DELAVSKA POLITIKA ifcfeaja dvakrat tedensko, in sicer vsako gredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — ITrbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski 3om. — Rokopisi se ne vračajo. Nifrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš* mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št 14335. Stev. 45 Sobota, 8. gumija 1935 Leto X Beneš v Moskvo Zveza med sovjeti in ČehosSovaško Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš pojde v Moskvo kot gost sovjetske vlade. S tem' naj se da viden znak sklenjenega prijateljstva in zveze med Čehoslcvaško republiko in Sovjetsko Rusijo. Najbrže poseti Moskvo nekaj kesneje tudi rumun-ski zunanji minister Titulescu. Dve železniški postaji podzemne železnice v Moskvi sta dobili imeni tujih ministrov. Ena se imenuje postaja Eden, po imenu angleškega konservativnega ministra, ki je nedavno obiskal Moskvo. Druga postaja se imenuje Laval. po imenu francoskega ministra, ki je bil nekoč član socialistične stranke, pa jo je zapustil ter prešel k meščanskim republikancem. V Moskvi opuščajo običaj, da dajo postajam in krajem imena zaslužnih revolucionarjev. Sedaj so največjega pomena vojaške zveze z meščanskimi vladami in zaraditega postajajo konservativni ministri pomembnejši od proletarskih bojevnikov. Nikjer ni več postaje Trocki, toda vrste se v Rusiji postaje meščanskih konservativnih ministrov in generalov njih vojske. Kakor vsak drugi režim na oblasti, tudi sovjetski režim računa le s seboj in s svojim obdržanjem na oblasti, ter tudi prijatelje izbira po tem, ali so mu za oblast koristni ali škodljivi, neglede na teorije o razrednem boju. Komunisti v inozemstvu so verovali, da bodo sovjetski upravitelji vodili vojne zanje, toda sedaj vidijo nasprotno, da oni sklepajo zveze z meščanskimi vladami in generali, ki imajo moč in oblast. Politiko miru sovjetske vlade je vsekakor treba pozdraviti, toda se je iz nje treba tudi učiti, da se mi smemo v svoji deželi zanašati samo nase in temu primerno opravljati posle, za kakršne smo> sposobni in za kakršne imamo moči. Volitve v sejmskem distrlktu Zmaga delavstva v pariških predmestnih oblinah Dne 2. t. m. so se vršile v predmestnih občinah pariškega okraja ožje volitve. Skupna socialistično-komunistična fronta je zmagala v 18 krajih, in sicer socialisti .v petih, komunisti pa v 13. V pariškem okrajnem zastopstvu bodo odslej imele desničarske stranke centruma 67, stranke levice s socialistično-komu-nistično fronto pa 73, in sicer komunisti 33, neodvisni komunisti 10, socialisti 12, neosocialisti 8, republikanski socialisiti 5 in radikali pet mandatov. Prej so bile v okrajnem zastopstvu stranke zastopane takole: 67 članov desnice in centruma ter 53 zastopnikov levice. V novem zastopstvu že imajo levičarji 20 mandatov več. Pred volitvami je parlament zvišal število pariških mestnih svetnikov za 20, to je, od 120 na 140. Deset mandatov od teh odpada na Pariz, deset pa na pariške predkraje. Predsednik pariškega mestnega sveta, kjer imata večino desnica in cen-trum, bo član te večine, dočim bo predsednik v okrajnem zastopstvu član levice, najbrže socialist. Širite naš list! Naš pozdrav kongresu tovarniškega delavstva V starodavnem Kranju, kjer pred svetovno vojno ni bilo niti sledu razrednega delavskega gibanja, bo v dneh 9. in 10. junija zasedal prvi kongres tovarniškega delavstva, včlanjenega v Splošni delavski strokovni zvezi Jugoslavije. Zbrali se bodo delegati izpred 30 podružnic, ki štejejo okroglo 3000 članov, da precenijo delo organizacije v preteklih dveh letih in da sklenejo smernice za bodočnost. Od svojega rojstva dalje, od iz-dvojenja matične organizacije, ki je pod vodstvom neodgovornih ljudi, krenila na stranpota, je organizacija gradila svoje temelje, ustanavljala vedno nove postojanke, obenem pa že tudi vodila — večkrat ogorčene — obrambne boje proti besno napadajočemu kapitalizmu z devizo: za mezdo proti profitu. V teh dveh letih svojega obstoja, v času najhujše krize kapitalističnega gospodarstva, je SDSZJ dokazala svojo živi jensko sposobnost, žilavost in odpornost, zato lahko upravičeno apelira na tovarniško delavstvo, da se ji priključi do poslednjega v boju za svoje dobro in za dobro vsega delovnega ljudstva. Nalašč povdarjamo: vsega delovnega ljudstva. Kajti boj, ki ga vodi organizirano delavstvo, ni več samo njegov boj. temveč boj vseh tistih slojev današnje družbe, ki jih kapitalizem razlaščuje in potiska v proletarijat, t. j.: tudi kmeta in obrtnika. Vsa navidezno postoječa nasprotja v vrstah delovnega ljudstva morajo in bodo izginila spričo splošne in edino upravičene težnje: odprave izkoriščanja dela, odprave izkoriščanja človeka po človeku in naroda po narodu. Za dosego tega cilja se bori delavstvo nacionalno in internacionalno. Ta boj je danes v polnem teku. Kapitalizem napada, napada s sirovo silo objestnika: neprestano znižuje mezde, poslabšuje delovne pogoje, sabotira socialno zaščito, omejuje svobodo organizacije in obrambe in sploh počenja vse. kar more služiti njegovi utrdbi. Delavski razred se brani. Odbijajoč napade pa z močjo svojih razrednih strokovnih organizacij potiska kapitalizem iz njegovih postojank. To nalogo vrši in bo vršila tudi v bodočnosti Splošna delavska zveza: z bojem za zvišanje mezd, za skrajšanje delovnega časa, za zavarovanje za brezposelnost in starost, za pravico do dela in zaslužka, za samoupravo delavskega zavarovanja, z svobodo besede in tiska, boja in obrambe. Navzočnost predstavnikov delavskega gibanja iz vse države, zlasti pa tudi navzočnost vseh predstavnikov delavskega gibanja iz inozemstva, tajnika Mednarodne strokovne zveze tovarniških delavcev s. De Jonge in zastopnika razrednega strokovnega gibanja Čchoslovaške, s. F. Nadvornika, bo dala kongresu še svoj poseben povdarek, da bodo delegati na kongresu s še večjo samozavestjo in v trdnem prepričanju, da bodočnost pripada delovnemu ljudstvu, napravili sklepe, ne več samo za obrambo, ampak tudi za ofenzivo proti kapitalizmu, v znamenju miru delovnega ljudstva vseh narodov. Pozdravljeni vsi udeleženci kongresa! Družnost! Kongres privatnih nameščencev V dneh 9. in 10. junija se bo sestal v Zagrebu kongres Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije. O kongresu piše »Privatni nameščenec«: Vsak novi kongres je vedno imel odmeva v vsej naši javnosti, toliko večji odmev mora imeti ta kongres, kateri se vrši v času, ko je gospodarska kriza strahovito prizadela naše privatne nameščence, kateri del je vrgla na cesto, drugi del je ostal sicer še v službi, ali z okrknjenimi dohodki in z oropanimi pravicami. V obdobju 1931—1934, za katero dobo bo centralno zvezino vodstvo polagalo račune svojega dela, uspeha in neuspeha, je vladala strahovita gospodarska kriza, katero so izrabili delodajalci, domači in tuji, da se iznebijo marsikaterih obveznosti na-pram svojim nameščencem, da jim znižajo plače, da odpovedo pozvalce, da poskusijo poslabšati obstoječo in z velikim trudom pridobljeno soci-jalno zaščitno in zavarovalno zakonodajo itd. Proti vsem tem besnim napadom delodajalcev je vedno, povsod in ob vsaki priliki stala na braniku edino naša Zveza (velikokrat je bila od drugih tudi takozvanih name-ščenskih organizacij napadana in obrekovana). Z mirno vestjo lahko trdimo, da je glavna zasluga naše Zveze, ako se delodajalcem ni posrečilo v celoti idoseči njihovega namena. Naša Zveza ni bila samo na braniku proti napadom delodajalcev, ona je v tej dobi tudi z lastnimi sredstvi pomagala svojemu članstvu, ter jim omilila bedo — ona je v tej dobi izplačala 1,400,000.— dinarjev na podporah — in to samo iz centralne blagajne, ne računajoč podpor iz lokalnih fondov. Katera izmed ostalih nameščen-skih organizacij mora kaj takega pokazati? Vse ostale, nacijonalne, krščanske, patrijotske in druge take organizacije, ki lovijo nameščence v svoje mreže, niso zmogle niti polovico tega zneska spraviti skupaj. Kongres mora omogočiti, da bo tudi kos v organizatoričnem in upravnem oziru naša zveza, kos bodočim in težkim nalogam, da bo njeno poslovanje gibčno, ne birokratično. Polagati bo treba več pažnje lokalnim potrebam in stremljenjem članstva, zlasti v krajih, kjer se mora voditi težke boje ne samo proti delodajalcem, temveč tudi proti nam sovražnim nacijonalnim in krščanskim organizacijam, katere imajo edino iin glavno nalogo: boj proti naši Zvezi. Tudi mi želimo kongresu najboljši uspeh! Kongres protifašističnih pisateljev se bo vršil v Parizu dne 27. t. m. Iz Rusije pridejo na ta kongres Aleksej Tolstoj, Maksim Gorki, Vselot Ivan in drugi. Parlament zaseda Parlament se je sestal dne 3. t. m. Izvolil je začasno predsedstvo in verifikacijski odbor. — Doslej so bile vse pritožbe proti volitvam zavrnjene. — Prihodnji teden bo verifikacijska debata v plenumu. Nato bo parlament sprejel namesto proračuna dvanajstine v višini lanskoletnega proračuna do konca marca 1936 in potem odšel na počitnice. Načrt naredbe o omejitvi števila vajencev Trgovinsko ministrstvo je poslalo delavskim in delodajalskim zbornicam načrt naredbe, po kateri bi se omejilo število vajencev v trgovinskih in obrtniških obratih. Po načrtu bi smel imeti trgovec ali obrtnik, ki ima enega pomočnika tudi le enega vajenca, na pet pomočnikov dva, pri šestih do deset pomočnikov tri vajence in štiri vajence, če ima nad deset pomočnikov. Taka uredba bi preprečala izkoriščanje vajencev, ObCinske volitve v Budimpešti Socialni demokrati so izvojevali 22 mandatov V občinskem svetu v Budimpešti imajo 108 članov. Pri volitvah v občinski svet so dobili socialni demokrati 22 mandatov, torej skoraj eno petino, kar znači pomembno opozicijo in močno zaslombo delavskim inicijativam. Francoska vlada zo™ pet odstopila Socialisti zahtevajo volitve Nova francoska Bouissonova vlada je dobila dne 4. t. m. zaupnico. Zanjo je glasovalo 390 poslancev, proti le 192. Dne 5. t. m. pa se je glasovalo o pooblastilnem zakonu in je bil zakon odklonjen z 264 glasovi proti 262. Socialisti zahtevajo razpis volitev v parlament. Vlada bo najbrže kmalu sestavljena, ker napravlja kriza slab vtisk v mednarodni politiki in je verjetno, da dobi potem večino za pooblastilni zakon. Značilno je, da je po glasovanju več poslancev hotelo preklicati odklonitev, a je bilo že prepozno. Novo francosko vlado je sestavil Laval. Sestanek Vandervel-deja in Litvinova Belgijski minister Vandervelde (ki je bil do vstopa v vlado predsednik socialistične internacionale) in sovjetskoruski komisar za zunanje zadeve Litvi nov se v kratkem sestaneta v Parizu, da se dogovarjata o belgijsko-ruskih odnošajih, ki jih doslej ni bilo. Roosevelt kloni pred kapitalizmom? Vlada Zedinjenih držav je vsaj zaenkrat preklicala ukrepe gospodarske reforme (N1RE). Stvar delavskih organizacij bo sedaj, da varujejo sklenjene kolektivne pogodbe in življenski standard ameriškega delavstva. K demokraciji v samoupravi socialnega zavarovanja 16 dni solidarne stavke tekstilnih delavcev v Kočevju 6, junija. Z ozirom na predlog osrednjega urada za socialno zavarovanje da naj minister socialne politike dovoli in razpiše volitve v samoupravo socialnega zavarovanja, se je vnela živahna razprava. Delojemalci se opravičeno zavzemajo za volitve, delodajalci so pa proti volitvam in zagovarjajo sistem imenovanja članov samouprave, češ, da bi bile volitve predrage z ozirom na slab finančni položaj zavarovanja. Po sedanji zakonodaji in samoupravnih določilih so zakonite edino volitve v to samoupravo. Imenovanje samouprav, tako osrednjega urada kakor okrožnih uradov, ki se je doslej ponavljalo, in se je vršilo zaraditega, ker pač ni bilo ne od delodajalcev in ne od delojemalcev prav odločnega odpora ali protesta proti imenovanju. Socialno zavarovanje je eminentna delavska ustanova. Njega uprava bi spadala delojemalcem; zavarovancem. Oblast in delodajalci naj bi imeli le pravico nadzorstva glede poslovanja, to je, izvrševanja zakona, če že to mora biti. Danes so pa v zavarovanju delodajalci so-odločujoči faktorji. To vidimo pri imenovanjih v samouprave. Namesto volitev se je predlagalo kandidate v samoupravo doslej od delavskih in delodajalskih zbornic. Oblast pa teh predlogov celotno ni upoštevala, dasi ji notorično pripada samo imenovanje predlaganih kandidatov, če ni zakonitih zadržkov proti imenovanju. To pa ni več oblast nadzorstva. — S takim poseza-njem v samoupravne ustanove se in delavstvo .solidarno vztraja v tern boju. Pred tovarno stoji straža, ki ne pusti nikogar1 nepoklicanega ibtizu. Tretji dan po 'stavki so imeli delavci tovarniški sestaneik, na katerega je prišlo tudi do 40 jeseničanov; g. zastopnik politične oblasti pa jim je zabranil .pristop na ziborovanije, češ, da je zborovanje sarnio za delavstvo tovarne verig, ne pa javno zborovanje, na katerega ibi imeli vstop vsi. Prihod tolikega števila sodruigov je dal spodbudo Leščanom, ki vedlo, da v boju niso osamljeni, aimpak da je delavstvo v vsej ■državi na njihovi strani. Organ občinske pisarne Lesce je prišel na zborovanje s »Sliovencem« v roki vprašat vodstvo organizacije, če je s tisto notico, ki je na kratko -poročalo o staivlki, kaj v zvezi in je prinesel že tudi spisan popravek, češ, dia ni res, da bi ibila občina poslala brezposelne delavce .razkladat .premog. Delavstvo mu je odgovorilo, da zelo dobro ve, 'kako je bilo. Občina je dala na razpolago seznam brezposelnih, nek šolar pa je tekal od hiše do /hiše in iskal ll;udli. Za taka ipo-jasnila se res ni treba obračati na delavstvo, ampak na tiste, ki to vedo. Te dni je imela straža (ženske, ker podnevi one stražijo) opravtka z .nekim delavcem., ki je hotel iti v tovarno po bolniški list, češ, V1. Mečka v Zagrebu so imeli 2. t. m. konferenco, na kateri so sprejeli dve resoluciji, ki ugotavljata zanje dejanski politični položaj. 1 »Jutro« ima zamudo — 2. junija se je v Švici vršilo ljudsko glasovanje o socialističnih predlogih za pobijanje krize. »Slovenec« je že v ponedeljek z Veseljem' oznanil, da je zmagala kapitalistična gospoda. »Jutro« pa šele 5. junija roti Švicarje, naj glasujejo proti delavskim predlogom. Vsekakor se vidi, da so »Jutru« tudi švicarske banke zelo pri srcu. Ali so nekateri njegovi pristaši v skrbi za denarce, ki jih imajo tam preko? V svoji skrbi tudi zdaj ne bodo pomirjeni, ker manjka švicarskim socialistom samo še 70.000 glasov do absolutne večine nad vsemi meščanskimi strankami. Rumunski sodrugi obiščejo Beograd. »Radničke Novine« poročajo, da obišče skupina sto do dvesto so-drugov in sodružic iz Temešvara dne 15. junija Beograd ter beograjske delavske organizacije. Strokovne in kulturne organizacije napravijo z gosti drugi dan skupni zlet na Avalo. Na predvečer pa prirede kulturni večer v dvorani Delavske zbornice. Novi rudarski glavar v Ljubljani. Za rudarskega glavarja v Ljubljani je bil imenovan ing. Josip Močnik. Močnik izhaja iz idrijske rudarske rodbine. Rojen je v Idriji, šolal se je v Ljubljani in na višji rudarski šoli v Pržibramu na Češkem. Služboval je potem v Sarajevu in pri rudniku v Zenici. Po vojni je služboval v Celju pri okrožnem rudarskem uradu, 1923 je postal direktor velenjskega premogokopa, 1929 je pa bil premeščen k rudarskemu uradu v Ljublja- da je vodilni član podjetja g. Sire tudi v načelstvu zadruge, ki izdaja »Pohod«. Podjetje, ki se koj sprva ni hotelo pogajati z deUiVstvom, in ki je kasneje zahtevalo, naj bi se vršila pogajanja v Ljubljani, je končno pristalo, da se začno pogajanja v Kočevju danes na četrtek 6. junija. Delavstvo je pripravljeno vztrajati v boju, dokler se ne sprejmejo njegove vseskozi upravičene zahteve. z delom, ob enakih plačah kakršne so danes, da se s tem poveča kupna sila. Prisiliti moramo industrijo, da nudi priliko vsem, da si zaslužijo kruh, ali pa bomo imeli trajno velike množice nezaposlenih in vedno se ponavljajoče polome v gospodarstvu. ni in 1931 je prevzel vodstvo rudarskega urada v Zagrebu, dokler ni bil imenovan za glavarja v Ljubljani. In-ženjer Močnik ima vsekakor mnogo praktičnih izkušenj ter pričakujemo tudi mi, da bo kot glavar vršil svojo nalogo zlasti z vidika socialnih razmer v rudarski industriji. Mednarodna komerenca dela v Ženevi. Pri mednarodnem uradu dela je včlanjenih 62 držav. Na prvi seji dne 4. t. m. jih je bilo zastopanih 48. Prvič so na konferenci zastopane Zedinjene države, Afganistan in Rusija. Celotna konferenca šteje 83 vladnih delegatov, 34 delodajalskih in 34 delojemalskih delegatov. Razen tega prisostvuje konferenci 237 tehničnih svetovalcev ali ekspertov, torej je vseh udeležencev na konferenci 388. Konferenca zboruje ob neugodnih političnih razmerah, dasi so na dnevnem redu važni problemi, ki naj bi omilili krizo in nezaposlenost. Neverjetno ali mogoče pa je. Francoski »Oeuvre« poroča, da sta se Rim in Berlin pogodila, da prevzame v Avstriji vlado nacionalni fašizem, Rimu pa da Berlin jamstva glede Brennerja in Koroške, to je, da tam> ne bo organiziral iredente. Rusija se je uklonila Japonski. V uradnem glasilu ruske vlade, v »Izvestjih«, je izšla senzacionalna izjava, ki je bila že poprej natisnje-* na v vladnem japonskem dnevniku. Ruska izjava se glasi: »Interesi velikega japonskega naroda na Kitajskem' so v popolnem skladu z ruskimi interesi.« S tem je Rusija pristala na nadaljnje prodiranje Japoncev v Mongolijo in Kitajsko. • Grozoviti potres v Beludžistanu, ki je bil v presledkih, je zahteval 56 tisoč človeških žrtev. Stavka v tovarni verig d. d. Lesce še traja Edina reSitev Amerike pred polomom Samo trideseturni delovni teden Je rešitev Doma in po svetu Tone Maček: 171 StuZai Uunt&ecgec Eden izmed zunanjih delegatov je vprašal Kurenta: »Kako da ste ravno tu sem k Rošu sklicali shod? Roš je vendar znan naprednjak narodnjak in naprednjaki so napram našemu gibanju vse prej ko prijazni? »Mi to vemo, a ne čudite se, če vam povem, da so v tem-le našem boju slovenski narodnjaki takorekoč naši zavezniki. Kakor drugače gospodje, kot so Roš, Meke, Dolinšek, Drnovšek, naš učiteljski zbor in drugi iz tega kroga, slično puranom ne morejo prenašati rdeče barve, so jim rudarji vendar dobrodošla pripomoč v borbi proti ponemčevalnim priza-devanjam kapitala nemške »Trboveljske premogopne družbe«? Uprava in uradništvo te družbe je večinoma nemško, dočim so rudarji in delavci izključno slovenski. Poleg tega se nam obeta v kratkem splošna in enaka volilna pravica. Voliti bodo smeli tudi delavci. Odtod tolike simpatije bodočih slovenskih kandidatov do bodočih slovenskih volilcev.« »V teh računih se bodo pa ti gospodje pošteno urezali. Če pride do tega, bodo delavci znali že svoje kandidate postaviti.« »Ki pa naj bi po možnosti ne smeli biti izposojeni iz Graca ali iz Dunaja.« »To pa bo odvisno od trenutnega položaja. Ne smemo pozabiti da se priznavamo prvič, k ideji mednarodnosti in da drugič na ljubo kakim čisto krajevnim kapicam, ne kaže zamenjati kakega priznanega in sposobnega borca s kakim nerodnim ne-vedežem. Na Dunaju se merijo ljudje z drugačnim merilom (kakor v naših vaseh.« »Razumem, menim le, da se naj pri izbiri vpošteva v prvi vrsti sposobne domačine.« »To pa se razume samo ob sebi.« Zbrana množica je postajala nestrpna, čeprav so ljudje še vedno prihajali. Zaupnik se je preril skozi ljudi k mizi v kotu: »Bomo morali začeti. Postajajo nestrpni. Veliko več jih ne bo.« »Da, ampak kako naj to napravimo? Večina je zunaj pred hišo. Ali naj tja postavimo mizo da se govornik na njo povzpne?« »Sijajno! Domislil sem se!« je vzkliknil Sitar. »Nad vhodnimi vrati v prvem nadstropju se nahaja železen balkon. Ti Kurent reci staremu Rošu.« Dva zaupnika sta se prerinila do stopnic, ki vodijo v prvo nadstropje, podala sta se v delovno sobo. starega hišnega gospodarja in sta ga prosila, če bi govorniki smeli z balkona govoriti množici. »Seveda. Lahko.« Gospodarjev sin, učitelj, ki je bil j navzoč, je z neko razdraženo odloč- j nosijo pripomnil: »Toda pod pogojem, da se ne bo nemški govorilo.« »Kajpada! Se razume! Saj so rudarji vsi Slovenci, govorniki tudi.« Na balkon so vodila vrata iz salona v prvem nadstropju. Poklicali so deklo, ki ji je gospa precej nevoljna naročila, naj zvije veliko preprogo v salonu in jo umakne v kot, da jo ne bodo blatni škornji onesnažili in teptali. Prihitela je tudi domača hči, ki je godrnjaje začela pospravljati z velike okrogle mize vezeno pregrinjalo in kamenito vazo s posušeno barvasto travo, in z nekih etažerk in predalnikov za oko razpostavljene razne spominke, galanterijske predmete in porcelanaste figurine, ki jih je spravila v omaro in jih zaklenila. Gotovo si je mislila, da je treba biti opreznim, ko pride takle neznan, neotesan in napol divji svet v gosposko opremljene prostore. Kar na lepem lahko kaka stvar izgine, ali se pa kakšna neroda zaleti v kako vitrino in jo razbije. IZ NAŠIH KRAJEV Ljubljana Za celjski tabor delovnega ljudstva 7. julija ponovno prosimo vse, naj se prigla-se takoj v tajništvu »Svobode« ali Strokovne komisije. Čas hiti, pripravlja se posebni vlak, ki ga je treba v naprej plačati; zato ne ovirajte priprav za prireditev, ki bo najmogočnejša manifestacija, kar jih je imelo delovno ljudstvo po svetovni vojni. Kaj bo z bolnišnico? — Po ljubljanskih dnevnikih razpravljajo in se prepirajo o preureditvi »Zvezde«, koliko kostanjev bodo posekali, kam jih bodo prenesli, priobčujejo načrte in skice, kakor da je »Zvezda« problem vseh problemov, naloga vseii nalog. Ta »Zvezda« jih je tako zaposlila, da so pozabili še na prenos Prešerna, ki so mu v tolažbo zasadili nekaj skrommh brez. Mi smo mnenja, da je »Zvezda« že toliko urejena, da bo mogla počakati še na nadaljnje izpreminjevalne načrte, dokler se ne reši mnogo važnejše vprašanje — vprašanje splošne bolnišnice. Kajti bolnišnica — to je življenska zadeva 95 odst. ljubljair skega. in vsega drugega našega prebivalstva. Z bolnišnico bi zboljšali ne samo fasado našega mesta, temveč bi pomagali vsemu našemu narodu. Skoraj vsak dan či-tamo o prevelikem navalu v bolnišnico, po dva bolnika često ležita v tej vročini na eni ozki postelji, marsikdo še tega ni deležen. Kaj bi ponavljali vse to stokanje, ki nič ne zaleže. Treba je, da se že enkrat izpolni živa potreba vsega našega prebivalstva po zgraditvi moderne bolnišnice. Vse drugo bi se moralo umakniti pred tem. in vsi merodajni faktorji bi morali skrbeti za to. Svoj čas je že zbor raznih institucij razpravljal o tem, pa vse je zopet zaspalo. Ljudstvo bo moralo povesti široko akcijo za uresničenje tega namena. Na letošnjem velesejmu se opazi, da je razstavilo blago malo industrij in obrti, tako domačih kakor inozemskih, ki jih skoro ni. Velesejem znatno zaostaja za svojimi razstavami pred nekaj leti. — Obiskovalci velesejma se pritožujejo, da morajo poleg že itak drage vstopnice za razstavni prostor plačevati še posebne vstopnice pri raznih paviljonih. Kinematografi vabijo obiskovalce. — V tem letnem času ljudje ne hodijo toliko v kino. Morda jih bo razgibala zadnja debata med Knafljevo in Kopitarjevo ulico; »Slovenec« je očital »elitni« Matici, da predvaja pohujšljive filme, »Jutrov« koncern je pa odgovoril, da klerikalni kinematografi niso nič boljši. Torej, pohujšljivost se kaže po vseh kinematografih; Maribor Končne zahteve delavstva pri tvrdki Zelenka in komp. Delavstvo tvrdke Zelenka in komp. je uporabilo vsa sredstva, da se nastali mezdni spor poravna mirnim potom. In to predvsem radi tega, ker je vsak pričakoval, da bo1 podjetje upravičene delavske zahteve vpošte-valo ter, da se >bo s tem gmotni položaj delavstva v-saj: nekoliko izboljšal. Zato je vsakega' osupnila vest, da podjetnik s početka sploh ni hotel ničesar slišati o kakem povišanju mezd, ampak se je na razne načine izgovarjal na 'današnjo. krizo in na majhne prodajne cene, ki mu baje onemogočajo vsako zvišanje sedanjih plač. Ker pia ima ta tvrdka še vedno konjunkturo (v kolikor nam je znano, je tudi garaža z raznimi luksuznimi avtomobili napolnjena), je podjetje pod pritiskom razmer vendar pristalo na 5 odst. povišanje plač tkalcem in predilcem. To malenkostno povišanje pa ne more premotiti niti delavstva, niti javnosti, ki ta mezdni spor z zanimanjem zasleduje. Podjetnik se namreč dobro zaveda, da so vse simpatije javnih institucij, javnega mnenja in ostalih forumov na strani borečega se delavstva. Raditega je tudii obljubil za nekaj ipar povišati mezde. ,S tem. se seveda Splošna del. strok, zveza Jugoslavije, kateri je delavstvo izročilo vsa potrebna pooblastila, ni mogla zadovoljiti ter je stavila podjetju rok, v katerem zahteva razčiščenje položaja, t. 'j. najkasneje do petka, dne 7, junija. Za slučaj, da padijetje ido tega roka ne hi ugodilo najnižjim delavskim zahtevam, potem je boj z vsemi sindikalnimi sredstvi neizbežen. Besedo ima lastnik gospod Schonsky! Celje Izletniški vlak na Jesenice v nedeljo, dne 9. t. m, odpelje točno ob 4. uri 30 min. zjutraj. Izletniki naj bedo pravočasno na kolodvoru. Povratek z Jesenic v pondeljek ob 8. uri zvečer. Župana so »peglali« na zadnji seji mestnega občinskega sveta, ki se je vršila pretekli petek. Nekoliko bolj nam gre na živce neka druga1 stvar, ki je bila pri tem občinskem sporu zopet porinjena z dnevnega reda. To je gradnja delavskega azila. Po enoletnem premomu je tukajšnji naldfcormi odbor Borze dela pritiral ta akt zopet do. občinske seje. Predlog se glasi, da bi vzela mestna občina, če potrebno sikupaj z okoliško, od centrale Borze dela 301atno brezobrestno posojilo, v višini 1 milijona dinarjev. Za ta denar naj bi se na stavbišč-u, ki bi ga darovala mestna otbčina, zgradil primeren delavski azil, v katerem bi dobila Borza dela primerne prostore, da bi brezposelni, ki se marajo, dvakrat tedensko 'javiti v svriho kontrole in katerih se zbere pozimi do 1000, ne prezebali po ulicah, temveč čakali v zakurjenih čakalnicah. V azilu bi funkcijonirala delavska kuhinja, da bi dobili brezposelni od podpore Borze dela primerno toplo hrano in zgradile bi se tiudi solbe za samske delavce in ločeno za delavke, tako, da bi imel brezposelni, ki nima stanovanja, tudi streho nad glavo, kadar čaka na dodelitev dela. Delavski lazili so že povsod postavljeni, le industrijsko Celje ne pride do njega. Predlog je tokrat občinski svet odložil za toliko časa, da bo zadeva z Rebekovim posestvom urejena. Razprava radi izleta na Sv. Kunigundo se je vršila pri tukajšnji okrajni sodniji pretekli četrtek. Obtoženi so ss. Svetek F., Salamon in Lampret, katere žandarmerijska prijava dolži, da so na dan 5. maja organizirali izlet na Sv. Kunigundo, katerega se je udeležilo okoli 600 ljudi. Izletniki so bili od žanidarmerijske patrulje pozvani, naj se razidejo, kar po žandiarmerijski prijavi niso hoteli ubogati, temveč so ostali še dalje na okupu, pekli na ražnju mladega prešiča, iztočili 560 litrov Jabolčnika, zvonili s cerkvenim zvonom plat zvona in vzklikali Topa-lovioui. Razprava je bila vsled zaslišanja nadaljnjih prič preložena. nja kaj pribori ali vsaj obrani pridobljene pravice pa pravijo, da je podjetje samo tako »'socialno«, da to upošteva. Treba je, da zavedno delavstvo obrača več pozornosti na te garjeve ovce imed delavskim razredom. Denuncijanti pa sploh zaslužijo, da se jih izobči iz kultiuirne človeške družbe! Promenadni koncert delavske godbe »Zarja« bo v pondeljek, 10. junija 1935 od 9. do 10. ure dopoldan v Kranju na trgu. Spored koncerta: 1. Koračnica. 2, Kalinov. Modri biseri. Valček. 3. Trojan: Jubilejna overtura. 4. Kralj: Junijska noč, serenada. 5. Kalinov: Esiprit, foks. 6. Štole: Pregolia, polkho vršila pri gosp. Vinko DaTnitro-vijou. Vsi ljubitelji godbe SO' vljudno vabljeni. Trbovlje Tako pa ne pojde. Dne 14. maja popoldne, piri izmenjavi šihta, so imeli delavci, z-ajposleni na vzhodnem obratu v Trbovljah, priliko, opazovati kako je nek nogometaš S. K. Trbovelj kazal svojo sposobnost, samo ts to razliko, .da Je naimestu žoge .hotel brcati delavce. Sreča pa mu ni ibila naklonjena, ker se je žoga — delavec temu. oprl in je iprišlo do krvavega obračuna. Delavci dobro vedo, kje črpajo golovi ljudje svojo izobrazbo in v katerih vrstah stoj'e. Želeti bi bilo, da se od strani obra to vodstva polaga več pažnje takim ljudem, kakor pa mirnim delavcem, kateri iz kakorkolišnega razloga niso mogli priti na dan prvega maja v službo. V našem kraju so, ti-le trgovci, gostilničarji in obrtniki naročniki »Delavske politike«; Vramešič Jože, Vozelj Stanko, Roškar Drago, Kerle Jakob in Bešenič Tomo (brivci); Letnik Ivo, trg. iz meš. blagom; Berger Ivan in Požitn Franc, trg, z usnjem; Škoberne Anton, krojač; Bravec Šteli, šivilja; Kocjan Jože, pek; Klenovšek Jakob, elektro-ipodjetje; Čerk Jože, mesar; Varga Jože, pek; Malgaj Anton, čevljar; Pavlienč Anton, mizar; Švagelj Antonin, slikar; ICol-bezen Herman, Teržan Ivan, Pavšek Ivan in Sitter Kloitildai (gostilne). Delavci, obiskiuljte le lokale, kjer se nahaja »Delavska politika«. Kranj Veliki maniiestacijski shod. Poživljamo vse delovno ljudstvo, zlasti ,pa tovarniško delavstvo, da s,e korporativno udeleži velikega shodla, ki se bo1 vršil ob zaključku strokovnega konlgreisa v 'pondeljek, dne 10. junija ob 10. uri v dvorani restavracije »Semen«. Poročali bodo o splošnem položaju delavstva inozemski in domači govorniki. Pridite vsi, ki ste za razredni boj in za enotno fronto delovnega ljudstva, da skupno manifestiramo za svoje pravice! Podružnica del. kulturne zveze »Svoboda« bo priredila v nedeljo, dne 9. junija ob 20. uri, na čast gostom in delegatom strokovnega kongresa prosvetni večer. Sodeloval bo pevski izbor steklarjev s Hrastnika. Pridite polnoštevilno. Kaj še posebno škoduje delavstvu? Kakor (povsod, tako tudi pri nas ni 'podjetja, kjer bi ne bilo idenuncijantov v vrstah delavstva, ki onemogočajo vsako večjo akcijo v boju za delavske pravice. O vsem kar se govori na sestankih, so podjetja vedno obveščena, včasih celo o tem, katere osebe se teh akcij udeležujejo. Denuncijan-stvo je naljsramoejše delo, ki^ je^ spravilo že dosti ljudi v nesrečo iin trpljenje, služi samo kapitalizmu, materijalnio škoduje tudi denumcijantu samemu. Izdajstvo delavca nad delavskim razredom je največje izdajstvo. Drugi faktor, ki veliko škoduje, pa je omalovaževanje razrednega boja proti kapitalizmu, Tak delavec ni organiziran, če pa že je, .plača samo par .prisipevkov. Vsak uspeh organizacije omalovažuje, vse Organizacijske funkcijonarje in agitatorje pa smatra za plačane elemente. Veliko je takih, ki kritizirajo z namenom, da se »opravičijo« radi neplačevanja prispevkov za organizacijo, kljub temu, da ti zagotavljajo, da jim ni za par dinarjev. Na eni strani jim je preveč dati malenkost za organizacijo, ina drugi strani pa pustijo ogromne vsote na zaslužku podjetju, katere bi organizacija z zavednimi člani 'lahko priborila delavstvu v obliki izboljšanja plač. če si pa organizacija brez njihov ega sodelova- Koncert Cankarja na Jesenicah. Delavsko pevsko idlruištvo Cankar iz Ljubljane je priredilo v soboto, dne 1. junija t. 1. v dvorani Del. donna koncert umetnih pesmi. Na sporedu so bili Jobst, Dev, Muhvič, Jereb, Stahuljak, Krnic, Pavčič, Novak, Adamič, Mirk, Gotova in Mokranjac s svojimi relativno .prav težkimi ali za širšo publiko prav nerazumljivimi pesmimi. Zbor in solisti so obvladali Vise težkoče, tako da je bil celoten vtis prav dober. Pevci so bili nagrajeni z burnim aplavzom. Bil je lep večer, kakršnih si želimo še več. Razstavo šolskih izdelkov prirede dijaki državne meščanske šole na Jesenicah na binkoštno nedeljo in pondeljek. Vsi iskreno vabljeni. — Opozarjamo tudi vse starše, da se letos vrši začasno vpisovanje v 1. razred meščanske šole že 27. junija t. 1. v pisarni. Vsak naj prinese s seboj samo šolski izkaz. Krajevna bratovska skladnica odreja za mesec junij tanle vrstni red zdravniške službe 'Oib nedeljah in praznikih: 9., 10., 20., 28., 29. in 30. g. 'dir. Čeh Milan, 16. in 23. g. dn, Kogoj Frančišek. Kino Radio predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek ,ob pol 9. uri zv. (v nedeljo in pondeljek tudi ob 3. uri ipoip.) zvočni velefilm »Bela sestra«. Dodatki običajni. Sledi: Simfonija ljubezni s Tauberjem. Šoštanj Varujmo svoje dostojanstvo! Večkrat smo povedali in tudi napisali vsem delavcem, da je edino strokovna organizacija poklicana zato, da se bori za boljši položaj delavstva. Neki delavec je bil dolgo časa in do pred kratkim član strokovne organizacije in celo obratni zaupnik. Zadnje čase pa je s par drugimi padel v hrbet poštenemu organiziranemu delavstvu. Vse to se nam je prav čudno zdelo, vedeli pa nismo, zakaj. V sredo pa ga je portir ustavil, ko je šel z dela in mu pogledal, kaj nese v paketu. Bila je napol izdelana koža. Človek, ki kaj takega zagreši, izgubi svoje dostojanstvo in odvisi le od milosti delodajalca. Veliko jih je radi takih in sličnih primerov zašlo na polžka pota. Da se rešijo, so postali denuncianti in klečeplazci itd., ki so mnogo škodovali nam poštenim delavcem. Več let že vodimo statistiko o ljudeh, ki so imeli celo veliko zaslombo pri višjih gospodih in so tam tudi zadnje čase mazali naše poštene delavce. Izkazalo pa se je, da so se morali klanjati, ker so imeli umazane prste in da se jim je zato marsikaj spregledalo. Vsemu delavstvu priporočamo, da se izogiblje nečednih lastnosti, in da vedno jiosi glavo pokonci. Skrbimo, da ne postanemo nesrečni z družinami vred. Organizirajmo se in bojujmo se za svoj obstoj ter za naše pravice! Ptuj Zletni odbor za izlet v Celje posluje vsak večer ob 20. uri v društvenem lokalu, ob nedeljah pa dopoldne, istotako se tudi sicer lahko vsakdo priglasi pri zaupnikih kulturne in strokovne organizacije in plača za vožnjo, kosilo in znak Din 35.—. Zopet praznovanje v rudarskih revirjih! Razno Tako občutnega praznovanja kakor letos v rudnikih TPD. še ni ibdlo. To praznovanje in znižani zaslužki, bodisi temeljni ali akordni, je rudarje spravilo v obup, da se čuti že resna vznemirjenost v revirjih. Dogajajo pa se še stvari, ki bi se v takih časih obsoiuitno ne smele dogajati. In to neurejenost v pogledu sporazuma zaposlitve vsega delavstva. Dočim je det delavcev vedlno zaposlen in dela celo nadure, mora na drugi strani ostalo delavstvo praznovati polovico in se več delavnikov. Tako se je dlelalo v pretečenem tednu samo dva dni. Takšne razmere so nevzdržne, nevzdržne za tiste, ki nimajo dela, pa morajo preživljati še svojce. Nekaj se mora ukreniti, da ne bodo lačni rudarji in lačni rudarski otroci gledali polne izložbe živil z lačnimi očmi, ki si želijo vsaj skorjice kruha. S samimi obljubami se ne da nasiti lačnega rudarja; treba je pametnih ukrepov in takojšnje pomoči, 'da bo vsaj najnujnejša prehrana rudarjev in njihovih družin zagotovljena. 19. marca t. 1. so bila poslana poročila na1 vse oblastne instance. Zahtevalo se je, d!a se naj sklice takoj konferenca vseh prizadetih in v poštev prihajajočih faktorjev, zastopnikov delavstva, podjetja in oblasti, ki naj preuči položaj in ukrene, da ne bo rudarsko delavstvo, ki je vsled praznovanja že itak obupano, prenašalo ravno v spomladanskih mesecih še večje gorje in bedo. Ta konferenca pa še do sedaj ni bila sklicana. Zato so 'delavski zastopniki ponovno urgirali na merodajnih mestih za nujno pomoč, ki bo pač pri talko veliki potrebi in sili morala biti izdatna. Kovinarji v obrambnem boju Velik javni shod na Jesenicah, kakršnih že ni bilo od leta 1932, ko so stala jeseniški kovinarji v mezdnem boju za obrambo svojih pravic, se je vršil dne 31. maja ob 4. uri popoldne v Delavskem domu na Savi. Obe dvorani sta bili nabito polni jeseniških kovinarjev, med katerimi pa je bilo opaziti zlasti v prvih vrstah tudi precejšnje število kovinarjev iz Lesc. Takoj po otvoritvi shoda sta poročala oba glavna raupnika iz Save in iz Javornika, kakšne težkoče imata pri vršenju svoje zakonite funkcije, kako se jima s strani tehničnega ravnateljstva otežkočajo intervencije, isto da prakticirajo tudi obratni ravnatelji. Posebno pa je zavrelo med delavstvom, ko je poročal glavni zaupnik z Javornika, da je vsled teiga napetega stanja, ki ga delavstvo vedno bolj občuti na svojih ramenih opozoril g. tehničnega ravnatelja in iga prosil naj vendar zasliši obratne zaupnike, naj se izrekajo kazni — če že morajo biti — v mejah možnosti in naj se odpravi še več drugih stvari, ki so. korekture potrebne, ker, če bo šlo še tako naprej, tedaj mora pač odklanjati odgovornost za vse, kar bi se utegnilo zgoditi. G. tehnični ravnatelj je na to izjavil zaupniku, da ga bo prijavil Inšpekciji dela in zahteval, da ga razreši funkcije, češ, da grozi in da hujska delavstvo. Delavstvo je ugovarjalo, da jih razburja g. tehnični ravnatelj sam s svojim postopanjem, glavnega zaupnika .pa, da si je samo izvolilo in da ga bo, če bo potreba, samo odstavilo, ne pa kdo drugi ali po želji kogarkoli. Zatem je še poročal predsednik shoda, da ima on iste tež- koče, če ne še hujše, in je delavstvo tudi to poročilo sprejelo s klici, da je treba napraviti red. Markantno je orisal zastopnik kovinarjev iz Lesc težave, s kateremi se mora boriti delavstvo tamkaj, kako se ga je izigravalo toliko časa, da je bilo prisiljeno poseči po zadnjem orožju, sedaj' pa se stavku-joče hoče prikazati javnosti kot nekakšne rogovileže in delomrzneže. (Zborovalci so ugotovili, da so šikane in zapostavljanje tam in tod enake, da to precej naliči enotnemu organiziranemu napadu na delavske svobodne organizacije, kakor tudi na zaupniški sistem kot tak in dla mora biti dlelavstvo- pjiipravljeno1 po vzgledu Lesc, če treba braniti svoje najosnovnejše pravice. Poslani sta bili z zborovanja dve resoluciji, ena specijelno za Jesenice, diiuoa za Leisce na vse merodajne faktorje, ki naj bosta zadnji opomin, da je sedanje stanje nevzdržno in dla .mora prenehati, 'ker če do česa pride, bo pač nosil odgovornost tisti, ki bo delavstvo' do tega prisilil. Skoro tri ure trajajoči shod je predsednik zaključil z apelom za pomoč leščan-skirn kovinarjem, da bodo mogli vztrajati v svoji borbi, za kar mu je zbrano delavstvo burno pritrjevalo. Zastopnik lesčanov se je ponovno priglasil k besedi in se zahvalil za tako tople izraze solidarnosti in obljubili, da bodo le-sičanski kovinarji vztrajali v boju, ki je boj za pravice vsega ostalega, zlasti še kovinarskega delavstva. Obini zbor Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani V (mali dvorani ljubljanske dlelavske zbornice se je dne 2. t. m. vršil občni zbor Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo r. z. z O', z. v Ljubljani, Otvoril ga je kot predsednik naš najstarejši zadrugar s. Mel-hior Čohal, ter podal v obširnem referatu poročilo o vseh težavah, ki v današnji krizi tarejo našega človeka. Kriza se je iz industrijskih centrov razširila na vso deželo in zadruge, ki so (gospodarske celice malega človeka, občutijo vso težo te ljudske nesreče, ki jo je povzročil nenasitljivi kapital. Z odločnimi besedami fe zavrnil vse tisto kričanje o zadtuigah, ki baje uživajo boilo-salne ugodnosti in pokazal, da je resnica baš na nasprotni strani in da so ravno zadruge tiste, ki polno nosijo in tudi plačujejo vso težo davčnih bremen. Pozval je za-dtugarje naj se čim tesneje oklenejo svo- jih zadrug in zveze, ker se bo le v skupnosti moglo doseči dimljenje davčne prakse za zadružništvo. 'Nato je bilo podano načelstvemo poročilo, prečrtan računski zaključek, ki izkazuje povoljno 'Stanje in s strani nadzorstva predlagana razrešnica soglasno sprejeta. Občni zbor je istotako soglasno odobril buldžet Zveze za tekoče le-to'. Z. Stare je v svojem poročilu objašnje-vail predlog novega zadružnega zakona, ki nosi za zadruge res nekaj ugodnosti. Končno , izlet na Bled, Vintgalr, Bohinj. V pomdeljek do Mojstrane. Ogled Peričnikta in odtod V Maribor. 2. izlet: Odhod v nedeljo zjutraj ob 5.30 s koroškega kolodvora do Ruš, čez Bejgota na Pesek. Pondeljek čez Klopni vrh, Ar.eh, iBdlfenk v Maribor. Temu izletu se bedo pridružili Zagrebčani, ki iptridejo v soboto', dne 8. juin. ob pol 18. uri v Maribor. Esperanto Kongres S. H. T. (proletarskih esperantistov) bo od 3. do 7. avgusta t. 1. v Parizu', kjer bodo zbrani delegati vseh dežel sveta mogočno manifestirali za idejo esperanta, ki je najmočnejši steber miru in svobode. SAT ano. za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe s, knjige. ===== I Športna rubrika Turnir delavskih klubov v Trbovljah V soboto, dine 8. t. m. ,se bo. vršili turnir delavskih klubov v Trbovljah, iz katerega bo izšel prvak za tekmo na vsede-lavskem taboru v Celju, ki se ga bodo udeležili klubi iz Maribora' in Celja, Ljubljane in Trictoveljskih revirjev. V soboto igrata Amater : Dobrna na igrišču Amaterja, v nedeljio igrata Retje : Svoboda v Zagorju, v Hrastniku Rudar : Hrastnik. Vse tekme prično ob 4. uri popoldne razen tekme Amater : Dobrna, ki 'bo efe 5. uri ipop-oldine s predtekmo. V pondeljek pai bodo igrali prvaki v 'predtekmi. Prvak Hrastnika in Zagorja. Prvak Tinbo-Veij bo igrali s prvakom Ljubljane glavno tekmo. Tudi ta tekma se b.o vršila na igrišču Amaterja. Športno javnot opozarjamo', dla bo posetila imenovane tekme, katere se bodo vršile v znamenju delavskega športa in za končno' odločitev >o tem, kateri 'klub bo šel v Celje, da se ho. na ze- lenem polju: meril z našimi bratskimi klubi Maribora in Celja. SK Amater : SK Velebit. Nedeljo, dne 9. junija si je Amater rezerviral za prijateljsko tekmo s S. K. Velebitom iz Duge Rese pri Karlovcu Moštvo Velebita igra lep kombinacijski nogomet in je med tamkajšnjimi klubi med prvimi. Športni stiki, katere goje naši klubi s klubi s Hrvatske, so v poslednjem časul prav dobri. Tudi naša športna publika rada poseča nogometne igre, pri katerih igrajo' Zagrebčani. Tekma se bo igrala oib 5. uri popoldne s predtekmo na igrišču' Amaterja. SK Dobrna : SK Zalog 11:2. Dne 2. junija sta odigrala gornja kluba prijateljsko tekmo, v kateri je zmagal SK Dobrna. — V nedeljo pa bo igral SK Dobrna proti SK Olimpu iz Zagreba. Za tekmo vlada veliko zanimanje. Po tekmi bo veselica s pestrim sporedom pri Tratniku (Kmetu) v Trbovljah. Čisti dobiček gre v humanitarne svrhe. “ Delamo da Vas dobro in pošteno oblečemo NaSe cene so: Obleke za delavnik Volnene obleke . . Fantovske obleke . Hlače ............... Otroške obleke . . Sportske kape . . Nepremočljivi hubertusi 320, 260, 160 9ln 120-160 170-390 110-290 75-160 60-130 10- 18 TIVAR-OBLEKE Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen t Maribor«. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstarltelj Josip Ošlak » Marinoru.