Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štov. 15.
Z urednikom se moro govoriti vsak dau od 11. do 12. ure.
Rokopisi se no vračajo.
Inserati:
Šeststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje so popust.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak elan razen nedelj in praznikov ol> 5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljate v na dom volja mogočno 9 kr. več.
Po pošti velja
za oeloloto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrtlota2gld. 50 kr. in za jedon mesec 85 kr.
Štev. 45.
V Ljubljani v sredo 23. aprila 1884.
Tečaj I.
Epilog k mestnim volitvam.
Poleglo se je razburjeno javno mnenje in potihnil je agitacijski hrup v ljubljanskem mestu. Volitev v III. in II. razredu je pri kraji, ona v prvem razredu izvršila se bode po vsem mirno, in sigurno bodo jutri brez vsakega protivja zopet voljeni od centralnega volilnega odbora nasvetovani in od volilnega shoda sprejeti dosedanji zastopniki. Umestno je tedaj, da uže danes delamo svoje opazke o izidu prvih volilnih dnij, kajti bilanca je sklenena in rezultat ni ve6 odvisen od dogodkov pri jutrajšnji volitvi.
V	ponedeljek stopil je tretji razred na volišče. Ne bojimo se nobenega ugovora, ako trdimo, da je ta volitev neprijetno dirnila vsakega rodoljuba. Od 354 volilcev prišlo jih je na volišče le 79, zares sramotno število za Ljubljano, ki se odlikuje od nekdaj z disciplino in unetostjo narodnih volilcev. Očividno so jih potrli slabo izbrani kandidatje; baš tistih elementov, ki se po svoji izobraženosti najrajši udeležč javnega življenja, doktorjev, uradnikov železničnih in drugih privatnih smo po polnem pogrešali. Ne bodemo se spuščali v osobnosti, a to moramo vendar poudarjati, da mestni odbornik kakor g. črevljar Škrbin ec pač ne more biti v posebno čast občinskemu zastopu glavnega mesta. Neolika-nost mu brani, spoznavati pravo in odločiti se v važnejših vprašanjih, njegova nedoslednost, katera se je uprav v električnem svitu pokazala pri volilnih shodih, mu ne dopušča, vztrajati pri kakem načelu ali sklepu.
Jasno se to vidi iz njegovega postopanja v trgovinski zbornici. Vlada je izročila kupčijski zbornici nov volilni red, kateri ugaja dejanjskim razmeram ter ogromni večini slovenskega prebivalstva na Kranjskem varuje zakonito večino v tej, tudi vpolitičnemoziru važni skupini. Naravno, da sta se v zadnji seji imenom nemške stranke vladni predlogi protivila gg. Luckmann in Baumgartner ter s svojega stališča pobijala neugodno jim naredbo. A v veliko začudenje
Listek.
Pivo.
(Statistična Študija.)
(Dalje.)
V	primeri s prejšnjim letom je pala množica produciranega piva v Nižje- in Zgornje-Avstrijski, v Solnograški, Tirolski, Primorski in Bukovini; povsod drugod je pa na-rastla.
Če se oziramo na to, koliko piva vsaka pivovarna v vsaki kronovini producira na leto, se nam podaja § tem primerno merilo za to, je li pivovarstvo v tej ali oni kronovini predmet veliki obrtniji, ali pa le mali obrtniji. Na podlagi teh številk lahko rečemo, da je pivovarstvo velika obrtnija na Nižjeavstrij-skem, btajarskem, Češkem, Bukovini, Moravskem in Kranjskem. Tu se namreč napravi v vsakem letu v vsaki pivovarni povprek po več kot 6000, ali pa blizu 6000 hektolitrov piva, sploh pa več, kot povprek v vsaki avstro-ogerski pivovarni, kjer se producira po 5698 hektolitrov, v posameznih kronovinah pa:
svojih tovarišev se jima pridruži „narodni“ kandidat g. Škrbin e c ter podpira, priporoča in glasuje za — predloge nemške manjšine!
Ako bi se kdo drug na enak način bil pregrešil zoper narodno korist, razlegal bi se glasni „anathema" po predalih BSIov. Naroda" proti slovenskemu „Efijaltu“ in z vso slovesnostjo bi mu v čelo vtisnil znani carnifex „Slovanov“ ^sramotni pečat narodnega izdajstva". Toda vse se je pozabilo g. Škrbincu in s pravo navdušenostjo in požrtvovalnostjo so na volilnem shodu glasovali za tolikrat zasmehovanega kandidata uradniki banke „Sla-vije“ in uredniško osobje „Slov. Naroda" — vse le zaradi tega, ker je „Narodova“ stranka krvavo potrebovala njegove in njegovih pristašev podpore v drugem razredu proti — pr o f. Suklj e j u ! To so ethični nazori, to je politična morala naših narodnih radikalcev!
V	drugem razredu bila je signatura tem-poris — kandidatura prof. Šukljeja. Od kar se je ta mož predrznil, svojim rojakom očitno povedati, kar je uže z davna notranje prepričanje premnogih skušenih in rodoljubnih mož — namreč, da sedanje postopanje dr. V ošnjaka in dr. Zarnika ni na čast in v korist našemu narodu — ne pozna sovraštvo nekaterih politikov proti drzo-vitemu profesorju nobenih mej. Z vsemi sredstvi so se obdelavali zlasti volilci iz ljubljanskih predmestij, da bi glasovali proti temu protivniku, in danes mora uprav rudečica obliti vsakega pristaša „Narodove" stranke, ako pomisli, da je celo dr. Vošnjak še pri nedeljskem volilnem shodu zoper Šukljeja agito-val v bratovski slogi s socijalistom — krojačem Železnikarjem in njegovimi tovariši. Vse strune so se napenjale, podla obrekovanja se razširjala med nevednim občinstvom, delalo se je z vsemi sredstvi — in vendar, — tak ubog rezultat!
Kajti odkrito rečemo, da mora urednik »Ljubljanskega Lista" ponosno se ozirati na zaupanje, s katerim so ga včeraj bili počastili volilci druzega razreda. Njegovo ime ni bilo
1.)	V	Nižjeavstrijski....	28768
2.)	„	Štajarski.......... 7923
3.)	„	Češki.............. 6257
4.)	„	Bukovini........... 6041
5.)	„	Moravski........... 6033
6.)	„	Kranjski........... 5872
7.)	„	Šleziji............ 4859
8.)	„	Solnograški....... 4274
9.)	„	Ogerski z Erdelijo	.	4000
10.)	„	Zgoraj eavstrijski	.	.	3193
11.)	„	Galiciji........... 3109
12.)	„	Tirolski........... 1508
13.)	„	Hrvatski........... 1336
14.)	„	Koroški............ 1150
Če se hoče vsaj aproksimativno izračuniti množica piva, ki se vsako leto v Avstroogerski popije, treba je pred vsem uvaževati množico piva, ki se izvaža v tuje dežele ter uvaža iz njih v Avstroogersko. Pivo, kolikor se ga uže sploh uvaža, prihaja posebno iz sosednih pokrajin na zahodu, iz Nemčije itd. Njegova množica, sicer neznatna v primeri z avstrijsko produkcijo sploh, je začela vendar močno rasti ter se je v d6bi 17 let skoro potrojila. Prišlo je namreč iz inozemstva v Avstro-Ogersko piva:
plakatirano na cestnih vogalih, noben časnik ni črhnil besedice o njegovi kandidaturi, veliko volilcev niti znalo ni, da prevzame kandidaturo, njemu samemu bila je osobna žrtva, ki je združena s takim dostojanstvom, v sedanjih njegovih razmerah prehuda, da bi osobno se bil potrudil k svojim prijateljem — in vendar je glasovalo od 234 volilcev celih 123, tedaj več nego nadpolovična večina, med njimi cvet domačega razumništva, za toliko sovražnega in tako prononciranega kandidata!
Znamo sicer, da se bo zopet govorilo o „rahlem pritisku" za „vladnega“ kandidata, in fantazija nekaterih gospodov je tako bujno razvita, da bodo sigurno več tednov še zabavali slovensko čitateljstvo z grozovitimi pripovedkami o „hudobni vladi in krutem samosilniku na Turjaškem trgu". Nečemo jim kaliti nedolžnega veselja: saj so si ga težko morali zaslužiti! Težavno, „schwer unddumpfig, eine Wetterwolkeu, je včeraj prisopihal pred mestno hišo dr. Val. Zarnik, pred seboj je drvil uporne volilce v potu svojega obraza — kdo bi bil toliko zloben, da bi jemal sicer tako lagodnem« gospodu edino tolažilo, ki ga odškoduje za nenavadno trudapolno delo! Le toliko moramo, resnici na ijiiibo konštatovati, da celo od uradnega osobja deželne V'].ade, broječega 44 volilcev druzega razreda, se ’'j® volitve udeležilo nič več nego sedmori caf”‘tr^r^ tisk" je moral tedaj biti zelo „rahel", vsaj ako ga sodimo po njegovem dejanjskem učinku. In tudi tega ne bodo mogli ovreči radikalni rabulisti, da je za zmernega kandidata glasovala stara garda narodnega uradništva, vsi domači profesorji srednjih šol skoraj brez izjeme, mestno učiteljstvo kakor en mož — in če je bila prav večina meščanov iz predmestij in izpod Golovca na nasprotni strani, vendar štejejo tudi oni izobraženi trgovci, obrtniki in hišni posestniki vsaj nekoliko, ki so svoj glas oddali prof. Šukljeju.
Toda včerajšnja volitev ima drug pomen, ki daleč presega vse, kar se suče okolo
Leta	hektol.	Leta	hektol.	Leta	hektol.
1865	4054	1874	3778	1879	3827
1870	3571	1875	2721	1880	7800
1871	3027	1876	2622	1881	9428
1872	4126	1877	2574	1?82	10 762
1873	4617	1878	2774
Množica izvažanega piva je tudi postala v ravno isti dobi štirikrat večja, le s tem razločkom, da je v prvih petih letih na jedenkrat nenavadno močno poskočila, od tu naprej pa precej polagoma rastla, oziroma padala. Izvažalo se je avstroogersko pivo posebno v Nemčijo, Italijo, Rumunijo in Rusijo, in sicer v hektolitrih.
Leta	iz Avstrije	iz Ogerske	skupaj
1865	48028	4331	52 359
1870	134613	20832	155 445
1871	139922	20167	160089
1872	140 548	14237	154785
1873	166616	4061	170677
1874	206 849	13 507	220 356
1875	191 501	11907	202 408
1876	179 584	5081	184 665
1877	197070	4030	201100
1878	206929	7493	214 422
1879	211321	30694	243015
malostne posamezne osobe. Prvič ste se na volilnem bojišči merili obe frakciji velike narodne stranke, radikalci in oni rodoljubi, ki se potezajo za mirni napredek, za resno domoljubno delo. Navzlic temu, da so „Naro-dovi“ pristaši delali z vsem volilnim aparatom, da so pritirali na volišče zadnjega moža iz njegovega zakotja, med tem, da v nasprotnem taborji niti agitacije ni bilo, zmagali so le — z neznatno večino treh glasov. To je očividen dokaz, da je goli humbug, ako se naši radikalci v slovenskem središči šopirijo z javnim mnenjem našega naroda; tedaj se iz srca radujemo včerajšnje volitve in svesti si konečne sijajne zmage, kličemo svojim somišljenikom: Zora puca, bit' če dana!
Deželna kmetska enketa.
(Dalje.)
Poročevalec g. Svetec poroča o tretjem vprašanji: „Kolikratni čisti prinos ali kolikratni gruntni davek naj velja kot cena take kmetije (kmetskega doma) pri izročitvi, ako se dediči ne morejo med seboj pogoditi?" Poročevalec pravi, da bi po vladnem predlogu po navadi imeli dotičniki ceno določati, drugače pa sodnije. Deželni zbori bodo imeli to določbo ustanoviti veljavno, in tedaj gre le ustanavljati jo po gruntnem davku ali po katastru. Gosp. Svetec nasvetuje, da se vrednost določuje po 20kratnem znesku čistega kata-stralnega prihodka.
Gosp. Ogulin misli, da bi zadostovala šestuajstera vrednost, ker tudi finančni uradi ravnajo tako pri določevanji pristojbin.
Gosp. D e v pravi, da naj imajo udeleženci sami prvo besedo, potem še le sodnije.
Dr. Poklukar nasvetuje, naj bi se vrednost določevala po 72kratnim zemljiščinem davku. Gosp. Robič pravi, da ima skoraj vsak posestnik kaj pravic do pašnikov, gozdov itd., kar mora pri hiši ostati, ako ge ne pogodč, tedaj bode bolje, da se cena ne določuje po tistem dohodku, temveč po sodnij-ski cenitvi. Razgovarjajo se o tej zadevi še gg. O g u 1 i n, dr. P o k 1 u k a r in Dev. Gosp. Svetec stavi konečno sledeči predlog, kateri tudi obvelja: „Sploh naj se vrednost ustanavlja po šestnajsterem znesku čistega kata-stralnega prihodka; dotičniki pa imajo pravico, drugače odločiti. Ako se ne pogodijo, določi sodnija."
Gosp. Svetec poroča o četrtem vprašanji: „Ali se naj pri izročitvi prejemniku na korist odbije od prejemne cene neka svota in do katere visokosti?" Poročevalec nasvetuje, da naj ima prejemnik tretjino vrednosti kot prednino (praecipuum), ako določuje o vrednosti posestva sodnija.
Gosp. Ogulin nasvetuje, naj bi to veljalo kot občno pravilo v vseh slučajih.
Leta iz Avstrije iz Ogerske skupaj
1880	188524	8886	197410
1881	200490	6273	206 763
1882	196 332	9040	205378
Množica v inozemstvo poslanega piva je tedaj v primeri sč množico iz inozemstva došlega piva jako velika, sploh od 10- do 15-, tudi do 20krat večja. Pošiljala so se v inozemstvo posebno češka in nižjeavstrijska piva. Če se pomisli, da se izdela v Avstroogerski vsako leto nad 12 milijonov hektolitrov piva, se vidi, da je množica izvažanega piva le neznatna, in skoro ravno tako neznatna, v primeri s to množica uvažanega piva.
Omenljiva je velika nejednakost v množici piva, koje se izvaža vsako leto iz Ogerske; omenljiva tem bolj zarad tega, ker so bile v ravno istih dobah dolitavske razmere precej jeduake. Vrednost iz inozemstva došlega piva je znašala 1. 1882. krog 200 000 goldinarjev, vrednost v inozemstvo poslanega pa skoro 25 milijonov, tedaj skoro 25krat več.
Če odštejemo od množice produciranega piva množico v inozemstvo odposlanega, ter se ob jednem tudi oziramo na neznatno šte-
Gosp. Detela se odločno protivi predlogu g. Ogulina, kajti potem bi bili dediči na škodi. Šestnajstera vrednost po katastru je tako premajhna, sedaj pa še tretjina kot dobiček, to bi bilo za prejemnika posestva le preugodno.
Tudi dr. Poklukar se izraža proti temu predlogu, katerega g. Ogulin umakne in se potem sprejme predlog Svetčev, da dobi posestnik tretjino kot prednino (praecipuum) le v tem slučaji, ako sodnija vrednost določa.
Zborovanje se potem ob 1. uri popoludne zaključi.	____
Nadaljuje se zborovanje ob '/„5. uri popoludne.
Dr. Vošnjak poroča o prvem vprašanji: „Ali bi se na Kranjskem ustanovili kmetski domovi, to je kmetije, ki se ne smejo rušiti in le kot celota prodati ?“ Poročevalec pravi, da ima deželno zakonodajstvo po § 16. pravico, zaznamovati kmetije, katere se ne smejo razrušiti. Do francoske okupacije se na Kranjskem po postavah s časov Marije Terezije in cesarja Jožefa II. nobena ustanovljena kmetija (gestifteter Bauernhof) ni smela rušiti, niti med življenjem niti po smrti lastnikovi. Pri izročitvi je morala biti cenitev taka, da je zamo-gel prejemnik izhajati. Pod Francozi proglasil se je Gode Napoleon in ž njim rimsko dedno pravo, da so dobili vsi dediči enake deleže, in razkosavanje zemljišč se je pričelo. Ko se je vrnila avstrijska vlada, pustila je delati po francoskih običajih, katerim se tudi grajščaki zaradi obilih lavdemij niso ustavljali. Da so se navzlic temu ohranile še stare kmetije, storila je tisočletna tradicija, posebno na Gorenjskem, le na Notranjskem in Dolenjskem se je parcela za parcelo od kmetije pro-davala od prejemnika, ki dedščine ni zmogel. Ko se je pa toliko razkosalo, nastale so hiše na malih parceiah in vrata so bile odprte mnogim ženitvam in razširjanju revnega ljudstva. Zato je občno mnenje, da se zabrani rušenje kmetij postavnim potom, da ostane vsaj toliko, da se jedna kmetska rodbina lahko preživi na posestvu.
Dr. Vošnjak nasvetuje tedaj, naj se izreče: „Želeti je, da se na Kranjskem ustanovč nerušne kmetije (kmetski domovi.)"
Gosp. Svetec uvaža veliko prednost take naredbe, dvomi pa, da bi se dalo vstreči želji kmetovalcev. Posestva prodajajo se z različnih vzrokov, vsled zapravljivosti, z gospodarskih ozirov in da se plačajo dolgovi. Za prvo se ni treba jokati, saj pride svet v boljše roke, v drugih dveh slučajih si pa kmetje pomagajo. Taka postava utegne tedaj več škodovati, nego hasniti. Tudi g. dr. Namorš se protivi taki postavi, kajti kmet, kateri je tudi trgovec, potrebuje dostikrat denarja, katerega dobi le na posestvo svoje. Tudi bode ostalo zemljišče razkosano ko zdaj. Gosp. Planinec pa želi neko
vilce vsako leto iz inozemstva došlega piva, dobimo, da seje použilo piva v Avstroogerski:
Leta	hektolitrov	Leta	hektolitrov
1865	8331568	1876	11994832
1870	9840619	1877	11339927
1871	10670393	1878	11111796
1872	12053218	1879	10942493
1873	13 283610	1880	10 767 768
1874	12834394	1881	11788472
1875	12654258	1882	11947 777
Te številke niso natančne, marveč le aproksimativne, če pomislimo, da se vse, kolikor se ga zvari in ne pošlje v inozemstvo, ne proda takoj v dotičnem letu. Če pa pomislimo, da zaloge koncem leta, tedaj v mrzlem času, ko kupčija ne more biti živahna, ne smejo biti prebogate, ampak le tolike, da zadostujejo za potrebo sproti, ne bodo tedaj od resničnih razmer toliko oddaljene. Vzemimo tudi, da bi bile zaloge bogate, se vendar to od leta do leta zjednači, ker bi si postajale množice ostalega piva v različnih letih jed-nake, ter se jih more pri prihodnjem letu v začetku jemati v poštev, koncem leta pa za tretje leto prihraniti. (Konec prihodnjič.)
omejitev gledč razkosanja posestev, kajti drugače bodo same kajže in kajžarji ostale. Gosp. Ogulin je tudi proti takemu zakonu. Ž njo se bo ustvaril kmetski fideicommis. Sploh naj bode kmet na enaki stopinji ko obrtnik. Dr. Sterbenec pravi, da je velik razloček med kmetom in obrtnikom, kmet dela le po dnevi, obrtniki po noči. Vsekako je pa kmet ponosen na to, da sme prodati, kadar ga volja. Dr. Namorš misli, da ne gre, da bi sedanji lastnik posestva nakladal svojim naslednikom razne dolgove. Gosp. Detela razjasnuje, da posestvo dobi še le tedaj postavno varstvo, ako se vpiše ko kmetski dom. Lastniku je prosto, delati s posestvom, kar hoče, a dober gospodar bo želel, ga pustiti otrokom, torej ga bode rad vpisal med kmetske domove. Dr. Vošnjak brani svoj predlog, in večina enkete mu pritrdi — O drugem vprašanji: „Ali se naj vpi-savanje kmetij med kmetske domove prepušča prosti volji lastnikovi, ali naj bode obligatno," (uradno?) nasvetuje g. dr. Vošnjak kot poročevalec: „Pod zakon o dednem pravu na kmetih spadajoče kmetije (§ 1. zak.) se imajo uradno vpisavati v javne knjige za kmetske domove," ker poročevalec misli, da kmet ne hodi rad v pisarno in bi se prostovoljno vpisalo komaj 200 kmetov z vse Kranjske. Zatorej naj občinski zastop vpis naznani, uradnija pa izvrši.
Gospod dr. Sterbenec podpira predlog, ali dr. Namorš priporoča prostovoljno vpisovanje, če bi občine isto naznanile, in g. Ogulin oporeka uradnemu vpisovanji, med tem da g. Dev pritrjuje Vošnjakovemu predlogu. Tudi g. Detela podpira predlog g. dr. Na-morša, da se prepusti prosti volji vsakega posestnika, ali hoče svoje zemljišče vpisati kot nerazrušni kmetski dom, ali ne; predlog se tudi sprejme. Dr. Vošnjak poroča o tretjem vprašanji: „ Koliko dolgov se sme na kmetski dom vknjižiti?", in pravi, da sedaj, ko se je sprejel predlog dr. Namorša, je ta stvar brez pomena, čemur dr. Namorš ugovarja, na kar stavi dr. Vošnjak predlog: „Na kmetski dom se ne sme več dolgov hipotekarno vknjižiti, kakor znaša 15kratni čisti katastralni prinos.“ Gospod Potepan reče, da bi obresti za taki dolg ne smeli iznašati na 7%. Glasuje se in sprejme predlog dr. Vošnjaka. Pri četrtem vprašanji: „Pod katero ceno se kmetski dom eksekutivno ne sme prodati?" nasvetuje gosp. dr. Vošnjak kot poročevalec, da se ne smejo prodati pod polovico cenilnega zneska.
Gospod Ogulin označuje to določbo kot jako kočljivo, kajti nehal se bode ves kredit, g. dr. Sterbenec pa je ž njo zadovoljen, med tem da se g. dr. Dolenec vjema z nazorom g. Ogulina. Dr. Vošnjak opozarja, kako pod nič se dandanes prodajajo kmetije, in misli, da je boljše tudi za upnike, ako je vsaj polovica vrednosti posestva zavarovana, na kar se predlog poročevalca g. dr. Vošnjaka vsprejme. Pri petem vprašanji: „Ali naj imajo občine predpravico, da prevzamejo kmetski dom za tisto ceno, za katero je bil pri ekse-kutivni dražbi prodan?" nasvetuje poročevalec dr. Vošnjak, naj se občinam ta pravica pripozna. Ako občina dobi kmetijski dom po taki ceni, bi potem kmetijo prepuščala ženi ali otrokom proti vrnitvi kupne cene v amortizacijskih obrokih. Predlog priporoča dr. Sterbenec, g Dev pa priporoča, naj se ta pravica občin raztegne sploh na vsa kmetska posestva. Potem se predlog poročevalca dr. Vošnjaka sprejme in s tem je rešen drugi oddelek stavljenih vprašanj. (Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Dunajski mestni zbor se je pred kratkem izjavil z veliko večino proti naredbam, katere je ministerstvo ukazalo na korist dunajskega prebivalstva ter proti mešetarjem in ž njimi zvezanim mesarjem. Sedaj se je saj toliko ohrabril, da je odločno grajal grdo postopanje predstojnika mesarske zadruge N ag el-schmidta, ki je v Požunu na ostudni način se dobrikal Madjarom ter pri ogerski vladi iskal pomoči. Graja se je izrekla jednoglasno.
Pri shodu volilcev v dunajski mestni hiši sta govorila dr. Lueger in Schonerer proti severni železnici in proti pogodbi, ka,-tero namerava država skleniti z delničarji tega društva. Na drugem mestu spregovorimo še enkrat o tej važni zadevi.
Iz Zagreba poroča „Presse“, da je imel TČeraj eksekutivni odbor n&rodne stranke sejo, v kateri se je posvetovalo o postopanji pri bodočem zborovanji sabora. Govorilo se je, da bi stranka izdajala svoj list, a konečno se je sklenilo, da se z izdajanjem lastnega glasila počaka, dokler se razmere bolj ne razjasnijo. — Snuje se tudi nova večina, ki si hoče dati ime: avtonomna stranka.
Tuje dežele.
„Nordd. allg. Zeitg." pravi, da je Nachti-gall zato popotoval ua obrežje zapadne Afrike, da osnuje tam konzularična sodišča za nemške podanike in zastopa interese njihove. V za-padnih afrikanskih vodah namerava vzdržavati vlada stalne vojne ladije.
V nemškem državnem zboru je razpor med strankami jako velik in čuje se, da poslanci nemajo kaj zaupanja v vspešno delovanje. Klerikalci so obupali, da zadobd od vlade še kaj koncesij, pogajanja z Rimom so zastala in klerikalni listi pišejo tako, da pač ne bodo vlade omehčali. Tudi o zakonu zoper socijaliste so razmere glasov nejasne. Središče hoče zakon nekoliko spremeniti, vlada pa temu odločno nasprotuje; vse to sodeluje, da zastopniki nemškega naroda ne začenjajo z veselim srcem sedanjega zborovanja!
Francoska vlada terja zopet novcev od zbornice za svojo inozemsko politiko. Za Madagaskar potrebuje 4 700 000 frankov, za Ton-king pa 14 milijonov.
Policija je prijela anarhiste Waldota, Schultzeja in Riefelderja, ker so baje v zvezi z dunajskimi umori. Hoteli so osnovati anarhistični tabor, a malo poprej dejali so jih pod ključ. Tabor se je pa vendar vršil. Govorniški oder je bil ozaljšan z rudečimi zastavami in napisi: „Živelainternacijonala!" Priprte anarhiste imenovala je zbrana množica za „častne predsednike'1. Policija je bila obilo zastopana in vsled tega se je tabor mirno izvršil.
V Napolju je imela laška stranka pentar-histov te dni shod, pri katerem se je snoval klub parlamentaričnih levičarjev. Crispija volil je zbor predsednikom.
Dnč 20. aprila je bilo voljenih šest novih poslancev v zbornico. Vsi so vladni kandidatje.
V zbornici je Fili interpeloval minister-skega predsednika Depretisa, kaka sredstva je vlada sklenila, da se zabrani koleri, ki se širi v Kalkuti, pot v laško ozemlje. Depretis je zagotavljal, da je vlada uže potrebne korake storila.
Sedaj tudi »Gazzetta Ufficiale“ odločno zanikava vest lista „Germania“, da bi bil De-pretis 21. januvarija govoril s Keudellom Nemški list je tedaj po polnem neresnico širil med svet.
Kakor smo uže poročali, snide se v Londonu konferenca velevlastij, ki bode imela nalogo, spremeniti egiptovski likvidacijski zakon in s tem omogočiti egiptovski vladi, dobiti novo posojilo, katerega tako krvavo potrebuje. Konferenca bode pač tudi druga vprašanja razmotravala. Na dnevnem redu bode menda tudi prihodnje stališče angleške vlade v Egiptu in vprašanje aneksije Nilovih dežel. Vsaj tako pišejo listi, katerim se ve da tudi pripuščamo odgovornost za to zadnjo novico.
V Kahiri se boje Evropejci resnih nemirov. Grki se hočejo maščevati zaradi morij v 1. 1882. in zato je policija vkrenila mnogo priprav. Iz tega mesta prihajajo tudi novi brzojavi, ki potrjujejo našo vest o onih 300 beguncih, ki so iz Shendyja bežali po Nilu. Ladija se jim je razbila, ustaši so napadli begunce in posekali vse do zadnjega moža.
Gordon poroča Baker paši, da ima še za kacih 5 mesecev živeža. Mesto obdaja 500 sovražnih Arabcev in blizo 2000 jezdecev. Kakor hitro začne Nil naraščati, bode se Gor-
donovo stanje zboljšalo. Konečno priporoča nabirati novcev, s katerimi bi se sultan dal pregovoriti, da pošlje par tisoč nizamov v Berber. Ž njimi bi zamogel Mahdija potolči in pomagati vbogemu prebivalstvu mesta Kartuma.
Dopisi.
Iz Toplic na Dolenjskem dn6 20. apr. (Izv. dop.) Zdaj se približuje tisti letni čas, tako zvana „topliška saisona", ko boste gosp. urednik dobivali dopise tudi iz raznih toplic. Vaš dopisnik Vam piše iz toplic, ki se nahajajo v sredini slovenskih pokrajin. Naše domače toplice so kaj blagotvorne, voda ima 30° gorkote. Te kaj dobro ugajajo Vašemu mirnemu in zmernemu ter hladnokrvnemu dopisniku. Vi, g. urednik, ljubite te vrste ljudij, svetujte jim torej tukajšnjo zdravilno vodo, kajti pri vsi Vaši miruljubivosti želite svojim obilim prijateljem in znancem, da ne bi izgubili potrebne gorkote, t. j. ljubezni do slovenskega naroda.
Tukaj ni napačno po leti bivati in tukajšnje toplice so že marsikoga okrepčale, bolniku izgubljeno moč podelile, zdravemu žile očvrstile. To je sicer obče znano, porečete. Se vč da, kakor tudi to, da sta živež in postrežba dobra in po ceni, da so ljudje prijazni. Pa tudi nekaj novega lehko poročam iz tukajšnjega kraja. Obče znani zdravnik in tukajšnji najemnik kopališča, ,g. K ul a vi c, uvedel bode v gradu (t. j. v kopališči) tudi nove naredbe za večjo pripravnost „topličarjev“, namreč „hišni brzojav11 in „električno zdravljenje" v vodi za vsako posamezno osebo. Vrlo dobro!
Vidite, gospod urednik, vse take in enake naredbe večjega ali manjšega obsega veselč Vašega dopisnika, kajti če se promet, blagostanje naših domačih krajev povzdvigne, koristi to celi domovini. In jaz mislim, če moramo Slovenci (zmerni in radikalni) naprej domače časopise in knjigo podpirati, domače trgovce in obrtnike, morali bi tudi slovenski bolniki (to besedo sem s težkim srcem zapisal zaradi tega, ker sem se v tem trenutku tudi zmislil na „politično-bolne“ Slovence) raje hoditi se zdravit v slovenske kraje — k domačinom nego v tuje dežele. O, saj ni tako daleč v te naše toplice, iz Ljubljane n. pr. pelje lepa cesta, in poleg zelene Krke človek prav hitro pridrdia v Toplice, vsaj je cesta dosta dobra — in iz Novega Mesta si kar na enkrat tu. — Torej na svidenje!
Ahasverus II.
Razne vesti.
— (Koliko Dunajčanje mesa pojedo.) Od leta 1862 do 1882 se je pripeljalo na Dunaj 819 385 ovac, 147 418 mladih prešičkov, 869 066 jagnjet in kozličkov, 2 976 000 telet, 137 234 pre-šičev, 2 056 906 goved. Povžilo se je pa v tej d8bi 141,771 400 kilogramov govejega in 32 381400 kilogramov druzega mesa, ali letnih 6 751 000 kilogramov govejega in 1 541 900 kilogramov druzega mesa. Vsak Dunajčan poje na leto skoro 12 kilogramov govejega in 2 kilograma druzega mesa.
— (Čuden testator.) Nekiumirovljeni stotnik na Ogerskem jo postal po polnem nepričakovano ded 30000 gld. po nekem župniku. Župnik, jako gostoljuben mož, je imel navado, vsacega prijatelja ali znanca, ko ga je obiskal, za delj časa pri sobi pridržati in na vse mogoče načine pogo-stovati. Vselej pa, ko je dotičnega gosta zabaval z različnimi pogovori, mu je dal piti zmešanega vina in piva ter se delal, kot da bi bil različni pijači v raztresenosti zmešal. Samo ob sebi razumljivo, da nikdo izmed gostov te mešanice ni hotel pokusiti. Nadčastnik D., znan zaradi svojega udvor-Ijivega obnašanja, povodom svojega obiska pri župniku starega moža nij hotel s tem žaliti, da bi mu bil odbil ponujano pijačo, akoravno se je moral zelo posiliti. Ko sta se ločila, ga jame župnik jako čudno meriti ter si izprosi od njega karto. Lahko si mislimo, kako se je moral nadčastnik začuditi, ko je dobil črez dolgo let, takrat uže delj časa
I umirovljeni stotnik, soduijsko naznanilo, da je po-
stal ded gori omenjene svote. Župnik namreč, sam zelo udvorijiv in prijazen človek, je namreč sklenil postaviti onega svojim dedom, koji bi bil tolikanj udvorijiv, da bi omenjeno mešanico brezpogojno in brez ovinkov spil.
— (Triletni morilec lastnega brata.) Te dni je zadavil v Velikem Varasdinu triletni deček svojega šest mesecev starega bratca, proti kojemu je že koj pri njegovem porodu gojil in kazal neizrekljivo sovraštvo. Med velikonočnimi prazniki je pustila njihova mati otroka sama doma. Ko pride nazaj domov, ji prileti triletni sin nasproti ter ji ves vesel pripoveduje o groznem činu, ki ga je zvršil med tem časom.
— (Mlada požigalka.) Vas Nemohovice pri Brnu je 7. t. m. skorej do polovice pogorela. Velik strah je vladal med nesrečnimi vaščani, ker se je bila raznesla govorica, da bode v kratkem zopet — gorelo! Res je na Velikonočno nedeljo zopet nastal ogenj v nekem skednju. Sedaj se je posrečilo priti požigalcu na sled. Dvanajstletna deklica iz Brna je zažgala v obeh slučajih. Hudo-delko so odtirali k sodniji v zapor.
— (P e j te bodi!) Prof. Jager, mož, o ko-jem se v novejšem času toliko govori zaradi njegovih čudnih hipotez, je vnovič obogatil svoje polje s čudno najdbo. Vzel je namreč pri c. kr. patentnem uradu patent na to, da bo jedi impregniral z dišavo — ženskih las. Mož trdi, da so jedi na ta način pripravljene, krepilne za čutnice in sploh okusnejše. Ker se današnji norčavi svet za take in jednako trditve in dvomljive iznajdbe zmirom gorko zavzima, sinemo za gotovo pričakovati, da se bo v kratkem govorilo o gostilnah, v kojih se dobivajo „ okusne in krepilne, s dišavo ženskih las impregnirana jedila." No, dober tok!
— (Oslovski samomor.) Da bi se kaka žival sama usmrtila, je uže samo na sebi redka in čudna prikazen, da se pa kaj tacega lenemu sivcu pripeti, je kaj celo nenavadnega: Vendar se je to zgodilo zadnje dni v Parizu. Skočil je namreč v Seino, da bi našel v mrzlih valovih njene struge zaželjeno smrt. Uzroka, zakaj da je to storil, ne vemo. Morebiti, da mu njegov poklic
—	moral je voziti dan na dan težke s peskom in kamenjem naložene vozove — ni ugajal, morebiti da je dobil premalo krme in preveč batin, morebiti da je bil tak osel, da se je nesrečno zaljubil. Bodi si uže kar koli hoče, usmrtiti se je hotel in sicer tako: Necega jutra stoji nevprežon ob tovornem vozu poleg obrežja Seino. Naenkrat se spusti v dir do vode, postano še en trenutek ob vodi in skoči noter. Čudno epizodo jo opazovalo več ljudij, med njimi tudi nekdo, ki jo imel velicega psa „Neufundlandca“. Hitro zaukaže psu, naj skoči za oslom, da bi ga valovom otel. Psu se res posreči osla za uha zgrabiti in na suho ž njim priplavati. Komaj sta bila na suhem, ko osel vnovič skoči v vodo ter psa, ki mu hoče to zabraniti, z vso močjo se svojo podkvijo sune. Ribiči so našli potem nesrečnega osla na nasprotnem obrežji.
— (Liliputanci na Laškem.) V nekem selu blizu Verone sta živela svoje dni brata z imenom Taffaloni, rojena začetkom tega stoletja. Akoravno nista bila nič večja kot po 80 cm., je bilo njih truplo vendar po polnem razvita. Poštena in delavna, sta se živila od polja, koje sta sama pridno obdelovala. Živela sta v mali kolibi. Pohištvo je bilo vse manjšein njihovi velikosti primerno. Ljudstvo se ju je tako navadlo, da so jima celo vaški paglavci vkljub svoji razposajenosti prizanašali. Čudno, da so bili njihovi starši veliki in močni, oče celo velikan. Čudno tudi, da se je polastila vseh štirih, staršev in dvojčkov, neka manija do samomora. Oče ves žalosten, da sta sinova pritlikavca, se je obesil, mati pa vtopila. Sirot se je usmilil največji mož celega kraja, nad 2 metra dolg mož, s šaljivim imenom: „Suhi velikan". Nikoli se ni ločil od njih, skrbno čuval nad njima, ju tolažil v bridkosti ter se veselil ž njima v veselji, jim dajal dobre svete itd. Posebno čudno je bilo videti, če je zgrabil velikan časi oba pritlikavca ter jih tresel pod pazduho in pod plaščem, ko sta se dobre kapljice kako nedeljo preveč navlokla, kar se je tako lahko kmalu zgodilo. Usmilil se ju je namreč, ko sta težko proti domu tavala. Pred nekoliko leti spleza starejši od njiju na lestvo; komaj dospč na vrh, ko pade na tla in se vbije. Morebiti, da se je zgodilo lo slučajno, da so ga gori dospovšega zapustile
moči, ljudstvo vendar trdi, da je bil samomor. Pred par dnevi je skočil tudi mlajši v vodo ter so ga dobili druzega dn6 mrtvega na obrežji vsega blatnega. Dosegla sta starost več kot 70 let.
Domače stvari.
— (Za obrtnijske šole na Kranjskem) je ministerstvo za uk in bogočastje za 1. 1884. dovolilo sledeče podpore: za kočevsko šolo 100 gld., za ljubljansko šolo 2000 gld., za tržiško šolo 200gld,, za kranjsko šolo 120 gld., za šolo v Eudolfovem 400 gld.
— (Gosp. Ivana Piskarja,) kaplana črnomaljskega, je deželna vlada prezentovala čest. kapitularneinu konsistoriju za izpraznjeno mesto župnika na Sv. Gori v okraji litijskem.
— (Velike vojaške manevre) imel bode v septembru na Gorenjskem tretji armadni korps.
— (Z nožem zabodel) je črevljarski pomagač Jože Faleschini svojega druga Scheiden-bergerja, ko sta se bila v Karlovških ulicah nesrečnega žganja napila. Potisnil mu je s tako silo ostrino v roko, da je nož obtičal v njej. Schei-denbergerja so odvedli v bolnico, Paleschinija pa izročili sodniji.
— (Surovost.) Včeraj dopoludne pokal je z bičem Jožef Jager, hlapec iz Bezovika, po Poljanski cesti. Mestni policaj ga posvari, češ, da je pokanje z bičem po mestu prepovedano, in kor Jager le neče ubogati, hoče mu mestni policaj izviti bič iz rok. A Jager se mu surovo upre, raztrga policaju plašč in ga sune dvakrat z nogo, da bi ga podrl na tla. Konečno so Jagra policaji ukrotili tor zaprli, in zagovarjati se bode imel pri sodniji zaradi javne posilnosti in razžaljenja straže.
— (Najdena) je bila včeraj srebrna zapestnica v podobi kače. Kdor je isto izgubil dobi jo nazaj pri mestnem magistratu.
— (Sto ogerskih volov) pripeljalo se je danes po železnici v Ljubljano iz Kapošvara, katere je nakupila družba mesarjev v Ljubljani, koja sestoji i gg. Štruklja, Kopača in Jarneja Črneta. Ljubljanskim mesarjem pri veliki draginji goveje živine na Kranjskem in v sosednih dežolah kaže bolje, pitano živino zdaj kupovati na Ogerskem.
— (Požarna kronika.) Koča Jere Černe v Konju (v okraji črnomaljskem) je 16. t. m. z vsem pohištvom vred do tal pogorela. Škode je 136 gld. Posestnica ni bila zavarovana.
nje za poskus. Kupci z ovcami so se zavezali, da ne bodo šli v Požun na somenj in da bodo kupovali potrebno živino izključljivo le na Dunaji.
Dunaj, 22. aprila V pravdi zaradi žaljenja časti, ki so jo pričele „Tiroler Stim-men“ zoper poslanca in urednika »Deutsche Zeitung", g. Reschauerja, bil je poslednji oproščen. Porotniki so zanikali krivdo z devetimi glasovi proti trem.
Carigrad, 22. aprila. Cesarjevič in soproga sta danes obiskala bazar v Štambulu in bila prisotna pri vojaški paradi v vojnem ministerstvu. Zvečer bode na krovu „Mira-mare“ obed. Visoka gosta prenočita na ladiji. Ob dveh zjutraj odjadrajo v Mudanijo, od koder gredo v Bruso; tu se delajo za sprejem velikanske priprave.
London, 22. aprila. »Standard" poroča, da so vse velevlasti pritrdile sklicanju egiptovske konference. — Isti list poroča iz Ka-hire, da se je sklenilo, poslati v šestih tednih toliko egiptovske vojske v Kartum, kolikor bode le mogoče. Gordon se je v brzojavu do Baringa jako razkačeno izjavil o postopanju angleške vlade, ki ga je pustila na cedilu; pravi, da se hoče onim po polnem odpovedati, ki so ga zapustili in ki so zakrivili toliko zgube ljudij v Sudanu.
Meteorologično poročilo.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 23. aprila.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.................79 • 90
>	»	»	»	srebru........................81-20
Zlata renta............................................100-85
6°/o avstr, renta.......................................95-55
Delnice narodne banke...................................... —
Kreditne delnice.......................................321-40
London 10 lir sterling.................................121-45
20 frankovec........................................... 9-635
Cekini c. kr............................................ 5-73
100 drž. mark...........................................59-45
Poslano.
Čestitim gg. volilcem,
ki so me pri včerajšnji volitvi odlikovali s svojim zaupanjem, navzlic temu, da nisem bil postavljen kandidatom, izrekam v svojem imenu ter oziraje se na načela, katera zastopam, svojo iskreno zahvalo.
V Ljubljani 23. aprila 1884.
Prof. Fr. Šuklje.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 23. aprila. S K rakovega poročajo listi, da je sedemnajstletni delavec Boleslav Malankievič, rodom iz Varšave, danes zjutraj med glavnim raportom, pri katerem so bili navzoči vsi redarstveni uradniki, skušal s smodnikom napolnjeno petardo vreči skozi okno policijskega ravnatelja. To se mu ni posrečilo; petarda pade nazaj na tla, se raznese ter težko, dasi ne smrtno, rani na-padovalca. V stanovanji policijskega ravnatelja je ubitih petdeset šip. Zločinca, pri katerem so našli nabit revolver, so spravili v bolnico za inkvizite.
Carigrad, 23. aprila. Pri slovesu se je cesarjevič zahvalil sultanu za gostoljubni sprejem; sultan je izrazil željo, naj se „Miramaru, vrnivša se iz Bruse, še nekoliko ustavi v Bos-poru, da bi še enkrat pred odhodom pozdravil visoka gosta.
Dunaj, 22. aprila. (Triest. Ztg.) Vlada je prošnji magistratnega odbora za spremembo tržnega reda vstregla in pogojno dovolila kla-
Uradni glasnik
z dne 23. aprila.
Eks. javne dražbe: V Ljubljani posestvo Fr. Steha iz Male Račne dne 26. aprila (2. narok); posestva Fr. Florijančiča iz Potoka dnč 30. aprila (2. narok); posestvo Ant. Mikliča iz Male Mlačne dnž 26. aprila (2. narok); posestvo Martina Tancika iz Gor. Iga dn6 30. aprila (2. narok); zemljišče Marijane Zaverleve iz Rakovnika (275 gold.) dnč 3. maja, 4. jun. in 5. jul. — V Kamniku posestvo Katarine Kraličeve iz Stopa (850 gold.) dnč 26. aprila, 28. maja in 28. junija.
Razpisane ustanove: Za drugi semester Šolskega leta 1883/84 razpisanih je mnogo dijaških štipendij, koje so objavljene v nemškem uradnem listu «Laib. Ztg.» št. 92 z dne 22. aprila.
Licitacije: Za zgradbo bočine (risalita) na šolskem poslopji v Semiču določa c. kr. šolski svet v Črnomlji minuendno licitacijo v dan 29. maja ob 10. uri dopol.; skupna proračunana svota za posamična dela 1184 gld. 42 kr.; vadij 10 proc.
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje
baro-
metra
730*22
729-84
729-40
Tempe-
ratura
Vetrovi
+ 4-8 + 9-6
-j- 6"6
szpd. sl. svzh. sl.
Nebo
obl.
Mo-krina v mm
20-1
dež
Pri
Ig.v. Kleinmayr k Fed. Bamberg
T7- HLij-u/bljsini
se dobivajo vedno vse
knjige društva sv. Mohorja
in tudi sledeče knjige:
Cimperman, Pesni. 60 kr.
Deoker, Fizika in kemija. 70 kr.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Haderlap, Tisoč in ena noč. V snopičih po 20 kr. Kačič - Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 28 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje. 1 gld. 20 kr. Lapajne, Fizika za ljudske šole. 25 kr.
Orožen Val., Spisi. 60 kr.
Padar, Zakon in žena. 40 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica. 60 kr,, vez. 80 kr. Slomšek A. M., Zbrani spisi. I. knjiga: Pesni. 90 kr.
— Zbrani spisi. II. knjiga: Basni, prilike in povesti. 1 gld. 20 kr.
— III. knjiga: Životopisi. 1 gld, 30 kr.
gmiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinniiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinne
Tirjci.
Dnž 21. aprila.
Pri Maliči: Ortner, trgovec, iz Hamburga. — Muhr, trgovec, in Werner, potovalec, z Dunaja. — Fussek, potovalec, iz Bele Cerkve. — Degen, vdova inže-nerja, iz Gorice.
Pri Slonu: Griinvvald in Bruck, trgovca, z Dunaja. — Smola, c. kr. major, in obitelj, iz VVeinbiichla. — Marzini in Zenkovich, zasebnika, iz Trsta. — Arko iz Zagreba. — Weiss s soprogo iz Siska. — Lowen-sohn iz Kapošvara. — Dejak, c. kr. garderitmajster, iz Rudolfovega.
Pri Bavarskem dvoru: Briinner, trgovec, iz Beljaka.
Pri Virantu: Butalič, c. kr. sodnijski kancelist, iz Tržiča. — Rissmaul iz Ljubljane. — Kremžar, učitelj, iz St. Vida.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
U mrli so:
Dnč 21. aprila. Marjeta Mohar, dekla, 61 1., Sv. Jakoba trg št. 10, pohabljenje podtrebušnih organov.
V bolnici:
Dnč 18. aprila. Aleks. Burtelca, delavec, 18 1., jetika. — Marija Mihele, cigararica, 28 1., vnetje tre-bušine.
Dnč 19. aprila. Tomaž Keber, delavec, 43 1., kron. jetika. — Antonija Stojan, sirota, 10 1., jetika. — Marija Sterniša, delavka, 26 1., piemija. — Frančiška Treven, dekla, 25 1., jetika.
Dnč 20. aprila. Jera Keržič, sirota, 12 1., srčna hiba. — Marka Breznik, delavec, 62 1., pljučnica. — Fran Boršnik, sin delavca, l‘/s *•> šen-
Na prsih in pljučah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zamžn vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega aoka iz kranjskih planinskih ze-liso a 56 kr., in z veseljem sem opazil zboli-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sisku.
!! Priznanje!!
Proti MeianT slavi in Moflra!
Gospodu lekarnarju Trnkoozy-Ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglico, škatljica po 21 kr., Izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi g-lavo-b61 in sem ter tje napadajoča me mrzlioa, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglioe tako da ljudje že pravijo, da sem veliko boli zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tak6 izvrstno delujočih kri čistilnih krogllo.
Pozdravljaje Vas, sem najudanejša
Lucija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 60 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče
in napravi zobe blesteče bele, 30 kr.
MF* Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabijam Vašo salioilno ustno vodo in salioilnl zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(7) 12—8	Anton Slama, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnkoczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
fliuiiiimiimmuiimtiiiimiiiiimini"  ........■»■■■■.■.■■■■mi......mn
Tiskata in nalagata Ig. v. Kleinmayr & Ped. Bamberg v Ijubjjani.