Posamezni izvod 1.30 šiL, mesečna naročnina 5 šilingov. v.h.h. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovcc-Klagcnfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XIII. Celovec, petek, 28. november 1958 Štev. 48 (864) »Lepe besede ne veljajo dolgo, če nič ne pomenijo . . .“ Če bi hoteli biti zlobni, bi rekli, da kancler Raab prejšnji teden zaradi tega ni imel časa za delegacijo koroških Slovencev, ker se je moral pripraviti za svoj nedeljski govor po radiu, v katerem se je precej obširno dotaknil tudi manjšinskega vprašanja v Avstriji in posebej na Koroškem. V tem govoru se je namreč poslužil podrobno izklesanih diplomatskih stavkov, katerih namen je mnogo govoriti, pa nič povedati. Besede, ki jih je govoril, so sicer na prvi pogled res lepe, vendar jim ob bolj temeljiti presoji manjka bistvena lastnost: jamstvo, da bodo lepim besedam sledila prav tako lepa dejanja! Preveč smo namreč že slišali takih in podobnih izjav, ki najprej mnogo obetajo, se pa pozneje, ko bi jih bilo treba tudi uresničiti, preveč lahko spreminjajo v nič. Zato smo postali že precej kritični in se zaradi sila slabih izkušenj ter številnih razočaranj zadnjih let in desetletij danes ne moremo več zadovoljiti niti z ' jle]fsimi besedami, ko pa se moramo stalno ba r, «j/a se bodo končno spet spremenile v naPr dejanja. S tem seveda nikakor nočemo reči, da dvomimo v osebno dobro voljo kanclerja, vendar je zlasti pri nas na Koroškem poleg zagrizenih nacionalistov v FPO prav njegova stranka tista, ki za pravično reševanje manjšinskega vprašanja nikdar ni pokazala razumevanja, marveč so se njeni člani in celo visoki predstavniki vedno kot pobudniki in najbolj aktivni hujskači vključevali v protislovensko gonjo. Posebno očitno se je to pokazalo v nedavni protizakoniti akciji proti dvojezični šoli, ko je bilo vedro spet. slišati imena, OVP-jevskih veljakov Majerhofer, Einspieler, Jordan, Mettnitz itd., ki so s pomočjo svojih odvisnih vazalov pod krinko borbe za demokratične pravice večine uprizorili pravo križarsko vojno proti slovenščini >in s tem proti slovenski manjšini. Čudno se nam zdi, d z je tudi kancler smatral za potrebno, da v zvezi s priznavanjem manjšinskih pravic govori o nevarnosti kratenja pravic večinskega naroda. Ne moremo namreč verjeti, da je tudi on nasedel neresnim zatrjevanjem o tem, kako ,,manjšina posiljuje večino“, kajti ta od nacionalističnih krogov zlobno ustvarjena laž je preveč prozorna, da človek ne bi spoznal, kaj se dejansko skriva v ozadju. Kdor vsaj malo pozna razmere na Koroškem, bo spoznal, kako zlobni in hinavski morajo biti ljudje, ki so zmožni takega zavijanja dejstev. Kakor je smešno govoriti o posiljevanju večine s strani manjšine, tako je nesmiselno govoriti tudi o tem, da bi bila večina z uveljavljanjem pravic manjšine kakorkoli prikrajšana v svojih pravicah. Kajti pravice večinskega naroda se z uvedbo vsestranske dvojezičnosti, kakor jo določa člen 7 državne pogodbe, v ničemer ne bi zmanjšale, nasprotno bi prebivalstvo tega dzemlja le še pridobilo koristno znanje obeh deželnih jezikov in s tem boljše sredstvo sporazumevanja ne samo med seboj, marveč tudi s prebivalci sosednih držav. In znanje drugih jezikov v času, ko govorimo o združeni Evropi, res ne more pomeniti kratenja ali zoževa-nja pravic, razen če šovinistična ozkosrčnost zabranjuje zbližanje in spoštovanje med narodi in se za prikazovanjem dozdevne nevarnosti skrivajo določeni nameni, kakor je to primer pri nemško-nacionalnih krogih na Koroškem, ki z vsemi silami skušajo onemogočiti pomiritev v deželi. Zato smo pristojne oblasti že ponovno opozorili na pogubno delovanje teh ljudi, ki je v očitnem nasprotju z obstoječimi zakoni in posebno s členom 7 državne pogodbe. Vendar ne v Celovcu niti na Dunaju doslej baje niso našli vzroka in možnosti, da bi zaustavili protizakonito rovarjenje, ki je doseglo svoj višek v gonji proti dvojezični šoli in se danes spet nemoteno nadaljuje, ker gotovim krogom pač ne gre v račun, da bi se po najnovejšem odloku deželnega šolskega sveta otroci spet prijavljali za pouk v obeh jezikih. Če je kancler Raab izrecno poudaril, da bo treba pri obravnavanju manjšinskega problema na Koroškem ustvariti vzdušje miru in stvarnosti, potem je nedvoumno priznal, da reševanje vprašanja najbolj ovira prizadevanje šovinističnih hujskačev; s tem pa je tudi Kancler Raab o manjšinskem vprašanju V svojem nedeljskem govoru po radiu je kancler Raab obširno1 spregovoril tudi o manjšinskem Vprašanju V Avstriji ter o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo. Najprej je spomnil na svoje pred časom izraženo pričakovanje, da bodo razgovori z Jugoslavijo kmalu zaključeni, vendar se to pričakovanje še ni izpolnilo1. Medtem ko so se medsebojna stališča skoraj v vseh vprašanjih že daleč približala, je šolski odlok deželnega glavarja Koroške z dne 22. septembra tega leta, s katerim je bila ukinjena po letu 1945 za določen del Koroške obstoječa generalna ureditev dvojezičnega pouka v nemščini in s’oven-ščini, na strani slovenske manjšine na Koroškem ter na strani Jugoslavije naletel na močan odmev. Manjšina in jugoslovanska vlada, ki je kmalu zatem, ko je državna pogodba stopila v veljavo, pristopila k pogodbi, vidita v tem odloku kršenje člen® 7 Državne pogodbe. Tozadevno jugoslovansko protestno noto — je dejal kancler — smo zavrnili kot neutemeljeno, ker manjšinska zaščitna določila državne pogodbo1, ki jamčijo manjšini osnovno šolstvo v maternem jeziku, z omenjenim šolskim odlokom niso bila prekršena, Vendar je po mnenju jugoslovanske vladlei avstrijsko-jugcslovanske razgovore trenutno smatrati za prekinjene, kar obžalujemo. Zato izražam upanje in prepričanje, da bo trenutna faza V avstrij-skoi-jugoslovanskih odnosih kmalu pre- moščena in bo spet zavladalo vzdušje medsebojnega razumevanja, ki je najboljše jamstvo za razvoj trajnih dobrososedskih odnosov. Konkretno k manjšinskemu vprašanju na Koroškem je kancler še izjavil, da se pristojni krogi dobro zavedajo problematike manjšinskega vprašanja in tudi on v polni meri zastopa mnenje, da bo treba na Koroškem pri obravnavanju tega problema ustvariti vzdušje miru in stvarnosti. Ne da bi posegal V odločitev parlamenta, pa že ddnes lahko ugotovim: V državni pogodbi zasidrane pravice manjšine bodo očuvane, Vendar se. to ne more zgoditi na ta način, da bi bile s tem okrnjene pravice pretežne večine prebivalstva. Zmešnjava terja hitro zadovoljivo rešitev Ob priložnosti izročitve Drabcsnjakcvih priznanj nekaterim članom SPD »Dobrač« na Bruci zadnjo nedeljo je spregovoril tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter. Zavzel je stališče tudi do šolskega vprašanja in med drugim dejal: Koroški Slovenci smo v posebni spomenici opozorili vlado na Vse protizakonitosti okoli odloka deželnega glavarja z dne 22. 'J. iSuo m se predvsem okoli izvajanja tega odloka. Odlok nikakor ni prinesel rešitve tega vprašanja, pač pa je kot kapitulacija pred nacionalističnimi hujskači le-te opogumil, da so dejansko prešli V splošen napad na zadnje ostanke naše govorice v javnosti. Tako se je pričela od istih ljudi sedaj borba proti slovenščini v cerkvi, kjer je po 1945 s pomočjo ordinariate v številnih farah slovenščini odmerjeno itak le še skromno mesto. Zato samo sovpada z jezikovno1 politiko cerkve, če je škof v St. Jurju pri Zilji sprejel med drugimi tudi predsednika »Sudmarke« na Bistrici v Zilji in mu obljubil upoštevanje iznesenih želja. Kakor je v spomenici jasno utemeljeno, pa odlok deželnega glavarja tudi ne pomeni demokratične odločitve. To najbolj zgovorno dokazuje novi odlok deželnega šolskega sveta, da je mogoče'otroke ponovno prijaviti k pouku slovenščine. Ta odlok je bil potreben, ker so nekateri starši ob popustu pritiska ponovno prijavili svoje otroke za dvojezični pouk. Ob 15-letnici rojstva nove Jugoslavije: Zmaga mladine ob Prazniku republike Jutri bodo vsi jugoslovanski narodi slavili 15-letnico rojstva nove Jugoslavije, spominjali se bodo zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a, na katerem: sol bili položeni temelji nove socialistične dežele, bratske skupnosti Vseh jugoslovanskih narodov. ‘ Letošnje praznovanje državnega praznika pa ima1 še poseben pomen; le nekaj dni poprej je bila dograjena avtocesta »Bratstva in enotnosti«, ki povezuje zdaj z modernim trakom tri največje jugoslovanske prestolnice: Becgrad-Zagreb-Ljub-ljana. Tako se je Prazniku republike pridružil še Praznik mladine, junaške jugoslovanske mladine, ki je svoji domovini s trdim delom ini velikimi težavami podarila poleg številnih drugih objektov dve pomembni železniški progi in zdaj še prelepo' magistralo, ki bo lahko v ponos vsej Jugoslaviji, posebno pa mladi generaciji, katera se je z velikim uspehom vključila v izgradnjo svoje socialistične domovine. Slavnostna otvoritev avtoceste, katere letošnji 80 km dolgi del od Zagreba db Ljubljane je gradilo 54.000 mladincev in mladink V 466 delovnih brigadah, je1 bila zadnjo nedeljo. Cesto je izročil svojemu namenu predsednik republike maršal Tito, ki je ob tej priložnosti govoril tudi na mogočnem zborovanju v Novem mestu, kjer se je zbralo poleg 3500 brigadirjev zadnje izmene okoli 50.000 prebivalcev Dolenjske in drugih predelov Slovenije. V svojem goVoru je predsednik Tito najprej nakazal veličastno zmago jugoslovanske mladine, ki je s svojim delovnim uspehom ponovno zaslužila občudovanje in priznanje. Nato je zavzel stališče do (Nadaljevanje na 8. strani) potrdil naše mnenje, da je treba najprej prepovedati organizacije, katerih delovanje je naperjeno proti manjšini in njenim pravicam, ker bo potem reševanje manjšinskega vprašanja v miru in ob sodelovanju s prizadeto manjšino mnogo lažje. Koroški Slovenci smo v ta namen že posredovali vrsto konstruktivnih predlogov, kakršen je tudi zadnja spomenica o šolskem vprašanju. Vse v členu 7 državne pogodbe zajamčene pravice manjšine bodo zagotovljene, je obljubil najvišji predstavnik vlade. Nočemo dvomiti, da so bile kanclerjeve obljube mišljene iskreno, vendar jim bomo v polni meri mogli verjeti šele tedaj, ko bodo dejansko uresničene, ko bo člen 7 izveden v celoti. Kajti lahko smo prepričani, da takrat v priznavanju pravic manjšini nihče več ne bo videl nevarnosti za pravice večine, marveč bosta oba naroda v deželi živela enakopravna v med- sebojnem razumevanju in spoštovanju, kar bo bistveno prispevalo k mirnemu in plodnemu razvoju skupne domovine. Torej je na merodajnih osebah, da končno preidejo od lepih besed k ustreznim dejanjem in tako pred vso svetovno javnostjo dokažejo, da hoče biti Avstrija res širokogrudna in pravična do svojih manjšin. Dokler pa tega ne storijo, tako dolgo tudi za naše razmere veljajo besede, ki jih je pred desetletji govoril poglavar ameriških Indijancev, ko je pri predsedniku ZDA zastopal koristi svojega ljudstva: Vsi mi pravijo, da so moji prijatelji in da bom našel svojo pravico, toda medtem ko njihova usta govorijo resnico, pa ne razumem, zakaj nihče pič ne stori za moje ljudstvo. Slišal sem besede in besede, toda nihče nič ne naredi. Lepe besede ne veljajo dolgo, če nič ne pomenijo . .. Brez dvoma je naša dolžnost, da omahljivce, ki; so prej nasedli hujskaški propagandi in klonili pred pritiskom, opozorimo na to možnost ponovne prijave in jim pomagamo V njihovem konfliktu med dolžnostjo vesti in dano stvarnostjo, ki se imenuje — borba za Vsakdanji kruh, gospodarska in socialna odvisnost, strah pred oblastjo itd. Vemo, da bcdci spet zagnali krik, češ še ta nova možnost še je dalai Slovencem, da lahko »demokratično« odločajo. Dejstva pa so drugačna! Tudi ta odlok je konec koncev proti interesom manjšine. Ali ne bo dosegel prav nasprotno, če starši, kakor n. pr. na glavni šoli V Čačah, sprejmejo hkrati z obvestilom o možnosti ponovne prijave tudi sporočilo, da je prepovedano vzp očediti pouk slovenščine z ostalim poukom in da je mogoče vršiti pouk slovenščine šele po 13. uri. To pomeni, da bodo morali otroci, ki se. peljejo z avtobusom ob 7. uri zjutraj od doma, ostati Ves dan V Čačah in se bodo mogli Vrniti šele ob 18. uri spet domov, ker po 13. uri do Večera ne vezi več noben avtobus. Vprašam, od katerega otroka lahko zahtevama takih naporov in od katerih staršev tako zavest? Toi je samo en primer, kako ima tudi te odlok svojo hibo in da je dejansko nemogoče zadovoljivo rešiti vprašanje z zapečeta potjo. Poleg tega pa so tudi proti temu odloku že spet na delu vse nacionalistične organizacije in tako imenovana društva staršev, da omenim tudi spet samo primer iz Zilje: V šolskem okolišu Gorje je tako1 imenovana EltemVereinigung tudi proti novemu odloku že izdala proglas in svarila starše, da bi morda preklicali svojci prejšnjo odjavo. Po izkušnjah, ki jih imamo, tudi policijske poizvedbe, ki se Vršijo1 v tej zvezi, ne bodo prinesle pozitivnih rezultatov v korist slovenske manjšine. Jasno je samo eno: Zmešnjava, ki je nastala po odloku z dne 22. 9. 1958, terja čimprejšnjo zadovoljivo rešitev. Le-te pa ni mogoče doseči niti s pomočjo tako imenovane »pravice staršev« niti s pomočjo »ugotavljanja manjšine«. Kje smo koroški Slovenci, je znano celemu svetu, le naša oblast menda tega ne ve. Teda naj pogledajo, kje so deset- in desetletja zanemarjali gospodarsko izgradnjo in zapostavljali človeka, pa bodo točno vedeli, kje smo! Tozadevnih statistik imajo dovolj. Rešitev pa je samo ena — to sta potrdila tudi sam deželni glavar pri Božjem grobu in prosvetni minister pred parlamentom — namreč v dvojezični šolski odredbi, ki se je obnesla in ki ima izhodišče v resnično demokratičnem načelu, da je treba sosedne narode zbližati, ne jih pa cepiti! SPOMENICA KOROŠKIH SLOVENCEV AVSTRIJSKI ZVEZNI VLADI Organizacije koroških Slovencev so se spričo teh stavkovnih parol obrnile na gospoda zveznega kanclerja in gospoda zveznega ministra za pom k ter na gospoda koroškega deželnega; glavarja s prošnjo, da se na podlagi svoječasnega odloka z dne 21. 11. 1956 zabrani hujskačem ščuva-nje na stavko. Gospod koroški deželni glar var pa je izjavil, da nima možnosti zabrani ti stavkovne parole, da predstavljajo; po njegovem mnenju šolske stavke demokratično sredstvo;, s katerim hočejo starši uveljaviti svoje želje. Kaže, da sta bila istega mnenja tudi ministrski sVet in zvez- no ministrstvo Za pouk, ki je sicer potrdilo prejem vlog organizacij koroških Slovencev, ni pa ničesar ukrenilo proti »Kamtner Heimatdienst-u« (Priloga štev. 17.) Prebivalstvo se je med tol poplavo zborovanj zadržalo; povsem stvarno; in je bilo že v naprej vidno, da se boi ta 3. šolska stavka V glavnem izjalovila. Kljub temu pa je koroški deželni glavar dne 22. 9. 1958 čutil potrebo z odlokom spremeniti ustavno stanje. V tem vzdušju ukrepanje koroškega deželnega glavarja nedvomno ni bilo; primerno sredstvo za pomiritev obeh narodov. Odlok, ki odreja drugačno ureditev, je torej istovetiti s kršenjem ustave in je zato nadrejena oblast poi uradni dolžnosti obvezana, da uvede odgovarjajoče korake, da zagotovi upoštevanje avstrijske ustave. Ne nazadnje opozarjamo, da je namen odlokov in odredb le V tem, da zakone interpretirajo oz. ustvarjajo norme za njih izvedba. Vendar zakona niti z odredbo niti z odlokom ni mogoče razveljaviti, zaradi česar gospodu deželnemu glavarju Koroške tudi manjka legitimacija za spremembo šolske odredbe iz leta 1945. Ne more biti dvoma, da predstavlja odlok z dne 22. 9. 1958 načelno spremembo; odredbe iz leta 1945 in ne nazadnje tudi državnega zakona o ljudskih šolah iz leta 1869, ker se z odlokom 1958 prepušča presoja glede obiska obveznih predmetov staršem. Po državnem zakonu o ljudskih šolah pa je šolski obisk v vseh predmetih obvezan in zato osvoboditev od učnega jezika potom odloka že sploh ni mogoča Z opozorilom na ta dejstva hočemo nakazati, kako nevzdržna je pravna podlaga odlcka z dne 22. 9. 1958. v Številke gcvori/o Der SrlaB des Eandeshauplmannes ven Kamten vem 22. September 1D5S Regelung des, zweisprachigen Unterrichtes; in Kamten. E R L A S S des Landeshauptmannes als Vorsitzenden des Landesschulrates Zl. LSR — 4337/58 vam 22. 9. 1958 Als Landeshauptmann und Vorsitzender des Landesschulrates fiir Karnten bin ich Verpflichtet, fiir einen ungestorten und urirkungsvollen Unterricht an den Volks-und Hauptsehulen des Landes Sorge zu tragen. Dieses Ziel erscheint durch die Unruhe, die unter der Eltemschaft des ge-mischtsprachigen Gebietes entstanden ist, gefahrdet. Die SchulVerordnung der ProVisorischen Kamtner Landesregierung vomJahre 1945 ist anderungsbedurftig. Vor 13 Jahren durfte man der Meinung sein, daB durch den damals binnen kurzer Zeit erwarteten StaatsVertrag dieses Praviš,orium bald jdurch ein DefinitivUm abgelost werd'en vviirdei. Die Hoffnung ha,t sich als Irrtum ervriesen, Osterraich muBte mehr als 10 Jahre auf den StaatsVertrag warten und als dieser endlich abgeschlossen wurde, Jconnten trotz der Hoffnungen Karntens die Bestimmungen der SchulVerordnung nicht durch ein osterreichisches Gesietz ersetzt werden. Wir stehen am Beginn des dritten Schuljahres, nach AbschluB des StaatsVertrages und es hat nicht den An-schein, daB die Gesetzgebung in kurzer Zeit zu eiinem Resultat gelangen wird. Die voni der Kamtner Landesregierung einsitimmig geforderten Voraussetzungen — edne Befragung zur Feststellung der Minderheit und die Ubernahme der durch die ne-ue Schulregelung etwa entstehen-den Mehrkosten durch den Bund — sind nicht geschaffen worden, ein Vorschlag, die Zahl der zweisprachigen Schulen zu vermindern, kann nicht zur Durchfiihrung gelangen. Die Lage erfordert aber eine rasche Entscheidung. Nach § 27 der Schul- und Unterrichts-ordnung Vem 29. 9. 1905, RGB1. Nr. 159 ex 1905 sind fiir die Befreiung von Lehrgegen-standen die Bezirkssehulbehorden zustan-dig. Uber die dort genannten Lehrgegen-stande hinaus hat das Bundesministerium Odlok deželnega glavarja Koroške z dne 22. septembra 1958 predvideva odjavo od slovenskega pouka in se sklicuje pri tem na šolski in učni red iz leta 1905, § 27, in na odlok oi glavnih šolah z dne 18. 8. 1947. (Priloga, štev:. 2 in štev. 9.) Šolska odredba iz leta 1945 ureja, obvezne; šolstvo in ima značaj ustavnega zakona. To je izreklo tudi Ustavno sodišče v svoji razsodbi. (Priloga štev. 8.) Sprememba te šolske odiredbe je tako za posameznika kakor tudi za celotno prizadetih subjektov možna samo; potom procedure, ki jo predvideva; ustava. Pri šolski odredbi iz leta 1945 gre torej za ustavno določilo, ki ga je poi zadevnih določilih zveznega ustavnega zakona (BVG) mogoče spremeniti ali na novo urediti le s paktirano zakonodajo;. Torej deželni glavar Koroške kot predsednik deželnega šolskega sveta na noben način ni upravičen, z odlokom de faeto spreminjati ustavno zajamčeno stanje. Ne glede na to je sklicevanje na § 27 šolskega in učnega reda iz leta 1905, na fiir Unterricht mit ErlaB vom 18. 8. 1947, Zl. 32.000/4/12/47, die Befreiung vom fremdspraehigenj Unterricht an Haupt-schulen fiir zulassig erklart, als,o; eine Be-freiung von einem Verbindlichen Gegen-stand wahrend der Pflichtschulzeit. Als durch die Ungarnfliichtlinge ein ahnliches Problem auftauchte, wurde dies ebenfalls im ErlaBwege geregelt. Beide Beiispiele zeigen, daB zur Be-hebung von Schwierig-keiten Erlasse verwendet wurden. Auch in Kamten ist derzeit eine solehe Situa-tion. Wem die Erziehung der Kamtner Ju-gend am Herzen liegt, der kann weder einen Schulstreik noch die SchlieBung von Schulen vvunsehen. Mein ErlaB schafft eine Losung, die es ohne Zwang ermoglicht, eine endgiiltige gesetzliche Regelung ab-zuwarten. »Ich sehe m,ich darum VeranlaBt, die Bezirkssehulbehorden der von, der SchulVerordnung aus 1945 betroffenen Gebiete anzuvveisem, Antrage der Erziehungsbe-reichtigten um Befreiung Vom Unterricht in der slowenischen Sprache raschestens zu erledigen. Solehe Gesuche sind bel den ortlich zu-standigen Schulleitungen einzubringen und bis spatestens 7. Oktober 1958 den Bezirkssehulbehorden zu iibermitteln. Hiebei kann nur die freie personiiche Entscheidung der Erziehungsberechtigten maBgebend sein. Eine Beeinflussung durch das' Lehrperso-nal ist zu unterlassen. Wer also will, daB sein Kind weiterhin zweisprachigen Unterricht wie bisher erhalt, hat gar nichts zu tun, wer dies nicht vziinscht, reicht seinen Antrag ein. Damit bledben alle Rechte der Minderheit ge;wahrt, ohne daB jemand ge-zwimgen wird, se-in Kind an einem Unterricht teilnehmeu zu lassen, der als Be-lastung empfunden wird:. Dieser ErlaB gilt sowohl fiir Volks- wie fiir Hauptsehulen, und zwar so lange, als nicht durch die Gesetzgebung eine endgiiltige und allge-mein verbindliche Regelung getroffen wird.« Klagenfurt, am 22. September 1958. Der Landeshauptmann als Vorsitzender des Landesschulrates: Ferdinand W e d e n i g e. h. katerega se opira gospod deželni glavar Koroške V svojem odloku z dlnie 22. 9. 1958, pravno zmotno, ker gre pri § 27 prej omenjenega zakona zgolj za osvoboditev od ročnosti (ročna dela — op. ured.), pri čemer je poleg tega možna samo osvoboditev na podlagi od zdravnika ugotovljenega pomanjkljivega zdravstvenega stanja otroka. Nič drugače ni s sklicevanjem gospoda deželnega glavarja Koroške na odlok štev. 2 z dne, 18. 8. 1947 (pouk tujih jezikov na glavnih šotah). Pri odloku o tujih jezikih grei namreč samo za1 glavne šole, pri čemer je v posameznem mišljena zgolj osvoboditev od pouka tujih jezikov zaradi popolne nenadarjen,osti šolarja. Pravico do predloga ima po tem odloku v' posameznem zgolj učiteljski zbor, prošnje pa rešuje okrajni šolski svet. Osvoboditev od učnega jezika pa ni predvidena niti pd zakonskih določilih niti po prej omenjenem odloku. Ker je slovenščina po odredbi za dvojezično šolstvo iz leta 1945 učni jezik, potom odloka torej ni mogoče doseči drugačne ureditve. Uradno so bili objavljeni samo naslednji skupni rezultati akcije za odjavo od slovenskega pouka: Okraj Šmohor: Od 517 učencev jih je bilo 500 odjavljenih. Okraj Celoveic-podeželje: Od 2585 učencev jih je bilo 1953 odjavljenih, 632 učencev bo še naprej obiskovalo slovenski pouk. Okraj Beljak-podeželje: Od 4469 učencev so bili 4003 odjavljeni, tako da preostaja še 466 učencev. Okraj: Velikovec: Od 5021 učencev jih je bilo 3976 odjavljenih in 1045 učencev naj bi tudi naprej obiskovalo; slovenski pouk. Deželni šolski sVet za Koroško ni objavil prodrobnih številk o rezultatih akcije Po zgoraj povedanem je odpor proti dvojezični šoli v prvi vrsti in skoraj izključno rezultat delovan ja nemško nacionalnih organizacij proti v Državni pogodbi zagotovljeni enakopravnosti slovenske manjšine na Koroškem. Sklicevanje; deželnega glavarja v odloku na odpor proti šolski ureditvi iz leta 1945 je torej prav tako neupravičeno, kakor odlok sam po sebi ne predstavlja primerno in odgovarjajoče sredstvo, da bi napravil konec zmešnjavi V koroškem šolskem Vprašanju. Z odlokom namreč niso bili kaznovani hujskači na stavko, marveč tisti, ki so se prizadevali za zakonito ureditev in, s tem za mimo sožitje obeh narodov V deželi. Le preveč razumljivo; je, da soi bile1 te organizacije s, tem samo še bolj opogumljene ter so brez vsakega ozira na določila Državne pogodbe in ustave začele boj proti enakopravnosti slovenske manjšine na splošno in proti odredbi oi dvojezičnem šolstvu posebej. Z izkoriščanjem časa neposredno pred 10. oktobrom so na podlagi že prej ustvarjene protislovenske psihoze vodili propagando za odjave z gesli iz leta 1920. Na Koroškem s strani nacionalnih krogov tako zlorabljena beseda o; »domovinski zvestobi« je ponovno postala glavno geslo. Kdor je svoje otroke odjavil od dvojezičnega pouka, je bil »domovini zvest«, kdor jih ni odjavil, pa je bil ožigosan za »domovini nezvestega«, torej za Veleizdajalca: oz. titoista, ki na Koroškem nima nič iskati. Tako je na primer na zborovanju V Škocijanu V Podjuni dne 2. 10. 1958 predsednik v času odjav samo v ta namen, ustanovljenega združenja staršev Ma.ier javno izjavil, da se Vsi, ki hočejo svoje otroke učiti tudi slovensko, lahko izselijo in kupili jim bomo celo vozovnico za 1. razred brzovlaka, da bi jih čim prej odpravili, medtem ko sta na zborovanju v Dobrli Vasi dne 28. 9. 1958 govorila OVP-poslanec in predsednik »Bund der Windischen« dr. Valentin Einspieler ter tajnik »Karntner Heimatdienst« ravnatelj Heribert Jordan. Prvi kot srednješolski učitelj slovenščine zastopal teorijo o vin-dišarskem jeziku ter je vse ljudi, ki bodo otroke odjavili, imenoval »heimattreu«, ostale pa sovražnike države. Ravnatelj Jordan je kot drugi govornik z vso ostrino govoril proti Slovencem, ki jih je eno-stavno ozmerjal kot titoiste, komuniste in panslaviste, proti katerim se morajo posebno zdaj proti »sramotni odredbi; iz le- za odjavo Od slovenskega pouka za posamezne šole. Po odloku z dne; 27. 10. 1958, štev. 4964/58, je; šolskim vodstvom izrecno prepovedano, objaviti te rezultate. (Priloga štev. 30.) Iz deželnega glasila Freiheitliche Parted Osterreichsi »Karntner Nachrichten« pa smo lahko povzeli nekaj številk za okraja CeloVec-podeželje in, Velikovec. Štee Vilke z uradne strani niso bile potrjene in tudi ne preklicane. Pač pa omogočajo aproksimativna primerjavo; z uradno vodenim stanjem na dvojezičnih šolah V šolskem letu 1955/56, pri čemer je treba še opozoriti, da so V tem slovensko; govoreči otroci zajeti le delno, ker temeljijo podatki zgolj na nepreverjenih, enostranskih zapiskih učiteljev ob vpisu šolarjev. ta 1945 boriti Vsi domovini zVeisti Nemci in Windische. Resnost takih izpadov in groženj postane šele prav razumljiva, če pomislimo, da so bile pred časom nacizma Vedno spet podane podobne izjave, ki so potem v času nasilnega gospostva nacionalsocializma našle sVojO' uresničitev z izselitvijo in pregnanstvo!!# nad 300 slovenskih družin iz Koroške. Ali kakol dtugače je treba razumeti dogodek v Št. Jakobu V Rožu? Žena tam živečega slovenskega zdravnika je bila klicana po telefonu, če potrebuje formularje za odjavo svojih šoloobveznih otrok. Na odgovor, da takih ne potrebuje, ker svojih otrok ne namerava odjaviti od dvojezičnega pouka, je klicatelj izjavil: »Hvala lepa, hotel sem Vas samo opozoriti, da ob danem času ne boste imeli izgovora!« Resnost tega poudarja še dejstvo, da so tako grozili pogosta isti ljudje, ki so krivi na izselitvi koroških Slovencev. Kakor znano, je proces proti glavnemu krivcu Aloisu Maiieir-Kaibitschu dokazal, da so izselitev pripravljali tako imenovani vaški trikoti, to so Ortsgruppenleiiter-žu-pan-kmečki vodja, od katerih vendar nihče ni bil klican na odgovornost. Nasprotno je bil celo Alois Maier-Kaibitsch, ki je bil kot glavni krivec izselitve po zakonu o vojnih zločincih obsojen na dosmrtno ječoi, že pred leti pomiloščen, medtem ko n. pr. stotnik K. Fritz, čeprav je bivši zvezni prezident dr. Karl Renner V pismu koroškim Slovencem dal osebno' zagotovilo;, da bo le-ta postavljen pred sodišče, nikdar ni bil klican na odgovornost. Če se; torej taki ljudje danes, spet aktivno udejstvujejo! proti pravicam slovenske manjšine, je zastrašenest generacije, ki je trpljenje in škodo izselitve občutila na lastni koži, le preveč razumljiva. Ti ljudje pa tvorijo Večino nemško-nacionailnih organizacij, ki so prevzele celotno organizacijo ter celotno »papirno vojno« akcije za odjavo. Te organizacije so za vzgojo pristojnim razdelile razmnožene odjavnice in jih tudi takoj zbirale, tako da je bil deželni glavar prisiljen, da predpiše kolkov-no dolžnost ter odredi, da morajo za vzgojo pristojni ali vsaj otroci odljavnice osebno oddati pri šolskih Vodstvih. Nato so organizacije Večinoma: nosile tudi stroške za takse ter predložile za vzgojo pristojnim v podpis že kolkovane odjavnice. (Priloga štev. 19.) (Nadaljevanje prihodnjič) .Cdlck brez pravne pedluge Odjave niše demebralična cdlcčilev Nagrajena proza o Koroški Društvo slovenskih književnikov podeljuje vsako leto tri literarne nagrade za najboljša slovenska izvirna dela. Med nagrajenci, ki so prejšnjo soboto prejeli nagrade za leto 1957, je poleg Mimi Malen-škovei (»Plamenica«, roman o Trubarjevem življenju) in Ignaca Koprivca (»Hiša pod vrhom«, roman o povojnem življenju V Slovenskih goricah) tudi Rok Arih, ka-teregai dobro poznamo tudi pri nas na Ko-roškem, saj v svojih stvaritvah V prvi vrsti obravnava koroško zemljo' in njenega človeka. Nagrada mu je žirija priznala za knjigo proze »Zato«, v kateri obravnava partizansko tematiko in ljudsko življenje na Koroškem. Že ob izidu Arihove knjige »Zato« smo v našem listu med drugim zapisali, da iz vseh njegovih literarnih del govori močna povezanost s koroško zemljo in nje- Slovenski pisatelj dr. Ivo Šorli umrl V sredo preteklega tedna so V Kranju pokopali slovenskega pisatelja dr. Iva Šorlija. Pisatelj se je rodil leta 1877 v Pcdrobih pri Tolminu ter dovršil gimnazija v Gorici in pravo na Dunaju. Zadnje desetletje pred prvo svetovno Vojno se je že uveljavil v kulturnem življenju, saj je V Gorici takrat izdal prva dela, ki so opozorila na Veliko obetajočega pisatelja. V poznejših letih je služboval kot notar V raznih krajih Slovenije — nazadnje v Kranju, kjer je tudi umrl. Dr. Ivo Šorli spada v generacijo' Ivana Cankarja in Otona Župančiča, torej V čas na j znamenitejše slovenske književne generacije — v Moderno. Šorli je V svoji umetnosti šel svojci pot in slovenski literarni zgodovinarji ga štejejo v drugoi generacijo slovenskih naturalistov. Njegov prvi roman »Človek in pol« je vzbudil veliko pozornost, ostal pa je do današnjih Slovenska prosvetna zveza OBVESTILO Po sklepu upravnega odbora na seji dne 20. novembra 1958 bo občni zbor Slovenske prosvetne zveze v četrtek, dne 4. decembra 1958 ob 9. uri dopoldan v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu. Upravni odbor nim človekom in da posveča boju in trpljenju koroških Slovencev častno mesto v svojem literarnem ustvarjanju. Zdaj je tudi žirija, ki odloča o razdelitvi nagrad, v svoji utemeljitvi ugotovila: Arihova proza obravnava z novimi pripovednimi prijemi in s poskusom novih stilističnih možnosti partizansko tematiko in ljudsko življenje na Koroškem, na tej naši boleči periferiji, kjer se prav sedaj slovenski živelj trdo beri za osnovne pravice, ki gredo sleherni zavedni narodnosti. Žirija vidi v Arihcvih prozah obet, ki zasluži priznanje. Ob tej nagradi, ki gotovo ne pomeni le materielne vrednosti (100.000 dinarjev), marveč tudi in predvsem eno najlepših priznanj, ki jih slovenski pisatelj sploh lahka doseže, prisrčno čestitamo tudi koroški Slovenci! dni ena njegovih najznačilnejših stvaritev. Šorlijeva diela so' tudi pri nas močno razširjena in ljudje radi posegajo po< njih. Posebno priljubljene so njegove kmečke in meščanske zgodbe. Pisatelj je ustvarjal do zadnjega. Slavna poljska violinistka pride na Dunaj Svetovno znana in priznana poljska violinistka, Wanda Wilkomirska, nagrajenka glasbenega tekmovanja V Ženevi in nagrajenka mednarodnega dunajskega tekmovanja, bo v petek 19. decembra gostovala na Dunaju. Umetnica bo koncertirala V veliki Brahmsovi dvorani zveze glasbenikov. Wilkomirska bo prišla v Avstrijo V okviru svoje evropske turneje in bo nastopala kot solistka na orkestralnih koncertih tudi v Innsbrucku in Salzburgu. Mnenje dmitjih:---------------------------1 Nevzdržne razmere, ki jih je v koroškem šolstvu in sploh v odnošajih med obema narodnostma ustvaril nepostavni odlok deželnega glavarja 22. septembra 1958 o odpravi obveznega dvojezičnega šolstva, so primorale predstavnike slovenske manjšine na Koroškem, da so opozorili s posebno spomenico na problem izvajanja 7. člena državne pogodbe avstrijsko vlado, štiri velesile kot ustvarjalce in poroke za izvajanje pogodbe ter Jugoslavijo kot neposredno prizadeto državo. Spomenici je dodana obsežna dokumentacija obravnavanih vprašanj, tako da je problematika manjšinske zaščite na Koroškem zelo plastično razložena . . . »Naši razgledi«, 22. november 1958, Ljubljana J ugoslovansko-avstrijski odnosi so se v zadnjih letih razvijali relativno ugodno. Pogoj za to so bile med drugim tudi številne izjave avstrijske vlade, da bo Avstrija izpolnjevala vse tiste obveznosti do Jugoslavije, ki izhajajo iz državne pogodbe. Pri tem mislimo predvsem na sedmi člen te pogodbe, s katerim je urejen položaj jugoslovanske manjšine v Avstriji. Prav tako so razgovori o nerešenih vprašanjih iz bilateralnih jtigoslovansko-avstrijskih odnosov, od katerih smo pričakovali pozitivnih rešitev, odpirali nove perspektive trajnega, trdnesta in vsestranskega sodelovanja. Vendar lahko danes ugotovimo, da so prav nekatera nova ravnanja z avstrijske strani pretrgale to pot razvoja medsebojnih odnosov . . . Nedavni sklep pokrajinske vlade, ki jo vodijo socialisti, nam v širših okvirih in pogledih avstrijske politike potrjuje to, da uki-njenje dvojezičnega šolstva na Koroškem ne predstavlja samo odstopanje šovinističnim elementom in nacionalističnim organizacijam, ampak da je ta akt avstrijskih uradnih krogov naperjen proti jugoslovanskim interesom nasploh. Res je šolstvo na Koroškem avstrijsko notranje vprašanje, vendar urejeno z nekim mednarodnim dogovorom, ki ga je podpisala tudi naša dežela. Avstrija sama pa ga mora izvajati. Zato je povsem razumljivo, da je Jugoslavija zainteresirana za izvajanje klavzul državne pogodbe, to pa še posebej zaradi tega, ker je s svojimi stališči za dosledno obnovo neodvisnosti Avstrije pri Podpisu omenjene pogodbe menila, da predstavlja Pravilna ureditev manjšinskega vprašanja vsaj neko minimalno povračilo za krivice, ki jih ie jugoslovanska manjšina v Avstriji v preteklosti trpela Iz tega izhaja, da vsaka kršitev sedmega člena m vsi poskusi sprememb tega člena (kar dejansko Predstavlja ukinitev dvojezičnih šol na Koroškem) vodi samo k negativnim Posledicam v bodočih ju-goslnvansko-avstrijskih odnosih. Škodi Pa tudi dejanskim interesom Avstrije, ki hi Pod Pogojem, da vodi konstruktivno politiko, lahko imela v tem delu Evrope pomemben položaj . . . »Komunist«, 21. november 1958 Ljubljana V boju za dvojezično šolstvo, ki se kot mora vleče že deset let, so odgovorni ljudje v Avstriji neredko povzeli geslo, da „manjšina ne more posiljevati večine", ki so jim ga podtaknili organizatorji šovinistične kampanje. Vprašanje pa je, če so res bili Slovenci tisti, ki so kršili demokracijo in če so oni tista manjšina, ki posiljuje večino . . . Voditelji javnega mnenja na Koroškem so v glavnem molčali, ko so šovinisti ves čas poskušali motiti mir v deželi z organiziranjem šolskih stavk, šele ob izvajanju uredbe od 22. septembra je bilo slišati, kot n. pr. v socialistični „Neue Zeit“ 1. oktobra letos, da si „Heimatdienst“ lasti pravice uradne ustano- ve. Proti delovanju te ,,države v državi“ pa dejansko niso ukrenili nič. Bilo je prepozno, nemška večina se je vdala nemški manjšini. Tudi to dejstvo odpravljajo s trditvijo, da je tako pač v demokraciji. Vendar so tej postavljene meje, vsaj po drugi svetovni vojni, ko je bil fašizem v Nilrnbergu postavljen pred J V lil sodisce . . . »Slovenski poročevalec«, 23. november 1958, Ljubljana Dr. MIRT ZVVITTER Južna Tirolska—manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu) Tudi v šolah ladinščina nikjer ni bila učni jezik niti predmet, marveč se je uporabljala samo v prvih mesecih za uvajanje V sicer izključno nemški in delno italijanski pouk. Na upoštevanje ladinšči-ne tirolski Nemci nikdar niso mislili. Saj ladinskemu jeziku niti niso priznavali sposobnosti za uradno uporabo, niti Ladincem svojstva samostojne narodnosti v smislu člena 19 Državnega osnovnega zakona o splošnih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867, ki je določal: »Vsi narodi države so enakopravni in vsaka narodnost ima nedotakljivo pravico na varovanje in negovanje svoje narodnosti in jezika«. Samo takšnim priznanim narodnostim je država priznavala tudi enakopravnost jezika v šoli, uradu in v javnem življenju.143) Na tem dejstvu ne spremeni 143) Pripomba : Državni zakonik Avstrije (RGB!.) štev. 142 1867. nič, da je bilo število Ladincev v novejši dobi razmeroma majhno* 1 in da Ladinci »priznanja: niso nikdar zahtevali«.144) Po vsem ravnanju tedanjih nemških deželnih oblasti Tirolske in državnih oblasti Avstrije bi bilo takšno zahtevo kaj težkoi pričakovati, a k O' upoštevamo, da uradlno ljudsko štetje Stare Avstrije leta 1910 sploh ne priznava in ne našteva Ladincev, marveč so jih prištevali največ številu Nemcev, v’ manjšem številu pa Italijanom.145) Njihovo število so Vsled tega po Vsakokratni politični potrebi lahko zniževali in zviševali ter so današnje nemške navedbe Več ali manj produkti zelo dvomljivih ugibanj 144) Pripomba: Primerjaj Karl, Gott-fried Hugelmann: Das Nationalitatenrecht nach der Verfassung von 1867; der Kampf um ihre Geltung, Auslegung und Fortbildung, v „Das Nationalitatenrecht des Alten Oster-reich“, W. Braumiiller, Wien — Leipzig 1934, str. 91. H5) Pripomba: Glej zgoraj, nadaljevanje štev. 74 tega članka. po potrebah »spremenjenih Vlog«146). Očitno nikogar teh »znanstvenikov« ne moti, da znaša razpetost med temi navedbami skoraj do 100%! Pri tem je v ostalem najmanj verjetna sedanja nemška trditev, da bi bili Nemci v tedanji dobi prištevali La-dince Italijanom. Zakaj naj bi imeli Nemci interes, zviševati število italijanske manjšine v Trentinu, ki so ji tako malo zaupali? Danes pa je takšna nemška trditev razumljiva, saj služi dvakrat nemškim političnim interesom: V prvi Vrsti zvišuje število pred letom 1918 V Italiji priključenih predelih živečih Nemcev, danes pa nudi možnost očitkov Italijanom, da so krivi na zmanjšanju števila Ladincev od nekdanje Višine na današnje stanje! Kdo ne bi prepoznal spet sorodnosti metod in prakse ljudskih štetij nekdanjih in današnjih nemških oblasti na Koroškem, ki s pomočjo iznajdbe »vindišarjev« po potrebi dbkažejo: vsako zaželjeno narodnostno stanje? 146) Pripomba: Primerjaj Hans Kramer, n. n. m. str. 137: „Število Ladincev je tekom časa padlo. Če ugotavljam okrog 1918. leta 19.600 Ladincev, je to previdno štetje. Tirolska literatura je pisala o 25.000 do 26.000 Ladincih okoli leta 1910. V prejšnjem času se je govorilo celo o 36.000 Ladincih." Nagrajenec Rok Arih Ameriške knjige na razstavi v Ljubljani V najm.odern.eje urejeni poslovalnici zai inozemske knjige je Državna založba Slovenije uredila obsežno in dokaj zanimivo razstavo ameriških knjig. Razstava prikazuje okoli 2300 na.jnovejših del ameriške književnosti in knjižne produkcije, v katero so zajeta Vsa področja — od otroške do znanstvene literature. Razstava je predvsem zanimiva zaradi tega, ker interesenti posamezne knj;ge tudi naročijo in jih plačajo v ugodnem valutnem razmerju. Razstavo je 20. novembra otvcril predsednik delavskega sveta DZS Mirko Kušej z želja, da bi odprla nove zaklade svetovne ustvarjalnosti. Državna založba Slovenije bo z razstavami tujih knjig nadaljevala in tako seznanjala ljubljansko in vso slovensko publika s tujo ustvarjalnostjo. V bližnji bodočnosti so v načrtu razstave nemških, poljskih, ruskih, madžarskih in francoskih knjig. Podelitev nagrad za mladinsko literaturo V sredo je zvezni minister za pouk dr. Drimmel podelil avstrijske državne nagrade 1958 za mladinsko literaturo. Ob tej priložnosti so se nagrajenci in gostje zbrali V študijski dvorani dunajske Albertine. Državna nagrado sta prejela Franc Brau-mann za dela »Ritt nach Barantola« (Jezdenje v Barantola) in Mira Lobe za svojo otroško knjigo »Titi im Unvald« (Titi V pragozdu). V častno listo za državno nagrado so bili sprejeti še sledeči avtorji in njihova mladinska dela.: Karl Bruckner »La,le, dle Tiirkin«, Gerhe.rd Ellert »Das bla,ue Pferd«, Oswald Plawenn »Der vem Mississippi«, Elli Zenker-Starzacher »Es war ein-mal.. .«, Max Stebich »Donausagen« in G. Schreiber »Die zehnte Legion«. V okviru svečane podelitve nagrad so brali iz nagrajenih del nekaj odlomkov in tako dali svečanosti pravi poudarek. Zaradi dvomljive vrednosti podatkov, predvsem v zVezi z vprašanjem Ladincev, se nam ne zdi potrebno primerjanje številk ljudskih štetij na obravnavanem ozemlju. Značilno dejstvo, da Nemci v Stari Avstriji leta 1910, ko so imeli vso oblast v rokah, niso posebej naštevali Ladincev, marveč jih navajali baje v številu Italijanov, nam po gornjih pojasnitvah razkrije tedanje njihove narodnopolitične namene in. cilje. Čeprav morda tudi ne popolnoma neoporečni, so verjetno še najbolj zanesljivi podatki ljudskega štetja 1. decembra 1921, ki navajajo za opisano ozembe Južne Tirolske 217.889 Nemcev, 17.018 Ladincev in 31.593 Italijanov.147) Štetje V fašistični dobi, dne 23. junija 1939 je izredno osporljivo, ako upoštevamo', da je bil prav istega, dne sklenjen »Berlinski sporazum« med Hitlerjem in Mussolinijem, ki je predvideval izselitev Nemcev iz Južne Tirolske s pomočjo opti-ran.ja za, Nemčijo. (Nadaljevanje sledi) 14‘) Pripomba : Podatki iz „Cens'mento della Popolazione del Regno d‘ Italia al 1. Dicembre 1921, II, Venezia Tridentina," Roma, 1922. 4 — Štev. 48 (864) Novi sadovi protizakonitega wreševanja“ manjšinskih vprašanj Vedno novi primeri govore, da so bile po protiustavnem septembrskem šolskem odloku deželnega glavarja vsepovsod od Zilje do Podjune na delu šovinistične sile, ki so z gospodarsko in socialno premočjo posiljevale starše in vplivale, da so v neštetih primerih proti svoji vesti odjavili otroke od pouka materinščine. V mnogih primerih se starši niti ne upajo povedati, kaj vse se je dogajalo, da stvar ne bi prišla v javnost, ker se boje posledic, ki bi lahko prizadele ekonomsko in socia'no šibkejšega. Nov primer, ki se je odigral V občinskem odboru v Podkloštru in ga spomenica koroških Slovencev k šolskemu vprašanju še ne vsebuie, je prav tako značilen kakor marsikje drugod. Kar neverjetno zveni, da bo koleke za odjave od slovenskega pouka plačala občina. Celovški dnevnik »Volkswille« prinaša poročila o poteku zadnje seje občinskega sveta v Poidkloštru, iz katerega po-Vzamemo1, kako so tudi V tej občini storili vse, da bi dosegli čim več odjav od slovenskega pouka. Župan je namreč predlagal, da bi odbor odobril dodatni kredit V znesku 1200 šilingov, s katerim bi plačali stroške za koleke »prošenj« za oprostitev od slovenskega pouka. Predlog je izzval naravnost senzacijo. Iz tega je razvidno, d!a starši tudi v Podkloštru niso hoteli kolkovati svojih odjav, temveč so jim koleke priskrbeli drugi. »Volkswille« poroča, da se je komunistični odbornik Katholnig postavil proti temu načinu ter izjavil, da ne more odobravati predloga, ker bi se po besedilu odloka samega ne smelo izvajati na starše nobenega vpliva glede odjav, kar pa je tukaj očiten primer. Socialistični odbornik Kollinger je skušal prepričevati, da je župan stvar zamenjal ter da je to zadeva združenja staršev. Izkazalo pa se je, da takšno združenje v Podkloštru sploh ne obstoja. Končno je odbor proti enemu glasu odobril predlog in je tedaj občina plačala koleke za odjave od pouka slovenščine. Prav tako je iz omenjenega lista razvidno, da so ljudje, ki pripadajo BBU, torej podržavljenemu podjetju, med delovnim časom hodili pri starših in raznašali odjavnice ter pobirali podpise. Mnogi starši sa od podjetja odvisni in lahko si je predstavljati, da so klonili pritisku močnejšega in delodajalca. — Iz Ledine pa poročajo, da je precej staršev, ki so pod enakimi okoliščinami kot drugod odjavili svoje otroke od slovenskega pouka, pozneje pametno premislili ter so preklicali odjave. Preklici so šovinistične duhove spet razburili. Zaupnik Heimatdiiensta Kutnik je sklical v gostilni Hainscheil pogovor staršev, na katerega je povabil le gotove ljudi. Za govornika pa je povabil znanega »prijatelja« Slovencev Heriberta Jordana iz heimat-dienstovske centrale. Kakor drugače ni bilo pričakovati, je Jordan po svoji navadi spet mahnil po Slovencih, ki jih kratko malo ne smatra za državi zVeste ter je dejal, da bi bili, če bi pouk slovenščine trajal še pet let, zreli za priključitev k Jugoslaviji. Zelo je' hvalil tiste, ki so odjavili svoje otroke od slovenskega pouka, kot dobre Avstijce, novi odbor združenja staršev pa »borbeno skupino« Heimat-diensta. Tako je spet govoril funkcionar raznarodovalne organizacije, ki bi morala biti po členu 7 Državne pogodbe prepovedana. Na žalost pa nemoteno izvaja svoja hujskaška potovanja po naših vaseh, ker oblasti menda ne morejo najti vzroka in možnosti, da bi prepovedala in onemogočile javno in zavestno kršenje zakonov in ustave. Na Bistrici v Rožu so ure za pouk slovenščine tako upeljane, da so za otroke, ki jih hočejo obiskovati, skrajno neu-gedno in neprimerne. Pouk se namreč izvaja po vseh drugih obveznih predmetih popoldne in v večerne ure, Ko drugi šolarji lahko gredo domov, morajo slovensko učeči se otroci ostati v razredu. Utrujenim po ostalih učnih predmetih jim na tak način zagrenjujejo veselje in razpoloženje. Zgodi se tudi, da se drugi otroci, ki lahko gredo prej domov, norčujejo z njimi, češ, ste bili že spet zaprti. Kako to psihološko vpliva na otroka, si je lahko predstavljati. Primer ni osamljen in nobenega dvoma S koncertov v Slovenjem Plajberku In Glinjah: Odločno branimo > našo materino besedo Ljubezen do naše pesmi in naše govorice, neizmerna ljubezen do slovenske besede in pripravljenost, da jo branimo pred tistimi, ki po njej zopet strežejo, vodi v zadnjih tednih naše pevce od koncerta do koncerta širom naših treh dolin. Taista ljubezen in pripravljenost pa od koncerta do koncerta vedno bolj polnita dvorane, kjer so koncerti napovedani, s hvaležnimi in za plemenito poslanstvo naše pesmi navdušenimi poslušalci. S temi besedami je pričel svoj nagovor zastopnik Slovenske prosvetne zveze v nabito polnih dvoranah Sereinigove gostilne v Slovenjem Plajberku in pri Cingelcu na Trati, kjer so to pot pod vodstvom centralnega pevovodje SPZ Pavla Kemjaka koncertirali združeni pevski zbori Slovenskih prosvetnih društev iz Kotmare vasi in Bilčovsa ter šentiljski pevski zbor SPD Loga vas. S tem uvodom v svoj nagovor je govornik SPZ samo povezal v besede to, kar na vseh koncertih beremo iz oči sodelujočih in udeleženih in kar V teh jesenskih dneh utripa v srcih bodisi mičnih pevk z lepimi narodnimi nošami ter postavnih in korajžnih pevcev ali pa od pesmi do pesmi bolj navdušenega občinstva. pevcem izrekla dobrodošlico občinski zastopnik Feliks Wieser in domači pevski zbor, ki je pod vodstvom Karla Lauseg-gerja s čistimi glasovi zapel v pozdrav »Tam za goro zvezda sveti« in »Jas sem en kmetovski ovčar«. Plajberžani, ki so V veliki večini takrat prvič videli tako močan pevski zbor in slišali tako ubrano petje, so bdi navdušeni. Po koncertu in ob poznejšem poslavljanju od pevcev so vedno spet prosili, da jih pevski zbori SPZ kmalu spet obiščejo. Pri Cingelcu na Trati, kamor sta vozača poštnih avtobusov po strmi cesti iz Podna in Plajberka v večernih urah spretno pripeljala pevce, se je dvorana pričela kmalu po njihovem prihodu polniti. Ko se je ob sedmih zvečer pred zborom dvignil zastor odra, se je po nabito polni dvorani razširilo pričakovanja in veselja polno ploskanje ljubiteljev slovenske pesmi in besede. Ob pesmi do pesmi bolj prekipevajoče so se razlegale melodije in aplavzi po dvorani in pletli srca pevcev in poslušalcev v nerazdružljivo celoto. Celo noč bi ljudje radi poslušali našo pesem. Kot viden izraz navdušenja pri Cingelcu je bil šopek slovenskih nageljnov, ki ga Koncerti V nedeljo, dne 7. decembra; 1958 v ŽVABEKU ob V* 4. uri popoldne V farni dvorani, V ŠT. PRIMOŽU v Podjuni ob 7. uri zvečer pri Voglu. Koncertirata moški in mešani pevski zbor SPD Radiše pod vodstvom pevovodje Šime ja Wrulicha. V ponedeljek, dne 8. decembra 1958 na REKI pri Št. Jakobu ob 3. uri popoldne v gostilni Primik, V ZMOTIČAH ob 7. uri zvečer pri Prangerju. Koncertirajo združeni moški in mešani pevski zbori SPD Kotmara Vas, SPD BilčoVs in pevski zbor Št. IIj SPD Loga vas pod vodstvom centralnega zborovodje Pavla Kemjaka. Vseh koncertov se bomo udeležili v obilnem številu. Pevke nastopijo v slikovitih rožanskih narodnih nošah. Slovenska prosvetna zveza Kakor že vedno sta bila tudi zadnja nedeljska koncerta s svojimi v šopek povezanimi pesmimi melodična slika žitja in bitja našega ljudstva na koroških tleh. Pod vodstvom skladatelja in pevovodje Pavla Kemjaka in ob visoki discipliniranosti pevcev so se melodije podanih pesmi čuteče prelivale iz veselega in šega-vega pripovedovanja in opevanja človeškega življenja V milina mlade ljubezni in otožnost po srčnem razočaranju, vedno spet pa so v silnih akordih naraščale v spodbudo in izpoved: Živeti hočemo! Spoštujemo tuje in ljubimo svoje! Odločno branimo svojo materino besedo, ki jo znova preganjajo iz naših šol! Ta melodični tok izpovedi naših pesmi je našel v dvoranah polno odprtih src. Zavedel jih je v zamaknjenost in spoznanje, po zadnjih akordih vsake pesmi pa v navdušenost za njihovo lepoto in plemenitost. V Slovenjem Plajberku sta v okusno urejeni Sereinigovi dvorani gostujočim * V ni, da je tak način nameren pritisk tudi na otroka. V Kožentavri so pred nedavnim zborovali stari Abwehrkampferji in pristaši združenja staršev. Poslali so resolucijo na zvezno in deželno vlado ter koroškim deželnim poslancem, naperjeno proti novemu odloku deželnega šolskega sveta z dne 11. novembra in zahtevajo, da se pouk na osnovnih in glavnih šolah zakonita uredi na podlagi odjav od slovenskega pouka. (Mnogi starši namreč izsiljene in nepremišljene odjave preklicujejo). Zahtevali so tudi, da se mora Veronauk za otroke, ki so odjavljeni od slovenskega pouka, poučevati V nemščeni. Po izpodrivanju slovenščine iz šol je zdaj na vrsti izpodrivanje slovenščine iz cerkve. je v imenu hvaležnih poslušalcev izročila pevovodji in pevcem hčerkica Ferda Turka in jim z ljubkim glasom izrekla zahvalo za njihovo petje in za njihov doprinos k ohranitvi naše materine besede. Zastopnik SPZ, ki je na obeh koncertih govoril o naši pesmi, je med drugim dejal, da je bila ta V melodijo povezana naša govorica vso zgodovino zvesta spremljevalka1 našega ljudstva. Vedno pa so jo preganjali tisti, ki so netili prepir med ljudstvom, da bi ga lažje obvladali in izvajali nad njim svoje nasilje Danes naletimo v ozadju gonje proti dvojezičnemu šolstvu na Koroškem na iste kroge, ki so povzročili grozote zadnje vojne in ki so doživeli poraz in obsodbo vseh pošteno mislečih ljudi, Vsega demokratičnega sveta. Nas in našo besedo so takrat obsodili na smrt. S pesmijo na ustih je šla naša mladina v gozdove, se uprla nasilju in zmagala. Kakor takrat, tako tudi danes ob naši pesmi izpovedujemo, da spoštujemo jezik in navade naroda soseda in vsakogar, od vsakogar pa pračakujemo, da spoštuje tudi nas in nam prizna kot našo pravico isto, kar si sam lasti za svojo pravico. Tisoč let ima slovenski jezik poleg nemškega na Koroškem svojo domovinsko pravico in te pravice mu nihče, ki je pravičen in poštenih misli, ne more odvzeti. Naš jezik ima svojo domovinsko pravico tudi po naših šolah. Z ljubeznijo do naše pesmi v srcu v naših prizadevanjih ne bomo odnehali, preden ne bo slovenskemu jeziku po naših šolah tudi v bodoče zagotovljena ista domovinska pravica, kakor je zagotovljena jeziku naroda soseda, ker le tako se more razvijati mirno sožitje in razumevanje med obema narodoma v prid in blagor naše skupne domovine. Iz Kluba koroških slovenskih akademikov na Dunaju poročajo: Letos se je spet pomnožila naša akademska študentska družina. Pa ne samo, da je narasla, tudi zanimanje za organizacijo se je pojačilo, Močno smo poživili naše tedenske klubske večere, ki so lahko prikaz naše razgibanosti in našega dela. Poleg svojega organizacijskega dela se Klub v tem semestru prizadeva, da spet obnovi bivši slovenski krožek, ki naj povezuje Slovence na Dunaju. Prvič smo se dne 14. novembra sestali v veseli družbi. Predsednik Kluba je goste pozdravil in nakratko nakazal namen srečanja. Takšna svidenja so predvidena vsaj enkrat na mereč. Navzoči so pokazali veliko zanimanje in željo dunajskih Slovencev po domači družbi in slovenski besedi. Prejšnji teden sta Klub koroških slovenskih akademikov na Dunaju obiskala predsednik Zveze slovenskih organizaciji dr. Franci Zwitter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dir. Joško Tischler. V zanimivih razpravah sta. nam obrazložila stanje perečega šolskega vpra,-šanja na Koroškem, ki je nastalo po odloku deželnega glavarja. Priložnost smo izkoristili ter smo v odgovorih na razna' vprašanja, dobili vpogled v zadevno pro-< blematiko. Bruca Kot uvod v novo sezono dela je SPD »Dobrač« izkoristilo izročitev Drabosnja-kovih priznanj, ki jih je SPZ ob svoji petdesetletnici podelila zaslužnim članom, za skromno slovesnost, na kateri je spregovoril predsedhik SPZ, medtem ko je predsednik domačega društva iznesel željo, da bi se megle, ki trenutno zakrivajo Dobrač, kmalu razpršile in bi »Dobrač« zasvetil spet V sončni luči nekdanje dejavnosti. Po oficielnem delu, na katerem so sodelovali in pokazali svoje znanje mladi tamburaši1, so nastopili tudi še znani stari bmški pevci in zadržali člane še dolgo' v prijetni družabnosti. Drugi dan zvečer je bilo videti številne člane društva »Dobrač« na drugi slovesnosti, na svatbi podpredsednika društva Ton-čeja Sluge, ki se je poročil s Treziko Miki iz znane zavedne Gamsove družine na Ločilu. Na veseli svatbi, kjer so prepevali šentlenarški pevci, je predsednik SPD »Dobrač« Franci Mertel izročil podpredsedniku originalno izdelano spominsko darilo, SPZ pa je svojemu marljivemu odborniku ob tej priložnosti izročila dragoceno knjigo. Tončeju in Treziki želimo v družinski zvezi mnogo sreče in zadovoljstva! Kostanje Tudi iz našega kraja poročamo o prometni nesreči, ki je končala s smrtnim izidom. Janez Dorner je vozil s traktorjem z dvema priklopnima Vozcma v smeri iz Beljaka proti Celovcu. V bližini vasi Suha sta se priklopna vozova iz neznanega Vzroka odključila ter se zakotalila čez štiri metre visoko cestno brežino. Na enem izmed priklopnih Vozov je sedel 54-letni delavec Janez Buksbaum iz Korena v ko-stanjski občini. Nesrečnega moža je Vrglo kakih šest metrov daleč na travnik, kjer je obležal s hudimi poškodbami, za katew rimi je podlegel še med transportom v beljaško bolnišnico. Preminuli marljivi delavec zapušča ženo in štiri otroke, s katerimi globoko sočustvujejo Vsi, ki jih poznajo. Razne vesti iz Koroške Tiskovni urad celovškega magistrata javlja, da je bilo meseca oktobra v Celovcu 220 rojstev' ter 101 smrtnih primerov. Zakonov je bilo sklenjenih 62. Med novorojenimi je bilo 96 Ceilovčanov, 124 pa iz drugih krajev pri smrtnih primerih pa 57 domačinov in 44 drugih. WSSSSMJSM Petek, 28. november; Gregorij Sobota, 29. november: Saturein Nedelja, 30. november: Andrej Ponedeljek, 1. december: Natalija Torek, 2. december: Bibijana Sreda, 3. december: Frančišek Četrtek, 4. december: Barbara Leopold Suhodolčan: Molk Ili VOlIll O ZI lit O TONE SELIŠKAR: (])o morju. plotu. kapitan (Po starem mornarskem motivu) Po morju plove kapitan pa bisere blesteče, oj, kapitan, napolnil bo tri vreče! Čez morje jadra kapitan, eh, po kitajsko svilo, oj, kapitan nevesti za darilo. Skoz vihre goni kapitan mornarje po cekine, oj, kapitan, saj zlata sreča mine! Po morju plove kapitan in ladjo zaobrne, oj, kapitan, k nevesti se povrne. A kaj si mislil kapitan, vsai dolga, dolga leta, oj, kapitan? Premalo na dekleta! Zlato lovil si, kapitan in bisere, cekine, oj, kapitan, mladost pa mine, mine. In kaj boš z zlatom, kapitan? Objemal, sivec, starko? Oj, kapitan, preveč si ljubil barko! GIOVANNI V E R G A : S Ml I? I PCHICC so peli na zelenih tratah ali v sinjimi neba, jim je sledila s pogledom, za katerega bi lahko trdil, da je bil poln solz. Ni pa, uboga jetnica, imela poguma, da bi se uprla, ni si upala pretrgati železne žice, ki ji je jemala prostost. In vendar so jo njeni čuvaji imeli radi, ti ljubi otroci, ki so se zabavali z njeno žalostjo in plačevali njeno otožnost z drobtinicami kruha in s prijaznimi besedami. Uboga penica se je skušala prilagoditi, revica; ni bila hudobna, ni jih hotela grajati s svojo žalostjo, saj je poskusila, otožna, zobati proso in kruhove drobtinice, toda ni jih mogla požreti. Po dveh dneh je zvila glavo pod porot in prihodnjega dne so jo našli v kletki mrtvo'. Umrla je, uboga penica! In vendar je bila njena posodica polna hrane. Umrla je, ker je bilo V tistem telescu tudi nekaj, kar se ni hranilo samo s prosom, in ker jo je mučila poleg lakote in žeje še nekaj drugega. 0------------------------ -------------- Videl sem ubogo penica, zaprto V kletki: bila je boječa, žalostna in bolehna. Gledala nas je s prestrašenim pogledom, zatekala se je v kot kletke in ko je k njej prihajala Vesela pesem drugih ptičev, ki Bilo je še takrat, ko' je vladal V Svetlem logu kralj lev, o katerem je šel glas, da V njegovem srcu še nikoli ni cvetelo usmiljenje. Vendar je bil ta lev še drugih muh poln. V deže'i ni smela počiti nobena vejica, če je zadremal. Da bi padel takrat list z drevesa? Ojoj, kje pa! Še tisti hip bi jezen potrgal vse pajčevine V svojem brlogu. Pa še to niso bile vse njegove muhe. Že prve dni njegovega vladanja so napisali na vsa drevesa v Svetlem logu to njegovo zapoved: Nekaj pesmic za miklavževanje Že v predzadnji številki smo vas, dragi otroci, opozorili, da bomo objavili nekaj pesmic, ki naj bi se jih naučili za miklavževanje. Izbira pesmic pa včas:h ni lahka, ker nimate na razpolago primernih pesniških zbirk, zato smo se odločili, da jih vam nekaj predlagamo. Poslužite se jih in videli boste, da bo tokrat Miklavž še posebna radodaren! Siutl Jtliklajvr Sveti Miklavž prihaja z neba, ima dosti, česar je treba: za marljive, dobre, čedne, za lenuhe, za poredne. S O' za pridne: punčke, knjige, jabolka, slaščice, fige. A za lene: prazen nič in povrhu brezov bič. in kje je bil Joe Gribbit, bi si mogel morda prislužiti razpisanih 1000 dolarjev. Sicer pa bi policija lahko: sama iskala, čemu išče pomoč publike. je mislil Fred. Nato je opazoval Grib-bitovo sliko. In nenadoma je Videl, da je podoben temu Gribbitu, razbojniku iz banke. Brez dvoma, če se- je samo maloi skremžil, ga je mogel kdorkoli zamenjati za Joeja Gribbita. Treba mu je1 bilo le malo zapreti desno oko in spustiti levi kotiček ustnic. Tedaj je zaslišal poleg sebe tiho vzdihovanje. Hitro je odprl oko in pogledal. Mlada, lepa deklica je brala plakat. »Zavidljiva Vsota, kajne?« je rekel Fred. Deklica je pokimala. »Seveda, 1000 dolarjev bi bila čudovita pomoč!« je rekla tiho. »Torej iščite tega Joeja Gribbita!« je menil Fred. »Iščem? Najbrž tu zgoraj nimate vse v redu! Jaz, ko niti zvita policija, ne zmore?« Fred, ki ni vedel, od česa boi živel na- slednji dan, je sklenil, da bo napravil poskus. »Morda Gribbit sploh ni tako daleč, kakor si mislite!« Deklica je prebledela, tresla se je in je mogla komaj spregovoriti: »Vi... vi ste Joe Gribbit? Čemu pa ste še tukaj? Saj bi vendar lahko z vašim denarjem ... Tecite vendar, preden Vas kdo spozna. Ali ste netumni? Tecite, hitro!« »Saj ste Vendar sami rekli, da bi bilo 1000 dolarjev čudovita pomoč. Denar si oooooooooooooooooo JESEN Na sivi poljani krakajo vrani, grozno pojo... In tiho čez daljo veter hiti, nemirne meglene valove podi. Medlo plaho sonce sije... Iz hrepenenja tihe oglašajo se melodije. — Čakam, čakam. Ni je — Po tleh pa listje gnije. Ulrik OOOOOO-CS^OOOOOOO^OOO lahko zdaj na lahek način prislužite. Pokličite policaja ali vsaj zavpite!« Dekle ga je izmučeno pogledalo. »Seveda, to sem rekla! Toda zdaj tecite, preden bodo ljudje postali na vas pozorni!« Fredu, se je razlila toplota okrog srca. »Torej me nočete izdati? Sočustvujete z menoj? Vas 1000 dolarjev net mika več? Je kaj takega sploh še mogoče?« V tem trenutku je prišel policaj. Vzel je Freda na piko, šel počasi naprej, obstal nenadoma kot ukopan in se obrnil. Razburjeno je šepetalo dekletce: ZLOČINI OBTOŽUJEJO: Konstantin Simonov: Taborišče uničenja (Nadaljevanje) V Lublinu, v eni izmed velikih hiš, je poslednji oddelek taborišča. V deseterici prostorov, v desetoricah večjih in manjših sob je urejeno velikansko skladišče za sortiranje vseh stvari, ki so jih slekli z obsojenih na smrt. V eni teh sob lahko vidimo desettisoče ženskih oblek, V drugi — desettisoče moških hlač, v tretji — desettisoče parov perila, v četrti —- na tisoče ženskih torbic, V peti — desettiso-I če kompletov otroške obleke, v šesti — brivne aparate, V sedmi — kape in klobuke. Govoril sem z nemškimi ujetniki, ki so šli mimo krematorija, mimo jam s trupli. Odrekali so svoje sodelovanje V tem poslu. Trdili so, da tega niso delali oni, temveč SS. Toda ko sem potem zasliševal enega izmed esesovceV, ki so delali v taborišču, je ta, govoreč o množinskih usmrtitvah, trdil, da tega. niso delali SS, temveč SD — to je gestapo. Gestapovci I pa pravijo, da so to delali esesovci. Ne i vem, kdo: izmed njih je sežigal, kdo- iz-| med njih je moril, kdo sezuval čevljičke in leda sortiral žensko perila in otroške oblekice — ne vem. Toda, ko zrem na skladišče teh stvari, mislim, da narod, ki je rodil ljudi, ki so to delali, mora, nositi in bo tudi nosil Vso odgovornost in vse prekletstvo za to, kar so storili njegovi predstavniki. III Pripovedoval sem že zgodovino Lublin-skega »taborišča uničenja« in govoril o tem, kakšno je taborišče sedaj. Zaustavimo se sedaj še pri izpovedbah posameznih prič, s katerimi sem govoril. Njihove izpovedbe sestavljajo morda šele stoti del onih dokazov, ki bodo v nadaljnjem tvorili gradiva za preiskovalno komisijo. Imel sem priliko govoriti z ruskim ujetnikom, zdravnikom Baričevim — glavnim zdravnikom taboriščne bolnice vojnih ujetnikov in tudi s sanitetnikom te bolnice, s civilnimi delavci in inženirji, ki so delali pri zgradbi taborišča, z ljudmi, ki so bili v taborišču kot jetniki in vojni ujetniki, pa tudi z esesovci, ki so služili pri straži v taborišču. Iz vseh teh pogovorov se mi je predočila splošna slika življenja »taborišča uničenja«, in o tem je treba | tukaj pripovedovati. Prva predpostavka, s katere sol izhajali H esesovci, ki so gospodovali V taborišču, H je bila! sledeča: Vsi ljudje, ki so prišli V H taborišče, najsi bodo vojni ujetniki ali »Ne glejte tjai! Policaj! Obrnite glavo proč!« i Policaj se je spet Vrnil. Tedaj je deklica zavpila s močnim glasom: »To ti rečem, Boib, če boš pri plesu še kdaj koketiral z Beissie, se bo nekaj zgodilo! In zdaj pojdi!« Policaj ji je smehljaje se pokimal z glavo in menil: »Da, da, velike skrbi so z moškimi. In vi, Boh, če ne boste takoj sledili dekletu, potem...« Obema je pokimal in odšel leno dalje. Olajšano je dekle Vzdihnilo: »Zdaj morate z menoj. Policaj je že nekaj zasumil.« Freda je minila vsa žalost. Šel je poleg dekleta in se smehljal. Nekaj sto korakov sta šla skupaj, nato se je dekle usta- | vilo. -j »Tako, izginite!« Toda Fred Book se ni premaknil. »Ostati hočem pri vas. Vedno v vaši bližini. Z vami bom imel srečo. Delo bom našel, v življenju bom našel svoje mesto.« »Ah, zakaj- ste pa kradli?« »Draga1 deklica, saj vendar nisem- Joe | Gribbit, samo podoben sem mu, tam sem se naredil, da sem mu bil še bolj podoben ... Revež sem, nihče, ki tava okrog... Toda to se lahko spremeni, če boste do mene taki, kot ste bili malo prej do vlomilca Gribbita!... Da, pred razbojnikovo sliko se je zgodil čudež ...« »Niste razbojnik?« je vprašala in njene oči so izražale tako Veselje, da je mogel Fred le nemo majati z glavo. In Vedel je, da je njegovo žalostno življenje končano. jetniki, najsi bodo Rusi, Ukrajinci, Poljaki, Belorusi ali Judje, Francozi ali Grki itd., bodo itak prej ali slej pogubljeni, ne bodo nikoli več v svojem življenju prestopili praga taborišča na svobodo in ne bodo nikomur pripovedovali, kaj se tu godi. Ta temeljna predpostavka je opredeljevala obnašanje straže, kakor tudi metode uničenja ljudi v taborišču. Mrtveci molče in ne morejo ničesar povedati. Oni ne morejo praviti podrobno z dokumenti. Torej, nihče ne bo imel dokazov, in to je bilo, po mnenju Nemcev, glavnat stvar. Seveda, govorice o taborišču na splošno, kot o taborišču smrti, so mogle priti do ušes okoliškega prebivalstva, toda to Nemcev ni skrbelo. Oni so se počutili na Poljskem kakor doma. »Poljski generalni guvemement« je bilo zanje ozemlje, zavojevano na Veke. Oni, ki so ostali živi v njegovih mejah, so se predvsem morali bati Nemcev, in zato so bile strašne govorice, ki so: se širile po vsej Poljski o Lublinskem taborišču, Nemcem celo prav. Trupelni smrad, ki je ob dnevih posebna velikih pogubljavanj prihajal iz taborišča V okolico in prisdjeval celo ljudi V Lublinu, da so si zakrivali obraze z robci, je plašil okoliško prebivalstvo. To je moralo vsiljevati vsej Poljski predstavo o sili nemške vladavine in o strahotah, na katere so obsojeni Vsi tisti, ki se drznejo zoperstavljati. Stolp dima, ki se je cele tedne in mesece vil vrh visokega dimnika glavnega krematorija, se je Videl od daleč in to Nemcev ni razburjaloi. Istotako, kakor smrad trupel, je ta strašni dim služil za ustrahovanje. Vsi soi videli, kako so mnogotisočne kolone ljudi šle po Helmski cesti, vlivale sel V vrata Lublinskega taborišča, in se nikoli več vračale od tam — in to naj bi pričalo: o sili Nemcev, ki si smejo dovoliti vse, kar hočejo' in ne bodo nikomur dajali odgovora za to. Hočem začeti svoje pripovedovanje pri najbolj »človekoljubni« napravi V taborišču — pri bolnišnici. Vsi, ki so prišli v taborišče, so po najstrožjih medicinskih pravilih, preden so jih odpravili V splošne barake, prišli za 21 dni v karanteno, v bolnišnico. To je brezdVomno ustrezalo zahtevam medicine. Treba je dodati samo eno podrobnost: vSe Vojn© ujetnike, ki so jih privedli sem v karanteno1, so nastanje-Vali po povelju taboriščne komande izključno V barake, kjer so se nahajali bolniki z odprtim procesom tuberkuloze. V Vsaki taki baraki, v neverjetni tesnobi, kjer se je nahajalo po dvesto: bolnikov, z odprtim procesom tuberkuloze, so na-stanjevali tudi še pd dvesto ljudi, ki so prestajali karanteno. Če se vzame v obzir to majhnoi podrobnost, tedaj s© ne bomo čudili, da je izmed ljudi, ki so umrli v taborišču takozvane naravne smrti, 70 do 80 odstotkov umrlo na jetiki. Po svojem bistvu je bila bolnišnica samo del »taborišča uničenja«. Nemci so imeli v njej svoje načine moritve, ki so bili včasih hitrejši kot v navadnih barakah. Če pa hočemo sploh govoriti o načinih moritve, tedaj moramo reči, da so bili ti načini zeloi raznovrstni in da so naraščali progresivno s povečavanijem taborišča. Prvi prostor množinskega pokonča vanj a je bila majhna baraka iz desk, postavljena prav v početku grad-be taborišča med dvema vrstama bodeče žične ograje. Vzdolž te barake iz desk je bila pod stropom položena dolga greda, na kateri je stalno viselo osem jermenastih zank. Tu sol obešali vse, ki so oslabeli. V začetku je bilo V taborišču premalo: delovne sile, in esesovci se niso kar tako zabavali. Oni niso pogubljali zdravih. Obešali so samo one, ki so oslabeli od lakote in bolezni. Poleg tega so imeli vojni ujetniki privilegij. V tej baraki iz desk so: obešali samo jetnike. Skupine oslabelih in za delol nesposobnih ujetnikov so vodili izven taborišča in jih tam streljali. Vojne ujetnike so obešali le tedaj, če se ni mogla zbrati cela skupina in če je bilo nerentabilno voditi v gozd samo enega ali dva. Tedaj so po enega ali dva vojna ujetnika obešali skupaj z jetniki. _vUe_ Nedelja volitev sS? SVETU London. — Švicarska vlada jei povabila predstavnike Avstrije, Velike Britanije, Švedske, Danske in Norveške, naj skupno proučijo/ možnosti za ožje gospodarsko sodelovanje zaradi položaja, ki je nastal po prekinitvi razgovorov o svobodni trgovinski coni »Male Evrope«. Atene. — Na Volitvah v skupščini se vladajoči grški radikalni stranki kljub temu. da ima večino, ni posrečilo, da bi bil izvoljen njen kandidat za tretjega podpredsednika. Dvajset poslancev te stranke je glasovala za kandidata pro-gresistične stranke. Opozicijski krogi poudarjajo, da kaže ta dogodek na nezadostno trdnost V radikalnem taboru. Akra. — Tu je bilo uradno sporočeno, da se mislita Gana, in Gvineja združiti v eno država. Predstavnikom dežel Britanske skupnosti narodov so v Gani izročili pisma, ki jih obveščajo o tem sklepu predstavnikov vlad Gane in Gvineje. Tajpeh. — Baterije s kitajske obale znova obstreljujejo otok Kvernoj. V poročilu poveljstva na Kvemoju je rečeno, da so kitajski topovi od 23. avgusta, ko se je začelo bombardiranje otoka, izstrelili nanj 576.636 granat, ki so ubile 101 žrtev ter ranile 286 oseh. Granate so porušile 3653, poškodovale pa 1800 hiš. Kitajska artilerija je uničila na otoku Kvemoju 213 topov,, porušila 86 topovskih gnezd, 17 skladišč za strelivo in gorivo, eno opazovalnico, eno radarsko postajo', 96 kamionov, 8 protiletalskih topov in eno barako. New Delhi. — Vlada namerava doseči v raznih deželah nova posojila v skupnem znesku 650 milijonov dolarjev, ki naj bi omogočila izpolniti načrte V poslednjih dveh letih drugega indijskega petletnega načrta. Razen tega so ZDA, Velika Britanija, Kanada, Japonska in Zahodna Nemčija Indiji že zagotovile kredite v znesku 350 milijonov dolarjev. Ottawa. — Število brezposelnih se je v Kanadi v primerjavi z lansko jesenjo povečala za 50 °/o. Trade Union! so predlagali, naj bi, predsednik Diefenbaker ukrenil vse potrebno, da se zajezi brezposelnost. V Kanadi živi nekaj nad 16 milijonov ljudi, brezposelnih pa je po zadnjih podatkih že 313.000. Sindikati trdijo, da bo stalno doseljevanje/ tujcev v Kanado povzročilo V državi resno krizo. Trdijo, da bo letošnja zimiO v Kanadi položaj slabši kot kdajkoli po vojni. Nikosija. — Britanske oblasti so objavile, da je bil pretekli petek v centralni ječi V Nikosiji pogreb Mazisa, Voditelja EOKA za severni del Cipra. Mazis je bil prejšnji teden ubit med obsežno akcija britanskih čet proti nekaterim oddelkom EOKA. V znamenju žalovanja za Mazisom stol dijaki V Nikosiji in Famagusti zapustili šole. Tokio. — Kitajski zunanji minister Čen Ji je v zvezi ameriško-japonskimi razgovori o reviziji sporazuma, o vzajemni varnosti ostro napadel japonsko vlado. Japonsko zunanje ministrstvo je njegove besede ocenila kot neposredno Vmešavanje v notranje zadteVe. Japonski listi pišejo, da Kitajska s tem hoče oslabiti japonsko-ameriške stike ter da s tem izkorišča japonsko krizo zaradi zakona o dajanju širših pooblastil policiji. London. — Tu so pretekli tedlen začeli delegati iz petih dežel razgovore O bodočem lovu na kite v Antarktičnih vodah. Norveška, Japonska, Velika Britanija, SZ in Nizozemska bodo skušali doseči sporazum o zmanjšanju lova na Kite/, skušali pa bodo tudi doseči višino ulova na posamezno državo. Atene. — Grška vlada se: je začela politično in diplomatsko pripravljati na razpravo o ciprskem problemu pred OZN. V ta namen boi odpotoval v New York nadškof Makarios, kjer bo razložil zahtevo Ciprčanov za neodvisnost. O Cipru bodo bržda, v političnem odboru razpravljali med 29. in 30. novembrom. Preteklo nedeljo so bile občinske Volitve na Gradiščanskem, deželne valitve na Bavarskem in v Hessenu ter volitve v poslansko zbornico v Franciji. Občinske volitve na Gradiščanskem so bile zadnje večje volitve pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami jeseni prihodnjega leta in so stranke nestrpno pričakovale njihovega izida. Skupno je bilo 172.779 volilnih upravičencev. Volitev se je udeležilo le 155.570 volivcev, neveljavnih pa je bilo 2337 glasov. Posamezne stranke so dobile sledeče število glasov (v oklepajih navajamo primerjalne številke iz leta 1954): OVP je dobila 73.161 glasov, 1939 mandatov (75.398, 1994), SPD je dobila 72.432 glasov in 1557 mandatov (70.499, 1576), KPD 1927 glasov in 12 man- Poro6ila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa. Sobota, 29. november: I. program: 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Z vseh dolin zveni — 16.20 Za mladino — 16.45 Iz parlamenta — 17.10 Za razvedrilo — 20.30 Večerne melodije — 21.00 Quiz za 100.000 šilingov. II program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.15 Francoska glasba — 11.00 Narodne pesmi in napevi — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Mladinski koncert — 18.10 Za delopust — 21.00 Mojstrske operete. Nedelja, 30. november: I. program: 6.10 Vesele melodije — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.30 Veselo petje — veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Zabavni ritmi — 17.45 Zveneči globus — 19.00 Športna poročila — 20.10 „Premiera v petek", igra. II. program: 7.05 Godba na pihala — 15.00 Operetni zvoki — 16.00 Nedelja ob štirih — 20.00 ,.Ciganski prvak", opereta. Ponedeljek, 1. december: I. program: 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slov.) — 16.00 To je Pariz — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Mladina in teater — 18.40 V dvoje in v troje (slov.) — 21.00 Vindobo-na, ti lepo mesto. II. program: 8.20 Pisan spored — 15.30 Tako rad bi bil tvoj... — 16.00 Otroci, mi pojemo — 17.15 Znanje za vse — 17.00 Pester spored — 19.30 Orkestralni koncert. datov (5511, 51 mandatov), FPO, ki je tokrat prvič kandidirala, je imela le neznatne uspehe, namreč 4159 glasov in 69 mandatov, imenske liste sol dobile 3891 glasov in 112 mandatov. Končni, rezultati so pokazali, da sta obe vladni stranki ohranili dosedanje pozicije, komunistična stranka pa je zgubila več kot tri četrtine svojih mandatov. Na bavarskih deželnozborskih volitvah je sodelovalo 5 strank. Od teh sta samo Krščansko-Socialna unija (CSU), bavarska Veja Krščanske demokratske stranke (CDU) in Socialno- demokratska stranka (SPD), največja zvezna opozicijska stranka, povečali število svojih poslancev. CSU je dobila 101 od 204 mandatov, (prej jih je imela 83), SPD pa 64 (prej 61). Bavar- Torek, 2. december: I. program: 8.45 Domači zdravnik — 14.00 Poročda, objave. Kako se pripravljamo na zdravo starost? (slov.) — 16.00 Igrajo Deutschmeistri — 17.10 Fifty, fifty — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 „Mrak bogov", opera. II. program: 8.20 Zabaven program — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Melodije za srce — 17.30 Govori UNESCO — 17.55 Popoldanski koncert — 20.00 „Amphitron“ ali „V Tebah so dolge noči". Sreda, 3. december: I. program: 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 16.00 Zabavna glasba — 17.10 Zabavni koncert — 20.15 Življenje polno glasbe: Tod Heath — 21.20 Prosimo, odložite. II. program: 8.20 Lahka hrana — 15.30 Mali ansambli — 16.30 Glasbena kolekcija vzorcev — december 1958 — 17.15 Z raziskovalnega dela visokih šol — 19.30 „Ampak te besede nisem dejal", slušna igra. Četrtek, 4. december: I. program: 14.00 Poročila, objave. Iz koroške književne delavnice — 16.30 S tujim perjem — 17.10 Pisan venček melodij — 18.10 XY ve vse — 18.30 Mladina v poklicu — 18.40 Za kmete — 20.15 Lovska ura — 21.00 Pozdravljeni gorjanci. II. program: 8.10 Melodije za zabavo — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Dobro zabavo — 17.55 Melodije in ritem — 19.30 Tisoč in ena noč — 20.00 Večerne sanjarije — 20.30 Umetnost biti poročen. Petek, 5. december: L program: 8.45 Iz radijske beležnice — 14.00 Poročila, objave. Akustični mladinski h'st (slov.) — 16.00 Južne impresije — 17.10 Popoldanski koncert — 19.05 Zgrabi srečo — 20.15 „Abram pred Sodomom", igra. II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Glasba napravi človeka veselega — 20.00 Operetni koncert — 21.15 Lepe melodije — lepi glasovi. Sadna drevesca vseh vrst in sort, za 20 % ceneje kat drugod, dobavi drevesnica inž. Marko P o 1 z e r pd. Vazar p. Št. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal. Ruhe und Sachlichkeit In der Politik ist die V erantzvortung fiir eine Krite freilich niemals ausschliesslich emer Seite anzulasten; im Kdrntner Schulstreit ist es nicht anders. Gezviss, es zvurde kein Recht der jugoslazvischen Minderheit verletzt, doch ist es ebenso richtig, dass gewisse Kreise auf osterreichischer Seite einen Streit geradezu proviziert haben. Wieder einmal sind Teile der Bevolkerung den in Kdrnten noch immer nicht ausgestorbenen grossdeutsch-nationalen Elementen auf den Leim gegangen. Bei Gott, es ist keine „nationale Todsiinde“, wenn ein paar Hundert oder Tausend osterreichische Kinder im Grenzgebiet eine slazvische Spra-che lernen miissen. Sollten die Osterreicher nicht iiberhaupt mehr slazvische Sprachen lernen? Der Strahlungskreis ihres Landes ist ja doch nach zvie vor der Siidosten. Der beste Bezveis dafiir, dass uns der gegenzvdrtige Schulkonflikt in Kdrnten ohne Schzvierigkeit hdtte erspart zverden konnen, ist die Tatsache, das es ihn zum Beispiel im Burgenland nicht gibt, zveil ihn hier eben niemand vom Zaun brechen zvollte. Im Augenblick scheint die Lage noch sehr verzvorren und eine Entspannung nicht in unmittelbarer Ndhe. Trotzdem zverden sich eines Tages auch die Radikalinskis zu dem Standpunkt bekennen miissen, den Unterrichtsminister Dr. Drimmel kiirzlich im Parlament bezogen hat ... Eine fitmosphdre der Ruhe und Sachlichkeit tut auf beiden Seiten not, denn eine Fortsetzung der Polemiken zviirde iiber kurz oder lang zu dem gleichen Punkt fiihren, an dem die osterreichisch-italienischen Beziehungen vor einem ]ahr angelangt zvaren. Da-mit zvare niemandem gedient: den Minderheiten nicht, die ihre Treue zu Osterreich zviederholt unter Bezveis ge-stellt haben; den Jugoslazven nicht, denn ihnen muss angesichts der Attacken des Ostblocks daran gelegen sein, mit Osterreich gute Beziehungen zu unterhalten; den Osterreichern nicht, denn eine Verldngerung des Eisernen Vorhanges iiber die ungarische Grenze hinaus zviirde neue Komplikationen und noch grossere Unsicherheit schaffen; der ganzen Welt nicht, denn. ein Konflikt zzvischen Jugoslazvien und einem nicht-kommunistischen Staat zvare nur Wasser auf die Miihlen des Kremls. »Neues OrterTeich«, 23. II. 1958, Wien »□□□Dl RADIO CELOVEC O PR/OG □□Eli ska stranka, ki je imela] 1954. letal 28 mandatov, jih je zgubila 14. V Hessenu so dobili socialni demokrati 48 od 96 mandatov. V Franciji pa je na splošnih parlamentarnih volitvah od 27,236.491 volilnih upravičencev sodelovalo 20,994.797 ali 77,1 »/o volivcev. Od skupno blizu 3000 kandidatov je bilo v nedeljo v novo poslansko zbornico S 465 mandati izvaljenih le 41 poslancev. V ostalih volilnih okrajih bodo- ponovne volitve V nedeljo. Največji Volilni uspeh je odnesla degolovska stranka ministra Soustella »Unija za novo republikoi«, za katera je bilo oddanih 3,600.000 glasov ali 17,6 %>, komunistična stranka, ki je dobila na volitvah pred dvomi leti še 5,6 milijona glasov, je pri sedanjih volitvah uspela dobiti le 3,8 milijona glasov. Podoben neuspeh so doživeli tudi kandidati Mendesove Unije, ki so dobili skupno le 347.000 glasov. Socialistična stranka je dobila 3,2 milijona glasov ali 15,5 %> (pred’ dvema, letoma 15 °/o). Klerikalni ljudski republikanci so nazadovali na 1,8 milijona glasov ali 9,1 % (na prejšnjih volitvah 12 %). Na volitvah v nedeljo bo potrebna le še relativna večina in se bodo številni kandidati umaknili. Po napovedih bodo sklenjene posebne volilne zveze predvsem med desničarji proti komunistom. Dejansko pa že dosedanje volitve kažejo razmerje sil v Franciji. Zmaga mladine ob Prazniku republike (Nadaljevanje s 1. strani) napadov na Jugoslavija ter poudaril, »naj nihče ne misli, da moremo izdati pot, ki smo si jo' začrtali kot pot v socializem, ki ni nobena abstraktnost, marveč ga gradimo za človeka, za sedanje in bodoče redove«. Govoreč a vprašanjih zunanje politike, je predsednik Tito izjavil, da je aktivna in miroljubna koeksistenca edini izhod iz sedanjega težkega stanja v mednarodnem položaju in svet pojde v smeri pomiritve tem hitreje, čim bolj se bodo zavzemale za to vse miroljubne sile. Zato bo Jugoslavija ostala zvesta načelom socializma jn bo pomudila roko vsakomur, kdor želi sodelovati z njov kajti »v naših stikih ni elementa, ki bi preprečeval, da ne bi sodelovali z vsemi narodi, ki si tega sodelovanja želijo«. Ob koncu je še pozval mladino, da tudi v' prihodnje raz-vi j a tradicije, ki so vznikle v začetku mladinskih delovnih akcij. Ob dograditvi avtoceste je bila Velika slavnost tudi V Otočcu ob Krki, kjer so V soboto odkrili spominsko ploščo graditeljem avtoceste »Bratstva in enotnosti« ter skulpturo, ki predstavlja mladega brigadirja. V Novem mestu pa so brigadirji odprli posebna razstavo, ki je prikazovala delovne pedvije in zmage mlade jugoslovanske generacije. Priprave za prihodnji koroški velesejem Za koroški velesejem 1959 so že sedaj pričeli s pripravami. Pred nedavnim se je mudila V Celovcu delegacija direkcije avstrijskih železnic, ki je z zastopniki velesejma razpravljala a veliki transportni in embalažni razstavi, ki naj bi bila prihodnje leto bistveno razširjena. Letos je prvo mesto na transportni razstavi zavzemal tovorni avto, prihodnje leto pa bodo na prvo mesto postavili, tovorni vagon, zvezne železnice. Zvezne železnice hočejo za ta namen prostornino V obsegu okoli 1000 kvadratnih metrov, kjer bodo postavili tudi rampo za nakladanje in železniški tir. Razstava bo nameščena na zahodni strani nove hale. Na razstavi bo tudi moderna žična vzpenjača za transport lesa, ki jo bodo uredili V okviru velike lesne razstave. Zaščitno cepljenje proti otroški ohromelosti Dne 12. januarja prihodnje leto bodo pg vsej Koroški pričeli z zaščitnim cepljenjem proti otroški ohromelosti. Otroke je treba prijaviti do 6. januarja pri pristojnih občinskih uradih. Stroški za vsa tri delna] cepljenja znašajo 50 šilingov. Za osebe, ki stalno prejemajo podpore za preskrbo', nosi stroške javna preskrba. Družine s številnimi otroci se morejo obrniti na občinske urade za priznanje dodatka k stroškom za cepljenje.