CELJSKI TEDNIK
GLASIL9OSOGIAUSTICRE ZVEZI BELOmfi* i mi U
CELJE, 31. MARCA 1967 — LETO XXI. ŠT. 12 — CENA 50
Gregorčičeva 5 — Telefoni: uredništvo: 23-69, 21-76; oglasi ixi naročniki:
31-05, ekonomska propaganda: 30-85, novinarji: 22-34 in 23-32.
NA 20STRANEH- DVOBARVNI TMSK
Današnja številka Celjskega tednika je zadnja po obliki in vsebini, v kakršni je časo-
pis izhajal doslej. Od prihodnje številke dalje bo namreč Tednik izhajal v povečanem ob-
segu — na 20 straneh in v dvobarvnem tisku, tiskalo' pa ga bo CP DELO. S tem se uresni-
čujejo prizadevanja, da bi našim bralcem nudili več — vsebinsko in oblikovno bogatejšega
in kvalitetnejšega čtiva, pri čemer bo seveda jnačaj in namen ostal nespremenjen — Ted-
nik bo še naprej osrednji pokrajinski list za območje ožje in širše celjske regije.
Tako bomo za 4 strani povečali informativni del, ga popestrili z novimi rubrikami in
izboljšali predvsem po vsebinski plati, za prav toliko pa bo več tudi zabavnega in zanimivega
branja — od notranje in zunanjepolitičnih komentarjev, glos, beležk in fotozapisov preko
strokovne priloge za kmetovalce, rubrike žena, dom, družina, vzgoja, zdravniških prispevkov
do zanimivosti doma in v svetu v besedi in sliki, humorja, slikanic, križank, romanov, felj-
tonov, humoresk, popotnih zapisov in vojnih spominov.
TA DEL BOSTA SKUPNO IZDAJALI REDAKCIJA POMURSKEGA VESTNIKA IN TED-
NIKA — SEVEDA VSAKA V SVOJEM ČASOPISU — V NAKLADI VEC KO 30.000 IZVO
DO V, KAR JE REZULTAT PRVE TOVRSTNE INTEGRACIJE V JUGOSLAVIJI! Nesporno
kvaliteto bodo zagotovili tudi nekateri ljubljanski novinarji — sodelavci.
Ob tem, ko se zahvaljujemo Celjskemu tisku za dosedanjfe usluge, želimo, da bi novi
Tednik zadovoljil vse stare zveste bralce, kakor da bi ga hkrati sprejeli tudi novi bralci;
da bi postal nepogrešljivi gost vsake družine — navsezadnje so takšna pričakovanja uteme-
ljena, saj bomo ob nespremenjeni ceni časopis v nasprotju s splošnimi pojavi na našem trgu
pocenili skoraj za polovico!!!	Uredništvo
7 APRIL — SVETOVNI DAN
ZDRAVJA
Varuhi
našega zdravja
Vsako leto praznujemo po
vsem svetu 7. april kot sve-
tovni dan zdravja. Na ta dan
je bila leta 1948 sprejeta usta-
va Svetovne zdravstvene orga-
nizacije, pomembne enote Or-
ganizacije združenih narodov.
Letos ga proslavljamo pod
geslom »Varuhi našega zdrav-
ja«.
Namen letošnjega praznova-
nja je obvestiti prebivalstvo o
programu zdravstvenega var-
stva in o njegovem izvajanju
v SR Sloveniji, mu prikazati,
kako lahko sodeluje pri tem
delu ter ga seznaniti s števil-
nimi sodelavci, ki opravljajo
te naloge.
Po razlagi svetovne zdrav-
stvene organizacije je zdrav-
je popolna telesna, duševna in
socialna blaginja. Za uresniči-
tev tega cilja ni dovolj samo
zdravljenje obolelih. Potrebni
so številni ukrepi za prepreče-
vanje nastajanja obolenj, za
njihovo zgodnje odkrivanje in
pravočasno zdravljenje, ki
mora biti opravljeno s po-
močjo vseh sodobnih dosež-
kov zdravniške vede. Med naj-
važnejše pogoje za obvarova-
nje zdravja prebivalstva šteje-
mo: pravilno in zadostno pre-
hrano, urejena stanovanja in
naselja, uspešno varstvo pri
delu, preprečevanje in zatira-
nje nalezljivih bolezni, poseb-
no zdravstveno in socialno
varstvo otrok, mladine in že-
na, primerno zdravstveno pro-
svetljenost prebivalstva ter
dobro organizirano zdravstve-
no službo.
Zdravstveno varstvo je po-
stalo tako obsežno, da zdrav-
stvena služba ne more biti več
njegov edini nosilec in izvaja-
lec, kar pa dejansko še vedno
je. Pri sestavljanju teh pro-
gramov in pri oblikovanju po-
trebne zdravstvene politike so
do nedavno premalo sodelova-
le občinske skupščine in njeni
sveti za zdravstvo ter družbe-
ne in politične organizacije.
Sama zdravstvena služba ima
za to obsežno nalogo prčmalo
delavcev, sredstev in dejansko
nobenih upravnih pooblastil.
Programi dela so sestavljeni
na podlagi veljavnih predpi-
sov ter iz dolgoletne prakse
ugotovljenih potreb. V predpi-
sih, ki zagotavljajo prebival-
cem obsežno in dobro uteme-
ljeno zdravstveno varstvo, so
določila glede virov financira-
nja te dejavnosti pogosto pre-
malo točno določena.
V borbi za uresničitev ciljev
reforme je nujno, čeprav malo
pozno, prišlo do obsežnega ob-
ravnavanja vprašanj zdrav-
stvene službe, njenega dela,
organizacije in financiranja.
Preučevanja teh vprašanj pa
gredo pogosto mimo istočas-
nega obravnavanja problemov
neposrednega zdravstvenega
varstva prebivalstva.
Družba daje zdravstveni
službi velika finančna sred-
stva, ki jih ta tudi pošteno in
namensko uporablja. Še ved-
no velja trditev, da je denar
porabljen za utrjevanje in var-
stvo zdravja ljudi, najbolje na-
ložen kapital. Vendar se ta ka-
pital le počasi obrestuje. Uspe-
hi se pokažejo šele čez deset
ali tudi znatno več let. Ureje-
no in uspešno zdravstveno
varstvo sedanje generacije je
tudi trdna podlaga za zdravje
prihodnjih rodov.
Ob letošnjem svetovnem
dnevu zdravja ponovno pri-
znajmo zdravstvenim delav-
cem in njihovim sodelavcem
uspehe, ki jih dosegajo pri
svojem delu zaizboljšanje
zdravstvenega stanja prebival-
stva in zagotovimo vso potreb-
no pomoč in sodelovanje.
Rudolf Herzog
Ce sedeš na klop pod brajdo
pred podšprajcano hišo, ko se ti
sonce zazre v obraz in začneš z
njim paberkovati, se mu zasvetijo
oči. Doslej ni bil nikoli toliki HER-
ZOG (vojvoda), kot te dni.
»Tisto češnjo in onile trs bo tre-
ba posekati.« Mežikal je v sonce z
zdravim očesom in mi kazal.
»Torej ste se resno odločili?«
»Resno. Gradili bomo. Saj ne bo
veliko, takšno za naju z mamo in
za Totieta z družino. Meni so in-
validnino in pokojnino povečali, to
bo na leto kakšnih 200 tisoč. Tone
je že nekaj prihranil, gramoz bo
izkopan iz temeljev, opeko bomo
sami stiskali . . .«
Na soški fronti je staknil grdo
rano v glavo. Od takrat vidi le z
enim očesom in nogo vleče za sa-
bo, kot da ne bi bila voljna pre-
našati teže. Zadnja leta ga je grdo
stiskalo, pa se je izlizal. Rudi, ta-
ko mu po domače pravijo, je še
do dandanes ohranil tistega pre-
prostega duha, ki tako dobro de,
ko ti v smehu razpotegne zobe, če-
prav so umetni in udari zaplato
težavi. Troje otrok sta spravila »k
sebi« on in MAMA. Najstarejša je
takoj po osnovni šoli zavila v to-
varno k predilnemu stroju. Sred-
nji,. Tone, se je že šolal, medtem
ko so najmlajšo s skupnimi moč-
mi spravili do višjih šol.
V tistih letih, ko sta prigarala
staro angleško barako in »joho«
zemlje, je MAMA takoj za tem, ko
je Rudlu pripravila malico, zavila
sebi v predpasnik kos kruha in šla
čez travnik — dninit. Opoldne je
skočila domov pripravit južino, da
so imela lačna usta, ki so se vra-
čala iz tovarne in šol kaj jesti,
jedilnik se ni spreminjal iz tedna
v teden, iz meseca v mesec . . .
»Lačni nismo bili, zdaj pa sploh
ne. Mesa pojemo več, kot tale, ki
se smatra za boljšega gospodarja,«
pribija Rudi.
Z leti so se otroci raztepli. Sta-
rejša sta se preselila v mesto, od
koder čez soboto s svojima druži-
nama privihrata domov, mlajša pa
je odšla malo dalje. Po nekaj le-
tih je začel Tone razmišljati o iast-
nem domu. Najprej" se niti Rudi ni
111 lili jjui-j j s j. kpzaj s *j rdlgo vrdgw veg
ogreval, ker je trdil, da je zani
baraka dobra, da ga bo preživela.
Toda kaže, da le ni tako, saj se je
vživel v gradnjo bolj kot sin. Se-
deč pred barako, od koder ima lep
razgled po vasi, počasi premleva
in v glavi planira lego vrat, število
oken, razpored prostorov. Nani
Stališča komunistov
morajo
biti javna
VII. SEJA CK ZKS POMENI ZAČE TEK NOVE PRAKSE?
VII. sejo CK ZKS, kjer so razprav-
ljali o aktualnih idejnopolitičnih na-
logah komunistov in sprejeli resolu-
cijo, ocenjujejo kot najuspešnejši
plenum doslej. Ta uspešnost se'ni
kazala predvsem na samem plenu-
mu, temveč bolj v pripravah nanj, v
novi metodologiji, ki resnično pome-
ni novo, demokratične^šo prakso v
Zvezi komunistov. Zato je imel Ed-
vard Kardelj prav, ko je med dru-
gim dejal, da je treba plenume pri-
pravljati skrbno, tehtno, čeprav tra-
jajo priprave tri, štiri mesece, med-
tem /ko je potem seja končana v
dveh, treh urah.
Novost v pripravah na VII. sejo
CK ZKS je v množičnosti tistih, ki
so sodelovali pri oblikovanju pred-
loga resolucije: Dejansko so bile pri-
prave že akcija; v pripravah so raz-
čiščevali nejasnosti in poglabljali
spoznanja. Ohrabrujoče je to, da re-
solucija ni nastala v kabinetu, tem-
več sredi življenja, ne samo v izvrš-
nem komiteju, temveč ob sodelova-
nju malodane vseh članov CK in ob-
činskih aktivov.
V resoluciji so opredeljena temelj-
na idejnopolitična izhodišča do vseh
osrednjih problemov naše slovenske
družbe: samoupravljanja, vloge dr-
žave, uresničevanja reforme, nacio-
nalnega vprašanja, kadrovske politi-
ke, reorganizacije ZK in mednarod-
nih odnosov. Komunisti imajo zdaj
v rokah orožje, s pomočjo katerega
se laže opredelujejo ne samo, za
kaj so, temveč tudi proti čemu so.
Resolucija namreč jasno kaže, kdo
in zakaj je proti samoupravljanju,
kako je s političnim klerikalizmom
pri nas itd.
Na seji izvršnega komiteja, ki je
bila takoj po plenumu, so menili, da
je resolucija sredstvo za ustvarjanje
enotnosti komunistov in za akcijo. O
njej bodo razpravljali v vseh občin-
skih komitejih in vseh osnovnih or-
ganizacijah Zveze komunistov, pa ne
zato, da bi se jo učili na pamet, tem-
več zato, da bi jo aktualizirali in pre-
vedli v jezik konkretnih razmer. Tu-
di priprave na prihodnje plenume
CK ZKS bodo potekale v znamenju
uresničevanja resolucije. Na prihod-
njih sejah bo centralni komite nam-
reč razpravljal o ZKS kot sodobno
organizirani družbenopolitični sili,
o idejnopolitičnih vidikih nacionalne
politike razvoja negospodarskega
področja, o nalogah in problemih ob
uresničevanju gospodarske reforme
ter o aktualnih problemih mednacio-
nalnih odnosov. Sklad ZKS za druž-
benopolitične raziskave in publicisti-
ko, ki so ga ustanovili na zadnji seji
centralnega komiteja, bo razpisal ne-
kaj aktualnih tem, ki jih bo treba
poglobljeno raziskovati in preučiti.
F. Š.
ŠE M KANDIDAT
Poleg Jaka Majcna so v Celju do-
datno predlagali za kandidata za
kulturno prosvetni zbor -republiške
skupščine upravnika SLG Celje Slav-
ka Belaka.
VREME
Nekako od 28. marca do 7. aprila
nestalno s pogostimi padavinami in
močnimi ohladitvami, zlasti okrog 3.
in 6. aprila. Po 7. aprilu izboljšanje.
Dr. V. M.
VSE NAŠE BRALCE OBVE^
ŠCAMO, DA BO PRIHODNJA
ŠTEVILKA TEDNIKA ZARADI
TEHNIČNIH VZROKOV IZŠLA
12. APRILA TER DA BO ČASO-
PIS ODSLEJ IZHAJAL OB SRE-
DAH!
PROTI PREDLOGU
Na pobudo republiškega sekreatriata za
šolstvo je bil v Celju pred kratkim posvet
o predlogu o izobraževalnih skupnostih
in o financiranju vzgoje in izobraževanja.
Ponovili so že znano ugotovitev, da pred-
log ne prinaša v šolstvu bistveno nič no-
vega, da se bodo šolski kolektivi torej še
naprej morali tolči za svoja sredstva. Za-
to so nekateri poslanci tudi jasno poveda-
li, da za tak predlog zakona ne bodo gla-
sovali.
Na posvetu so se pogovarjali še o sta-
nju sklada šolstva II. stopnje in priporo-
čili predstavnikom občinskih skupščin, da
se še enkrat pogovorijo o deležu, ki bi ga
naj prispevali. Ob tem pa bi se morali za-
vedati resnih posledic, ki bi v šolskih ko-
lektivih utegnili nastati, če šolam ne bo
zagotovljeno vsaj toliko sredstev, da bi
lahko normalno delale.
KRIZA BO TRAJALA NEKAJ LET
V Velenju prve odpovedi
V PRIHODNJIH DNEH BODO V VEL ENJSKEM PREMOGOVNIKU RAZDELILI
PRVE ODPOVEDI. TUDI SOLIDARNA PREKINITEV DELA NI REŠILA PROBLEMA.
RUDNIŠKI DEPOJI SE IZ DNEVA V DAN VEČAJO. KRIZA BO TRAJALA NEKAJ LET.
Razmere, ki so botrovale
krizi jugoslovanskih premo-
govnikov, ne sodi iskati pod
plaščem reforme, niti v pre-
majhni produktivnosti. Vzro-
kov je vsekakor več, bistvenih
in ne bistvenih, subjektivnih
in objektivnih.
Po načrtovanju zveznega za-
voda za planiranje bi morali
naši rudniki letos proizvesti
za 12 milijonov ton premoga
več kot lani! Glede na ta izra-
čun so premogovniki na na-
šem ožjem območju planirali
za nekaj sto tisoč ton premo-
ga več, čeprav je že lani kaza-
lo, da so izračuni eno, dejstva
pa drugo.
Najbolj bistven vzrok pome-
ni prekinitev investicijskih na-
ložb, kot so likvidacija velenj-
skega EKK in pa zavlačevanje
z gradnjo termoelektrarne v
Šoštanju ter delno remont
ljubljanske plinarne.
Po sedanjih, laičnih izraču-
nih kaže, da bodo to krizo
lahko preživeli ob velikih žrt-
vah le trije premogovniki pri
nas: Velenje, Trbovlje in Za-
gorje. Velenje je hitro reagira-
lo na problem in izvršilo reba-
lans planirane proizvodnje.
Ker tudi to ni bistveno vpliva-
lo na razmere, so iz solidarno-
sti do zaposlenih morali
zmanjšati osebne dohodke in
zatem še prekniti z delom —
toda tudi v tem ni rešitev.
Prihodnji mesec bo nekaj sto
delavcev dobilo odpoved. Del
jih bo prekvalificiranih in bo-
do dobili takoj zaposlitev pri
gradnji koprske luke, del pa
jih bo dobilo zaposlitve v dru-
gih dejavnostih.
Vsiljuje se vprašanje, ali ni
ta kriza odraz naše investicij-
ske politike v energetskem si-
stemu? Velenjski energokom-
binat je bil dolgo načrtovan in
končno opuščen, čeprav je da-
nes vprašanje nadaljevanja
gradnje najbolj aktualno, ker
bo, kot kaže, končno to vpra-
šanje rešeno. Za ureditev ve-
lenjskih razmer je bistvena
gradnja termoelektrarne v
Šoštanju. Tudi fo vprašanje
bo v prihodnjih dneh rešeno.
Toda realizacija bo trajala ne-
kaj let, hajmanj do 1971. leta.
Skupeiiiske volitve
Z zaključkom zborov volivcev in zborov
delovnih ljudi so predlagali kandidate za
odbornike občinske skupščine in poslance
republiške skupščine, smo prešli v za-
ključno fazo skupščinskih volitev. Na ta
način bodo odborniki občinske skupščine
9. aprila izvolili v občinski skupščini re-
publiške poslance, volivci pa 19. aprila v
delovnih organizacijah odbornike za zbor
delovnih skupnosti občinske skupščine,
23. aprila pa na terenu odbornike občin-
skega zbora občinske skupščine ter po-
slance za republiški zbor republiške skup-
ščine.
VOLILNE ENOTE:
V občini Celje bomo volili polovico
odbornikov občinske skupščine, in sicer
namesto tistih odbornikov, ki smo jih "iz-
volili leta 1963., to je prvih skupščinskih
volitvah. Prav tako bomo volili tudi polo-
vico poslancev republiškega zbora repub-
liške skupščine namesto poslancev, ki so
bili prav tako izvoljeni pri prvih skup-
ščinskih volitvah. Tako bodo volivci na
terenu volili v občinskih volilnih enotah,
označenih z neparnimi številkami (1, 3,
5, 7 itd). Poleg tega pa bomo na terenu
volili še v 34. volilni enoti, ker je ta bila
zaradi naseljevanja krajevne skupnosti
Otok na novo ustanovljena. Volili bomo
tudi v 22. volilni enoti, kjer pa so raz-
pisane nadomestne volitve.
V republiški zbor republiške skupščine
pa bomo volili poslance, ki jih bo pred-
hodno kot kandidate izvolila ob7
činska skupščina na svojem zasedanju 9.
4. 1967. Te bomo volili skupaj z občin-
skimi odborniki 23. aprila. Prav tu je bi-
stvena sprememba Zakona o volitvah po-
slancev skupščine SRS, ki je veljal po-
prej, to je za prejšnje skupščinske volitve.
Za republiški zbor republiške skupščine
bomo volili poslanca v 4. volilni enoti Ce-
lje 2, v katero sodijo naslednje občinske
volilne enote 14, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 22,
23, 24, 25, 26, ter poslanca v 6. volilni
noti Celje 2, v katero sodijo občinske
enote, to je volilne enote 31, 32, 33, 36,
37, 38, 39 in 40. Najlažje pa si zapomni-
mo na ta način, da bodo republiške po-
slance volili vsi volivci, ki prebivajo na
območju severno od Mariborske in Ljub-
ljanske ceste ter na območju Vojnika in
Frankolovega.
Podrobnejše o tem, katere ulice, vasi,
naselja spadajo v kakšno občinsko volilno
enoto, boste zasledili v razglasitvi občin-
ske volilne komisije, prav tako pa bo to
objavljeno tudi v lokalnem, dnevnem ti-
sku in radiu. Zato je prav, da občani te-
mu posvetijo vso skrb, ker le na ta na-
čin se bomo izognili raznim neljubim po-
motam.
KANDIDATI ZA OBČINSKE ODBORNIKE
IN REPUBLIŠKE POSLANCE:
Po zakonu o volitvah poslancev skupšči-
ne SRS, Uradni list št. 7/67 postane kan-
didat zborov volivcev vsak kandidat, ki so
ga predlagali zbori vQlivcev, kjer je naj-
manj desetina vseh Volivcev, vpisanih v
volilnem imeniku na območju volilne eno-
te. Kandidat zborov delovnih ljudi v de-
lovnih skupnostih postane tisti, ki so ga
predlagali zbori delovnih ljudi v delovnih
organizacijah oziroma v delovnhi skupno-
stih, v katerih je najmanj desetin vseh
delovnih ljudi z ustreznega področja na
območju volilne enote. Tu je bistvena raz-
lika od zakona, ki je veljal pri prejšnjih
volitvah, ko je veljalo, da morajo obse-
gati najmanj petino volivcev oziroma de-
lovnih ljudi.
VOLITVE POSLANCEV
V OBČINSKI SKUPSČINI:
Odborniki v občinski skupščini bodo
9. aprila izvolili poslance za republiško
skupščino. Tako bodo po republiškem za-
konu o volitvah poslancev republiške
skupščine odborniki dokončno izvolili iz-
med kandidatov, ki so jih 'predlagale de-
lovne organizacije oziroma delovne skup-
nosti na zborih delovnih ljudi poslance
republiškega gospodarskega, kulturno-pro-
svetnega, socialno-zdraVstvenega in orgfi-
nizacijsko-političnega zbora. Prav tiko pa
bodo izvolili tudi kandidate za poslance
republiškega zbora. Izmed teh pa bodo vo-
livci na terenu 23. aprila dokončno izvoli-
li poslance za republiški zbor republiške
skupščine.
VOLILNI IMENIKI:
Občinska skupščina je v dnevnem tisku
in po radiu .objavila in pozvala občane,
da preverijo, ali so vpisani v volilni ime-
nik. Prav je, da bi občani, v kolikor še
niso to takoj storili, da ne bi na sam
dan volitev prihajalo do neljubih situacij,
ko so občani, ker niso bili prijavljeni,
morali prihajati na upravni organ občin-
ske skupščine po potrdila, da so vpisani
v volilni imenik.
V splošni volilni imenik se po zakonu
o volilnih imenikih vpisujejo vsi občani,
ki so dopolnili 18 let, razen tistih, ki jim
je s pravnomočno odločbo popolnoma od-
vzeta opravilna sposobnost. V splošni vo-
lilni imenik se vpisujejo občani po svo-
jem stalnem prebivališču. Prav tako se
po svojem stalnem prebivališču vpisujejo
v splošni volilni imenik tudi tisti, ki slu-
žijo vojaški rok ali so na vojaških vajah,
•prav tako pa tudi občani, ki živijo v tu-
jini, razen tistih, ki so se za stalno od-
selili iz Jugoslavije.
Vsak občan ima pravico pregledati splo-
šen volilni imenik in zahtevati popravek.
Popravek splošnega volilnega imenika je
mogoče zahtevati najkasneje 8 dni pred
dnem, ki je določen za volitve.
V delovnih organizacijah in delovnih
skupnostih se prav tako sestavijo volilni
imeniki in sicer v tistih delovnih organi-
zacijah, kjer bodo volitve odbornikov za
zbor delovne skupnosti občinske skupšči-
ne. Volilni imenik se tu sestavi za tiste
delovne organizacije oziroma delovne eno-
te, k iimajo sedež na območju občinske
volilne enote, za katere so volitve. Vo-
lilne imenike v delovnih organizacijah se-
stavi komisija za volilni imenik, ki jo ime-
nuje delavski svet ali drug ustrezen organ
delovne organizacije oziroma svet delov-«
ne skupnosti. Za organizacije z dvema ali
manj člani pa je potrebno, da le-ti takoj
posredujejo sezname občinski volilni ko-
misiji, ki bo na podlagi teh seznamov pri-
skrbela, da bo komisija za volilne imenike
občinske skupščine ' pravočasno sestavila
volilni imenik oziroma poskrbela za nje-
govo pravočasno sestavitev.
Zato je prav, da vse delovne organiza-
cije jn delovne skupnosti posredujejo ob-
činski volilni komisiji sestavljene volilne
imenike tako, da bo občinska volilna ko-
misija lahko tudi pravočasno zagotovila
dovoljno število glasovnic.
»Male šole« za cicibane
Podobno kot so storili že marsikje
v Sloveniji — na našem območju pa
v Velenju — so pred dnevi tudi v
Celju začeli uresničevati pobudo o
»malih šolah«. Gre za zanimivo ob-
liko pomoči tistim otrokom, ki bodo
jeseni zares prestopili šolski prag.
V »mali šoli« naj bi se vsaj nekoliko
navadili na tisto, kar je v šoli tako
različno od njihovega dosedanjega
življenja: točnost, red, ubogljivost,
disciplina, zbranost in podobno. Pro-
svetni delavci celjske občine so pre-
pričani, da bi se otroci v »malih šo-
lah« lahko toliko naučili, da bi v pr-
vem razredu lahko opustili obdobje
pripravljanja in prešli kar na redni
p^ouk oziroma učni program. Kako
ljen na šolo, se je pokazalo tudi ob
prav je, da je otrok dobro priprav-
letošnjem vpisovanju. Na nekaterih
šolah so namreč otroke testirali in
ugotovili, da so se tisti, ki so hodili
v varstveno-vzgojne ustanove, kjer
so živeli v razmeroma velikem otro-
škem kolektivu, veliko bolje odreza-
li. Manj plašni so, bolje opazujejo,
nekateri tudi več znajo. Tudi v neka-
terih prvih razredih opažamo pre-
cejšnjo diferenciacijo. Učitelju se je
prav gotovo težko prilagoditi obema
skupinama. Ce pa bi v »malo šolo«
hodili tudi tisti otroci, ki so svoje
otroštvo preživeli doma, bi bilo
vsem laže.
V celjski občini bi »male šole« or-
ganizirali v varstvenih ustanovah,
ponekod pa kar v šolah. Otroci bi v
svojo, šolo hodili dvakrat, morebiti
trikrat tedensko v pomladanskih
mesecih, učili pa bi se po posebej
zanje sestavljenem programu. Sklad
za šolstvo pa za male šole nima de-
narja. Plačevati bi jih morali starši
sami. Ce upoštevamo, da bi stroške
za enega otroka krili že z dvema ti-
sočakoma mesečno, potem to prav
gotovo ni tolikšen izdatek, da bi lah-
ko ovrgel upravičenost malih šol. Re-
šitev bi bilo treba najti le za zares
socialno šibke družine, kajti male
šole bodo uspele le, če bodo vanje
hodili vsi otroci.
KUPIL TRANZISTOR, ZA NAGRADO DOBIL NAJMODERNEJŠI TELEVIZOR. Pred dnevi
je bila v celjskem trgovskem podjetju TEHNOMERCATOR majhna svečanost. Izročili so
prve in druge nagrade kupcem, ki so v poslovalnicah tega renomiranega podjetja v minu-
lem obdobju kupili blago v vrednosti nad trideset tisoč dinarjev.
Prvo nagrado, trenutno najmodernejši televizijski sprejemnik je žreb določil JOŽEFI
HUDOKLIN iz Novega mesta, drugo nagrado, pralni stroj Super 3 pa ŠTEFKI LAZAR iz
Zgornjih Boč pri Selnici ob Dravi. Presenečenje dobitnikov je bilo nepopisno tembolj, ker
je vrednost nagrade presegla desetkratno vrednost kupljenega blaga.
MED TEDNOM PO SVETU...
Skoraj hujše kakor vprašanje britanskega vsto-
pa v EGS je zadelo Anglijo in njena letovišča, ko se
je ponesrečil tanker z nafto, ki ogroža številna obmor-
ska letoviška mesta. Da bi preprečili onesnaženje
plaž, so storili britanci, predvsem mornarica in letal-
stvo vse, kar so mogli, da bi z detergenti očistili
morje. Doslej jim je sicer uspelo precej omejiti ško-
do, ki bi sicer nastala, a še vedno se valijo velike ko-
količine nafte proti obalam in plažam in grozijo, da
bodo uničili letošnje turistične možnosti.
Ameriški pravnik Jim Garrison še vedno išče nove
priče in jih zaslišuje v zvezi Z možnostjo zarote, ki bi
jo naj skovali v Ne\v Orleansu. Dve izmed njegovih
prič sta že skrivnostno izginili, medtem ko se nobena
priča ne počuti varno. Če že ni zadeva v neposredni
zvezi s Kennedvjevo smrtjo, je vsekakor nekaj v
ozadju, kajti kjer je veliko mrličev, mora biti tudi
zločin.
Kitajska rdeča garda, ki izvaja »kulturno revolu-
cijo« je končno nekoliko bolj dosledno opredelila svoj
program. O kakšni kulturi sicer zaenkrat ni govora,
kajti najprej se bodo morali mladi Kitajci naučiti
strumnega vojaškega vedenja, potem si bodo mogli
privoščiti šolanje in izobraževanje. Ne da bi posebej
nakazovali možnosti takega razvoja kulturne rasti in
vzpona, bi radi samo spomnili, kaj nas uči zgodovina
o raznovrstnih »nosilcih kulture« v vojaških unifor-
mah.
Papež Pavel VI. je te dni razposlal svojo okrož-
nico o socialnih problemih sveta. V bistvu je njegov
nagovor človeštvu v nasprotju z kitajskimi stališči,
kajti odločno nastopa proti oboroževalni tekmi boga-
tih dežela in vztraja pri nuji, da bi naj raje vlagali
denar v splošne oblike razvoja in za doseganje blago-
stanja, ki bi zagotovilo večje razumevanje med ljud-
mi in tako odpravilo razlike, ki dandanes zaostrujejo
odnose med posameznimi narodi.
U Tant je pripravil spet nov predlog za rešitev
vietnamske krize, a komaj so ga dobro prebrali, že
ugovarjajo. Vse kaže, da Vietnamu ne bodo pomagali
nobeni predlogi, kajti toliko kot jih je že bilo, toliko
je skoraj tudi nasprotij. Predlogi pa ne spremenijo
ničesar na bojišču. Tu si bodo morda izkopali grob
napadalci tudi zaradi medsebojnih nesporazumov, saj
je bila pred dnevi skoraj celotna enota Alfa uničena
zaradi nesporazuma z lastnim zaveznikom. Tolikšne
ameriške izgube in očiten pritisk vse svetovne javno-
sti so menda le nekoliko omajale ameriško samovšeč-
nost v \Vashingtonu, kajti namigi so, da bi vendarle
bili pripravljeni razpravljati o predlogu U Tanta.
...IN DOMOVINI
O TITO V PRIŠTINI. Med svojim obiskom v Ko-
sovem in Metohiji se je predsednik Tito pogosto sre-
čeval z ljudmi in se z njimi pogovarjal o uspehih in
težavah. Na velikem zborovanju v Prištini je največ
govoril o bratstvu in enotnosti, ki je naša največja
pridobitev in pri kateri ne smemo dovoliti, da bi jo,
kdo rušil. Komuniste se mora bolj čutiti kot doslej,
kajti ne smemo se slepiti, da smo že opravili z raz-
rednim sovražnikom.
# DEKLARACIJA O HRVAŠKEM JEZIKU je na-
letela na najhujšo obsodbo javnosti. Deklaracijo, ki
si jo podpisali predstavniki znanstvenih ustanov, so
ocenili kot sovražno, nacionalistično, nož v hrbet brat-
stvu in enotnosti naših narodov. Ideja bratstva in
enotnosti mora biti živ interes vseh narodov. — Pod-
pisniki deklaracije so kasneje sporočili javnosti, da
jim je žal.
® CARINIKI SE UČIJO SLOVENŠČINE. Na se-
stanku upravnikov slovenskih carinarnic in predstav-
nikov delavske univerze so se pogovarjali o tem, kako
bi pomagali neslovenskim carinikom, da bi se učili
slovenskega jezika. Pokazalo se je, da bi se cariniki
radi naučili slovenščine, samo pomagati jim je treba.
V Sloveniji je od 500 carinikov samo 200 Slovencev.
# TURIZEM — POTNI LIST MIRU! Pod tem ge-
slom je potekalo splitsko srečanje več kot 200 pisa-
teljev, novinarjev, filmskih delavcev in turističnih de-
lavcev iz 28 držav. Na posvetovanju so poudarjali, ka-
ko pomembno vlogo ima lahko pero pri utrjevanju
miru. Pero bodi sablja miru! so vzklikali v razpravi.
ZBOR DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA V ŽALCU
Premalo osebne odgovornosti
V TOREK JE BIL V ŽALCU OBČNI ZBOR SINDIKATA DELAVCEV IN-
DUSTRIJE IN RUDARSTVA OBČINE, NA KATEREM SO UDELEŽEN-
CI MED RAZPRAVO IN V POROČILIH O DELU NANIZALI VRSTO PO-
MEMBNIH VPRAŠANJ, MED KATERA VSEKAKOR SODI VLOGA SIN-
DIKATA V SEDANJEM RAZVOJU DRUŽBENE IN GOSPODARSKE
REFORME.
Udeleženci razprave so v bistvu
načenjali vprašanje osebne odgovor-
nosti zaposlenih, predvsem pa vod-
stvenega kadra. Iz analize, ki je bila
predložena, je razvidno, da je žalska
industrija dosegla lani slabše rezul-
tate kot 1965. leta in da je bila pro-
izvodnja v prvih mesecih letos znat-
no manjša od lanske. Zato so ude-
leženci opozarjali na konkretne pro-
bleme in nakazovali možne rešitve.
Tovarišica KRISTA POSEDEL iz
polzelske tovarne nogavic je nagla-
sila med drugim, da se kolektiv to-
varne nahaja pred izredno velikim
problemom, saj prodaja njihovih
proizvodov znatno upada. Poudarila
je, da ostaja skoraj tretjina njihove
proizvodnje v skladiščih, saj se vred-
nost zalog naglo povečuje in dosega
danes že 387 milijonov starih dinar-
jev. Zanje je po njenem mnenju naj-
težji problem izvoz, ki je letos slab.
Pri tem je omeniti, da kolektiv veči-
del surovin uvaža, zato je tembolj
zainteresiran, da s svojimi proizvo-
di prodre na tuja tržišča in si s tem
ustvari potrebna sredstva za nabavo
surovin. Najkritičneje je v standard-
ni pletilnici, kjer proizvajajo bolj
grobe nogavice, za katere na tržišču
ni prevelikega povpraševanja. Samo
ta oddelek je uvozil za 75 tisoč do-
larjev surovin — izvozil pa ni niti
para nogavic.
S prvim oktobrom misli kolektiv
preiti na 42-urni delovni tednik in s
tem ukiniti četrto izmeno. Ta pre-
hod pa po njenem mnenju vzbuja
bojazen, da ne bodo mogli obdržati
vse delovne sile. Izrazila je pomis-
lek, kako je mogočč, da so potrebno
delovno dobo za upokojitev podalj-
šali za pet let in s tem v proizvodnji
obdržali ostarele ljudi, medtem ko
mladi ostajajo brez dela in se preda-
jajo malodušju ter kriminalu.
Predsednik skupščine občine JOŽ-
KO ROZMAN je udeležence opozo-
ril, da povečan narodni dohodek v
občini v resnici ni odraz povečane
proizvodnje, kar bi moralo biti v
tem obdobju reforme nujno. Proiz-
vodnja se je v bistvu zmanjšala za
dva odstotka, medtem ko so se oseb-
ni dohodki povečali za 30 odstotkov.
Naglasil je, da reforma mora izsiliti
in že izsiljuje povečano ekonomič-
nost gospodarjenja — ta kriza v zad-
njem mesecu je ravno odraz tega re-
formnega procesa, zato delovni ko-
lektivi ne bi smeli iskati rešitve v
zmanjšanju proizvodnje, kot je to
ponekod že pojav ali pa v odpušča-
nju delovne sile. Ustvarjanje zalog
ni odraz tega, da vse te proizvode
občan v resnici že ima, je med dru-
gim dejal Joško Rozman, temveč je
to odraz slabe kupne moči naših ob-
čanov.
Tovariš VIDMAR je poudaril, da
morajo pri reševanju problemov v
proizvodnji ali znotraj kolektiva an-
gažirati večje število članov sindikal-
nih podružnic, sindikat pa naj bo ti-
sti, ki bo utrdil zavest, da delavci ni-
so samo proizvajalci, temveč in
predvsem < tudi upravi j alei. Pogosto
se namreč še dogaja, da sprejema in
odloča peščica vodilnih ljudi — mi-
mo delovnega kolektiva.
To misel sta dopolnila še dva, ki
sta se udeležila razprave. Prvi, BO-
ŽO JEZERNIK je prenesel zahtevo
delovnega kolektiva polzelske tovar-
ne nogavic, da mora sindikat ostreje
postaviti vprašanje osebne odgovor-
nosti vodilnih ljudi. Nanizal je pri-
mere, ko so vodilni ljudje bili di-
rektni povzročitelji določenih pro-
blemov in zato niso bili kaznovani,
medtem ko nad delavci v najmanj-
šem primeru izvajajo kazenske sank-
cije. Poleg tega je poudaril, da bi
morale sindikalne podružnice resne-
je obravnavati vprašanje štipendira-
nja, investicijskih naložb in drugih,
za perspektivo podjetja pomembnih
aktov.
JANEZ MEGLIC, predsednik ob-
činskega sindikalnega sveta pa je
poudaril, da so v nekaterih sindikal-
nih podružnicah povzročili veliko po-
litično škodo s tem, da so z lepimi
besedami preoblikovali probleme in
zameglevali situacije, zaradi česar
so zaposleni izgubljali zaupanje v
vodstvo in vodilne člane podružnic.
Poudaril je, da je v našem gospodar;
stvu še vedno veliko število ljudi, ki
skrivajo svojo nesposobnost pod
plašč reforme in reformnih posegov.
Zato mora postati sindikat, ki danes
še vedno ni dovolj močan — tisti, ki
bo onemogočil peščici ljudi odloča-
nje in samoupravnim organom for-
malno potrjevanje pomembnih skle-
pov ali pa, ida peščica vodilnih ljudi,
ki ustvari problem, označi dejavnost
in trud sindikata za vmešavanje v
delo samoupravnih organov, kot da
člani kolektiva in s tem sindikata ne
bi imeli pravico soodločanja.
Pismi
ZAKAJ TAKO?
Z bivšim možem sva lastnika
vsak pol hiše in parcele v Trnov-
Ijah 129 pri Celju. Med nama je
prišlo do nesoglasij. Stanje je bi-
lo nevzdržno in sva s hčerko za-
pustili dom in se umaknili v vlaž-
no nekdaj poplavljeno stanova-
nje.
Kljub dve leti in pol sodnega
postopka še vedno stanujemo v
tem stanovanju, sama sem pre-
bolela tuberkulozo in je za moje
zdravje takšno stanovanje izred-
no škodljivo. Moj bivši zakonec
daje neresnične izjave in nalaga
na mojo skromno plačo rubež,
koristi od premoženja pa ima on.
Moja želja je, da bi zadevo konč-
no rešili in da se premoženje raz-
deli vsakemu pol. Zanima me, za-
kaj je njegov odvetnik izjavljal,
da se imetje ne da razdeliti, med-
tem ko je sodni izvedenec po
ogledu izjavil, da se lahko razde-
li. Ne želim privilegijev, hočem
samo povrnitev za moj 16-letni
trud, ki sem ga vložila v premo-
ženje.
Jožica Koren,
Vrunčeva 5, Celje
Medobčinsko sodelovanje mladih
Na sestanku predstavnikov Ob-
činskih komitejev ZM Velenja, Žal-
ca in Slojenjgradca v Velenju so se
mladi dogovorili za nekatere skup-
ne akcije mladine iz teh občin, pri-
ključila pa se jim bo tudi mozirska
mladina.
Organizirali bodo izlet na Mrzlico
s programom ob tabornem ognju,
seboj. V poletnih mesecih bodo
kjer se bomo mladi še bolje med
imeli več športnih tekmovanj na
raznih krajih. Mladi iz ene tovarne
bodo navezali stike z drugo iz so-
sednje občine, izmenjali bodo obi-
ske in se tako spoznavali z delom
in življenjem. Poleg tega so skleili,
da bodo pričeli izdajati tudi bilten
za vse štiri občine, v katerem bi
govorili o problemih mladih ter čla-
ne obveščali o sestankih in priredit-
vah.
PREDSTAVLJAMO VAM POSLANSKE KANDIDATE
Četudi se je večina kandidatov za republiške in zvezne poslance pred-
stavila volivcem na raznih zborih in čeprav jih volivci tako ali drugače že
dolgo časa poznajo — saj so jih zato tudi predlagali — smo vsem repub-
liškim in zveznim poslancem postavili dvoje vprašanj, ki bi naj z odgo-
vori nanje poslanci še pred izvolitvijo povedali, kako bi delovali v skup-
ščini in med svojimi volivci.
Prvo vprašanje: Kako bi kot poslanec zagotovili najbolj neposredne
stike med volivci in skupščino? in drugo vprašanje: Kakšne probleme za-
znavate na področju, ki zanj kandidirate, in kako jih mislite reševati?
Večina kandidatov je na vprašanja odgovorila in jih objavljamo po-
leg njihovih slik. Nekateri kandidati nam niso poslali odgovorov iz nera-
zumljivih razlogov, kar pripisujemo zategadelj, da nam ne bi kdo očital
nedoslednosti. Posebej se opravičujemo Stanetu Kranjcu, ker njegove fo-
tografije, ki smo jo dobili prepozno, nismo mogli objaviti, prav tako pa
tudi drugim, katerih fotografije so izostale iz tehničnih razlogov.
LOJZE L1BNIK, kandidat za so-
cialno-zdravstveni zbor:
1.	Za neposredne stike sta po mo-
jem mišljenju odgovorna oba — po-
slanec in volivci. Menim, da je te
neposredne stike možno le na ta
način koristno vzpostaviti.
Zamišljam si jih tako, da bi se
ob določeni problemat i k i ko nzul t i r a 1
s skupino volivcev, ki jih ta proble-
matika interesira in ki lahko pripo-
morejo do konstruktivnih in korist-
nih predlogov. Te predloge bi nato
zagovarjal v skupščini in smatram,
da bi bili s tem neposredni stiki
med volivci in skupščino vzpostav-
ljeni. Oblika konzultacije pa je lah-
ko ustna, pismena ali celo preko ti-
ska, radia in televizije. Ta je odvis-
na od časa in problematike. Najpo-
membnejšo vlogo bodo pri tem ime-
le vsekakor občinske organizacije
SZDL, katerim vsekakor pripada
glavna iniciativa.
2.	Na področju, za katerega kandi-
diram je vsekakor veliko proble-
blemov; to je od vseh oblik socialne-
ga zavarovanja do organizacije
zdravstvene službe. V moji volilni
enoti pa še posebej problematika
naravnih zdravilišč, ki jih sedanja
zakonodaja precej mačehovsko ob-
ravnava.
Reševati jih bomo morali Skupno
vsi, predvsem pa volivci, to je soci-
alni zavarovanci in zdravstveni de-
lavci s pozitivnimi, dobro preštudi-
ranimi predlogi.
JOŽICA DIMEC, učiteljica, Vran-
sko — kandidat za kulturno- pro-
svetni zbor:
1. Večina
poslancev je
zaposlena
na odgovor-
nih delov-
nih mestih,
zato ima lel
malo proi
s tega časa^
Tudi šolstvo
spada med!
panoge, ki
zahtevajo ,
ctjlega člo-
veka. Volivci od poslancev pogo-
sto preveč zahtevajo, saj sodijo,
da bi naj bil poslanec tisti, ki
mora problem rešiti. Pogosto drži
očitek, da poslanci redko obiskujejo
teren in volivce, ki so jih izvolili,
tudi sama bi kot volivec želela, da
bi nas poslanec pogosteje obiskal.
2. V šolstvu je toliko kompleks-
nih problemov, da jih človek, če-
tudi poslanec, ne more rešiti. Vred-
notenje dela prosvetnega delavca je
sicer družbeno priznano, vendar je
to premalo, da bi rešilo materialno
vprašanje. Po moje je najaktualnej-
ši problem vsekakor financiranje
šolstva, prosvetnega dela in investi-
cij. Kajti reforma šolstva postavlja
velike zahteve, ki jih pa brez sred-
sredstev ne bomo mogli izvesti. Zbi-
ranje proračunskih sredstev se for-
mira na zastarel način z odvaja-
njem, morda zaradi tega ne morem
razumeti, kako je lahko pri soraz-
merno visokem narodnem dohodiku
doline — proračun tako nizek. Re-
šitev za šolstvo pomeni konkretno
rešitev na ravni republike, saj tudi
ona določa predmetnike in progra-
me.
JANEZ GRAŠIČ, dipl. ing., Velenje — kan-
didat za' gospodarsiki zbor:
Glede na to,
da pri našem
delu nikdar ne
moreš reči, da
delavnik traja
samo 8 ur, bi
mi bilo fizično
nemogoče obi-
skovati vse zbo-
re volivcev.
Smatram, da
je dovolj, če
poslanec pred-
stavlja člen
med gospodar-
skimi organiza-
cijami in skup-
ščino. Pri tem
pa mora posla-
nec nujno po-znati proble- me, o katerih
razpravlja skupščina ali tiste, ki tarejo
gospodarske organizacije, da jih predloži
skupščini.
Smatram, da je problemov, predvsem ne-
rešenih izredno veliko. Še pred kratkim je
bila jasna persoektiva, vsaj kar zadeva pre-
mogovnike, ta situacija pa se je izredno spre-
menila. Velenjski premogovnik je svoje zmog-
ljivosti vključil v predviden razvoj srednje
ročnega programa, po katerem bi morali v
Jugoslaviji povečati proizvodnjo premogov-
nikov za 12 milijonov ton premoga. Mi smo
planirali našo proizvodnjo v skladu z zveznim
planiranjem. Zaradi vse slabšega odjema pre-
moga smo se znašli v nezadovoljivem polo-
žaju ki btr že v tem mesecu zahteval prvi
večji' odpust naših rudarjev in delavcev. Minu-
li ponedeljek smo morali ustaviti tudi vso
dobavo premoga ljubljanski toplarni, ki je
komaj začela obratovati — vendar je del v
remontu. Tudi široka potrošnja ne potrebuje
toliko premoga, poleg tega pa so se drobni
potrošniki preusmerili na uporabo raznih
plinov in naftnih derivatov. Osebno sem za-
govornik reforme, toda tiste reforme, ki jo
bomo izvajali vsi — striktno, ne pa da ene
dotiramo, druge saniramo — tretjim pa jem-
ljemo, da bi dali onima dvema.
Rešitev velenjskega problema vidim v iz-
gradnji šoštanjske termoelektrarne, kljub te-
mu da bo premogovnik še vsaj tri leta izpo-
stavljen izredni gospodarski krizi. Ne smemo
pozabljati, da polovico ljudi v dolini zapo-
sluje rudnik.
BOJAN VOVK, pomočnik ravna-
telja zdravstvenega doma Celje,
kandidat za socialno zdravstveni
zbor republiške skupščine:
Čas je, da
v sociali in
zdravstvu
prekinemo
enostranske
rešitve, zato
mislim, da
je poslanče-
va najpo-
membnejša
naloga, da
preučuje
probleme
svoje sredi-
dine, da jih
doume in da
nato tudi
pogosteje
posega V
razpravo v republiški skupščini in
tako vpliva na kreiranje politike na
tem tako pomembnem področju.
Prizadevanja za zmanjšanje po-
trošnje zdravstvenega varstva in
uskladitvijo z dohodkii isklada za
zdravstveno zavarovanje, so v zad-
njem letu rodila že nekaj uspehov.
To se kaže tudi v primanjkljaju, ki
je za našo regijo veliko manjši, kot
na drugih področjih. K nadaljnje-
mu zmanjšanju bo prav gotovo pri-
pomogel tudi akcijski program
zdravstvenega varstva, čeprav je
treba upoštevati, da so nekatere
naloge, ki jih program (narekuje,
dokaj dolgoročne. Ob vsem tem pa
ne moremo mimo vprašanja, zakaj
veljajo pri odmerjanju sredstev v
zdravstvu ena, v gospodarstvu pa
druga merila. Vsako čezmerno
opravljeno delo v zdravstvu namreč
krepko zareže v skromno odmer je
na sredstva, medtem ko v gospo-
darstvu uspešno uveljavljajo načelo
delitve po delu.
V prizadevanja, da bi kolikor se
Je da, zmanjšali izdatke, se je vklju-
čil tudi zdravstveni dom. Prizade-
vamo si do konca izvršiti delitev
dela med posameznimi zdravstveni-
mi institucijami. Tako smo prenesli
specialistično službo na bolnico,
zmanjšali smo število nezdravstve-
nega osebja, nirvo osebnih dohod-
kov, razmišljati pa bo verjetno tre-
ba tudi o opustitvi nekaterih dejav-
nosti.«
JANEZ LENASI, kandidat za gospodarski
zbor:
Fteično je nemogoče, da bi se poslanec ude-
leževal vseh zborov po podjetjih. Glede na to,
da se kreirajo in rešujejo gospodarski proble-
mi na sejah skupščine občine smatram, da
je na njih prisotnost republiških poslancev
neobhodna. Tako bi bil poslanec najbolje in-
formiran o gospodarski situaciji v občini.
Važnejše dolo-čitve, kot na primer težave
z rekonstrukcijami in raznimi spremembami
gospodarstva v občini pa bi moral od pri-
mera do primera spoznavati sam.
Tu je neposreden problem vprašanje pro-
računskega financiranja v občini, ki nepo-
sredno sicer ne tangira gospodarski zbor,
vendar ga je potrebno upoštevati, ker ima
gospodarsko ozadje. Mislim, da je že letos
treba rešiti vprašanje proračunskega prispev-
ka aktivnih in pasivnih občin. Treba jih je po-
staviti na realni skupni imenovalec, da ne bi
postale razvite občine nerazvite, nerazvite pa
ostale nerazvite!
Urediti je treba prispevke za šolstvo druge
stopnje, ki temelji na medobčinskih pogod-
bah s skladom v Celju. Problem financiranja
je v obsegu posameznih podjetij, ki podpisu-
jejo\ pogodbe po uvidevnosti, ne pa od mate-
rialnih možnosti. Enkrat za vselej je treba
uzakoniti osnovo, od katere bi plačevali pri-
spevek za te šole.
Druga stvar, ki je zelo kritična, je vpra-
šanje sprememb v našem gospodarstvu, za ka-
tere smatram, da so v večini primerov pod-
vrženi preskromnim razpravam — posledice
pa so pogosto negativne, ker izvirajo iz sla-
bo pripravljenih materialov. Dostikrat je bilo
bolje rešeno in rejeno po starem načinu. Pri
tem bi naglasil, da se spremembe v anglo-
saksonskih državah pripravljajo nekaj let
in so predmet širokih razprav. Zato je naša
zakonodaja pogosto preburna in prepestra.
Menim, da je treba decentralizacijo, ki je spo-
daj v občinah že skoraj v celoti izpolnjena
— nadaljevati in razvijati v republiškem me-
rilu. Verjetno bo prav gospodarski zbor tisti,
ki bo kreiral perspektivni koncept republike,
kot regionalne gospodarske enote v SFRJ.
JANEZ MEGLIC, učitelj Žalec —
kandidat za kulturno-prosvetni zbor:
1. Volivci,
ki so me
...... Mmii-p,	kandidirali,
so večinoma
prosvetni
delavci in
ker sem
sam v tej
službi že 14
let, mi bo
to toliko la-
že. Smat-
ram, da bi
poslanec
lahko vzdr-
ževal stike
z volivci z
rednim obi-
skovanjem institucij na terenu in
spremljanju problemov bodisi pri
razčiščevanju v kolektivih, skupšči-
ni občine ali na drugih nivojih.
2. Trenutno se kaže kot najbolj
pereč problem preskromna sredstva
za šolstvo, kulturno dejavnost in te-
lesno vzgojo. Znano je, da proračun
občine Žalec ne vsebuje dovolj de-
narja za pokritje vseh potreb, po
drugi strani pa je očitno dokajšnje
nerazumevanje za potrebe šolstva.
Menim, da bi bilo poleg večjega ra-
zumevanja vseh odgovornih oinite-
ljev zagotoviti boljše materialno sta-
nje šolstva tako za osnovno dejav-
nost kot za novogradnje. Potrebno
bo ispremeniiiti delitev med zvezo,
republiko in občino v korist občine,
ki je iz leta v leto dobivala le nove
obveznosti, proračunska sredstva pa
so ostala ista. Čudno zveni, vendar
je res, da smo kljub sorazmerno
ugodnim pogojem v povojnem ob-
dobju uspeli zgraditi na področju
žalske občine le eno novo šolo, eno
pa dograditi. Vedno smo odlašali in
odlagali ter čakali boljših časov.
Dr. BOŽO TOPOLSEK, upravnik zdravstve-
nega doma Slovenske Konjice, kandidat za
republiškega poslanca v socialno-zdravstveni
zbor:	t
1. Kontakt z
volivci je ena
izmed važnih
nalog vsakega
poslanca, ki
želi uspešno
predstavljati
svoje volivce v
skupščini. Za-
to bi kot po-
slanec zagotav-
ljal stike med
volivci in
skupščino ta-
ko, da bi pre-
našal predloge
in težnje voliv-
cev na skupšči-
no, obratno pa
bi o delu skup-
ščine obveščal
volivce.
Pri kontakt i ran ju z volivci bi se posluževal
vseh oblik komuniciranja, predvsem pa pi-
smenega in ustmenega. Zbiral bi pismene
vloge ki bi se nanašale na delo skupščine, o
važnejših vprašanjih pa bi se z volivci osebno
pogovoril na skupnih sestankih ali zborih.
2 Področje sociale in zdravstva, ki zanj kan-
didiram doživlja prav v tem obdobju močan
pretres in še vedno ni mogoče najti ustrezne
oblike za razvoj v prihodnje. Zato je prav in
glavna naloga, da se tudi temu področju za-
črta iasna pot razvoja, da mu določimo enot-
nost in stalnost ter ustrezen položaj v našem
družbenem razvoju.
Problem v zdravstvu je v tem, da je široko-'
o rud na zakonodaja in zdravstvena prosvetlje-
nost prebivalstva privedla do širokega kori-
ščenja zdravstvenih uslug, katere je zdrav-
stvena služba sposobna izvajati, nosilci zava-
rovanja pa jih ne morejo plačati, ker se nji-
hovi dohodki znižujejo. Za .istovrstne zdrav-
stvene usluge bi morali določiti enake cene
za vs*> SR Slovenijo, ker-zdajšnje različne ce-
ne motijo poslovanje, zavarovanci in skupnost
pa so zategadelj nezadovoljni.
Pravice zavarovancev bi bilo potrebno iz-
enačiti, kar ne dovoljujejo sedanji pravilniki
posameznih komunalnih skupnosti, saj se ti
razlikujejo med seboj in ne dajejo zavarovan-
cem enakih pravic do zdravstvenega varstva.
Te razlike se pojavljajo tudi zato, ker vse
komunalne skupnosti niso dovolj sposobne
pokrivati rizičnosti. Zaradi tega bi bilo mor-
da primerno, če bi ustanovili na območju
SR Slovenije eno močno zavarovalno skup-
nost, ki bi lahko zagotavljala enake pravice
zavarovancem na vsem območju.
Mimo tega pa bi poudaril, da je vse pre-
malo denarja za preventivno zdravstveno var-
stvo, posledica tega pa je, da naraščajo stro-
ški za zdravljenje poznejših bolezni.
STANE KRANJC, kandidat za kul-
turno-prosvetni zbor zvezne skup-
ščine:
1. Sodelovanje med volivci in po-
slanci in preko njih s skupščinskimi
zbori je lahko uspešno le, če obstoji
zato obojestranski interes in pri-
pravljenost. Menim, da ta interes
je, da bo ostal in se celo poglobil.
Tudi iniciativa za različne oblike sti-
kov mora biti obojestranska. Posla-
nec ne more uspešno opravljati svo-
jih poslanskih dolžnosti, če ne goji
pristnih, delovnih stikov z volivci,
občinskimi skupščinami in drugimi
občinskimi in medobčinskimi insti-
tucijami. Kot kandidat za poslanca
kulturno prpsvetnega zbora menim,
da je takšno sodelovanje potrebno
z vsemi izobraževalnimi in kulturno
prosvetnimi ustanovami. Seveda je
težko vnaprej obljubiti kakšna bo
intenzivnost teh stikov in sodelova-
nja. V okviru danih možnosti —
upam, da bo teh dovolj, vključno
preko sodelovanja v lokalnem tisiku
— si bom prizadeval tvorno vključiti
v razreševanje problemov, ki so naj-
aktualnejši.
2. Verjetno je ena izmed značilno-
sti celotne volilne enote (Šmarje pri
Jelšah, Šentjur, Laško, Sevnica, Kr-
ško in Brežice) relativna nerazvitost
gospodarstva in precejšen delež
•kmetijskega prebivalstva To ima
tudi določene posledice na strukturo
isplošne potrošnje in posebej še na
financiranje šolstva. Materialni po-
ložaj šol je skoraj v vseh teh obči-
nah, kljub velikim prizadevanjem
občinskih skupščin, zelo slab. Tudi
osebni dohodki prosvetnih delavcev
so relativno nizki. Verjetno bodo za-
to vprašanja financiranja šolstva,
izboljšanja kvalitete izobraževanja
in vzgoje, racionalizacija šolske mre-
že v ospredju — čeprav se bo večina
teh vprašanj morala reševati v ob-
činah in republiki, tudi zvezni po-
slanci ne bodo mogli mimo njih.
DRAGO BIZJAK, kandidat za re-
publiški zbor:
1.	V zadnjem času je bilo pred-
vsem v okviru Socialistične zveze
veliko razprav o izboljšanju stikov
z volivci in njihovimi predstavniki
—poslanci. Te razprave so se pojavile
kot rezultat zahtev volivcev na raz-
nih sestankih organizacije v občini.
Ob tem je bila poudarjena vloga po-
slanca, ki naj bi bil skupaj z SZDL
odgovoren za vzpostavljanje čim
konkretnejših stikov. V kolikor bi
bil izvoljen za poslanca v Republiški
zbor, mislim da bi najbolje sodelo-
val z volivci, če bi o vseh vpraša-
njih, ki se na njih nanašajo in bodo
v skupščini obravnavana, organizi-
rala socialistična zveza javne obrav-
nave, v katerih bi sodelovali tudi
poslanci. Druga oblika bolj nepo-
srednega stika bi naj bila udeležba
na pomembnejših sejah v občini in
takrat, kadar bi me volivci posebej
poklicali. Precejšen pomen pa pri-
pisujem tudi delu kluba poslancev,
v okviru katerega bi se dogovarjali
za enotnejša stališča.
2.	Na področju volilne enote v ob-
čini, za katero sem kandidat, se po-
javlja vrsta problemov, ki so živ-
ljenjsko važni za razvoj Obsotelja
in kozjanskega. Tu misilam pred-
vsem na preorientacijo gospodar-
stva tega področja v turizem, ker
so za druge panoge gospodarstva
slabi pogoji. Ob tem se pojavljajo
vprašanja izdelave regionalnega na-
črta, problem cest, problem moder-
nizacije kmetijske proizvodnje, ure-
jevanje turističnih objektov ipd.
Zavedam se, da bi vsa ta vprašanja
lahko reševali v skladu s splošnim
razvojem naše republike in ob upo-
števanju potreb, ki se pojavljajo tu-
di na področju ostalih volilnih enot.
JOŽE KOVAČ, VELENJE, kandidat za go-
spodarski zbor:
Smatram, da je najpomembnejše spremlja-
nje in udeležba na sejah skupščine občine ter
občasni obiski delovnih kolektivov in politič-
nih forumov. Osebno se mi zdi, da bi morala
skupščina, politični forumi in delovni kolek-
tivi, seveda, če bi bil izvoljen — dajati kon-
kretne naloge za delo v skupščini.
Po moje predstavlja največji problem po-
rušen perspektivni program gospodarstva ša-
leške doline ob likvidaciji EKK in pa z zavla-
čevanjem izgradnje tretje faze šoštanjske ter-
moelektrarne. Poleg tega ostaja odprto vpra-
šanje kam z ljudmi, ki bodo ostali brez dela
zaradi zmanjšanja proizvodnje v premogov-
niku. Gre za 1000 ljudi, ki nimajo nobene
perspektive v dolini do 1970. ali 71. leta, ko
bi naj bifa dograjena termoelektrarna. Takrat
se bodo razmere za nekaj let uredile, s tem
pa tudi standard in ob njem financiranje raz-
nih panog, kot so šolstvo, zdravstvo in kul-
tura.
Potrjeni kandidati
za občinske
odbornike
SLOVENSKE KONJICE:
OBČINSKI ZBOR: Bezina — Ivan
Videčnik, Gabrovnik, delavec Ko-
nus; Franc Stopar, Strtenik 1, kmet;
Jože Brezovšček, Vešenik 23, kon-
struktor Kostroj; Celjska cesta: Ma-
rija Menih, Mlinska 2, predmetna
učiteljica; Vlado Kukovič, Celjska 2,
direktor Drav. doma; Mariborska:
Nada Šelih, Škalska, direktor glas-
bene šole; inž. Milena Hajšek, škal-
ska, obratni inženir Konus; inž. Ida
Tepej, Mariborska 16, analitik KZ;
Nova ulica, Prevrat: Franc Strmšek,
Prevrat 8, trgovski poslovodja;
Franc Ribič, Prevrat, komercialist
Konus; Stranice: Alojz Fijavž, Križe-
vec 22, kmet; inž. Slavko Klančnik,
Stranice, študent; St. Slemene: Ja-
kob Ratej, St. Slemene 4, kmet; Ivan
Pančič, St. Slemene 33, kmet; žeče:
Oto Ravnjak, Sp. Preloge, obrato-
vodja KIŽ; Henrih Hren, Preloge,
delavec LIP; Lipoglav: Franc Cene,
Lipoglav 2, kmet; Franc Cugmas,
(Nadaljevanje na 6. strani)
Libojski premogovnik ostane
PREUSMERITEV NA ODKOP BENTONITOV
PO KATASTROFI RUDNIKA V ZABUKOVICI IN RAZMERAH, KI VLA-
DAJO PRI NAS ZARADI NERAZČIŠČENIH NAČRTOVANJ ENERGET-
SKEGA SISTEMA, SO LIBOJSKE RUDARJE ŽE NEKAJ ČASA VZNE-
MIRJALE VESTI, CEŠ DA BO RUDNIK V LIBOJAH V KRATKEM ČA-
SU OPUŠČEN.
Kot so nam povedali predstavniki
podjetja Montana, v čigar sklopu de-
luje tudi libojski rudnik — do tega
ne bo prišlo. Trenutno je proizvod-
nja v libojskem rudniku rentabilna,
prodaja premoga še ni okrnjena, za-
to ni ekonomskih razlogov, ki bi si-
lili, da bi že sedaj pnslo do tega
drastičnega ukrepa.
V podjetju se zavedajo, da manjši
rudniki, med katere sodi tudi liboj-
ski — nimajo perspektive. Zato
usmerjajo napore, da bi rudarje iz
Liboj prekvalificirali na odkop ben-
tonitov v Zaloški gorici. Jama za od-
kop bentonitov ima sicer še status
raziskovanj, vendar že doslej odkri-
te zaloge nudijo zodovoljivo garan-
cijo za razširitev proizvodnje na si-
stematičen odkop in predelavo v hi-
dravlična veziva.
Potemtakem bi prehod in opusti-
tev libojskega rudnika ne pomenilo
tako boleč udarec za prebivalstvo te-
ga kraja, kot je bil to primer ob za-
litju rudnika v Zabukovici. Vočfcstvo
podjetja meni, da bodo zaposleni v
Libojah ob prekvalifikaciji v Zalo-
ško gorico še vedno ostali pri rednih
mesečnih dohodkih, ki bodo predvi-
doma zaradi manjših stroškov pri
eksploataciji še večji, kot doslej.
Kljub temu, da je zabukovški rud-
nik likvidiran, je potegnil za sabo
veliko sredstev, poleg tega pa tudi
odprodaja naprav še ni zaključena,
vse to pa vpliva na dohodek podjet-
ja.
Edina bojazen za delo v libojskem
rudniku je lahko kakšna izredna ne-
sreča, kot je bila na primer pred le-
ti, ko je jalovina zasula glavno pro-
go, za kar je podjetje moralo odve-
sti 70 milijonov dinarjev, da je lahko
rudnik naprej delal. Kljub temu, da
podjetje trenutno dobro stoji, saj so
v letošnjih mesecih startali z izred-
no proizvodnjo — pa bi lahko takš-
na katastrofa ogrozila rudnik in
podjetje. Zato v podjetju hite s pri-
pravami za gradnjo tovarne za pre-
delavo bentonitov in pa razširitev
odkopov, čez leto ali dve, ko bo pro-
izvodnja hidravličnih veziv in odkop
bentonitov predstavljal večji in do-
bičkanosen posel, ki bo zahteval več
delovne sile, pa bodo, če se razmere
v energetiki in premogovnikih ne bo-
do spremenile — počasi odkop pre-
rpoga v Libojah morali opustiti.
—ez
USPESNA DEJAVNOST
Pred dnevi so imeli člani delavsko-
prosvetnega društva »Svoboda« na
Polzeli svoj letni občni zbor. Iz po-
ročila predsednika Stanka Novaka
je bilo razvidno, da so člani s svojim
delom obogatili kulturno življenje
na Polzeli in okoliških krajih.
Društvo vključuje dramsko sekci-
jo, moški pevski zbor, instrumental-
no sekcijo, društveno knjižnico, glas-
beno šolo in klub. Dramska sekcija
se je v minuli sezoni odlično pred-
stavila gledalcem z ljudsko igro DE-
SETI BRAT, ki so jo igrali na doma-
čem odru kar petkrat, gostovali pa v
Trnavi, Zrečah, Škof j i vasi in v Šem-
petru. Igro si je ogledalo približno
3.000 gledalcev, kar pomeni za njiho-
ve pogoje lep uspeh. Kmalu na to
so se predstavili še s komedijo BA-
BILONSKI STOLP, ki jo je režiral
prizadeven član društva Jaka Jeršič.
Po premieri na Polzeli so z igro go-
stovidi še na Gomilskem in v Nazar-
ju. Predvidevajo, da se bodo s tem
delom predstavili tudi na občinskem
dramskem tekmovanju.
SO_LA_V TOVARNI
Delovni kolektiv tovarne lesne ga-
lanterije V Rimskih Toplicah dosega
lepe proizvodne uspehe in se je z vso
svojo proizvodnjo uveljavil na tujem
tržišču — v ZDA.
Direktor tovarne, Ivan Podnebšek,
je pojasnil, da so vsi uspehi kolekti-
va v vztrajnem prizadevanju za bolj-
še razumevanje delovnih, samo-
upravnih in življenjskih procesov.
Prav zaradii tega so v podjetju usta-
novili i šolo, v kateri je 25 slušateljev
izmed 170 zaposlenih. Strokovne
predmete predavajo domači preda-
vatelji, nekatere splošne in družbene
predmete pa učitelji in občinski
družbenoipoliitiičn i delavci.
Vztrajna prizadevanja za širše m
globl je umevanje tehnike dela in vse-
bine samoupravl janja iso izkazala že
številne prednosti v upravljanju in
zato nameravajo v kolektivu s takš-
no prakso še nadaljevati.
VODOVOD V VRHOVEM
Občani vasice Vrhovo pri Radečah
te dni uresničujejo dolgoletno željo,
gradijo vodovod za Praprostno in
Vrhovo.
Prosvetni delavec Karel Keržan je
o tem dejal, da so se za vodovod zav-
zemali že petnajst let; težav je bilo
vedno dovolj, sedaj pa so jih pre-
b redi i s polno mero razumevanja.
Vodovod bo zajel veliko območje in
bo imel dva rezervoarja. Prvi bo pod
Gorelcami za Vrhovo, drugi pa pod
Logom za Praprostno. Proračun
predvideva 17 milijonov S-dinarjev
stroškov, 12 milijonov bodo prispe-
vali interesenti v denarju in s pro-
stovoljnim delom, 5 milijonov pa bo
dala skupščina občine Laško, ki je
pokazala veliko razumevanja. To pa
velja tudi za Papirnico Radeče, Ce-
mentarno Zidani most in Tovarno
Peta Radeče. Dela sedaj ob lepem
vremenu dobro napredujejo in bo
glavni vod kmalu končan.
Poleg tega pa v Vrhovem niso po-
zabili tudi na kulturno prosvetno de-
javnost. . Člani domačega društva
igrajo komedijo Boeig-Boeig, z
njo pa so obiskali tudi nekatere oko-
liške kraje. Za gradnjo vodovoda je
prosvetno društvo iz lastnih sredstev
prispevalo 100.000 starih dinarjev,
kar je verjetno tudi edinstveni pri-
mer.
TUDI V RADEČAH RASTEJO STANOVANJSKA NASELJA. TO-
VARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA V RADEČAH
JE V MINULEM OBDOBJU S POMOČJO KREDITIRANJA IN LAST-
NIH SREDSTEV ZGRADILA NOVO STANOVANJSKO NASELJE TIK
NAD TOVARNO. DEL NASELJA JE NASELJEN, MEDTEM KO NE-
KAJ ZGRADB DOKONČUJEJO SEDAJ.	(Foto: J. Sever)
TUDI LETOŠNJA ZIMA JE POVZROČILA OGROMNO ŠKODE
NA NAŠIH CESTAH. ZARADI SLABIH CEST IN NEPRILAGOJENE
HITROSTI IZ DNEVA V DAN RASTE ŠTEVILO PROMETNIH NE-
SREČ. REZULTAT NAZORNO PRIKAZUJE SLIKA: RAZBIT AVTO-
MOBIL, MEDTEM KO SO PONESREČENCI V BOLNICI. TRENU-
TEK NEPREMIŠLJENOSTI POGOSTO VOZNIKI DRAGO PLAČAJO.
(Foto: Lenarčič)
DRAMSKA SEKCIJA DELAVSKO PROSVETNEGA DRUŠTVA S
POLZELE SE JE V MINULI SEZONI PREDSTAVILA Z DVEMA
ODRSKIMA STVARITVAMA. DESETEGA BRATA (SKUPINA IGRAL-
CEV NA SLIKI) SI JE OGLEDALO PREKO 3.000 UUDI.
KMETIISKI SVETOVALEC
Pridelovanje krompirja
Krompir je izredno važna poljšči-
na za ljudsko prehrano, za živino,
zadnje čase pa se vedno bolj uporab-
lja v industriji. Kljub temu, da je
krompir v naših družinah skoraj
vsak dan enkrat na mizi, pa pri nas
kakor tudi v ostalih evropskih deže-
lah njegova poraba upada (dviganje
življenjske ravni delovnih ljudi).
Statistični podatki kažejo, da je let-
na poraba krompirja na enega člana
delavske družine v Jugoslaviji zna-
šala 1955. leta 52,8 kg, 1961. leta pa le
še 40,4 kg. V Sloveniji je poraba
krompirja na enega člana delavske
družine znašala 1955. leta 70,8 kg, le-
ta 1961 pa le še 55,2 kg.
Iz statističnih podatkov je razvid-
no, da bomo morali poceniti proiz-
vodnjo krompirja. To pa lahko dose-
žemo le s povečanjem hektarskih
pridelkov.
Da bi dosegli čim večje hektarske
pridelke, moramo upoštevati več
važnih činiteljev in sicer: klimatske
razmere in zemljo, izbor sorte, pri-
prava zemlje za setev, priprava se-
mena, čas setve, gnojenje in pravo-
časno zatiranje bolezni in škodljiv-
cev.
Krompir uspeva skoraj na vsaki
zemlji, na peščeni, suhi ali težki in
vlažni. Nekoč smo trdili, da so pe-
ščena tla najboljša za pridelovanje
krompirja, danes pa izkušnje kažejo,
da na težjih, globokih tleh pridela-
mo več krompir ja.
Pri nobeni poljščini ni izbira tako
velikega pomena, kakor pri krom-
pirju. Pri izbiri sorte moramo upo-
števati smer proizvodnje. Vedeti mo-
ramo ali bomo krompir pridelovali
kot jedilni, krmni ali industrijski.
Vedno večje je povpraševanje po
okusnih in kvalitetnih jedilnih sor-
tah.
Ne bi bilo odveč, če bi našteli ne-
kaj sort krompirja in jih na kratko
opisali:
BINTJE je zgodnja in zelo okusna
jedilna sorta. Je zelo občutljiva in se
hitro izrodi. V prometu je že od leta
1910. Zakadi velike občutljivosti na
viruse in plesen jo opuščajo.
DOBRIN je v prometu od leta 1962
in je zelo podoben po svojih lastno-
stih bintju, toda veliko manj občut-
ljiv na bolezni, le črna listna pega-
vost ga rada napada. Je srednje
zgodna sorta in daje velike pridelke.
CVETNIK 'je srednje zgodna, zelo
okusna, domača jedilna sorta. V pro-
metu je od leta 1954. Zelo je občut-
ljiva na plesen na listju, da pa viso-
ke pridelke, če damo seme pred sa-
ditvijo nakaliti.
IGOR je srednje zgoden in zelo ro-
doviten jedilni krompir. V prometu
je od leta 1961. Je precej odporen
proti virusnim boleznim in pLesnijo.
Zelo hitro pokrije zemljo in se tako
sam bori proti plevelom.
Od jedilnih sort so zanimive pri
nas še sorte DESIREE in URGEN-
TA, ki imajo rdečo kožo in/so precej
iskane v naših južnih.republikah. Za
ozimnico niso priporočljive, ker hit-
ro in močno kalijo.
Za pridelovanje krmnega in indu-
strijskega krompirja so pri nas raz-
širjene sledeče sorte:
MERKUR je stara sorta in je za-
radi rodovitnosti pri nas i^jbolj raz-
širjena. V prometu je že od leta
1935. Je precej odporna proti plesni
na listih in gomoljih.
VORAN je nemška pozna sorta,
zelo rodovitna. V prometu je že od
leta 1931. Peščenih zemelj nima rada.
KAPELA (CAPELLA) je zelo poz-
na nemška sorta, ki je v prometu
od leta 1943. Je zelo odporna na iz-
rojevanje in na plesen na listju.
Daje zelo dober pridelek.
KARMIN je srednje ra in je v
prometu od leta 1959. Je rodoviten
in zelo občutljiv za poškodbe na go-
moljih, zato rad gnije.
MATJAŽ je domača, srednje poz-
na sorta. V prometu je od leta 1962.
Je precej odporna proti plesni na
listih in gomoljih. Na svetlobi zelo
rada pozeleni.
Krompirjevih sort je še (veliko
število kot so: vesna, saskija, jubi-
lej, tolminec, Viktorija itd., ki pa
pri nas v Savinjski dolini niso tako
razširjene, zato jih tudi ne bomo
posebej opisovali.
Da bi imeli vedno zadovoljive hek-
tarske pridelke, bi morali prideloval-
ci jamenjati seme krompirja vsaj
vsako tretje leto,
Pravilna priprava zemlje za saje-
nje krompirja je odločilen činitelj
za visok hektarski pridelek. Naj-
uspešnejše pripravimo zemljišče za
sajenje krompirja z RAU-kombin
orodjem.
Zemljišče pripravimo tako, da že
v jeseni zaorjemo 250—300 mitz hlev-
skega gnoja, spomladi pa površino
pognojimo is 100 do 120 kg čistega
dušika. 100 kg čistega fosfora in
vsaj 160 kg čistega kalija na ha, na-
to pa površino pripravimo za sadi-
tev z RAU-kombin orodjem.
Dušik lahko damo v kakršnikoli
obliki (apneni dušik, amonsulfat,
kalkamon, urea ali sečnina), fosfor
pa v obliki superfosfata. Kalij damo
v obliki kalijevega sulfata.
Izkušnje so pokazale, da vsa umet-
na gnojila dana pred saditvijo dajo
enak pridelek ali še celo večji, kot
pa da izvršimo dognojevanje med
vegetacijo. V letošnjem letu bomo
dali ysa gnojila pred saditvijo, le v
primeru velikih padavin bomo do-
gnojili še z dušikom.
Tik pred saditvijo (ne več kot 7
dni) poškropimo površino še s her-
bicidom — gesagordom in sicer 3 kg
na ha, da bomo uničili enoletne se-
menske plevele. Pri škropljenju mo-
ramo zelo paziti na to, da porabimo
točno predpisano količino herbicida
in da bo herbicid enakomerno raz-
porejen po površini.
Pri Sajenju krompirja moramo pa-
ziti, da sadimo zdrave gomolje in
da ne puščamo praznih mest. Sadi-
mo v glavnem cele gomolje, le v
primeru, če so gomolji predebeli,
jih prerežemo. če gomolje že mora-
imo irezati, potem plazimo, da ne
prerežemo kalčka ker lahko v tem
primeru prenašamo viruse. Pri reza.
ni h gomoljih moramo računati s
tem, da bomo v jeseni izoravali ma-
loštevilne in debele gomolje.
Krompir je potrebno posaditi čim
prej je mogoče. Kajti le zgodaj po-
sajen krompir daje zadovoljive pri-
delke.
Stremeti moramo za tem, da po
sajenju krompirja čim manj upo-
rabljamo na krompirišču težko me-
hanizacijo. To nam tudi ni potreb-
no, če smo zemljo za saditev krom-
pirja pravilno pripravili.
F. S.
Jančičev sin Jože s Proseniškega po-
tem, ko pride iz hleva, počisti in po-
klada pitancem ter tako pomaga pri-
zadetim staršem.
KRATKI NASVETI
% Pripravi vse za sejanje krompirja in ga začenjafj saditi.
6 Ob lepem vremenu potrosi mineralna gnojila oziminam in okopavi-
nam.
0 Posej deteljo in travnike ter dokončuj brananje in čiščenje travnikov.
£ Sadovnjake očisti in pognoji vsak kvadratni meter pod krošnjo i
okoli 4 dkg nitromonkala. Če želiš gnojiti z razredčeno gnojnico, moraš
okoli drevesa napraviti z železnim drogom več lukenj. Pohiti s škroplje-
njem sadnega drevja. Cepi in precepljaj jablane in hruške.
% Če še nisi v vinogradu privezal trte in prvič okopal, stori to.
# Odkoplji hmelj, kajti kmalu boš začel z rezjo.
Predstavljamo vam poslanske kandidate
KANDIDATI ZA REPUBLIŠKE POSLANCE
Po spomladanskih volitvah v pred-
stavniška telesa bomo v celjski ob-
čini dobili šest novih republiških po-
slancev, od tega dva v republiškem
zboru ter po enega v ostalih zborih.
Volivci oziroma delovni ljudje so za
ta mesta potrdili naslednje kandida-
te:
— za republiški zbor v mestni
enoti — Sergej Kraigher, v drugi
ING. MARJAN PRELEC, kandidat
za gospodarski zbor republiške
skupščine:
1. Najvaž-
nejša naloga
polanca je
skrbeti za
stalno in tes-
no zvezo
med skup-
ščino ter vo-
livci oziro-
ma delovni-
mi kolekti-
vi. Materia-
le, ki pose-
gajo na
ključne
probleme bi
morali pre-
učiti v najširšem krogu in le mne-
nje volivcev je lahko moj glas
v predstavniškem organu. Zelo važ-
no je tudi sodelovanje med poslan-
ci ter predstavniki političnih in go-
spodarskih organizacij v občini, ker
se le te tako lahko izkristalizirajo
pravilna in enotna stališča, s kateri-
mi lahko poslanec nastopa v skup-
ščini.
2. Osnovna dejavnost naše delov-
ne enote je vzdrževanje prog in na-
prav, ki so močno zastarele. Vzdrže-
vanje skoraj sto let starih tirov
nam dela precej težav, ker je osnov-
ni material že prekomerno obrab-
ljen, zamenjava pa ob stalnem po-
manjkanju "finančnih sredstev pre-
počasi napreduje. V zadnjih štirih
letih nam je uspelo solidno moder-
nizirati način vzdrževanja naših
prog z nabavo treh najsodobnejših
strojev. Ob optimalni porabi teh
strojev prihranimo na vzdrževanju
okoli 300 milijonov starih dinarjev
letno, razen tega smo zmanjšali šte-
vilo zaposlenih za okoli 120 ter
ustvarili pogoje za prehod na 42-ur-
ni delovni tednik.
KAREL KOREN, kandidat za re-
publiški zbor:
I
Področje, na
katerem je iz-
voljen, bi mo-
ral vsak posla-
nec poznati te-
oretično in
konkretno.
Konkretno mi-
slim tako, da
bi moral biti
— kolikor to
čas dopušča —
v stalnih stikih
najmanj z gra-
divom samo-
upravnih orga-
nov in občin-
ske skupščine.
Smatram, da
bi morali biti
občasni nave-
zani razgovori
zaradi obliko-
vanja najustreznejše politike. Spoznavanje
problemov le s fizično pristojnostjo je nemo-
goče.
Osnovni problem je v tem, da gospodarstvo
žalske občine ni tako močno kot se zdi,
predvsem pa naša občina ni tako bogata, kot
to nekateri mislijo. Iz tega pa izhajajo vsi
problemi, od gospodarskih do problemov v
kulturi in prosveti.
Zato bi moral biti sklad skupnih rezerv
tista oblika, ki ne bi predstavljal injekcij,
temveč bi pomagal širiti in krepiti gospo-
darstvo. Dolina gotovo več daje skupnim ko-
ristim, kot ima sama od tega. Sedaj, ko nas
tare problem Montane, oziroma rudnika Za-
bukovice, ki je sicer likvidiran — toda pro-
blemi so ostali, zatem problem Liboj — mi-
enoti pa Magda Kočar in Bogdan
Šnabl;
—	za gospodarski zbor: inž. Janez
Barborič in inž. Marjan Prelec;
—	za kulturno-prosvetni zbor: Ja-
ka Majcen in Slavko Belak;
—	za organizacijsko-politični zbor:
Tone Erjavec in Franc Kokot;
—	za socialno-zdravstveni zbor:
Bojan Volk.
slim, da je tu potrebno angažiranje sredstev
skupnih rezerv gospodarstva Slovenije. Smat-
ram, da je odslej sklad, pa tudi proračun,
vzel preveč samo nase reševanje tega proble-
ma, ki presega občinske meje. Znova se čuti
na celotnem celjskem področju pomanjkanje
institucije, ki bi strokovno spremljala in po-
magala usmerjati inaše gospodarstvo. To v eni
meri velja tudi za občino, kjer manjka ori-
entacije. Zato pa je toliko ukrepov, ki so iz-
glasovani po občutkih.
FRANC ŠETINC, kandidat za orga-
nizacijsko politični zbor zvezne skup-
ščine:
1. Ako bi
bil izvoljen
za poslanca
organizacij«
skcnpolitič-
nega zbora
zvezne
skupščine,
bi se seveda
trudil, da bi
bil (čim ne-
posredneje
povezan z
volivci, de-
lovnimi (ko-
lektivi in
občinskima
skupščina-
mi. če mora biti skupščina nepo-
sredno povezana z delovnim člove-
kom, mora biti poslanec eden izmed
členov te povezanosti. Tega pa ne
kaže razumeti tako, ikakor da si mo-
ra poslanec zapisovati vse želje in
zahteve volivcev in da je seštevek
vsega tisto, za kar se mora zavze-
mati v Skupščini. Poslanec se mora
po mojem zavzemati za stališča v
interesu delovnega človeka — v
skladu s svojim poštenim, na spo-
znanjih temelječem prepričanju.
Ko sem rekel, da bi se trudil, sem
mislil s tem na omejene možnosti.
Upoštevati je namreč treba, da kot
poslanec ne bi .bil profesionalec in
da bi torej opravljal poslanske dol-
žnosti poleg redne službe. Zvezni po-
slanec ima za razliko od republiške-
ga poslanca in občinskega odborni-
ka daleč obsežnejše območje. Redno
obiskovati šest občin — to terja pre-.
cej časa in napora. Vseeno bom
zvest svojemu življenjskemu načelu:
ne sprejemaj funkcije, če je ne na-
meravaš dobro opravljati! Zaupanje
volivcev bom vračal z zaupanjem!
2. Na drugo vprašanje je težje od-
govoriti. Ne da ne bi poznal neka-
terih problemov z območja, ikjer
kandidiram, temveč zaradi vpraša-
nja samega! Nobenega problema ne
bi mogel rešiti sam. Probleme^ bodo
reševale občinske » skupščine in sa-
moupravni organi teh občiin. Kot
poslanec bi skušal razumeti te pro-
bleme, jim priti do jedra, da bi se
tako tudi preko mene pretakali in-
teresi, težnje in zavest ljudi od ob-
čin do federacije.
Trenutno razmišljam o nasled-
njem: samoupravnost občin zadeva
ob ovire, ki se kažejo v tem, da ob-
činske skupščine kljub svoji samo-
upravnosti opravijo več opravil iz
zvezne in republiške zakonodaje ka-
kor pa iz lastne pristojnosti. Tudi
določanje virov dohodkov za druž-
benopolitične skujpnosti je precej
odmaknjeno od tistih, ki ustvarjajo
sredstva. Kot poslanec bi v skupšči-
ni opozoril na to.
TONE ERJAVEC, kandidat za poslanca za
organizacijsko politični zbor: "
1. Mislim, da
o tem vpraša-
nju ne kaže
posebej in ve-
liko razmišlja-
ti v smislu
iskanja novih
oblik in me-
tod. Brez dvo-
ma je to vpra-
šanje za uspeš-
no delo poslan-
cev izredno po-
membno, ven-
dar pa je bilo
o teh oblikah
in neposrednih
stikih z volivci
že veliko pove-
danega. Držalo
bo dejstvo, da
so se poslanci
v praksi pre-
malo posluže-
vali teh že osvojenih stališč. Gre predvsem
za to, da nekoliko bolj prisluhnejo razpolo-
ženju volivcev, njihovim predlogom in umest-
nosti in jih v okviru realnih možnosti tudi
upoštevajo. O pomembnejših vprašanjih pa
se morajo posvetovati tudi z družbeno-politič-
nimi organizacijami oziroma samoupravnimi
organi.
2. Najprej bi se rad zavaroval do tega
vprašanja s tem, da sem samo kandidat za
poslanca. Ne glede na to, pa se mi zdi, da
je na področju upravnega delovanja, zakono-
daje in predpisov na sploh še vedno mnogo
neskladnosti in nepotrebnega administriranja.
To daje močan prizvok birokratizmu, mnogo-
krat pa ni v celoti v skladu s težnjami samo-
upravljanja, ampak ga v praksi večkrat celo
duši. Rad bi dal svoj prispevek pri reševanju
problemov s tega področja v smislu večje
ustaljenosti naše zakonodaje, da bi bile mož-
nosti pri odpravi nekaterih preživelih admi-
nistratvnih vezi vsaj enake, kot so pri spre-
jemu. Skratka, imam željo, da bi se na pod-
ročju uprave stvari kar najbolj poenostavile
in šle resnično v korak z razvojem samo-
upravljanja.
SLAVKO MEDLE, tehnični vodja
tovarne lesne galanterije Rimske
Toplice, ikandidat za poslanca v re-
publiški gospodarski zbor:
1. Kar naj-
bolj nepo.
sreden stik
z volivci bi
si pridobil
tako, da bi
večkrat obi-
skoval de-
iovne orga-
nizacije,
kjer i bi se
seznanjal z
njihovimi
problemi,
katere bi
(nato posre-
doval v
skupščini.
Ravno tako pa bi seveda volivcem
razlagal stališča in probleme skup-
ščine.
2. Eden izmed osnovnih proble-
mov v naši občini je šolstvo, ker
imamo velik teritorij, šole pa so —
razen radeške, ki je obnovljena —
vse zelo stare, da je zategadelj prak-
tično onemogočen pouk po sodob-
nih načelih, zaradi česar trpe tako
učenci kot učitelji. Ker se priprav-
ljamo na gradnjo novih šol v Laš-
kem in Rimskih Toplicah, bi se v
okviru možnosti trudil, da se tudi
republika angažira pri reševanju te-
ga problema in to čimprej, ker je
stanje nevzdržno.
JAKA MAJCEN, pomočnik ravnatelja gostin-
ske šole v Celju, kandidat /.a kulturno-pro-
svetni zbor republiške skupščine:
Ker poslanec
na noben način
ne bi smel iz-
igrati zaupanja
volivcev, se bo
moral posveto-
vati z njimi
vsaj o najpo-
membnejših
odločitvah svo-
jega zbora.
Trenutno ima-
mo v prosveti
številne proble-
me, ki pa bi
jih lahko veli-
ko uspešneje
reševali, če bi
si bili enotni v
stališčih o teh
vprašanjih. Za-
torej bi si pri-
zadeval — če bom izvoljen — da bi se v
svoji volilni enoti, ki obsega 16 različnih kul-
turno-prosvetnih ustanov, z njimi vsaj dva-
krat letno sestal; po potrebi bi bilo to treba
storiti večkrat. Taki razgovori bodo nujni
pred sprejetjem zakona o šolstvu druge stop-
nje, pa pred sprejetjem zakona o financiranju
izobraževanja in vzgoje in podobno.
V Celju je bila že od nekdaj močna težnja,
da bi razvijali šolstvo II. stopnje. Zdaj nam
je to uspelo, toda zmanjkalo je denarja. Da
se s tem šole kar naprej ukvarjajo, prav go-
tovo ni v redu. Šoli dajmo mir, ki bo zago-
tovil učno-vzgojne uspehe. Trenutno so pa v
kolektivih drugostopenjskega šolstva zelo za-
skrbljeni, to jim zaneslijvo jemlje voljo do
poglobljenega pedagoškega dela, učinek dela
je manjši, prosvetne kadre pa demoralizira in
postavlja v neenakopraven položaj v odnosu
do ostalih poklicev v gospodarstvu.
STANE KUŽNIK, učitelj v osnovni šoli Pri-
moža Trubarja Laško, kandidat za republiške-
ga poslanca v kulturno-prosvetni zbor:
1. Stiki med
poslanci in vo-
livci so po iz-
volitvi precej
slabi, kajti po-
slanci se le po-
redko (ali
sploh ne) sre-
čujejo z volivci
in se tudi pre-
malo seznanja-
jo z njihovimi
problemi. Ce
pa ne poznajo
njihovih pro-
blemov in te-
ženj , jih tudi
ne morejo po-
sredovati skup-
ščini.
Poslanci bi
morali zato vo-
diti stalno ob-
liko razgovorov
z volivci, kjer
jih ne bi seznanjali samo z delom skupščine
in raznimi zakonskimi predlogi, temveč bi
istočasno spoznavali njihove probleme in mne-
nja o obravnavanih predlogih. Tako bi po-
slanci bolj živeli z volivci, slednji pa bi
bolj kot doslej poznali in čutili svoje pred-
stavnike.
2. Verjetno ni na nobenem drugem področ-
ju toliko nerešenih problemov kot ravno v
prosveti in kulturi, to pa verjetno zaradi tega,
ker nobeno drugo področje ni tako »nepro-
duktivno«. Problemi so znani, saj o njih
dosti govorimo in pišemo, zato jih ne bi na-
števal. Dejal bi le to, da vseh problemov v
prosveti in kulturi en sam človek (pa čeprav
jih posreduje skupščini!) ne more in ne bo
mogel rešiti vse dotlej, dokler celotna družba
ne bo spoznala pomena in vrednosti prosvet-
te in kulture ter ji dala mesto, ki ji pripada
v socialistični družbi.
ANTON ZUPANČIČ, kandidat za republi-
škega poslanca v gospodarski fbor:
1. Delo skup-
ščine in zato-
rej tudi delo-
vanje poslanca
med volivci bo-
mo toliko bolj
zbližali, v ko-
likor bolj do-
siledno bomo
upoštevali
sklepe obča-
nov in jih uve-
ljavi«^. Nuj-
nost pa je tu-
di v tem, da
bi se morali
zakonodajni
predpisi ustali-
ti in zapisati
občanom ra-
zumljivo. Da-
našnji predpisi se menjujejo tako naglo,
da izgubljajo svoj pomen, zato bi morali
vsak zakonski predpis poprej prečistiti in v
njem uveljaviti več praktičnih izkušenj, da
bi tako sprejet zakon tudi nekaj časa obve-
ljal.
Takšna doslednost in razumljivost bi zago-
tovila večje zanimanje volivcev za delo skup-
ščine in bi zaradi neposrednosti tudi zago-
tovila večjo kontrolo in uresničevanje zakon-
skih predpisov.
2. Težnja za povečanje proizvodnje bo ures-
ničljiva samo v primeru, da se bodo gospo-
darske organizacije v prihodnje še bolj spe-
cializirale za serijsko proizvodnjo in da bi
potem odpadla prevelika razdrobljenost. To
naj bi zagotovilo večji dohodek, ki ga bomo
potrebovali za urejanje številnih zadev.
Za naše območje bi bila nujna ureditev
ceste Rimske Toplice—Krško, kar terjajo že
gospodarske nujnosti in hkrati bi urejena ce-
sta pospešila tudi razvoj turizma, ki bi po-
stal lahko enakovredno gospodarsko aktiven.
Teh problemov pa ne bomo mogli rešiti samo
v občini in bi za njih rešitev morala prispe-
vati svoj delež tudi republika.
Mnogo stroškov nastaja povsem po nepo-
trebnem, zaradi raznih administrativnih
služb, ki obremenjujejo gospodarstvo s po-
večano administracijo in z visokimi osebnimi
dohodki, ki niso plod prizadevanj in dela
teh služb. Zaradi tega bi morali premisliti,
katere sulžbe so resnično potrebne in kako
bi zanje določali dohodek, ki ne bi rušil
splošnih razmerij.
MIRKO VREČKO, kandidat za re-
publiškega poslanca v kulturno-pro-
svetni zbor:
Mislim, da
je osnovni
pogoj za us-
pešno in
tvorno delo
poslanca ta,
da dosledno
vzdržuje ne-
posredne
stike z vo-
livci, zasle-
duje in regi-
strira njiho-
ve probleme
in hotenja
ter tako na
podlagi argumentiranih stališč
najširšega kroga volivcev nastopa v
skupščini. Kar pa zadeva samega
vzpostavljanja neposrednih stikov
med volivci in skupščino sem mne-
nja, da mora pri iskanju stikov in
oblik dela z volivci, priti v večji meri
do izraza samoiniciativnost poslan-
ca. Mislim, da poslanec ne more us-
pešno opravljati svojih dolžnosti, če
smatra, da se njegovo delo šele zač-
ne takrat, ko ga pokličejo volivci.
Glede na to, da kandidiram na pod-
ročju prosvete in kulture, želim po-
udariti, da so problemi, ki se kažejo
na tem področju, že dolgo znani in
niokolikokrat obravnavani, toda pri
vsem tem problemi ostajajo in so
vedno bolj zaskrbljujoči. Menim, da
kakor pri vnašanju pedagoških in or-
ganizacijskih novosti v naš šolski
sistem vse premalo konsultiramo
šolnike praktike, tako je pri reševa-
nju problemov financiranja nevzdrž-
no in neperspektivno ter krivično re-
ševati te probleme zgol j s prepušča-
njem skrbi na občine in v mnogih
primerih na njihove zelo omejene
možnosti.
FRANJO ADAMLJE, kandidat za
republiškega poslanca v organizacij-
sko-politični zbor:
1. Neposred-
no zvezo
med skup-
ščinskim de-
lom in živ-
ljenjem vo-
livcev lahko
zagotovi po-
slanec samo
v primeru,
če se oboje-
ga aktivno
udeležuje.
Marsikdaj
je to napor-
no, a možne
so številne
oblike sodelovanja z volivci, začenši
z vsakdanjimi srečanji in razgovori
do sestankov in nalašč v ta namen
sklicanih shodov. Za področje orga-
nizacijsko-političnega delovanja so v
mojem primeru najbolj odločilne
prav organizacije, ki imam z njimi
že zdaj razmeroma dobre zveze in
stike, a kot poslanec si bom moral
še bolj prizadevati, da se z volivci
sestajam organizirano in vsebinsko
opredeljeno. Samo tako, če bom
imel v skupščinski razpravi podporo
volivcev, lahko tudi računam na
uspeh svojega deleža v skupščini.
2. V organizacijskem in politič-
nem življenju in delovanju so z uve-
ljavljanjem širše demokracije nasto-
pili številni zapleti, ki jih bomo mo-
rali v prihodnje odločno uravnava-
ti, kajti sicer bodo družbeni nespora-
zumi po nepotrebnem zaostrovali odnose med
ljudmi. Že v eni sami družbenopolitični
skupnosti prihaja do nesporazumov, ki se
marsikdaj rešujejo zelo slabo, še dosti več
takšnih nesporazumov je med posameznimi
družbeno-političnimi skupnostmi — komuna-
mi, kar je posledica neenotnih rešitev v po-
sameznih odločitvah. Prav urejanje teh odno-
sov, uveljavljanje socialističnih odnosov in
strpno reševanje nesporazumov bi bila ena
izmed najbolj nujnih poslanskih nalog v pri-
hodnjem obdobju.
INTEGRACIJA
ZAVAROVALNIC
V zadnje času je prineslo dnevno časo-
pisje več manjših novic o integracijskem
gibanju slovenskih zavarovalnic, nadrob-
neje pa javnost o tem še ni bila obvešče-
na. Zato je prav, da se o tem problemu
javnost seznani.
Decentralizacija DOZ v letu 1961 je pri-
nesla naši republiki 14 zavarovalnic, ki so
po svoji gospodarski moči zelo različne.
Njihov letni inkaso se giblje od pol do 6
milijarde, tako da je največja zavarovalni-
ca skoraj desetkrat močnejša od najmanj-
še. Do takega stanja je prišlo zato, ker je
do nedavna veljavni zakon dopuščal mož-
nost, da bi celo vsaka občina lahko imela
svojo zavarovalnico. Nove ekonomske raz- -
mere pri nas pa terjajo finančno močne
zavarovalnice. Tako se je začel tudi v za-
varovalstvu podoben proces Ikot pred leti
v bančništvu.
Dosedanje zavarovalnice silijo v novo or-
ganizacijo predvsem naslednji razlogi:
1)	splošne družbene koristi, zlasti re-
formna prizadevanja, ki terjajo čim moč-
nejše zavarovalne organizacije, večjo ra-
cionalnost poslovanja in večjo storilnost,
2)	odprava teritorialnega monopola in
prehod na prosti zavarovalni trg,
3)	odprava skoraj vseh dosedanjih ob-
veznih zavarovanj.
Misel o integraciji zavarovalnic ni po-
vsem nova in pogovori o njej trajajo že
dalj časa. Vendar se do nedavnega delov-
ne skupnosti zavarovalnic niso kaj posebno
ogrevale zanjo. Vzrok temu je treba iska-
ti predvsem v tem, da so bili nosilci teh
teženj v glavnem zunaj kolektivov zavaro-
valnic in da misel o tem ni vzklila iz no-
tranjih potreb in spoznanj samih delovnih
skupnosti. Prav tako so zavirali uspešnej-
še delovanje v tej smeri različni koncepti
o tem, kakšna naj bi bila notranja orga-
nizacija nove integrirane zavarovalnice.
V začetku meseca marca so se zbrali
predstavniki vseh slovenskih zavarovalnic
z izjemo Maribora v Murski Soboti in se
tu sporazumeli za temeljna načela, na ka-
terih naj bi temeljilo novo zavarovalno
podjetje. Ta načela so:
1)	dvanajst slovenskih zavarovalnic se
enakopravno zrduži v novo združeno zava-
rovalnico,
2)	vse dosedanje zavarovalnice postane-
jo poslovne enote s samostojnim obraču-
nom, ki naj bi obstojale tako dolgo, dok-
ler bi bile rentabilne,
3.) poslovne enote naj ohranijo čim več
samoupravnih pravic in čim več samostoj-
nosti pri svojem delu,
4)	funkcionalna sredstva nove zavaroval-
nice naj bodo skupna, vendar naložena na
območjih, kjer se ustvarjajo,
5)	priprave za integracijo naj vodi po-
seben iniciativni odbor, v katerega naj de-
legira svet delovne skupnosti vsake zava-
rovalnice po enega člana,
6)	novi zavarovalnici se lahko pridruži-
jo tudi druge zavarovalne organizacije in
to pod enakimi pogoji, kot se združujejo
zavarovalnice, ki zdaj ustanavljajo novo
zavarovalnico,
7)	nova zavarovalnica naj bi imela druž-
beno in delavsko samoupravljanje. Vod-
stvu bi bile prepuščene le strokovne služ-
be, medtem ko bi akvizicijo opravljale
poslovne enote,
8)	po možnosti naj bi nova zavarovalni-
ca postala tudi pozavarovalnica.
Skupni inkaso nove združene zavaroval-
nice bi znašal okoli 25 milijard starih di-
narjev in bi tako nova zavarovalnica bila
med največjimi v Jugoslaviji.
Nedavno je iniciativni odbor zasedal v
Dolenjskih Toplicah. Tu je znova potrdil
načela, za katera so se predstavniki zava-
rovalnic zedinili v Murski Soboti, postavil
komisije, in sicer za organizacijo in pri-
pravo Statuta, kadrovsko, finančno eko-
nomsko in strokovno komisijo za tehnične
osnove. Iniciativni odbor je sprejel tudi
ponudbo zavarovalnice Cakovec,_da pristo-
pi k novi zavarovalnici. Kot se sliši, se na
podoben korak pripravlajo tudi druge za-
varovalnice. Iniciativni odbor je nadalje
sklenil, da naj bodo glavni akti (statut,
pravilniki) v osnutku pripravljeni do 15.
maja letos, do druge polovice leta naj bi
o njih razpravljali po kolektivih, nakar bi
lahko izvedli vse potrebne priprave, in bi
združena zavarovalnica predvidoma s 1.
julijem 1967 lahko polno zaživela.
Predstavljamo vam poslansko kandidate
CVETO JANČIČ, kandidat za re-
publiškega poslanca v organizacij-
sko-politični zbor:
1. Neposred-
ni stiki med
volivci in
skupščino
bi se morali
odražati kot
obojestran-
ski vpliv v
ekonom-
skem, poli-
tičnem in
drugovorst-
nem pogle-
du, vendar
menim, da
zdajšnja
praksa to
ugotovitev le delno potrjuje, četudi
je to eno izmed rednih vprašanj
življenja v komuni in ga zato ne
smemo niti zapostavljati niti poeno-
staviti.
Poenostaviti pravim zato, ker se-
danje oblike stikov z volivci preživ-
ljajo svojo nekdanjo vsebinsko in
formalno vrednost ter privlačnost.
Sklicevanje zborov volivcev v kraj-
ših časovnih obdobjih, bodisi zaradi
najrazličnejših formalnih — admini-
strativnih postopkov ali zaradi manj
važnih zadev, vpliva na volivce od-
bijajoče. Poleg tega je potrebno
omeniti še eno senčno stran na tem
področju, da namreč volivcem pri
takem opredeljevanju ne dovolimo
več možnosti za ustrezno izbiro in
odločitev.
Svoj delež prispevajo še predpisi,
ki često niso dovolj razumljivi. Teh
problemov bi se morali v občinah
lotiti bolj smelo, neposredne stike z
volivci pa bi morali zagotoviti v in-
teresnih skupinah krajevnih podro-
čij, kajti v njih je življenje — vsaj
v naši občini — najbolj živahno in
konkretno.
2. Problematika je silno pestra,
kar dokazuje že dosedanje delo v or-
ganizacij sko-političnem zboru SRS
kakor tudi težave, s katerimi se sre-
čujejo naši ljudje v življenjski prak-
si. Pri tem gre v prvi vrsti za rešitve
posameznih sistemskih vprašanj, ka-
kor tudi za preciziranje in jasnost
nekaterih obstoječih ter precej raz-
drobljenih predpisov. Po moji oceni
so pereča tudi vprašanja iz področja
družbeno-politične ureditve, na pri-
mer vprašanje števila občin v SRS,
kriteriji za organizacijo državne
uprave in sodstva ter podobno.
PROFESOR JANEZ PEŠEC, kandidat za repub-
liškega poslanca v kulturno-prosvetni zbor:
1. O tem vpra-
šanju intenzivno
še nisem razmiš-
ljal. Menim pa,
da bo iskanje sti-
kov z volivci pre-
cej odvisno od
narave samega
vprašanja oziro-
ma problema, s
katerim bi se v
skupščini sreče-
val. Vsekakor pa
bi se skušal tesno
povezati z dru-
štvi in organiza-
cijami, ki se u-
kvarjajo s kultur-
noprosvetnim de-
lom. Prav tako bi
iskal oporo pri
ustreznih sekcijah SZDL. Vprašanja iz določe-
nih področij pa bi nedvomno preučil z ljud-
mi, ki na teh področjih neposredno delajo in
se s takimi problemi vsak dan srečujejo. Ver-
jetno pa bi praksa pokazala in odprla še nove
možnosti za čim neposrednejši stik z volivci.
2. Vprašanj in problemov, zlasti na vzgojno-
izobraževalnem področju, je nedvomno precej.
Vsi največji pa niso zgolj problem le naše
občine, ampak so to splošnoslovenski in —
če hočemo — splošnojugoslovanski: neurejeno
financiranje vzgoje in izobraževanja, pomanj-
kanje šolskega prostora ali neustreznost in
zastarelost le-tega. To so problemi, ki jih
komune same, brez pomoči širše skupnosti ne
bodo mogle rešiti, /lasti še, ker gre tu za
enotno in obvezno osnovno šolanje. Sklad za
investicije v šolstvv, ki ga j» občinska Skup-
ščina preteklo leto ustanovila, bi brez tuje po-
moči vsa ta pereča vprašanja ne mogel rešiti
v doglednem času. To pa bi sprožilo spet
nove in še večje probleme.
Na drugih področjih bo sklad za financira-
nje teh dejavnosti prinesel določeno izboljša-
nje, saj je v preteklosti občutno pomanjkanje
sredstev marsikje precej zavrlo ustvarjalnost
raznih društev, organizacij in klubov. Pa tudi
boljša organizacija in večja povezanost med
poasmeznimi društvi bo lahko to delo prilično
izboljšala, tako kvantitetno in kvalitetno.
Goriško
gledališče
v Celju
V soboto, 8. aprila bo v Sloven-
skem ljudskem gledališču Celje go-
stovalo Goriško gledališče iz Nove
Gorice. V svojem enajstletnem ob-
stoju bo tokrat prvikrat prišlo v Ce-
lje, vrnilo bo obisk, ki ga je nedav-
no napravilo pri njih celjsko gleda-
lišče s svojim »Rašomonom«. Gori-
ško geldališče se bo predstavilo s
komedijo renesančnega pisatelja
Niccoda Machiiavellija MANDRAGO-
LA. Delo je nastalo okrog leta 1520
in pomeni prelomnico v snovanju
moderne dramatike. »Maradragolo«
imenujejo nasploh prvo evropsko
komedijo, otresla se je šolskega po-
ensmanja tedaj veljavne rimske ko-
medije, postavila je na oder žive,
resnične osebe, ki lahko prav doku-
mentarno pričajo o takratnem razgi-
banem času, ko je človek znova po-
starvljal svoj razum za merilo sveta.
Ljudje so podvomili v moralni ko-
deks cerkve, dvojna morala se je ob-
nesla pri ilovu na koristi in užitek,
Machiavelli pa se imenitno ponorou-
je iz nje tako, da jo vzame zares.
Mnogi so nekoč menili, da je avtor
s tem delom uzakonil pornografsko
pisanje. Danes vemo, da je držal le
času in ljudem svoje dobe neizpros-
no ogledalo resnice.
»Mandragola« je v. uprizoritvi1 Go-
riškega gledališča doživela že nad 30
ponovitev. V pretekli sezoni je upri-
zorilo 7 premier, doma in na gosto-
vanjih pa je zabeležilo 130 predstav.
Gostuje v vseh večjih občinskih cen-
trih na Primorskem pa tudti v manj-
ših krajih od Tolmina do Pirana in
onstran meje v Gorici. Iz občinske
ustanove se je razvilo v medobčin-
sko, v zadnjem času prevzemajo so-
ustanoviteljsvto tudi druge občine.
Vlogo, ki jo opravlja Goriško gleda-
lišče v teh krajih, ni potrebno pose-
bej podčrtavati. Z obiskom njihove
predstave se jim bomo oddolžili za
njihove napore.
Mandragola v uprizoritvi Goriškega gledališča in režiji Andreja Jelačina
Odprto pismo izvršnemu
svetu SR Slovenije
Prosvetni delavci občine Šentjur
smo na zadnjem sindikalnem zboro-
vanju enoglasno ugotovili, da seda-
nji predlog zakona o izobraževalnih
skupnostih in financiranju vzgoje
ter izobraževanja ne rešuje doseda-
njega nevzdržnega stanja izobraže-
vanja in financiranja.
Ugotovljene in vsesplošno znane
razlike v sredstvih, ki jih posamez-
ne občine lahko nudijo za izobraže-
vanje, bi se z omenjenim zakonom
še povečale in nevzdržno stanje v
šolstvu še poslabšalo.
Finančno slabo premožne občine,
kjer naj bi bile v bodoče samostojne
izobraževalne skupnosti, ne bodo
mogle zvišati proračunov, zaradi če-
sar bo ostalo financiranje šolstva
takšno kot je bilo. S povečanjem
proračunov gospodarsko močnih ob-
čin pa imajo izobraževalne skupno-
sti le-teh zagotovljena še večja sred-
stva za šolanje in izobraževanje, kot
so jih imela do sedaj. Torej se bodo
razlike na račun doslej prizadetih še
povečale. Ustava in naša družbena
ureditev zagotavlja splošno in ena-*
kovredno izobraževanje. Po doseda-
njem stanju v šolstvu je vidna in
splošno znana diskriminacija med
osnovnimi šolami posameznih občin.
Kako je mogoče realizirati enotni
učni načrt s sredstvi, ki so trikrat
manjša v gospodarska manj razvitih
občinah, kakor tam, kjer so sredstva
večja? Z novim zakonom smo šolni-
ki pričakovali končno enakoprav-
nost in pravičnost pri razdeljevanju
sredstev, namenjenih za šolstvo, ne
glede na gospodarsko moč občin.
Pričakovali smo, da bodo odgovorni
republiški organi končno uvideli po-
trebo, da se odpravi anarhija in di-
skriminacija v našem osnovnem šol-
stvu.
Odgovornost za skladen razvoj šol-
stva naj nosi republika, ne pa, da se
ta odgovornost prenaša na izobraže-
valne skupnosti po občinah. Repub-
liška izobraževalna skupnost naj bi
s svojo dopolnjevalno in usklajeval-
no funkcijo preprečila prevelike raz-
like v osnovnem šolstvu med razvi-
timi in nerazvitimi občinami.
Financiranje vzgojnoizobraževal-
nih zavodov naj bi temeljilo na enot-
nih merilih. Zakaj republiške insti-
tucije — zavod za šolstvo, pedagoški
inštitut, strokovno izobraževanje, re-
publiški svet za prosveto in kulturo
— ne določijo cene šolanja za posa-
meznega učenca?
Ce bi upoštevali te kriterije, bi bi-
la že z ustavo določena enakoprav-
nost naših učencev — bodočih nosil-
cev samoupravljanja — uresničena.
Z novim zakonom se ne bo spre-
menil diskriminiran položaj prosvet-
nih delavcev v primerjavi z enako
izobraženimi kadri drugih dejavno-
sti in v gospodarstvu. Prav tako se
ne bodo odpravile prevelike razlike
med osebnimi dohodki učiteljstva v
posameznih občinah.
Naša vzgojno izobraževalna dejav-
nost ni pravilno vrednotena. Zaradi
tega je splošno nezadovoljstvo tudi
med prosvetnimi delavci naše obči-
ne.
Vprašujemo, ali nimamo svojih
voljenih predstavnikov, ki bi že en-
krat prisluhnili in upoštevali glaso-
ve naših šolnikov — temeljnih nosil-
cev izobraževanja? Ali bomo še dalje
tako »modro« eksperimentirali na
račun zapostavljenih otrok, med ka-
terimi so tudi otroci naše občine?
Prosvetni delavci
šentjurske občine
POTRJENI KANDIDATI
ZA OBČINSKE ODBORNIKE
ŠENTJUR PRI CELJU
Občinski odbor:
Anton Cernoša, železničar, Grobel-
no; Franc Gobec, železničar, Stopče;
Štefan Podgoršek, železničar, Jakob
6; Ivan Jančič, mlinar, Osredek 18;
Ivan Rožanc, orbtnik, Brezje ob Slo-
mu; Anton Cokl, kmet, Kameno;
Ivan Merslavič ml., kmet, Primož;
Jakob Pisanec, obrtnik, Hotunje;
Slavko Golež, kmet, Podgaj 13;
Franc Hrovatič, tesar, Luterje; Ro-
man Sekolec, zastopnik DOZ, Šedi-
na 8; Vera Kožuh, gospodinja, M.
Dobje; Anton Mastnak, kmet, Laze
28; Franc Leskovšek, kmet, Lok& 9;
Edi Koprive, kmet, Brdo 16; Hugo
Salobir, gostilničar, Dobje 5; Ivan
Brile j, kmet, Presečno 39; Franc
Leskovšek, kmet, Slivnica; Ivan
Kranjc, kmet Paridol 26; Stanko
Lesjak, kmet, Slivnica 26; Anton Vo-
deb, kmet, Slivnica 39; Franc Obrez,
kmet, Zegarl; Vinko Kladnik, kmet,
Košnica; Franc Penič, kmet, Dobri-
na 35; Friderik Artnak, kmet, Hrast-
je.
Zbor delovnih skupnosti:
Jože Kukovič, strojni ključavni-
čar. Tratna 24; Milka Bajec, usluž-
benka, Rifnik 23; Viktor Štupar,
uslužbenec, Brezovje 10; Viktor
Oset, ref. grad. el., Podgorje 13;
Stanko Povalej, delavec, Šentjur 39;
Matija žirovnik, delavec, Grobelno
10; Anton Vodeb, delavec, Šentjur
22a; Leopoldina Lancner, poštna
uslužbenka, Slivnica, Marija Ocvirk,
delavka, Botričnica; Ferdinand Fre-
ce, delavec, Drobinsko 9; Avgust
Oset, obrtnik, Brezovje 13a; Mirko
špan, gostilničar, Planina; Jože Vo-
ga, avtoprevoznik, Slivnica; Ernest
Rečnik, upravitelj šole, Šentjur; An-
ton Jovan, učitelj, Slivnica; Ferdi-
nand Žagar, upravitelj šole, Planina;
Jože Ceh, dentist, Šentjur; Breda
Svetina, sekretar ObO SZDL, Šent-
jur.
ŠMARJE PRI JELŠAH
OBČINSKI ZBOR:
MOČNIK Franc, kmet, Vodenovo
5, p. Šmarje pri Jelšah; VREČKO
Jože, kmet, Močle 6, p. Šmarje pri
Jelšah; DECMAN Vinko, kmet, Moč-
le 12, p. Šmarje pri Jelšah; KRAJNC
Vinko, kmet, Predel 6, p. Šmarje pri
Jelšah; POGLAVŠEK Ivan, kmet,
Bobovo 17, p. Šmarje pri Jelšah;
STRAŠEK Jože, kmet, Gaj, p. Šmar-
je pri Jelšah; PIŠEK Franc, kmet,
Jazbine 9, p. Šmarje pri Jelšah; KO-
ŽELJ Franc, uslužbenec ZP v Stra-
nju, Stranje 37; ZIDAR Anton, kmet,
Cerovec 10, p. Šmarje pri Jelšah;
JAVORNIK Stanko, kmet, Rakovec
4, p. Grobelno; VERK Ferdo, dela-
cev, Završe 4, p. Grobelno; DROFE-
NIK Franc, kmet, Babna reka 44;
POLUTNIK Leopold, kmet, Babna
reka 22; STRAŠEK Milan, kmet,
škofija, p. Pristava; PEVEC Ivan,
kmet, Vršna vas, p. Pristava; ŠKET
Franc, cestni nadzornik, Sv. Ema;
IVIC Franc, inkasant, Vonarje;
PLEVNIK Edi, trg. poslovodja, Vir-
štanj; LOJEN Štefan, trg. poslovod-
ja, Buče; SENICA Jožef, kmet, Bu-
če 42; KOVACIC Friderik, kmet, Le-
sično 26; JAZBEC Mihael, upokoje-
nec, Zagorje 42; ROBEK Jože, kmet,
Trebče 28; HUDI NA Ivan, kmet, Kri-
žan vrh; SAJKO Jože, kmet, Rajnko-
vec, p. Rog. Slatina; DROFENIK
Fric, obrtnik, Ceste, p. Rog. Slatina;
ANDERLIČ Miha, kmet, Plat, p. Rog.
Slatina; CEBULAR Anton, kmet, Ža-
gaj pod Bočem; STRAŠEK Vinko,
kmet, Podturn št. 14; PLEVČAK Jo-
že, kmet, Gabrovec št. 11; CERNO-
ŠA Ivan, delavec, Cerovec 19; ŽGAJ-
NER Stanko, zidar, Sp. Sečovo 85;
KITAK Vinko, kmet, Donačka gora
41; JERIC Feliks, delavec, Žahen-
berc 41; KOS Maks, kmet, Strmec
pri Rogatcu 11; ŠTEFANCIOZA Dra-
gica, trg. pomočnica, Stojno selo 21;
CAGLIc Ivan, kmet, Lastnič; HOST-
NIK Anica, upokojenka, Lastnič 15.
ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI:
ZUPANIC Franc, steklopihalec,
Rogaška Slatina; JANKOVIC Jože,
tehnični vodia. Rotzaška Slatina:
ŠRIMPF Franc, analitik, Tržišče;
UNVERDORBEN Marjana, gradbe-
ni tehnik, Rog. Slatina; KAMEN-
ŠEK Zvonko, uslužbenec, Rog. Slati-
na; MESTINŠEK Magdi, delavka,
Zadrže 6; CUJEŽ Stane, uslužbenec,
Rogaška Slatina; KLAJNŠEK Mada,
uslužbenka, Šmarje pri Jelšah; SI-
VEC Ignac, uslužbenec, Celje; TO-
MINC Martin, uslužbenec, Rogatec
88; ŠIRŠE Angela, delavka PTT, Rog.
Slatina; 20GAN Ivan, delavec, Šent-
vid 3; BOKALIC Franc, delavec, Pri-
stava 26; VREŠAK Štefan, kmetijski
tehnik, Virštanj 17; JAKOPINA
Franc, kmet, Sopote; BUT Alojz,
kmet, Zg. Kostrivnica 7; BABIC Jo-
že, poslovodja trgovine, Bistrica ob
Sotli 9 a; KOSTANJŠEK Franc,
kmetijski tehnik, Bistrica ob Sotli
15; AMON Leon, delavec, Dobležiče
12; BOSIO Ivan, kmet, Lesično 25;
SENICAR Ruža, učiteljica, Rogatec
18; LIPNIK Jože, učitelj, Ratanska
vas 61; ŠANDER Vili, uslužbenec,
Ratanska vas; CERNOŠA Rozika,
med. sestra, Mestinje; KAMENŠEK
Inge, uslužbenka, Rogaška Slatina;
TRUNKELJ Silva, uslužbenka, Roga-
ška Slatina.
REPUBLIŠKI ZBOR:
BIZJAK Darko, učitelj, Šmarje pri
Jelšah; BOŽIČEK Beno, podpred-
sednik skupščine, Kozje; ŠTADLER
Jože, kmet, Bistrica ob Sotli; GO-
BEC ing. Stanko, Mestinje.
ORGANIZACIJSKO-POLITICNI
ZBOR:
CREPINŠEK Milan, sekretar ZKS
— občinski komite Šmarje, Rogaška
Slatina; JUGOVAR Rudi, steklar, Ro-
gaška Slatina.
SOCIALNO-ZDRAVSTVENI
ZBOR:
ISTENIC dr. Milan, Rogaška Sla-
tina.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Suhadol, kmet; Martin Močnik,
Ostrožno, kmet; Zbelovo: Anton
Flis, Zbelovo 23, uslužbenec; Franc
Leskovar, Sp. Laže 23, kmet; Alojz
Metličar, Zbelovo, normirec ŽTP;
žiče: Franc Ratej, Draža vas 9, de-
lavec; Ljubnica: Franjo Marošek, Vi-
tanje 96, predsednik SZDL; Ivan
Hren, Ljubnica 48, kmet; Vitanje:
Edvard Petelinšek, Vitanje 50, zaseb-
ni obrtnik; Edvard Kos, Vitanje 95,
direktor TKI;Loška gora: Franc Rav-
ničan, Boharina 20, kmet; Anton Fi-
javž, Loška gora 12, kmet; Anton
Hren, Boharina 8, delavec KIZ; Res-
nik: Alojz Kovše, Skomarje 34,
kmet; Anton Kameniik, Resnik 5,
kmet; Zg. Zreče: Henrih Zazjal, Zg.
Zreče 39, obratovodja Komet; Štefan
Grosman: Zg. Zreče 39 c, upokoje-
nec; Nadomestne volitve — Loče:
Matevž Lubej, Loče, direktor opekar-
ne; Tone Einfalt, Loče, direktor os-
novne šole; Franc Povh, Koble,
kmet; Sp. Dolič: Alojz Klokočovmik,
Vitanje 106, šef GO Vitanje; Anton
Močenik, Brezen 22, kmet.
ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI:
GP »Jelen«: G vido Mraz, direktor
GP »Jelen«; Ingrad; Kongrad: Jože
Baraga, šef gradbišča Ingrad; Ivan
Škorjanc, skladiščnik Kongrad; Ko-
mos: Vlado Pratnemer, direktor Ko-
mos; Maks Padežnik, direktor stano-
vanjskega podjetja; Kovaška indu-
strija Zreče: Vili Premru, obratovod-
ja KIZ; Alojz Baskar, delavec KIZ;
Franc Kropej, delavec KIZ; Kostroj:
Franc Ban, sekretar Kostrojj Konus:
Tone Obrnil, vodja splošnega sektor-
ja; Adi Jelen ko, vodja oddelka; Ma-
rija Fišer, delavka; Kmetijska zadru-
ga SI. Konjice: Jaka Zidanšek, direk-
tor; Kmetijska zadruga Zreče: inž-
Franc Tepej, vodja ekonomske eno-
te; Osnovna šola I., II. SI. Konjice1
Jože Kokot, predmetni učitelj;
jan Vončina, predmetni učit eij;
Zdravstveni dom SL Konjice: Fanik®
šucr pomočnik direktorja; Jože ko-
rene, direktor lekarne.
OBVEŠČAMO VAS...
KINO UNION:
Od J. 4. do 4. 4. »Vesela dekleta«, amer.
barvni.
Od 5. 4. do 6. 4. »V intimni svetlobi«,
češki.
Od 7. 4. do 11. 4. »Simeron«, amer.
barvni.
METROPOL:	x
Od 1. 4. do 4. 4. »Na pomoč«, angleški.
Od 4. 4. do 7. 4. »Tom in Jerry, amer.
barvni — popoldne.
Od 4. 4. do 7. 4. »Trije klobuki za mi-
zo« angl. — večerne predstave.
DOM:
Od 31. 3. do 2. 4. »Prebujanje podgan«,
jugosl. film.
Od 3. 4. do 5. 4. »Sedem kontinentov«,
jugosl.-češki.
Od 6. 4. do 7. 4. »Pakt avtomobilov«,
sovjet. film.
APZ »TONETOMŠIC« V CELJU
V nedeljo, 10. aprila bo v Celju gosto-
val akademski pevski zbor »Tone Tomšič«
iz Ljubljane. Koncerta bosta dva, prvi ob
17. in bo namenjen predvsem šolski mla-
dini, drugi, ob 20. uri pa ostalemu ob-
činstvu. Ker je zbor izredno kvaliteten
in bo pel pesmi mladih slovenskih kom-
ponistov in mednarodno folkloro bo
predstava prav gotovo zanimiv kulturni
dogodek.
DU ZA DAN ZDRAVJA
Na predvečer svetovnega dneva zdravja,
torej v četrtek, 6. aprila ob 19.30 zvečer
bo Delavska univerza iz Celja priredila
kratek kulturni program, v katerem bodo
nastopili Sonja Drakslerjeva, Nada Sev-
škova, Milan Gorenšek in Lojze Rozman.
V uvodu bo poleg nagovora o pomenu
svetovnega dneva zdravja še Milan Štan-
te obujal spomine na prva povojna leta
celjskega gledališča. Vstopnine ne^bo, or-
ganizatorji pa so se odločili, da bodo po-
birali prostovoljne prispevke, ki jih bodo
namenili akciji revije Arena »Vsi za vse
—	bolnike v Fonici«. Kulturni spored bo
pravzaprav nadaljevanje zelo uspele od-
daje Celjani-Celjanom, ki so jo obisko-
valci z navdušenjem sprejeli.
CELJSKI TRG
Sreda je tržni dan, ko se zberejo na
prodajnem prostoru prodajalci z najraz-
ličnejših krajev ožje in širše domovine.
Toda — prav neverjetno je, kako na ta
obisk vpliva vreme. Ko je v sredo zapa-
del sneg, je bila celjska tržnica kljub
tržnemu" dnevu skorajda prazna. Žalost-
no podobo pa sta še bolj izpopolnjevali
dve zlomljeni mizi, ki ju je prejšnji te-
den — tako za šalo nekdo — ponoči raz-
dejal.
Sicer pa je tržnica dobro prekrbljena.
Zlasti veliko je solate iz Dalmacije, ki jo
prodajajo po 300 dinarjev, dovolj pa je
tudi motovilca po 700, regrata po 400 do
500, radiča po 1200 do 1400 in nekaj špi-
nače po 800 do 1000 dinarjev kilogram.
Krompir še vedno prodajajo po 100 di-
narjev, jabolka pa po 150 do 2^0 dinar-
jev kilogram. Orehi so po 1000 dinarjev
—	jederca po 3200 — jajčka pa stanejo
45 dinarjev, ali pa tudi 50 dinarjev eno.
CELJE
V	času od 11. do 25. 3. je bilo v Celju
rojenih 70 dečkov in 81 deklic, poročilo
se je 23 parov.
UMRLI SO: Fedran Janez iz Vologa,
star 73 let; Aubreht Marjan, z Velike Pi-
rešlce, star 22 let; Košar Rajmund iz
Celja, star 57 let; Dolinšek Marija iz Pet-
rovč, stara 78 let; Petecin Marija iz Celja,
stara 71 let; Krempuš Vincenc iz Celja,
star 54 let; Mohor Janez iz Šmatevža, star
81 let; Stornik Rajmund iz Celja, star
76 let; Zorman Rezi iz Celja, stara 57 let;
Blatniik Primož iz Ločice star 1 dan; Mi-
ljanovič Ljubomir iz Lok, star 24 let; Pre-
šiček Ana iz Lesičnega, stara 57 let; Jaz-
binšek Miroslav iz Celja, star 42 let; Cu-
ček Siniša iz Rogatca, star 2 dni; Štepic
Matilda iz Celj£(, stara 89 let; Tonjko An-
ton iz Zgornjega Tinskega, star 76 let;
Petek Amalija iz Celja, stara 63 let; Ura-
njek Antonija iz Zg. Ponikve, stara 67
let; Cernoša Anton iz Kačjega dola, star
61 let; Ringer Ivan iz Ostrožnega, star 52
let.
ŽALEC
V	času od 19. do 25. 3. se je v matičnem
okolišu Žalec rodila 1 deklica, poročili so
se: Herodež Štefan, kmet iz Tabora 52
in Cizej Amalija, kmetovalka iz Šentru-
perta 12; Zupane Roman, pletilni tehnik
iz Brega pri Polzeli 65 in Hliš Jožesa, ke-
ramična delavka z Letuša 96.
UMRLI SO: Ribič Marija, stara 93 let,
upokojenka, Latkova vas 14; Krempuš
Alojzij, star 84 let, socalni podpiranec
iz Celja, Na Okopih 2 (umri v Dobriši va-
si 25); Cmak Franc, star 83 let, socialni
podpiranec iz Tabora 2; Porle Jožef, star
68 let, upokojenec, Gornja vas pri Prebol-
du 54.; Teržan Marija, stara 80 let, polje-
delka iz Sv. Jungerta 69 (umrla v Galici-
ji 55); Grum Ana roj. Zdolšek, stara 84
et, gospodinja Petrovče 51; Randl Mar-
gareta roj. Uplaznik, stara 77 let, druž.
upokoj. iz Matke št. 12; Jelen Pavel, star
57 let, upokojenec, Looica ob Savinji 74.
DVE MLADI ŽIVLJENJI
V	Nizki se je pred dnevi zgodila pro-
metna nesreča, ki je pretresla vso mozir-
sko občino in tudi druge ljudi v sosed-
njih krajih. Življenje sta izgubila dva
mlada človeka.
Voznik vprege FRANC KRAJNER je pe-
ljal iz Varpolja voz desk proti Nazarju
po svoji desni polovici cestišča. Na zadnji
strani vozu — bil je večer — v višino 1,20
metra imel luč — petrolejko. Za njim je
privozil mopedist DANE PLANOVŠEK
roj.' 1950 iz Nazarja 35 s sopotnikom
STANKOM P LA NO VSE K roj. 1950 iz Dob-
letine 20. Zaletela sTa se v zadnji desni
del voza s takšno silo, da je deske potis-
nilo naprej za 60 cm. Zaradi izredno hu-
dih poškodb sta podlegla na kraju nesre-
če.
S KOLESOM V SMRT
Iz Cerkelj se je peljal s kolesom proti
domu MARTIN BABIC roj. 1903 iz Gazic
5. Vozil je sem ter tja in pri vožnji po
klancu navzdol padel ter obležal v neza-
vesti. Isti dan so ga prepeljali v brežiško
bolnišnico, kjer pa je po dveh dneh zdrav-
ljenja umrl zaradi dobljenih poškodb.
PO NESREČI POBEGNIL
Voznik tovornega avtomobila last trg.
podjetja Mene Celje, MARTIN LENOV-
ŠEK je vozil iz Šentjurja proti Celju in
zaradi prehitre vožnje na blagem levem
zavoju z vso hitrostjo zapeljal v jarek ob
cesti. Prevrnil se je tako, da se je vozilo
postavilo z zadnjimi kolesi navzgor in se
nato prevrnilo narobe, da so kolesa štrle-
pobegnil in to takoj za tem, ko so ga va-
ščani potegnili iz zmečkane kabine. So-
voznik JOŽE ZALOŽNIK je pri nesreči do-
bil pretres možganov ter zlom leve noge.
Materialna škoda na avtomobilu in emba-
laži je ocenjena na 30.000 N-dinarjev.
OTROK NA CESTI
Iz Šempetra je vozil proti Celju z oseb-
nim avtomobilom IVAN KLANCNIK s hit-
rostjo 40 km na uro. Na križišču pri banki
v Žalcu je nenadoma pritekel pred avto-
mobil šestletni ZLATKO COKAN, katere-
ga je vozilo zbilo po cesti. Odpeljali so
ga v celjsko bolnišnico kjer so ugotovili,
da ima pretres možganov. Voznik je bil
| trezen.
NEPREVIDNA KOLESARKA
Po cesti Heroja Gašperja v Šoštanju je
peljal z osebnim avtomobilom IVAN TE-
KAVC, iz stranske ulice pa je na pred-
nostno pripeljala kolesarka SILVA KUR-
NIK ne da bi se prepričala, če je cesta
prosta. Voznik je kolesarko zadel in zbil
na kup peska ob cesti. Dobila je pretres
možganov in rane na glavi t
KLJUB ZAVIRANJU TRČENJE
Iz Bohorina se je proti Zrečam peljal
motorist SREČKO KOVŠE, v isti smeri
pa je šla peš tudi pravilno po levi strani
ceste ALOJZIJA JESENICNIK. Ko jo je
v Zgornjih Zrečah motorist hotel prehi-
tevati je iz neznanega vzroika prečkala
cesto. Klub zaviranju motorist ni mogel
preprečiti nesreče in je žensko zadel z
desno stranjo krmila in desno nogo tako
da je padla po cesti ter dobila več ran
po glavi in pretres možganov.
PODRL DREVO
Voznik osebnega avtomobila FRANC
GAVEZ je vozil iz Velenja proti Šoštanju
po Kidričevi cesti. Ko je prehiteval drugi
osebni avtomobil mu je nasproti pripeljal
avtomobil, kateremu se je izognil s tem;
da je naglo zavil na desno, vendar ga je
zato pričelo zanašati, tako, da je zavozil
preko ceste na pločnik, podrl obcestno
drevo, se prevrnil na ceveh toplovodne
napeljave in obstal na kolesih. Voznik
in sopotnik sta imela izredno srečo, saj
je samo prvi dobil manjše poškodbe. Ško-
do na avtomobilu so ocenili na 6.000 N-
dinarjev.
V AVTOBUS
Iz Vojnika je vozil proti Celju z avto-
busom, last Izletnika, ŠTEFAN ŠMERC,
kateremu' je pripeljal naspoti voznik oseb-
nega avtomobila STANISLAV ROŽANC.
Na mokri in spolzki cesti je pri zaviranju
na ostrem ovinku zaneslo osebni avto-
mobil v levo, da je trčil v avtobus. Pri
tem si je voznik zlomil desno pogačico
in dobil nalom levega kolena, prvi sopot-
nik ALOJZ ZEKELŠEK je dobil pretres
možganov, drugi sopotnik ANTON HLA-
DIN pa rano na čelu. V avtobusu, je bilo
laže poškodovanih pet potnikov, škode
na obeh vozilih je za 20.500 N-dinarjev.
NEZNAN VOZNIK
Kolesar IVAN UPLAZNIK se je ,peljal
po cesti III. reda iz Prebolda proti Gor-
nji vasi, ko ga je — po njegovi izjavi —
nenadoma zbil na rob cestišča neznan
voznik osebnega avtomobila. Kolesar je
dobil pretres možganov.
Friedlander S.: Pio XII. i Treči Reich.
Dokumenti. Zagreb 1966. S. 28386.
Berben P.: Atentat na Hitlera. Zagreb
1966. S. 28385.
Marcuse H.: Ero si civilizacija. Filozof-
sko istraživanje Freuda. Zagreb 1965. S.
28400.
Črnivec M.: Astrolabij v geodetski astro-
nomiji. Ljubljana 1966. S. 28242.
Suvin D.: Od Lukinja do Lunjika. Povi-
jesni pregled i antologija naučnofantastič-
ke literature. Zagreb 1965. S. 28250.
Milisavljevdč R. D.: Šta su društvene po-
jave i društvene svesti. Beograd 1965. S.
28237.
Marksova misao. Beograd 1964. S. 28251.
IV
od 2. IV.
do 8. IV.
NEDELJA, 2. 4.
9.30 Poročila (Ljubljana); 9.35 Neznani kra-
ji — ponovitev (Ljubljana); 10.00 Kmetijska
oddaja (Beograd); 10.45 Operna scena — po-
novitev (Ljubljana); 11.15 Kaleidoskop — po-
novitev (Ljubljana); 11.35 Serijski film za
otroke (Ljubljana); 12.00 Nedeljska TV konfe-
renca (Zagreb); . . . Ponavljamo za vas (Ljub-
ljana); 15.15 Moskva: Glas pomladi (Intervi-
zija); 16.05 Poročila (Beograd); 16.10 Doku-
menti in čas (Beograd); 16.40 Rezerviran čas
(Ljubljana); 17.10 Serijska mladinska igra
(Beograd); 17.50 Serijski film »Izgubljeni v
vesolju« (Ljubljana); 18.40 Prenos športnega
dogodka (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beo-
grad); 20.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.50 Izbor
popevke za pesem Intervizije (Zagreb); 21.50
Propagandna oddaja (Ljubljana); 22.00 Zadnja
poročila (Ljubljana).
PONEDELJEK, 3. 4.
9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 Ruščina (Za-
greb); 11.40 Kaj je elektrika — TV v šoli
(Ljubljana); 14.50 TV v šoli — ponovitev
(Zagreb); 15.50 Ruščina — ponovitev (Za-
greb); 17.15 Poročila (Zagreb); 17.20 Mali svet
—	oddaja za otroke (Zagreb); 17.40 Risanke
(Beograd); 17.55 TV obzornik (Ljubljana);
18.15 Aktualna tema (Ljubljana); 18.30 O na-
šem govorjenju (Ljubljana); 18.55 Znanost in
tehnika (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni
pregled (Beograd); 19.40 Portreti — dr. Jo-
van Hadži (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Be-
ograd); 20.30 TV drama (Beograd); 21.30 Mali
komorni koncert (Zagreb); 21.45 Knjiga, gle-
dališče, film (Beograd); 22.05 TV dnevnik
(Beograd).
TOREK, 4. 4.
18.25 Poročila (Ljubljana); 18.30 21. leto
APZ Tone Tomšič — kult. reportaža (Ljublja-
na); 18.50 Rezerviran čas (Ljubljana); 19.40
T V obzornik (Ljubljana); 20.00 Celovečerni
film (Ljubljana); 21.30 Rezerviran čas (Ljub-
ljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana).
SREDA, 5. 4.
9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.35 Angleščina
(Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe
(Beograd); 14.50 T V v šoli — ponovitev (Za-
greb); 15.45 Angleščina — ponovitev (Zagreb);
16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev
(Beograd); 17.00 Poročila (Ljubljana); 17.05
Na deveti otok — serijska potopisna reporta-
ža (Ljubljana); 17.30 Poljudnoznanstveni film
iz serije »Ekspedicija« (Ljubljana); 17.55 T V
obzornik (Ljubljana); 18.15 Tisočkrat zakaj
—	oddaja za otroke (Beograd); 19.00 TV po-
stojanke — reportaža (Ljubljana); 19.30 Mo-
zaik kratkega filma (Ljubljana); 20.00 TV
dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljublja-
20.37 A. T. Linhart: Matiček se ženi —
prenos iz Drame SNG (Ljubljana); 21.40 Jazz
festival na Bledu (Ljubljana); 23.00 Zadnja
poročila (Ljubljana).
ČETRTEK, 6. 4.
9.40 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Angleščina
(Beograd); 11.30 Glasbeni pouk (Beograd);
14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagre-b); 16.10
Kaj je elektrika — TV v šoli (Ljubljana);
16.40 Glasbeni pouk — ponovitev (Beograd);
17.05 Poročila (Ljuhljana); 17.10 Pajac — Tik
tak (Ljubljana); 17.25 Slike sveta — otroški
filmski žurnal (Beograd); 17.55 TV obzornik
(Ljubljana); 18.15 Kaleidoskop — oddaja za-
nimivosti (Ljubljana); 18.35 Zabavno-glasbeni
zaslon (Beograd); 19.00 Dežurna ulica — hu-
moristična oddaja (Beograd); 19.40 Cik cak
(Ljubljana); 19.54 Medigra (Ljubljana); 20.00
TV dnevnik (Beograd); 20.30 Aktualni pogo-
vori (Beograd); 21.10 Koncert zagrebških soli-
stov (Zagreb); 22.10 TV dnevnik (Beograd).
PETEK, 7. 4.
9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 Angleščina
(Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe Be-
ograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb);
15,45 Angleščina — ponovitev (Zagreb); 16.10
Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Beo-
grad); 17.05 Poročila (Ljubijana); 17.10 Egner:
Razbojniki iz Kardemomme — I. del pred-
stave za otroke (Ljubljana); 17.55 TV obzor-
nik (Ljubljana); 18.15 Filmski pregled (Ljub-
ljana); 19.30 Operna scena (Ljubljana); 20.00
TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik cak (Ljub-
ljana); 20.37 Moby Dick — ameriški celovečer-
ni film (Ljubljana); 22.00 Zadnja poročila
(Ljubljana).
SOBOTA, 8. 4.
9.40 TV v šoli (Zagreb); 14.50 Ponovitev TV
v šoli (Zagreb); 17.05 Poročila (Zagreb); 17.10
Posnetek konjskih dirk v Aintreeju (Zagreb);
17.40 Kje je, kaj je — oddaja za otroke (Beo-
grad); 17.55 TV obzornik (Lubljana)- 18 15
Vsako soboto — pregled T V sporeda (Ljublja-
na); 18.30 Glasbeni kotiček (Ljubljana); 18 40
Francoski kratki film (Ljubljana); 19.15 Po-
pularna baletna oddaja — Dutilleux: Volk
(Ljubljana); 19.40 Cik cak (Ljubljana); 20.00
TV dnevnik (Beograd); 20.30 Oživele kroni-
ke — Bled (Ljubljana); 21.10 Serijski film
»Ben Casey« (Ljubljana); 22.00 Dunaj: Izbor
popevke za Grand Prix Evrovizije (Evrovizi-
ja); 23.45 Zadnja poročila (Ljubljana).
SlADSO CELJE
Nedelja, 2. aprila: 11.00 — napoved časa in
programa; 11.05 — pogovor s poslušalci
(predstavljamo kandidate za volitve v pred-
stavniška telesa); 11.20 — obvestila; 11.30 —
za nedeljsko razvedrilo; 11.45 — naši poslu-
šalci čestitajo in pozdravljajo; 12.45 — lite-
rarna oddaja; 13.00 — zaključek oddaje.
V dneh od 3. do vključno 8. aprila se bodo
oddaje začele vsak dan ob 16.00 s posnetkom
z nove Jugotonove plošče ter čestitkami po-
slušalcev. Vtem ko bo celjska kronika ob
17.00, bodo obvestila ob 17.15. Razen tega se
bodo zvrstile še naslednje oddaje:
ponedeljek, 3. aprila: 17.25 — športni pre-
gled; 17.40 — P. Mascagni: Cavalleria rusti-
cana;
torek, 4. aprila: 17.25 — mladinska oddaja;
17.40 — glasba z izposojenih plošč;
sreda, 5i aprila: 17.25 — iz dela celjske ob-
činske skupščine; 17.35 — glasbena medigra;
17.45 — iz delovnih kolektivov;
četrtek, 6. aprila: 17.25 — radijski feljton;
17.40 — pesmi za naše poslušalce;
petek, 7. aprila: 17.25 — turistična oddaja;
17.40 — za vsakogar nekaj;
sobota, 8. aprila: 17.25 — naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo, drugi del; 17.40 —
za prijeten konec tedna.
Pestra dejavnost RK
MINULO SOBOTO JE BILA V MOZIRJU OBČINSKA KONFEREN-
CA RDEČEGA KRIŽA. POLEG VEČJEGA ŠTEVILA RAZNIH HUMA-
NITARNIH AKCIJ SO ČLANI ORGANIZACIJE IZVEDLI TUDI VEC
PREDAVANJ IN TEČAJEV TER POMAGALI SOCIALNO OGROŽENIM.
Organizacija RK v mozirski obči-
ni združuje skoraj štiri tisoč aktiv-
nih članov. V minulem obdobju so
organizirali okrog tisoč odvzemov
krvi na Ljubnem, v Mozirju iin Lu-
čah, kamor so prihajali darovalci iz
okoliških zaselkov in naselij. Da so
krvodajalci v Gornji Savinjski doli-
ni res aktivni, potrjujejo tudi dej-
stva, da so na zadnji proslavi RK
podelili 28 zlatih in 115 srebrnih
značk ter eno diplomo.
Lani so organizirali tudi več teča-
jev, tako tečaj prve pomoči za ob-
čane Gornjega grada, Bočne, Luč in
Rečice ob Savinji 'ter za delavce
gozdnega gospodarstva v Nazarjih.
V Bočni, Lučah in Gornjem gradu
(Nadaljevanje na 8. strani)
Tekmovanja v vajah na orodju
MOZIRJE
Na občinskem pionirskem prvenstvu v va-
jah na orodju, ki je bilo pred dnevi v Mozir-
ju, je nastopilo 5 vrst. Pri pionirjih in pio-
nirkah je zmagala osnovna šola iz Mozirja
pred Ljubnim in Gornjim Gradom. Tudi med
posamezniki so bili naboljši Mozirjani — pri
pionirkah Završnik, Štiglic in Napotnik, pri
pionirjih pa Benetek, Ivanuša in Pavlin.
ROGAŠKA SLATINA
Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v va-
jah na orodju, ki je bilo pred dnevi v Roga-
ški Slatini, sta nastopili le šoli iz Šmarja in
Rogaške Slatine. Pri pionirjih in pionirkah
so zmagali zastopniki osnovne šole iz Rogaške
Slatine kot vrsta in med posamezniki, kjer
so bili pri pionirjih najboljši Klemenčič, Glav-
nik in Tajnšek, pri pionirkah pa Poš, Sovre
in Gobec; Tudi mladi telovadci iz Šmarja so
pokazali lepo znanje. Z izgradnjo telovadnice
v Kozjem in opremo telovadnice v Rogatcu
bo drugo šolsko leto vsekakor občinsko pr-
venstvo v tej športni zvrsti množičnejša.
ŽALEC
Na občinskem prvenstvu pionirjev in pio-
nirk v vajah na orodju je v Žalcu nastopilo
okrog 90 mladih tekmovalcev. Pri pionirjih
je bil naslednji vrstni red: 1. Žalec, 2. Pre-
bold, 3. Braslovče, 4. Vransko in 5. Griže.
Med posamezniki so bili najboljši — Brezni-
kar, Cas in Šepec (vsi Žalec). Pri pionirkah
je bil vrstni red naslednji: 1. Žalec, 2. Pre-
bold, 3. Braslovče, 4. Vransko in 5. Griže.
Tudi pri pionirkah so bile najboljše posamez-
nice iz Žalca — Šale j, Selevšek in Gordij.
VELENJE
Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v va-
jah na orodju, ki <je bilo pred dnevi v Ve-
lenju, je nastopilo 8 telovadnih vrst. Pri pi-
°nirjih in pionirkah je zmaga pripadala I.
osnovni šoli iz Šoštanja. Vrstni red: ponir-
ji — 1. I. osnovna šola šoštanj, 2. osn. šola
Gustava šiliha, Velenje, 3. osn. šola M. Pin-
tarja, Velenje in 4. II. osn. šola šoštanj. Po-
samezniki — 1. Sevčnikar (šoštanj), 2. Pla-
nine (M. P.), 3. Jan (I. osn. šoštanj). Pionir-
ke — 1. osn. šoštanj, 2. M. Pintarja, Velenje,
4. II. osn. šoštanj. Posameznice — 1. Praz-
nik (I. osn. šoštanj), Zj Kolar (G. Š.), 3.
Teran (I. osn. šoštanj). Tekmovanje je bilo
na kvalitetni ravni.
LAŠKO
Na občinskem prvenstvu v vajah na orodju
sta se v Laškem pomerili osnovni šoli iz Ra-
deč in Laškega. Pri pionirjih in pionirkah so
zmagali zastopniki laške šole pred radeško.
Med posameznicami so bile najboljše Gobec,
Klakocar in Gorišek — vse iz Laškega, pri
pionirjih pa Zoreč iz Laškega, Musar iz Radeč
in Urankar iz Laškega.
CELJE
Na celjskem občinskem tekmovanju je v
obeh konkurencah zmagala ekipa II. osnovne
šole. Pri pionirjih pred osn. šolo I. celjske
čete in IV. osn. šolo, pri pionirkah pa pred
IV. osn. šolo in osn. šolo Vojnik. Med posa-
mezniki sta bila prva Skoberne iz IV. osn.
šole in Koširjeva II. osn. šola.
NA SVOJEM IGRIŠČU
Preteklo nedeljo se je pričel spomladanski
del tekmovanja v zvezni rokometni ligi. Celj-
ski rokometaši so v prvem kolu gostili ekipo
Zagreba, ki je naj resnejši kandidat za osvo-
jitev leiošnjega državnega prvaka. Temu pri-
merno je bil tudi rezultat srečanja 25:11 za
Zagreb.
Kljub že poznani razliki v kvaliteti obeh
ekip pa se nismo mogli znebiti vtisa, da bi
Celjani v nedeljo lahko izvlekli ugodnejši re-
zultat. Niso znali prebiti obrambnega zidu
visokih nasprotnikovih igralcev, proti koncu
pa jim je tudi pošla sapa, medtem ko so gost-
je odigrali vso tekmo v istem tempu. Skrat-
ka, celjski rokometaši so bili kondicijsko
slabše pripravljeni, poleg tega pa še utrujeni,
saj so v zadnjih dnevih vložili vse sile pred-
vsem v dokončno ureditev igrišča.
Jutri, v soboto bo v drugem kolu v Trbov-
ljah derbi obeh slovenskih ekip v zvezni
ligi — Rudar : Celje.
Nogometaši slabo
Podobno kot za rokometaše, tudi za celjske
nogometaše velja; da niso kaj prida priprav-
ljeni za začetek spomladanskega dela tekmo-
vanja. To pričajo tudi nedeljski rezultati, ko
so tri celjske enajstorice osvojile vsega eno
točko.
Najbolj je »presenetila« ekipa Celja, ki na
svojem igrišču ni znala ugnati novinca v ligi.
Slavijo iz Vevč. Poražen je zapustil svoje igri-
šče tudi Olimp, medtem ko je Kladivarju na
tujem le uspelo iztržiti točko. Moramo reči,
da dajejo ti prvi rezultati kaj slabe obete
za ponovni kvalitetni dvig celjskega nogometa
v tem letu.
ŠAH
V nedeljo 2. 4. ob 9. uri bo v celjskem
šahovskem domu brzopotezno prvenstvo Slo-
venije za mladince. Prireditelj pričakuje pri-
jave okrog 50 mladih šahiistov iz vse Slove-
nije. Posebej pa apelira na šahovske organi-
zacije celjske tekmovalne skupnosti, da se
tekmovanja udeleže s čim večjim številom
svojih mladincev. Pravico nastopa imajo vsi
mladinci, ki še niso prekoračili dvajsetega
leta starosti.
Uspeh celjskih alpinistov
še nekaj dni, pa bodo tudi celjski alpinisti
začeli zopet z aktivnostjo v gorah. V pretek-
lem letu so zabeležili nekaj pomembnih uspe-
hov, posebno še, če se spomnimo, kako skopo
je bilo poletje z lepimi dnevi. Plezali so v
vseh pomembnejših stenah Savinjskih alp,
Julijcev, v skupini Treh Cin, Grossglockner-
ja, v švicarskih Alpah in še kje. Začeli so že
kar pozimi, saj so zabeležili od novega leta
1966 pa do 1. maja kar 43 zimskih pristopov
na vrhove visoke nad 2.000 metrov. 5. februar-
ja sta Lojze Golob dn Boštjan Škorjak pre-
magala Arnškovo smer (V) v Dedcu. Med
prvomajskimi prazniki je več navez plezalo
v Armškovi in Desni smeri (V.) v Dedcu.
Škorjak pa je v teh dneh sodeloval na taboru
alpinistov v Paklenici in plezal v Anic Kuku.
Devetega maja je celoten alpinističen odsek
odlično organiziral smučarsko tekmovanje na
Korošici za Kokošinekov memorial. Ta je bil
v dneh od 8. do 18. julija, vodil pa ga je
Ciril Debeljak. Celjani Jože Kodre, Elč Kušt-
rin in Jožica Antloga, so plezali v severni
steni Euscherkarkopfa, Grosser Barenkopfa
in še drugih sosednjih stenah. Povzpeli so se
seveda tudi na sam Grossglockner. Janez Go-
lob se je v avgustu že drugič udeležil jugoslo-
vanske odprave v Kavkaz. Tu je v družbi z
Dragom Zagorcem uspel premagati severni
greben Koštan taua (4a) in pa smer Amofe-
jeva v Mižirgiju, ki se ocenjuje z oceno 5 b.
Soplezalec v Gestoli (5a) pa mu je bil Janez
Krušic. Vsekakor odlično, če vemo da vsak
vzpon traja pet ali šest dni. Potem so odšli
še Renato Vrečer, Tone Arnol, Peter Kodre in
Elč Kuštrin avgusta v skupino Treh Cin. Pre-
plezali so Dibonov raz (IV.), Mazzorana —
Milani (VI.), Mosca kamine (IV.), v Veliki
Cini. Poleg tega pa še SZ raz v Paternokoflu
(V.) in pa Preussovo poč v Piccolissimi (V.).
Še en član AO se je mudil v tujini. To je bil
Boštjan Škornjak. Ker pa je bi sam, je pri-
stopil samo na Vranerlisgartli. Poskušal je
priti tudi na Monch, vendar mu samemu ni
uspelo.
Poleg tega moramo omeniti še alpinistični
tabor v Robanovem kotu. Zaradi slabega vre-
mena je bilo samo nekaj vzponov v Poljskih
devicah. AO je sodeloval tudi z mladinskim
odsekom in poskrbel za tehnično izvedbo ori-
entacijskega tekmovanja na Korošici. Med
pomembnejše vzpone doma spadata še vzpona
Lojzeta Goloba z Gričarjem preko Zajede v
Šitah (VI.) in pa Toneta Arnola in Petra
Kodreta po Direktni smeri (VI.) v Štajerski
Rinki. Posebej pa moramo omeniti odlično
alpinistko Jožico Antloga, ki je poleg vzpo-
nov v Grossglocknerju opravila še s smermi
kot je Rumena zajeda (V.—VI.) v Koglu, Raz
Jalovca (V.), Belač—Zupanovo (V.) v Stihih,
Skalaško (V) in pa Čopov steber (VI.) v se-
verni steni Triglava. S temi vzponi se je ta
res odlična plezalka uvrstila med naše naj-
boljše alpinistke. Med prvenstvenimi vzponi
velja omeniti smer v levi glavi Turške gore,
ki sta jo zmogla Janez Golob in Pušnik.
Zima 1966/67 žal ni prinesla zaželenega.
Bilo je opravljenih več zimskih pristopov. 3.
februarja 1967 so Peter Ivanov?ky, Ivan Sre-
bot, Mišo Teržan, Franček in Jelka Krumpak
opravili grebensko prečenje Grofičke. Tone
Vrečko in Silvo Jošt pa sta 16. marca preple-
zala desno smer v Dedcu (V.). 18. in 19.
marca so alpinisti zabeležili še en viden
uspeh. Jože Kodre in Elč Kuštrin sta na
Vršiču opravila izpit za gorske vodnike.
Za letošnjo plezalno sezono se člani AO
prav pridno pripravljajo v »plezalnem vrtcu«
na Grmadi in Srebotniku. Vse, ki jih mika
alpinizem vabijo v plezalno šolo, ki se bo
začela 6. aprila ob 19. uri na Planinskem
društvu v Stanetovi 1. Tu se bo vsak kar
najhitreje seznanil z varno hojo po skalah
in ledu.
Želimo jim mnogo uspehov pri pridobivanju
novih članov in pa lepih dni v gorah.
Pogled na GROSSGLOCKNER
V APRILU: 12 dni JERUZALEM, 6 dni RIM,
7 dni ZURICH, 7 dni AŽURNA OBALA, 8 dni
BASEL.
PRVOMAJSKA POTOVANJA: 10 dni CARI-
GRAD, 8 dni RIM—CAPRI, 9 dni LONDON—
PARIŠ, 7 dni BERN, 9 dni PARIŠ—AŽURNA
OBALA, 7 dni PARIŠ.
Izdelane programe za posamezna potovanja
prejmete v poslovalnici KOMPAS Celje, oziro-
ma vam jih po želji pošljemo na vaš naslov.
Vsi KOM PASOVI prevozi bodo izvršeni z
najsodobncje opremljenimi avtobusi znamke
»MERCEDES«.
PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE-
TOM OBIŠČITE TURISTIČNO AVTOBUSNO
PODJETJE KOMPAS CELJE, TOMŠIČEV
TRG 1, TELEFON 23-50.
MALI OGLASI
PRODAM
FIAT 615 poltovorni, prodam. Naslov v upravi
lista.
25 KOMADOV salonit plošč 1 X 1,25 m pro-
dam. Naslov v upravi lista.
FIAT 750 — 65 prodam. Kari Verbič, Košnica
5 — Celje.
MOTORNO kolo PUCH 250 ccm — 1957 v voz-
nem stanju prodam. Naslov v upravi lista.
OPREMO za spalnico, kompletno prodam. Na-
slov v upravi lista.
KUHINJSKO pohištvo in otroško posteljico
— rabljeno prodam. Ogled vsak dan od 11.
do 12. ure. Anton Gregorič, Celje, Ljubljan-
ska cesta 6.
DOBRO ohranjen mpped prodam. Naslov v
upravi tržnice Celje.
BREJO kravo prodam. Platovšek, Zadobrova
125 a — Škofja vas.
NOVO hišo prodam. Franc Petek, Celje, Koš-
nica 15.
400—500 SADIK 2-letnega ligustra za živo mejo
prodam. Kreiitz, Sevnica, Glavni trg 17.
NOVO kosilnico benčesko na pogon z nafto
z vozičkom prodam. Franc Fidler, Nova vas
16 — Šentjur pri Celju.
OSEBNI avto FIAT 600 prodam po ugodni
ceni. Štefan Frlič, Čopova 2 — Celje.
TOVORNI avto znamke TAM Pionir v voz-
nem stanju prodam. Zavarovan in registri-
ran za leto 1967. Naslov v upravi lista.
FIAT 600 D zelo dobro ohranjen prodam. Na-
slov v upravi lista.
POLOVICO dvostanovanjske hiše z lepim vr-
tom v Celju prodam. Pismene ponudbe pod
1 šifro »KOMFORT 6,500.000«.
DVOSEDEZNI moped z novim gus cilindrom,
prevožen 14.000 km prodam ugodno. Franc
Krašovec, Otok 3 — Ulica V. Prekomorske
brigade 8.
POSESTVO prodam ali da-m v najem. Edvard
Soline, Podgorje 8, Šentjur pri Celju.
POSESTVO z gospodarskim poslopjem, takoj
vseljivo prodam ugodno za 3.500.000 din. Mi-
ha Fendre, Žeger 21, Prevorje, Šentjur pri
Celju.
FIAT 750 (33.000 km) dobro ohranjen prodam
ugodno. Slavko Verdev Celje, Gregorčičeva
2.
VSELJIVO hišico v Šentjurju, obnovljeno,
elektrificirano, blizu avtobusa, železnice,
trgovine — s sadnim vrtom prodam za tri
milijone S-din ali zamenjam. Informacije:
Celje, Pod gradom 9.
HIŠO z gostinskim lokalom v Piranu prodam
ali zamenjam za hišo z nekaj zemlje v bliži-
ni Celja, pri cesti, da je mogoč dovoz s
kamionom. Pismene ponudbe pošljite na na-
naslov: Štefka Mlakar, Piran, Ul. Svobode 9.
SLADKO seno in lepo parcelo proda: Ivan
Pader, Vojnik 58.
ENONADSTROPNA — dvostanovanjska, delno
takoj vseljiva hiša, 10 minut od železniške
postaje naprodaj. Naslov v upravi lista.
SLADKO seno — lucerno in desni vzidljiv šte-
štedilnik prodam ugodno. Celje, Teharska
c. 38.
VISOKOPRITLICNO novo enodružinsko hišo
s centralno kurjavo, veliko garažo in vrtom
takoj vseljivo prodam. Jurij Pilih, Celje,
Grčarjeva ulica 15.
MALO rabljeno pohištvo za samsko sobo —
garsoniero prodam ugodno. Ogled možen
vsak dan od 15. ure dalje. F. Oberžan, Otok
3, Jugomont l/III — Celje.
OLEANDRE prodam. Vprašati: Celje, Ljub-
ljanska c. 74 a.
FIAT 600 zelo dobro vzdrževan prodam. Na-
slov v upravi lista.
ELEKTRIČNI štedilnik skoraj nov prodam.
Petrovič, Miklošičeva 11 b, po 14. uri.
TURISTIČNA društva in lastniki novejših hi-
šic okrasite parke in ograje z živo mejo sa-
dik ligustra (kostike). Ugoden nakup! Ribič,
Vojnik.
ELEKTRIČNI motor — 3-fazni, 3 KS skoraj
nov prodam ugodno. Ivan Gajšek, Pečovnik
26.
MOTORNO kolo s teleskopi skoraj nov in nov
varilni transformator prodam poceni. Jože
Karin, Celje, Šlandrov trg 3.
KUPIM
MALI kozolec ali uto kupi: Ivan Tajnšek,
Skorno — Šmartno ob Paki.
HIŠO na Otoku ali okolici kupim. Plačam v
devizah. Naslov v upravi lista.
PRALNI stroj EKA kupim. Naslov v upravi
lista.
ROČNO mlatilnico z zobčenikom ali brez, lah-
ko tudi v nerabnem stanju kupim. Otmar
Zibert, Železno'16 — Žalec.
ENOSOBNO komfortno stanovanje, v Celju ali
bližnji okolici kupim. Plačam dobro. Naslov
v pravi lista.
STANOVANJE
NUDIM stanovanje na manjšem posestvu na
mirnem kraju za delno pomoč. pri delu.
Zadobrova 125 af— Škofja vas — Platovšek.
OPREMLJENO sobo oddam, prednost imajo
dijakinje. Naslov v upravi liista.
MOŠKEMU oddam prazno sobo. Naslov v
upravi lista.
GARSONIERO zamenjam za enosobno stano-
vanje ali garsoniero v montažnih blokih na
Otoku — proti nagradi. Naslov v upravi li-
sta.
OPREMLJENO sobo oddam. Alojz Štraus, Ce-
lje, Popovičeva 31.
RAZNO
OTROKA vzamem v varstvo na dom. Naslov v
upravi lista.
OBVESTILO
CENJENE stranke obveščam, da zaradi bo-
lezni preneham s poslovanjem delavnice zla-
tarske obrti 31. marca 1967. Vse stranke lah-
ko dvignejo svoja popravila do tega dme v
delavnici, lahko pa bodo dvignile tudi po 1.
aprilu ob določenih dnevih, objavljenih na
vhodnih vratih. — Zlatar ORLCNIK, Ceije,
Zidanškova 5.
OPOZORILO
Gozdno gospodarstvo Celje opozarja vse prebivalstvo na
svojem območju, predvsem mladino, da je v tem letnem času
prepovedano netiti ogenj v gozdu ali v bližini gozda (Ur. list
SRS 30 65).
Vsak prebivalec, ki opazi v gozdu požar, je po zakonu
dolžan ta požar takoj prijaviti najbližji postaji milice ali pa
najbližjemu gozdnemu obratu oziroma logarju.
Gozdno gospodarstvo Celje
Trgovsko podjetje
»AGROPROMET«
Celje, Bežigrajska 13
razglaša prosta delovna mesta:
—	skladiščnika,
—	dveh trgovskih pomočnikov, za prodajalno v Žalcu.
Pogoji:
—	za skladiščnika: kvalificiran delavec v trgovini živilske
stroke in 5 let prakse,
—	za prodajalca: trgvski pomočnik živilske stroke, s končano
šolo za prodajalce in nekaj prakse.
Nastop dela po dogovoru. Poizkusno delo traja 2 meseca.
Osebni dohodek se obračunava po pravilniku podjetja o delitvi
OD. Prednost imajo kandidati s stanovanjem v Celju. Pismene
ponudbe sprejemamo do 13. aprila .1967.
»Delovna skupnost Splošne bolnišnice Celje
razpisuje naslednji delovni mesti:
1.	ŠEFA PATOLOGIJE
2.	SPECIALIZANTA IZ NEVROPSIHIATRIJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še
posebne pogoje in to
pod 1. specialistični izpit iz patologije z najmanj 5-letnim
specialističnim stažem. Prednost imajo kandidati z opravljenim
izpitom iz sodne medicine;
pod 2. končano medicinsko fakulteto z najmanj 3-letnim
delovnim stažem.
Za kandidate je predpisano 3 mesečno poizkusno delo.
Kandidati morajo svoje prošnje s kratkim življenjepisom
poslati na upravo Splošne bolnišnice Celje do 15. aprila 1967.«
§mmi &o o&uotrrvE!
PET MINUT DO VAŠE ODLOČITVE! Na-
ša je namreč trdna: 12. aprila bomo pri-
čeli izdajati NAJCENEJŠI TEDNIK V
SFRJ! In vaša odločitev? Upamo, da bo
novi TEDNIK postal redni gost v vašem
domu.
12. IV. »TEDNIK« nov znotraj in zunaj
Turistične objave
PROSTE KAPACITETE
Na celjskem turističnem področju je dovolj
prostih mest v zdraviliščih Dobrna, Rogaška
Slatina ter v hotelih Evropa in Celeia v Celju,
Savinja v Laškem, Paka v Velenju, Planin-
skem domu v Logarski dolini in drugih. Re-
zervacije so potrebne za skupine le ob sobo-
tah n praznikih. Vse ceste so prevozne.
OBISK OPERE
Olepševalno in turistično društvo Celje pri-
reja v soboto, dne 1. aprila t. 1. izlet v Ljub-
ljano z obiskom opere TURANDOt. Nekaj
vstopnic je še na razpolago v Turističnem
uradu Celje, poleg kina Metropol.
OBČNI ZBOR CELJSKE TURISTIČNE ZVfc-
ZE
Celjska turistična zveza bo imela v torek, 4.
aprila ob 10. uri svoj redni občni zbor v pro-
storih hotela Celeia. Na občni zbor vabimo
vse turistične delavce, občinske skupščine in
družbene organizacije pa naprošamo, da na ta
dan ne prirejajo svojih- sej.
PLANINSKE POSTOJANKE
Gostišče na Gori Oljki je od nedelje 2.
aprila odprto, poslovalo bo zaenkrat samo ob
nedeljah in praznikih. Ostale informacije daje
Gostinsko podjetje Braslovče.
Na Mozirski planini so snežne razmere dob-
re, saj je 60 cm snega; vlečnica dela. Cesta
je prevozna do Šmihela. Za skupine ob sobo-
tah nedeljah in praznikih priporočamo rezer-
vacije.
PRIREDITVE
V Velenju barski program in ples vsak dan
razen ponedeljka. V Celju imajo ples vsako
soboto v Samopostrežni restavraciji, v Ro-
gaški Slatini in Dobrni pa vsako soboto in
nedeljo.
Slovensko ljudsko
gledališče Celje
Petek, 31. marca 1967 ob 15.30 url:
Janez Žmavc: PODSTREŠJE. Prvi mladinski
abonma in izven.
Sobota, 1. aprila 1967 ob 19.30 uri:
Janez Žmavc: PODSTREŠJE. Sobotni abon-
ma in izven.
Nedeja, 2. aprila 1967 ob 10. uri:
Janez žmavc: PODSTREŠJE. Drugi mladin-
ski nedeljski dopoldanski in izven.
Nedelja, 2. aprila 1967 ob 15.30 uri:
Janez Žmavc: PODSTREŠJE. Nedeljski po-
poldanski in izven.
Torek, 4. aprila 1967 ob 17. uri:
Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Tretji
šolski abonma.
Sreda, 5. aprila 1967 ob 15.30 uri:
D. Smole: CVETJE ZLA. Predpremiera za
drugi mladinski abonma in izven.
Četrtek, 6. aprila 1967 ob 19. uri:
D. Smole: CVETJE ZLA. Predpremiera za
tretji mladinski abonma.
Petek, 7. aprila 1967 ob 19.30 uri:
D. Smole: CVETJE ZLA. Premierski abonma.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega
očeta, moža, brata, strica in prija-
telja
KARLA BREILA
se iskreno zahvaljujemo za toplo
tolažbo in poslovilne besede: sose-
dom, delovnemu kolektivu Cinkar-
ne, njegovim sodelavcem iz topilni-
ce, č. duhovščini, pevcem in vsem,
ki so ga z venci in cvetjem mnogo-
številno spremljali na njegovi zad-
nji poti.
Zadobrava, 28. marca 1967
Vsi njegovi
Ribiška družina Celje, Gledališka
ulica 2 razpisuje prosto delovno me-
sto ribiškega čuvaja. Prošnje je na-
sloviti na Ribiško družino Celje do
15. aprila 1967.
Pestra dejavnost RK
(Nadaljevanje s 7. strani) ,
so organizirali tudi tečaj za nego
bolnikov na domu.
V tem obdobju so organizirali tu-
di več akcij za pomoč poplavljen-
cem ob Muri iin Dravi. Zbrali so za
okrog štiristo tisoč dinarjev mate-
riala ter 600 tisoč dinarjev. Za po-
moč prebivalstvu Indije so uspeli
zbrati celo nekaj več kot milijon
starih dinarjev.
Z denarjem in matenialnitmd do-
brinami so pomagali tudi socialno
ogroženim občanom v občini. Tako
so predlanskim razdelili 570 »in lani
220 CARE paketov. Poleg tega so v
istem obdobju razdelili tudi okrog
15000 kosov raznih oblačil. Nekate-
rim starejšim pa tudi denarno po-
moč.
Lani je RK priredil vzgojno varst-
vena predavanja v Gornjem gradu
in Bočni, kjer se občasno pojavljajo
epidemije zlatenice.
Udeleženci konference so po skrb-
no pripravljenem poročilu dr. FRAN-
CA ŠIRKA naglasilii„ da bi bila dc:
javnost organizacije še večja, če bi
ostale organizacije, kot so SZDL
in druge, dejale pobudo za
razne akcije. Kritično so ocenili tu-
di odnos do organizacije glede na
to, da so jim odvzeli edini prostor,
v katerem so poslovali dn ga dal'
kolektivu Elknoja. Udeleženka >.z
Gornjega grada je na konferenci kri-
tično ocenila odnos med organizaci-
jo in zdravstvenim domom, ki ji111
je letos na njihovem območju one-
mogočil cepljcnjc proti gripi vsega
prebivalstva.
IZLETNIK CELJE
1. IZLETI PO DOMOVINI
Organiziramo izlete, po ožji in šir-
ši domovini. Ogledi turističnih in
športnih prireditev. Organiziramo
prevoz na Brezje za 21 N-din, na
Svete gore 35 N-din, v Ptuj za 11 N-
din. Vse iz Celja.
2. IZLETI PO TUJINI — PUTNIK
NAJCENEJŠI IZLETNIKOVI IZ-
LETI V TUJINO IZ CELJA:
TRST — preko Sežane za 45 N-din,
preko Gorice za 50 N-din.
BENETKE dvodnevni izlet za 135
N-din.
GRAŠKI VELESEJEM od 29. 4.
do 7. 5. Ogled in prevoz 42 N-din.
Prodajamo tudi same vstopnice.
GOSPA SVETA — romanje 9. ma-
ja, cena iz Celja 55 N-din.
3. IZLETI ZA PRVOMAJSKE PRAZ-
NIKE:
AŽURNA OBALA 7 dni 715,50 N-
din.
PO ALPAH 7 dni 692,00 N-din.
DOLOMITI 3 dni 284,00 N-din.
BUDIMPEŠTA—DUNAJ 3 dni
338,50 N-din.
DUNAJ—PRAGA 4 dni 473,25 N-din.
ZA ORGANIZIRANE SKUPINE
POSEBEN POPUST! ZA ORGANI-
ZIRANE SKUPINE PROGRAMI PO
ŽELJI! ZA ORGANIZATORJE PO-
PUST! VSI PROGRAMI V POSLOV.
4. VSE TURISTIČNE USLUGE V
TURISTIČNIH POSLOVALNICAH
IZLETNIKA
CELJE — nasproti kolodvoru, VE-
LENJE, MOZIRJE, KRŠKO, HRAST-
NIK, KRAPINA.
IZLETNIK CELJE
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
od 1. do 8. aprila 1967
JANEZ CERNEJ, veterinai
Celje, Kajuhova 11
blok 3/11, tel. 22-32
NE, NA LUNO šE NE MORETE!
To pa ne pomeni, da bi ne mogli blH
v poltretji url v Beogradu ali čez dvaj-
set minut na Brniku! Cas postaja vse
bolj dragocen in od njega zavistjo po-
gosto veliki posli... Si hočete ogledati
izpod neba Celje in okolico?
AEROKLUB CELJE uvaja novost: AE-
RO TAXI, ki je mimo turistične atrak-
tivnosti čista poslovna nuja.
NAJLEPŠE
DARILO ZA
VAŠE ZNANCE,
SORODNIKE IN
PRIJATELJE
V TUJINI JE
CELJSKI
TEDNIK
Fran
Jaklič
Zgodovinska
povest
ZADNJA NA GRMADI
— 41 —
—	Martinek, se še spominjaš, kaj je pravil Krznič
oni večer o svoji ženi?
—	Vse vem. Kaj ne bi vedel, ko smo ga tako po-
slušali!
—	Coprnica je ... Strašno!
—	Naj bo! Kaj meni mar! Saj ni moja, da bi jo
smel pretepati!
—	S poti bi jo bilo treba spraviti, kakor druge njene
vrste. •
—	Kaj meni mar! Meni ni nič na poti!
Rajhovka je sprevidela, da se ga mora lotiti z druge
strani, zato je rekla:
—	Martinek, nebesa si lahko prislužiš!
—	To pa že vem, kako. Mati mi vedno pripovedu-
jejo: priden bodi, moli rad, pa delaj rad pa boš v ne-
besa prišel!
Oba sta se smejala.
—	Pa še laže si jiih zaslužil in hitreje.
Martinek je nejeverno zmajeval z glavo.
—	Res! Le poslušaj me. Pojdi lepo v grad, se odkrij
in povej, kaj je pravil Krznič — da je njegova žena co-
prnica!
—	Pa pojdem v nebesa? Bom pa rajši še nekaj časa
na svetu počakal. Letos sem se že s Krzničem pogodil
in njegova žena zna kuhati žgance bolje kakor vsaka dru-
ga. Letos bi še rad jedel njene žgance.
—	Ti se šališ, ampak jaz mislim resno. Coprnice je
treba naznaniti!
—	Kar daj jo!
—	Sama ne utegnem v grad, za žensko pa tudi ni, da
bi hodila okrog gospode. Ti pojdi!
—	Ne grem!
—	Nisem žejen.
—	In za pot ti dam!
Ko je to rekla, je potresla torbico, da so zažvenketali
grošti.
— 42 —
— Ne maram nič. Imam še sam dovolj grošev!
Tudi Martinek je pomešal po žepu, čeprav ni tako
zažvenketalo kakor v njeni torbi.
Nasmejala se je, potem pa na videz nezadovoljna pre-
kinila pogovor. Pretkana ženska je spoznala, da še ni pri-
šel trenutek, ampak da še pride čas, ko bo Martinek pri-
pravljen izipeljati njene načrte, ko bo rad storil, kar mu
bo naročila.
Sicer pa je nestrpno čakala. Nič več si ni razbijala
glave, kako bi osvobodila Krzniča. V svoji domišljiji je
videla trenutke, ko bo Krznič zopet prišel k njej, ko bo
govorila z njim An mu bo povedala, da vedno mislil nanj
in da lahko postane njen mož, če hoče. Kar zasmejala se
je ob tej misli. Kaj bo potem rekel? Vedno ji je bil pred
očmi. Toliko moških je poznala, pa ji je bil le ta lončar,
oženj en s priletno ženo, najbolj všeč. Zdel se ji je še krep-
kejši itnbolj možat, kakor je biil v resnici. Obriti obraz
z zaupljivimi očmi in visokim čelom jo je vedno gledal
in vabiil.
Martinek pa še vedno ni bil voljan, ovaditi Krzničev-
ko. Pripovedovala mu je, kako dobro delo bo storil, če
jo bo spravil v ječo in pred sodnika, ki jo gotovo spravi
na pot poboljšanja, če seveda ni preveč vdana copranju.
In potlej bo zopet polje rodilo, povodnji ne bo, živina ne
bo poginjala in drugih nesreč ne bo, ki so jiih povzročale
•take ženske kakor je Krzničevka. Tn tudi tistih grdih reči
ne bodo počele na križpotjih, na Kleku in drugih zbirali-
ščih, ki žalijo boga iin vsa nebesa. Vse to mu je pripovedo-
vala živo in obširno, mu nalivala vino in napijala.
Toda Martinek še vedno ni hotel, češ da mu povo-
denj ne more ničesar vzeti, ker nima nobene njive, in na
polju naj raste ali ne, ker on žeti tako ne sme, ker nima
nič odmerjenega, in če coprniice uganjajo brezbožne rečii,
on od tega nima nobenega greha. Vse skupaj mu ni nič
mar. Krzničevko ima še celo rad dn mu ne bi bilo prav,
če bi prišla v ječo.
— 43 —
Rajhovka pa ni odnehala. Obljubila mu je pet gro-
šev, potem deset, ako gre v grad in vse pove, kar je slišal.
Še bolj mu je napijala, še celo naslonila se je nanj in ga
objela. Martinek jo je gledal in dobro mu je dela njena
prijaznost. Ko mu je še nekaj šepnila na uho, so se mu
zasvetile oči. Pogledal jo je in njene oči so se ujele in
razumele.
V Martineku je zavrelo. Segel je po vinu in pil o dol-
gem požirku.
—	Martinek! Ubogaj me in pojdi!
Začel je omahovati. Žganci Krzničeve matere se mu
niso zdeli nič več posebni. E, sitna baba, ki ga bolj ošteva
kakor lastna mati! Pa še coprnica je, v hudičevi službi!
Deset grošev dobi, deset! Obljubljena dva groša in še več
bo lahko dal materi, če ga bodo terjali. In kaj je še rekla
lepa Kočevarica? Vse se je zmračilo v njem. Tisti večer
ga je treščila skozi vrata, da bi si bil skoraj glavo razbil,
a sedaj mu sama odpira vrata in ga vabi. Hej!
—	Grem!
—	Tako je prav! Coprnioi naj bo sojeno!
—	Ti mi pa daj, kar si obljubila!
—	Dobro, deset grošev dobiš. Samo pojdi v grad in
povej, kar si slišal na lastna ušesa od Krzniča, kakšna
je njegova ženska. In daj za priče vse, ki so slišali Krzni-
ča. Pa Šobra, ne pozabi, zeta Krzničinega, ki se piše Di-
hur in mu je Martin ime kakor tebi. Ta je vse potrdil,
kar je Krznič govoril in bo dobra .priča. Pa še prigoriške-
ga rihtarja Bojca daj za pričo in tistega Divjaka, ki jo
je tudi videl v prosu. O vsem je treba dobro priičati, da
se coprnica ne izvijc.
Odštela mu je denar.
—	To še ni vse.
—	Denar sedaj, drugo pa potlej.
— 44 —
Martinek je ogorčen vstal.
—	Nočem! Vse ali pa nič!	v
—	Martinek!
Nejevoljen je odšel.
Toda Rajhovka mu je bila obljubila prezaupljive reči,
da bi se jih ne bil polakomnil. Tisto Krzničevo aro je bil
že zapravil in sedaj je bil brez denarja, torej tudi brez
pijače in zabave. Vrh tega se je bližal semanji dan bele-
ga ponedeljka, ko je treba denarja.
Rajhovki ga niti opomniti ni bilo treba; sam je prišel
in se ponudil.
Naročila mu je, kaj naj stori, da ne sme pozabiti no-
bene priče, da naj vse natanko pove. Potem mu je odštela
denar, deset srebrnih grošev in mu naročila:
—	Dobro oprali, potem pa pridi!
5. V JEČI
Grajski jetnišničar je sprejel Lucijo Krzničevo, od-
prl ječo in jo pahnil na slamo, s katero je bil postlan
nizki pograd.
—	Na, iu copraj! Pa naj ti zdaj pomaga tvoj ljubi
s Kleka!
Na slamo je padla vsa upehana iin obnemogla, život
jo je bolel od sunkov in padcev. Krvaveča kolena so jo
pekla. Oči so bile kakor oslepele, ko je prišla iz opoldan-
ske svetlobe v mračno ječo, v katero je prihajala luč le
skozi majhno zamreženo Lino. Bila je skoraj brez zavesti.
—	Nobeno mazilo vam ne pomaga, je še godrnjal
jetnišničar, ko je zapiral vrata. — Ako se vse namažete,
od tu ven ne zlezete. VražjeVke!
—	Jeh! Jeh! O-jej!
Samo ta vzdih mu je odgovoril od nekod iz kota.
— 45 —
Krzničevka si je na slami kmalu oddahnila. Moči so
se ji povrnile, spomin oživel in tudi oči so se privadile
mračne svetlobe. Ko se je spomnila vsega in spoznala
grozni prostor, v katerem se je znašla, je planila kvfišku.
Sedaj je šele opazila v drugem kotu žensko, ki je sedela
na enaki postelji, si z obema rokama podpirala glavo in
zrla predse v tla. Zdelo se ji je, da vidi dalje še neka
trupla na postelji, slišala je dihanje in zdihovanje.
Kar streznila se je ob tem spoznanju in kriknila:
—	Kje pa sem? O Jezus, nazarenski!
Samo globok vzdih se .ji je odzval. In toliko bolesti
je bilo v njem, da jo je obšel mraz po vsem telesu. Za-
gnala se je proti bližnji osebi in ponovno kriknila:
—	Kdo si? Povej, če si božji!
—	Kdo si pa ti? je vprašala slabotno.
—	Krzničevka iz Nemške vasi sem! Kje pa sem?
—	Lucija! Gorje ti, Lucija! Gorje nam!
—	Marina! je vzkliknila Krzničevka, ko jo je spoz-
nala po glasu. — Marina! Kje se dobiva?
Zajokala je in se vrgla proti nji, ki je sedela kraj
postelje.
—	Marina, pojdiva od tod!
—	Oh---razglej se najprej!
Nekaj porogljivega je bilo v njenem glasu.
—	Kdo pa sta oni dve?
—	Zbašnica je in Rusovka. O, saj sta iz vašega konca
in poznaš ju!
—	O križani! Coprnice! Coprnice!
—	Coprnice! Take kakor si ti in sem jaz in je še
katera druga. Boš že videla! Gorje nam! Gorje!
Krzničevka je stopila k onima dvema, ki sta ležali
v kotu in zdihovali na slami in tarnali, Zakaj bili sta že
— 46 —
enkrat pred sodnikom in vedeli sta, kaj ju čaka. Pre-
mišljevali sta o svoji usodi iin jemali slovo od življenja.
—	Marjana! Neža! ju je poklicala Lucija.
—	O, zakaj smo bile rojene! Zakaj že prej nismo
umrle!
Še večja groza in strah je obšel Lucijo.
—	Bežimo! Bežimo!
Planila je k vratom, da bi pograbila kljuko in jih od-
prla. Ni je dosegla, otripala je samo debele z železom oko-
vane plohe.
—	Odprite! Odprite! Odprite!
Razbijala je s pestmi po vratih, prijemala za robove,
da se je slišalo praskanje nohtov, a vse zastonj.
—	Odprite!
Postavila se je pred vrata in potem z vso silo butnila
vanje. Niti stresla se niso.
Zavest, da ne more uiti iz strašnega prostora, je bila
grozna. Curki mrzlega potu so jo oblili, a nato je še bolj
zajokala. Potem je planila k lirni, zagrabila železno mre-
žo, se vzpenjala in klicala:
—	Gregor! Gregor! Reši me!
Znova je napeljala moči, klicala na pomoč in jokala.
—	Lucija, nikar se ne muči! Vse zastonj, sama ne
prideš ven! se je oglasila Marina Cešarkova.
—	Pojdi mi še Ci pomagat! Pojdi! Vsaj ti se me usmi-
li! Otroke imam!
Pa se je zopet zagnala v vrata in lino in se zopet se-
sedla.
—	Vse zastonj, ti pravim.
—	Z glavo bom zid predrla! Jaz moram ven! Tukaj
ne ostanem!
—	Usedi se, ti pravnm, in poslušaj me! Vse smo po-
- 47 -
skušale, pa nič. Samo usmiljenje nas lahko reši! Tega pa
tukaj ni; o, to boš še spoznala!
—	Mene bo konec!
—	Sedi in poslušaj! Vse ti bom povedala, vse. Lej,
ko sem prišla v ta nesrečni prostor, je nadaljevala Ma-
rina, ki se ji je smilila Krzničevka, čeprav je bila sama
najbolj usmiljenja potrebna, — sem se prav tako trudila
kakor ti, da bi prišla od tod. Oni dve sta mi pomagali.
Razbijale smo po vratih, da so nam roke krvavele, pra-
skale po njih, da nimam nobenega nohta, mika s tile smo
kdove kolikokrat one železne križe v lini, butale z glavo
oh zid, da se nam je beli dan delal pred očmi in smo vi-
dele sonce in zvezde. Pa vse — nič. O, potem smo molile
noč in dan. Boga in Marijo smo klicale na pomoč, vsem
svetnikom smo se priporočale, na ves glas smo jokale, da
nismo že ničesar več videle.
Nobenega usmiljenja. Tudi v nebesih ni bilo za nas
nikogar. Potem smo klicale na pomoč ves pekel. Ne samo
tristo hudobcev, vsi naj pridejo na pomoč! Vzemite nas,
samo rešite nas od tod, smo klicale. Pa tudi pekel nas ni
maral. O, ko bi znala copratii! Sedaj bi vam pokazala!
O, to bi coprala, da bi se rušilo zidovje, vrata snemala iz
tečajev. Klekarji bi nam morali pomagati. Vse bi zacopra-
la in tiste, ki so me spravili sem notri bi pricoprala sem-
kaj, da bi uživali nepopisno grozo, kakršno smo me uži-
vale in ki jo boš tudi ti okusila!
—	Marina! Marina! Pomagaj mi! Jaz moram ven!
—	O, saj pojdeš! Pote bodo prišli, in lej jih, tudi one
so tako želele ven kakor sedaj ti, a poglej jih! Nič več
ne žele ven. Samo to želijo, da jih pusti hudobni svet pri
miru.
—	Marina! Jaz bom ob pamet! Jaz moram proč!
Skočila je zopet k vratom, klicala na pomoč, tolkla
s pestmi in praskala in si na vse načine prizadevala, da
bi prišla ven.
— 48 —
Nehala je šele, ko je bila tako trudna, da se je zgru-
dila in od kričanja in vpitja izgubila glas. Samo neraz-
ločno je še stokala.
Potem je nastopila noč, strašna in dolga, brez spanca,
med jokanjem in obupnim klicanjem na pomoč. O, kako
je klicala svojega moža! Otroke je klicala in kogar se je
še spomnila.
—	Rešite, me! Rešite me!
Marina in oni dve so se je že naveličale poslušati, ker
so želele spati, da bi vsaj za nekaj časa pozabile na brez-
upno resničnost.
Toda Lucija je pretarnala vso noč, in ko je začela
skromna svetloba prihajati skozi okence, je šla zopet do
vrat in zopet k lirni.
—	Oh, ven! Ven! Rešite me!
Prišel je čas, ko so jetnicam prinesli vode in hrane.
Komaj je začutila ključ in odpiranje vrat, je skočila tja,
in ko so odnehala, se jih je oklenila in z vso silo poteg-
nila k sebi. Res, ozka vrata so se odprla na stežaj, a med
vrati je stal široki, mrki jetnišničar in zaslanjal izhod.
Ko se je zagnala vanj, jo je sunil s težko nogo, da jo je
vrglo vznak in je priletela na rob pograda.
Tam je obležala vsa zmešana. Jetnišničar je grozil,
da jo priklene k železnim obročem, ki so bili v ta namen
pritrjeni v steno. Z brcanjem jo je spravil na noge, da se
je zavlekla na pograd. Jedi se seveda ni pritaknila. Druge
so užile skromno hrano, pospravile »sobo« in šle na hod-
nik, kjer je bilo nekoliko svetleje in se je videlo skozi
okna nekoliko več sveta.
Prostost je bila le kratkotrajna. Godrnjavi jetnišničar
jih je zapodil v ječo iin zaprl vrata za njimi.
Globoki vzdihi nesrečnic so pričali o veliki bolečini,
ki jih je navdajala, in o strašnem obupu, ki jih je raz-
jedal. Vzkliki, ki so sunkoma prihajali iz njih, so bila le
strašna prekletstva onih, ki so jih spravili v ječo in ki
se igrajo z njihovim življenjem.
HUMOR
S POTI PO JUGOSLAVIJI |PISE:SMA.LFESTIc[
Najnovejši modni krik
KAKO SO ZAGREBČANI SPREJELI NOVI KRIK MODE — PAPER — V PIŽAMAH
Toplo spomladansko sonce je pred
dnevi privabilo na zagrebški ulice
na tisoče prebivalcev. Ulice so bile
polne domačih in tujih avtomobilov;
gostilne, hoteli An restavracije na pol
prazne. Vsi so hiteli na sonce, da bi
se ogrel®. Med prebivalci je bilo ve-
liko upokojencev, mladine. Vse do
okrog poldnev a je bilo živahno, nih-
če ni izražal kakšnega začudenja.
Tedaj pa, nekaj po dvanajstih je
prišlo na ulicah še do večje gneče,
ljudje so hiteli sem in tja in vzkli-
kali. Na ulicah Zagreba sta se poja-
vila namreč dva mladeniča, obleče-
na v pižame. V naši bližina je bilo
slišati različne komentarje. Pohiteli
smo, da bi tudi mi videli »čudo«, ki
je vzbudijo toliko godrnjanja na naj-
prometnejših zagrebših ulicah. Na
Cvetličnem trgu smo zagledali mla-
deniča, ki sta imela na sebi navadne
pisane pižame, na glavi" perike, oča-
la, v ustih pipo .. - Sprehajala sta se
po ulicah od uredništva Plavega
vestnika, čez Trg republike, Tržnico,
po I lici, Frankopanski, Masarykovi
in drugih prometnih ulicah.
Reakcije sprehajalcev so bile raz-
lične.
— Moj bog! Kaj pa je tole? Morali
bi jiih sleči do golega, Jezus! Kaj
mislita, da je tu Kitajiska, Mao Ce
Tung, morali bi jih nagnati,'zapre-
ti .
Poleg takšnih pripomb je bilo tu-
di veliko smeha na račun tako ime-
novane mode Paper, ki bo kmalu,
vsaj kakor predvidevajo nekateri,
prišla tudi k nam, v naša mesta,
prav tako kot mini krila, perike,
beat muzika, usnjeni suknjiči iitd.
Takšna ali vsaj podobna moda se
je namreč pred nedavnim pojavila
na zapadu v obliki živopisanih vzor-
cev ...
V nepredvideni gneči je bilo na
zasrebških ulicah tudi nekaj revolti-
ranih mladeničev, pa prav tako ne-
kaj starejših, ki so v pijanem ali
treznem stanju za vsako ceno hoteli
zamenjati svoje obleke za pižame
mladeničev. Nekateri Zagrebčani so
bili ogorčeni, pa so hoteli »pižamar-
je« sleči. Vendar do tega ni prišlo.
Ker nismo vedeli, za kaj pravza-
prav gre, smo spremljali mladeniča
skozi gnečo prav do uredništva Pla-
vega vestnika in Šele tedaj je posta-
lo jasno.
— Spričo tega, da se pri nas vsak
dan pojavlja nova moda z Zapada,
smo hoteli tudi mi preiskusati, kako
bodo reagirali Zagrebčani, pa smo
mladeniča oblekli v navadne piža-
me, so rekli v redakciji Vestnika.
—V resnici se je podobna moda
že pojavila v nekaterih zapadnih
državah. Verjetno bo prej ko slej
prodrla tudi k nam.
Na sliki: v ospredju oba mladeni-
ča. zada i črneča.
BRANKO FALE:
»M	'	.
O SO O hm z avtostopom
13. septembra
Med potjo v Orleans naju je usta-
vil starejši človek in naju nagovoril
v srbohrvaščini: »Kako je Jugoslo-
vani?« Spoznal naju je po zastavicah
in nama povedal, da je že pred 30
leti zapustil Črno g<?ro In si ustvaril
v Franciji svoj' dom.
Orleans leži ob reki Loiri. Na trgu
je kip slavne žene — device Orlean-
ske. Ni bilo časa za ogledovanje me-
sta, zato sva preko Toursa in Poiti-
ersa peljala dalje.
18. septembra
Sva v Bordeauxu, kjer preživljava
brezbrižne počitnice. Mesto ima dol-
go zgodovino, slikovito pristanišče.
Tu sva 'spoznala študenta Jamesa iz
Kalifornije, ki že leto dni štopa po
Evropi, zanimiv pa je bil tudi Škot,
ki potuje v Južno Afriko.
5. oktober
Z avtobusom sva se pripeljala v
vinorodno pokrajino Gironde, kjer
so naju že pričakovali kot ostale, ki
so prišli trgat grozdje. Stanovali
smo v gradu d'Issan, ki ima ha
trte. V našem kampu smo skoraj
sami avtostoperjii z vseh koncev Ev-
rope. Grozdje smo trgali po osem
ur dnevno 14 dni, za kar smo dobili
brezplačno hrano in 2 franka na
uro. Vsekakor lep zaslužek. Tu sva
prvič spoznala, kako imenitna je
francoska kuhinja. Zadnji dan smo
si ogledali grajske kleti in poskusili
stara vina. Ob slovesu smo si oblju-
bili, da se bomo morda 9rečali zo-
pet prihodnje leto.
7. oktobra
Vizuma za Španijo nisva dobila,
saj bi morala čakati nanj tri mese-
ce. Nameravala sva čez Apeninski
polotok v Rim. Potovala sva skozi
mesto Pau, kjer je imel Henrik IV.
svoje bivališče, zdaj pa je tu klimat-
sko zdravilišče. Ob osmih zvečer
sva prišla v Lourdes. Vedela sva, da
bova morala noč prebiti na prostem,
zato sva se prikljueilla množici, ki
je romala proti baziliki in k sami
votlini, kjer naj bi se v prejšnjem
stoletju prikazala Marija. Sveti ma-
ši lahko prisostvuje 20 tisoč romar-
jev. Ponoči nosijo ti goreče sveče,
moli jo in pojejo na glas Ave Marijo.
Iz Tarbesa, znanega po konjih in
vrtu Massej,, sva z neko študentko
potovala v Toulouse.
9.	oktobra
Zvečer sva hotela priti do Mar-
seillea, toda do tja je bilo več ko
400 kilometrov. Vozil naju je Fran-
coz, doma iz Baziersa, pripovedoval
je o pokrajini, kjer smo se vozili,
in francoskih običajih. Ceste so vse
asfaltirane in vožnja je hitro mini-
la.
10.	oktobra
Po večkratnem Stopanju An prese-
danju sva bila v Cannesiu, mestu
filmskih festivalov, parkov in spre-
hajališč, širokih avenij s palmami
in hoteli. Od tod sva se odpeljala v
33 kilometrov oddaljeno Nico, ki je
še lepša in večja. Zanimiva je bila
vožnja mimo letališča, ki je tik ob
morski gladini iin avtomobilski ce-
sti. Glavna ulica je dolga 6 kilomet-
rov in jo obdaja z ene strani plaža,
z druge pa razkošni hoteli z igral-
nicami.
17. oktobra
V torek sva nadaljevala pot v
Monte Carlo, Tako lepe obale na
francoski rivieri še nisem videl, saj
so ljudje naravne lenote olepšali s
prekrasnimi vilami An hoteli. Ko
sva si ogledala to žepno kneževino,
sva potovala v zadnje francosko me-
sto ob italijanski meji, Menton. Me-
jo sva prekoračila brez težav, teža-
ve so bile le s prenočiščem, ki sva
ga našla v neki zapuščeni vili v Cal-
texu. Nato sva stopala do San Rema,
kajti vozovnica do Ljubljane je bila
predraga. Na koncu nama je uspelo
ujeti naš avtobus, poln turistov z
Reke, ki so se vračali iz Niče. Tako
sva z njimi prepotovala Ligursko
obalo. V mladinskem domu v Geno-
vi je bilo že nekaj starih znancev iz
Niče, nekaj Američanov, Švicarjev,
Angležev, Arabcev in tri temnooke
Argentinke, ki so nas zabavale z
igranjem na kitaro in petjem. Jutri
zjutraj, kot smo se domenili, se bo-
va z našimi turisti popeljala preko
severne Italije v Trst, Rim pa si bo-
va ogledala kdaj drugič.
Da nama je uspelo prepotovati to-
likšen del Evrope, se morava v prvi
vrsti zahvaliti vsem tistim prijaznim
voznikom, ki so imeli toliko razume-
vanja do študentov — avtoštopar-
jev. Treba pa je seveda tudi veliko
vztrajnosti in potrpežljivosti.
Monte Carlo
Ljubezen, politika in vohunstvo
Še tri dni so čakale, potem pa je pristopicala
Starosta. — Ti, si Carici dala strup? Glej, da takoj
prideš, sicer ti prerežem vrat!
—	Kaj pa ji je?
—	To boš že videla!
Helga se je posvetovala s Katjo in ta je šla z njo
k Carci, ki se je zvijala v bolečinah. Toda »porod« je z
veliko muko uspel.
—	Kaj zdaj? je vprašala Starosta.
—	Pustimo jo spati.
—	Pa bo preživela?
—	Seveda, je rekla Katja, čeprav ni bilo tako
zanesljivo. — Lahko zdaj greva? sicer bova imeli
težave.
Helga je teden dni živela v strahu. Vsak drugi
dan je prihajal dr. Stremilov, se zanimal za zdravila
in njeno nogo, čeprav je bila že dolgo pozdravljena.
Nekega dne jo je vprašal, zakaj so jo obsodili, in ko
mu je povedala, je zmajal z glavo. Rahlo jo je pogla-
dil po laseh in Helgo je polila rdečica; nato je šla k
oknu in gledala, kako je stopil v avto, s katerim se
je vsakokrat odpeljal na polikliniko. Rada bi bila
tekla za njim, mu vse povedala in ga prosila, da ji
pomaga.
Osmi dan je zopet prišla Starosta. Helgi je priče-
lo močno biti srce. — Carica te pozdravlja, je rekla
Starosta. — Z njo je spet vse v redu. Če boš imela
kdaj težave, lahko mirno prideš k njej.
Helga je bila med privilegiranci. Kljub temu pa
je imela sovražnike. Njen največji sovražnik je bila
zdravnica Komarova, kar je bilo razbrati iz njenih
pogledov in grobega glasu. Toda njen zaščitnik
dr. Stremilov je bil močnejši.
Po tednih strahu je lahko zopet prepevala. ».. .V
siju majske noči...« je pela, ko je s peskom čistila
lijak. Tedaj so se tiho odprla Vrata in vstopil je
dr. Stremilov. Obrnila se je. Ta neumna rdeči-
c a . Zaprl je vrata in se ji približal. — Peti dalje, je
rekel v nemščini. Helga se je obrnila k lijaku in za-
čela: »...V siju majske noči se lahko marsikaj
zgodi...«
— Obrniti se, je rekel, — človek lahko pevko tudi
vidi.
Poslušno se je obrnila. ».. .človek lahko srce zgu-
bi, zgubiš morda ga tudi ti...«
Stal je v njeni bližini, jo gledal in se smehljal.
Nenadoma jo je prijel za ramena. — Ampak ne samo
v maju, je rekel in jo pritisnil nase, jo poljubil in
prijel okrog vratu, čeprav so bile njene roke polne
peska. In ko ga je poljubila, je pomislila: znorela bont,
znorela, to veridar ne more biti res! In potem ni nič
več mislila.
Kaj bo iz tega? Ni mogla verjeti, da bi bilo res;
da bi se zdravnik major zaljubil v revno taboriščnico,
ko bi lahko imel zunaj toliko drugih deklet!
In vendar je bilo res. Dva dni kasneje je zopet,
prišel. Rekel je, da je ves čas mislil nanjo in da bi
bil prišel najraje že naslednji dan, a ni bilo mogoče.
Rekel je: — Biti morava previdna, Jelena. Pazi se Ko-
marove, ni ravno moja prijateljica, tvoja pa še toliko
Manj.	. ''
—	Da tavarišč vrač! (Da! tovariš zdravnik).
—	Si znorela? Jaz sem Jurij. Vzel jo je v naročje.
~~ Me ljubiš, Lenočka?
' Kakšno vprašanje! Ljubila bi ga, Če bi bil debel
in grd in če se ne bi znal smejati tako očaljivo. Ta-
boriščnica pač ne more izbirati... — Da, Jurij, je
rekla. — Toda ali veš da so me obsodili po paragra-
fu 56. ..?
—	Nič za to, je odvrnil. — Obsodili so te norci,
ki niti ne vedo, kaj je pravica in kaj krivica. V vojni
s° vsi izgubili glave!
Je tudi on izgubil glavo? Nekaj dni kasneje jo
'e poklical. Stal je ob avtomobilu. — Vstopi! je rekel
llradno.
Helga je vstopila in avtomobil je odpeljal proti
\aboriščnim vratom. Stražar je stopil k avtomobilu
ln Jurij mu je pokazal list — »Taboriščnica 698 mora
Zdravila v mestno lekarno.«
—	Kje si dobil ta list?
—	To je prepustnica komandanta.
—	Toda ali ve, da jaz ...
„ — Seveda ve in mi je nevoščljiv, ker ni na mojem
le$tu.
Po daljši voittji je ustavil pred mestno lekarno,
izstopil, njo pa pustil v avtomobilu. Čez nekaj časa se
je vrnil z zavojem, ga položil na zadnje sedeže in
odpeljal.
—	Za tole, je rekla, — me vendarle ni bilo treba
jemati s seboj.
Smejal se je. — Za tole res ne, toda počakaj, Le-
nočka.
Čez nekaj časa sta se ustavila ob leseni hiši. —
Izstopiti in narediti strogo resen obraz, dokler nisva
notri.
Znašla sta se v udobni večji sobi, nekoliko starin-
sko opremljeni.
—	Kje sva zdaj, Jurij?
—	V mojem stanovanju. Odprl je druga vrata.
Spalnica. — Pojdi noter in se preobleči.
Na postelji je ležala obleka iz zelenega volnenega
blaga, na tleh je bil par čevljev, ne novih in tudi ne
elegantnih, toda v primerjavi s Helginimi visokimi
čevlji kakor obuvalo filmske zvezde.
—	Jurij, kaj mi ne bo treba več v taborišče?
—	Seveda, toda ne zdaj. Imava dovolj časa. Celo
popoldne, hitro se preobleči. Potisnil jo je v spalnico
in zaprl za njo vrata.
Prihodnjič: NA PLESU V SELPU
Takšna gibljivost mi ni uga-
jala. Povsod je bilo čutiti ne-
stalnost fronte in pomanjklji-
vost bojevitosti. Vse je kazalo,
kakor da jih nekdo preganja,
zategadelj so nenehno priprav-
ljeni, da se umaknejo.«' Nekaj
dni kasneje: »Ob vožnjah po
okolici sem odkrival manjše
skupine, ki so se v vročini in
sončni pripeki prebijali skozi
staliingrajsko stepo proti vzho-
du. Večinoma so bili brez hra-
ne in vode, vsi pa so hoteli ne-
kam onstran Volge ali v okoli-
co Saratova.«
PRIHODNJIČ:
BITKA ZA STALINGRAD
ŽENSKA MA FRONTI
DOŽIVLJAJI EX MANEKENKE MICHELLE ROY V VIETNAMU
NEKDANJA FRANCOSKA MANEKENKA MICHELLE
ROY JE PROTI KONCU LANSKEGA LETA ODŠLA V VIET-
NAM KOT NOVINARKA, DA BI POSNELA DOKUMENTAR-
NI FILM O DOGODKIH O TEJ NEKDANJI FRANCOSKI
KOLONIJI. FEBRUARJA LETOS JE NENADOMA IZGINI-
LA. KOT SO VSI SKLEPALI, JE BILA MICHELLE NEKAJ
DNI UJETNICA IN GOST MED VIETNAMSKIMI PARTI-
ZANI.
V PREJŠNJI ŠTEVILKI SMO OBJAVILI PRVI DEL
NJENIH SPOMINOV NA BIVANJE MED VIETKONGOVCI,
NJENO ZGODBO PA KONČUJEMO Z OPISOM ŽIVLJENJA
V PARTIZANSKI VASI.
(Nadaljevanje)
NOČNI POHOD
Kraj, kjer sem morala pustiti
svoj avto, je ležali tri ure peš ho-
je za nami. Ustavili smo se v ne-
ki vasi. Odredili so mi preprosto
čisto kmečko izbo, iki jo je krasil
hišni budistični oltarček. Pred
tem 'so mi postregli s preprostim,
toda izdatnim kosilom. Razveseli-
la sem se, da bom lahko legla
na eno izmed ležalnih pričen. To-
da ne. šef naše skupine je prišel
in mi ukazali, da moram popisati
vse svoje stvari in to v dvanaj-
stih izvodih. Ko sem bila gotova,
mi je dal nov papir in morala
sem dvajsetkrat napisati svoje
osebne podatke, od ikod priha-
jam in s kakšnim namenom.
Prav oddahnila sem se, ko je bilo
konec pisanja kazenske domače
naloge.
Okoli osme zvečer je prišel v
izbo mlad moški, star kakšnih
dvajset let, lepih potez in drob-
nih deških rok. Sporočil je, da
moramo nemudoma proč, hkrati
pa se mi je predstavil:
— Sem partizanski učitelj. Mi-
dva se bova gotovo dobro razu-
mela, je dejal v gladki francošči-
ni.
Na pot nas je šlo pet: učitelj,
nek vojiak z oglato glavo, dva
mlada partizana, ki sta nosila
moje reči in jaz. Oba fanta sta
imela košate grive, pa sem se po-
čutila, ko da sem v družbi beat-
lesov. Šli smo po isti poti nazaj
in tudi mimo kraja, kjer isem pu-
stila avtomobil. Toda vozilo je
izginilo. Moji spremljevalci so se
smejali in nisem slutila kako
prav so imeli, ko so domnevali,
da avto tiči skrit kje globoko pod
zemljo ... Smeh je bil nalezljiv.
Nekdo za mano mi je ukazal pe-
ti. Nisem se mogla spomniti pri-
merne pesmi. Nazadnje sem le
spravila skupaj nekak čuden pot-
puri francoskih šansonov, ki sem
ga zaključila z marseiliezo. Peli
smo uro, peli smo dve uri. Potem
je začelo pokati in bobneti. To-
povske granate so se razletele
nedaleč od nas. Peli smo, da bi
preglasili strah. Okoli polnoči je
začelo deževati, topovski ogenj
pa je prihajal vedno bliže. Na
mah smo bili v nekakih luknjah,
skopanih v zemljo, ki jih prej
nisem opazila. To je bila prva
noč med vietkongovci. Kaj neki
mislijo moji kolegi v Saigonu?
Morda me celo objokujejo? Ni
potrebno. Partizani bržčas ne na-
meravajo nič hudega, Američani
pa za zdaj ne merijo tako ime-
nitno, da bi bilo moje življenje v
nevarnosti.
LJUBEZEN NA PRVI POGLED!
Počitek v tistih luknjah je bil
kratek. Spet smo korakali skozi
noč in okoli druge ure zjutraj
smo se ustavili v kmečki hiši.
Učiteli mi ie Driiskrbel Dostelio.
pa nisem mogla zaspati. Opazo-
vala sem partizane, ki so se v
grupicah trije ali štirje vračali
iz boja. Večina je bila oblečena
v temno obarvane pižame, na
hrbtih so nosili vrečam podobne
nahrbtnike in oboroženi so bili
do zob. Ko so prihajali v hišo,
mi je vsak stisnil roko kot sta-
remu znancu.
Med partizani je bil eden, ki
mi je bil na prvi pogled zelo
všeč. Priznati moram, da sem
bila očarana. Bil je visok in nje-
govo vitko postavo je temna pi-
žama še bolj poudarila. Bil je lep
fant, pravi junak in izrezain tiig
Vietnamca. Moje oči so obvisele
na njem. Divjal in igral se je z
dvema otrokoma, ju mečkal, ju
nosil naokrog ... Tu v džungli
sem odkrila moža, kakršnega
sem si predstavljala v svojih sa-
njarijah. Ta mladi mož je zdru-
ževal mladost, moč, samozavest,
moškost in pa ostanek prisrčne
otroškosti. Tega mladeniča ni-
sem potlej nič več videla, toda
vem da ga bom poiskala, ko bo
enkrat te vojne konec in bolj kot
vse na svetu si želita, da bi ostal
živ.
Ob treh zjutraj so prinesli ma-
lico; riž in ribe. Ni mi preveč
teknilo, toda bila sem lačna kot
volkulja. Četrt ure pozneje smo
bili spet na nogah. Podzemne
bunkerje, ki so nam bili določeni
za naslednji dan, je bilo treba
preizkusiti. Meni so dodelili luk-
njo, ki je bila kakih sto metrov
oddaljena od hiše.
Kako naj pridem v bunker?
Naučili so me. Treba je bilo se-
sti, vtakniti noge v luknjo, dvig-
niti roke nad glavo in zdrčati po
nagnjenem tunelu navzdol. Me-
ni se je zaradi moje dolžine po-
srečilo šele tretjič brez zatikanja.
DESET UR STRAHU IN GROZE
Ostanek noči sem smela pre-
spati na pogradu v. hiši, ko pa
se je zdanilo je izbruhnil pekel.
Tokrat ni bila več vaja, pri bogu,
tokrat so padale bombe. V tre-
nutku smo se razbežali in poskri-
li v naših luknjah. Bila sem prva.
Še dva, trije bodo imeli prostor
v bukerju sem mislila. Toda ko
sem jih slišala drčati za seboj
v bunker sem jih naštela osem.
Na mah je postalo zadušljivo.
Zlezla sem čim bliže k zračniku,
ki je bil narejen iz bambusovega
debla. Dve polni uri je bobnelo
nepretrgoma. Stiskalo me je v
grlu od strahu. Spomnila sem se
svojega sina v daljnem Parizu,
drgetala in jokala ... Ko je bom-
bardiranje za nekaj časa prene-
halo, so vsi razen učitelja zlezli
iz bunkerja. Ostala sva sama.
Tudi njega je bilo strah. Spet sva
slišala grozeče bobnenje letal-
skih motorjev. Američani so se
vračali s svojim smrtnim tovor-
jem. Učitelj me je tolažeče božal
po drhteči roki. Kako hvaležna
sem mu bila za ta drobec nežno-
sti ... žvižganje reaktivnih letal
sem še nekako prenesla, toda ro-
pot helikopterjev me je spravil
ob živce. Dobro sem poznala he-
likopterje in njihove morilske
rakete. Nekoč sem z enim od
njih letela k delti Me Kong. Po-
šastno. Predstavljala sem si ame-
riške pilote nad mano, kako se
sklanjajo nad krmilo, kako priti-
skajo na rdeče gumbe in prožijo
rakete ... Nisem mogla biti tre-
nutek v istem položaju. Zdaj sem
stegnjena ležala na trebuhu, zdaj
sem sedela z glavo med koleni,
zdaj spet klečala in si mašila uše-
sa ... Naenkrat se je zemlja zva-
lovila kot gre bolečina skozi telo.
Nekje čisto blizu je udarila bom-
ba. Ta trenutek sem čisto pono-
rela:
—	Ven hočem! če moram um-
reti, bom umrla zunaj na zraku,
zunaj pod vedrim nebom ... Kaj
mislite, da ne vem kakšna je ta
vojna. Za letali bodo prišli ma-
rinci s helikopterji ali pa padalci
in nasuli granat v podzemne bun-
kerje ...!
Učitelj me je začTnji hip zgrabil
za noge lin me povlekel nazaj v
jamo. Otepala sem se, kričala in
zmerjala, bila sem na robu živč-
nega zloma ...
Ko sem se zdramila iz omotice,
je sedel učitelj ob meni popolno-
ma preoblečen. Ni imel več na
sebi pižame, temveč modre hla-
če in belo srajco. Povedal mi je,
da sem kakšno uro spala. Ni mi
šlo v račun, čemu ta preobleka.
Le počasi sem izvekla iz njega
priznanje:
—	Veš, zgodi se lahko, da pri-
dejo Američank Kogar dobijo v
temno prebarvani pidjami, je za-
nje nepreklicno Vietkongovec.
Američani mislijo zelo shematič-
no. —
Zdelo se mi je naravnost sijaj-
no, da je tudi njega strah. Ni se
mi bilo treba sramovati, saj
končno nisem rojena partizanka.
Saj res, kaj sem sploh? Sem ujet-
nica? Sem gost?
Deset ur sva z učiteljem čepe-
la v tej luknji. Bilo je vroče in
zaduši ji vo. Vsa sem se razpela.
Razpela sem srajco, zrahljala
pa's, samo da bi lažje dihala. Ka-
dar so padale bombe sva se z uči-
teljem pogosto tesno objela, da
bi branila eden drugega. Kljub
resnim okoliščinam nisem mogla
odgnati misli na možnost, da bi
naju Američani našli takole obje-
ta, napol razgaljena. To bi obrni-
li vso reč na škandal ...
Ko sva zapustila bunker se je
spet mračilo. Vsa okolica je bila
razdejana. Pripovedovali so, da
ie nekaj mrtvih in ranjenih, toda
še zdaleč ne toliko, kolikor bi
kdo sodil po razdejanju, ki so ga
bombniki uprizorili čez dan.
Noč je bila spet nadomestek za
dan. Ponoči se partizani zbirajo,
jedo, se pogovarjajo, prepevajo,
se čistijo in perejo, delajo dolge
pohode in napadajo. Dnevi pripa-
dajo Američanom, njihovemu le-
talstvu, njihovemu topništvu.
Konec
Na gornji sliki je prerez skozi
partizansko taborišče v Južnem
Vietnamu. Bunkerje, skladišča,
prostore za bivanje, pa tudi bol-
nišnice in podobno zgradijo pod
zemljo, navadno pod hišami in
blizu vojne. Na gornji sliki je
razvidno, da dva vhoda vodita
navpično skozi jaške, ki jih je
mogoče čvrsto zapreti in prikri-
ti. V takem primeru, da sovraž-
nik vdre v vas, da zasede površi-
no, je partizanom na voljo še za-
silni izhod, kot na primer na pri-
čujoči skici, skozi vodo.
STALIN
IN CERKEV
Cerkev si je sicer nekoliko opomogla že
leta 1936, ko je »Stalinova ustava« prine-
sla jamstvo svobodne vere. Toda z vojno
se je nestrpnost vedno bolj zmanjševala.
To je bilo nujno, če se je država skliceva-
la na tradicijo, uvedila red Aleksandra
Nevskega, ki ga je cerkev častila kot svet-
nika in ker je biilo v armadi veliko kmeč-
kih mladeničev, za katere so na prošnje
domačih molili v cerkvi.
Ruska duhovščina je v letu 1942 udarno
nasprotovala Nemcem in jih imenovala
za naslednike »zlih psov«, ki ,so leta 1242
uničili svetega Aleksandra Nevskega. Toda
takrat je bila še v precej slabem položaju.
Spremembe so se začele kazati, ko so
Karpova, dotlej vodjo za cerkveni nad-
zor imenovali za nekakšnega cerkvenega
ministra, ki je moral skrbeti za obnovo
cerkva in reševanje drugih denarnih za-
dreg duhovščine.
Med obnovo je štela tudi moskovska ka-
tedrala, ki je leta 1942 kazala sila žalosten
videz, toda leta 1943 se je videz bistveno
spremenil: cerkev je bila obnovljena, du-
hovščina v svečanih oblačilih, med verni-
ki pa so bili poleg starejših in mlajših
ljudi tudi številni vojaki.
Takšna politika je vodila k uresničeva-
nju »popolne narodne enotnosti«. Cerkev
je seveda s tem mnogo pridobila, posebej
še od septembra 1943 dalje, ko je Stalin
(ki so ga duhovniki v molitvah imenovali
za posebnega božjega maziljenca) sprejel
metropoli te Sergeja, Alekseja in Nikolaja
v K remi ju. Posledica tega sprejema je bi-
la, da so poslej mogli spet voliti svoje pat-
riarhe in da so si lahko uredili sveti sinod
za cerkveno vodenje. Smeli so tiskati tudi
svoj časopis in odpreti določeno število
teoloških akademij.
Toda poletje 1942 ni bilo Sovjetom na-
klonjeno, četudi so se še taiko lepo spora-
zumeli s cerkvijo. Med najhujše trenutke
tega obdobja šteje vsekakor bitka za Sta-
liingrad.
Najboljši vir o bitki za Stalingrad je
vsekakor knjiga »Začetek poti«, ki jo je
napisal takratni general V. I. Čujkov, ki
je poveljeval 62. armadi. Čujkov je bi.l do
leta 1942 vojni ataše v Čungkingu, a ko so
Nemci vdrli v donsko področje, so ga pre-
mestili na stalingrajsko fronto. V svoji
knjigi opisuje odkrito sovjetski umik in
neodločnost vojske ter častnikov.
»Na postaji Frolovo smo odkrili štab
21. armade. Selil se je. Vse naprave in
šotore so imeli naložene na tovornih avto-
mobilih.
dokumentarni podlistek ...I
KRIMINALNI ROMAN
\7\
NADALJEVANJE
Umor v grobnici
»Je bil Hallamov prijatelj?« je vprašal Inšpektor.
»Tega res ne vem.«
»V redu. Sprejeli ste ga, ker je prišel s Ilallamovlm priporočilom,
toda ko ste z njim govorili, vam je vendar moral povedati, kaj Je dotlej
delal in kakšne izkušnje si je nabralJ«
»Ne, o njegovih izkušnjah se nisva pogovarjala.«
»Zakaj ne?«
»Rad bi vam nekaj povedal v zaupanju, Inšpektor.« Islington je spet
pogoltnil eno izmed svojih zdravil. Tokrat je vzel neke kapljice. »Mi imamo
svojo politiko. NOVICE ne delajo nikomur uslug. Uredniško smo neodvisni.
Cesto nas obtožujejo zaradi pristranosti, toda če želite raziskati naše pri-
stranosti, boste morali spoznati, da so neodvisne pristranosti. Vsako zgod-
bo, vsak natisk preštudirajo časnikarji NOVIC. Pretehtajo jo v luči svojih
Izkušenj In z lastnimi informacijami. Raziskovalci zberejo vsa ustrezna
dejstva. Potem in šele potem pridejo časnikarji NOVIC do zaključkov, toda
ko smo enkrat prišli do svojih zaključkov, se borimo zanje z vsakim orož-
jem, ki nam ga dopuščajo besede in se nikogar ne usmilimo. Pristrani smo,
kakor so vsi inteligentni ljudje s poštenim prepričanjem. Pristrani smo v
prid tistega, v kar verujemo.«
»To,« je priznal Schmitty,« je zanimivo, toda s tem niste odgovorili na
moje vprašanje.«
Islington je poželjivo pogledal po svojih tabletah, a se je odločil,
da bi bilo prezgodaj, če bi jo spet pogoltnil. »Da,« je dejal. »Domnevam,
da nisem. Kakor sem pravkar razložil, ne moremo nikomur napraviti uredni-
ške usluge, toda NOVICE morajo imeti prijatelje. Vsak časnikar vam bo
priznal, da se je pogosto potrebno obrniti na pomembne in vplivne prija-
telje, če želite dobiti informacije. Nekateri naši tekmeci si pridobivajo
takšne prijatelje tako, da jim nudijo uredniške usluge. Tega mi ne moremo.
To bi se ne ujemalo z našimi načeli zvestobe do naših bralcev in do nas
samih. In če že moram biti večkrat neljubezniv do ljudi, kakršen je Hal-
lam, kadar gre za zgodbe, ki jih tiskamo, jim rad ustrežem, kadar gre za
čisto osebne zadeve.«
»Hočete povedati, da ste sprejeli tega Quimbyja, ne da bi ga karkoli
vprašali, ker ste s tem storili uslugo Travisu Hallamu?«
Islington je prikimal.
»Recimo, da vam je kdo podtaknil gnilo jajce? Kaj ni del vaše odgo-
vornosti da skrbite za zaposlitev ljudi na vaši ravni?«
»Točno. Toda Travis me ni prosil, naj moža obdržim. Prosil me je
samo to, da ga sprejmem.«
»In je rekel, da mu boste storili veliko uslugo, če ga sprejmete?«
»Da.«
Inšpektor je vzdihnih »Mislim, da bom moral govoriti s Hallamom,«
je dejal.
»Še danes se bo zglasil pri meni,« je zamrmral Islington. »Lahko boste
govorili z njim.«
»Lepo. Obvestite me, ko bo prišel.«
Tedaj sva se namerila, da bi se sprehodila po pisarnah uredništva.
Toda Islington je spremenil najino namero, ko je naročil Bridget Hooker,
naj skliče sejo uredništva. Cabot Sweeney je prinesel še dva stola in Isling-
ton mu je naročil, naj ju postavi za pisalno mizo, vsakega na eno stran
poleg njegovega stola. Mladenič je bil nenavadno zardel v obraz, kar je do.
kazovalo, da ga je Bridget Hooker že obdelala. To je potrjeval tudi njen
umirjen, popustljiv pogled; bila je kakor koklja z velikim številom piščancev.
Islington je odprl rebraste zavese za svojim stolom, potem pa je zagr-
nil stranske. Z roko nama je mignil proti stoloma, ki sta stala poleg njego.
vega trona. Komaj smo sedli v te sedeže veličastja, kjer nam je svetloba
prihajala iz ozadja mimo ušes, ko smo zaslišali petkanje hitrih nog po hod-
niku. Z vseh koncev osemindvajsetega nadstropja so prihiteli časnikarji in še
zgrnili okoli nas.
Vstopili so tiho in sedli na svoje stole. Možje so sedli v stole vzdolž
mize, dekleta pa so stala pozorno za stoli z beležnicami in svinčniki v rokah.
V tej ureditvi sta bili samo dve izjemi. Na stole sta sedli dve ženski —
komet z zelenimi tančicami in Bridget Hooker.
Za kometom je stalo dekle z običajnim blokom in svinčnikom. Za
Bridget Hooker pa sta stala dva mladeniča — Cabot Sweeney, čigar barva
je dotlej obledela v rahlo temnordečo, pa še drug zdrav mladenič ne-
opisljivega videza.
Inšpektorja je takšen red očitno zmedel. Možje, ki so sedeli In se
kremžili ter mežikali proti nam, ter dekleta, ki so se nam kremžila in me-
žikala — stoje. Skoraj se je že odločil, da bi vstal in ponudil svoj stol ene-
mu izmed deklet, a je povsem zmeden obsedel, saj bi bila izbira ponudbe
ob tolikšni množici ženskega sveta nedvomno sila težavna.
Mene je vsa reč zmedla nekoliko manj, ker sem vsaj po pripovedih
vedel, kakšni običaji vladajo v uredništvu NOVIC. Uganil sem, da imamo
pred sabo strahoten zbor — uredništvo NOVIC; ob vsakem časnikarju je
stal njegov ženski ministrant, ki so jih uradno imenovali uredniške pomaga-
če, neuradno raziskovalce ali poizvedovalce, na skrivaj pa lutke gospo-
dične Hooker.
CE BOSTE POTOVALI NA DUNAJ, PO-
TEM SI POLEG MNOGIH ZGODOVIN-
SKIH ZNAMENITOSTI OGLEJTE TUDI
DUNAJSKE POLICISTKE, KI ŽIVAHNO
USMERJAJO PROMET. BAJE SO ZELO
PRIJAZNE IN RADE PRISKOČIJO NA
POMOČ TUJCU, KI SE JE ZGUBIL
V NEMČIJI IMAJO SPET MAJHEN ŠKAN-
DAL. KARIKATURIST ARNO PLOOG JE
VIDEL, KAKO JE POLICAJ »KLOFNIL«
DEMONSTRANTA ZOPER ATOMSKO
OBOROŽITEV. KER JE PLOOG VZKLIK-
NIL »FUJ«, SO GA ZAPRLI. ZDAJ PLOOG
TOŽI POLICIJO PRI POLICIJI ZARADI
OGROŽANJA SVOBODE. PRI VSEM TEM
PA GA ZVIJA OD SMEHA, KER SE JE
PRETEPAŠKI POLICAJ PRIŠEL OPRA-
VIČEVAT, CES DA JE TUDI ON PROTI
ATOMSKI BOMBI, TODA V SLUŽBI KOT
VEREN NEMEC SLEDI NAČELU: PO-
VELJE JE POVELJE!
GOSPA GRIZMEK, SOPROGA ZNANEGA
ZOOLOGA, JE KOT UPRAVNICA ŽIVAL-
SKEGA VRTA V NEMČIJI VZGOJILA ŽE
MNOGO MALIH DIVJIH ŽIVALI, MED
TEMI TUDI KAK DUCAT OPIČJIH DO-
JENČKOV.
TALE KOKOŠ NI ZAŠLA. JE ENA IZ-
MED 125.000 KOKOŠI NESNIC, KI NE-
SEJO JAJCA V DESET NADSTROPNI
TOVARNI JAJC BLIZU KOLNA. KOKOŠI
HRANIJO AVTOMATIČNO PO TEKOČEM
TRAKU, PO TEKOČEM TRAKU PA PO-
TUJEJO TUDI SVEŽA JAJCA V. AVTOMA-
TIČNO SORTIRNICO IN PAKIRNICO.
VSE AVTOMATIZIRANO — RAZEN KO-
KOŠI.
POPOLNOMA VSA V ČRNO BELEM
JE ŠVICARSKA IGRALKA URŠUL4
ANDRESS. V TO KOMBINACIJO SO-
DI SEVEDA TUDI KOŽA, KI JE BE-
LA IN KI BO NAJBRŽ DOSTI BOLJ
PRIPOMOGLA DO USPEHA V NAJNO-
VEJŠEM FILMU SLADKE ŽENSKE
KAKOR »DOMISELNI« KOSTIM, KI
GA VIDIMO NA SLIKI. PA SE NAJ
KDO RECE, DA MODNI KREATOR-
JI SKUPAJ S FILMSKIMI USTVAR-
IALCI NIMAJO DOMIŠLJIJE IN OKU-
SA!
Križanka
VODORAVNO: 1. zdravilišče v neposredni
bližini Celja, danes predvsem center za reha-
bilitacijo invalidov; 5. modna novost, ki se
je pojavila pred leti; 9. žuželka, ki boleče
piči; 12. poldrag kamen, ki nastopa v vseh
mogočih barvah; 13. osnovni izdelek predil-
nice; 14. slovenski pisatelj, ki je napisal po-
vest Umirajoči bog Triglav (France); 15. vo-
njava, dišava; 17. vrsta ptice; 19. visoka gora
v švici; 20. dva različna soglasnika; 21. ime
portugalskega pomorščaka da Game; 23. na-
cija; 25. glasilo italijanske KP; 26. kupa, po-
kal; 28. pivski izraz; 30. trud; 32. redek ke-
mični element; 34. neovrgljiv argument; 36.
planina v vzhodni Srbiji; 38. vzdevek nekda-
njega ameriškega predsednika Eisenho\verja;
39. tropska rastlina z mesnatimi listi; 40. bu-
če; 41. bog groma pri Babiloncih; 42. indu-
strijsko mesto v državi Ohio (ZDA), središče
industrije gumija; 43. tovarna stolov v Šent-
jurju; 44. egipčansko sončno božanstvo.
NAVPIČNO: 1. italijanski spolnik; 2. pri-
padnik indijanskega plemena; 3. planina v
Makedoniji; 4. cirkuški burkež; 5. oranje; 6.
celjska prodajalna obutve; 7. ime Goethejeve
matere; 8. mesto na Koroškem z železarsko
industrijo; 9. tuj dvoglasnik; 10. krožni obok;
11. upodobitev golega telesa; 13. pripomoček
za čiščenje zob; 14. bari jeva sol žveplene ki-
sline; 16. središče renskega vinogradništva;
18. mehka kovina: 20. kos apncnca. ki služi
za pisanje po tabli; 22. turistično zelo razvit
italijanski otok; 24. mesto ob Ohridskem je-
zeru; 25. pripadnik uskoštva; 27. naziv za pti-
co, kot jc npr. sova, kanja, orel; 29. vrsta
drevesa; 31. del pluga; 33. prvi letalec; 35.
orel iz germanske mitologije; 37. budimpe-
štanski stadion; 40. kemični znak za element
torij; 41. vrhunski športnik.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Dr»S?
Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik O9
1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelžab "j
Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za informativno »lužbo Celja. TISK IN KLISEJI: »Celjski tisk«. — CENA: posamezna številka 50 par (50 din), telna naročnin« ^
(2.000) din, Polletna 10 (l.UUU) dia Tujma 44) (400). TUKOCl »ACHMi	TELEFONI: F.PP 30-85; NOVINARJI: 22-34, 24-32, MALI OGLASI IN NAROČNIN K 31-05, KA 1)10: