No. 85 Ameriška Domovina crebv d r* od' mm AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGN IAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Ehiluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€W5PAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenia, fiy, Pueblo, BockSpring* CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 6, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX franco« pomagajo dolili upor v Čadu francoske čete so pretekli teden posegle neposredno v boj na strani vladnih sil Proti upornikom, ki jih Podpira Libija. NARIZ, Fr. — Na stotine fran-c°skih vojakov je bilo zaplete-hih pretekli teden ob strani do-^ačih oboroženih sil v boju z uPorniki v republiki Čad, južno ^ Sahare. Skupina kakih 800 0 -000 upornikov je bila obko-Jena in uničena v trdem boju ^°li 250 milj severovzhodno od Ujamene, glavnega mesta Čada. V boju s to skppino je bilo ka-'b 500 francoskih tujskih legio-barjev in marinov, ki so jih pod-P'r^la jet letala, ter okoli 1,500 domačih vojakov. ^ Francosko poročilo o boju pra-]> da francoske sile niso imele bobenih igub, ne nudi pa nobe- podatkov o izgubah sovraž-bika. ^ Čadski republiki je držav-Ibhska vojna v teku že 12 let. ^ °madski arabski del prebival-^ Va se upira vladajoči črni veči- 1 tsr dobiva pri tem v zadnjih etih obilno podporo Libije. Ko bporniki dobili nadzor nad e c .1 i m severnim puščavskim rebili so bili za 'nobenega vira za svoje vesti in sile m zmanjšajo obstoječo sov- _ . , . . . . . ■ v, -iv v , Evropejce predragi, dokler je bil trditve, jetsko številčno premoč na tem ^ ^ , ° , \ polju. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter sam je pretekli teden zanikal trdo poročilo The Washington Post o zamrznitvi pogajanj s Sovjetsko zvezo. Isto je storil v imenu vlade Paul Warnke, vodnik teh pogajanj, v svojem govoru v Clevelandu. V nedeljo sta to zatrdila tudi člana vlade obrambni tajnik Harold Brown in tajnik za energe- Sovjetska zveza je namreč v tiko James Schlesinger, bivši o- preteklih letih preskusila tri no-.brambni tajnik. -ve vrste medcelinskih raket, i “Mi ne smemo gledati v glav- pa ene- Hočejo si pri- mem na pretekli teden ali na do- držati pravico do razvoja in ig°dke zadnjega meseca. Gledati preskusnje nove MX medcelin-moramo na vrsto let,” je dejal k' l" razpolago zaveznicam v NATO v Evropi. Sovjetski zunanji minister Gromiko je ob svojem zadnjem obisku v Washingtonu pretekli mesec predložil v imenu ZSSR ustavitev preskušanja medcelinskih raket. Carter je ta predlog odklonil, ker je za ZDA škodljiv. tečaj dolarja visok. Ko je ta v i List pravi, da ima Sovjetska 3 e obrambni tajnik Harold Brown. Dopustil je, da tak pogled ni ravno opogumljajoč zaradi stalnega izgrajevanja in povečava-nja oboroženih sil Sovjetske zveze in njenih zaveznikov v Varšavski zvezi v Evropi in Sovjteske zveze na meji Kitajske v Aziji. Če se bo ta nadaljevalo, bo Zahod prisiljen odgovoriti. Harold Brown je mnenja, da sovjetski poseg v Afriko, četudi je pomemben za Zahod, ne sme tega zadržati pri naporih za o-mejevanje oboroževanja. “SALT je v skupno korist Sovjetske zveze in ZDA. Jaz ne bi zadrževal sporazuma SALT zaradi nezadovoljstva nad sovjetskim na- zadnjih letih začel izgubljati na zveza od začetka obmejne vojne g m y ^ „ obrazložil med Vietnamom m Kambodžo , f.vv , , TT „ , . , , tt • r- ™ stalisce vlade H. Brown, lam v rokah Hajfong m Cam v Ranh Bay in da je zgradila ra- ! Podcono je označil stalisce ketno oporišče pri Huong Khe, vlade tain* za energetiko Ja- svoji vrednosti naipram evropskim valutam, so postali dotlej dragi ameriški avtomobili bolj dosegljivi Evropejcem. Toda cene teh so za ameriške pojme še Izraelska vlada razpravlja o zahodnem bregu Jordana JERUZALEM, Izr. — Vlada, „ , ... . v Izraela je začela razpravo o za-ivedno visoke- Tako stane v Svi- kra3 Je kakih 60 milj južno hodnem bregu reke Jordan, ki, cLk'ordov Phito blizu $8,500, Vinha v Tonkinskem ^alivu. je do junija 1967 pripadal Jor-.^kevrolet daniji, od tedaj pa je pod usmerjeno proti LR Kitajski. Ta od vlade tajnik za energetiko mes Schlesinger na NBC TV sporedu “Meet the Press”. Glavne težave pri pogajanjih SALT so v pogledu omejitve Malibu $11.800 in j Peking med tem še ni odgo-Cadillac de Ville $20,600. jvoril na poziv Hanoia k razgo- vključevanja novih sovjetskih Prodajalec v Zuerichu poroča, vorom o odstranitvi spora o ki- medcelinskih raket v oborožene da lastniki ameriških avtomobi-'tajskih naseljencih v Vietnamu, sile, bombnik Backfire, ki ga lov hvalijo njihovo trpežnost, ki že nekaj tednov beže iz Viet- ZDA štejejo v strateške sile, na njih imajo manj popravil kot nama na Kitajsko, ker se čutijo Sovjetska zveza pa zatrjuje, oa Ua domačih evropskih. Evropski v Vietnamu zapostavljane, pre- je njegova uporaba omejena na 12. junija. Od teh sklepov bo kupci ameriških avtov hočejo ganjane in v nevarnosti. Doslej kvečjemu 2,000 milj, ter ameri- odvisno, če bodo pogajanja med na njih vse mogoče naprave in naj bi pribežalo iz Vietnama na ška manevrirska raketa, ki naj Izraelom in Egiptom obnovljena!dodatke, brez teh jih ni mogoče Kitajsko že preko 90,000 Kitaj- bi po sovjetski zahtevi ostala v izraelsko vojaško upravo. Napovedali sp, da bodo razpravo končali in objavili zaključke o tem, kaj mislijo storiti z zahodnim bregom 'Jordana, do ali ne. r prodati. cev. ZDA in naj ne bi bila dana na POLOŽAJ V RODEZIJI SE POČASI SPREMINJA, KO "NOTRANJI SPORAZUM" POSTOPNO IZVAJAJO, ČETUDI GA DOSLEJ ŠE Ni PRIZNALA NOBENA DRŽAVA Antenski prerok dežia^n° kklačno z verjetnostjo tempera?100 in ^Utri‘ Naiviš3a Peratura okoli 77 F (25 C). SALISBURY, Rod. — Gverilci iz Zambije so pretekli teden vdrli v katoliško misijonsko postajo, kjer so nekaj preje zaprli šolo, ko je postalo za njo in učence prenevarno, in umorili misijonarje. Novica je užalostila krščanski svet, ker moritev misijonarjev, kateri se trudijo za napredek ljudi, kaže svojevrstno sovraštvo do belcev in do vsega, kar ti prinašaj o. Gverilska vojna, ki jo vodi v Rodeziji Patriotična fronta z oporišč v Zambiji in Mozambiku, širi sovraštvo med črnimi in belimi, ki na dolgo roko ne more prinesti drugega kot škodo obema, v prvi vrsti pa Rodeziji sami. V marcu podpsani “notranji s p o r a z u m” med belo manjšino in črno večino postopno izvajajo. Rodezijo vodi posebni državni svet, v katerem so poleg bivšega predsednika vlade bele manjšine lana Smitha trije črnski vodniki, ki so ostali doma in ki imajo močno podporo med prebivalstvom. Poleg tega sveta, kateri odloča s soglasjem vseh članov, je vlada, v kateri so na čelu posameznih ministrstev črni in beli ministri. Sposobni črni so postopno vključevani v javno upravo, v sodstvo in gospodarstvo. Vojska, policija, sodišča, pa tudi gospodarstvo so še vedno v rokah belih, toda na splošno se je položaj v treh mesecih bistveno spremenil. Rasne o-graje so delno podrte, kar jih je ostalo, se naglo podirajo. V decembru 1978 bodo volitve po načelu ena oseba en glas, ki bodo zagotovile vlado črne večine. V novi narodni skupščini bodo beli zastopani veliko močnejše, kot bi naj bili izključno po svojem številu. To povečano zastopstvo naj bi varovalo njihove pravice za vsaj nekaj prihodnjih let, v katerih upajo, da se bodo razmere umirile in bo možno mirno sožitje obeh rasnih skupin. Trezni črni vodniki priznavajo, da Rodezija ali Zimbabve, kot jo imenujejo črni domačini, ne more gospodarsko uspevati, če bi vsi beli enostavno zapustili deželo. Ta nima dovolj črnih strokovnjakov ne za javno u-pravo, ne za varnostne sile in sodišča, kaj šele za gospodarstvo. Sodelovanje bele manjšine in črne večine-je potrebno v 'korist obeh. Ali ga bo mogoče ohraniti, to je bistveno vprašanje, ki vznemirja obe rasi. Ssosede Rodezije ne priznavajo notranjega sporazuma in ne sedanje vlade Rodezije, one nudijo podporo Patriotič-ni fronti ki jo sestavljata skupini Joshue Nkoma v Zambiji in Roberta Mugabeja v Mozambiku. Prvi je bolj zahodno usmerjen in zmeren, drugi je izrazit marksist, ki hoče u-vesti v Rodeziji “diktaturo proletariata” po zgledu komunističnih držav moskovske vrste. Patriotična fronta vodi gverilsko vojno ob obilni podpori črnih afriških držav in Sovjetske zveze ter njene pomočnice Kube. Vlada v Salisbu-ryju trdi, da bo svoj načrt k novi ureditvi Rodezije izvedla brez ozira na gverilsko vojno, o kateri uipa, da bo preminula sama po sebi, ko bodo domačini spoznali, da je bilo doseženo, kar so hoteli. Predsednik vlade Južne A-frike, glavne in dejansko edine podpornice notranjega sporazuma v Rodeziji, je pozval Veliko Britanijo in ZDA, naj opustijo odpor proti temu sporazumu in naj pridobijo zanj Joshuo Nkoma. V Londonu in Washingtonu na ta poziv še niso odgovorili, povedali pa so, da bodo ta teden prišli znova v Salisbury njuni zastopniki, da se s tamkajšnjimi vodniki pogovore o tem, kako bi bilo mogoče spor rešiti in deželo ? a v a r o vati pred novim hujšim prelivanjem krvi. Danes volitve-^- Danes so primarne volitve, zvezne, državne in okrajne. Ne pozabimo na naše slovenske rojake! Edmund J. Turk kandidira za , sodnika - Common Pleas Court Domestic Relations, sedanji mestni odbornik 32. varde Dave J. Trenton za okrajnega komišenerja (demokrat), W. J. Kennick pa za kongresnika v 20. volivnem okrožju proti M. Čaker (demokrat). — Volišča so odprta od 6.30 zjutraj do 7.30 zvečer. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene jutri, v sredo, ob 2.30 popoldne v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo Antonio Unetič, v četrtek ob 9. dopoldne pa k pogrebni sv. maši. Družinsko slavje— Pretekli mesec, 28. maja, sta Mr. in Mrs. Vincent Simončič z W. 65 St. obhajala 58. obletnico svoje poroke. Naše čestitke in vse dobro! Uprava AD išče raznašalca— Uprava lista išče enega raznašalca za E. 60 St. in Bonna Avenue, drugega pa za E. 58 St., Bonna, Prosser, Homer, E. 53 St,; Stanard in E. 55 St. Zainteresirani naj se javijo v uradu AD na 6117 St. Clair Avenue. Romanje v Lemont— Tisti, ki se želijo udeležiti romanja v Lemont v dneh 1.-3. julija pod vodstvom Slomškovega krožka, so vabljeni, da se prijavijo najkasnejše do nedelj e,-18. junija. ske rakete, ki bi naj nasledila Minuteman rakete, ko bodo te morda izpostavljene sovjetskemu uničenju enkrat v prihod-njem desetletj u. -----o------ Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Spor med ZDA in Kanado o ribolovu, ki je privedel prepovedi lovljenja rib Amerikancem v kanadskih in Kanadčanom v ameriških vodah, doslej še ni privedel do nobenih prijemov. Ribiči na obeh straneh so vzeli prepoved resno in jo upoštevajo. Na jezeru Erie niso našli doslej nobenih kršiteljev prepovedi. TEHERAN, Iran. — Šah Reza Pahlevi je odstavil načelnika varnostnih sil, ko je prišlo do novih izgredov in demonstracij ter včeraj do splošnega štrajka, drugega v kratki dobi enega meseca. Šah je v ostrem merjenju sil z združenimi nasprotniki, med katerimi so levičarske skupine, liberalni intelektualci ter vodniki konservativne skupine muslimanov, ki nasprotujejo odstranjevanju starih običajev in verskih navad. HANOI, Viet. — Vlada Vietnama je objavila, da bo pustila kitajske ladje v svoja pristanišča 20. junija, da nalože in odpeljejo Kitajce, ki se čutijo v Vietnamu izključevane in preganjane. RIM, It. — Oblasti so včeraj obtožile Enrico Triaca, 23 let starega lastnika tiskarne, v kateri naj bi bile napravljene objave o ugrabitvi A. Mora in njegova pisma ter v katerega ocj letalske družbe, da skuša do-stanovanju naj bi se zbirali bjti najprej prostovoljce za od-na posvete člani Rdečih bri- ložitev poleta na kasnejši čas, če gad. Poleg Triaca je obtoženih mora kdo ostati, in mu plačati ugrabitve in umora Alda poseben bonus za to. Vsaka le-Mora še pet drugih oseb. talska družba mora določiti tak PARIZ, Fr. — ZDA in njihovi bonus. zavezniki v Evropi so se da- 0e je kdo puščen proti volji, nes sporazumeli o gospodar- ker ni bilo dovolj prostovoljcev, j skem in vojaškem načrtu za mu m0ra družba vrniti za listek vzpostavo reda v pokrajini (Jq $200, če mora čakati do 2 ur, Šaba v Zairu. Odgovornost za jn $400, če mora čakati na na-varnost bodo tam prevzele siednji polet nad 2 uri. maroške čete in čete nekate- The Civil Aeronautics Board rib drugih afriških držav, je pozval letalske družbe, da naj skupno okoli 2,000 mož. Arne- game rešijo vprašanje prekomer-riška prevozna letala so vče- ne prodaje letalskih listkov, ker raj prenesla 1,500 maroških da bo sicer prisiljen odrediti še vojakov iz Maroka v Zaire, vjgje kazni. Sedaj je povprečno tem se bo v prihodnjih dneh ietno tako puščenih zaradi po-pridružilo še 500 iz drugih manjkanja prostora v letalih o-držav. koli 150,000 potnikov s kuplje- BOGOTA, Kol. — Pri predsed- nimi veljavnimi listki za polete. niških volitvah je zmagal s ------0------ pičlo večino kandidat vladne Priporočajte Ameriško liberalne stranke Julio Cesar pomovino, edini neodvis-Turbay nad kandidatom kon- nj jn najstarejši slovenski servativne stranke Behsanom dnevnik na svetu, SVOjim Betancmjem. rojakom in rojakinjam! Povečane kazni za onemogočen polet Okoli 150,000 potnikov z veljavnimi letalskimi listki obtiči letno na letališčih ZDA zaradi nenadzirane prodaje listkov. WASHINGTON, D.C. — The Civil Aaeronautics Board je pritisnil na letalske družbe, ki prodajo listke za polete, pa potem pustijo potnike na cedilu, če v letalih ni dovolj prostora. Kazni za tako puščenega potnika je letalskim družbam podvojil. Nova pravila, ki bodo veljala od 3. septembra 1978, zahtevajo Ameriška Domovina > <* A/l E I* I e/% mj—H O W1E 6117 Sl. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher t-ublished daily except Wed., Sat., Sun. holidays, 1st 3 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo No. 85 Tuesday, June 6, 1978 farni dvorani. Gotovo ne bo samo kosilo, ki bo odlično, ampak še kaj drugega, kar nas bb pritegnilo. Mislimo že sedaj na to! * Tudi v poletni dobi ne poza- gi pa, da ni, saj so revni ljudje najboljši, in če bi revni,soboto v oktobru, n. oktobra, stan ne bil najboljši, bi si ga ne izbral prostovoljno sam kosilo Slovenske šole v veliki Kristus. Na to pa globokoumno odvrne prvi: Ravno zato, ker je postal naš Gospod Kristus po lastni volji ubog, sploh ni bil ubog, kajti kdor hoče biti in ostati reven, neha že sam po sebi biti reven. Le kdor je ubog, pa hoče nekaj imeti in ne more, je zares revež.” Ta filozofija potrjuje, da je definicija in osnova ubo-, štva, kakor ga izkazuje zgoraj pripravljam dokument j bite> da imamo vsako nedeb° ob za konferenco v Puebli, preveč ozka za vlogo, ki naj joj10- doP- glavno slovensko sv. izpolni katoliška Cerkev v iskanju rešitve iz revolucio-jmašo‘Pridite k tej maši! Res ne name socialne zmede v srednji in južni Ameriki Ni se 1raz!Umem budl> kateri se malo čuditi, da je škofovska konferenca v Brazilu in Panami izmenijo za svojo materino cer; ta dokument v celoti zavrgla, in da drugod hierarhija |kev- Slovenec k slovenski maši, zahteva globoke spremembe. Cerkev bo najbolj prav rav- ile tako bomo vzdrzaH in se °" nala, če preneha koketirati z marskizmom, se opre na (hraml1- s seb°i Predite tudi nauk papeških okrožnic in jih prilagodi razmeram v po-imladlno' Bodlmo VS1 skupaj ob sameznih deželah. L, P. ,nedeliah Pri slovenski masi ena 'slovenska družina! Lep pozdrav vsem! “Toti Staj ere” Temperatura vode, morski tokovi in lastnosti rastlin so lahko viri energije za afriške dežele Juha iz morskega kolmeža, salama iz meduz, solata iz alg, slaščice iz morskih rastlin in še kakih sto posla«' kov iz znanih in neznanih vrst morskega rastlinski1 se utegne že v dogledni prihodnosti uvrstiti na jed11' n nike najbolj imenitnih hotelov na toplih afriških °' ^ balah, seveda s pogojem, da se bodo uveljavila pnP0! ičila morskih biologov in da bo človek premaga, pifrojeno nezaupanje do skrivnostnih in ne vselej estetsko oblikovanih prebivalcev morskih globin. Konferenca v Puebli Po konferenci latinsko-ameriške cerkvene hierarhije pred desetimi leti v mestu Medejlin v državi Colombia, so letos v polnem teku priprave za tako predvideno konferenco v mestu Puebla v državi Mexico. P o nači tu se ima vršiti letos v oktobru in nadaljevati z. reševanjem cerkvenih in socialnih problemov, ki so oili začeti pied desetimi leti v MedeHnu. Že ta konferenca je_ bila burna, ker se je lotila svoje misije pri reševanju socialnih problemov pri osiromašenih množicah gospodarsko in sociaj-no težko preizkušanega ljudstva. Izgleda, ^da bo^ predvidena konferenca v Puebli še bolj viharna, če upoštevamo zelo sporne zadeve, ki naj bi prišle na dnevni red. Tajništvo za organiziranje predvidene konference je v rokah glavnega tajnika škofa Alfonsa Lopez Trujillo-a iz Colombije in ima svoj sedež v prestolici te dežele, Bogota. Izdalo je pred kratkim pripravljalno listino za bodočo konferenco, obsegajočo 214 strani programa za razprave, ki je po oceni mnogih krogov zelo konservativen. Razmeroma malo pozornosti posveča vzrokom revščine in nasilja v Latinski Ameriki, za nalogo Cerkve v družbi na proglaša evangeRzaeijo kot bistveni element te naloge. Dokument, ki ga bodo verjetno še pred začetkom sestanka nekoliko predelali, je zbudil vihar odpora in protesta v latinsko-ameriški Cerkvi in odkril mnogo politične napetosti, ki se je nabirala v zadnjih letih. Tako je skupina teologov iz Peruja zapisala, da jedro tega dokumenta “razodeva pomanjkanje razumevanja za dejanski položaj revnih na kontinentu, za njihovo trpljenje in borbo, kakor tudi za njih plodovito članstvo v Cerkvi”. Že to stališče kaže na notranje nesoglasje, ki se usodno širi, čeravno se v javnosti o tem manj poroča • kot o akcijah škofov v Brazilu, Čilu, Urugvaju in še kje; ki so javno protestirali proti zatiranju civilnih in političnih pravic. In vendar se je del duhovščine z revolucionarno vnemo zagnal v dglo na socialnem in ekonomskem področju, pa o tem pride manj novic v široko javnost. Znano je, da ti duhovniki ustanavljajo naselja na ilegalno zaseženih zemljiščih, sodelujejo pri organiziranju delavskih unij '(sindikatov), pri ustanavljanju kmečkih gibanj, pospeševanju načrtov za agrarno reformo in podobnem. To samo na sebi — tako se zdi — ni v direktnem nasprotju z njihovim poklicem, kljub temu, da je po svoji vsebini politične narave. Hudo in za Cerkev nesprejemljivo pa je, kjer so se duhovniki navezali in identificirali z levičarskim gverilskim gibanjem, ki je marksistično pogojeno in se poslužuje v svojih akcijah nasilnih metod. Take duhovnike je morala Cerkev razrešiti njihove duhovniške službe, nekaj pa jih je plačalo svojo nepokorščino z življenjem v teku gverilskih operacij. Nesoglasje se ob zares težkem socialnem stanju v Latinski Ameriki ne pojavlja samo med takimi duhovniki in hierarhijo, marveč tudi med škofi samimi. Tako je znano, da so se škofje v Argentini, Colombiji in Guate-mali pridružili akciji svojih vlad in izrazili ostro obsodbo nad delovanjem radikalnih levičarskih duhovnikov. Na drugi strani so pa cerkveni knezi, kot je kardinal v Sao Paulu v Brazilu, Paulo Evaristo Arns (s katerim je imel ameriški predsednik Carter ob svojem obisku v Brazilu dolg razgovor), ali'pa nadškof Oscar A. Romero Caldamez iz San Salvadorja prevzeli vodilno vlogo v zahtevi za temeljite socialne in gospodarske spremembe. Nesoglasje pa je bolj na videz kot v resnici, odseva bolj trenutne socialne in gospodarske razmere v posameznih državah kot pa kak ideološki spor. Čeravno pripravljalni dokument za konferenco v Puebli, ki ga je izdelalo tajništvo pod vodstvom škofa A. Lopez Trujillo-ja, opisuje sedanje stanje razmer v Latinski Ameriki v zelo krepkih izrazih, so njegovi' zaključki manj radikalni. Ne da bi se vmešaval v raznovrstne sporne stvari na tem prostoru, modro obnavlja koncept cerkvenega “socialnega nauka”, ki zavrača oboje marksizem in kapitalizem. Preudarno skuša reševati “krščansko kulturo” v Latinski Ameriki. Dokument je zlasti značilen v svoji teološki sekciji, kjer pri obravnavi revnih ljudi pravi dobesedno: “Čeprav revni ljudje pogrešajo vsega, se Cerkev prizadeva zagotoviti jih, da posedu-ieio bogastvo, ker imajo Bo.ga, ki je, sam bogat, izvolil biti reven”. V svojem poročanju o tem stavku časopisi navajajo izjavo argentinskega teologa, ki da je k temu pripomnil: “Od kdaj more kdo trditi, da lahko božja beseda nado-mesti hrano, proteine in kalorije? Opazka je značilna za ostrino mnenj, pisca tega sestavka pa je spomnila na.pasus v njegovi doktorski disertaciji, kjer je pred mnogimi leti citiral znanega nemškega pisatelja in sociologa, ki je to tezo enostavno rešil. Takole stoji v onem akademskem ■dokumentu: “Dva kmečka gozdarja sta filozofirala o revščini. Prvi je menil, da je revščina nekaj hudega, dru- Baragova dneva r Marquettii se nam nižata I1PGB mm SV. ŠTEFANA IN 03C0LIDE CLEVELAND, O. — Kakor je CHICAGO, 111. _ Na Ptujski božje z Brezij, se je oglasil tudi'razvidno jz naših čas0lPisoy.’ se ali Črni gori smo ostali eno noč. v Chicagu. Pripravili smo mu slovenci ze povsod priprav jamo Nekateri so poiskali prenočišča | lep sprejem. Imel je v svetošte-: na.skuPno romanle v Baragovo na skednjih v senu, drugi pa'lanski cerkvi pridigo in pete li-jdelzelo> ko bomo v Marquettu smo prenočili kar v cerkvi. O-Tanije Matere božje. Na sreča-!kraznovaR Baragova dneva, si ■, ■ . ... > . . 'rp. veselimo sl a vrt na ti Raras?nve- giasiia se je pesem m molitev, nju v veliki farm dvorani sem. Toda dolga pot nas je utrudila, imel čast pozdraviti ga v imenu da smo zadremali kar v klopeh, štajerskih rojakov. S svojo pre-Naj bo za pokoro, sem si mislil, 'prostostjo si je osvojil srca iju-mlad poba, a prišla je še hujša !di. Oh tej priliki ga je mestni pokora — bolhe. Te so pikale in ' svet imenoval za častnega me-grizle, da je bilo joj. Nek moža- ščana in župan Chicaga R. Dakar v zadnji klopi je zakričal ley mu je v mestni hiši izročil “avš”. Tisti, ki smo hoteli na-' diplomo častnega meščana. Kot se veselimo slavnosti Baragovega dneva, ko ho prišlo skupaj mnogo naših rojakov in drugih katoličanov. Tam bomo skupno v molitvi, s škofi na čelu, prosili Boga, da bi bil naš škof F. Baraga čimpreje prištet blaženim. Slovenci so prvič skupno romali v Baragovo deželo 1. 1964; prej na Sladko goro, smo takoj škof je po vojni mnogo trpel od jbdo ^ avtobuse. Dalj ca- po jutranji maši vzeli pot pod strani komunističnih oblastni-, se zadr^evaR v ^ noge. Šli smo proti Poljčanam, kov in mestna nahujskana drhal Makolam in Majšpergu. V Ma- je večkrat pobila okna na ško-kolah sem pohitel na grob strica fijski palači. Škof Držečnik je č. g. Ivana Geratiča, ki je kot končal vse priprave za beatifi-kaplan tam umrl na “španski” kacijo služabnika božjega škofa tik pred koncem vojne 1918. V' A. M. Slomška in je osebno izro-Makolah so se fantje nekoč radi čil rimski kongregaciji za svet-pretepali. Nekega kaplana so u- niške postopke vso predpisano bili, ko je ponoči šel sprevidet gradivo. Ohranili ga bomo v le-bolnika. Pozneje, ko sem organi- pem spominu. Upamo, da je škof ziral Fantovske odseke, sem bil Slomšek osebno pozdravil v ne-večkrat v Makolah. Fantje so besih svojega petega nasledni-bili zelo prijazni in smo se ved- ka! no dobro razumeli. Včasih je i * bila resna beseda za vzpodbudo, Tretjo nedeljo v' maju smo včasih pa tudi kaj za smeh. ^ imeli spet mladinsko mašo in V bližino Sladke gore smo 'sicer zadnjo v tem šolskem letu. prišli okrog 4. popoldne. S hriba 'Pri vseh mašah je pridigal nek-navzdol smo zagledali lično cer- Idanji svetoštefanski kaplan p. kev s kupolo, katero krasijo ; Lovrenc Grom o duhovniških in Ilovškove slike. Naproti nam je redovniških poklicih. Udeležba prišel.duhovnik in z njim skupi- ! je bila kar lepa. Berili sta brala na deklet ki so na nosilih imela ! Magda Remec in Stane Simrayh, kip Matere božje. V procesiji, s j darila za sv. daritev sta v sprem-petjem litanij smo se pomikali stvu matere Fanike Goršič pripreti cerkvi. Med potjo sem o- nesla njuna otroka Daniel in pazil, da se že bolj stari gospod Milena Goršič. Po maši je bil v nekam sumljivo maje. Bal sem spodnji dvorani sestanek. Naj-se, kako bo v cerkvi, ko je delil prvo je višješolska skupina: To-blagoslov z Najsvetejšim. Pa je maž Krivograd, Stanko Sim-le nekam srečno izvozil. Pozne-1 rayh, Grega Remec in Magda je sem tega gospoda srečal še Remec podala odlomek iz Finž-enkrat, ko me je uprava “Slo-1 garjevega romana “Pod svobod-venca” poslala v šmarski okraj, nim soncem: Barbar Iztok, Sleda pridobim nekaj naročnikov ven, v hipodromu v streljanju z in uvedem nedeljsko prodajo lokom premaga dvornega gizda-“Slovenca”. Župnika ni bilo do- lina Azbada. Ko sem skrbno po-ma. Oglasil sem se v kaplaniji. slušal podajanje, mi je bilo kar Kaplan Jože me je prijazno ^ toplo pri srcu, da je postal Slo-sprejel in kmalu je bila na mizi | ven Iztok tako slaven in kar do-velika ročka vina s takim kožar- bro so se mi priegle besede Iztočeni, da bi lahko utonil v njem. kove: “Sloven ni suženj nobene- Nisem mu v vsem ustregel, le nekaj malega sem popil, da bi gospoda ne užalil. Od tam sem mahnil na Ponikvo, kjer sem poznal fanta, ki je bil na tritedenskem prosvetnem tečaju v Mariboru. Ime sem pozabil. Skupaj sva obiskala cerkev, kjer je bil krščen Anton Martin S 1 o m š ek, poznejši mariborski škof in naš svetniški kandidat. Obiskala sva tudi cerkvico sv, Ožbalda, kjer je mladi Slomšek pasel živino in s stopnic pridigal svojim tovarišem. Ko sem se vozil iz Maribora proti Celju, sem z velikim spoštovanjem zrl na Slom. Mogočna kmečka hiša, rojstna hiša A. M. Slomška, še danes stoji. * Na binkoštno soboto je ,v Ljubljani na ontološkem oddelku umrl peti naslednik svetniškega škofa A. M. -Slomška, dr. Maksimilijan Držečnik. Poznal sem ga kot bogoslovnega profesorja. Ko je bila v Washington!! blagoslovljena kapela Matere mu . ..” Učenci nižjega in srednjega oddelka sb pod vodstvom ge. Nande Pucove lepo zapeli: Šmentana muha, Lisica je zvita zver, Baba škrbasta in Izidor ovčice pasel, nato so učenci izročili svojini učiteljem lepe rože v lončkih. Č. g. župnik je lepo pohvalil delo šole in uspehe, prav tako tudi akcijo za obisk naše mladine na Koroškem, kjer se bodo srečali s slovensko mladi- j dane grobove na slovenski no in prisluhnili njihovi besedi zemlji. ‘Na nekem listu sem te in pesmi. * Misijonski piknik bo v nedeljo, 11. junija, na Lemontskem gričku. Pripravila ga bosta Misijonska odseka Chicago in Joliet. Z. m i s ij o n s k im piknikom bo združen tudi šolski piknik. Pridite in s prite naše slovenske misijona je. j Odšli so v marquettsko stolno cerkev, kjer počiva truplo škofa Barage in dveh njegovih naslednikov. Med temi romarji se je nahajala Mrs. Frank Grdina, ki je ganljivo rekla: “Glejte, kakšno zgodovino imamo Slovenci med temi ozkimi marmornatimi stenami: trije sinovi slovenskih mater, trije zaporedni škofje te pokrajine in mi komaj kaj vemo o njih...” Ali ni tu dokaz, koliko smo imeli popolnih naši)i katoličanov, Iti so delali na tem, da bi čimpreje imeli škofa F. Barago za svetnika. Dolžnost nas veže, da se bomo vseh teh spomnili, ko bomo skupno praznovali Baragova dneva v Marquettu. V molitvi se bomo spomnili na Baragovem grobu v stolni cerkvi v Marquettu vseh znanih bolnikov, starčkov in onemoglih, ki se našega romanja ne bodo mogli udeležiti. Kdor bi se želel udeležiti na-jšega skupnega romanja na Baragova dneva v Marquette, naj tega ne odlaša, da ne bi bilo prepozno. Na to romanje se bomo podali iz Clevelanda kar po zraku v Marquette in nazaj. Če bi se jih dovolj prijavilo za avto--bus, se bo tudi to upoštevalo in po možnosti ustreglo. Za potrebna navodila kličite po telefonu č. g. Victorja Tomca št. 761-7740 ali podpisanega, tel. 251-2117. Jože Vrtačnik ----_o------- J Prepmtoi gmhWi Bridgeville, Pa. — Pred Spominskim dnevom, ki ga obhaja vsa Amerika, so ljudje krasili grobove na našem starem pokopališču. Vsaj z rožami hočejo pokazati, da so jim spomini na očeta, mater, stare starše, prijatelje dragi. Naj me delo in skrbi še tako zaposle, ob pegledh na te ljudi misli hi te „ na prepove-na sem dni bral tole: Nekje je dežela, ki je bila dana za domovino majhnemu narodu. Ta je v stoletjih stisk in brezupa prehodil žfe vse postaje križevega pota, pa je vendar obstal in bo tudi v bodoče. Vsega je bil že vajen, tudi nasilne smrti v vseh obli- Na nedavnem mednarodnem posvetu o morskih rastlinah v kalifornijskem mestu Santa Barbara je zbudil precejšnjo pozornost nastop štirih afriških strokovnjakov za biologijo morja. Dr. Keto Mšigene v rmiverze v Dar es Salaamu, nigerijski biolog dr. Lawson z univerze v Lagosu ter profesorja Pienaer in Simons, njuna kolega z univerze v Capetown*! inVNatalu, so bili deležni iskrenih priznanj in po- Ravnatelj Dolenc v knjigi napisani v komunističnih novomeških zaporih, tiskani po njegovi smrti v Argentini: Moja rast, piše o pomorjenih brez sodbe; govori o dveh svojih prijateljih: Ne križ, ne kamen ne stoji, kjer sta pokopana. Vendar je kraj, kjer sta pokopana, meni svet in če 'bom zvedel zanj, želim tja poromati. Nobeno skrivanje, nobena laž, nobena oblast, noben komunist s svojo tiransko zlobo ne more uničiti SPOMINA na naše brez hval najbolj znanih japon: skih znanstvenikov. Kot je znano, Je Japonska že dolgo vodilna sila pomorski biologiji, saj zavze#13 hrana iz morja pomembno, mar sikje odločilno mesto na jediim kih njenega prebivalstva, panski strokovnjaki so P°sebe/| pohvalili ugotovitve teh šdr1^ afriških raziskovalcev o lastn0^ stih in uporabnosti afriškega a balnega r a s 11 i nja za človes hrano. v - __ Glede značilnosti je mog°če a friške obale primerjati z oba. ^ mi Južne Amerike, pravijo afr ški morski biologi: topli ^okaVg ki prihajajo v hladne vod^ gmote, ustvarjajo izredno Ue ne razmere za bujno rast- BaS . ne 'srkajo sončno toploto sk0^.a, vse leto, fotosinteza je t°rejT len, neprekinjen proces, bogate s planktonom in z mi organskimi snovmi, zag01 jajo praktično neomejene m so raS Vod6- dru# nbsti za presnovo, zato ^ line, ki se oklepajo skalnih ^ sodbe pomorjene prijatelje in ne |peščenih tal, v razmeroma m3 ^ more iz zgodovine zbrisati Ko-'nih globinah, neusahljiv vir čevskega Roga, Teharjev in dru- teinov, vitaminov, celuloze gib prepovedanih grobov, v tudi močnih vlaken, prim6 33 let že leže fantje in možje za industrijsko predelavo, v uradno prepovedanih grobo-j Pri izkoriščanju teh virov sel® vih. ne in surovin je človek zdaj ^ 33 let brezsrčna komunistična ! na začetku. Strokovnjaki ^ oblast prepoveduje obisk teh gro-'nj ujej o to razvojno stopnj0 ^ Lov. , (“navadno žetev”, kot prepr°® 33 let komunisti — morivci1 pobiranj e “letine” z morsh6" taje te grobove in moritve. 'dna, kakor jo je pač narava 33 let nihče doma fie sme'darila sama od sebe. zagovarjati tisoče brez sodbe po- gg prvi poskusi uporabe po' mor j enih. ■ ravnih in delarh* 33 let nihče doma ne smeteči | morskih rastlin> zlasti alg, s° i li na Japonskem, v BrazilT^ dobre besede o trpinu škofu Roz- manu' [Argentin ter v ZDA in v ^ 33 let nihče doma ne sme za-jAfriki izredne rezultate. Z*9* pisati dobre besede o pomorjenih ivenik. iz Tanzanije in Niger', duhovnikih. i ... „ no kaie r\r% -t i • i_v j ^ u so pripravili program, Pu v 33 let mhce doma he sme bra-1 ^ u , . ,,-^p nacr niti dobrega imena pomori enih > . , . . jQiimu domobrancev in drugih žrtev, |110 Pričakujejo d b0. katerih trupla leže v prepove- ° j1"1 ° 1 ^ nZ danih grobovih. do izredno ugodm « „10 Sedaj pa oblast, ki meče leta 'trano, ker oodd vseboval ^ samo''umazanijo na škofa Rož- ko beljakovin, obnes i P xpjli mana in deset in deset tisočev do ^udi kot sestavina_ brez sodbe pomorjenih, in nik- krmil za nekatere ško J ’ rJ}0 dar ne prizna svojih zločinov, ta in ribe. Strokovniaki^so n oblast pošilja zelo kontrolirane pokazali, da jejriogoče v ^ skupine, da bi slepili naivneže obalnih pasovih urediti ° sVOje' pod krinko pesmi, kulture, pove- meroma nizkih stroških zave . . . Pod krinko kulturne vrstne plantaže ali farm6-^, povezave — ki je komunist nik- katerih bi morske rastlin6 dar ne prizna; pod krinko na- li, jih varovali pred nara ^ rodnosti — ki je komunist ne sovražniki ter muhami m ge mara; pod krinko pozabe — ki tokov in podnebja. Tako je komunist žahteva le zase — tam razvili prav posebni pod krinko hoče komunistična ki” za morske živali, UU oblast širiti lažnjivo propagando za človeško hrano in Pre med onimi, ki načrtno hočejo z živinsko krmo. jjr ostati slepi, da ne vidijo ogabnih j “Malone vsa afriška oba a^jll komunističnih mrež. Pišite, kar- 'ravnost kliče po obdela koli hočete; propagirajte kakor smislu,” kah. Nikoli pa se ni pripetilo, številno udeležbo pod-. da foi mu kdo doma5ih pobite sinove skril in jim odrekel , to, kar tisočletja loči divjaštvo od človečnosti: pieteto. Ta. dežela potrebuje veliko,, veliko ljubezni, da se srečno prebije skozi čudni čas prepovedanih grobov in spo- Slovenska šola vrši važno poslanstvo med slovensko mladino. Nujno rabi naše vsestranske po- moči. Zato bo priredila drugo j mina nad njimi. je rekel na kaP^°ri gK* hočete; zatemnujte pamet in srce skem posvetovanju j a P ° bor naivnežem; a kljub vsemu temu znanstvenik dr. Josiaki komunist ostane komunist in mu suhga. “Voda, tokovi in ° zejo nikdar in nikjer pod nobenim vitost m0rskega dna i«13.)0 ^ pogojem ni za spiavo, ampak ugodne lastnosti, še pmv P gj-hoče vselej ribariti v kalnem, no pa prispeva obiiica so*ca ,or slepiti one, ki se dajo. Slepiti. cer ^ se v skoraj, vsakem * Ne pisec teh vrstic, ampak Ju o svetu ponuja kaj f* kemunisti so dali nekomunistem, '__ ^_____ Antarktiki, ky . nega, celo na ki so pomagali širiti kemu- ’ tati iztegnejo posebni rakci P°?0l.0rii ^ budala. S tam naslovom so zelo lepo oznako: Koristna l' ,. , , ;VGSOlj6 (jOKcLZU-JG ^ e> moral v prihodnje večjo skrb obdelavi moU3’ bo s svojim bc>ŠaS:tv0f^apek marsikatere skrbi za °^ ! Afrika je s svojimi uoQ _1/r)c (rmmisti “hvaležno”, nagradili j svoje naivne podpornike. Ista oznaka gotovo še velja za vse naivneže, ki poslušajo lepo zveneče sirene o povezavi in nas vabijo, naj se z odprtim sfcem, [Afrika je s gvojinu rel>0' slepo pametjo odzovemo gadje-, obabaimi razmerami kora, vemu vaibjlu o kulturni invaziji. poklicana, da nareoi .jtv3 pod krinko medsebojnega sode- v “biološki revoluciji c lavanja. V Komendi na Gorenjskem je bil na spomeniku padlim v prvi svetovni vojni napis; Molimo za zdravo pamet. Ta poziv, je tovo potreben tudi za zmešani čas naših dni. Največ vreden kova Naj dražji kovanec na sve tu ie l6ta go- zlati petdolarski kovanec 1841, za katerega je nekl ,,,rjeV' | telj odštel okrog 2,000 KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Ameriška Domovina — slovenski časopis Z veseljem prebiram pisma naročnikov, ki jih pišejo upravi in uredniku in jih ta potem objavlja. V vrsticah teh pisem se čedalje bolj pogosto pojavlja niisel in zahteva, naj AMERIŠKA -DOMOVINA ostane SAMO SLOVENSKI list, naj zopet postane popoln dnevnik. To željo naročnikov je treba pozdraviti in o njej na glas spregovoriti. Prepričan sem, da je to želja večine naročnikov, ne samo tistih, ki o tem pišejo. Kdorkoli iz slovenske skupnosti (in kjerkoli na svetu!) se zanima za slovenske novice, ta gotovo zna ‘krati slovensko. Ta bo najbolj vesel, če bo te novice bral v originalu, v slovenščini. Kdor ne obvlada toliko slovenščine, da ki te novice bral v slovenskem ’časopisu, jih tudi v angleškem delu slovenskega časopisa ne bo iskal. Tako nekako bi človek sklepal. Vidimo pa, da ima pod seda-njim lastništvom angleški del v petkovi številki čedalje večji ob-seg, kar ima večina naročnikov Za potrato papirja in dela. S tem slovenski časopis samo izgublja da pomenu in ugledu. Z angleščino slovenskega časopisa ne komo ohranili. Opustite tisti angleški del, g, Debevec, in vrnite dam številko Ameriške Domo- minsko ploščo na Mgr. Versig- jo nedoslednostjo — ker dosti- mo, novi domovini, lia Memorial Building. Ta bo krat nekaj deklamiramo, druga- | Ne kak politični kandidat, ki — nas in nje spominjala na MIN če pa živimo — zmešali pojme, bi želel čim več glasov, ne kak Prav tako je potrebno po-(ime mgr. Versiglia po ,Tisti med nami, pa naj je zaseb- 1 psihiater, ki bi se zavedal ne- gu. skrbeti Ijajo dober del dohodka vsakega ’ lista. Vse, ki jim je AD res pri srcu in jo želijo ohraniti, prosimo, da se vključijo v kampanjo za pridobivanje novih naročnikov in novih oglaševalcev! *.a oglase, ki predstav- :na^e pomeni “Razsvetljenega nik ali delavec v skupnosti, ki o varnosti izkoreninjenosti, tisti, Vodnika Božjega.) jteh vprašanjih ne govori jasno;!ki je govoril, da je četrto božjo Te dni bo treba spet nekaj za !se ne bo imel kam skriti, ko bo zapoved: Spoštuj očeta in mater, notranjo preureditev oziroma kak miad, nekoč v bodočnosti razdelitev lokalov, kajti en raz- razklan človek, s prstom poka- Kaj je in kaj bo novega XIX. SLOVENSKI DAN V KANADI bo tudi letos zadnjo nedeljo v juliju. Cas je, da začnemo misliti na ta dan, ne samo tisti, ki ga pripravljajo, ampak tudi tisti, ki bodo nanj prihiteli, da ga skupaj praznujemo. Tisti, ki ga pripravljajo, imajo itak že dovolj skrbi in dela. Ce bodo videli in slišali, da se tudi udeleženci pripravljajo, jim bo delo olajšano in marsikakšna skrb odvzeta. Rezervirajmo torej tisto zadnjo nedeljo v juliju za praznovanje Slovenskega dne na slovenskem letovišču. TORONTSKA NADŠKOFIJA IMA NOVEGA NADŠKOFA. — V ponedeljek, 5. junija, je bil ob 4h popoldne slovesno ustoličen v stolnici sv. Mihaela nadškof Gerald Emmet Carter, ki je s tem prevzel vodstvo torontske nadškofije. Nadškof Carter je bil do sedaj v nadškofiji London, Ont. Dosedanji torontski nadškof Filip Pocock je odstopil in bo šel v navadno dušno pastir- vine za sredo, pa se bo list moč- sivo. no okrepil! l NOV SLOVENSKI OPTOME- Sploh bi pa bilo želeti, da jav- TRIST. — 5. junija bo odprl nosti poveste, kakšne namene svojo prakso specialist za oči dr. imate s tem naj starejšim sloven- ’Frank Štepec in sicer na 440 skim časopisom, ki je v zgodo-; Brown’s Lane v Homer Medical vini slovenstva opravil Že važne Center. Novi doktor je sin po- red imamo še v stari hišici, ki so jo pa bele mravlje pošteno o-glodale in se komaj skupaj drži in je nevarnost, da pri kakem viharju skup zleti. Naši kristjani, ki so bili prej obupani, so kar veseli te nove cerkvice, ki je sicer skromna, a na zunaj kar lepo zgleda. Seveda imamo okoli še več vasi, ki bi tudi želele imeti svojo cerkvico, kamor bi šli kristjani ob nedeljah k maši in kjer bi se sestajali h krščanskemu nauku. Brez verouka vera šepa ali celo umre. Takole vidite, na stara leta malo dregam tu in tam in še vam nadlego delam; vse pa za duše in za kraljestvo božje v dušah. Končno se Vam za vse lepo zahvaljujem in vas lepo pozdravljam, Vaš Andrej Majcen. P.S.: Ce bi se hotel kdo spomniti potreb kristjanov, ki jih navaja g. Andrej Majcen, lahko pošlje na naslov Baragovega Misijonskega krožka, c/o g. Jakob Kvas, 43 Pendrith St., Toronto, Ontario M6G 1R6. Mis. por. naloge in je njegovo poslanstvo če vedno živo in za slovensko krščansko miselnost življenjske "važnosti. Kdo je danes v svetu dnevni klicar slovenske svobode? Kdo je bil in je branitelj zatiranih in preganjanih? Kdo stopa po poti v borbi za slovensko resnico? AMERIŠKA DOMOVINA, ki polni svoje strani s slo-venščino in na slovenski način izraža klic po svobodi, zapisuje pritožbe zatiranih in objavlja slovensko resnico. Ko to razmišljam, moram tudi čestitati duhovniku J. Božnarju 2a njegov članek “Dovolj je, do-v°lj”, ki je bil objavljen v angleškem delu časopisa. Čakal sem, da bo izšel tudi v slovenščini’ zato mu, — g. Božnarju namreč — šele danes čestitam. Dok-er bo Ameriška Domovina ime-ia med svojimi sodelavci može s Mko jasnim pogledom in s ta-nm Pogumom, se zanjo ni treba ati- Jasna beseda odpira oči, P°gum pa dviga srca. Por. POJASNILO LASTNIŠTVA: Ameriška Domovina je sloven- vojnih emigrantov in mu k njegovim študijskim uspehom čestitamo. Stranke sprejema po dogovoru. Njegov telefon je: 252-6660. Por. Večkratni begunec piše, poroča in pozdravlja Naj lepša hvala za 100 ameri-kanskih dolarjev za Vietnamce. Prav sedaj je bil v Hong Kongu direktor, ki se je informiral pri gospodu Masiminiju ter zvedel, da se take neprevelike vsote lahko odpošljejo. Tudi je dodal, da ima še vedno stik z našim vietnamskim ekonomom Marko Hu-yen, ki mu piše o ekonomskih zadevah. O drugih pa nič ne pove, ker je tudi on že šel “skozi ljudsko sodišče”, ko. so nam u-grabili govapsko Tehnično šolo. Sedaj je bolj pohleven in manj zgovoren ... ? Kaj hočete. Lepa hvala torej za dar, ki jim gotovo prav pride. Kdaj in kako bodo odgovorili, ne vem. “Naj ne ve levica, kaj da desnica-’ nas tudi Vietnam uči. Ob tej priliki se vam zahva- Zvestoba nazaj in poslanstvo za naprej iv. Ali je res, da se ta in taka vprašanja med nami niso reševala, ker da je bilo premalo vzgledoy, predvsem pa, ker da mi starejši premalo vodimo? Na drugi strani pa slišimo iz ust starejših, da so težave tu, ker je premalo učljivosti med mladino. “Ne pustijo se voditi!” Predvsem moramo vedeti, da se z očitki drug drugemu še nikdar ni nič rešilo. Vemo pa: kadar je kaka stvar bolj na svojem mestu, postavi tudi stvari ob sebi bolj na svoje mesto. Skratka: če pravimo starejši, da se mladina ne prepusti vodstvu, da je premalo učljiva — dobro, bodimo najprej mi sami odločnejši vodniki. — Pravite mlajši, da jena vrhu premalo vodstva — dobre*, postanite najprej sami bolj dovzetni za vodstvo — pa se bo problem rešil. Da mladina nima jasnih pojmov in da se mnogo mladih zato oddaljuje od skupnosti? Bo že mogoče, da jih kdaj nima — to- zal nanj kot na krivca. Kako naj bodo mladi na jasnem — recimo — glede dolžnosti do svojega naroda, pa tudi do države, v kateri so se rodili, kako naj si bodo na jasnem glede problema asimilacije, ko jim eni govorimo tako, drugi drugače? Ko Kanada, Avstralija in — kot smo zadnje čase brali — celo Severna Amerika, tri naj večje “imigrantske države”, danes — po slabih sjcušnjah ... — ne želijo, da bi se prišleci, niti ekonomski emigranti ne, asimilirali ■— zakaj te države tako postopajo? Iz'ljubezni do italijanskega, slovenskega ali katerega drugega naroda? Morda tudi — a predvsem iz ljubezni do lastne domovine. Mnogi izmed nas se še spomnimo buenosaireškega škofa ms gr. Segure, ko nam je nekoč v katedrali govoril: “En el interes de mi patria” — (ne v interesu vaše očetnjave ne!) — “v interesu moje domovine Vas prosim, gojite svoj jezik, ohranjajte svojo kulturo; ne izkoreninite se, bodite ponosni na svoje starše, na njihovo borbo, na svoj rod ...!” Zakaj tako? Ker vsaka teh novih držav, in Argentina danes še bolj kot kdaj prej, potrebuje predvsem močnih ljudi, zvestih državljanov, ne pa — mase. Potrebuje zgrajenih ljudi, teh pa ni v vrstah izkoreninjencev. Ne poslušajmo glasu množice na cesti, ki morda hoče drugače. Pravzaprav niti ni treba poslušati, kaj mislijo resnični patrioti, teh držav — vprašanje samo naj bi razmislili, pa bi razumeli, kaj nam je storiti, če hočemo res izkazati hvaležnost, kakor pravi- treba v naslednji stopnji prenesti tudi na dolžnosti človeka do očetnjave, to je do zemlje tvojih očetov, je bil svetnik, eden največ j ih krščanskih mislecev, eden največjih realistov, Tomaž A-kvinski. Ne mešajmo pojmov! Seveda, kdor je kdaj delal z ljudmi, v kakršnikoli skupnosti, ta ve, da stvari niso preproste. Da je treba z ljudmi potrpeti, tudi če se z njimi ne strinjaš. Da je delovanje v vsaki skupnosti dostikrat vezano na kompromise — tu so stara znanstva, obziri. Toda ne more iti za kompromis, kadar nam kdo svetuje, naj si prerežemo žile! Ce nam ne velja, da smo si sicer vsi prijatelji, da nam je pa naj večja prijateljica resnica, potem nismo samo tam, kjer “kar storile so roke, to z nogami poteptal si,” ampak se čisto preprosto uničujemo sami. Slovensko srce, slovenski duh! Toda čustvo in srce rodita zdrave sadove samo, kadar je v nas jasnost izhodišč, jasnost načel in jasnost ciljev. Pred kratkim je neki slovenski časopis v Evropi analiziral razmere v naši skupnosti. Analiza je polna hvale, naravnost vzhičena je nad našo aktivnostjo. Toda ko se ustavi ob nevarnih točkah, do katerih smo dospeli, omeni, da se v argentinski slovenski skupnosti vedno pogosteje slišijo zahteve po verski in kulturni svobodi v Sloveniji, medtem ko se o zahtevah po politični svobodi vedno manj govori. Kakor da bi verska ali kulturna svoboda kje in kdaj na svetu bili možni, če ni prej civilne, to je politične svobode. (Bo še.) RAZNE NOVICE DOHA IN PO SVETU Predsednik vlade Pierre E. Trudeau je na izrednem zasedanju Združenih narodov, ki se je zbralo na razpravo o omejitvi o-boroževanja, dejal, da. je Kanada edina in prva država, ki ima vse sposobnosti za izdelavo jedrskega orožja, pa se temu odpoveduje. Povedal je, da je njegova vlada sporočila zaveznicam v NATO, da kanadske oborožene sile ne bodo rabile jedrskega o-rožja in da ne bo pustila takega da ali smo pri tej zadevi mi sta- 'orožja na kanadskem ozemlju. . i la letos 80-letnico svojega iznajanja. Skoraj ves čas je ime-a v petkih angleško prilogo za °oe rojake in rojakinje — prvenstveno s področja Clevelan-ki so se ^zanimali in se za- da slred vrtnarjevimi vrati, nevarno v met j e pljuč. Prav ta bolezen pa mi je dala spoznati vso dobroto družine Acquin, posebno pa veliko požrtvovalnost ljubeznive Štefke. Če prav revni ljudje navadno le redkokdaj pokličejo zdravnika in to le v naj skrajnežih primerih, je moja bolezen bila tako huda, da ga je vrtnar nemudoma poklical. Ta je takoj spoznal resnost bolezni in. izjavil, da me morajo prenesti v bolnišnico. Bila je to najbolj preprost^ in najlažja rešitev. Vrtnar pa s tem predlogom nikakor ni bil zadovoljen. “Ker se je zgrudil pred našimi vrati in ne pred vrati bolnišnice,” je dejal, ‘‘‘bomo mi skrbeli zanj.” K vsemu svojemu delu je Štefka dodala še nalogo bolničarke. Z materinsko nežnostjo je skrbela zame in me negovala z nenavadno potrpežljivostjo. Nobena poklicna bolničarka ali usmiljenka bi ne mogla bolje spolniti svoje naloge. Ko je morala oditi po delu, jo je nadomestovala Lizika ob moji postelji. Več krat sem med boleznijo opazil malo deklico, ki me je zaskrbljeno gledala s svojimi velikimi očmi. V mrzličnih blodnjah sem mislil, da je moj angel varuh. Govoril sem ji kakor angelu in ji pripovedoval o svojih nadah in željah. Od tedaj sem jo začel nehote gledati kot neko nadnaravno bitje, obdano z nebeškim sijem. Presenečalo me je, da je živela kakor mi, in sem pričakoval vsak hip, da se niti ni bilo treba govoriti; samo pogledala sva se in sva se prav | dobro razumela. Tako popolnoma sem se privadil na ta način raz- | govora, da niti sam nisem več govoril. (Dalje prihodnjič) spominu še .danes , tako živ, kakor je bil takrat. Če bi bil slikar, bi lahko narisal topole, ki so bili razvrščeni ob bregovih, ne da bi izpustil eno samo drevo, de-sprehod po bližnji okolici. Okrog j bele vrbe, ki so se sklanjale nad vedo, zunanje pobočje utrdb, prek katerega smo drčali po eni nogi, Butte-aux-Cailles s svojim mlinom na veter, dvorišče sv. Helene z živahnimi pericami, strojarnice, ki okužujejo rečico, zavetišče sv. Ane, kjer umobolni obdelujejo zemljo in se smejejo mimoidočim s svojim bedastim smehom, se pačijo ter kažejo jezik. Ob najinih sprehodih Lizika seveda ni govorila. Pa saj nama SLOVENSKI DAN I. IN 2. JULIJA SLOVENSKI PRISTAVI PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND LJUBLJANA / $439.00 (+ tax) naprej... ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM MIHELIN TRAVEL 4110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 Tel. (216) 431-5710 GOVORIMO SLOVENSKO! Zdravju škodljiva višina Parižani, ki delajo v zgornjih nadstropjih visokih stavb, so bolj izpostavljeni izpadanju las, očesnim boleznim in prehladu, je rečeno v delavskem poročilu. j Pri pregledu 1700 delavcev so ugotovili kot poglavitna vzroka tega slabo prezračenost prostorov in umetno luč, razen tega pa si delavci sarni kvarijo delovno okolje s tobačnim dimom, š,( kavo in z raznimi tabletami. : Poročilo navaja,, da ima. 40, odstotkov .anketirancev težave z vidom, 41 odstotkov s prehladi,: z grlom in s ‘sinusi vsaj enakrat. mesečno, pri 46 odstotkih pa so se pojavila znamenja bolezni srca in ožilja. Vsak tretji vprašanec je izjavil, da ima premastne lase, ki začenjajo izpadati, 30 odstotkov ljudi, pa je tožilo o spremembah na koži. Poročilo ne vsebuje primerjalnih podatkov, trdi pa, da ] imajo ljudje, zaposleni ali stanu- Voie for JAMES B. CUNNINGHAM CONGRESSMAN in (he 22nd Congressional Disirid Your support is appreciated! joči v visokih stavbah, v grlu trikrat več mikrobov kakor drugi. Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je”! GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1953 East 62 St, 17910 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 6RBIH0VA TRGOVINA S P0HIŠTV0I 15301 Waterloo Road 531-123S ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave Cleveland, Ohio 441«? Moj novi naslov: ......................... MOJE IME: BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chapter We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION Aaaual ............................. $5.00 Sustaining ............................... $10.00 Life (individual or family) ............ $50 00 Life (institutional) .................. $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. Enclosed is $............................. for my ....................... membership. Name ..................................... Street ................................... City ................. State ........ Zip....... Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the "Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM AMERIŠKO DOMOVINO I KOT DARILO ZA Očetovski dan dne 18. junija 1978 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: $28.00 na leto $14.00 za jrio leta .................i.i.t.. ..................... ...........i.................................. Za to darilo pošiljam znesek $......... Moje ime in naslov: ............................... Moj stari naslov: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AM ERIC AN HOME newspaper Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulatar, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110. vsaki slovenski hiši AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA ’%, NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovn® (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe T?T1 kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431). AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio