una)« M...................... vsak dan rasen sobot, nedelj in praznikov. ^ued daily except Saturdays. Sundays and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' www Uredniški in upravnilkt prostori: 2657 South Luwndalc Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndaic Ave. Telephone, Rockwell 4904 ■alter January I«. 1S3S. «t U» port-otOo« th* Act of OoMNSi of March t. ills. CHICAGO. ILU PETEK. 31. JULIJA (JULY 31). 1942 Subscription $6 00 Yearly iÈBtSmSSSStSSSSttÈUÊttSir ÔTEV.—NUMBER 1S1 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In section 1103. Act of Oct. 2. 191T, authorised on June 4, 1918. Rusi ustavili prodiranje Nemcev na dveh frontah Naciji pognani z utrjenih pozicij pri Vorone-žu. Sovjetske čete konsoliditale bojno črto v sektorju pri Brijansku. Angleški letalci metali bombe na osiščne zalagalne baze ob Sredozemskem morju. Washington nazna-nil ustanovitev enotnega poveljstva Moskva. 31. jul.—.Sovjetske armade so vrgle nemške kolone nazaj v nekaterih sektorjih pri Kletskaji, 70 milj severozapadno od Stalingrada, in izvršile uspešne napade na sovražnika pri Tsi-miljansku in na južnovzhodni strani Batajska, poroda vrhovno poveljstvo. j Nacijske kolone so bile vržene z utrjenih pozicij na fronti ,ri Voronežu. Komunike pravi, da so bile nove nemške oklopne »Ione in infanterijske enote zagnane v boj proti sovjetom na tej fronti. Rusi so razbili več nemških tankov v bitkah. Mnenje prevladuje, da bodo lovjetske armade napele vse lile, da ustavijo prodiranje Hitlerjevih legij proti Stalingradu, jeklarskemu središču ob reki Volgi. Ljute bitke se nadaljujejo na južnovzhodni strani Batajska. To mesto leži dvanajst milj južno od Rostova, ki so ga Nemci okupirali zadnji teden. Sovjetski tanki so v akciji na ozemlju, kjer reka Don naredi ovinek, da itavijo prodiranje nacijev pro-jugu. Moskva. 30. jul. — Ruske re-e so bile vržene v boj proti pri Sidi Barraniju, Egipt. Eden parnik je bil-potopljen, dva pa paškodovana. Napadi na zalagalne baze ob zalivu Sudu so bili izvršeni potem, ko je britsko vrhovno poveljstvo dobilo poročila iz Turčije, da osišče stalno prevaža vojaške čete na Kreto, odkoder odhajajo na egiptsko fronto. Rim. 30. jul. — Tu pravijo, so italijanska in nemška bojna letala metala bombe na prista-niščne naprave ob Sueškem prekopu in britsko letalsko bazo na zapadni strani ' Aleksandrije. Bombe so padale tudi na letališča na Malti, britski otoški trdnjavi na Sredozemskem morju. Melbourne, Avstralija. 30. jul. Zavezniške in japonske vojaške straže so zavojevane v praskah pri Kokodi, kjer je ra-diopostaja, v centralnem delu Papuaja. Kokoda je oddaljena 55 milj od Port Moresbyja, zavezniške mornarične baze. Zavezniški letalci so metali bombe na enote japonske bojne mornarice v bližini Gone, Nova Gvineja. Ena japonska križarka je bila poškodovana v napadu. London. 30. jul. — Nemški 1*> |___im legijam na južni fronti talci so metali bombe na km te so zavrle prodiranje sovraž- ttoftgkl fllstrikt, Birmingham lit ka, pravi uradni komunike. Ljute bitke divjajo pri Tsimi-Ijansku in Batajsku ob reki Don pri Voronežu na severnem oncu fronte. Batajsk je oddaljen petnajst ilj od Rostova, strategičnega sta, ki so ga Nemci okupirali adnji teden. V bitki v enem ektorju te fronte je padlo dva nemških vojakov. Komu-iike prvič omenja bitke pri Jetskaju, 120 milj severozapad-nod od Stalingrada, jeklarskega redišča, 0b reki Don. Rusi so ibili vse napade na svoje po-acije in vrgli sovražnika nazaj velikimi izgubami. V akciji proti nacijem so raki letalci. Moskva pravi, da je Mija dobila več bojnih letal Amerike v zadnjih dneh. V ktorju pri Brijansku so ruske konsolidirale svoje pozicije ' odbile napade sovražnika. Rušo razbili sto nemških tankov ujeli več sto vojakov v bitki tem sektorju. Na fronti pri Kalininu, seve-^«zapadno od Moskve, so sovjet- P| čete i/vršile uspešne napade ■ nemške pozicije s podporo Nkov in bojnih letal. B*rlin. 30, jul. — Vrhovno po-Njstvo pravi, da so nemške če-■ presekale železnico Stalin-pd-Kiasnodar v Donski kotlini P v>hi]" zagozdo med ruske sr-F*d(' n ' tej fronti. Železnica je ^Jit milj pro* od reke Don Nemški saboterji se zagovarjajo Lindbergh nastopi kot priča na obravnavi proti Pelleyju Waahlngton. D. C« 30. jul. — Sedem nemških sabo ter je v, katere so gestapovci izveŽbali v umetnosti uničevanja, so po svojih zagovornikih informirali federalno vrhovno sodišče, ki se je sestalo v izrednem zasedanju» da so se izkrcali na ameriškem obrežju z namenom ubežništva iz Nemčije, ne pa da vrše sabotažo. Pp svojih zagovornikih, ki so bili imenovani, da jih branijo na obravnavi pred vojaškim sodiščem, so obtoženci prvič javno izjavili, da niso krivi, čeprav so dospeli v Ameriko in prinesli seboj bombe in arugo razstrelivo^ Zagovorniki so apellrsli ns vrhovno sodišče za pravico vložitve peticij za habeas corpus. Ako bo sodišče ugodilo apelu, bo to avtomatično razveljavilo proceduro pred vojaškim sodiščem in omejilo obseg Rooseveltove oblasti v vojnem času. Predsednik Rosevelt je zanikal pravico obravnave proti sa-boterjem pred civilnimi sodišči. On je zavzel stališče, da so Nemci prišli v Ameriko z namenom izvršitve Činov sabotaže in špio-naže in kot taki morajo biti obsojeni po vojaškem tribunalu. Vrhovno sodišče je začasno potisnilo vprašanje jurisdikcije v tam zgodovinskem slučaju na stran in pet ur poslušalo argumenta zagovornikov obtožencev. Člani sodišča se bodo danes po- industrijska središča v West Midlandsu. To je bil prvima pad na London od 28. julija preteklega leta. Istočasno so angleški letalci metali bombe na Hamburg, veliko nemško pristaniščno mesto, ki so povzročile ogromno škodo. Radijski komentator je razkril, da so bombe, ki so jih metali angleški letalci na osišČna oporišča v Franciji, razbile železniške proge in paralizirale promet. Waahlngionv D. C« 30. juL — Mornarični department je naznanil ustanovitev enotnega poveljstva, ki bo nadziralo in vodilo skupne operacije armade in mornarice proti Japoncem pri Aleutskih otokih. Nov poveljnik je mornarični častnik, čigar ime in glavni stan sta tajnost. Naznanilo omenja priprave za ofenzivno akcijo proti Japoncem. Murray za večje obdavčenje korporacij I Washington, D. C., 30. jul. — Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih orgsnizaclj, je pri zaslišanju pred senatnim finančnim odaekom priporočal večje obdavčenje korporacij, ki grmsdijo profite ns rsčun dsv koplsčevslcev, da bo vlada dobila dovolj denarja za financi ran je vojnih operacij. Pred od sekom je nastopil tudi Clinton ......... lil in.' 1JU I t_'RC 4/*"' ' ' ,1 Thimiljsnska kier so v teku Dsvidson, pravni svetovalec kor-ljute bitke J (poracij. ki je dejal, d« bodo kor- Nemške „klopne kolone so zlo- ^racije umiralekot muhe,£na ¡¡j* <«ipor ruskih čet na fronti bodo dobile kreditov po konča-*P°dnjem koncu reke Don in nju v0Jne te vladnih tožilcev proti obrav navi pred civilnim sodiščem. Indianapolis. Ind.. 30. jul. — William Dudley Pelley, vodja srabmosrajčnikov, fašistične in protižldovske organizacije, se je obrnil na znane osebnosti, da mu pomagajo pri obrambi. On se mora zagovarjati na obtožbo prevratnih aktivnosti pred federalnim sodiščem. Zagovorniki Pelleyja so zahtevali. da nastopi pred sodiščem letslec Charles A. Lindbergh. vodilni izolacionist pred japonskim napadom na Pearl Harbor in govornik na shodih odbora America First. Lindbergh ja zdsj v službi svtnegs magnata Fords kot tehnični ive-tovslec. Dslje so zagovorniki zshtevs-11, ds nastopijo pred sodiščem Msrriner Eccles, načelnik odbora federalnih rezervnih bank; Jake Thorkelson, bivši kongres-nlk in sovražnik Židov; Rush Holt, bivši zvezni senator iz West Virgtnije; general George Van Home Moseley. protižidov-ski agitator; William Allen White, liberalni čaanikar iz Kan-sasa in prvi načelnik Odbors zs obrambo Amerike s pomaganjem zaveznikom, tar več drugih. Vsi ti so dobili poziv, naj nastopijo pred sodiščem kot priče v prilog Pelleyju. pomtKjo bojnih letal prako-Jfde rek. Ssl in Manjih. Obe W M stekata v Don. Ns seve-r^dni strani Kalaha, 45 milj W*dno od Stalingrada, so Nem-Ruse^H m v beg in zasedli pozicija. ,*4lf0 ^»P». 30. jul. — Angle- ' ,f "'»iki letalci so bom Otrsifl tali v Istrut SprèV( Dt..o Indija bo pomagala zaveznikom aretacije beguncev v zaseden francki Nacijški teror v pod• jarmi/enih državah DEPORTACUE HO- landskih ZIDOV London. 30. ju}. — Na tisoče beguncev iz evrppskih dežel apelira za vstop V neokupirano Francijo, da se jioguejo nacijski čistki v zasedeni Franciji, kjer so masne aretacije v teku. V London dospela poročila pravijo, da je bilo 15,000 do 18,000 beguncev že aretiranih. Lov na begunpe vodijo nacijske elitne četa in francosks policija. Po obsegu je ta največji od vseh, kar jih je bilo odrejenih, odkar so aUtne čete prevzele policijska ns4zorstvo okupirane Franeije od vojaškega po-veljstva. Nacijski teror v podjarmi j enih državah se je povečal v zadnjih tednih. Poročila govore o' požiganju in uničevanju mest in vAsl v teh državah. Nov val odpofa1 proti nacijem se je pojavil Poljskem, ko se je več sto ^tiskih padalcev spustilo na tla {ln organiziralo poljske guerilce za napade na nemške vojaška posadke in komunikacijske zveze. Holandsks časnikarska agen tura Aneta poročit, da so naciji aretirali 60,000 Udov in jih de-portirali iz Amsterdama v zasedene rusks pokrajine ln na Poljsko. Informscije, ki jih is ta agentura dobila It Curiha, Švica, in iz Stockholms, Švedska, so, da bodo naciji deponirali 000 Židov dnevno iz Holandlje. Lov na begunce v zaseden Franciji je odredil Hitler. Prizadeti so nemški, avstrijski, poljski, italijanaki in čehoslovaškl begunci, ki so dospeli v Frsnci-jo po izbruhu vojns v septembra 1. 1930. Aretlrsns so bile družine beguncev * ženske, moški in otroci, ki so stari osam in več let. Družine so bile razbita, ko so naciji poslali moške v koncentracijska taborišča pri Com-piegnu, ženske v taborišče pri Nancy ju, otroke pa v pariški distrikt. Otroci pod tretjim letom starosti so bili posleni v sirotišnice. Domače vesti Oblaki in poadravi Chicago. — Mary Sugllč, Sonja Suglič in mm. J. Cvelbar pozdravljajo uredništvo Prosvete iz Washingtons, D. C. Frank Rezek in njegova sestra Betty Ann Rezek iz Glrard, O., sta obiskala gl. urad SN P J in uredništvo Prosvete 29. julija. — John Novak is Carlinvllls, III., ja 30. julija obisksl gl. ursd SNPJ in uredništvo Prosvete. Nov grob v Calumetu Calumet, Mich. — Dne 21. julija je tukaj umrl Jos. Skufca, star 55 let. Zapušča pet sinov ln štiri hčera. Is Pennaylvanljo New Derry, Ps. — Pred dnevi je tukaj umrl John Prah staraj ši, stsr 58 let. Zspušča ženo, iti ri sinove in štiri hčere. Nov grob v Lorainu Lorain, O. — Tukajšnji rojsk Jos. Zsletel ja pred dnevi tukaj naglo umrl. Zsdsls ga je ksp Doms je bil iz ifodbukovja od Krke pri Stični ns Dolenjskem in v Ameriki je bival 49 lat Za* pušča ženo, tri sinove, hčer in dva brata. kfcm Bombaj, Indija, 30. juL -Maulana Abdul Kalam Azad. predsednik Vseindijskegs kop greaa, stranke nacionalistov, je ......_......izjavil, da bo Indija vrgla vso ^ne /alagalne baze'fVojo razpoložljivo silo v vojno Sudu, Kreta, Tobruk,'na strani združenih narodov. «o » «slal v ozadju Rom-! ji bo Velika Britanija podelila!* nI H* črte v Egiptu . neodvisnost Njegov, Izjava* ^ Porušile militaristične bila odgovor SUffordu Cnppsu urdnur fTl^ ^Ms-k 7»netile požare. članu Churchillove vlade, ki je Fullerton Fulton. potosJMd Nnih letoTao me- nedavno kritizird sUlišče vodi- direktor Kongre- industrijskih k» na osiščne psrnike' teljev Vsemdijskes« kong1*»* l«ianiza1SI D*um v eklepeju na primar (July SI. "^P^SjSff £££ J muiuvu pom«l. «te vam )« f tem datumom potakla naročnina. Ponovit« jo pravočasno, ds ss vsm lit ns ustavi___ Eckhardt je šel, kaj pa Sforza? Iz New Yorka je priAla vest. da je Tibor Eckhardt vodjs giba nia v Ameriki za "neodvisno in svobodno Ogrsko, resigrtlrai Eckhardt se je zelo trudil, d«, bi bil dobil priznanje državnega departments v Washingtonu zs svoje gibsnje in v U namen je P^i »tedke,demokratične melodije, ampak njegove temna pre-teklootni mogla prepričati nikogar, kdor res veruje v «kmokracl-10 da »e Tibor Eckhardt danes kaj drugačen, kakor je bil pred leti, ko je verno slutil madžarskim monarhističnim realfcionarjero. V Združenih državah je močna madžarska demokratična organizacija, v kateri so združeni socislisti in liberalci in U organize cija je mesece in mesece pobijsis Eckherdta in njegove pristaše in končno je uspela Eckhardt se je moral umakniti. Skoro v (starti času je moral resignirsti njegov pristaš Anton Zainlinszky v Londonu, ki je vodil gibanje za "svobodno" Ogrsko na Angle- Stvar demokratičnih Ogrov v Ameriki se torej čisti. Na čelu omenjene organizacije, Zveze demokratičnih Madžarov v Ameriki, katera vodi gibanje za neodvisno in demokratično republiko, so Bela Bertok, svetovno znsni muzikant, Anton Balasy in Ruetem Vambezy., Niso ga ie uspeli demokratični avstrijski Nemci, da bi pognali "kronprinca" Otona Habsburgs ln njegovega brata Feliksa v prt-vetno življenje. Pred kratkim je Oton govoril na istem radij skem programu, na katerem se \t potegoval senetor Pepper lz Floride, znani novodealski demokrat, za neodvisno ln svobodno Avstrijo. Ob tej priliki je Ferdinsnd Czernln, eden voditeljev avstro-nemških demokratov, objavil v newyorškem New Leader-ju apel ne senatorja Pepperja, naj se ne pusti vleči od pustolovskih habsburških "prlncev", ksterim je toliko za demokracijo kot za lanski sneg. V Interesu Slovencev bi bilo, da grof Carlo Sforza odide za Eck-hardtom. Sforza vleče ameriško demokratično Javnost ž državnim depertmentom vred s svojim gibanjem za "demokratično" Italijo, vae pe kaže, da ima več sreče, kakor Eckhardt. Demokratični Italijani v Ameriki menda nimajo drugega sposobnega voditelja, česer pa mi ne verjamemo. Dovolj je sposobnih antl-fašističnih lulijanov v Ameriki, ki mislijo pošteno o primorskih Slovencih ln Hrvetlh, toda Sforza jih je odrinil na stran s svojim prestižem kot bivši italijanski zunanji minister in ognjevit kritik Museollnlja ln fašizma. Sforza je nejbrže Iskren protifašist ln velik sovrsžnik Hitlerja, ne more pa biti Iskren zagovornik demokracije, dokler vztraja, da mora Prlmorje osUtl v Italiji. Američani Ameriški časnikarski poročevalci, kl so bili zadnjih sedem mesecev v ujetništvu na Japonakem, se vračajo domov v svobodo. Nekateri teh ne morejo čskatl prthods ln že med potjo poročajo, kako so jih Japonci mučili v ujetništvu, ko jih je 7. decembra 1041 vojna sajela v Toklju, Sanghaju ln drugih krajih, kl oo pod ja ponsko kontrolo. Robert Bellaire, poročevalec United Presss, kl je bil šest m cev v japonskem zaporu, poroča, da so ga pretepali ln davili, ker ni hotel podpiaati neke izjave, katero bi bttl Japonci Izrabili kot propagando, proti Združenim državam. Stlakall so ga sa vrat, da je komaj kß lovil sapo Končno oo ga med dušenjem prlellilt, da je podpissl Izjavo, da se mu je dobro godilo v ujetništvu. Vsa kdo bi podpisal to laž — samo da ostane živ. Joseph Dynan, poročevalec Associated Presse, jo Izgubil spred nje zobe Njegovi japonski ječarjl so mu jih Izbili Otto Tolischus, poročevalec New York Timeaa, je bil v Toklju obdolžen šplonstva. Pretepali so ga, davili ln naposled so ga prisilili, da je sedel na tleh na Japonski način s petama v boku po cele ure, dokler mu nI počila kota ln so se mu odprle rane na nogah. DrugI ameriški reporter J. B. Powell Je izgubil del nog zaradi gangreno, katero mu Je povzročil berbehdti joponski zapor. Prihaja)«» tudi vesti o mučenju ameriških vojnih ujetnikov; mnogo ameriških ujetnikov je še podleglo mučenju ln nikdar ae ne vrnejo domov Tako joponski militsristi demonstrirajo svojo ctvliiseeija Nič bolje kot nemški nečisti ln italijanski fašisti. Kakšno razlika med japonakim barbarstvom ln ameriško demo-j krecijo, katera človeško postopa s japonskimi vojnimi ujetniki in drugimi japonskimi internirane! v Ameriki! Nihče jih ne preteps in ne muči, nihče ne IsoUjuje lažnjtvlh Izjav is njih! V Washingtonu trsjs te tri tedne proces pred vojnim sodiščem proti osmim nemškim nscistom, ki so m utlhotapill v Ameriko v Hitlerjevi podmornici s namenom, da razatrele ameriška tovarne, telezniške mostove, elektrarne, telefonske centrale, vodovode itd. in pri tem ubijejo na tisoče ameriških delavcev. Procoo proti tem zločincem m vrši nstanko po zakonu, kl ga je predpisala demokratično justice. x Na Japonskem, v Nemčiji in Italiji bi procoo" proti ameriškim saboterjom ne trsjal mu tri ur« Policisti in ječarjl bi bili obe nem toftitelji, sodniki in roblji' Ta Je razlika nv-d de«nofcrortjo m barbarskimi tHeiMarektml reiimi Sharon, Pe. — Vaeslovanska manifestacija^ ki se je vršila v naši naselbini, je bila veliko slavje vseh Slovsnov. Več tisoč broječa množica je napolnila mestni park Farrella in s tem pokazala lojalnost naši novi domovini dejansko in tudi finančno, kajti prodanih je bilo za $30,-000 vojnih bondov. Poslali so tudi brzojavne pozdrave predsedniku Združenih držav in zastopnikom poljske, češke in jugoslovanske vlade. Čistega dobičke je bilo okrog $500, katera vsota je bila razdeljena vsaki narodnosti po $25 za Rdeči križ, $300 pa za ameriško armado in mornarico. V odboru za prodajo vojnih bondov sta tudi mrs. Frsnces Gorenc in Prances Novak. Vsakdo, ki želi kupiti bond, naj se zglasl pri omenjenih dveh. Kadar kupite bonde, jih kupite pod imenom slovanske lige. Za ruski relif se je podvzela obširna akcija med vsemi Slovani. Tudi Slovenci smo v tej akciji in imamo nabranega že okrog $60 v ta namen. Kdor želi kaj darovati v pomoč ruskemu ljudstvu, naj se zglasl pri blagajniku slovenske pomožne akcije Joevu Garmu ali pa pri kateremkoli uradniku naših bratskih društev. Bodite uver-jeni, da bo prišel denar v prave roke. Slovenci in Slovenke, strašna poročila prihajajo iz onstran morja iz naše zasedene Slovenije. Mati kliče na pomoč v tej strašni uri groznega trpljenja: "Pomagaj, sin, pomagaj, hčer; bodite pripravljeni, da nam priskočite na pomoč takrat, ko bo pomoč mogoča ..." Ali slišite njen glas? Ali ste že darovali? Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga. In darujte ponovno po svoji najboljši moči, da boste o-lajšall to strašno gorje preživelim v stari domovini. Naš Slovenski dom priredi let ni piknik v nedeljo, 2. avgusta, na Valentinčičevi farmi. Vsi člani in članice posetite ta piknik. Vsak član, ki je plačal svoj letni asesment do 30. junija, se smatra za dobro stoječega. Tisti, ki niste plačali, ste suspendirani. Tako zahteva državni zakon. Imena suspendiranih moramo javiti državnemu depart-mentu, ki potem pregleda naše knjige. Zato ni trebe misliti, da je poslovsnje v naših domovih tako enostavno kot je bilo v pro-hlbiciji. Državni department Je vsako leto strožji v tem oziru. Tisti, ki posečate naše družabne klube, bodite Uko pošUnl ln plačejte tisti copak pa ste član. Govorice se širijo, de bo morda v par mesecih tudi omejiUv opojnih pijsč. Če pride do Uga, se bo dobilo toliko ln toliko pi-jače na člana. Torej tisti, kl ne bodo upravičeni do pijače v dru-Žebnlh klubih, ne emejo zameriti, ker postava je posUva in jo moramo upoštevati. Tlatl dolar bi lahko vaakdo plačal pri nea o pravem času. Torej v nedeljo pridite vsi člani in članice Doma na naš piknik, kakor tudi prijatelji. V Domu bo zaprto U dan od druge do Šli tudi uslužbenci na piknik. Avtotrok bo odpeljal ob eni uri. Torej tisti, ki nimate svojih vozil, se lahko poslužite troka. Na svidenje na pikniku. Frank Kramar. Ujnik Doma. Poročilo zastopnika Hermlnle» Pa^-V tednu od 20. do 25. julija sem bil v sledečih naselbina!^: Pittsburgh, Aliquip-pa, Ambridge, Moon Run, Cliff Mine, Imperial, Canonsburg, Broughton in Willock. V pri jazni naselbini Shefield pri Ali quippi je bil dober uspeh pri zgovorni mrs. Antončič. Njen mož je zopet doma iz bolnišnice. On je bil pobit v tovarni na komol cu ln moral se je podyreči operaciji, sedaj pa mu gre na bolje. Pri njih stanuje tudi njih hči, omožena Zakrajšek, ki ima malo dveletno hčerko, kl že skuša slovensko peti. Ta kredit gre naj-brže sUri mami, ki tudi rada prepeva. V Uj prijazni naselbini sem se usUvil tudi pri dru|ih, iz-vzemši par družin, ki so malo oddaljene, meni pa se je mudilo v New Brighton na obisk Franka Ovco, ker se je že nočllo. V Shefieldu gradi novo hišo tudi družina Rupnik. Mož je rekel, predno mu bo ProsveU potekla, jih bom lahko obiskal -že v novem domu. Tako je prav. Ni lepšega kot če človek živi v svojem domu, ker to družino bolj veže skupaj. No, v večini naš narod tudi v to veruje, kajti če le morejo, pridejo do svojega doma. Ko smo se tako pogovarjali pri Antončičevih po večerji, pride na obisk Cvelbarjeva dvojica iz Sharona v spremstvu mrs. Za krajšek in mrs. Simonich iz Ali quippe. Bil sem vesel tega svi denja, ker mi je Cvelbar nudil dobro kooperacijo, ko sem bil v Sharonu. Tudi zdaj je rekel par dobrih besed, da je mrs. Simonich ponovila CSnkarjev glasnik. Po kratkem pogovoru sem vzel bus, ki me je odpeljal do Ro-chefcterja, od Um ¿a drugi v New Brighton. Ko sem dospel v to mesto, me je voznik "zdumpal" Ukoj na obronku mesU. Rekel je, da je tam rojen, toda^nl vedel za uli co, kjer sUnuja Ovca. Grem po mestu in vprašam ljudi po tisti cesti, toda nihče ni vedel. Pride mi na misel, da vprašam še zdravnika ob cesti, ki je bil precej zaposlen. Ko mu povem ime Frank Ovca, ja takoj rekel, da je njegov prijaUlj in mi dal navodilo, kam naj grem. Bus sem dobil v 15 minutah, toda tudi ta voznik ni vedel za dotično cesto v mali naselbini Fafcton. Ljudje le poznajo naselbino, ne pa u-llce. < Ovca je v okolici dobro poznan, ker je mesar. Kolje sam doma ln razvalS raeeO po hišah. Kot ml je pozneje povedal, je njegov blznls boljši pozimi kot v UJ sezoni. Njega aicer nI bilo doma, toda sem sklenil, da ga počakam, kajti prišel sem ga oblakat 10 miljdalfč., Ko se Je vrnil, ml Je začel pripovedovati o svojem življeaju. Hodil jc po zapadu ln prišel leU 1010 v New Slika kaše vojake v akciji aa froail v Donald kotlini je je šoete ure zvečer, da bodo Uhko Brighton, kjer aa Je oprijel svo- je mesarske obrti. Najprvo delal za drugega, potem pa začel zase. Doma je iz Domžal. Po zapadu je delal tudi po rovih. Ima svoj dom, ženo in hčer. Ko sva' se pogovorila, je Frank ponovil Proletarca in je še dal 50c v podporo. ; Možak je zelo uljuden in poznan tudi med rojaki v Aliquippi, kamor tudi včasih pripelje meso. V Npw Brigh-tonu ni naših rojakov, pač pa precej Hrvatov. Mestece je precej lepo. i Od tam sem se odpeljal proti Rochester ju, toda ker nisem dobil dobre zveze, sem prišel v Ambridge ob pol enajstih do mojega kolega. Tonete Rosen-bergerja. Ker je še zmeraj vdovec, skupaj speva, kadar ga obi-ščem. Rekel je, da ne bo nič nejevoljen, četudi pridem bolj pozno v noč. Tone je dobra du-ia. Njegov starejši sin je šel delat v Akron v električno tovarno, ker pri tem menda vidi boljšo bodočnost kot pa s preva žanjem pijače. Sedaj sta pri o-četu še 16-letni sin in 18-letna hčerka. Rekel je, da izgleda, da bo ostal kmalu sam. Žaluje za ženo, s kateros ta se dobro razu mela. Drugi dan sem obiskal nekaj družin. Žiberna je ponovil Prosveto. Tudi v njegovem domu sem bil zdaj prvič. Nato sem se odpeljal v West Aliquippo. Mrs. Hribar in Joe Smrekar sta ponovila Prosveto. Obiskal sem jih več, a jih nisem ttaŠefl doma. Iz Aliqulppe sem se vozil ob reki proti McKees Rocku in Coa rapolisu. Tam gradijo ogromne ladjedelnice in tudi vlada ima tam velike projekte, Penna Power Co. pa gradi veliko elektrarno, ki bo stala $13,000,000. V tej Okolici bo veliko dela. Razume se, da ne grade teh podjetij samo za vojno, ampak bodo veliko ladij potrebovali tudi po vojni, ako bo prišlo do pravičnega miru, kajti svet bo mnogo potreboval. VsUla bodo tudi azijska ljudstva in se indua-trializlraU. To bo zadnja žetev za kapiUllsU, kajti Azijati se bodo tudi izšolali. In ne verjamem, da bi kapitalisti delali kaj biznisa na Marsu. • Mogoče porečete, da ne bo nikoli prišlo do socializma. Kdo ima toliko poguma to zanikati? Zato, prijatelji, se moramo sedaj veŽbati za skupno sodelovanje, kajti U vojna je za odpravo suženjstva po vsem svetu. Tods naj se povrnem k moji agiUciji V Moon Runu mi je prijateljica mrs. Možina ponovila Cankarjev glasnik namesto "boar-derjs", ki ga je mislil pustiti, in kupila je tudi knjigo Two-Way Passage. Ona dobro čiU angleško, sicer pa ima tudi hčerko, ki tudi rada čiU, sin pa je pri vojakih. Naj omenim, da sd za to cnjigo zelo zanimajo tudi višje-šolci. Kar pisatelj Adamič napravi profiU s to knjigo, gar porabi za pamflet v zvezi s to knjige, to je za njeno oglašanje, da se čim več ljudi seznani z njenim programom ki da se uresniči združenje Evrope. V Cliff Mini so mi poi^ovil Prosveto Šušatovi in Pangerši-čevi. Zadnji'so sedaj tudi v svojem domu v bližini bratov, kjer je bil rov Ciiffr Mine.' V Impe-rialu je ponovil Prosveto Gode-ša. Pri njih je biU tudi bolezen, napadla je očeta, sina in hčer. Je že tako, kadar pride nesreča v družino, pride vse naenkrat Zato pa je dobro, de smo zavarovani za slučaj bolezni in smrti. Iz Canonsburga sem šel , ^ ulično do Thomsonvilla k lJT1 šetu, ki se je ravno odpravljii popoldanski šiht. Peljal sem se torej z njim do Kerničnikove farme in prišel tja zopet ob ¿t-su, ko se je mrs. odpravljaj t hčerko v Canonsburg. Prt j je ^ ponovila ProleUrca in zopet ns« ročila Prosveto, ki jo je bila u nekaj časa usUvila radi slabih časov. Ampak letos je precej dobra letina za kmete in ]0 j* zopet naročila. Med Um je pri. šel domov Albin, ker se mu j« nekaj polomilo pri traktorju. Ona je bila rojena v Judenbur-gu na Štajerskem, hodila je v šo. lo na Nemškem in še sedaj do. bro obvlada nemščino, kakor tu. di slovensko in angleško. Žeiu je zelo uljudna in dobra tovar. šica Albinu, ki je bolj rahlega zdravja. Ženske so me zapeljale do Laurenca, kjer sem obiskal nekaj družin. Prosveto je pono. vila mrs. Potočnik, več pa je družin, ki imajo po pet članov v jednoti, tako tudi Jankovice-vi, ki sem jih tudi obiskal. Mri. Britz je obnovila proletarca, Lojze pa je delal. VBroughtonu $ ponovil Prosveto Champa, Proletarca bečlar Avgust Mali. nich, v Willocku pa Maček. V tej okolici sta ponovila ProleUrca Frank Bogataj in John Tauchar, Eržen pa mi je plača oglas. Tudi on je bil bolan in še nI .prav zdrav. Mislil sem obiskati tudi 83-letnega Petra Lukasa na farmi njegove hčere II*' kl oe blN ujeti v AfrtkA. aa parnika. pa sem izvedel, da je preminul. On je do zadnjega čital Prosveto, ki je zopet izgubila naročnika. ' Bodi mu lahka ameriška gruda! Ko sem ga pred par leti obiskal, je bil poln humorja. Rekel je, da je prišel v Ameriko kmalu za Kolumbusom, vsekakor pa Ukrat, ko so še konji vozili poulične. '. V Canonsburgu, Strabanu Meadow Landsu so ponovili Prosveto vdova Francés Grmad-nik In mrs. Sketel, Cankarjev Glasnik Frank Samsa in Justin Martinčič, ProleUrca Tone To-mažin, L. Bartel in R. Oklešen, Prosveto pa bečlar Martin Baje, Geo. Klobučar, Victor Shell in Komučarjeva hči. Ona mi je povedala, da je mama v bolnišnici, kjer je bila operirana in ji gre sedaj na bolje. Rad bi jo bil obiskal, toda ni bilo časa, kajti pred večerom sem moral iti naprej. Prejšnji večer pa sem doživel "blackout", kakor tudi dež in vihar. Vzelo je precej časa, predno je zatemnitev minila. Prenočeval sem pri BarUlnovih. Lojze je bil že v postelji, ko sem prišel tje, ali mrs. je rekla, da je moja postelja pripravljena. Zjutraj mi je še ponovila Prosveto, kakor tudi mrs. Kocjan, ki tudi rada bere dopise, kakor tudi mrs. Barbiš, Cankarjev glasnik pa mrs. Chesnik. On je še spal radi nočnega dela. Plačal je Cankarjev glasnik za nazaj tudi mr. Podboj, hoUUr v Strabanu. Nekaterih nisem našel doma, nekateri pa so bili na počitnicah. Kot streU iz jasnegs nebo je zadete naselbino Strabane-Canonsburg slaba novica, da bodo zaprli jeklarno Sziroma ple-hamo, kjer dela per tiaoč ljudi. Skoraj polovica Slovencev iz Strabane je tam uposlenih. Tovarno je kupila U. S Steel kor-poracija, ki je s tem prevzete tudi odjemalce picha. Produkcijo namersvs premestiti v svoje druge tovsrne. Tako velike ribe požirajo manjše. V WashingVm je bila poalana deputaeija jeklarske unije, njo^L predaednlk Philip Murray, pa jjj protestiral pri predsedniku ftapoeveltu in načelniku vojne prtfiukcije Nel-aonu. Zahteval Je.naj vlada odredi, da mora U. Sr Steel nadaljevati z obratom v tej tovarni^ druge, kamor miali premestiti produkcijo, nsj pa preuredi za producirán je jeKltnih plošč za ladje. Kakšen bo rezulUt. ae ne ve. Seveda se sedej delo dobi v drugih krajih, ampak doma je le — doma. m sploh še, ker je bii mam Treba je bončeti, ker se je dopis že zavlekel. Jutri bo piknik westmorelandske federacije, aa katerem pe ne bomo videli Mika Kumerja. Tako me je obvestil s poU, ko ae je peljal proti vo. jaŠkemu taborišču Mead v Ma> rylandu. Well, Mike, želim ti srečen povratek, tvoji materi pi poguma. Ako boš imel srečo, a boš povrnil z lahkim srcem, da si nekaj storil za boljšo človeško družbo. Seveda U bomo pogrešali do časa vrnitve. Ampak mi, kl U poznamo od bližje, razumemo, da U tudi Stric Sam po* trebuje še bolj kot mi; še bolj te pa bo potreboval ob konca vojne v okupiranem ozemlju u izvedele federativne Evrope pi načrtu našega pisatelja Lojzeti Adamiča. Ker je Mike kupil t« knjigo in je tudi dober učen* socialne demokracije, bo po mojem mnenju veliko pripomogel do boljše človeške družbe. Po in vojni bodp. imeli yeJaW veliko, $ več besede" Kot pa clvflisti zato, ker morajo tudi več riskiralj Moja bodoča pot bo v Bridge-; port, O. Anton Zoralk, zastopnik. O smrti peljale!j a Bon Air, Pa*—MoJe prvo delo je, ko pridem domov z dels, 4» čitam Prosveto. Kp zadnji teden čiUm novice na prvi strani, j vidim, da mi ja smrt zopet pograbile dobrega prijatelja v De i troitu. Ker je bilo poročilo kratko in ime napačno, bom jat m*- i lo več omenil. On se je pisal Frank Mikolič, po domače Blatnik, doma z Velikih Brsnic, Dolenjsko. V Ameriki j«! bil 41 let. V Detroitu zspufe1 tri sinove, tukaj v Johnstown« sestro, v starem kraju pa dvi brate. Bil je zelo dober in ve* no veseL Pred nekej leti je M na Bon Airu pri sestri na počitnicah in sva bils vedno skupaj-On je že takrat slutil, da in* naduho, katero je dobil v neki tovarni v Detroitu. Lansko leto smo ga obisksli družina Medk in podpiaani in smo ga dobili v bolnišnici. Videti Je bil k pre cej trden. Ko smo se poslovi, je rekel, da se še vidimo ns B Za ZdndL države la Kanado SSOO Za Clcero ta Chieepe Je r* Narod, ki izumira Po Nanaenu priredil IVAN BEŽNIK (Nadaljevanje.) Usnje ia rokavico (ki Jih rabijo pri lovu) pa ao pripravi ko črno usnje sa kamikere, aamo de adrgnejo kožo v krvi, zvijejo in shranijo. To m ponovi trikrat do štirikrat, do dobi uenje temno barvo. Nato pa ga posušijo. To usnje Je nepremičljivo. Ce hočejo napraviti kolu hov I-no sa nogavice in drugo, pripravijo kolo kot sa kamikere, le da se dlaka pusti ln ee kola umije z zelenim milom. Kole severnih Jelenov pa aamo poeuše in Jih zmehčajo, a niso sa v voda Kole ptic priprevljejo ne te način, da poeuše perje, obrnejo kožo in postite)" s nje maščobo, ki Jo pojedo ter jo dene jo neto euiit. Nato jo umivajo a eodo in vročo vodo ter milom trikrat zaporedoma, splaknjeno v mrzli vodi in zopet poeuše. Kola Je gotove Nekaj posebnega je, da odstranjujejo mast ras teh kožic, kar se vrši i usti Kolo eeeajo in ive-čijo tako dolgo, de Je popolnoma brez maščobe To delajo s veti- 'V W