložljivih mest.
ŠOLA ZA PREVAJALCE
ANGLEŠČINA FRANCOŠČINA NEMŠČINA SRBOHRVAŠČINA
dnevni in večerni tečaji za vse stopnje
tečaji PETER PAN za otroke od 6 do 12 let
SCUOLA PER INTERPRETI
UL. S. FRANCESCO 6 — TELEFON 732815
začela so se vpisovanja
enenkei enenkel enenkel enenkel
Zavod ENENKEL deluje v Trstu že od leta 1919 dalje in je specializiran za poklicne tečaje. Njegovi tečaji imajo to prednost, da so kratki a intenzivni. Namenjeni so mladim, ki se morajo odločiti za specializacijo, da lažje dobijo zaposlitev in tistim, ki so že zaposleni, želijo pa izpopolniti ali razširiti svoje znanje iz naslednjih področij:
TEČAJI TIPKANJA
—	OSNOVNI TEČAJ na elektronskih in navadnih pisalnih strojih traja 2 ali 4 mesece (10 ali 5 ur tedensko)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ na elektronskih pisalnih strojih traja 15 dni (5 ur tedensko)
—	TEČAJ ZA HITRO TIPKANJE na elektronskih pisalnih strojih traja 15 dni (5 ur tedensko)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ na elektronskih pisalnih strojih z video sistemom traja 1 mesec (5 ur tedensko)
TEČAJA STENOGRAFIJE
—	OSNOVNI TEČAJ traja 4 mesece in pol (3 ure tedensko)
—	TEČAJ ZA IZPOPOLNJEVANJE IN HITRO ZAPISOVANJE traja 2 meseca (3 ure tedensko)
TEČAJA ZA ELEKTRONSKO RAČUNANJE
—	OSNOVNI TEČAJ traja 1 mesec in pol (6 ur tedensko)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ traja 1 mesec (3 ure te-• denško)
TEČAJ ZA REGISTRIRANJE PODATKOV NA IBM
—	OSNOVNI TEČAJ na strojih IBM modela 3742 traja 3 mesece (5 ur tedensko)
TEČAJI PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC
—	TEČAJ INFORMATIKE (25 ur)
—	TEČAJ PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC (36 ur)
—	INDIVIDUALNO DELO NA PROGRAMIH (24 ur)
SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO — IVA — PLAČE
—	4-mesečni tečaj (5 ur tedensko)
REDNO KNJIGOVODSTVO
—	tečaj traja 1 mesec in pol (5 ur tedensko)
Poleg tega še:
KERAMIKA — ŽIVILSKA VZGOJA GRAFIJA — JOGA
FOTO-
Urnik tajništva:
od 9. do 12. ure in
od 17. do 20. ure (ob sobotah zaprto)
enenkel enenkel enenkel enenkel
enenkel
TRST - ULICA BATTISTI 22 - TEL. 040/761989
radiotelevizija
ITALIJANSKA
Prvi kanal
11.15 Televideo
13.00	Poletni maraton
Portret Alide - 2. del baleta
13.30	Dnevnik
13.45 Donne inquiete - film
Igrajo:	Robert Stack, Joan
Crawford, Polly Bergen 15.20 n mondo di Dbladì Obladà -glasbena oddaja 16.10 11 trio Drač - risanka
16.35	Tre nipoti e un maggiordomo -TV film
17.00	Professione: pericolo -TV film
17.50	Grisù il draghetto - risanka
18.00	Al Paradise - glasbena oddaja
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Quark speciale - dokumentarni film
21.25 Thrilling: L’ombra di Jennifer - TV film 22.40 Dnevnik
22.50	Koncert Luciane Turine
23.35	Dnevnik 1 - Zadnje vesti -Vremenske razmere
Drugi kanal
11.15	Tele video
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	La donna di moda - 2. nadalje vanje
14.05 L’estate è un’avventura
Towser e la cosa terribile -Towser e il compleanno di Sa-die - risanke
Il gatto di Henry - risanka Il primo Mickey Rooney - TV film
Ljubljana
9.00 in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
17.15	Teletekst RTV Ljubljana
17.30	Poročila
17.35 Stribor - Vokalnoinstrumental-na skupina iz Nove Gorice
18.05	Miti in legende: Pesem o Rolandu - nanizanka
18.25	Dolenjski ozbornik
18.40	Periskop 19.10 Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.05	M. Bulgakov: Ivan Vasiljevič - predstava SSG Trst
21.55	Omizje
23.55	Poročila
Zagreb
16.30	Videostrani
16.40	TV v šoli: Moja šola
17.30	Poročila 17.35 TV koledar
17.45	Pisani avtobus
18.15	Odprta knjiga
18.45	Moč mediteranskega rocka
19.30	Dnevnik
20.00 Svet in mi, notranjepolitična oddaja
20.45	Žrebanje lota
20.55	»Haendel« - film
22.25	Dnevnik
CANALE 5
11.10	Lou Grant - TV film
12.10	Peyton Place - TV film
13.10	Orazio - TV film
13.30	Sentieri - TV roman
15.30	La famiglia Holvak - TV film
16.30	Divja narava dokumentarec
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Antologija di Johnathan - vodi Ambrogio Fogar
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Falcon Crest - TV film
22.30	Trauma Center - TV film
23.30	Deserto rosso - film
RETEQUATTRO
11.15	Piume e paiUettes - TV novela
12.00	Febre d’amore - TV film
12.45	Ciao Ciao - oddaja za otroke
13.15	Evelin e la magia di un sogno d’amore - risanka
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.05 Chi è senza peccato. . . film Igrata:	Amedeo Nazzari in
Yvonne Šanson
17.00	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film 18.50 Avenida Paulista - TV novela
19.45	Piume e paillettes - TV novela
20.30	Straziami, ma di baci saziami - film - Igrata: Pamela Tiffin in Nino Manfredi
22.40 Uomini d’amianto contro Tin-femo - film
ITALIA 1
11.00	Gli eroi di Hogan - TV film 11.30. Sanford and Son - TV film
12.00	Cannon - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Video estate 85
14.30	Kung Fu - TV film -
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
TELEVIZIJA
Il mistero del terzo pianeta -risanka
17.05	La sua donna - film
Igrajo: John Garfield, Micheli ne Prešle, Luther Adler
18.30	Dnevnik 2 - šport
18.40 Le strade di San Francisco -TV film
Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Conta fino a tre e prega - film
Igrajo:	Van Heflin, Joanne
Woodward, Phil Corey
22.00	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.10	Filmske novosti
22.15	Viaggio nei luoghi etruschi L oddaja
23.05	Treviso: Košarka - ženske Italija - Bolgarija
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji .Kanal
11.15	Tele video
18.30	Cinque fotografi, un paese
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 - deželni programi
19.20	Deželni programi
19.32 Manjšine bogastvo Evrope - 5. oddaja
20.00	Šola in vzgoja:	Živinorejski
sistem
20.30	Starš
The Montreux Golden Rose Festival 1985' - 2. del 21:30 Dnevnik 3 21.55 Cul de sac - film
Režija: Roman Polanski. Igra jo:	Lionel Stander, Donald
Pleasence, Francoise Dorlèac
Koper
10.00	Film
16.30	Manon Lescaut - TV film
17.30	Hiša v gozdu - TV film
18.00	Medved Yoghi - risanka
18.30	Kenguru Skippy - TV film
19.00	Odpada meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA (udi naslednji prispevki:
GORICA — Občinski svet TRST — O cenah učbenikov ZGONIK — Razstava Werk-Volk in Clarieh
KOLONKOVEC — Praznik solate SOVODNJE — Razgovor o raziskovalnem taboru
GRADEŽ — Seminar o esperantu TRST — Protest zaradi prepovedi razstave v palači Costanzi
19.30	TVD - Stičišče
19.50 Midva: Življenje v dvoje 20.25 Otočje Fiji - dok. oddaja
21.30	Mr. Hom - TV film 22.20 TVD - Vse danes
22.30	Pod zvezdami - glasbena oddaja
23.30. Košarka: Jugoslavija - Nizozemska 24.00 Film
18.00	Quella casa nella prateria
19.00	Fantasilandia - TV film’
20.00	Kiss me Licia - risanka
20.30	Simon & Simon - TV film
21.30	Hardcastle & McCormick
22.30	Masquarade - TV film
23.30	Športna oddaja
1.00 Mod Squad i ragazzi di Greer
TELEPADOVA
14.00	Innamorarsi - TV film
14.30	Capriccio e passione - TV film
15.00	TV film
16.00	Operazione ladro - TV film
17.00	Film
18.30	II ritorno dell’uomo tigre
19.00	Sam il ragazzo del West
19.30	Belle e Sebastien - risanka
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	L’abbraccio dell’orso - film
22.30	West Side Medicai - TV film
23.30	Speri: Catch
TRIVENETA
12.00	Doppio gioco - film
13.15	Horoskop
13.20	Komični filmi
14.30	La francesina - film
16.00	Filmski spored
16.30	Risanke
17.30	Caroline - film
19.30	Dokumentarec
20.15	Filmski spored
20.30	Lei è accusato di omicidio -
22.00	Razstava slik
TELEFRIULI
15.00	Scacco matto TV film
16.00	Hanna e Barbara - risanka
16.30	Gunđam - risanka
17.00	Astroganda - risanka
17.30	Disperatamente tua - TV film
18.30	Ispettore Dante - TV film
19.20	Športna oddaja
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Revival ’80
21.15	Koncert ansambla Duran Du-ran
22.45 Nogomet: Triestina - Arezzo
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro pe naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 -
10.00	Poletni mozaik: šivala je deklica zvezdo, oj zvezdo rdečo ko kri... ; Iz arhiva mladinske dramatike: »Roboti so med nami«; 10.10 Koncert v Gallusovi dvorani v Trstu: Flavtista Roberto Fabbriciani in E-rika Slama. 11.00 Melodični orkestri; 11.30- 13.00 Opoldanski zbomik: Beležka; Iz svetovne zakladnice pripovedništva; vmès: Glasbeni p»tpu-ri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 -
17.00	Popoldanski program: Ribe na-
šega morja; Mladi mladim; Mit in slovenska ljudska pesem; Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Beno Zupančič:	»Pogreb«. Radijska
drama; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis;
6.45	Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenske razmere; 7.00 Dober dan; 9.03 Nobelove .nagrade; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani -Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Neuvrščeni; 14.35 Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 15.00 Carlo Goldoni;
17.00	Gulp; 17.45 Avtomobilizem; 18.00 Glasbena oddaja; 18.32 Piranski glasbeni večeri; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila Radio anch’io - popevke;
11.00	n diavolo a Pontelungo - 14. nadlj.; 11.30 Trentatrè trentine - var-jete; 12.03 Lagrime - žalostni var jote; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije;
15.00	Radio 1 za vsakogar; On the road; 16.00 II Paginòne - poletni program; 17.30 Radio 1 - jazz; 18.00 . . . Anta ma non li dimostra - 3. oddaja; 18.22 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Specus; 20.00 Radijski oder; 21.00 Poletne laži; 21.30 Il fantasma del loggione - 10 nadalj..
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15,30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako,' zakaj ... ; 8.05 Napoved programov; 8.45 La scalata - 22. nadalj.; 9.10 Tuttitalia . . parla - radovednosti; 10.00 Posebna oddaja Dnevnika 2; 10.30 Motonave Selenia; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Tuttitalia . . . gioca; 15.00 Accordo perfetto - znane melodije; 15.42 La controra - glasbena oddaja; 16.35 La strana casa della formica morta; 17.32 Addio alle armi - 13. nadalj.; 19.50 Poletne simfonije; 21.00 Slavnostni večer.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Radio danes, radio jutri; 15.10-15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba;
16.00	Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00; Glasba; 18.00 Sotočja;
18.45	Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežom; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 22.05 Našim po svetu; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 23.05 Vodomet melodij.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE DOSTAJE
Preučujejo vlogo srednjeevropske kulture
Mladi violinisti iz 23 držav
V Gradežu zborujejo esperantisti iz vse Italije in še drugih dežel
na tekmovanju za nagrado Lipizer
Približno. 300 esperantistov iz raznih krajev Italije, pa tudi iz nekaterih evropskih ter prekomorskih držav, sodeluje v teh dneh v Gradežu na 56. italijanskem esperantskem kongresu. Poleg organizacijskih vprašanj, ki zanimajo člane itahjanske zveze esperantistov, ki združuje približno 40 društev širom po vsej državi, se na kongresu govori predvsem o vlogi srednjeevropske kulture za širjenje esperanta. Gre za mednarodni jezik, ki ga je ustvarjal poljski zdravnik Lazar Ludvig Zamenhof. Njegova zamisel je našla veliko posnemalcev v vsem svetu, še posebej pa v državah srednje in vzhodne Evrope. To je bilo razumljivo v preteklosti, razumljivo pa je tudi danes. Pripadniki malih narodov se morajo za pogovor s pristaši drugih posluževati raznih jezikov, nekoč nemščine in francoščine, danes angleščine. So pa navdušenci, ki se zavzemajo za čisto nov jezik esperanto, tako da ne bi nihče prevladal nad drugim. Esperanto je jezik, v katerem so združene prvine najpomembnejših evropskih jezikov, germanskih, latinskih in slovanskih.
Na kongresu v Gradežu se je večina delegatov, tudi tistih, ki so tja prišli iz raznih krajev Italije, pogovarjala v esperantu. V tem jeziku so bila povedana tudi poročila, v tem jeziku se je vršila razprava. O vlogi esperanta v srednjeevropski kulturi so govorili strokovnjaki iz Italije in Jugoslavije. V razpravo so poleg teh segli še Madžari, Francozi, Nemci, Poljaki,- Švedi, Komuni, Bolgari, Japonci, Novozelandci in Američani. Ni bilo potrebnega simultanega prevajanja. Vsi so govorili v.esperantu.
Kongres se je pričel že v nedeljo, ko so bili prisotni tudi domači gostje V nedeljo so bila v razpravi predvsem organizacijska vprašanja.
O kulturni problematiki je bil govor predvsem včeraj. Delo kongresa se bo nadaljevalo še danes in jutri. Esperantisti se že pripravljajo na prihodnji 57. kongres, ki bo čez leto dni v Bologni. Sodelovali pa bodo tudi na 38. mednarodnem kongresu e-sperantistov, ki bo od 17. do 23. maja prihodnjega leta v Skopju, v Makedoniji, na kar opozarja lepak ob vhodnih vratih kongresne palače.
V	avli palače je razstavljenih veliko knjig, revij in časopisov, napisanih v esperantu. Poleg starih, že redkih primerov od konca prejšnjega stoletja do danes, prodajajo tudi sedaj izšle knjige. V Italiji zanje skrbi posebna založba Edistudio v Pizi. Med zadnjimi knjigami smo videli na prodajnem pultu tudi To-mizzov roman »Materada« (v esperan-toga ga je prevedel Piergiorgio So-ranzo). Knjigo hrvaške pisateljice Spomenke Stimec »Zbornik sodobne hrvaške literature«, pa še prevod Danteja, Goldonija, Shakespeara in še marsikaterega znanega sodobnega ali klasičnega pisca.
V	foyerju kongresne palače je bil odprt poštni urad, v katerem so uporabljali poseben poštni žig.
Seveda pa esperantisti skrbijo tudi za tiste, ki bodo ta jezik poučevali. V posebni sobi kongresne palače so bili včeraj izpiti tako imenovanega tretjega nivoja znanja tega jetzika. Kdor je z uspehom opravil ta izpit ima možnost poučevanti esperanto novincem.
Nad šestdeset mladih violinistov iz triindvajsetih držav se je prijavilo za 4, mednarodni natečaj »Premio Rodolfo Lipizer«, ki se bo odvijal od danes do nedelje 15. t.m. v Gorici.
Danes ob 10.30 bo v deželnem avditoriju slovesno odprtje letošnje 'manifestacije, ki se je v zelo kratkem času uveljavila, lahko rečemo v svetovnem merilu. V nedeljo zvečer, ob 20. uri bo zaključna slovesnost, s podelitvijo nagrad in priznanj in koncertom najboljše uvrščenih violinistov, ob spremljavi simfoničnega orkestra iz mesta lasi v Romuniji. Od danes do sobote se bo torej odvijal tekmovalni del prireditve v petek pa bo v pokrajinski sejni dvorani 3, strokovni mednarodni simpozij o violinski glasbi. Tekmovalni del se bo odvijal v treh stopnjah : v prvi in drugi bodo mladi glasbeni poustvarjalci nastopili ob klavirski spremljavi, v tretji pa ob spremljavi simfoničnega orkestra. Med obveznimi skladbami v prvem delu je tudi kompozicija goriškega skladatelja in dirigenta Rodolfa Lipizerja, po katerem je bil poimenovan poseben sklad in seveda tudi natečaj. Strokovno dovršenost in virtuoznost v izvajanju mladih violinistov bo o-cenjevala devetčlanska žirija, v kateri so znani glasbeniki in glasbeni
pedagogi iz raznih dežel. Predseduje ji Luciano Chailly.
Med prijavljenimi kandidati preseneča izredno število mladih violinistov iz Romunije (14), dvanajst je kandidatov iz Italije, dva iz Albanije, eden iz Jugoslavije itd. Na prejšnjih tekmovanjih so se najboljše u-vrstili tekmovalci iz Koreje, Japonske in vzhodnoevropskih držav.
razna obvestila
KD Oton Župančič vabi člane mešanega pevskega zbora na vajo, V sredo, 11. septembra, ob 20.30. Vaja je nujno potrebna za nedeljski nastop.
Slovenska duhovnija Sv. Ivana v Gorici vabi na duhovna srečanja ob začetku šolskega leta, ki bodo v zavodu Svetel družine v Ul. Don Bosco 66 in sicer: za nižjo srednjo šolo danes, v torek, ob 16. uri; za osnovne šole, jutri, v sredo, 11. septembra, ob 10. uri; za višje šole in ostalo mladino prav tako jutri, v sredo, 11. septembra, ob 16. uri.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Dolce baby
V Gorici se je zaključil pokrajinski kongres UIL
Sniderò predvidoma ponovno tajnik
Dvomi glede polne zaposlitve v tržiški ladjedelnici
Flavio Sniderò, dosedanji tajnik sindikalne zveze UIL za Goriško bo po vsej verjetnosti znova potrjen na tem odgovornem mestu, ki ga je prevzel leta 1982 p>o odstopu Garrozza. Taki so namreč izgledi po zaključku 7. pokrajinskega kongresa, ki je potekal v petek in soboto v Gorici. V soboto je med drugimi govoril na kongresu tudi član vsedržavnega vodstva UIL Silviano Veronese, ki je govoril o spdošndh vprašanjih gospodarske politike, zaposlovanja in zajamčenih pravic družbenega in socialnega varstva odvisnih delavcev.
Na kongresu so izvolili tudi novo pokrajinsko tajništvo sindikata, ki šteje 35 članov, od katerih jih 18 ptilpfada socialistični komponenti (med temi je tudi Sniderò), 14 socialdemokratski komponenti, tri pa so republikanci.
Do izvolitve, oziroma potrditve Sniderà za tajnika sindikalne zveze UIL naj bi prišlo neposredno pred deželnim kongresom, ki bo kakor znano, 19. in 20. t.m., prav tako v kongresni dvorani razstavišča Espo-mego.
Aktiv PSI o stanju v ladjedelnici
Po krajši prekinitvi proizvodnje v tržiški ladjedelnici, zaradi kolektivnega dopusta, se je te dni sestal tudi aktiv članov in simpatizerjev socialistične stranke v tem podjetju. V pretres so vzeli najprej vrsto vprašanj splošnega značaja, kakor recimo za kanski osnutek o posodobitvi ladjevja družbe Finmare, največ pozornosti pa so namenili obravnavi položaja v ladjedelnici, kjer je opaziti v zadnjem času, prav v zvezi s pričetkom gradnje orjaške ploščadi Micoperi, precejšnje zamude in precej nizko produktivnost v operativno tehnični službi. '
Tako stanje utegne izničiti prizadevanja za posodobitev proizvodnje in večjo produktivnost prav v trenutku, ki je odločilnega pomena. Gradnja orjaške ploščadi je namreč nekakšen preizkusni kamen o uspešnosti, visoki strokovni usposobljenosti uslužbencev in dobri organiziranosti podjetja.
Na seji aktiva socialistov v ladjedelnic; so razpravljali tudi o čudnih (in enostranskih) izbirah ravnateljstva podjetja glede oddaje določenih del drugim,. zunanjim podjetjem.
Požar v Doberdobu
Včeraj pozno popoldne se je pri Fulkotevih v Doberdobu vnela jeklenka. Ognjeni zublji so v nekaj trenutkih ovili kuhinjo in dnevne prostore, kjer so bili zbrani vsi domači. Kljub hitri reakciji in pomoči sosedov je 60-letna Rozina Gergolet utrpela opekline prve in druge stopnje, zaradi katerih se bo morala v tržiški splošni bolnišnici zdraviti 20 dni. Požar je uničil vse pohištvo. Ironija usode je tudi v tem, da so Fulkotevi več let prodajali plinske jeklenke celi vasi.
Tovarniški svet tržiške ladjedelnice je v zadnjem obdobju že nekajkrat opozoril na precejšnjo zamudo pri gradnji orjaške ploščadi Micoperi, te dni pa se je razširila vest, ki upravičeno povzroča zaskrbljenost tako med delavci, kakor med sindikalisti. Gradnja ploščadi namreč ne bo pomenila polne zaposlitve v podjetju in postopnega odpravljanja dopolnilne blagajne. Polno zaposlitev naj bi po dosedanjih načrtih in napovedih v podjetju dosegh spomladi prihodnjega leta.
Vest, da gradnja ploščadi najbrž ne bo pomenila polne zaposhtve, so na nedavnem sestanku s člani tovarniškega in sindikalnega sveta sporočili predstavniki in ravnateljstvo podjetja, včeraj dopoldne pa so o zadevi razpravljah na običajni tedenski skupščini v tovarni. Sklenili so, da bodo čez teden dni, v ponedeljek, 16. t. m., priredila protestno manifestacijo v Tržiču. Razlog za protest so tudi govorice, da podjetja z državno udeležbo v prihodnje ne bodo več anticipirala izplačilo dopolnilne blagajne. S tem bi bila precej ogrožena socialna varnost delavcev, ki so začasno izločeni iz proizvodnje, saj je znano, da zavod Inps, ki je
v prvi osebi zadolžen za izplačevanje omenjenega nakazila, opravlja to z veliko zamudo.
Kolesarska prireditev v Sovodnjah
Množično kolesarsko prireditev pripravljajo v nedeljo, 22. t.m. v Sovodnjah, ob 90-letnici Klesarskega dru-■ štva Gorica. Prireditev je bila napovedana že junija, a so jo nato, zaradi neugodnih vremenskih razmer, od-povedaU.
V dvorani je ostalo premalo svetovalcev
Občinski svet v Tržiču se je prejšnji petek sestal, ne da bi sprejel kakršnokoli odločitev glede načrta u-rejanja okolja na območju stare trdnjave. Občinski zbor je sicer že pripravil načrt, po katerem, naj bi denar, ki ga bo občina prejela kot odškodnino od podjetja Enel (okrog 800 miUjonov lir) uporabiU za gradnjo različnih objektov, ki naj bi služili tudi za poletne prireditve na odprtem. Drugačnega mnenja so predstavniki opozicije, ki menijo, da bi bilo treba denar uporabiti za koristnejše stvari, med drugim za napeljavo vodovodnega omrežja in ureditev poti, kar bi pripomoglo k preprečevanju oziroma hitremu omejevanju gozdnih požarov, ki že vrsto let pestijo območje. Končalo se je tako, da so predstavniki opozicije po vroči razpravi zapu-stiU sejno dvorano, v dvorani pa je ostalo premalo svetovalcev, da bi se seja lahko nadaljevala.
• V bolnišnici na Katinari je umrl 24 letni Loriano Titonel iz Tržiča. Pred pribUžno enim mesecem je z motornim kolesom zadel v posodo za smeti ter se zelo težko ranil. Nesreča se je zgodila v Tržiču.
sexy erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30-22.00 »H cavahere pal-Udo«. Film predvajajo istočasno v vseh velikih italijanskih mestih
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Duro, duro!!«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
včeraj-danes
RODILI SO SE: Sara Roset, Michele Turco, Alice Palma, Francesca Al-tran, Giorgio Menichino, Mariastella Colette Lo Cicero.
UMRLI SO: 90-letna upokojenka Valentina Marin vdova Marchesan, 72-letni upokojenec Giuseppe Marchi, 80-letni upokojenec Umberto Gratton, 82-letna Maria Genovese vdova Gentile, 89-letna upokojenka Egidia Golden-kreuz, 86-letni upokojenec Rodolfo Vi-sintin, 78-letna upokojenka Dorotea Vendramin vdova Gabrielli, 73-letni u-pokojenec Francesco Marvin, 49-letna gospodinja Maria Bemes, 60-letna gospodinja Laura Mocchiut vdova Cosa-inz, 71-letni upokojenec Emilio Bol-zan, 78-letna upokojenka Arrisa Fa-bris, 45-letni trgovec Giorgio lannis, 72-letna Katerina Nemec, 84-letna u-pokojenka Giuseppina Soranzio vdova Kriszanowsky, 53-letni mehanik Aldo brezzai, 79-letni upokojenec Elija Čuk.
uKLICI: pravnik Giuseppe Filippini in študentka Federica Baldo, uradnik Luigi Gruden in Fulvia Orzan, knjižničar Cesare Tomasi in uradnica E-lena Slanisca.
POROKE: radiotelegrafist Taziano Grusovin in uradnica Renata Celso, kuhar Alessio Sullig in uradnica Nadia Rigo, elektrikar Ermanno Brajnik in uradnica Gabriella Grendene, u-radnik Paolo Ballaben in uradnica Donatella Carraro, farmacist Marino Bon in trgovska pomočnica Anna Mi-chelussi.
»	Sporočamo žalostno vest, da
nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, nono in brat
Jožef Lavrenčič
(PEPE)
Pogreb bo danes, 10. septembra 1985, ob 14.15 iz tržiške bolnišnice v cerkev v Doberdobu.
Žena, sin z družino, hči, mama, sestre, bratje in drugi sorodniki Doberdob, 10. septembra 1985
ZARADI POSESTI MAMILA ARETIRALI PET VOJAKOV
Ni znano, ali gre za skupino manjših razpečevalcev mamila ali pa samo za mlade, ki so hoteli s pomočjo mamila zbežati vsakdanjim tegobami in zlasti »trdemu« življenju v vojašnici. Orožniki iz štarancana so v nedeljo proti večeru, na plaži pri Štarancanu, od koder so takrat izginih že tudi zadnji kopalci, prijeli skupino petih mladeničev, za katero so ugotovili, da so vojaki na služenju rednega vojaškega roka.
Težave so se pričele, ko so med osebno preiskavo orožniki našli okrog 60 gramov hašiša. Lahko, da je bilo mamilo namenjeno za osebno uporabo, vsekakor pa ga je bilo dovolj, da so peterico pospremili v zapor, kjer bodo lahko sanjali, seveda brez droge, v pričakovanju sodne obravnave.
Pogovor s predsednico slovenske komisije Vero Caharijo
Zavzetost občinske uprave za Slovence v Ronkah
Ronška občinska uprava je že večkrat pokazala zanimanje do problemov slovenske etnične skupnosti, ki živi v okvirih občine Ronke. Vselej so tamkajšnji javni upravitelji skušali pomagati slovenski manjšini. Konec leta 1982 so zato v okviru občinske uprave ustanovili posebno komisijo za vprašanja slovenske manjšine, obnovljena pa je bila tudi po zadnjih upravnih volitvah. Takrat je postala predsednica omenjene komisije 33-letna Vera Caharija, profesorica na srednji šoli v Nabrežini, ki se je že pred leti preselila v Tržič. Obiskali smo jo in malce poklepetali o delo vanju občinske komisije za vprašanja slovenske manjšine v Ronkah.
»Kateri je bil pravzaprav pravi vzrok zaradi katerega je bila ustanovljena komisija, ki ji vi predsedujete?«
»Pri ronski občinski upravi so bili vselej poslušni za potrebe Sloven-
cev, ki živijo v Ronkah. Zato so sklenili, da bodo te želje tako bolj pristne in verodostojne, če jih bodo izražali Slovenci sami, neposredno prek svoje komisije. Ustanovljena je bila tako struktura, ki lahko popolnoma uveljavi zamisli in želje tu živečih Slovencev.«
»Kateremu področju komisija posveča največ pozornosti?«
»Mnenja smo, da moramo najprej skrbeti za rast naše mladine v pristnem slovenskem duhu. Zaradi tega je bila naša pozornost posvečena predvsem šolski problematiki. Pri iskanju pravih poti in dejanskih interesov Slovencev v Laškem smo se vedno opirali in sodelovali s starši slovenskih otrok. V ta okvir spada strokovno izpopolnjevanje za učitelje in vzgojiteljice in sodelovanje na proslavi dneva slovenske kulture v osnovni šoli Milojke Štrukelj v Novi Gorici.«
»Vaška komisija je tudi pripomogla pri ustanovitvi slovenske knjižnice v Ronkah?«
»Naša narodna zavest se bo razvijala le z gojenjem naše kulture v stalni referenci na slovenske običaje. Zato mora biti kulturna dejavnost temeljni kamen v naših prizadevanjih. V ta okvir moramo- uvrstiti ustanovitev slovenske knjižnice v Ronkah, Id iz meseca v mesec širi in bogati ponudbo slovenskih knjig in, kar je bolj pomembno, postaja pri tukajšnjih Slovencih vedno bolj vz-Ijubljena in obiskana ustanova.
V našem- trudu po zbližanju naših ljudi smo organizirali tudi nastop tržaške folklorne skupine Stu ledi in slovenske kantavtorice Mateje Koležnik.
Težav ni malo, vendar imamo mi trdno voljo, da bomo nadaljevali na tej poti, saj bomo le tako uspeli pri našem poslanstvu.« Fabio Gergolet
SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA — DRUŠTVO SLOVENSKIH NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV — DRUŠTVO MLADIH RAZISKOVAL CEV — OBČINA SOVODNJE
vabijo
na JAVNO PREDSTAVITEV REZULTATOV 5. mladinskega raziskovalnega tabora
»Sovodnje ’85«
JUTRI, v sredo, 11. septembra, ob 20.30 v občinski telovadnici v SOVODNJAH.
Sekcija VZPI - ANPI v Doberdobu se klanja spominu Jožefa Lavrenčiča in izreka globoko sožalje hudo prizadeti družini.
Učno in neučno osebje, starši in o-troci vrtca v Doberdobu se pridružujejo žalovanju Rozane Lavrenčič ob izgubi dragega očeta.
POGREBI
Ob 9.30 Filomena Comelli vd. Bulloni iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico na glavno pokopališče; 14.15 Jožef Lavrenčič iz mrliške veže tržiške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Doberdob; 15.30 Carolina Gergolet vd. Gergolet iz mrliške veže tržiške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Doberdob.
V prvi nogometni ligi
V italijanski nogometni B ligi
Spodbudno prvo kolo
Dober začetek Triestine
Spodbudno razpoloženi strelci ter zanesljiva igra novincev v ligi; slednji naj bi bili najočitnejši značilnosti včerajšnjega prvega kola itabjanske nogometne A lige.
Prvenstveno pozornost gre vsekakor Posvetiti nadvse samozavestnemu Lecce ju, ki je v gosteh brez posebnega naprezanja iztržil prvaku Veroni neodločen izid.
V Milanu se je Pisa upirala Inte-fju vsef do desete minute drugega Polčasa, ko je celo vodila, Bari pa Je na domačih tleh podlegel Milanovemu oportunizmu in se ima pritoževati^ le nad neučinkovitostjo svojih napadalcev.
Roma si je kar v gosteh pod Bo-niekovo taktirko privoščila Atalante. Sampdoria se je v Firenze podala misleč, da bo na igrišču naletela na zgolj skromen odpor zdesetkane domače enajsterice. Doživela pa je pe-
koče razočaranje, saj je po sila medli in neučinkoviti predstavi podlegla odličnemu Massarovemu strelu z razdalje petindvajsetih metrov. Serena je z atraktivnim strelom z glavo odločil tekmo Juventus - Avelbno. Napoli pa se je le s težavo znebil »nadležnega« Coma.
Udinese, ki se je v predprvenstve-nih tekmah izkazal z nadvse privlačno igro pa se je spričo zrele igre tu-rinskih gostov moral zadovoliti z remijem brez golov.
IZIDI: Atalanta - Roma 1:2, Bari -Milan 0:1, Fiorentina - Sampdoria 1:0, Inter - Pisa 3:1, Juventus - A-vellino 1:0, Napoli - Como 2:1, Udinese - Torino 0:0, Verona - Lecce 2:2.
PRIHODNJE KOLO: Atalanta - Inter, Avellino - Verona, Como - Juventus, Milan - Lecce, Pisa - Napoli, Roma - Udinese, Sampdoria - Bari, Torino - Fiorentina.
Triestina - Arezzo 2:1 (1:1)
STRELCI: v 4. min. Cinedo (11-metrovka), v 19. min. Ugolotti, v 54. min. Cerone.
TRIESTINA: Bistazzoni, Costantini, Bagnato, Dal Prà, Cerone, Menichi-ni. De Falco (od 71. min. Scaglia), Strappa, Cinello, Romano, Braghin (od 66. min. Chiarenza).
AREZZO: Orsi, Minoia (od 65. min. Calzona), Butti, Mangoni, Sasso, Pozza, Ugolotti, Ermini, Di Mauro, Esposito, Muraro.
SODNIK: Tubertini iz Bologne.
Triestina je začela svoje prvenstvo na najboljši način: z zmago'. Tržačani, ki so začeli zelo poletno in v četrti minuti že vodili z enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Cinello, so skozi večji del tekme imeli pobudo v svojih rokah in s hitrimi in učinkovitimi potezami povzročali velike težave nasprotnikovi obrambi.
kjer se je posebno izkazal vratar Orsi, ki je z nekaterimi odličnimi posegi rešil svojo ekipo pred hujšim. Žal pa je treba tudi omeniti, da je v redkih primeirih, ko se je Arezzo prikazal pred tržaškimi vrati, zavladal v kazenskem prostoru Triestine pravi preplah, kar dokazuje, da je obramba Triestine še potrebna uigranosti.
I. P.
REZULTATI B LIGE: Cagliari -Cremonese 1:0; Catania - Brescia 2:1; Cesena - Ascoli 1:0; Genoa - Campo-basso 2:0; Lazio - Palermo 2:1; Monza - Vicenza 0:1; Perugia - Catanzaro 2:2; Pescara - Bologna 2:1; Sambencdette.se - Empoli 1:1; Triestina - Arezzo 2:1.
PRIHODNJE KOLO: Arezzo - Catania; Ascoli - Cagliari; Bologna - Lazio; Brescia - Pescara; Campobasso - Triestina; Catanzaro - Cesena;
Cremonese - Sambenedettese; Empoli - Palermo; Monza - Perugia; Vicenza - Genoa.
totocalcio
Atalanta - Roma	2
Bari - Milan	2
Fiorentina - Sampdoria	1
Inter - Pisa	1
Juventus - Avellino	1
Napoli - Como	1
Udinese - Torino	X
Verona - Lecce	X
Cagliari - Cremonese	1
Catania - Brescia	1
Cesena - Ascoli	1
Lazio - Palermo	1
Pescara - Bologna	1
KVOTE
13 — 3.632.000 lir 12 —	155.000 lir
Razočaranje gledalcev na VN Italije v Monzi
Veliko slavje Alaina Prosta
MONZA — 150 tisoč ferrarijevih navijačev je v nedeljo na veliki nagrada ItaUje pričakovalo zmago svojega ljubljenčka Alboreta. Toda premoč McLaren - Porscheja, predvsem, pa Pilota Alaina Prosta, je prav na domačih tleh morda dokončno pokopala PPe avtomobilov iz Maranella. Alain FTost je namreč zmagal, potem ko Je ves čas brezhibno nadzoroval potek dirke in si prislužil devet točk na lestvici za svetovno prvenstvo, medtem ko je njegov tekmec Michele Al-uoreto ostal praznih rok, ker je preurejen motor ferrarija odpovedal malo ped koncem dike. Zmagoslavje angleško - nemških bolidov toej, četudi so ves teden pred tekmovanjem lerrarijevi inženirji in italijanski časopisi na dolgo in široko opevali kom-betitivnost svojih avtomobilov, ki bi teorali prav v Monzi dokazati, da so Ztnožni doseči svetovni naslov. iRrka je bila takoj na začetku pre-
cej razburljiva, saj sta Rosberg in Senna, ki sta startala v prvi vrsti, na prvem ovinku skoraj povzročila incident. Senna je namreč skušal prehiteti Finca in se s svojimi prednjimi kolesi postavil med kolesa Ros-berjevega williamsa. Na srečo nič hudega in Keke Rosberg je še naprej vozil z izredno voljo do zmage. Prost je medtem previdno vozil, ne da bi forsira! svojega motorja. Po prvih krogih je bil tretji, medtem ko je bil Alboreto šesti, še nekaj krogov in Prost je že drugi, medtem ko sta se njegov klubski tovariš, svetovni prvak Niki Lauda in Alboreto ustavila v boxih, da bi zamenjala gume. Kmalu zatem je odstopil Rosberg in Prost je ostal prepričljivo sam v vodstvu.
Upi Ferrarija pa so dokončno splahneli, ko je Alboretu v 46. krogu odpovedal motor. Alain Prost ima z nedeljsko zmago celih 12 točk naskoka nad ferrarijevim pilotom, do Lonca
prvenstva pa so na sporedu samo še štiri dirke. Tudi na lestvici avtomobilskih hiš je McLaren prehitela fer-rari.
LESTVICA VN ITALUE: 1. Alain Prost (Mc Laren Tag), ki je 295 dolgo progo prevozil v Ih 17’59”451 s poprečno hitrostjo 227,565 km na uro. 2. Nelson Piquet (Brabham BMW) po 51”635; 3. Ayrton Senna (Lotus Renault) po 1’00”609 ; 4. Surer (Brabham BMW) po r00”609; 5. Johans-son (ferrari) po 1 krogu; 6. De Ange-lis (Lotus Renault) po 1 krogu; 7. Tambay (Renault) po 1 krogu; 8. Brunelle (Tirrei Renault) po 1 krogu.
LESTVICA ZA SVETOVNO PRVENSTVO: 1. Prost (Fra.) 65 točk, 2. Alboreto (It.) 53, 3. De Angelis (It.) 31, 4. Senna (Bra.) 23, 5. Johansson (Šve.) 21, 6. Piquet (Bra.) 19, 7. Rosberg (Fin.) 18, 8. Lauda (Avs.) 14, 9. Laffite (Fra.) 11, 10. Tambay (Fra.) 10.
Kakovostno prijateljsko srečanje
Drevi v Gorici Segafredo-Cibona
Evropski prvaki Gibone iz Zagreba ?°do danes zvečer igrali v Gorici pri-Jateljsko srečanje proti Segafredu. Petrovič in tovariši se bodo pomerili "j Soriško ekipo, ki je prav te dni pobila drugega Američana, centra Harveya Lee Catchingsa, ki je doslej 'Sral za prvenstvo NBA.
Trener Vladi Medeot bo razpolagal 2 eldpo, ki bo igrala v prvenstvu in zanimivo bo vedeti, kolikšna je moč Loričanov proti ekipi, ki je med najboljšimi v Evropi.
Prihod Catchingsa je brez dvoma rešil vprašanje centra (čmopolti i-l’^alec je visok 206 cm), ki je belil glave goriškega vodstva. Sedaj bo reba le preveriti, če je novi prišlec kakovosten, kot so o njem govorili. , tem primera bo goriški Segafredo rez dvoma eden glavnih favoritov 'te napredovanje.
Srečanje Segafredo - Gibona bo brevi ob 21. uri v športni palači v P°dgori.
Na odprtem prvenstvu ZDA
Češkoslovaško slavje
Lendl in Mandlikova odlična
Po lahki zmagi v polfinalu proti poškodovanemu Connorsu, si je petindvajsetletni Čehoslovak Ivan Lendl zagotovil tudi slavje v velikem finalu odprtega prvenstva ZDA. Privoščil si je Američana Johna McEnroe-ja, ki se trenutno ne nahaja v najboljši formi. Drugače si sicer ne gre tolmačiti razmeroma previdljie ter neprodorne McEnoejeve igre. Nasprotno pa je Lendl naletel na življenjsko razpoloženje in je s svojimi uničujočimi udarci spravil naravnost ob živce nebogljenega Američana. McEn-roe je sicer silovito poprijel v prvem nizu in povedel s 3:0, nakar je pa vidno popustil in omogočil »prebujajočemu se« Čehu, da je nadoknadil zamujeno. Lendl je zagospodaril v »tie-breaku« in dobesedno strl nasprotnika. Lendl je svoj red dokončno vzpostavil v dragem setu.
Presenečenje letošnjega ženskega turnirja Čehoslovakinja Mandlikova je v velikem finalu odpravila še z glavno favoritinjo, Američanko češkega porekla Martino Navratilovo, in tako pripomogla k popolnemu slavju čehoslovaške teniške odprave.
Vebkega zadoščenja je bil deležen tudi italijanski tabor. V velikem finalu ženskega mladinskega turnirja je Raffaella Garrone porazila Čehinjo Holikovo s 6:2, 7:6, 7:4.
Izidi zadnjega dne teniškega open turnirja v New Yorku so sledeči: Moški finale: Lendl (ČSSR) - McEn-roe (ZDA) 7:6 (7:1), 6:3, 6:4; ženski finale: Mandlikova (ČSSR) - Navratilova (ZDA) 7:6 (7:3), 1:6, 7:6 (7:2), Finale ženskih dvojic: Kohde Kilsch (ZRN) in Sukova (ČSSR) - Shriver in Navratilova (obe ZDA) 7:6 (7:5), 2:6, 6:3.
1. in 2. jugoslovanska nogometna liga
Dinamo (V) preseneča
FRANCI BOŽIČ
Vinkovški Dinamo, ki ga vodi ljubljanski nogometni trener Nedeljko Gugolj, je prva senzacija uvodnega dela nogometnega prvenstva v Jugoslaviji. Po sedmih kolih imajo nogometaši iz Vinkovca dve točki prednosti pred Zagrebčani, za katere je tokrat v Maksimiru prvič zaigral tudi Ljubljančan Srečko Katanec. Katanec in Komočar sta bila med najboljšimi pri Dinamu, zelo dobro pa je na Reki igral tudi Marko Elsner za Crveno zvezdo. Kolo v znamenju nekdanjih Olimpijinih mož, bi lahko rekli za 7. kolo.
Crvena zvezda je na Reki izenačila šele v 90. minuti z golom Jankoviča iz sumljive 11-metrovke, dotlej pa je Koblarjevo moštvo vodilo z golom Valenčiča. Tekma je bila zelo kakovostna, Rijeka pa po priložnostih in igri bližja zmagi. V 90. minuti je drugo točko osvojil tudi beograjski Partizan s Prištino. Šele tedaj je namreč reprezentant Radanovič zatresel mrežo. Strelca za Dinamo sta bila Munjakovič in Mlinarič, v Maksimir pa je prišlo kar 40 tisoč gledalcev, ki je videlo dobro igro. Trener Blaževič je očitno magnet za zagrebško publiko, s Katancem pa se bo najbrž to moštvo lahko potegovalo tudi za naslov prvaka. Hajduk je v Mostarju z goloma Zlatka Vujoviča in Sliškoviča z Veležem vodil že z 2:0, toda domači so minuto pred koncem izenačili. Tedaj so i-meli igralca več, kajti Sliškovič -doma je iz Mostarja — je bil izključen (izključil ga je mariborski sodnik Šoštarič). Največje presene čenje kola je pripravila Sloboda, ki je v Sarajevu kot out sider premagala Željezničarja, čeprav so Sarajevčani vodili z 1:0. Novosadska Vojvodina je spet razočarala in je krepko zadnja ter eden prvih kandidatov za odhod iz lige.
Na lestvici strelcev s sedmimi goli vodita Buršač iz Sutjeske in Čop iz vihkovškega Dinama, zanimivo pa je, da sta oba igralca Splićana in da so ju pri Hajduku odpisali. Za nji-
ma je Zagrebčan Mlinarič s šestimi goli.
V drugi zvezni ligi so Koprčani doma že tretjič zmagali, spet pa so imeli precej težav. Drugo točko so si namreč priigrali šele štiri minute pred koncem, strelec pa je bil rezervni igralec Zulič. Koprčani so i-grali brez poškodovanega Voljša. To se jim je zelo poznalo. Koprčane je spet bučno spodbujalo 7 tisoč gledalcev, že po tradiciji pa je bila publika spet dvanajsti igralec Kopra.
REZULTATI 7. KOLA V 1. ZNL: Vojvodina - Sutjeska 0:1 (0:0); Osijek - Sarajevo 1:0 (1:0); Velež -Hajduk 2:2 (0:1); Čelik - Budućnost 3:1 (2:1); Dinamo V. - Vardar 2:0 (0:0); Rijeka - Crvena zvezda 1:1 (1:0); Dinamo Z. - Beograd 2:0 (0:0); Željezničar - Sloboda 1:2 (1:0); Partizan - Priština 1:0 (0:0).
VRSTNI RED: Dinamo V. 11; Dinamo Z. in Partizan 9; Velež, Hajduk, Osijek 8; Sarajevo, Sutjeska, Crvena zvezda 7; Budućnost, Rijeka, Čelik, Željezničar, Priština, Sloboda 6; Beograd 5; Vardar 3; Vojvodina 2.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (15. t. m.): Sutjeska - Čelik; Priština -• Vojvodina, Sarajevo - Partizan, Velež - Osijek, Budućnost - Dinamo V., Beograd - željezničar. Hajduk - Sloboda, Vardar - Rijeka, Crvena z veda - Dinamo Z.
REZULTATI 5. KOLA V 2. ZNL -ZAHOD: Koper - AIK 1:0 (0:0); Borac - Zadar 3:0 (1:0); Šibenik -Zadar 1:0 (1:0); Spartak - Proleter 4:2 (2:1); Leotar - Famos 3:1 (1:1); Rudar - Vrbas 2:1 (1:0); Split -Gošk Jug 1:0 (1:0); Kikinda - Jedinstvo Bi 2:1 (1:1); Iskra - Jedinstvo Br. 1:0 (1:0).
VRSTNI RED: Šibenik 8; Split 7; Leotar, Proleter, Spartak, Koj«r 6; Iskra, Zadar, Rudar, Kikinda, Borac 5; Famos, Vrbas, Novi Sad, Gošk jug. 4; Jedinstvo Br, Jedinstvo Bi, AIK 3.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Proleter - Koper, Novi Sad - Jedinstvo Br; Jedinstvo Bi - Iskra, Gošk Jug.
- Kikinda, Vrbas - Split, Famos -Rudar, AIK - Leotar, Zadar - Spartak, Borac - Šibenik.
kratke vesti - kratke vesti
V sredo bo v Trstu pričetek kakovostnega turnirja
V Rosetu Tanjevićevo moštvo nezadržno
Jesolo - Gorizia 1:2 (0:1)
STRELEC: Del Degan (2). GORIZIA : Ermacora, Macuglia, Ru-jte' Giacometti (Veneziani), Grazzo-Patatti, Dreolini, Giacomin, Del bgan, Beltrame, Grimaz (Bragnolo). Čeprav v okrnjeni postavi, je Go-; *a. Premagala Jesolo tudi na tutina j? te tako zaslužila vstopnico za jdaljevanje italijanskega pokala, ussovi varovanci so v tem sreča-JU pokazali, da znajo igrati pazlji-ti v obrambi in postati nevarni v pro-j aPaclu. s to taktiko so premagail bor-0 *n PotrdlR. da spadajo med 10 iGe enajsterice, ki bodo letos igra-v rneddeželnem prvenstvu.
^dieričan Hampsten u9nal najboljše
EARBERINO DI MUGELLO — A-ptecan Anody Hampsten je osvojil jv. b mesto v gorski dirki na krono-kjfter pri Firencah. Vsi najboljši po-boč"11 ^tesarji so se pomerili na po-
Končni vrstni red: Hampsten (ZDA), ki je 14 km dolgo progo prevozil v 27’42”26; 2. Lejarreta (Špa.) po 29”; 3. Saronni (It.) po 44”; 4. Baron-chelli (It.) po 1’25”; 5. Keifel (ZDA) po 2’30”.
V Aosti Bulič tretji
AOSTA — Zadnjo etapo kolesarske krožne dirke za amaterje po Dolini Aoste si je zagatovil Italijan Pardel-loni pred rojakoma Galettom in Che-sinijem.
Končno prvo mesto pa je osvojil član švedske odprave Brykt, ki se je do majice »leaderja« prebil že po prvi preizkušnji. Na skupni lestvici mu sledi rojak Nilsson, na tretje mesto se je nastanil Jugoslovan Brano Bulič, ki pa sicer zastopa kolesarski kliib iz Serravalleja.
Skromna udeležba na mitingu v Modeni
MODENA — Na atletskem mitingu skokov, ki je bil v sklopu festivala Unità v nedeljo v Modeni, so svojo prisotnost odpovedali vsi veliki skakalci. Tudi Bubka in Bikova, ki sta že bila v Italiji, se nista predstavila na pedani.
Moštvo Juventusa iz Caserte je o-svojilo prvo mesto na košarkarskem turnirju v Rosetu degli Abbrazzi. V dopadljivem finalnem srečanju je porazila peterko Scavolinija iz Pesara z izidom 112:99. Gentilijevi ter Lope-zovi odsotnosti navkljub, so Tanjevi-čevi varovanci s prikazano igro občasno naravnost navdušili številno občinstvo. Zlasti Brazilec Oscar je bil za sicer dokaj površno in nepazljivo Scavolinijevo obrambo skorajda neustavljiv. Pa tudi ostali igralci moštva iz Caserte so povsem uspešno opravili svojo nalogo. Mladi Capone, ki je ob priložnosti nadomeščal poškodovanega beka Gentileja, je nadvse samozavestno vodil svoje moštvo v napadu, branilec Dell’Angelo pa je malodane onesposobil strelca Silvestra. Centra Ricci ter Generali sta se pod košema uspešno kosala z reprezentantoma Costo odnosno Magnifi-com, ki pa svojemu moštvu nista prispevala svojega običajnega doprinosa.
Turnirja se je udeležil tudi tržaški
prvoligaš Stefanel, ki pa se ni kaj prida izkazal. V finalu za peto mesto je podlegel Benettonu iz Trevisa s 85:84. Tržačani so sicer skozi vse srečanje vodili, v sklepnih trenutkih pa so jim pošle moči. Upoštevati pa gre tudi dejstvo, da se soigralcem še ni pridružil novi nakup Shelton. Poleg tega pa velja omeniti slab dan centra Howarda, ki se nikakor ni vživel v sam potek dvoboja. Tržaško čast je otel mali Fischetto, ki je s svojo urnostjo ter izrednim metom dobesedno očaral gledalce. Delno sta se izkazala tudi Lucantoni ter Boris Vitez (14 točk), ki je učinkovito zadeval.
Stefanel bo na Velikem turnirju Lotto, ki bo na sporedu jutri ter v četrtek v tržaški športni palači, končno nastopil pred domačim občinstvom v popolni postavi. Omenjenega kakovostnega turnirja se bodo u-deležili še evropski klubski prvaki Gibone iz Zagreba ter italijanski prvak Simac. Poleg njiju je svoje sodelovanje napovedalo tudi moštvo Bancoro-me.
Spored turnirja: jutri ob 20.00: Gibona - Bancoroma; ob 21.30: Stefanel - Simac, v četrtek ob 20.00: fina-
'e za treje mesto; ob 21.20: finale za prvo mesto.	
totip	
1. — prvi	1
drugi	2
2. — prvi	1
drugi	X
3. — prvi	1
drugi	X
4. — prvi	2
drugi	2
5. — prvi	1
drugi	2
6. — prvi	2
drugi	2
KVOTE:
12 — 6.618.000 lir 11 —	245.000 Ur
10 —	23.000 Ur
V nedeljo v Bazovici na odbojkarskem turnirju za Pokal bazoviških junakov
Fužinar zasluženo prvi, Meblu tretje mesto
KOŠARKA: ŽENSKO EP
Začelo se je ob premoči SZ
VICENZA, TREVISO — V Vicenzi in Trevisu se je začelo 20. evropsko prvenstvo za košarkarice. Kot je bilo pričakovati, so Sovjetinje že v prvih dveh tekmah pokazale, da jim zlata kolajna ne more uiti, medtem ko se Italija in Jugoslavija borita za vstop v polfinale.
SKUPINA A (Vicenza). 1. KOLO: Jugoslavija - Romunija 92:59; ČSSR
-	Francija 71:65; Bolgarija - Nizozemska 78:58. 2. KOLO: Romunija -ČSSR 79:52; Francija - Nizozemska 57:39; Jugoslavija - Bolgarija 67:66.
DANAŠNJI SPORED: Francija -Romunija; Nizozemska - Jugoslavija; ČSSR - Bolgarija.
SKUPINA B (Treviso). 1. KOLO: Madžarska - Španija 78:65; Poljska
-	Belgija 84:36; SZ - Italija 75:57. 2. KOLO: Madžarska - Poljska 76:54; SZ - Belgija 95:46; Italija - Španija 77:46.
DANAŠNJI SPORED:	Španija -
Belgija; Poljska - SZ; Italija - Madžarska.
S pohodom Bazoviških junakov in s finalnimi boji na odbojkarskih igriščih za Pokal bazoviških junakov so se v nedeljo v Bazovici tudi športniki poklonili spominu Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča ob 55-letnici nji-kove junaške smrti.
Netekmovalni spominski pohod je bil na sporedu zjutraj. Lepo število udeležencev vseh starosti je krenilo na pot kot vedno iz Bazovice, od koder so šli na Jezero, ob robu Glinščice v Drago, na Pesek, na Gročano in od tod čez Kokoš do kraja ustrelitve štirih junakov na bazoviški gmajni. Lepo vreme je pripomoglo k prijetnemu vzdušju med pohodarji. Kdor je v nedeljo opravil svoj drugi pohod, je prejel bronasto značko bazoviških junakov, kdor je progo prehodil četrtič, srebrno, prihodnje leto, ko bo na sporedu šesta izvedba pohoda, pa si bo priboril zlato značko vsakdo, ki je bil na pohodu vseh šest let. Med spominsko proslavo, ki je bila ob spomeniku, so se s polaga-
njem vencev tudi planinci poklonili spominu bazoviških žrtev. Pohod je organiziral planinski odsek ŠZ Sloga.
Finalni odbojkarski boji za Pokal bazoviških junakov, ki ga je v sodelovanju z Odborom za proslavo bazoviških žrtev in pod okriljem ZSŠDI priredilo ŠZ Sloga, so bili na sporedu zjutraj in popoldne. V finalu za peto mesto sta se spoprijela Sloga in Breg. Obe naši ekipi sta nastopili pomlajeni v primerjavi s sestavom iz lanskega prvenstva. Boljša je bila Sloga, ki je v vseh elementih igre nadigrala Breg, kateremu se krepko pozna, da so ga zapustile nekatere lanskoletne ključne igralke.
V malem finalu sta se srečala lanskoletna finalista Nova Gorica in Meblo. Z 2:1 je zmagala naša združena ekipa. Pri igri Mebla je bilo precej nihanja, pozna se, da je šele ob začetku priprav in da ekipa še ni povsem uigrana. Jugoslovanka Markovičeva, ki bo letos igrala za Meblo, je šele pred tednom dni začela trenirati
z ostalimi in se seveda še ni popolnoma »ujela« z ekipo. V obeh dneh tega turnirja pa je pokazala res učinkovit blok in dobro igro v obrambi. Jasnejšo sliko o letošnji moči naše združene ekipe bomo lahko dobili seveda šele čez nekaj časa, ko bodo dekleta bolj trenirana in uigrana.
Popoldne je bil na sporedu veliki finale za prvo mesto, v katerem sta si stala nasproti Koper, zmagovalec na dveh izvedbah turnirja, in ravenski Fužinar, ki je pokal osvojil pred tremi leti. Po štirih setih je slavila koroška ekipa, za katero nastopa nekaj odličnih in tudi izkušenih igralk. Čeprav so tudi Ravenčanke v bistvu šele začele s pripravami, je bila razlika med obema ekipama velika in kljub temu, da je Koper osvojil drugi niz, ni bila zmaga Fužinarja nikoli v dvomu.
IZIDI
Finale za 5. mesto: Sloga - Breg 2:0 (15:8, 15:6). Finale za 3. mesto: Meblo - Nova Gorica 2:1 (15:6, 11:15,
16:14). Finale za 1. mesto: Fužinar - Koper 3:1 (15:10, 12:15, 15:6, 15:11)-
KONČNA LESTVICA: 1. Fužinar, 2. Koper, 3. Meblo, 4. Nova Gorica, 5. Sloga, 6. Breg.
POSTAVE EKIP
FUŽINAR: Tompa, Gordana in Sergeja Lorber, Goltnik, Gostenčnik, A-lenka in Jelka Bavče, Lipušček ' Ažnik. KOPER: Klun, Vogrič, Debevc, Jakomin, Matič, Škulj, Kramar, Melanšek, Petelin, Bešvir, O-merčehajič. MEBLO: Kralj, Mira in Neva Grgič, Maver, Klemše, Pertot, Žerjal, Fora us, Markovič, Ušaj, U-mek, D’Ambrogio. NOVA GORICA: Merljak, Bukavec, Kamel, Birsa, Gregorič, Kuk, Tušar, Pahor. SLOGA: Adam, Martina in Valentina Vidah, Sosič, Milkovič, Lupine, Morpurgo, Filipovič, Dmovšček, Malalan, Miot, Križmančič. BREG: Stepančič, Ele-na in Elisabet Žerjal, Maranzina, Možina, Kocijančič, Komar, Tavčar.
Tekmovanju je sledilo nagrajevanje. (INKA)
Atletika: danes memorial Stanka Pertota
Kakovostna udeležba
Na enodnevnem košarkarskem turnirju v Litiji
Jadranovcem Flajsov memorial
Atletsko društvo Bor je zabeležilo velik uspeh že s prijavami za današnji mednarodni memorial Stanka Pertota, ki se bo začel v Trstu na Kolonji ob 17. uri.
Prijavilo se je namreč kar trinajst društev, med temi tri iz Jugoslavije, in sicer atletski klubi Postojna, Koper in Kvarner z Reke, iz Italije pa Stellaflex Spilimbergo, Silvam Pordenone, San Giacomo Trst, Poli-sportiva Libertas Sacile, UG Goriziana, SG Triestina, Atletica Altopiano, Prevenire, Edera in Bor.
Skupno bo nastopilo več kot sto atletov. Največje zanimanje je očitno za tek na 100 m, kjer bo kar dvajset startov.
Po tekmovanju, približno ob 20. uri, bo atletsko društvo Bor priredilo za tekmovalce, prijatelje in starše družabni večer v Borovem športnem centru.
Mladinsko odbojkarsko SP
MILAN — V Milanu je bila včeraj predstavitev letošnjega mladinskega
odbojkarskega svetovnega prvenstva. To bo tretje svetovno srečanje mladih odbojkarjev in odbojkaric (starih do 20 let). Izločilne tekme bodo od 11. do 13. t.m. v 8 mesetih (4 za moške in 4 za ženske). Polfinale bo 16 in 18., finalni nastopi prvih štirih pa 21. in 22. 9.
Flamengo želi Socratesa
RIO DE JANEIRO — Vse kaže, da b.o Socrates le dobil »zaposlitev«. Potem ko so se izjalovila pogajanja z nekaterimi drugimi brazilskimi društvi, je za Socratesa zainteresiran Flamengo.
Oersted 48km144,726
v enourni vožnji
BASSANO DEL GRAPPA — Danski kolesar Hans Henrik Oersted je izboljšal svetovni rekorder v enourni vožnji (v nenadmorski višini) s 48 km 144,726.
Prejšnji rekord je pripadal Belgijcu Ferdinandu Brackeju z 48,093.
Jadran se je v soboto v okviru predprvenstvenih priprav udeležil desetega jubilejnega Flajsovega memoriala v Litiji, ki ga domači košarkarski klub prireja v spomin na preminulega litijskega košarkarja. Žagarjevi varovanci so premagali najprej moštvo iz Medvod, nato pa še domačine in zasedli prvo mesto. Naši košarkarji so sedaj nosilci prehodnega pokala v trajno last in sb osvojili tudi pokal zmagovalca na jubilejnem turnirju.
JADRAN — MEDVODE 94:65 (49:33)
JADRAN: K. Starc 8, Žerjal 2, Čuk 16, Vremec 7, Gulič 4, Klobas 16, Sosič 2, I. Starc 6, Ban 11, Daneu 7, Furlan 3.
Jadranovci so bili že od samega začetka srečanja mnogo boljši od nasprotnika in so zmagali brez težav. Trener Žagar je preizkusil vse razpoložljivo igralce, med katerimi bi posebej omenih »veterana« Klobasa, ki je v enem polčasu dosegel 16 točk.
JADRAN — LITIJA 84:76 (37:37)
JADRAN: K. Starc 12, Čuk 16, Rau-ber 4, Gulič 1, Lokar 6, Ban 26, Daneu 19, Žerjal, Klobas, Sosič, Vremec.
Tekma z domačini je bila mnogo bolj izenačena in na splošno trša zaradi zagrizemosti košarkarjev Litije. Po prvem polčasu so »plavi« nekoliko strnili svoje vrste in si priigrali 10 točk prednosti, ki so jo v glavnem ohranili do končnega žvižga. Ob Banu je tokrat solidno igral Daneu.
V tretji tekmi pa je Litija premagala Medvode s 86:65 (42:44).
VRSTNI RED: 1. Jadran, 2. Litija, 3. Medvode.
Trener Žagar nam je o poteku priprav v Izlakah povedal naslednje: »Pogoji za vadbo so enkratni, naravnost krasni. Poleg tega smo imeli srečo tudi z vremenom, ki nam je bjlo doslej naklonjeno. Prejšnji teden smo vadili predvsem s poudar-
kom na telesni pripravi in na osebni tehniki, včeraj pa smo začeli z U-vajanjem kolektivne taktike v napadu in obrambi. Naš novi nakup Zarot-ti se je poškodoval, kmalu pa se bo pridružil ostalim, s tem da je zaradi poškodbe moral delati po posebnem programu. Fantje so ga sprejeli zelo dobro in v ekipi vlada sproščenost in dobro vzdušje. Drugih težav zaenkrat ni.« (Cancia)
Jadranovi abonmaji v prodaji
Včeraj se je začela prodaja Jadra-novih abonmajev za bližnje drugoli-gaško košarkarsko prvenstvo. Cena abonmaja za 15 tekem je 60.000 lir-Sedeži niso oštevilčeni. Abonmaje Pa lahko kupite: pri potovalnem uradu Aurora v Trstu, Ul. Milano 20; V društvenem baru Prosvetnega doma na Opčinah; pri Alfredu Cibicu, Trebče 26 (tel. 212631), na Goriškem pa pri turistični agenciji GOTOUR, Korzo Italija 205, tel. 33019.
Sinoči na nogometnem turnirju za Racetov memorial
Nepričakovano visoka zmaga Krasa
Zarja (na sliki), ki je lani zmagala na tem turnirju, je sinoči v polfinalu visoko izgubila proti moštvu Krasa
Bregovi nogometaši gostovali v Ljubljani
»Rekreativci« premočni
Kras — Zarja	3:0 (0:0)
STRELEC: v 68., 85. in 90. min. Debernardi.
KRAS: Montico (v 46. min. Adamič), Sugan, Gnesda, Purič, Škabar, Cinque, Košuta, Vidah, Debernardi, Puntar, Padovan.
ZARJA: Racman, Grgič, Tognetti, Borelli, Gotti, Sossi, E. Fonda, Bon, Piscanc (v 65. min. Ražem), Sulčič (v 68. min. Sossi), D. Fonda.
SODNIK: Messina iz Trsta. GLEDALCEV: 100.
Prvi finalist četrtega turnirja za 2. memorial Žarko Race je ekipa Krasa, ki je sinoči nepričakovano premagala s kar 3:0 bazoviško Zarjo. Skozi vso tekmo je pihala močna burja, ki je nemalo motila normalen potek srečanja. V prvem polčasu je imela Zarja prednost burje, toda je ni znala izkoristiti, saj je imela na razpolago nekaj res lepih priložnosti. Krašovci pa so se dobro branili in po odmoru izkoristili pomoč burje, kar Zarji ni uspelo v pr-
vem delu srečanja. Pravi junak tekme je bil spretni napadalec Debernardi, ki je dosegel vse tri zadetke za svoje barve. Drevi bomo zvedeli
še za drugega finahsta. Ob 20.30 bo namreč druga polfinalna tekma med San Giovannijem in San Nazariom.
(H. V.)
Olimpija — Breg 6:1 (1:0)
OLIMPIJA: Škulj, M. Haclar (1), B. Haclar, Zavrl (1), Goleč, Kule-novič, Srbu, Mladenovič, Jakopič, Zagorc, Škufca, Frančeškin, Stuchly, Šubic (2), Bajc (1), Škafar, Com, Zemljak.
BREG: Hrvatin, Germani, Creva-tin, Albertini, Ražem, Buffa, Pavletič, Jež, Peroša, Sancin, Jerman, Stemad (1), Grizonič, V. Olenik, S. Olenik, Mondo, Lovriha.
Po več kot desetletnem presledku so se obnovili na športnem področju stiki med ljubljansko Olimpijo in Bregom.
V soboto so stopih na nogometno polje za Bežigradom Olimpija in Breg. V vrstah Olimpije so nastopih rekreativci, t.j. starejši igralci, ki so svoj čas branih ljubljanske barve v prvi jugoslovanski hgi. Tekmo so si ogledali redki, toda navdušeni pristaši »stare garde«, ki so bodrili svoje privržence, kar niti ni bilo po-
trebno, saj je Olimpija zmagala s 6:1. Brežani so začeh srečanje s precejšnjo tremo in so kmalu zakrivili avtogol, ki jih je nekoliko poparil, vsekakor so končah p.p. z le enim prejetim zadetkom. V d.p. se je Olimpija z zamenjavami ojačila in kmalu vodila z 2:0, nakar je Breg zmanjšal razliko na 1:2 z golom Ster-nada, ki je zaključil prodor in podajo živahnega Ježa. Na velikem igrišču so »plavim« začele pohajati moči. kar so tako imenovani »rekreativci« izkoristih in z mojstrskimi potezam1 prevladali ter pokazali tiste odlike, ki so jih svojčas privedle na sam vrh jugoslovanskega profesionalnega nogometa.
Srečanje med tekmo in po njej Je bilo izraz lepega športnega vedenja, domačnosti in prijetnega počutja-Gostitelji so nas povabili na skuP" no večerjo, kjsr so se med drugim domenili, da bo povratno srečanje v Dolini v soboto, 14. t.m., z začetkom ob 17. uri. (Miloš Tul)
V dveh prijateljskih odbojkarskih tekmah
Slogasi zadovoljili
Naša predstavnika v deželnem nogometnem pokalu
Vesna uspešna šele po enajstmetrovkah
V okviru priprav na prihodnjo sezono so pred dnevi Slogini odbojkarji pri Banih gostili dve avstrijski ekipi, in sicer moštvi ATSC iz Celovca in SKA DOB Pliberk. Obe sta trenutno na pripravah v Portorožu. Celovška ekipa nastopa v drugi zvezni avstrijski ligi, njene vrste pa je letos okrepil bivši član ravenskega Fužinarja Lojze Španžel. Ekipa je z Doba pri Pliberku, ki že tri leta nastopa v koroški hgi, pa je sestavljena iz odbojkarjev Slovencev. Trener je letos postal bivši član Fužinarja in Mežice Franc Golob, ki za ekipo tudi igra.
Naši fantje so sicer obe tekmi izgubili, vendar so se dobro odrezali.
SKA Dob Pliberk — Sloga 2:0 (15:11, 16:14); ATSC Celovec — Sloga ga 2:1 (15:7, 12:15, 15:11)
SLOGA: Biber, De Walderstein, Filipčič, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Kralj, Paulina, Sain, Zguin in Tavčar.
Turnir v miniodbojki za 1. trofejo Mitje Čuka
Danes in jutri bo pri Banih zanimiv turnir za miniodbojkarje in mi-niodbojkarice za prvo trofejo Mitje Čuka.
Na turnirju bo nastopilo predvidoma kar 80 mladih odbojkarjev in odbojkaric. Tekme pa bodo dopoldne in popoldne.
Vesna — San Nazario 5:3 (2:2)
po enajstmetrovkah
STRELEC za Vesno: v 35. min. Picchieri, (v 15. min. avtogol). 11-me-trovke so uspešno izvedli Potasse, Pisani, Pipan, F. Candotti in Pic-chieri.
VESNA: Negrini, N. Sedmak, Pisani, Verbich (v d.p. S. Sedmak), Penco, Pipan, R. Candotti, Potasse, Bruno, F. Candotti, Picchieri.
Križani so se v nedeljo v okviru deželnega pokala spoprijeli z ekipo San Nazaria, ki nastopa v 3. amaterski hgi in popolnoma razočarali. Številni gledalci so si nadejah, da bodo priča lepi in zanimivi igri »plavih«, ki pa so predvsem zaradi slabe igre »sredine« igrali poprečno.
Križani so prvi prišli v vodstvo in to po zaslugi avtogola, nato pa so prednost celo podvojili. Požrtvovalni gostje pa so s svojo vztrajnostjo Križane predramili in jim dah dva zadetka, tako da se je sodnik o zmagovalcu lahko odločil samo po 11-metrovkah, ki pa so jih »plavi« u-spešneje izvedli od gostov in tako zmagali. (A. Kostnapfel)
Opicina — Gaja 1:0 (1:0)
STRELEC: v 45. min. Cutrara.
GAJA: Zemanek, Vrše, Kalc, Ri-smondo, Gabrielli, Viviani, Somma, Alfieri, Lenarduzzi, Pečar (od 60. min. Simonut), Della Riva.
Proti Opicini Gaja gotovo ni imela sreče. Naši nogometaši so se namreč sicer favoriziranim domačinom
enakovredno upirali v prvem polčasu in celo imeli zelo ugodno priložnost za zadetek s Pečarjem, žal pa le-tc niso znali izkoristiti in tako je prav Opicina v poslednji minuti prvega dela tekme dosegla svoj gol.
V	nadaljevanju so se gajevci vrglj v napad, ustvarih so več priložnosti za gol, toda vrata Opicine so bha kot začarana in Gaja je tako tesno izgubila.
V	Gajinih vrstah gre pohvahti odličnega vratarja Zemaneka, ki ie ubranil vsaj dva »gotova zadetka«-Naš) nogometaši so sicer požrtvoval no igrah, pozna pa se jim, da so šele ob začetku priprav na 3. amater; sko ligo in da še niso v najbolj51 formi. (A. Kalc)
Mednarodni triatlon v nedeljo v Trstu v organizaciji ZSŠDI (ob sodelovanju Sirene, Adrie in Primotor kluba)
Vsi pohvalili organizatorje
22-letni avstrijski tekmovalec Anion Rattensperger je absolutni zmagovalec mednarodnega tekmovanja v triatlonu, ki je bilo v nedeljo v Trstu.
Verjetno še večji »zmagovalec« nedeljske prireditve pa je sam orga-ruzator ZSŠDI, ki je brezhibno pripravil in izpeljal to tekmovanje ob neprecenljivi pomoči TPK Sirena, KK Adria in Primotor kluba. Kot je sam Predsednik ZSŠDI Odo Kalan ob kon cu tekme v svojem pozdravnem govoru dejal, pa velika zahvala gre tudi zdravniški (sami Slovenci) službi, ki je po neprespani noči v bolnišnici prostovoljno priskočila, na pomoč organizatorju na tej prireditvi. Enako velja .tudi za potapljaško službo.
Samo tekmovanje je bilo zelo zani-[nivo in občasno napeto, čeprav je bilo na dlani, da Anton Rattensperger nima enakovrednih tekmecev. V plavalni preizkušnji pri Sireni je bil najboljši Breznikar pred Klemenčičem, v teku je bil najboljši Kranjčan Močnik, v preizkušnji s kolesom pa je Rattensperger premočno obračunal z vsemi ostalimi konkurenti. To pa tudi ni presenetljivo, saj je bil Rattensperger nekdaj član avstrijske ama terske kolesarske reprezentance.
Nedeljskega tekmovanja so se udeležili tudi trije naši predstavniki. E-gon Renko (Adria) je bil na absolutni lestvici odličen peti in bi verjetno dosegel še boljšo uvrstitev, ko ne bi imel težav s hrbtom. Walter Starec tSirena) je bil peti v kategoriji od 18 do 30 let, Pavel Godnič (Sirena) Pa žal ni dokončal tekmovanja.
V ženski konkurenci pa je bila naj boljša Greta Rozman.
Nedeljsko tekmovanje v Trstu je bilo tudi sklepno po prvi preizkušnji da Koroškem in drugi na Bledu. Končki zmagovalec v moški konkurenci jo Rattensperger, v ženski pa Rozmanova.
Izjave po nedeljski tekmi.
Odo Kalan, predsednik ZSŠDI: »Kot organizator tega tekmovanja smo lah-
ko povsem zadovoljni. Gostje so se namreč v zvezi s tem pohvalno izrazili in v veliko zadovoljstvo nam je, da smo dokazah, da smo sposobni prirediti tudi tako tekmovanje, ki je bilo za nas prava novost. Le žal, da se je našega triatlona udeležilo manjše število tekmovalcev, kot smo pričakovali.«
Ivan Sorger iz Škocjana, glavni pobudnik tega tekmovanja: »Organizacija je bila perfektna in vsem tržaškim prirediteljem se zahvaljujem za nepozaben sprejem.«
Anton Rattensperger, končni zmagovalec: »Zelo sem zadovoljen s svojo že tretjo zaporedno zmago ha tem triatlonu za Alpe Adria. Organizator zasluži vso pohvalo.«
Egon Renko, tekmovalec Adrie: »Žal nisem bil najbolje pripravljen za to tekmovanje, ker zadnje čase imam težave s hrbtom.«
Greta Rozman, nedeljska zmagovalka: »S tukajšnjim nastopom sem zelo zadovoljna, le škoda, da sem pri Sesljanu zgrešila progo. Tekmovanje je potekalo v najboljšem redu.«
(B. Lakovič)
LESTVICE PO KATEGORIJAH
MOŠKI OD 18 DO 30 LET: 1. Rat
tensperger (Av.) 2.00’22”; 2. Bede Kraut (Av.) 2’03”41; 3. Kogoj (Jug.) 2 24”13; 4. Tomazin (Jug.) 2.53”17; 5. Starec (Sirena) 2.55’22”. MOŠKI OD 31 DO 40 LETf 1. Klemenčič (Jug.) 2.04’20”; 2. Breznikar (Jug.) 2.05’42”; 3. Renko (Adria) 2.07”08”. MOŠKI OD 41 DO 50 LET: 1. Marn (Jug.) 2.22’47”;	2. Horvat (Jug.)
2.26”30; 3. Stopard (Jug.) 2.32’24”. MOŠKI NAD 51 LET: 1. Plajer (Av.) 2.45’21”; 2. Šalamun (Jug.) 2.45'38”. ŽENSKE OD 18 DO 35 LET: 1. Ter novšek (Jug.) 2.39’45”. ŽENSKE NAD 35 LET: 1. Rozman (Jug.) 2.30'52”.
ABSOLUTNA LESTVICA MOŠKI:
1. Rattensperger (Av.) 2.00’22”; 2.
Bede Kraut (Av.) 2.03’41”; 3. Klemenčič (Jug.) 2.04’20”; 4. Breznikar (Jug.) 2.05’42”; 5. Renko (Adria) 2.07”08”; 20. Starec (Sirena) 2.55’22”.
ŽENSKE: 1. Rozman (Jug.) 2.30'52”; 2. Ternovšek (Jug.) 2.39’45”. Skupno je nastopilo 22 tekmovalcev (2 sta odstopila).
KONČNA LESTVICA PO TREH TEKMAH MOŠKI: 1. Rattensperger (Av.) 36 točk; 2. Klemenčič (Jug.) 34; 3. Mlinar (Jug.) 10. ŽENSKE: 1. Rozman (Jug.) 32; 2. Ternovšek (Jug.) 24.
(Na sliki od leve proti desni: drugouvrščeni Klemenčič, zmagovalec Rattensperger in tretjeuvrščeni Bede Kraut.)
V*
Zenski namiznoteniški turnir za 10. Kraški pokal
Velik uspeh Ljubljančank
S tekmovanjem posameznic in dvojic se je v nedeljo v zgoniški telovadnici zaključil dvodnevni ženski namiznoteniški turnir za 10. Kraški pokal. V nedeljo zjutraj se je za zeleno mizo najprej pomerilo 32 igralk, ki so se potegovale za 1. mesto v igri posameznic. Prikazana igra je bila na visoki tehnični ravni, saj so bile v Zgoniku prisotne skoraj vse najboljše igralke iz Slovenije, z izjemo mlajše sestre Ojstršek, ki je bila prav prejšnji konec tedna zasedena na nekem važnem tekmovanju V domovini.
Skoraj polovica nastopajočih igralk je branilo Krasove barve in to so bile po večini naraščajnice in mladinke, ki se seveda niso mogle enakovredno upirati močnejšim nasprotnicam. Za Krasova dekleta pa je bil nedeljski
nastop zelo spodbuden, saj so spoznala, da bo potrebno še veliko truda in motiviranosti na treningih, če bodo hotela v prihodnjosti seči po vidnejših rezultatih.
Tekmovanje posameznic je bil pravi monopol igralk ljubljanske Olimpije, saj so se na prva štiri mesta uvrstile kar tri njihove igralke in sicer Krsnikova na 4. mesto, Reflaho-va na 3. mesto, na najvišjo stopničko pa je letos stopila Cadeževa, ki je v velikem finalu premagala Andrejo Ojstršek (Kemičar). Sonja Milič je pristala na 6., Damjana Sedmak pa na 9. mestu.
V igri dvojic je prvo mesto osvojil par Krsnik - Ojstršek, ki je v finalu za 1. mesto z 2:1 premagal dvojico Marinkovič - Novak (Kemičar), pro-
ti kateri sta v četrtfinalu podlegli Miličeva in Sedmakova z 1:2. Z nekoliko več športne sreče pa bi se lahko krasovki prebili do polfinala, saj sta odločilni tretji niz izgubili z rezultatom 25:27. Na 3. mesto je pristala dvojica iz Kranja Frelih - Gašperšič, na 4. pa Reflah - Čadež (O-limpija). Turnir v Zgoniku je bil Izredno koristen tako za članice Krasa, kot za igralke iz Slovenije, da preverijo svojo trenutno formo pred pričetkom bližnjih prvenstev.
V soboto popoldan pa je bil v sejni dvorani kultumo-športnega centra v Zgoniku sprejem župana vseh vodij nastopajočih ekip. Župan Budin je poudaril namen sodelovanja z obmejnimi društvi in na kratko orisal gostom športno-kultumo in politično u-dejstvovanje v zgoniški občini. (Z.S.)
področni regati v Tržaškem zalivu
od naših A. Ferfolja
V nedeljo na
Najboljši
V nedeljo so se jadralci TPK Si-rena in JK Čupa udeležili področne regate v razredu optimist v dveh pre-lzkušnjah v Tržaškem zalivu. Regala je bila v organizaciji jadralnega kluba Società velica Barcola - Gri-§nano.
Prvo preizkušnjo je jadralna komi-s*.ia malo prod zaključkom razvelja-yjla. Na tej preizkušnji so prednjači jadralci iz Tržiča in Sirenini ka-deti. Drugo preizkušnjo so zaradi brezvetrja s težavo izpeljali do kon-[a- Med dokončnim rezultatom je bilo veliko število diskvalifikacij.
LESTVICA
1- Chiandussi (SNPJ) ; 2. Bressani toVBG); 3. Belletti (SVOC). Sirenini Jadralci so zasedli naslednja mesta: I- Andrej Ferfolja, 17. Marko De-
-Ijuh, 60. Marjana Debeljuh na 80 Nastopajočih posadk. Karlo Ferfolja . se bil uvrstil med prvimi desetimi Jadralci, če ga ne b> jadralna ko-
misija diskvalificirala. Čupini jadralci, ki jadrajo s pomočjo Sirenine izkaznice, so osvojili naslednja mesta: 24. Andrej Mohwinkel, 38. Igor Marušič in 53. Dani Toscano. Tudi eden izmed Čupinih jadralcev je bil diskvalificiran.
POKAL PRIJATELJSTVA
Sirenini jadralci v razredu optimist se bodo v nedeljo 15. septembra ude-
Dirka cikloamaterjev:
Na nedeljski dirki cikloamaterjev, ki se je odvijala na kraški planoti, je lonjerski KK Adria zabeležil ponoven uspeh. Zmagal je ekipno, med posamezniki pa je bil v kategoriji veteranov prvi Hafner, Marušič pa tretji. V starejši kategoriji sta se dobro odrezala Cerasari z 2. mestom, ter Macarol z 8., medtem ko je bil
ležili tretje, zaključne regate za Pokal prijateljstva. Regata bo v organizaciji sesljanskega jadralnega kluba Società nautica Pietas Julia.
Pokal prijateljstva poteka že vrsto let v sodelovanju treh držav: Avstrije, Jugoslavije in Itahje. Prejšnji dve regati sta bili letos v Izoli, nato v Celovcu, ki pa jo odpadla zaradi pomanjkanja vetra. (A. D.)
lep uspeh KK Adria
v skupini mlajših kolesarjev Doljak tudi med prvimi. V soboto pa bodo predstavniki lonjerskega društva vozili v dvojicah na kronometer iz Tržiča. do Gradeža in nazaj in imajo realne možnosti, da se v raznih kategorijah povzpnejo na najvišja mesta. Start dirke bo ob 15. uri.
(R. Pečar)
V Doberdobu se je zaključil memorial S. Devetaka
Poggio boljši od Mladosti
. Poggio iz Zdravščine je zmagova-memoriala Severina Devetaka, g* fa je v Doberdobu pripravila domača Mladost. Poggio je namreč v iinalnem srečanju odpravil domači-?? s teniškim izidom 6:0. V srečanju, Kl Je veljalo za 3. mesto, pa je Fin-oantieri iz Tržiča odpravil štandreško uventino (nastopala je v okrnjeni Postavi, saj je glavnina standardnih Bralcev ob isti uri nastopala v fi-alu na turnjrju Azzurre v Gorici) s
MLADOST - POGGIO 0:6 (0:2)
MLADOST: Zanier, Lakovič, Devetak, Scocjj, Pahor, Jarc, Argentin, Čemic, Lavrenčič, Marušič, Košič; (Lavrenčič, De Luti, Pahor, Gergo-let).
Korenite spremembe v doberdob-ski ekipi so pustile svojo sled tudi v igri kraške enajsterice, ki bo v letošnjem prvenstvu imela precej težav, saj veliki večini igralcev manjka potrebna izkušenost nastopanja v članskih vrstah. To se je poznalo
obvestila
rJ?D. POLET — KOTALKANJE .,'to‘ia začetniški tečaj kotalkanja Van' ' Zaćetelt b® G- septembra. Vp anje v društvenem baru na kotalk kni* .Ysak dan od 18 do 20. ure in t «otalkarsko revijo. '
ŠD POLET
JNjbasket obvešča, da se bodo treni V-'j asketa začeli po 15. septeml a<l i»Vanje v društvenem baru vsak i Ornikih0 Ure 'n Pr' Posameznih
ATLETSKO DRUŠTVO Vah- SBORDATA L * atlete in starše na družabni vei Ha , danes, 10. septembra, ob 20. stadionu »1. maj«.
KOŠARKARSKI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da so treningi naraščajniške e-kipe (letnik 1971) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 16.30 na stadionu »1. maj«. Obenem sporoča, da bo v sredo, 18. septembra, ob 19. uri na »1. maju« seja za starše.
ŠD BREG
vabi vse mladince, kl bi se radi ukvarjali z nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1. 7. 1975, začetnikov od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1975, najmlajših od 1. 7. 1971 do 30. 6. 1973 in naraščajnikov od 1. 7. 1969 do 30. 6.1971. Informacije po telefonu št. 281-069 vsak torek, sredo in četrtek od 18. do 20. ure.
tudi v srečanju proti Poggiu, saj so domačini igrali brez posebnih shem in igra je bila prepuščena le osebni pobudi posameznikov. Očitno bo moral trener Mattiussi precej delati, da bo dal ekipi tisto potrebno bazo, brez katetre si ni kaj dosti pričakovati.
Kar zadeva srečanje med Fincan-tierijem in Juventino ni kaj dosti povedati, saj so v šlandreški vrsti i-grali le nekateri standardni nogometaši (Lauri, Panico, Krpan). Zanimivo bo torej gledati ekipo v četrtek, 12. septembra, ko se bo v Morani ob 19.30 srečala s San Loren-zom na turnirju Del Negro.
Ob koncu doberdobskega turnirja je predsednik Mladosti Nordio Ger-golet izročil pokale nastopajočim e-kipam.
Naj ob koncu povemo, da se tudi efeibani Mladosti pripravljajo na prvenstvo, ki se bo pričelo 22. septembra. V Ronkah so namreč odpravili domačine kar s 7:0 in potrdili, da so med boljšimi ekipami na tržiškem območju. Mladost je igrala v naslednji postavi: Frandolič, Gergolet, Ferfolja, Lavrenčič, D. Gergolet, P. Gergolet, A. Ferfolja, Narduzzi, D. Lavrenčič. Strelci so bili Aleš Ferfolja (4), P. Gergolet (2) in D. Gergolet.
SCUOLA Dl QUALIFICAZIONE OPERAI EDILI
(poklicna šola za gradbince) TRST
UL. MAZZINI 17 TEL. 68325
POKLIC
V KATEREM SE VSAKDO
IZKAŽE S SVOJIMI
IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO
15. oktobra začetek tečajev brezplačna vpisnina in obiskovanje
JAMSTVO ZA ZAPOSLITEV PRI TRŽAŠKIH PODJETJIH, KI SKUPAJ S SINDIKATI UPRAVLJAJO ŠOLO
Tečaji za zidarje, polagalce ploščic in tesarje
o
OB
iSTlTUTO SCOI ASTICO GALILEO FfRRARlS
NAD0KNADENJE ŠOLSKIH LET
skrajšanje ali menjanje učnih tečajev
Začela so se vpisovanja za:
—	LICEJE
—	UČITELJIŠČA
—	GEOMETRE
—	VODJE SKUPNOSTI
ŠOLSKI ZAVOD »G- FERRARIS«
UL. SANTA CATERINA 7 — TRST — Tajništvo telefon: 62456 (umik 10.00 — 12.00 ter 16.30 — 19.30)
GOETHE-INSTITUT
Ulica Coroneo 15 — Tel. 040/732057 — TRST
NEMŠČINA
TEČAJI VSEH TEŽAVNOSTNIH STOPENJ za odrasle in otroke v razredih z elektronskimi učnimi pripomočki.
POSEBNI TEČAJI (tečaj branja za začetnike, video tečaji, tečaji trgovskega dopisovanja, prevajanja, konverzirania)
VPISOVANJE: od 16. septembra dalje od 17. do 19.30. (razen sobote). Od 30. septembra dalje vpisovanja do razpoložljivosti mest od-10. do 12. ure.
ZAČETEK TEČAJEV 30. septembra 1985.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000’ lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ , žiro račun 50101 603 45361 -ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro-‘ čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST L iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
primorski
M.	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 55S
Tel. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k ^ ZTT	^lan ita!^anske
in tiska	Trst	[MlS»] zveze časopisnih
1	' 1	založnikov FIE6
10. septembra 1985
Amerikanci spet pijejo rusko vodko Stoličnaja
NEW YORK — Pred dvema letoma, ko so Sovjeti nad svojim ozemljem sestrelili južnokorejsko potniško letalo s 269 potniki so Amerikanci zlili hektolitre ruske vodke v umivalnike. Edina vodka, ki je bila takrat v prodaji, Stoličnaja, je ob igranju fanfar zginila iz barov in prodajalen žganih pijač. V številnih lokalih je bila na indesku.
Kakor je znano, je letalo zašlo s proge in preletelo sovjetski otok Sa-halin, kjer so ga sovjeti sestrelili; v nesreči so umrli vsi potniki. Dve leti po tem je Stoličnaja najbolj uvožena in pita vodka v ZDA. Uvozniki so prejšnji teden objavili oglas čez celo stran New York Timesa, v katerem se opravičujejo, ker ne morejo ustreči vsem kupcem. Larry Soli, podpredsednik družbe Vini Monsdeur Henri, ki uvaža vodko*, je zadovoljen: »Po sestrelitvi jumba jo pijejo še bolj kot poprej. Pijače ni dovolj, ker nismo predvideli, da bodo potrošniki nesrečo tako hitro pozabili.« Firma ni objavila podatkov o uvozu, vendar je industrija alkoholnih pijač navedla podatek, da so lani prodali pol milijona zabojev.
Prodaja Stoličnaje je v primerjavi z ameriškimi vodkamd skromna. Po nesreči je država Ohio z bučno reklamo prepovedala prodajo Stoličnaje, toda nekaj mesecev kasneje so Amerikanci -spet pili originalno rusko vodko. »Lani smo v Ohiu prodali več Stoličnaje kot kdaj poprej,« so povedali na oddelku za nadzorstvo nad žganimi pijačami. Samo v državah Virginia, Alabama, Utah in New Hampshire so ohranili neko obliko prepovedi prodaje.
Zelo hudi nasprotniki ruske vodke pa so ostali nekateri zasebniki. Geddy Mitchell, lastnik pivnice v Bar Harbour, ki je 1983. leta z rusko vodko polil stopnišče tamkajšnjega parlamenta, je izjavil: »Samo jaz na tem območju ne prodajam Stoličnaje. Vsi ali skoraj vsi ostali pa jo prodajajo. Kadar na domu obiščem svoje prijatelje, skrivajo svoje zaloge ruske vodke. Lahko bi se sramovali.«
Prodajalec alkoholnih pijač v Norwalku (Cennecticut) Don Singewald, ruske vodke na daje v izložbo. Za tiste, ki bi jo radi kupili, jo hrani v skladišču. »Rusi se še niso oprostili in jih prav malo briga tista nesreča. Nočem jim pomagati s prodajo njihovega blaga, če pa kakšno steklenico prodam, gre izkupiček v dobrodelne namene. Leta 1984 sem tako ustvarjen prihodek poklonil nekemu poljskemu dobrodelnemu društvu. Vsaj kar se mene tiče, želim, da bi se z vodko prislužen denar uporabil proti Moskvi.«
Dogaja se v radiotelevizijski družbi BBC
Policija stopa časnikarjem na prste
LONDON — Britanska tajna varnostna služba M15 že leta strogo nadzoruje in vodi zapisnik o delu in življenjskih navadah vseh uslužbencev radiotelevizijske družbe BBC. Ne samo, to opravlja ob neposrednem sodelovanju samega družbinega vodstva. Posebno temeljit je nadzor nad takimi nameščenci, ki so na tem, da jih službeno povišajo, in pa med vsemi, ki imajo kakor koli opravka z aktualnimi reportažami. Bralci se gotovo spominjajo, koliko prahu je pred kratkim dvignila reportaža o Ulstru, ki jo je dala cen-- zurirati kar' predsednica vlade Thatcherjeva.
Sekcija M15, ki šteje pet članov, ima že dolga leta poseben urad v prvem nadstropju poslopja Broadcasting House, kjer je sedež *BBC: na vratih je poleg napisa »soba 105« še napis »Special Duties - Management«. V zadnjih časih je M15 uničila kariero najmanj osmim uslužbencem s tem, da je njihova imena zabeležila v »črni seznam«, kjer je ob strani zapisano »komunist«, »pro-Kitajec«, »valeški nacionabst«, »ulstrski terorist« ali čisto preprosto »prevratnik«.
V'
Spanci pa kar naprej pridno kadijo
MADRID — Sociološka raziskava v Španiji je pokazala, da je kajenje glavni vzrok smrti v tej državi. Zaradi te razvade umre letno 30.000 ljudi. Razumljiv rezultat, če pomislimo, da imajo v Španiji ta žalostni rekord, ki stane vsakega kadilca deset let življenja. V zadnjih 20 lethi so španski kadilci prekosili kadilce vseh ostalih evropskih držav.
Po podatkih, ki jih posreduje raziskava, naj bi zaradi pretirane »ljubezni« do tobaka 90% ljudi umrlo zaradi pljučnega raka, 75% zaradi kroničnega bronhitisa in 25% zaradi obolenja na koronarnih arterijah. Kljub temu pa je gotovo, da bi 70% kadilcev nehalo s kajenjem, če bi jim to svetoval sam zdravnik, toda kaj, ko pa so prav zdravniki najbolj vneti kadilci. V primerjavi z ostalimi državami, npr. z Veliko Britanijo, kjer je 80% zdravnikov nekadilcev, se v Špianiji Ie redkokateri predstavnik te kategorije odreče cigareti.
Sociološka raziskava posreduje še en podatek, in sicer ta, da se prej odrečejo kajenju moški iz visokih socialnih razredov, španske ženske pa na splošno težko odnehajo s kajenjem.
V
Zenske (za volanom) so previdnejše
PARIZ — Velikokrat slišimo moške, ki pravijo, da je ženska za volanom vir cestnih nesreč. Po raziskavi, ki jo je opravil francoski center dokumentacije in informacije o zavarovanju, stanejo ženske na cesti manj kot moški. To kljub temu, da povzročajo 10% več avtomobilskih nesreč, ki pa so največkrat le lažja trčenja. Na splošno »stanejo« ženske ob* volanih vsaj 30% manj: bodisi v primeru, da nesreče povzročajo, kot v primerih, ko so same žrtve nesreč. Statistike ugotavljajo, da je med 4 smrtnimi žrtvami le ena ženska.
Na podlagi teh podatkov je neka francoska zavarovalna družba odločila, da zniža cene zavarovalnice od 10 do 25% za ženske, ki imajo vozniško dovoljenje vsaj pet let in ki vsaj tri leta niso povzročile nobene prometne nesreče. Poleg tega pa postavlja še en pogoj: znižanje ne pride V poštev, če je ženska lastnica športnega avta ah pa takega z visoko konjsko močjo.
• DUNAJ — Po podatkih širše ankete med Avstrijci lahko ugotovimo, da se ti največ boje izgube gozdnatih površin. Gozdno bogastvo je zanje važnejše in življenjsko nujnejše kot vse ostalo. Manjšo nevarnost jira predstavljajo druge družbene stiske kot so brezposelnost, rakasta obolenja in AIDS. Gozd je Avstrijcem neprecenljiva vrednost in zanj skrbijo skoraj več kot za samo ekonomsko podobo države.
JMfiffuel De Cervantes	21.
DON KIHOT
Ljubezen (dobesedno) ne pozna meja
STOCKHOLM — »Dokler ga ne vidim, ne bom verjela«, je omotično ponavljala mlada Švedinja Marie Ann Farrowo, ko je na stockholmskem letališču z mrzličnimi očmi zrla v letalo, ki je pravkar pristajalo. Razburjeni so bili tudi njeni znanci ih prijatelji ter številni radovedneži, ki so dospeli na stockholmsko letališče, da bi videli srečni epilog ljubezenske zgodbe Anne Farowo. Tedaj se je pojavil Valentino, stekel Anni v objem in razblinil vse dvome.
Vse bi izpadlo kot navadno srečanje dveh zaljubljencev, če ne bi imela zgodba o Anni in Valentinu značilnosti dramskega - politično obarvanega zapleta. Marie Anne Farowo je namreč švedska državljanka, Valentino pa se piše Jurov in je sovjetski državljan.
Mlada Marie Anne Farowo pa ne bi bila prava Švedinja, če bi klonila pred prvimi težavami in ne bi dosegla, kar si je zaželela. Nihče je ni jemal resno, ko se je 16. avgusta v beli poročni obleki in s šopkom pojavila pred sovjetskim veleposlaništvom v Stockholmu trdno odločena, da bo z gladovno stavko prisilila sovjetske oblasti, da ji izročijo zaročenca. Nihče ji ni kratil te pravice, mestne može prav tako ni motilo, da je pred veleposlaništvom na občinskih tleh razpela mali šotor, da bi se ubranila pred dežjem in hladnimi nočmi. Kdo pa bi si na Švedskem upal dregniti v žensko trmo, saj bi imel takrat za vratom številne feministične organizacije in socialne delavke z vsemi neljubimi posledicami. Za čudo so pred tem neobičajnim protestom klonile tudi sovjetske oblasti, ki so zaradi ljubega miru in iz želje, da vsaj nekoliko izboljšajo zaradi domnevnih sovjetskih podmornic skaljene sovjetsko - švedske odnose, zelo hitro klonile. Nedvomno je tako veleposlaništvo kot Moskvo- motila reklama, ki jo je delala Anne Farowo-Trmasta Švedinja bi lahko navsezadnje skuhala še kaj hujšega, da je bila odločitev sovjetskih oblasti kar smotrna. Za zahodne agencije je seveda Valentino prispel v svobodo, ob podjetnosti in trmi mlade švedinje pa marsikdo navaja, da bo Valentina prej ali slej napadlo domotožje.
nadoknadenje izgubljenih šolskih let
informatika poklicni tečaji
TRST - Ulica Coroneo 1 - tel. 040/732042 Ulica Lazzaretto Vecchio 24
E.Fermi