r
Največji slovenski dnevnik
I- ▼ Združenih državah
VeUa xa vse leto
Za pol leta.....
Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto
^bcuemsBs	GsaasaaE
GLAS NARODA
£ist slovenslah .delavcev y Ameriki.
TIm largest Slovenian Daily n 8	the United States.
1 Issued every da? eoccept Sundays g	and legal Holidays.
1	75,000 Readers.
^BBBBB
T&JLEFON : CORTLANDT 2876.		Entered M Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Offioo at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 271. — ŠTEV. 271.		NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 17, 1924. — PONDELJEK, 17. NOVEMBRA 1924.	VOLUME TCTCTCTl, — LETNIK XXXTI V V
BEN. MUSSOLINI JE DOBIL'^HUPNICO"
Zaupnica s 315 glasovi proti šestim pa je puhla in jalova, kajti 309 c.anov opozicije ni glasovalo. — Položaj v Himu je skrajno napet. — Giolitti obsoja domačo politiko foristovske vAade. — Mussolini pravi, da mora biti v Ligi narodov tudi Nemčija zastopana. - G-ioiiL ti obsodil Mussolinijevo politiko.
-Rim, Italija, 1(5. novembra. — Po debati, ki je trajala tri dni. j«' dobita v reva j zvowr vlada ministrskega predalnika Mns^oliiiija zaupnico. (Glasovanje je bilo 315 <?la-sov proti šestim, a glasovalo ni 309 članov opozicije. Prejš-lii ministrski predsednik Giolitti je bil med onimi, ki so glasovali proti zaujmiei.
(llasovanje se je vršilo izključno le v namenu, da se o.lobri inozemsko politiko fa^istovske vlade. Tekom svo-j.-ua govora je reke! Mussolini:
•'Jaz zavzemam za vstop Nemčije v Ligo narodov. Mislim, da bi morala imeti Nemčija trajen sedež v svetu Li^e narodov.
"Moja inozemska politika je bila vedno skrbno orientirana 7 moralnega ekonomskega in tudi političnega vidika. Odkar ?em prevzel vodstvo naše zunanje ii<oliti-] -e. je post m hi neodvisna od Pariza ali Londona. Italija potrebu je dolgo dobo miru. Ima vojni dolg, ki znaša sto !is<»č milijonov lir. Italiji sem zagotovil Reko in Juha deželo v Afriki in to ,ie bilo dvoje težkoč v času, ko sem prevzel vlado.
"Dvigni! sem 44ugled (?) dežele, kajti inozemske si-le iščejo «cda.i našega prijateljstva, dočim so nas preje prezirale. Veliko važnosti pripisujem tekočim pogaja njem glede sklenitve trgovinske pogodbe z Nemčijo, tako iz ekonomskih kot političnih razlogov. Kadarkoli se mi predstavi l' iko vprašanje, tikajoče se inozemske politike, se vprašam:	;X>i
*4Ali bo to v korist Italije ali ne?" Nato se je oglasil Oiolitti ter rekel, da odobrava ino-< zmsko politiko Italije v splošnem, a strogo je obsodil domačo fj olitiko sedanje vlade.
••Jaz sem proti omejevanjem časopisja," je rekel. '•Jaz sem proti predlagani reformi statutov ter pozivam fedanjo vlado, naj ne postopa z Italijani kot da ne zaslužijo prostosti."
Preje, tekom dneva, se vlada očividno ni mogla odlomiti. če naj zahteva zaupnico tako glede inozemske politike kot trVd" domače, ali le zaupnico glede inozemske politike. Opozicijski poslanci so takoj objavili, da ne bodo tilasovali za zaupnico, tikajoče se domače politike Musso-Unija, in končno so objavili, da ga sploh ne bodo podpirali.
Opozicijski poslanci bodo najbrž izdali manifest, v katerem bodo nojasnili svoje včerajšnje postonanje. iJiolitn je izjavil v pričetku. da bodo glasovali proti Mus-soliniju. Precejšno važnost pripisujejo tukai konferenci ki se ie vršila en večer poprej med Giolitti jem in Or-landom.
JOPIČ, KI JE VAREN PRED KROGLAMI.
NEZNOSNE RAZMERE V CHICAGU, ill.
Chicago, kjer se je pričela strahovlada banditov, se hoče poslu-žiti odločni h sredstev. — Posebni policijski oddelki bodo delili pravico. — Meščani zahtevajo pogon.
Chicago, 111.. 16. novembra. — Gangsterji. baditske postave in j zločini so i1«»spe 1 i v Chicagru do ta-i ki» višine, da sta neprestano ogrožena življenja in lastnina prebivalcev. Meščanske organizacije, razkačene kot še nikdar poprej, poživljajo polietjo, naj izžene vse mane kriminalce iz mesta. Zu-
V kratkem bodo vsi newvorski po licisti nosili jopiče, ki so tako fi- 1 Pan Dever * f>b ljubil Potrebno no stkani iz jeklenih niti, da jih ne prodre nobena krogla. Sli- i akcij° in P^«*^1 načelnik Gol-ka nam kaže na levi mestnega magistrata WiHiama McAdoo-jaJJms ^ <Uu,w or-a,llziral dva od' na desni pa sodnika Jac-obson. oblečen
dvajset strelov, pa se ni poznala na njegovem telesu niti naj manjša praska.
COPYRIGHT KIVKTMK VII.	MKW TO««
NIKAKE AKCIJE BLEDE RAZSODISCA
Nikake skoraišne akcije se ne bo vprizorilo glede svetovnega razsodišča. — Senator Swanson ne vidi nobene prilike, da bi prišla zadeva na površje tekom kratkega zasedanja kongresa. — Zaenkrat ni mogoče sprejeti Pepper j eve resolucije za kaitero sta se zavzemala Harding in Coolidge. — Demokratski člani za resolucijo.
Washngton, P. C., H>. novembra. — Senator Swanson iz Virsinije, najstarejši demokrat v komiteju za zunanje zadeve, je izjavi' danes, da ne pričakuje nobene akciji tekom kratkega zasedanja kongresa glede predlogov, ri-kajočib s'' svetovnega razsodišča. Nobene akcije pa tud: ne bo mogoče dobiti v prihodnjem^kongresu, razven <V bi predse dirk Coolidge in državni tapiik Hughes bolj živahno pospešila celo zadevo kot sta jo v preteklem času.
Senator iz Yirginije je rekel, da je nemogoče sprejeti niti Pepjievjeve resolucije glede svetovnega razsodišča, niti nadaljne. za katero sta se zavzemala predsed. Harding in Coolidge. s potrebno dvetretinsko večino radi opo-
:a Williama Allena. Sredi je policist Aivall;	izbranih policistov po dvaj-	velike republikanskih senatorjev, razven če bi se
v varnostni jopič. Nanj so oddali več kot i*** mož- kl bodo operirali v vseh pojavila med tem časom kaka izprememba v liaziran.iilu
TUDI ARMADA JE V SLUŽBI VELEKAPITALA
Sodnik Gary je v družbi drugih kapitalistov inšpiciral ameriško vojaško akademijo v West Pointu. — Sodelovanje kapitalistov z armado in mornarico.
RIMSKI FAŠIST JE POTEPTAL IZJAVA PRAVNEGA ZASTOP-RDEČO ZASTAVO.	NIKA ANTISALONSKE LIGE.
MILLEBAND ODLOČEN NASPROTNIK RUSIJE
delili mesta proti zločincem.
Vse ]>olicijske postage so dobile pbvelja. naj aretirajo vse ljudi z zločinskimi rekordi. Detektivski. urad je bil reorganiziran in
Bivši francoski ministrski predsednik Miller and je imel govor, v katerem se je odločno izrazil proti priznanju sovjetske Rusije.
Rim, Italija. 15. novembra, — j Washington, D. C.. 16. nov. — Ko se je vozil danes sovjetski po-j Generalni pravdnik Protisalonske «Janik dr. Konstantin Jumev k mi- j L«ige. Wayne B. Wheeler, je izja-
nistrakeomi predsedniku Mussolini ju. je planil k ajvtomobilu fašist Francesco Vespa. iztrgal malo za-Ktavico, ki je bila na njem ter jo poteptal znogami v prah.
Fašista Vespo so takoj aretirali Mussolini je rekel pozneje boljše-viškemu poslaniku, da mu je jalko žal . . .
vil. »da se ne sme doma kirtiati pivo in izdelovati nobene pijače, ki bi imela več kot procenta alkohola. Če so porotniki oprostili kon-gresnika Ililla. ker je izdeloval ja-bodčnik. ki je vseboval tri procente, ni še s tem rečeno, da bi bilo izdelovanje alkoholnih pijač dovoljeno.
West Point, X. Y., 16. nov. — Včeraj so si ogledali tukajšnjo vojaško akademijo poglavarji ameriške industrije ter stebri kapitalistične družbe. V pestri družbi je bil zastopan sodnik Albert Gary. Charles Schwab in še več drugih voditeljev ameriške vel ef i nance ill veleindustrije.
Namen obiska je bil ustvariti večje soglasje med armado in ameriško veleindustrijo, spoznati medsebojne težnje ter ustvariti sredstva ožjega sodelovanja v slučaju potrebe.
Gary je izjavil. da je izdelal Advisory Board načrte, ki omogočajo v osmih mesecih mobilizirati dovolj človeškega materijala,' <la •se stvori šest armad. ko jih vsaka bi štela tri milijone in petsto tisoč mož.
—	Vojna"nas je stala približno [an miljon dolarjev dnevno — je
rekel jeklarski magnat. Večji del teh stroškov je nastal vsled tega, ker industrija in armadi sta bili Pripravljeni. Vefeindnstrijalci si hodo šteli v čast. da smejo sodelovati z armado in mornarico.
—	Sestavili bomo načrte, ki bodo vseskozi uspešni. Z izvedbo teh načrtov ne bo imela država nobenih večjih stroškov kot bi jih imela sicer.
Pariz, Francija. 15. novembra. V pariški Araščanski Zvezi mladih Mož je govoril včeraj bivši francoski ministrski predsednik Millerand.
To je bil njegov prvi govor iz-
1 polovica mož je bila odpuščena.
Posebni oddelki policije se. n« ! bodo brigali za formalnosti, da spravijo zločince pred sodišča, j temveč bodo sami delili pravico kjerkoli bodo zadeli na zločince. — je rekel policijski načelnik. — Take metode se je porabilo v New Yorku in preskrbele so dela bolnicam, ne pa odvetnikom. Zločinci so bili izgnani ter so prišel i sem.
Medtem pa so bile uveljavljene še druge odredbe, da se izloči zločinec. ki so že dalj časa izvajali v mestu pravcato strahovlado. Komisija glede zločina je objavila, da bo imela danes popoldne poseb-
vsled izida volitev.
"Jaz vložil v zadnjem zasedanju kongresa, <o-sar bi i»e storil noben republikanec, resolucijo, da se naprav uspešnim priporočila obeli predsednikov in državnega tUjnika ter sprejme protokol, s katerim se uveljavlja svetovno razsodišče.
"Senator Pepper iz Pennsvlvanije je predložil reso-Iučijo, ki naj bi ustvarila svetovno razsodišče, povsem razlino od onejra. ki že obstaja. Moja resolucija je dobila soglasno podporo vseli demokratičnih članov komiteja za zunaujc zadeve ter tudi podporo enega republikanca, senatorja Lenroota i/ "VViseousina. Vsi drugi republikanci so glasovali proti priporočilom predsednikov Hard-inga in Coolidge-a ter državnega tajnika Hugh osa.
"Vložil sem miuoritetno poročilo, v katerem se je nasprotovalo Peppcrjevi resolucijo ter zagovarjalo prvotni protokol. To resolucije pa niso nikdar prišle »pred tenat."
PREDSEDNIK NA JAHTI MAYFLOWER.
Washington, D. C.. 16. nov. — Predsednik Collidge je povabil danes na svojo jahto veliko družbo ter se odpeljal v Chesapeake zaliv.
protifaSestovski nemiri v
ITALUI.
London, Anglija, 14. novembra. Iz Rima poročajo, da se vrše po vsej deželi splošni proti fašistov ski nemiri.
Komunisti v Mesagne imajo na razpolago dosti orožja in munycije ter nameravajo navaliti na fašist o vsk i glavni stan.
PREDSEDNIK NA NASLOV FARMERJEV.
za časa, ko je ustvaril novo stranko. Pri tej priliki je Označil svo; 1)0 konferenco. Razpravljala bo o program ter odločno kritiziral se-1 definitivnem programu akcije, na dan je franc<fc*ke vlade.	J temelju šestletnega proučevanja
Veliko slavo je pel Woodvowu. zločinskega problema v Chicago-.
EGIPČANSKI KABINET JE ODSTOPIL.
WiLsonu in Ligi narodov. O slednji je rekel, da se je >>amo vsled tega vzdržala, ker je zgradila svoj obstoj na uspehih.
Odločno je zahteval, da je treba francoski vladni sireni reorganizirati. češ, da sedanja vlada nima potrebne avtoritete.
Posebno se je jezil na vlado zato .ker je priznala sovjetsko Rusijo in ker je odpoklicala svojega jioslanika iz Vataikana.
—	Ne gre mi v glavo — je rekel, kako je mogoče, da je FranČ cija priznala sovjetsko Rusijo. S tem priznanjem je navdušila ljudi, ki kujejo že leta in leta zaroto v naši armadi, mornarici in v delavskem razredu.
S tem. da je vlada poklicala svojega'poslanika i/. Vatikana, je izzvala katoliško Francijo.
—	Ali bo zopet napočila razdobje verskih bojev? — je vzkliknil.
—	Šest let je preteklo izza
Chicago, 111., 14. novembra. —-Predsednik Coolidge je izjavil včeraj v nekem govoru na zastopnike "Land Grant Colleges", da ne bo spustila vlada vnemar nikakih sredstev, da prepreči ponovitev težkoč, vsled katerih so trpeli farmer j i v zadnjih par letih.
Kajiro, Egipt. 15. novembra. — Danes je izjavil v zbornici ministrski predsednik ^Zaelul paša da odstopa kot ministrski predsednik in so njegovi ministri podali ostavko.	' ,
Rekel. je. da odstopa zato, ker je slabega zdravja.
NAROČNIKOM V NAZNANJE.
Pretečeni teden smo razposlali vsem naročnikom "Olas Naroda" stenske koledarje. Če ga slučajno kateri ni dobil, prosimo, da nas o tem oibvefeti.
Upravništvo.
JAPONSKI ATENTATOR JE USMRČEN.
časa. ko Mno sijajno zmagali. Ali j nudimo tako bodočnost svoji deželi? — Tega ne morem verjeti. Naši žrtvovani vojaki ne bodo kaj takega dopustili.
Pozneje bo predložila komisija svoje poročilo vsem oblastim, ko-jih naloga je skrbeti za javni red.
—	Zločinski problem v Chicagu je akuten, — je rekel predsednik te komisije, Charles Ilolden. — Prišel je že preko kontrole. Prišli smo do točke, ko stoji mesto pred nujnim problemom. Ta resni položaj je bil že dalj časa deležen pozornosti komisije.
—	Prišel je čas, ko mora vsak javni uradnik, kateremu je poverjena naloga skrbeti za javni mir. v polni meri sodelovati z vsemi organizacijami ter deliti njih odgovornost. V to so vključeni police ja, kazenske oblasti in tudi sodi šča kot taka.
Julius Rosenvald, predsednik Sears Co., je objavil, da je prene hala njegova tvrdka prodajati strelno orožje katerekoli vrste. Preje je bila politika tvrdke prodajati tako orožje le javnim orga. nom, a sedaj ne morejo niti poli-
z njimi. Prišel je v stik s 131.1 klubi in gangami.
Med gangami je našel različne bratovščine, ki imajo tajne obrede. znake in druge parafernalije. Ena najbolj notoričnih gang je "■bratovščina" Rollers of the I>i-nos". Ta bratovščina se peča z iz-ropanjeni pijancev.
Nadalnaj organizacija se imenuje "The Risky N'ight Riders' . in to je mešana ganga. odbstoječa iz dečkov in deklic, ki se zbirajo
PRVI
SNEG V JDRŽAVI NEW YORK.
Syracuse, N. Y., 16. novembra. Osrednji del države New York je pokril sneg. Podnevi je deževalo, proti večeru je pa začelo snežiti.
ZDRAVSTVENO STANJE MRS. HARDING.
Marion, O., 16. novembra. — v namenu, da ustanove nemoralne | Zdravstveno stanje Hardingove od noša je. Nadaljna ganga se pe-'vdove je bilo nocoj neizpremrvn ječa posebno z ljudmi, ki se vračajo, no Zvečer so izdali zdravniki na-pozno domov.	slednji buie*in:'
— Mrs. Harding je danes udob— ROJAKI, NAROČAJTE SE NA no počivala. Slaba je in je zavžila 'GLAS NARODA' NAJVEČJI le malo hrane. SLOVENSKI DNEVNIK V j Lzza jutra ji žila pravilno utrip-ZDRUŽENIH DRŽAVAH- J lje.
ZR—3 SE BO DVIGNIL V SREDO V ZRAK.
Tokio, Japonsko, 15. novembra. Danes so obesili Dais TJka Namba, ki je vprizoril lan>-4co leto atentat na japonskepra princa-regenta ter je bil vsled tega obsojen na smrt.
Usmrčenju so prisostvovali le držami uradniki.
Velikanski vodilni balon ZR—3 ki je bil izdelan v Nemčiji, se bo dvignil v zrak v sredo popoldne ali pa v četrtek#drnpoldne. Na prvi vožnji v Ameriki mu bo povt-ljeval J. H. Klein, ki se je pripeljal na njem iz Nemčije v Ameriko.
Na krovu bo vsega skupaj pet-(feset. mož.
Dr. Eckener. ki je privedel ba. Ion v Ameriko, je v petek odipoto-val nazaj >proti Nemčiji.
cisti dobiti tam revolverjev.
Policija je več kot enkrat trdila, da so revolverji, prodani po pošti odgovorni za obseg zločina in za velik odstotek umorov, izvršenih v zadnjem času,
Rosenwald je rekel:
—	Že leta 1916 je naša kompa-nija omejila prodajo revolverjev in pištol na one. ki so upravičeni posluževati se jih. kot so šerifi, po licijski uradniki, lovski čuvaji, bančni feli ter častniki narodne milice.
—	Naša akcija temelji izključno le na tem, da skušamo ohraniti dobro javno voljo. Moralna stran v .sake zadeve je prava stran.
Znanstven pregled gang in njenih namenov je vprizoril profesor Thrasher s eikaškejja vseučilišča. Živel je med gangami vec mesecev ter se natančno seznanil
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $15.40 2000 Din. —$30.60 5000 Din. — $76.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje poŠte in Izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... % 9.90 600 lir..........$23.75
300 lir .......... $14.55 1000 lip..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in droge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
m iwdUatre, kl presegajo PEnTISOČ DINARJWV ali pa dvati
LIK dovoljujemo po inogoSnoatl Be DoaetMD dopust. Vredno* Dinar jen in liram sedaj ni stalna, menja m večkrat fa Mfd iakovano; ls tega razloga nam nI Bogate piliti aatančne eepe vaapra-računamo po ceni tistega dne, kn nam pride poslani denar v roko.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO 4 NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKI $1
Slede taplačfl t amer. dolarja glofto pooeban ogla« ▼ torn Ust*
Denar nam Je. poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSEB STATE BANK
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Telepbooe: Cortlandt 4087.
Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1925 je izšel. Cena 40c
antf Published by
P NAM H IAUZR,
iA Corporation!
L90IS IINIBIK
Plaoo of Bus!mm mt tti« Corporation and Atfrtraaaaa of Abova Offlaarai
w» Cortlandt ttrw«. »orough of Manhattan. Now Vari City. H. Y.
• LAS NARODA" (Voloo of tha Poopla)
Zdra\niki ne soglašajo o tem, da-li je zares nevarno za zdravje, ako se človek premoči,'.ali'va soglašajb to tem, da je nezdravo biti povožen- Ko prekrižate* ceste,
kontrolo, ko se pelješ po ulicah^ kjer je mnogo otrok na. tratoar-jih; nekcflo izmed njih utegne l*i-ti naenkrM sredi ceste. Zlasti pazi na znake, ki t»zna<čujejn> bliži-
potrebujete jaSen razgled pa vse.no šole.
strani, zato ne otežkiočri.jte ftvoj | Zapomni si, da je vsak otrok
!po najnižji eeiritvri vreden $5000
. za javnost. Ali ngiegova vrednost
za starše se srce da ceniti v dolar-
. liih jay ,
vIwy pay Excopt Sundays ana Holiday.
Ka tiaio KM volja Uot u Amorlko ,Za Now York aa aaU
In Kaaatfa ...........«... 9>.0t Za pol lata M
Ka »M lata	...... W.K) Za Inozamatva
Ka totrt lata	------------tljM'Za pol lata —
9TXŠ
ITjM
položaj z dežnikom.
Nespameten pešec.
V Ameriki mu pravijo walker". Kdo je to?
Oni, ki ognožu je svojo varnost.
lastno
Ravnaj vedno, kot da otrok, lil se igra na cesti, bi bil tvoj lasti san. *
»uboerlptlon Yearly W-W
A*vartloamant on Agreement
"•ta« N«r*tfa" Izhaja waakl dan Irvxamil nod olj In pramlkav.
teptal, area po«plaa ta osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blaaOTOtl BUJ&sl pa Money OrOtr. Pil spremembi kraje, naročnikov, prosimo, da aa tntfl projlnjl blTallMe nasna nI. dm hitreje najdesio naalo-vnlka.
*• O I. A « NARODA" •MBUadl Strast, Borough of Manhattan, N«w VftfB* H. V.
Talaphons: Cortlandt Z8TM	_
POSLEDICE IZKORIŠČANJA
Oni. ki povzročuje, da so živci • v večni napeto Voznikov t »sivi j o preti
N
St
da lasje
časom.
Oni, ki prekriža ersto v po p rt -čni smeri.
0.ni, ki prekriža cesto sredi '"bloka
Oni. ki se naenkrat ]>ojavi sredi ulice, kadar ga človek najmanj pričakuje.
Dostikrat ni trot;oar zadosti ši-«ro'k zanj m liodd po notranjem delu ulice.
!»!«-! kratkim se j<» pripetila na proua med Buffalo in' On izpostavlja samega sebe
i**alf> t ozka nesreča.	|vsakemu vozilu in bržkone se ima
l'.'VMiija jo za vozil 11:1 postaji V vlak. V katastru- zahvaliti, da je še živ, čuječniofcti
ji j, iz«n;!»iit» živfjeiu«' petero Mudi, dnčini jih je bilo šest- kilko-a motorista, katerega zakon
ileset vrt- ali manj )*)-kodovanili.	hi bH smatral odgovornim, da
Strojevodja olrfcM-ičiiesja vlaka International Kail-."" F,,'v°3,lJ-
vav ruin,).:mv".ie imH v času, ko se j<> pripetila nesreča,1	dozdevno
. - ' - ,	,	ii	začarano življenje, ali nekega dne
za seboj oseiuiriist ur neprestanega dela.	■	. 1 '
«,',,» '	, j ....	, >, ,	hO orav sagimi« srečal voznika,
^leiidr/aviia 1ri»;ovska komisija .je seveda zaeela pre- ,.
iskovati nesrečo v nadi. da ugotovi njene vzroke.	j
Varnostni ravnaleli Borland je objavil, da je stroje- pazj na
vodja delal sedemnajst ur in dvaindvajset minut ter da
je jjnel meti tem časom le dva malenkostna odmora.To je'
fijovedal in pristavil, da človek v takih i*azmerah ne mo- ' .
, • •	,	, i	tali Hill fu'licah, laiik.o počijo an
le zadovo! u vo opravljati svoie oairov.orne službe.	! , . , , ^ . .. ...
. ...	iiii •	- ^ P^lqjo ivsak cas. Otrok, ki o ivjsli
S- »*<• ?evod la ie pa kljub temu delal skora) osemnaist .--	,	. ..
' 1 *'	. r	n;c ne ve, utegne pobrati ohlape-
ur m je opravljal odgovorno službo: vozil je vlak, v kate- To žieo in zadobiti smrten S11,lek
bilo na stotine potnikov.	Starši mlorajo podučiti otroke, naj
iln-ž ni bil edini izmed uslužbencev omenjene r.odo oprezna v sledečih točkah; ki v sled dolfioiirneiia dela ni i > 11 v stanu izvi-šiti1 Xe dotikaj se Ml kake žiee. leže-
motoristov v veoai napt tosu in Qgfg SOCljalRa lligije!13.
je ravnotalko nemaren k< t on. 'žive'' žice.
Žice /ai električno svetlo in si_ . ki so postavljene ob naših ces_
rem je v j
družbe
naložene mu naleu<
d nI;
VZC
če na cesti, ki je morda nabita,
Noben delavec ne dela osemnajst ur z veseljem. Do »rti m* pusti, da bi se dragi je
teiia ira ]»ripravita le <laba i>'jač,.i. ali ]»a pritisk odzi;oraj..r-"takrLl1-	komu, naj telefo-
ŽelezniŠka dvir/ba je dovolila možu opravljati <prek-l'"ira l><,lieij^ ™ tem ostani
urno delo. la bo jik^ž "kai zaslužil" in da ji ni bilo treba ^ licn mesta' da	P^vaa-iš
plačevati namestnika.	|prrfl ncvalam^0- Ki(>	tudi
Prisilila ua je, da je delal dalj časa, da ni bilo treba.	^'olov' tllv~
,. 3 i •	,	-j •	-i v,	j ves ali po«flopi!j. , Nikdar «e ne
zeti nadal inena stroievodjo v službo.	-	, , ,
-ii i-i	-	i	P?rag z zieo, privezaWo h kolu.
Pa naj bo takti ali tako — za nesrečo je odgovorna v, Isto svaHlo velja tmli 2a
prvi vrsti železniška družba.	tf.re odraKlej kL dostikrat do-
I*>»ročilo meddržavne trgovske komisije je precej na- uiknejo žice iz irole radiove<lno-tančnu. ne omenja pa niti z besedico najvažnejšega vpra-lsti, da-li je "žh-a" ali ne. sanja.	_	-	|
Ali bodo tudi zannprej uslužbenci predolgo zaposleni, Glej na obe strani in živi. da se bodo tudi zanaprej vršile take nesreče ?	Devet dc^tnik vseh nezgod Pe.
Ali bo v tem oziru kaj ukrenila meddržavna trgovska bi se preprečilo, ako bi se komNijm ali bodo kaj ukrenile zvezne obl(asti?	i vsakdo ra\-nal po sledečem eno-
omenjenem slučaju so zvrgli vso odgovornost na sTavnem pravila: Strojevodjo.	j Ko hočeš iti preko ceste, glej
Kako na j <e delavci ščitijo pred takimi obdolžitvaini ? levo; ko si prišel do sredine Železniški magnati sku<ajo odpraviti i>ostave. ki so < <-te, glej na desmio. l.'le v raznih državah s^u-ejete v varstvo potnikov in že-'	je enostaven.
Jezni-kih delavcev.	| Ka<laJ' začneš svojo pot, prilia-
JVofit akeiionarjev, velikanski dohodek železniških ves pj>omet z levc strajni; ka"
ravnaiteljev in druge take stvari so veliko bolj važne	S\^1^sI>°iC>Vm0
večje zaščite potrebne	kot je življenje železniških delav-1^'* pmia,ja	pTOrriet- esne
. -	it ram.
cev m potnikov.	vi-	s.
. .	. . . ! ^akaj pa	ljudje vzke tenwi
< e se pripeti nesiTca, pa iztaknejo tukaj ali +ani vedno wzkirajo sMooe živ^nje? delavca ter mu vržejo vso krivdo na rame.	Ker so njihove misli nekje dmg-
-	! je. Xekaiteii >io mladi in nič ne
mislijo in drugi so v tem pogledu ostali vedno — mladi. Nekateri ne znajo, drugi se ne brigajo.
Ne stoj sredi ceste.
Nekaiteri ljudje imajo navado, tla stojijo sredi eestei, ko čakajo
Gore so človeku neposredno koristne; ker dobiva od njih les in različne druge, za vsakdanje življenje potrebne reči. Poleg tega p'a imamo od njih tudi po-redno korist, ker vplivajo na podnebje. na temperaturo, verove. padavine in dr. Iz teh ugodnosti, ki jih nudijo človeku jrore. izvira tudi maksima. da ni kulture br«»/. rovja. ne gor brez kulture. Posredne doibrhie, ki jih dobiva človek od gor. že tlavno zanimajo znanstveni svet. ki hoče do<rnatt izvor in posledice teh dobrih. In res. dočhn sn direktne, matert-jalne dobrine za vse očevidne. s! ?rle<b» posretlnih člAveštvo še v dno ni povsem na jasnem.
Ogletlajmo si. kako vplivajo irore na dve težki bolezni — malarijo in tuberkulozo. G-ore vplivajo dobi-o na človeško zdravje sploh. V socijalni hijrijtmi igrajo eno na jvažnejših vlog. Vpivajo na t em jurat uro, da ni prevelikih sk<.k<»\ od vročine k mrazu, zbližujejn 1(»-rej minimum iti maksimum temperature. Poleti je med tempera h.-ro na gorah in drugotl razlika -T •"topnje. V gorah je temperatura nižja. Za vse leto je povprečna razlika okrog ene polovine stopnja. Gore igrajo glede podnebja slieno vlogo kot morje. Ker dajejo atmosferi mnogi kisika, so za elnw ško zdravje velikega pomena.
Malarija je bolezen, ki jo širijo neke vrste komarji < anofcli jih ličinke se razvijajo v stoječi vodi ali močvirju, (»ore z tlrevvesi in drugimi rastlinami pa predstavljajo izb orno sredstvo za osuševanje močvirja. Prirodoslovei Otoeki. Tolski in Poarson s0 dt>ka-zali. da gore polagoma znižujejo nivo vodnih plasti, ki so pod površino gorovja, bolj nevarni gle le malarije, kakor gor>ki kraji. Najboljše sredstvo proti malariji je pogozditev. kjer se pojavijo komarji. ki prenašajo to nevarno bolezen, je j>rij>oroča!ti prebivalstvu. tla takoj nasadi v okolici
Na lem božjem svetu imam- vili kega sovražnika. Pater l\overta mu pravijo, in pase ovce po C'h.-ea-gu.
Moj luusprotiiik je vsledtega, ker razen resnice ialuko %-se prebavi in prenese.
V zadnjo • Edinost" je napisal članek z naslovom "Glas Naroda. sram te bodi!"
Članek.ni naperjen toliko proti Gladil Nartnla kot protPmeni.
Kovcrta je jezen, ker sem široki slovenski javnosti pojasnil, da se v dvorani na Osmi cesti včasih gode velike iicrednosti. ki spadajo vse kam drugam kot ]>a \ napol-posrvečen prosit or na Osmi.
Ali je dovoljeno ljudfin, ki trobijo v K overi o v rog res vse po Veti.'
Ali jih redno odra jto van je birc in kolekte re-s ščiti pred vsakim grehom .'
Ali č 1 o v t k obrekuje, če piše resnico .'
Ali mi hoče Kovcrta naprtiti dolžnost večnega molka in sjx>ved-nega pečata glede vseh gorosta-no-^t i. ki so se tbigodile v ba.seilletntu izza časa. ko ^o newyorski Slovenci v dobri veri in z ameriškimi dolarji izpremcnili zloglasno hišo na osmi v Božji hrani.'
Ne K overt i v odgovor, pač pa javnosti v presojo naj bodo ti sede:
Vsak Slovenec in. vsaka Slovenka od newyorskega župnika J">a ■h. za Inje tercijalke mi mora pritrditi. da se je skoraj vsaka zabava. ki je bila prirejena tekom zadnjih dveh mesecev v ba sement u na Osmi. končala s pretepom.
Jaz vendar ne morem zapisati, da -o se božali, če so se tepli.
In nadalje ne morem trditi, da so bili nekateri udeleženci trezni, če so se valjali po tleh.
Ne morem zapisati, da je rojak, ves prevzet od g osji od ovc pridige, mirno dremal v klopi.
Tega ne morem zapisati ker je rojak navdušeno ploskal. Le vprašajte ga. še danes vam bo sam pritrdil.
In ne morem zapisati, da diši v basementu in pod njim samo po o s emi i a .j ste m am end m en tu.
O. diši še j»o vseh drugih dobrotah.
. Proti koncu pa posledice teli do-jbrot neprijetno zaudajajo. ker so bile namenoma in vedama zavžite v preobilni njeri.
Kako bi pisal, tla stariši gonijo svoje otroke v nevaren prostor na 0>mo. ko jim branijo tja z beseda-
SugriHlmtauska
Ustanovljena 1. 1898
KataL SJrimnla
Inkorporirana L 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odbornkl:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 180S E. »2nd Street. Lormin. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Bo* 961,, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih umrtnln: JOHN MOVERN, 411 — lJth At«. Iia Duluth,
Vrhovni itfravnlk:
Dr. JOS. V. GRAH|K, 80S American State Bank Bid*. «0B Grant Street a\ 81xth Ave. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNTK, Room 206 Bake well Bldg, cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 "W. 18 Street. Chicago, m. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denvar, Colo.
Porotni odbor:	*
LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely, Minn.
GREGOR J. PORENTA, S10 Stevenson Bldg.. Puyallup. Waak,
FRANK ZORICH, 1217 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda"
Vse »tvarl tikajofe se uradnih zadev kakor tudi denarne pollljatve naj »e poSilJajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. Trr'n^e za sprejem novih Članov ln bolnIBka •pričevala naj se pOSUJa na vrhovnega zdravnika..
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajnika bližnjega dru?tva JSKJ. Za ustanovitev novih (lruStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Pet junakov Petkovičev in njiho-| Jiraiidajs. <>in irrašeaka ŽiLr'' Bran va mati.	dajsa.
Pred par dnevi so pokopali v Beogradu Aleksijo Reokovi«'-. ma- Obkoljena bolgarska tolpa be Iter P^'t(>I"iet' bratov Petrovičev, ki Eden najnevame-jših bolgarskili ! sii vsi umrli na bojišeu uso«lne«ra r-t-T: š v. "vnjvo la " Kaljcš. ki je s jjeta 1!)14-1."». Najstarejši mu Milju- svojn t:dpo nedavno vdrl v prilop-;tiu je bil pehotni major ter je n- -ko okmžje ter dal obeski šest pa-nirl novembra meseca 1914 na Ko-jstirjev. je izvršil v zadnjih dneh nalici. Aleksander, rezervni kipe- zopet eelo vi-sto grozovitosti. Iz tan. je padel (J. avgusta })ri šab-'vasi Lozana t-dvetb-1 štiri kmet-cu. Nikola, aktivni kapetan. je u- ske gospodarjt mrl 1. t>ktobra "H)l(>. in istt-ga dne vim rodbinam, je padel tudi njegov brat Sveto-1 akti ne pla»"aj<i zar. Najmlajši Vladimir pa je poti-1 Izsledovalni (
čim več drevja. V Franciji je bil Imj- t'la P° slaI»i tovaršrji rada gla-okraj. kjer je strašno razsajala ' va boli .'
malarija. Ko s0 nasadili v bližini! Netočnega in lažujivega poroce-
ZANIMIVI IN KORISTMI PODATKI
(Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
VARNOSTI PO CESTI.
Pazi kod hodiš-
na poulično karo. To je nevarna d.ite vedno euječi in zavedajte sP,'htVar in mnogi so že plačali za tO .lisi" n	BieV4ir,1,0K^ Prei^ vsak. tremitdk.s-vojim življenjem.
Ndkdar ne riskirajte življenja | Varno ravna, kdor taka na tro. _ svari pešca ali zdravja s tem, da skušate ob^oarju, dokler nd kara ta.lco bli-pa>ii kam. Jtor^ aiikdar 'kr,ža,Tl^1 Cwte Pmsekati aVtO-'Zu, da je čas dajati anameaije z vplivajo gore na tuberkulozno bol-č ponovljeno. Kajti' mi ži_ ^ kare' Da Pndobite Par roko. Potem gtej na levo in pojdite, so nešteta gorska zdravilišča.
"Watch your *tep taš {»ovsikIi in vs;iko niimtt«. vam« si no »<\"arilo. ki
borovcev in smrek, je bolezen kmalu popolnoma izginila. V E-vropi je še mnogo močvirnih krajev. kjer zahteva malarija vlako leto mnogo človeških žrtev, toda zaman bi iskali to zlo tam. kjer se dvigajo visoko nad ravnino gore.
Posebno zanimiva je vloga, ki jo igrajo gore kot ščit proti -epide-mičnim boleznim, (lore in gozdovi pa filtrirajo zrak in uničijo v r.jem vse mikrobe. V Nemčiji so analizirali prah. ki se nabira poleti na listju. Analiza je pokazala, da so bacili v tem prahu izgubili svojo moč in da ne morejo človeka okužiti, čim jili je veter zanesel s prahom na gore.
Kot dokaz, kako blagodejno
danes v takih razmerah
I ;'-J prevt
vimo
cestnega, prometa, o katerih se prejšnji generaciji še sanjalo jii. Ooveštvf» se takorekoč mora »nova uiaučui hodfcta. Xemamost in ray.treseiuost pa limata za posledico sn»rt.i in pohabljenja.
sekund, se utegne zgoditi, da bo- h kari.
>.te morali tednov večno spanje
zamuditii nekoliko1 i
Ne stoj preblizu tira; se lahko v bolnišnici aii crfb spafti zaračuna« gledte daJjav^e in J>oš spanje V pokopališču.	fzndet 71ntsti rlr^i ka dnl^č t^lnr
pokopališču
Rajši moker nego povožen.
Človek, ki vtika svoljo glavo v
zadet. Zlasti drži se daleč, kadar [kara zalije ofcolo kurve.
Tudd Če je kdo drugi odgovoren za nezgode, tvoje rane te bo-
Nevarnost preži pK>-\-sod na u-'^^nik ir^ drvi preko ulico, jje-j
do ravno tako bolele.
ravno tako nespameten kot taca
lieah. Luknja v tlaku, milom 1 je-____________________ ____ _____
na deska, olupek banane aH ko-notf, ki baje ^ka s^ojo glavo V|0bvaruj Otroke, liiadie !«m1u na trolioarju utegne pesek, katlar je v nevarnosti. | Otroci bi se ne smeli igrati po spraviti vas z ravnotežja in po- Kadar lijte, mnogi ljudje držijo ulicah — ali igrajo se- Dostikrat nekaj ved kot vaše do. dežnik kolikor mogoče nizko, da nimajo v naših preobljudenih ve-st ojanwt vo. \ ržie *vaS laliko v .se čim bolj obvarujejo dežja, a lemestrih drugega prostora za to. smer dirja&očega avtomobila ali	zato v staWu videtfi;, Ocdeir | Oni ne pazijo in so drzni; mor-
tramvaja.	^hodijo. Piii tem pozabljajo, da ob fcla vam gredo k^a ž-Vce, kadar
Ko hodite po t rt/t o aa-ju (sode- takem vremieaiu tudfi voanik av-'vozite svoj avtomobil, ali spomni-dešnik in drvi preko ulice, je tomobila vsled mokrega vetrO-' te se,"da oam morda nimajo onih ixHljte ptneveč topljeni v zn£sli brana slabo vidi in da je zato pri prilik za- otroško igro, ki Ste j d ali razgovor. Nikdar ne stiopi- desyu nevarnost bvti povožen -»e! m eli vi za	dni.
te iz kaj^e v nasprotno smer. Bo- mnogo večja.	{ Imej očt odprte in Svoj voz pod
Ta zdravilišča so zgrajena večinoma ;")00—1800 m nad morjem in v neposredni bližini gozdov. Dr. Lombard, ki je preiskoval podnebje v gorskih krajih, pravi, da pri jetna atmosfera zadržuje pljučno sekrecijo. Lečenje tuberkuloz* s pomočjo gorskega zraka ni veC nič novega. Ta n^čin so poznali se v starem veku. Plinij starejši je pošiljal tuberkulozne v gozd, kjer so morali ostati eez dan med t borovci. Starodavni Grki. ki so gradili hrame Eskullapu sredi gor so že slutili, kolike važnosti je zrak v teb krajih.
valea naj bo sram.
K overt a pa vali sramoto na tiskano resnico, zato ker se resnice boji kot hudoba križa in njegovi kimavci vode.
L'pam. tla mi bo nekega dnu mogoče z odkritosrčnim veseljem in zadovoljstvom zapisati besede: — Včerajšnja prireditev na Osmi je Hila lepa. Vse je bilo tako kot je moralo biti Tepli se niso niti moški, niti ženske. Vsak udeleženec je brez tuje pomoči našel pot proti domu!
Dosedaj mi pa tega še ni bilo mogoče zapisati, kajti lagati no. čem. čeravno bi Koverta s svojimi napadi rati dosegel, da bi lagal v njegov prid in kredit.
kolili. PriČaki
ter sporočil njiho-da jih bo pobil, nlkupnine v zlatu, lelki >o tolpo ob-• se. da se bo Kfl-
Ijuš udal. ali pa v boju poginil.
Užitna ptičja gnezda.
legel zavratni bolezni za časa srbskega umika v Skadru. Mater je bridka izguba sinov strašno potr-la. toda upirala se je bolesti dokler je šlo. Smrti potega sina pa ni mogla več preboleti. Legla je v po^te	-
ljo. iz katere ni vstala celili zad- Na severnem delu otoka Borneo njih devet let. Sedaj jo je končno j,- na sioit>:oče ptičjih gnezd, ki so Bog poklical k sebi in k njenim si- Z!J Kitajce prava -laščiea. Iz teh novom. ki s*> dali življenj«- za do- gnezd pripravljajo oni izvrstno movino.	ljubo. Ta snežila s<> iz neke lepive
tvarine. ki jo izločajo ptice, kate-Vojak na smrt obsojen.	re žive v votlinah tamošnj^ga ap-
V noči od 1«). na ^0. decembra 1. i nenčevega pogorja. Domačini ra?/-1922. je prišlo v osiješki kavarni! Ii kujejo bela in črna gnezda, liela do krvavega pretepa med vojaki tamkajšnjega t renskega eskadro-
na in patrulje artiljerijskega ka. V pretepu je bil slovenski vojak Alojzij Maček ustreljen, redo-vii bolniške čete Alojziju -lagodi-čti pa je bila prestreljena desna roka. Tiihomir Dimitrijevič j(> do-
gnezda so ztdo čista in skoraj prozorna. črna pa -o onesnažena s perjem in travo. Ker se črna prnez-da pojavljajo v večjih množinah kakor bela. -o manj cenjena kakor poslednja.
^Zanimivo je. kako domačini birajo ta giv-zda. Pravica pob i ra-
bil težko rano na glavi. Najvišje, nja <e podeduje od roda na rod. vojno sodišče je obsodilo votlo pa- Ta pravica pripada torej skozi gt-trulje artHjerijskega i>oilnaredni- neraeije enemu ka Lazarja Mrlkoviča na mesece]Žetev, k, je zapora, red ova t renskega eskadro
na Alojzija Pernoša. ki je vrgel -tol proti patrulji, razbil iMilko-viču glavo, vzel Dimitrijeviču sabljo in mu presekal glavo, pa na smrt. Razsodbo je sedaj potrdilo t tudi k ifsaeij.sk o sodišče. Pernoša more rešiti smrti b* še kraljeva milost.
Samomor v'Zemunu
Po beograd.skih listih registrirali so vest, da se je v Zemunu" ustrelil tamkajšnji ugledni odvetnik dr. B. Bi;andajs. Kakor se avtentično ugotavlja, se ni ustrelil odvetnik dr. Brandajs. marveč njegov nečak absolvirani jurist Rajko
in istemu rodu. v zvezi z velikim trudi m. je dvakrat na leto. Zbiralci m* -puščajo po pletenih lestvah v globočine. Pri tem delu morata biti dva: eden, ki gnezda pobira, drugi pa. ki gnezda polaga v koše. Kupujejo jih večinoma' kitajski trgovci, ki jih potem prodajajo dalje.
Samomor železničarja.
Te dni .so našli v gozdu južno od Maribora v Brezju na nekem gabru razpadajoče truplo železničar ja Ivana Kosa. ki je stanoval na Po d brez ju in so ga pogrešali že od 7 trk t. Kos je živel v slabih gmotnih razmerah in je bil vdan tudi pijači.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI" ? SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Brca in točna postrežba! Najzmernejše cene!
Kakor običajno, lioce se tudi lotos večina nasesra priseljenega naroda spominjati svojih dražili v domovini z večjim ali manjim božičnim darom.
, Raznn že znane točnosti pri vseli bančnih poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo izvrševanju božičnih denarnih darov.
Naše izborne zveze v stari domovini omogočijo nam izvrševanje vseh naročil brzo, točno in po najnižji ceni.
"Radi te^a Vam priporočamo, da se za vse Vaše božične pošiljatve že zdaj obrnete na nas ter tako zasignrate pravočasno izvršitev Vabili naročil, ker se 'bodo, kakor vsako leto, po-jsftjatve jako nakopičile.
PRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Kako se sporazumevajo gluhonemi?
Tudi gluhonem človek ima potrebo, da izraža svoje misli, želje in občutke. Ker pa sta glasovni in jMsm-eni govor njegovi naravi čisto tnja, >c poslužuje svobodnejšega izražanja, ki ga imenujemo k retain i govor ali telokret.
Telokret je naraven, ali pa umeten. I>a se označi kak predme t z naravni telokretom. je treba zato karakterist ičnih znakov, ki jib dajejo pbnajvee roke. j>a tudi obraz. in o-talo telo. Ti /.11:1 ki so večinoma postanek predmeta samega, zato je tudi lajrku mogoče, da .jib lahk > razume. Gluhonemee pa -.i jih privvoji br«*z vsake šole. iz lastnega naigiba. ker mu je to edino sredstvo za sporazumevanje, bodi-kI svojim sotrpinom, kakor tudi 7 onimi srečniki. ki uživajo kraljestvo glasu.
Naravna kretnja za predmet, dejanje ali lastnost je enostavna, ali pa sestavljena. Tako na pr. označi gluhoneme« "govedo" s tem da jK>kaže r«>ge. kravo pa. da pn kaže pol«-g rog še kako molze, vola : roue in vleči. bika: roge in zn vezane «M-i. tele; roge in majhen. Zaprte oči in na desno nagnjena srlava. oprta na roko. pomeni 'spati'. Is:a lcrelnja. toda z odprtimi or-mi pa znači "stanovali." Lastnosti izraze jo največ, z enotav-nim kretnjam na pr. "bel" — kazanje na- zob. ali na ovratnik. 'Mar" — irubasto liee. "hudoben" pe<t na liee itd-
Seveda je tak kretalni govor zelo nepopoln, dostikrat celo dvoumen in vsaj lajkku nerazumljiv. Ii a zvija pa se po starosti, inteli-«t ti 1 - i in p.> pobudah okolice. Gluhonem cr-ok ima kaj borne in nn--die kr * sij . zlasti ako ga okolica zanemarja. Odrasel in nadarjen glulumemec pa se more prav spretno izražati o vsem. kar je potrebno v vsakdanjem življenju.
Naravni telokret. kakor ga vidimo pri nešolanih gluhonemcih, prt lstavlja pravzaprav človekov j»ragovor, vendar ze v dovršenej-ši obliki in v^bini. kar je gotovo; vpliv bogatih duševnih pridobitev slišečega in govorečega sveta* Voljče pa je to še danes nekak "mednarodni jezik", ki so ga mora dostikrat po.slnSsi.ti tudi polnočuten človek, ako zaide med tujce.
Po prevratu sem opazi val na neki dunajski gluhoneme i novince. ki no m- bili zbrali prav od vseh —vetrov sveta; celo iz daljne Indije je bila neka deklica. Nekaj časa so m1 kajpak začudno gleda-li. toda čez par ur so bili že kakor rodni otroci. Deklica iz Indije "hramljala" v. nemškim Peterč-kom prav tako. kakor moskovski begune«' s tržaškim. Kakšen "Ra-bilon" pa bi bil. da je bila ta dec polnoetitna! Cele mesece bi se 11101 da ne razumeli.
Glavna jxmianjkljivost k re t alti en a govora se kaže v tem. da ui-:ua izrazov za abstraktne pojme. Tuji pa so mu tudi mnogi konkretni pojmi, zlasti oni. ki segajo preko vsegdanjega življenja, na pr. v znanstvo. Kretalni govor ne pozna logičnega in slovničnega zna čaja. glasovnega govora. Besedni red je tu čisto drugačen nego ga poznamo mi. Gluhonemec pokaže ^ kretnjo; ".Taz. rdbee. nič ^ če mer hoče pove<lati: "Jaz nimam robca." Ail da navedem še bolj tipičen zgled : "Jaz;— kaditi — 4 denar — dišati — žena. moj, — dobro — soba ostati; jaz — kaditi — 1.2 denar — žena moj —. kregati — jezik, oči peči — smrdeti — okno odpreti — ven,"' kar pomeni po naše: "Ako kadim dragi tobak, dobro diši in moja žena je prijazna ter me pusti v sobi: ako pa pušim cenejši tobak, me peče jezik in oči. žena pa se krega, ker ji sanrdi. odpre okna in me zapodi ven."
Tmetni telokret služi v izpopol nitev naravnega To so razna kon-vencijonelna znamenja, ki so jih v svoj čas porabljali tudi v gluho nemnicah. Predvsem spada semkaj daktilogija (ročna abeceda) ki se je mora učiti gluhanemec in ljudje, ki se hočejo sporazumevat z njim. V Evropi počiva ta stvar že davno med staro Šaro, zdi se pa da »e je v toliko bolj napredni Ameriki se niso otresli. Iznašli so zdaj celo nekako rokavico, ki ima
po notranji strani prstov in- po
dlani razvrščeno abecedo in to celo v nekean konventijonalnem rt-du. "Scientific American", ki prinaša tako sliko in hvali iznajdbo kot vrlo praktično sredstvo za
sporazumevanje gluhonemih, gotovo ne ve. da je to "anahroni-zem. Nešolaui gluhonemci si ne bo do tu<*gli s to rokavico prav nič pomagati. Tisti pa. ki se v gluhonem niči seznanijo z metodo gla^o-vnega govora, katera je zmagoslavno izšla iz stoletnega, srditega boja med Parizom in Berlinom ter se dobrih >to let goji in i spol -njuje po vsem civiliziranem svetu. se ne bodo zatekali k takim "pomočnikom," zakaj glasovna metoda je edina,-ki gluhonemega invalida ozdravi vsaj ene hibe. to je ut most i in^ga more usposobiti za enakovrednega člana človeške družbe.
NAJBOLJŠI AMERIŠKI IGRALEC GOLFA.
cervKiatfT iNDtuwoca « UND.HWOOD, m. V.
Najboljši ameriški igralec golfa je brez dvoma (Jene Sarazen. ki je dosedaj v tej igri premagal Še vse svoje tekmece.
StfBzbs 'bolfultoVi jMi^ijOftd poslsijs in perila.!
VELIKANSKA SLEPARIJA' V BUDIMPEŠTI.
njej
Zelo važna je oskrba okrevajo- V postelji smo se rodili, v čili. da ne zapadejo zaradi raznih. prebijemo četrtino svojega življe-prestopkov zopet stari ali že huj- nja, v njej umiramo. V spanju si ši bolezni. Ivo bolnik že lahko nekoliko vstane, ga je treba varova-
ti prevelikega napora in prehlaje-nja. Med oblačenjem naj večkrat počiva. Stati ne sme dolgo, ker ga
njej umiramo. \ spanju si iščemo nove moči. v spanju se pozdravimo. To pa samo v postelji, ki od go vara zahtevani zdravstva. Naši pradedi si niso res belili glave zaradi kak v ost i svojega Iežiš-
to bolj utrudi kakor pa hoja. Ka-;Ča. Že beseda postelj in postil jat i
naiiji povesta, da je bila prvotna postelja stelja : mah, listje, t r;
kor hitro začuti utrujenost, naj leže in odpočije. Takoj naj se vrne v posteljo če ga mraz i al i če čuti mrzle noge. Ko prvič ustane, naj ga strežnica opiraje vede samo do bližnjega naslonjača ali druge pn- so bile nekdaj Tudi pri nas. ni>o stelje. kjer naj odet počiva kaki 1 pa bile tako splošne kakor navad-
Trije dunajski veletrgovci so ovadili budimpeštanski policiji ta-anošnjega krznaija Hermana Ke-menvja. ki trguje na debelo in velja za zel« bogatega človeka, zaradi goljufije pri dobavi blaga. Izjavili so na zapisnik, da jih je osleparil za poldrugo milijardo kron. Keanenvja. ki se s t'd a j baje •nahaja, v Pragu pod drugim ime-
onesre-eto-
seno, slama. Bivolove m medved- -	,	.
... ec podjetje na rob propada, je koze -služijo v severnih krajih
Cigan je cigan.
Te dni s«- je pripetila na Mad-/.ar-k<un zanimiva epizoda, ki ka-cigana v njegovi pravi luči. Naneslo je. tla se je naselil v nekem mestu cigan in Lzvršfval svojo ohrt. za katero -o cigani >.posnbn?. namreč kotlarstvo, v prostem ča-nii pa j<* ukvarjal s svojo vinilno. Sosedje so večkrat slišali in tu tli videli, kako je postopal cigan s v o jo ženo. ki je bila pri njem velika reva. Tepena je bila vsak dan pred jedjo in po jedi in pri vsakem žalostnem, pa tudi veselem dogodku — z drugimi besed am t. njeno pretepava nje je bilo na dne vnem redu.
Pred kratkim s zopet slišali ho-
Agrarno vprašanje v Rusiji,
čilo. «la so zelo narasle cene žitu. Ker je izgubljal denar na vrednosti. in ker se je vs'led militarizarije industrije dobilo vedno manj industrijskih izdelkov, je pričel kmet hraniti žito doma in pričel sam bolje jesti. Posledica tega jejnih
V agrarnem vprašanju se deli Rusija v južni tlel črno zemljo in v severni z nečrno zemljo. Meja med obema deloma gre nekako južno od Moskve. V mirnih časih je bila letina v črnozemnem delu. ve-j liko večja, kakor pa so znašale potrebe prebivalstva. Presežek sr» I je deloma uporabil za izvoz v lii-'jino. deloma pa so se z njim krile j potrebe severnega tlela Rusije. I kjer je lastna žitna žetev za+losta-! vala kvečjem za osem mesecev. I ker j,* b:lo žito iz južne Rusije ec-juo. zato se je vsa agrarna produkcija severne Rusije prilagodila n-vozu žita. Vedno manj zemlje je bilo posejane žitom namesto nje-
' ga se je sejala detelja in konoplja, oddajati. Posledica tega je
'Vsled pomanjkanja plodne zemlje	ogromna množina žita
1	,
_ uri in se potem zopet vrne v posteljo. Pri oblačenju in hoji «ra je treba opirati, a ne tako. tla preveč eiiti. ker okrevajoči navadno no-čyjo priznati svoje slabosti. Tisti čas izven postelje naj prebije, če le mogoče v kaki drugi sobi, ker mu izprememba zelo dobro dene; dobro pa je tudi zato, tla se bolniška soba med tem časom temeljito prezrači. Umevno pa j»-. da je tudi tam treba bolnika varovati mraza, prepiha, slabega zraka, ropota itd. Navadno ima okrevajoči zelo dober apetit: vendar mora biti zelo previden, ker je po daljših bolez.-prebava navadno neredna.
[110111. zasleduje policija. P one ava, -	, ,	.,
cene špekulacije so spravile ev
ved- j a jih 1
še zdaj za postelj in odejo, kakor ; =
Blaznikova
PRAT1KA
na stelja. tudi boj j nevanie zaradi mrčesa. Z napredujočo omiko so ; začeli basat i štel j o v žaklje. ki soj jih imenovali slamniea ali listnica. | plevnica ali pernica. Kjer je bilo j
dosti ovac. začeli basali z volno SloVCiliC Publishing Co.
Res je čedna postelja dokaz pri-1 dnosti gospodinje, glede na zdravje pa je lahko bolj primerna pre-
prosta slamnjača kakor pa draga j 4GLAS NARODA", THE BEST
za letq 1925.
Cena 20 centov.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
bila. da so v mestih in v severnem 'Vsekakor naj se mu dajejo spočet
delu Rusije vedno t ž j dobili žito i:: s*, zato pričeli opuščati saditev lanu 111 pričeli sejati žito. Gospodarstvo ji» postalo zopft primitivno in tlonos padel.
Najtežji udarec za nisko gospodarstvo pa je bila takozvnna raz-v jo rs tka. ki so jo uvt^lli boljševi-ki. Kmet ni bil v"- lastnik svoje zomlje in je moral svoje pridelke
bila. pro-
o odhajali moški navadno v in-'padla m da ni kmet več hotel pri-
sedje. kako so padali v ciganov? ^^trijska mesta, dočim so ostale obi udarci po ubogi ženi. Seda i želie <loma in obdelovale polja,
liso mogli več trpeti in * prijavili jVs,ed tletel> M1 -i4' sihl° tvar policiji. Stvar je prišla pred ,živina ustanovljene so bile o. I išče. Sedaj pa se je pokazala -^evilne mlekarske zadruge, k: ^o druga, in topot dobra stran eiga- izvažale prvovrstno rusko maslo i o v. ki. kakor splošno znano, drže	P°	Severna Rusija tu-
kupaj in redkokdaj izdajo dmg|fU lli	v meri v.-leP<^e-
Irugega, pa naj si bodo sicer tudi, ti>x kot .>užna in to vslod najhujši sovražniki. Ciganova ze-|ker -i" bil v<led "eplodovitosti žena je bila zaslišana kot priča: Na 'mlje donos majhen. Vcleposestva vprašanje srnlnikovo. ali jo je mož
a i
- so večinoma posedovala le
es pretepaval. je odločno izjavila, la lo ni res in da je njen mož naj-ljubeznivejši soprog na svetu. Ker sodnik ni mogel verjeti, jo je
velike go>pn-
gozdove in lil se je vršilo tlarstvo na najmodernejši način.
Cisto drugačno ]ia j<4 bilo '-tanje v južnih delih Rusije. Tu se j.> ]>o-
zaprisegel. Ciganka je
venomer Ijedelstvo izplačalo in sicer v tem
zatrjevala, da je mož z njo vedno •po ravnal. Ko ji je sodnik ome nil. da >0 kritičnega dne slišali >0-sedje udarce iz njene sobe. je ci-rajika hitro stvar olepšala in rc> kla. da je njen mož ie tolkel lakr. ko mu je v glavi brnela melodija znane popevke.
I >a je žena tako branila svojega moža, čeprav zato ni imela niti
večji meri. čim bolj ^e je izboljševalo kmetijski« gospodarstvo. (Za-10 <0 s:> veleposestniki zelo zanimali za zemljo in zato je bila skoraj vsa zemlja v njihovih rokah. Pridobljeno žito se je redoma prodajalo. Dostikrat je bil kmet prisiljen. da je moral prodati jesen! ves svoj pridelek in spomladi kupiti nazaj svoj kruh. Ker je pro-
najmanjšega povoda in bi pravici j <1»1 jeseni žito pod ceno. spomladi lahko pripomogla do zadoščenja. PH «'rago kupil kruli, je kmet pri-
je res lepo od nje in hvalevredno. Toda njena ciganska ljubezen jo je tokrat skupila. Kei- je žena izpovedala Ugodno za svojega moža. je bil cigan oproščen. Toda našle so priče, ki >o pt> razpravi dokazale. »la je mož res pretepaval
delovati žita. Samo toliko, kolikor je rabil sam. je delal in produkcija je padla neznansko. V tem zadene Rusijo še nov;. nesreča: suša. Črna zemlja daje kolosalne mno zine pridelkov, toda le tedaj, če je zadost: dežja. Suš,' pa vpliva zln-
ka lalvka. potem vedno krepkejša jedila, a ne mnogo. Navadno naj okrevanec je ."i krat na dan pa ne veliko naenkrat.
Kakor hitro dovoli zdravnik, naj gre okrevanec tudi na prosto. C i banje na prostem pospešuje zdravje, kroženje krvi. prebavo in spanje. Paiziti pa je treba, da se ne utrudi in sploh naj se njegovim močem ne zaupa preveč. Kakr telesna pa je nevarna tudi duševna utrujenost: zato naj bolnik v. dobi okrevanja tudi ne čita preveč.
Ce tudi je bolezen že popolnoma prestana. je treba bolnika še vedno skrbno varovat L ker je njegov organizem zelo občutljiv za razne škodljive vplive. Posebno pažnjo ie v tem oziru treba obračati ta-
sli katastrofalno n. črno zemljo, j kim ki so prestali pljučne bolez-ker rabi plodno p:nje mnogo večjnl ker se tp še p(Aem ra<le pojavi-vtvde ko manjplodno. V južni R11- jn v kaki drugi obliki, ali pri ta-siji je suša polja naravnost pož-|kill ki ylh ^emljajo druge bole-
žimnica. Ne vrš. od kake živali j", drugič vleče j ako nase vlago iz /i-vota in s tem. rahljati je ne moreš vsak dan. ne sušiti', ne men javit i vsako leto, pa se večinoma le preskubi. in to ne vsako leto! Žima se je pa na pila človeškega smradu in potu — in ko se segreje postelja, vdihuje in pije koža bolezen iz posteljine. j Velika, na.paka glede zdravja je j ta ; Zjutraj je postelja vsa vroča, na.pojena človeškega vzduha. <rr»-spodinja pa hiti, tla jo poravna in pokrije. Tako postaja pastel j hm vedno bolj vlažna in težka, odeja postane kakor svinec. Kadar se vležeš, posebno jeseni in po zimi: si kakor v ledu. Moreš biti zdrav v taki postelji? — Ne! Posteljo je treba zjutraj lepo razdreti, rjuhe, •blazine in odejo na zrak obesiti, ta ko tudi nočne srajce, žimnice je ! treba nasloniti na steno ali postelj 110 končnico. Najbolje je. da je ži-! ranica razdeljena na tri kose. ki se nosijo lahko ven ali postavijo na okna. pozimi k peči. da se presu-še. Na Kitajskem. 11a Turškem m : v nekaterih krajih v Italiji zgrnejo zjutraj posteljo in jo imajo čez . dan na zračnem.	i
JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
gala. Vsh-d silnega izvoza med voj no (dnevno je Šlo žita po trideset velikih ruskih vlakov, ki so še enkrat večji od naših, v tujino), dalje vsled razvjorstke. državljanske vojne in slabe letine so pošle vse zaloge in zato je suša povzročila lakoto, ki je pobrala milijone ljudi.
zni. na pr. škrlatiea. ali pri legar-ju. ki se pri kakem prestopku v jedi rad ponovi.
DR. KOLER
638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAV. 'NIK ŠPEC1JAL1ST MOŠKIH BOLEZNI.
I>r. Koler ie najstarejši slovenski zdr;iv!iik Spccijalist v Pittsburgh«, ki ima. 32 - l-"tno prakfo v zdravljenju vseh moških bolezni.
Zastrupljanje krvi zdravim s glaso-vitim	ki j'- iztimel ilr. prof.
Krli^h. i mat'- nif.Zi.!je ali mehurčke po telesu, v firrlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izOlstil vam bom kri. Ne Čakajte, ker se ta bolezen naleze.
Vse moške bolezni zdravim po o-krajšani metodi. Kakor hitro opazite tla vam prenehuje zdravje, ne čakajte. t "m več pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil.
llvrosolo ali vodno kilo ozdravim v urah in sicer brez operacije.
B-ilezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim z gotovostjo.
Iievmatizem. trganje, bolečine o-t'-kline. srbečice. £ krof le in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času in ni potrbno ležati.
Xekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam že is taretra kraja, zato vas lažje zdravilu. ker vas razumem slovenski.
fradr ure su: Ponedeljek, sreda in petek od S do 5. Torek, četrtek in sobota od 9 do S. Xedeljo od 0 do '2.
delavci. Predsednik Zavas je pozval delavce, naj se začno poga-jpati z gospodarji in naj prej ko-mogoče dosežejo sporazum, da bo letošnji pridelek sladkorja rešen.
Sovjetska Vlada je končno spo-jVsega skupaj štrajka dva tisoč de-
šel v najtežji ]>oložaj in zato je stradal. Samo s tem je mogoče pn-jasniti. da s-e je v južni Rusiji pred vojno tako malo porabilo žita za prehrano prebivalstva. Poleg tega je država silno odirala kmeta z davki. Kmet je moral na..
ciganko, posebno pa na kritičen ravnost stradati, da je mogel pla-
dan. in da je zato ona po krivem prisegla. Sod ni j a jo je ovadila državnemu prav društvu in je bila sedaj obsojena zaradi krive prisege na en mesec zapora, katerega je morala takoj nastopiti.
V samoti Ivo sedaj meti štiriim troliani stenami uboga ciganka lah ko razmišljala o zvestobi do moža in o tem. da ni vedno dobro izre-zati "drage osebe", pa naj si bo še tako "ljubezniva", iz škripcev. Da. da. Zgodi se včasih, da je oni. ki je tepel, oproščen, oni pa, ki jo je dobil po grbi. da mora romati v ječo . . .
znala škodljive posledice ra-zvjor stke in jo je zato odpravila. Kmet je sedaj v.o{K-t postal gospodar svoje zemlje in pričel jo je zopet obdelovati. Toda popolnoma ' razbitega gospodarstva ni moč kar čez noč popraviti in zato je napredek zelo majhen.
VELIK ŠTRAJK NA KUBI.
lavcev.
STARKA DOBIVA ŠE VEDNO PENZIJO
Havana, Kuba. 14. novembra.— V treh velikih eukra.rnah-v vzhodnem delu Kube so zasrtavkali vsi
Washington, D. C.. 14. nov. — Mrs. Mahala Huff, ki je stara sto in pet let. je najstarejša penzijo-narka na seznamu vlade. Ona je ena 29 preživelih, še vdov veteranov uz vojne leta 1812. Ona je vdova prostaka -James- Huffa, ki je služil v milici Virgin i je ter stanuje v Louisa. Kv.
Ako ste se odločili
obiskati staro domovino in dospeti tja za BOŽIČNE PRAZNIKE, treba je, da si že sedaj nabavite potni list in druge potrebne listine, da boste pravočasno pripravljeni za odhod.
Za vsa navodila glede potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrnite se na nas. kjer jih dobite brezplačno.
Mi zastopamo vse prekmorske parobrodne proge.
Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo.
frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate In ste s njih postrežbo samovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem.
/s
Uprava "Glas Naroda"
čati davke. Redno se je moral kmet zadolžiti, <la si je mogel kupiti vsaj najpotrebnejše. T>enar mu je posodil veleposestnik, ki pa je zahteval, da mu odplača kmet dolg z delom na polju. Naravno je. da je imel kmet tudi tu izgubo.
Država, veleposestniki, izvozni-, ki so živeli dobro, ker žito se je izvažalo v velikanskih množinah, kmet pa. ki je žito pridelal, je stra dal. Po revoluciji leta 1905 se je stanje kmeta zboljšalo. Veleposestniki in tudi država so se zbali, da se tudi kmet ne pridruži revolucionarnemu gibanju in zato so pričeli z kmetom bolj<* ravnati. Ve leposestniki so plačevali kmetovo delo bolje, mnogi so parcelirali svoja posestva med kmete, drugi so prodali velike dele svojih posestev. končno pa je tudi država zni ž al a kmetom davke. Silen razvoj denarnih zadrug je kmeta osvobodil od vaških oderuhov in tako si je kmet polagoma opomogel..
Ker so bile pred vojno letine skoraj redno zelo dobre, je našla vojna kmeta v dobrem gospodarstvu. V vojni je silno naraslo«pov-praševanje po žitu in to je povzro-
i
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 02 Cortlandt St., New York
Prečitajte pazno oglase o novih knjigah.
KN.JIGABN A "(3LAS K A Ti. O D A "
. POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik................... .$1.25
Gospodinjstvo ................................1.00
Naša zdravila................................50
Nasveti za hišo in dom ....................... 1.20
Sadje v gospodinjstvu.......................... .70
Zdravilna zelišča...............................30
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 straui ........................5.00
Slovensko nemški besednjak, (AVolf-Pletršmk) —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 188S straoii ..:.,.10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, statistični in gospodarski pregled in —
Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakeg-a Jugoslovana.....3.25
"Mi plačamo poštnino. i ■
-r
r* if. a
MARGARETA
KOMAH. — Spisal H. Rider Haggard.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
Bene Du verne:
Pastir in njegov pes.
(Nadajevanje.)
—	Ali citate španski, senjora ! — jo je vprašal.
—	Nekoliko. Bojim se. da ne predobro.
—	In tudi !atin>ki
—	Zopet nekoliko. Učila sem teli jezikov ter se .skušam izpo-popolniti v njih.
—	s 1* zna vam. <hi ]>r<i\ tako učena k«it lepa.*— je rekel Aguilar. Nato ]>a dostavil:
—	Skoro bi pozabil. Prinesel ot4ui vam darilo. če <ra hočete sprejeti. Pravzaprav ^am prinašam nekaj, kar je vaša lasi ali la-st vašega očeta. l*o«»jal sem se z don Avalo ter mu rekel, da je petdeset zlatnikov preveč za življenje onega lopova. On pa mi ni hotel ničesar vrniti v denarju, kajti od zlata, ki ga dobi v roke, se nikdar več ne loči. Dobil pa sem uefcaj in to stoji pred vratmi. To je španski konj maroške krvi. kot -o j;li privedli s selw>j Marokanci pred stoletji.
Margareta ni vedela, kaj naj odgovori, a na srečo je prišel v istem trenutku njen oče in njemu je Aguilar ponovil svojo povest ter dostavil, da je čul, da njegova hčerka rada jaha.'
fastell ni želel sprejeti tega darila. Aguilar 11111 je zagotovil, daj
bo moral konja prodati ter m vurniti ceno v denarju, ki itak ni nje-! ... .... ,	,. „ . ,
li" *rk j Sirica, ki jo je ob vnozju čakal
j njen ljubi, se je bore malo menila
x- . , . .	.. . , ,	, . .	za sovraštvo med psom iu pastir-
.\a pivi poglesi je Lastell vedel, da ic to skrajno dragocena zi-L _ , , , , . , . j jem. Ovce so mulile sočno travo m val, cisto hele glave, z majhno glavo ter krotkimi oeuii, na kratko!'	.......,r ,
• i * , • i , , - i , . T-- ~ -	, , , - drugega ixm ni bilo mar. Morda
konj. kot bi ga lahko jahala kraljica. Zopet je postal zmeden, ker je	„	,	. .. .
, , , -ii,.	, • , ,	, - , .. , . . so podzavestno tudi one slutile, da
vedc-I, <la ni dobil Aguilar konja od poslanika. ker ie bil vreden dosi j t ... -	. . ..
___- , _ . , 4 , 4	.. j . . . .	..	, nekaj m v redu. Skrito in tiho je
vee kot petdeset zlatnikov. Kazventega je imel krasno sedlo, naprav-i, .,	i
j; - ;..• - . i , ,	: ; bilo sovrastvo. ki je tlelo, brez do-
Jjeno iz najtmejesga kordovanskega usana. Aguilar pa se je obema' „	,	, ....
„ - . . lil- . . , ,	.	,, - . iloe.nega vzroka, nikdar ni lzbruli-
smejai ter rekel, da je stvar taka m da ostane pri tem. Margareti pa < ., ,	, . , - ,
, , ,, , . •	-- ^ , - - ! i *	i nllo na plan. živelo je v dušah. a
se je zivnl tako dopadla, da bi jo najrajse takoj zajahala. Aguilar je » , . . _ _ , . . .
,	.. .	, *	. . , ,	J i zdelo se je. da bo vsak hip planilo
seveda zapazil to njeno radost ter takoj rekel -	1	,,	, .
c . , . . .	...	.	, ,	I na dan kakor zver. ki preži za gT.
—	hno stvar hoecm kot povračilo za to kupčijo, — da bom na- •	„ . .	. „
___. - i	i "ii - .	, •	-i mom. Pastir je pretil z gorjaco, a
mrec prvi, ki vas bo videl zajahati lega konja. Povedali ste mi, da*	. . ,
i ~ , t Q, • • ,	-- w „	. udaril ni. Pes je kazal zobe, a ni
iinate navado jahati Zjutraj s svojim očetom. Z vašim dovoljenjem.1 .	. J .	, , ,
„n nrA , i *	u -i	n x ii iv .... ugriznil. Občevala sta med seboj
gospod. — je rekel ter se obrnil pi;oti Castellu. — hočem jahati ju-1 H . ,	. ^ . , '
♦	i. i	i i -	' .... . d * . i na kratko, pastir s trdimi .beseda-
tri zjatraj ob sedmih z vami, da pokažem gospodični, kaiko le treba .	,	. ,
mi. pes s presek a nini jaianjem.
Saj veste, kaj je antipatija med ljudmi? Ali ste pa čuli tudi že o antipatiji med človekom in živaljo?
iSilna je bila antipatija, ki je vladala med pastirjem in psom.
On je pasel čredo v Alpah. Najeli so ga sredi leta. ker je stari pastir luurl na vročici in mrzlici. Pe> je bil pri čredi že več let in je |M»znal vsako ovco posebej. Svojemu prejšnjemu gospodaru je bil zelo vdan. in mogoče je baš vsled tega sovražil novega pastirja.
Že pri prvem srečanju sta se spogledala. Pes je zarenčal in pastir je za god m j al. Oil takrat sta se gledala po strani. Pašnja je ležala na veliki rebri med gorskimi vrhovi. NiliČe ni po-.ziial razmerja, ki j»* vladalo med človekom in živaljo. nihče razen male patirice t. rožnimi lici. ki jima je vsako nedeljo na otovorjeni muli prinesla živeža za ves teden. Toda mala pa-
gova IasT. Ker ni mogel drugače, se je Castell zahvalil v imenu in vsi trije so odšli na dvorišče, da si ogledajo konja.
to se pravi, če bo
jNič več. A v njunem glasu se je
ki je
postopati s konjem take krvi.
—	Če hočete, gospod, — je odvrnil Castell. —	_______ ____ . , ,
vreme lepo.	, skrivalo .besno sovraštvo
Ponudba je bila namreč stavljena tako dvorljivo, da je ni bilo!vzbuJa3° ?rozo-mogoče zavrniti.	•	1 Zvečer sta oba legla v leseni ko-
°Aguilar se je priklonil, nakar so se vsi trije vrnili v hišo ter»di' Pokriti s slamo — pastir ob de-pričeii govoa-iti o drugih stvareh. Ko so prišli v dvorano, je vprašal1™1	^ ob med nj!3na
Aguilar, če je prišel Peter varno na določeno mesto, a takoj dostavil: ? Pa je ležal Slrok' prazen P™tor-
—	Prosim va.s*]>a, da mi ne poveste, kje se nahaja, kajti jaz lio-' Zdela sta se kakor dva roparja, čem, da lahko položim roko na srce ter prisežem vsem prizadetim, ki so -!11 zaPrli v skupno ječo, in ki prav posebno pa gotovini dečkom, .ki ga še vedno iščejo, da ne vem Prežita na vsako priliko, da bi se ^ ničesar o njegovem skrivališču.	, pobila. Toda vedela sta, da sta ;
Castell je odgovoril, da je dobil malo poprej sporočilo od Petra, idru- drugemu potrebna, in zato. v katerem je slednji naznanil, da je dospel varno na določeni kraj. rsta priložnosti izogibala — isto-j Margareta je poslala takoj pozorna, a spomnila se je. svoje obljube j časno, ko Kta jo iskala.	j
ter rekla, da jo veseli čuti to. ker niso ceste preveč varne. Aguilar je j Nekega večera se začuje bolesno tudi rekel, da tudi njega veseli, nakar se je Aguilar poslovil z iz- cviljenje, in takoj nato prišepa javo. da bo prišel prihodnji dan zjutraj.	i pes izza granitnih skal proti koči.
Ko je odšel, je dal Castell Margareti pismo, katero je spisal Peter" s*- zlekne na tla in jame^otožno je-s svojo okorno roko. Pričelo in končalo se je s sladkimi besedami, če lizati svojo taco, ki vidno ote-a bilo je kratko. Peter je pisal, da ga veseli biti zopet v svoji rojstni Morala ga je pičila kaka kača. hiši ter med domačinu polji in obrazi. Rekel je, tla bo takoj sklical Pastir se mu približa in ga opa.zo-skupaj rokodelce in težake, kajti jarek krog hiše je poln blata.. Zad-'ie-	modras? V hrastovi oma-
uje besede njegovega pisma so se glasile:	ri se je nahajalo vse orddje. ki je
—	Nikakor ne zaupam onemu finemu Špancu in jezi me, da se na-'bilo potrebno za injekcije seruma
haja v tvoji bližini, docim sem jaz odsoten. Boj se ga, prosim te, _ oveam. ki jih je pičila strupena
boj se zaročenec.
Na to pi>mo je odgovorila Margareta predno je šla spat, kajti vrne k psu. ki leži nepremično, te-sel se je vrnil ob jutranji zori ter povedal Petru med drugimi stvar- žko sopeč, iz gobca mu visi jezik, mi o krasnem daru. katerega je poklonil Aguilar Margareti in kako ^ polodprte oei pa se vročično leske-sta bila ona in njen oče prisiljena sprejeti ga.	fčejo. Meditean mu je oteklo tudi
Naslednjega jutra je Margareta zgodaj vstala oblekla, jahalno rstegno, in vse telo se trese v mrz-obleko, ker je bil lep dan in ob sedmih zjutraj je prišel Aguilar, se-1 ličnih sunkih. Okrog njega brenči dtč na krasnem konju. Privedli so krasnega belega konja in Aguilar; muhe, on pa nima niti toliko mojo je spretno dvignil v sedlo ter ji pokazal, kako mora postopati z'.či, da bi jrh odgnal. Pastir ga dol-živaljo, katere se ne sme nikdar dotakniti z ostrogami.	j go časa motri in na ustnicah ran
Aguilar je bil tudi drugače skrajno dvorljiv kavalir in Castell igra zločest nasmeh. Noč postaja je polagoma pozabil svoje skrbi, ko so jahali preko polja, poslušal vedno temnejša. Ovce žalostno me-petje škrjačkov ter opazoval delavce na poljih.	^ke>čejo, čuteč dani psa za njimi,
Ta ježa je bila prva številnih, ki so sledile, kajti Aguilar je ve-(vse zbegane kakor vojaki brez podel natančno, kedaj sta odjahala oče in hčerka na izprehod, tudi če jveljnika. Končno pa se le zberejo sla izpremenila uro. Pridružil se jima je na tako naraven način, da iv gosti gruči pri pastirski koči in nista mogla zavrniti njegove družbe. Čudila sta se kako more vedeti .vohajo za vlažnim vetrom.
bo žgalo neusmiljeno, ponoči pa ga bo tresel hlad iu zvezde na nebu ga bodo le zasmehovale. Spodaj v vasi bo šlo življenje svojo pot in nihče ne bo čul njegovih prosečih klicev in tožb.
Tedaj se je spomnil na psa.
Pes je stal pred njim in ga gledal. kakor ga je gledal zadnjič pastir. (iledal ga je. v njegovih očeli pa je sija! zasmeh. pomešan z začudenjem. kakor da ne ve prav. da li je šala ali resnica.
Pastir zaječi. Pes privzdigne ti-sesa nikdar ni čul j »vat i človeka. Poloti se ga nemir in celo strah, kakor da je zavohal v zraku nedoločno grožnjo.
S silnim naporom se skuša pastir dvigniti in ječe naznačiti psu. da je ranjen, brez moči in v nevarnosti. Poskus je bil opasen. kajti pes bi mogel planiti nanj in na njem utešiti vse svoje neizmerno sovraštvo. Toda to mu je bil edini up. da prikliče pomoč.
Pastir upre svoje oči v psa in iztegne roko proti dolini ter zaječi proseče s solzavim, mehkim glasom. kakor ga še ni čul:
— Idi . . . Hiti po gospodarja!
Hi t i po gospodarja . . . pri vedi ga . . .
Pes se ne zgane. Dob m je razumel, kaj hoče pastir. Težak boj se vrši v njem. Za hip odpre rde (V? eel j usti in pokaže svoje bele, m lične čekane. Rep mu nervozno ople ta ob trup.
Nato zbeži. Trikrat obkroži horizont. kakor da išče v prost oin odgovora na vprašanje, ki tli v njegovi notranjosti. Potem obstane pri pastirju in ga ogleduje, s? zazre v dolino, njegove pasje čeljusti pa se spačijo v ironičnem usmevu.
In nato odhiti s trebuhom ob zemlji, po pobočju navzdol naznanit ljudem, da je človek, ki ga on sovraži, potreben pomoči.
Svojo mladost je preživel na raznih knežjih dvorcih, največ seveda na dunajskem dvoru pri cesarju. Boril se je v vojni proti Turkom in ob tej priliki je v eni sami bitki izgubil šest konj. ki so jih sovražniki pod njim |x>bili na tla.
Ko je na Duaju nekoč dobil od cesarja, ki ga je silno visoko cenil. | vaibilo na pojedino, jc bržčas preveč pil in tako se je predrznil med plesom poljubiti cesarico. Cesar je bil baje zelo užaljen in o-gorčen, in Wansdort' bi bil pri njeni gotovo padel v nemilost, da bi ne bil cesarju še tisti hip za kazen izplačal trideset tisoč tolarjev, za tokratno dobo ogromno premoženje. Cesar je bil stem kuponi tako zadovoljen, da je pozval Wansdort'a, naj v tej smeri le še dolgo časa nadaljuje. Ali se je ee-sarica temu protivila ali ne. o tem molčijo stare kronike.
§ Prijatelj jastogov.
Starejši gospod, ki je imel psa pri sebi je v neki pariški ulici ogle doval na stojiei izpostavljene ja-stoge, katere je prodajala ribja trgovka. Naekrat si je dovolil šalo in je palico pomolil najlepšemu jastogu. ki jo je brž zagrabil s svojimi kleščami.
''Vidite, kako se je vanjo zagrizel," je dejal gospod trgovki, "toda le zato. ker je moja paliea trda. Nekaj mehkega, recimo, repa mojega psa. bi še oddaleč ne držal tako hudo.*'
"O. to pa." je pristavila trgovka. "le poskusite."
Gosipod je privolil, in jastog se je na vso moč zagrizel v rep uboge ga psa. Žival je tožno evilila, do-čim sta se gosipod in trgovka od samega zadovoljstva kreliljala Gospod pa, ki je dosedaj držal psa za ovratni jermen, je spustil ovratnik. Pes jo je liki blisk pocedil ter vlekel jasoga za seboj.
"Kaj pa jeto?'? je zakričala trgovka. "Pokličite vendar psa nazaj, ali ne vidite, da je utekel z ja-stogom !**
per
H
Kretanje parnikov - Shipping News
ga. Naj te varujejo kraljica nebes in vsi svetci. Tvoj verni žival. Pastir si ogleda vzbrizgahiu
j cevko, iglo in stekleničico. Nato se
Pastir pljune psu v gobec in se me v kočo, da si pripravi juho. Pes je ozdravel. Živali sploh hi-
tako natančno za njih kretnje, a domnevala, da dobi potrebne informacije od konjskih hlapcev, čeprav so dobili povelje, da ne smejo ničesar govoriti Nikdar pa jima ni padlo v glavo, da bi sumila Betty kajti nikdo ni vedel, da se ona vsaki večer sestaja z Aguilarjem. Bc-jtreje ozdravijo brez človeške po-dasta deklica seveda ni hotela ničesar, črhniti o teh sestankih.
Obnašanje Aguilarja napram -Margareti je postajalo vedno bolj intimno, kljub zunanji dvorijivosti. Pričel ji je pripovedovati povesi o svojem preteklem življenju, resnične ali izmišljene in Margareti sc je zdelo, da je bilo to Življenje čudno ter polno doživljajev. Govoril je tudi o visokosti, ki ga čaka in o svojih visokih ambicijah. Pripovedoval je o svoji osamljenosti in želji, da najde sorodno muj dušo. s katerorbi lahko delil svoja bogastva in svoja upanja.
Ves ta čas so zrle njegove temne oči na Margareto, kot da hočejio : - Srce. ki ga iščem, je slično tvojemu.
reci
moči.
Nekaj tednov za tem pa se je pastir med skalami spodtaknil in si zlomil nogo. Poskušal je vstati: nemogoče, kaj šele da bi se privlekel do koče. Kost se je zlomila sredi stegna in bolečine so mu onemogočale vsako tudi najmanjše gibanje.
Ležal je na travi pod strmo granitno skalo, spodaj pod njim pa se je razprostiralo pobočje in na vno-žju se je vila dolina, skrita iza me-cesnovim gozdičem. V teh krajih se je le redko pojavil kak lovec. V-časih ni bilo žive duše po cel teden. Nesreča se je zgodila v torek in mala pastirica ne bo prišla s svo jo mulo nič prefj kakor v nedeljo. Pastir je v duhu že gledal brez-
.	-	----P9 I končne samotne ure, polne trpi je-
govi heerki Margareti varno iz Španske v ustje	reke Temze. Zvečer L^ l^ote, žeje, mraza, vročice,
uaj bi dospela s plimo v Gravesend in Ca.<«pll	nilmmuoi it; ^ krov ter nadzorovati razkladanje tovora.
(Dalje prihodnjič.)
Končno se je vendar pričela bati in ker se mu ni mogla izogniti na prostem, je sklenila ostati doma ter nič več jahati, dokler bi.Peter nc prišel. Vsled tega je objavila, da je poškodovala na kolenu in da ne more jahati. Njenega krasnega konja pa je jahal služabnik ali pa je stal nezaposlen v hlevu.
Na ta način se je za par dni iznebila Aguilarja ter se pečala s či-tanjem in pisanejm dolgih pisem, naslovljenih na Petra, ki je bil ženo zaposlen v Ded ham u.	* .
Nekega popoldne e sedel Castell v svoji pisarni, zaposlen z deši-fri ran j em pisem, katera je ravnokar dobil. Prejšnji večer je prišla} njegova najboljša ladja, vsebujoča dvesto ton, ter imenovana pp njegovi hčert, i Margareti varno iz Španske v ustje reke Temze. Zvečer L*, ^e, žeje, mraza, vrvice, naj bi dospela s plimo v Gravesend in Ca^ell je nameraval iti na Cutii Je sfeelenje na ranjeni nogi
Za kratek pas.
Dvoje ušes.
Invalid, ki se je vrnil iz francoske vojne, je stopil v mesni6^ in zahteval kos klobase.
Mesar vpraša : "Koliko je želite imeti, gospod
"Klim. povejte mi vendar, koliko računate za klobaso, ki sega od enega ušesa do drugega ?'5
Trgovec, ki je vse to resno u-meval, a se vzlic temu smejal čudni zahtevi, je brž odgovoril: "Sedemdeset centinov/' ter pristavil: "Ali želite preko čela ali pri podbradku.'"'
Nato sname invalid z glave svojo čepico, si pogladi lase in pravi .-"Tako — tu je eno uho; drugo leži pred Parizom! Ker pa vaša zaloga bržčas ne premore toliko, se za sedaj zadovoljujem s tem. ostanek pa mi izročite pozneje."
In položi na mizo 70 centimov, vzaime največjo blobaso ter gre , ..
Resno je menil.
Starejši Dumas. avtor jako zanimivega romana "Zvestoba do groba," je bil po naravi jako lahkoživ; nekoč je prosil Scrilbe-ja, znanega pisatelja šaloiger, naj mu vendar posodi deset napoleon-dorov
"Predragi prijatelj, silno rad bi ti napravil to uslugo," mu je odvrnil Scribe, "a sam dobro veš, kako je danes s posojevaujem denarja ; s tem si človek nakoplje samo sovražnike. Če ti jaz posodim naprošeno vsoto, se gotovo spreva."
"No," je odvrnil Dumas, "če pa drugače ne gre, bodiva torej od danes naprej sovražnika, a pojtem, prosim, mi kar na mestu od štej v posojilo deset napoleondorov, da bo najina zadeva v tem oziru enkrat za vselej končama."
Dumas je nato prejel svojih deset napoleondorov. Prijatelja pa sta si Dumas in Scribe ostala ka fcor sta bila doprej.
Drag poljub.
Eden največjih bogatašev sveta je bil v šestnajstem stoletju n'eki
19.	novembra:
Paris, Havre. Aqultania, Cherbourg.
20.	novembra:
Mlnnekahda, Cherbourg; Thurlngla.
Cherbourg in Hamburg. 22. novembra:
Homeric, Cherbourg: Ryndam. Bou-ofne; Republic, Cherbourg, Bremen; Orca (Bermuda), Cherbourg.
26.	novembra:
Berengarta. Cherbourg.
27.	novembra:
America, Cherbourg in Bremen: Zetland, Cherbourg; Deutschland Cherbourg In Hambrug; Mlnnekahda. Cherbourg in Bremen.
29. novembra:
Majestic, Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; Duilio, Genoa; President« Wilson, Trst.
3. decembra:
Mauretania. Cherbourg.
4. decembra:
Cleveland, Cherbourg Hamburg* Mongolia. Cherbourg in Hamburg.
6. decembra
Leviathan, Ch»-bcnrg.
Olympic, Cherbourg-, Rochambeau Havre; Martha Washington. Trieste: Conte Verde, Genova.
9. decemora:
Pittsburgh. Hamburg: Orduna, Cherbourg. Hamburg; Colombo. Genova.
10. decembra:
Paris. Havre.
11, decembra:
Stuttgart. Cherbourg, Bremen.
13. decembra:
Aquitanla. Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg; Veendam Boulogne. Rotterdam.
16.	decembra:
France, Havre; Bremen, ilremen.
17.	decembra: Majestic, Cerbourg.
20. decembra:
Pres. Harding'. Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne. Rotterdam.
24. decembra:
Minnekahda, Cherbourg, Hamburg, Albert Baliin, Cherbourg, Hamburg.
27. decembra:
Olympic, Ch3rb')ii"g, VolenJam Boulogne, Rotterdam.
30.	decembra:
I-n Savoie, Havre; Arabic. Cherw bourg, Hamburg.
31.	decembra:
Zeeland. Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hamburg.
3. januarja:
Aquitanla, Cherbourg: America, Cherbourg: Columbus. Cherbourg, Bremen; Suffern. Havre.
6.	januarja:
Duillo, Genova.
7.	januarja:
Paris. Havre.
vprašal mirno. "Pokličite rajši ja-stoga nazaj. Ne vidite, kako grize mojega ubogega psa?"'
Tako sta se prepirala še nekaj časa, dokler ni gospod oibljtibil. da gre za psom in da prinese ja-stoga na za j; a seveda ga trgovka ni pričakala.
Srečno mnoštvo.
Angleški admiral Mel.ee je bil zelo strog. Nt-koT- ga je vprašal pri jate!j, ko je McLee ravno zapuščal ladjo:
"Kako ti gre?': "Izvrstno!" In tvojemu moštvu "Oh, moštvo je v tem trenutku nad vse srečno!" "Kako to?"
"Pravkar sem dal pretepsti 16 mornarjev; ti so srečni, da so kazen prestali, in ostali se vesele,
Kaj naj pa storim ?" je gospod da so srečno odnesli pete!
Priporočljivo je, da nam pošljete
VAŠE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.
cc
Naša banka plačuje na vloške na
Special Interest Account
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
99
in zgrozil se je, ko je pomisftil, da I Hans pi. Wansdorf, lastnik proga čaka strašna smrt. Sobice ga | stranih šum in širnih, posestev.
Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v .bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
82 Cortkndt Street, New York, N. Y.
Posebna ponudba našim citateljem!
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" <£20 —
B strešico *a slovenske čr-
,$25.-
'OLIVES' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TBPEŽN1
Pisati na pisalni stroj ni nilrakm umetnost. Takoj laK-Eo vsak pii*. Hitrost pisanja dobite p jajo,
KLOVENIC PUBLISHING COMPANY
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite edino pri:
NAVINŠEK-POTOKAR
SSI Greere St., Concmaush, Pa.
PIŠITE PO CENIK.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K DOB Jft Karanj« petaratl V •tan kraj, je potrebne, da SI
natančno poučen o potnih liatlfc, ljagi In drnxlh irrareb.
Pojasnila, ki ram JIH aanorm« dati v »led na Se dolgoletne lsku£n]* Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi prt« poročamo vedno le prvovrstne nlke, ki Imajo kabla« tudi v in. nus> reda.
Glasom nove aaselnlSke postave, ki
te stopila v veljavo s 1. julijem 1924, nmorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-gelniškl komisar v Washington, D.O. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu v vtarl kraj glasom najnovejše odredbe
Kako dobiti svo jes is starega kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnika sli svojca Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letlb, od 1. julija 1924 naprej vsako lete po 071 priseljencev.
Prodajamo vozne liste sa vse pre-ge; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani .sedaj potovati.
Frank Sakser State Bamfi
83 Cortlandt St., Few York
•BVKRTIM IM " • L * > MANOOa"
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Naroda".
ZOPET NOVE SLOVENSKE VICTOR PLOŠČE — VSE PO 75c.
7289 Veseli druži. Polka
Polka Mazurka. Harmonika z gosli.
7422	Deset zapovedi za dekleta.
Neža In PaveL SmeSna s harm o-
'niko.
7423	Gorenjski valček. Harmonika. Na akok skoCi. Harmonika,
7490	Vabilo.	Hude). — Pastirček. (Igr. Hude), —
Moški zbor. New York.
7491	Marička valček. Weber band. Glazbeni valček. Weber band
7492	Strelčeva ljubica. Šotiš.
O Izabela. Valček. Narodna godba.
7557	Kavalerijska koračnica Holtzhacker koračnica. —
Narodna godba
7558	V dlvnl dolin! Polka Krasna Marička. Valček. —
Kramer band 7635 Brez nade. Polka. Češka godba.
Kmečka polka z vriskanjem 7651 Sezidal sem si. Poje E. Blaievlč Slovenec Slovencu. Poje E. Blaževlč a poštnino pošljite 35c. Cenike zastonj. Prave glasne Vfctrole prodajamo od— $22.50 do 9480. z hornom aH brez horna.
IVAN PAJK 24 Main Street Conemaugh, Pa.