$9>lialaa plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
M&ia dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. ft!r#dništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski 3om. — Rokopisi se ne vračalo. M&frankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankira.io.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje In socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Stev. 52
Sreda, 3. julija 1935
Leto X
V Beogradu čakajo
kaj bo povedala viada
Vlada Stojadinoviča pridno pripravlja deklaracijo, ki jo predloži jutri narodni skupščini. V narodni skupščini dobi nedvomno večino, ker se je Jevtičev parlamentarni klub popolnoma razcepil ter so izvoljeni poslanci še neorietirani, kako naj zastavijo svojo besedo. Jevtičeva lista namreč ni bila v nikakršnem zmislu homogena, programatična. To je bistveni vzrok razpada njegovega kluba.
V zbornici ima nova vlada iste poslance, ki jih je imel Jevtič. To je, poslance, ki niso politično opredeljeni tako, da bi vlada lahko nastopala v imenu zanesljive večine.
Minister dr. Spaho je pozval v parlament svoje poslance, ki so bili izvoljeni na listi dr. Mačka. Toda dr. Mačkova volilna koalicija je sklenila, da v ta parlament ne pojde, marveč zahteva nov volilni red in nove svobodne volitve. Spričo tega dejstva trdi minister dr. Spaho, da je koalicija veljala samo za volitve brez drugih obvez. Povabilu dr. Spahe se je takoj odzvalo pet njegovih poslancev. Ostali pa so pozivu sledili te dni in se vrnili v skupščino.
Vsa javnost pričakuje, da bo izjava vlade sicer predvsem zahtevala odobritev proračunskih četrtin ter nadalje razvila notranji program o povrnitvi v normalne politične razmere. Logična posledica šestih nesvobodnih let, zlasti poslabšanje gospodarskih in socialnih razmer ter nastale politično ideološke anarhije, ki so jo še prav povečale zadnje volitve v narodno skupščino, mora biti trden sklep vsake vlade, ki hoče ozdraviti te razmere, da se vrne na pot svobode in popolne demokracije. Vlada, ki tega ne bi hotela, ne bi mogla imeti trajne večine niti v narodni skupščini ter bi socialno in duhovno ne koristila narodu.
Ljudsko glasovanje o miru
v Angliji
Britska zveza za Društvo narodov je izvedla ljudsko glasovanje o miru.
V petek je v Londonu poročal o izidu glasovanja lord Cecil na velikem zborovanju. Na štiri vprašanja je bilo oddanih glasov:
1. Velika Britanija ostani član Društva narodov. Da 11,090.387, ne 355.883.
2. Splošno oboroževanje naj se omeji z mednarodnim dogovorom. Da 10,470.489, ne 862.775.
3. Ali se naj splošno odpravi vojaško in pomorsko zrakoplovstvo z mednarodnim dogovorom? Da 9 milijonov 533.558, ne 1,689.786.
4. Ali naj se izdelava in prodaja oboroževalnega materijala vprid posameznikov prepove? Da 10,417.329, ne 775.415.
5. Ali naj se drugi narodi združijo, da zavrnejo napad sovražnika, in sicer:
a) z gospodarskimi, nevojaškimi pomočki: da 10,027.608, ne 635.074;
b) če treba, z vojaško pomočjo: da 6,784.368, ne 2,351.981.
Iz teh številk je razvidno, da Angleži niso navdušeni za novo vojno. Tako glasovanje bi bilo potrebno tudi po drugih državah, kjer goje ostentativno nacionalni šovinizem in igračkanje z orožjem, namesto politike sporazuma, miru in svobodnega praktičnega udejstvovanja državlja: nov.
Krivica se mora popraviti
Za časa, ko smo pripravljali listo delovnega ljudstva, katere nosilec je bil s. dr. Topalovič, je bilo na zahtevo gotovih mariborskih krogov preko noči premeščenih 10 delavcev iz železniške delavnice v Mariboru v Smederevo, Sarajevo, Niš, Petrovgrad
—	in sicer po »potrebi službe«.
Od naše strani se je proti tem premestitvam napravilo vse potrebne korake, da se te prekličejo. Za premeščene so se po zavrnitvi naše liste zavzeli razni gospodje kandidati mariborskih srezov.
Zavzeli so se tudi razni odlični javni delavci med njimi minister za socijalno politiko in narodno zdravlja g. dr. Drago Marušič in sreski načelnik g. Maker,
Nekaj dni pred volitvami smo bili obveščeni, da se je g. ministru posrečilo izposlovati, da bodo vse premestitve preklicane in premeščeni vrnili na svoja stara mesta. Ta vesela vest je izšla tudi v »Glasu Naroda«. Isto nam je sporočil tudi sreski načelnik g. Makar in drugi.
Premeščeni železniški delavci, njihove družine, kakor tudi mi vsi, smo bili teh vesti zelo veseli in v tem veselju pričakovali vrnitve premeščenih. Ali minil je mesec maj, prišel je junij, naših premeščenih ni bilo nazaj, njihove družine so jih v največji bedi pričakovale in še vedno pričakujejo v prepričanju, da se bodo izjave navedenih gospodov vendar le uresničile.
Dne 11, junija t. 1. sem v tej zadevi osebno interveniral pri ministrstvu saobračaja in ugotovil, da se do-tični spis nahaja nerešen pri g. ministru saobračaja inž. Vujiču. Ker mi ta dan ni bilo mogoče priti do ministra saobračaja, sem se zglasil pri mini--stru g. dr. Marušiču, ter ga obvestil, da se premeščeni železničarji še niso vrnili na svoja stara mesta. Prosil sem ga, da naj ponovno posreduje pri
ministru saobračaja, da v smislu dane besede prekliče premestitve.
G. minister Marušič mi je najprej izjavil, da je bil globoko prepričan, da so premeščeni železničarji že davno na svojih starih mestih, kakor mu je bilo obljubljeno ob priliki njegove intervencije. Obenem je izjavil in me pooblastil, naj to sporočim prizadetim, da bo takoj nonovno interveniral in napravil vse, da bodo premestitve preklicane, ker ne smatra to samo za zadevo dotičnih delavcev, temveč tudi za njegov osebni prestiž, ker to, kar je obljubil mora izvršiti.
Od dneva te moje intervencije do danes bo skoro tri tedne in premeščenih železničarjev še ni nazaj, pač pa so nekateri prejeli odpoved železniških stanovanj, katera morajo do 1. avgusta izprazniti.
Ne vem, kje leži krivda, da se dvakrat dana beseda g. ministra ne uresniči in da se storjena krivica ne popravi. Smatram, da tako postopanje ne služi v čast nikomur, niti ni v prilog konsolidaciji razmer.
Ker je med tem časom nastopila nova vlada in kakor zgleda tudi nov režim, smatram za umestno, da tem potom opozorim novo vlado na krivice, ki so se dogodile našim železničarjem v upanju, da bo ona te krivice popravila.
Posebno apeliram na notranjega ministra g. dr. Korošca, (kateri je ravno te dni izdal odlok, da se oproste policijske kazni številnim državljanom, ki so bili kaznovani po prejšnjem režimu za časa zadnjih volitev) da se zavzame tudi za premeščene železničarje, ki se niso proti nikomur pregrešili.
Naj se ne pozabi, da so premeščeni železničarji revni, a pošteni delavci in državljani, a da radi skromnih dohodkov stradajo oni na novih mestih, a njihove družine doma.
Josip Petejan.
Holandija tudi na levo
Pri občinskih volitvah na Holandskem so pridobile levičarske stranke
Pri občinskih volitvah na Holandskem so se znatno ojačale levičarske stranke. V Amsterdamu so dobili socialni demokrati 18 (prej 17) mandatov, komunisti pa 3 (prej 4) mandate. Od 45 občinskih svtetovalcev so jih imeli prej 21, sedaj jih imajo 25. Mandate so izgubile srednje meščanske stranke (blok srednjih stanov (2), li-
beralci, krščanskohistorični in pro-tirevolucionarci (po enega).
V	Rotterdamu je socialna demokracija od 25 izvojevala 20 občinskih mandatov. Doslej jih je imela 15, komunisti pa 2 (prej 1).
Po vseh mestih dežele so glasovi srednjih stanov jako nazadovali.
ikona v sejmu sprejeta
Energiien protest socialistov
V	poljskem parlamentu je bil dne 28. m. m. izglasovan novi reakcionarni volilni zakon poljske žlahte. Načrt je dobil v tretjem končnem čitanju v parlamentu (sejmu) 216 glasov, proti načrtu je glasovalo 89 poslancev.
Opozicija je izjavljala, da po novem volilnem zakonu opozicija ne bo mogla pošiljati poslancev v parlament. Nacionalni demokrati sploh ne bodo več kandidirali ter se bodo zunaj parlamenta borili za čisto nacionalno državo. Zastopnik kmetiške stranke je izjavil, da stranka parlamenta ne bo
smatrala več za narodno predstavništvo.
Socialnodemokratični poslanec s. Nedzialkowski je poudaril, da se z novim volilnim zakonom poljsko so-cialnodemokratično gibanje stavlja izven zakona, toda socialnodemokra-tično gibanje bo obstojalo dalje. Delavski razred Poljske se ne bo odrekel svojim pravicam in se bo pripravljal za borbo.
Poljska žlahta je s tem napela strune do skrajnosti. Tudi drugod je bilo tako, pa je prišel — polom tero-l ristične politike.
Popravite sanacijo bratovske skladnice!
S prvim junijem t. 1. je stopila v veljavo uredba o sanaciji pokojninske blagajne bratovskih skladnic, izdana na podlagi sklepa ministrskega sveta po ministru za socijalno politiko in ministru za rude in šume.
Ker se pa pri izdanju te uredbe ni upoštevalo predlogov, ki so bili kompromisno že sprejeti in ki so imeli namen obdavčiti vso vrednost rudarske produkcije z 1 %, temveč se je rešila ta sanacija na način, ki nikakor ni sanacija, temveč poslabšanje obstoječega stanja, ker se je s to novo uredbo ukinil prispevek za pokrajinski pokojninski sklad za rudarje, je nujno potrebno, da se ta uredba razveljavi in uveljavi nova.
To je sedaj nujna potreba, da za-počnejo tozadevno akcijo vse strokovne organizacije, Delavska zbornica in Glavna bratovska skladnica, da se prepriča pristojno ministrstvo o nujni potrebi revizije sedanje uredbe o sanaciji pokojninskih blagajn bratovskih skladnic. Zveza rudarjev Jugoslavije je to akcijo že pokrenila pred izdanjem te uredbe, vendar brez uspeha. Mogoče bo sedaj več razumevanja tudi za delavsko zaščito.
Socialna demokracija in nova iehoslova* ška vlada
Glede zastopstva socialne demo kracije v novi vladi v številu ni nobe nih izprememb, le v sestavi socialno demokratičnih ministrov se je izvrši la izprememba, in sicer je postal mi nister za socialno skrb namesto do sedanjega s dr. A. Meissnerja, s. inž Nečas, ki je eden prvih pobornikoi za načrtno gospodarstvo in sistema tično delovanje proti nezaposlenost potom investicij.
Čeholovaška socialna demokraci ja ima v vladi tri ministre: železnišk minister in obenem namestnik mini strskega predsednika je ostal s. R Bechyne, pravosodni minister je zo pet s. d. I. Derer in minister za social no skrb s. inž. Nečas. Nemška social na demokracija ima v vladi zope enega zastopnika in sicer s. dr. L Czecha, ki je prevzel ministrstvi zdravstva.
Konstituiranje nove vlade je iz nova pokazalo, da v čehoslovaški re publiki brez socialistov ali proti njin ni mogoče vladati. Prestiž demokra cije je ostal v vseh smereh neokr njen, prestiž socialne demokracije p£ je še ojačen.
Poslanec s. Stivin je v »Pravo Li-(^u.<<	°	konstituiranju	vlade sicei
kritično, a obenem tudi s trezniu razmotrivanjem o situaciji glede pri' krite Henleinove fašistične nevarno sti v nemškem manjšinjskem taboru ter konstatiral, da je glavna nalogj nove vlade boj proti krizi. V tej sme ri nudi socialna demokracija novi vla di ne le popolno podporo, marveč tu di svojo znano inicijativo. Druga velika. naloga vlade je boj proti politič mm hazarderjem, pa naj pripadajt kateremu kol, taboru. Potrebni bode še tudi drugi ukrepi v varstvo demokratičnega reda proti vsem razdira-cem m proti poseganju inozemstva \ domače čehoslovaške razmere stvarjajoča politika ima danes na ehoslovaškem še globlje korenine, kakor jih je imela pred volitvami. Če-hoslovaška socialna demokracija bc za to skrbela, da bo nova vlada izpolnila nade, ki so bile ob volitvah tako prepričevalno stavljene vanjo.
Kapitalizem naskakuje organizacijo grafičarjev
Tiskarnarji v Dravski banovini enostavno razveljavili tarif
V	grafični industriji v Dravski banovini je izbruhnil oster tarifni spor, ki se je pretvoril v pravcati podjetniški juriš ne samo na materijelne koristi grafičnega delavstva, ampak tudi na organizacijo kot tako.
To kar se sedaj dogaja v grafični industriji, bi se po načrtu podjetnikov moralo zgoditi eno leto kasneje. Vsled odločnega nastopa grafičnega delavstva pa so gospodje odkrili karte eno leto poprej.
Kakor znano, predstavlja grafično delavstvo v Jugoslaviji najbolj kompaktno organizirano celino, ki je bila edina v stanu, kljubovati vsem poizkusom podjetnikov po poslabšanju delovnih pogojev.
To je stalo organizacijo grafičarjev mnogo težkih žrtev. Vsled krize kapitalističnega gospodarstva je postalo ogromno število organiziranega članstva brezposelno. Brezposelnost pa je ne samo največji sovražnik dobrih delovnih pogojev, ampak tudi vsake organizacije. Organizirani, zaposleni člani po podjetjih so se tega zavedali in so, da ohranijo moralo brezposelnih in da pomagajo nesrečnežem in njihovim družinam, dajali ogromne vsote za izplačevanje podpor, Med tem, ko so grafični delavci skrbeli za žrtve kapitalističnega gospodarstva, za brezposelne, onemogle in sirote, so podjetniki stremeli samo za tem, kako bi ob prvi ugodni priliki poslabšali materijelne prilike zaposlenega grafičnega delavstva. Posledice takega stremljenja si lahko vsak sam izračuna. Grafično delavstvo, ki bi ne mogla več podpirati brezposelnih, bi kmalu podleglo v boju z nadmočnim nasprotnikom in potem bi bila grafičnim podjetnikom odprta pot za nadaljnje njihove operacije.
Slučajno pa v grafični industriji ne obstoja enoten tarif za vso državo. Zato se naskok na organizacijo grafičnih delavcev ni mogel nikoli v celoti posrečiti. Zadnja leta pa so se podjetniki v Dravski banovini in pa v Zagrebu dogovarjali radi enotnega nastopa. Težili so za tem, da bi iztekli tarifni pogodbi i v Ljubljani i v Zagrebu na eden in isti dan, da bi potem složno udarili. Ta manever traja že nad tri leta. Zato podjetniki v Ljubljani pristajajo vsako leto sproti na podaljšanje stare tarife oz. provizori-ja (kakor to stvar imenuje »Jutro«). Prihodnje leto koncem junija pa bi bili srečno tako daleč, da bi bili prin-cipali lahko po enotnem načrtu nastopili in s tem preprečili, da bi grafično delavstvo v enem delu države lahko solidarno podpiralo ostali del, ki se nahaja v gibanju.
Proti tej taktiki so nastopili gra-
fični delavci v Dravski banovini. Še predno je 30. junija t. 1. iztekel »pro-vizorij« so zahtevali podaljšanje pogodbe za pet let oz. štiri leta, kot najkrajšo dobo.
Podjetniki, ki so čutili svoje načrte ogrožene, so se temu uprli. Nastalo je nervozno bojno razpoloženje na obeh frontah. Principali so obdolžili delavstvo, da uganja pasivo. Ko je ob praznikih organizacija izdala direktivo, da se posebnih ur ne bo dovoljevalo, če podjetniki ne pristanejo na sporazum, so gospodje v »Ju-trovi« tiskarni našli, da je to političen akt, naperjen proti njim, da se jih oškoduje še bolj, kot pa so že itak udarjeni vsled najnovejšega razpleta politične situacije. Šli so in so delavstvo izprli. Poklicali so pa na delo ljudi, ki so jih kot stavkolomce vzgajali že par let, skrivoma, torej v očitnem namenu, da padejo ob gotovem času organizaciji v hrbet.
Organizacija tiskarnarjev se je postavila takoj na stran »Jutra«; tudi gospodje iz »Jugoslovanske tiskarne« so se v svojem kongresnem razpoloženju znašli v objemu s svojimi »ne-katoliškimi« kolegi. Kdo bi jim zameril. Zameriti je treba le tistim krat-kovidnežem, ki mislijo, da sta si politični katolicizem in brezbožni kapitalizem dva nasprotujoča si pojma.
Gospodje so morali bajko o poli-tičem boju grafičnega delavstva molče preklicati, zato pa se sklicujejo na visoke plače, ki da jih to delavstvo ima.
Gospodje okoli »Jutra« vedo, da so plače pri njih manjše kot v kakšnem drugem podjetju. V plačah, ki jih oni navajajo, so vštete nočne doklade in posebne ure. Iz ljubezni do »Jutra« ne bo noben grafični delavec zastonj žrtvoval svojega zdravja. Vendar pa plače osobja kljub temu še zdaleka ne dosegajo plač kakšnih drugih gospodov okoli »Jutra«. Delavstvo hoče boljše plače, ne pa plače, ki jih ima
—	tudi po zaslugi gospode blizu »Jutra« — uradništvo.
Grafični delavci, solidarno v boj, da odbijete naskok na vaše pridobitve in vašo organizacijo! Vse delavstvo je z vami in tudi vsi tisti, ki streme po izboljšanju svojega položaja.
7. julija vsi v Celje!
7. julija je kulturni dan našega zavednega delovnega ljudstva, 7. julij je manifestacija prebujenja delavcev in kmetov, ki hočejo ne samo kruha, temveč tudi uživanje vseh kulturnih dobrin. 7. julij je manifestacija ideje socialne pravičnosti in enakopravnosti.
Zato se bo 7, julija v zgodovinskem Celju zbralo vse zavedno delovno ljudstvo mest in vasi iz Slovenije, za-
stopniki proletariata iz vse Jugoslavije,
Ta dan naj nihče ne ostane doma, naj se nihče ne uplaši ne dežja ne vročine, naj nikogar ne zadrže nikaki pomisleki!
7, julija naj strnjeno koraka v osrčju Slovenije delavska armada, ki naj izrazi vsem in vsakemu svojo voljo, da hoče biti enakopraven član človeške družbe z vsemi pravicami, ki nam pripadajo.
Železniška direkcija je tako-le razporedila vožnjo posebnih vlakov na celjski zlet
7.	julija1:
1. Jesenice—Celje:
Odihod: Jesenice ob 4.30, Slov. Javornik 4.36, Žirovnica 4.44, Lesce-Bled 4.51, prihod v Cel^e 7.56. Povratek iz Celja ob 23.20. uri
2. Kranj—Celje:
Odhod: Kranj ob 5.52, Škofja Loka 6.05, prihod v Celje 8.29. Povratek iz Celja ob 22.10. uri.
3. Ljubljana—Celje:
Odihod: Ljubljana gl. k. ob 6.22, Devica Marija v Poljb 6.30, Zalog 6.35, Laze 6.44, Litija 7.02, prihod v Celje 8.14. Povratek iz Celja ob 21.45. uri.
4. Maribor—Celje:
Odhod: Maribor gl. k. ob 8.00, Tezno 8.08, Pragersko 8.24, ,prihod v Celje ob 9.23. uri. Povratek iz Celja1 ob 21.50. uri.
5. Prevalje—Celje;
Odhod1: Prevalje ob 5.24, Guštanj R. 5.30. Dravograd M. 5.50, Slovenjgradec 6.16, Mislinje 6.46, Velenje 7.28, Šoštanj-Topolščica
Posebni vlaki v Ceije
8.34. Povratek iz
7.37, prihod v Celje oib Celja ob 21.00. uri
1. Za vsakega potnika, ki bo potoval s posebnim vlakom, se mora plačati polovična vozna cena uporabljenega razreda potniškega vlaka od odhodne do namembne postaje posebnega vlaka.
2. Otroci od 4. dta 10. leta starosti plačajo četrtiinsko vozno ceno uporabljenega razreda pot. vlaka.
3. Osebe, ki bi stopile v posebni vlak na vmesnih postajah, plačajo prav tako polovično (otroci od 4. do 10. leta starosti četr-tinsko) vozno* c eno od odho dne 'do namembne postaje vsakega posebnega vlaka. Če pa je cela vozna cena od potnikove vstopne do namembne postaje posebnega vlaka nižja nego zgoraj omenjena polovična vozna cena, se plača cena za celo vozno karto.
4. Potniki, ki luživajo druge vozne plaj-šave, n. pr. novinarji in žel. uslužbenci, se smejo s tema vlaki voziti, vendar pa se vozna cena, ki jo plačajo ti potniki, ne šteje v najmanjšo vozno ceno, ki se mora plačati za za vsak poseben vlak.
Program
a). Dopoldne: ob 10. uri športne prireditve na Glaziji (vstop Din 2.—).
Prav tako pa se začno otb 10. uri dopoldne koncerti godb na teh-le krajih in se končajo 10 minut pred 12. uro (da gredo godben.ki h kosilu):
1. Godba SMRJ Jesenice in godba iz Trnovelj igrata pri športnih prireditvah na Glaziji.
2. »Zarja« Ljulbljana v restavraciji! Stegu, Zagrad.
3. Godba »Glasbenega društva žel. ‘delavcev in uslužbencev« iz Maribora v parku.
4. Delavska godba iz Trbovelj pred kolodvorom (na trgu).
(V slučaju dežja na Unionskem vrtu).
5. Celjska godba — na peronu pri sprejemih.
6. Rudniška godiba Zagorje pred magistratom.
7. Steklarska godba Hrastnik v Gozdni restavraciji.
8. Godiba »Svobode« Dobrunje na vrtu gostilne »Amerika«.
9. Godba kovinarjev iz Guštanja na vrtu gostilne »Jugoslovan« (gostilničar želi imeti Korošce).
Mussolini ne odneha
Posredovanje v Rimu ni zaleglo. Izvoljeno razsodišče in Društvo narodov bosta očividno v tem sporu odrekla. Uresničiti moram svoje načrte glede Abesinije, pravi Mussolini, ter našteva zahteve: italijanski protektorat nad Abesinijo, pravica neseljeva-nja Italijanov- dobavljati mora Abe-sinija Italiji razne rude, zlasti zlato;
Abesinija ga mika
dovoliti mora graditev italijanske železnice od Massaue do Mogadišna, Italija bo v Eritreji in Somaliji snovala podjetja, ki bodo koristila tudi Abe-siniji. Pripravljen je Mussolini delati z Društvom narodov, ne dovoli pa, da bi se v njegove stvari vmešavali tuji diplomati.
10. Rudniška godba Hrastnik v restavraciji »Zeleni travnik«.
11. »Zarja iz Šoštanja pred Delavsko zbornico.
Ti godbeni koncerti se bodo vršili ob vsakem, vremenu, ker je povsod! poskrbljeno za streho. Godlhe spremljajo reditelji z belimi trakovi.
b)	Sprevod se začne formirati po 14. uri; kako se bo formiral, naj nikogar nič ne skrbi, trelba se bo ravnati samo po navodilih rediteljev.
c) Program na zletnem prostoru: 1. Del.
godba »Zarja« iz Ljubljane in godba »Svobode iz Doibrunj zaigrata skupno »Delavski pozdirav« in sicer ponavljaje.
2. Pozdravni govori.
3. Moški zbori zapojo: a) Scheu, Delavski pozdrav; b) Pregelj, Oj čujte delavskih množic korak; c) Ruska, Bratje, le k soncu, k svobodi.
4. Godba SMRJ iz Jesenic zaigra »Vzibu-jenje duhov«.
5. Me šani zbori zapojo: a) Preigelj, Mi proletarska mladima; b) Pregelj, Mi smo mlada garda.
6. Delavski oder »Svobode« iz Ljubljane nastopi z govorilnim ztborom: a) Iv. Can-kar-Delak: Štirideset let sem delal; b) Oton Župančič: Kovaška.
7. Godiba »Glasbenega društva žel, delavcev in uslužbencev« iz Maribora zaigra: Od Urala do Baifkala.
8. Dramski odsek »Svobod'e« iz Kranja nastopi z govorilnim1 zborom: Mile Klopčič, Noč.
9. Moški zlbori zapojo: a) Jobst, Mi hočemo pesimi; b) Riva, Dani se; c) Zajc, Slava delavstvu.
10. Dramski odsek »Svobode« Zalog nastopi z govornim zborom': Mi, vsi.
11. Del. glasbeno društvo »Zarja« Šoštanj' zaigra Marsieijezo.
12. Prosta zaibava in odhodi.
Tone Maček:
178
Slučaj JCutnfccgee
»Pa bi ti ne bilo treba hoditi, saj mi še imamo. Še Sitarjevi sem posodila. Radi plačila te tudi nihče terja. Saj smo domači. Boš že, ko boš mogel.«
»Hvala za te besede. Grem pa le.«
»No pa pozdravi doma. Naše tudi.«
Stavkokazov je bilo vedno več, že daleč preko sto. Iz jame je prihajal premog redno, v daljših presledkih. Vsakih pet do deset minut en voziček in zunaj pred seperacijo so se vrstili dolgi vlaki polnih vozičkov. Kmalu je začela tudi seperacija ropotati; vsak dan po dve, tri uri. Pri prebiranju so nekaterim paznikom morale pomagati tudi pisarniške snažilke, lampisti, po-tovka, ki je raznašala pošto in ob popoldanskih urah tudi snažilka ljudske šole, vdova, ki si je na ta način zaslužila kurjavo za zimo. Stavkokaze, ki so odhajali v jamo, je vedno spremljala četica orožnikov in po končanem delu je nekatere, kakor Brumna, moral orožnik spremljati skoraj do doma, kjer je potem ves prosti čas čepel in si ni upal na ulico, A kljub temu so bili stavkokazi pri vsaki ugodni priliki tepeni od stavkujočih,
če ne v Hrastniku, pa na poti skozi Bruco, v Bobnu ali koderkoli.
Najhujši udarec je pa prizadjala rudniška uprava stavkojočim z ustanovitvijo lastnega rudniškega konzu-ma. Ob cesti proti Logarčku stoji rudniško enonadstropno poslopje, v katerem se je prej nekdaj nahajala rudniška uprava. Tik za tem poslopjem se nahaja glavni rov v rudnik Ojstro, ki je zvezan s hrastniško separacijo po tiru, vodečem preko Bobna po malem lesenem mostu. Okrog omenjene stare, precej velike hiše je bilo že prvi teden stavke opaziti posebno živahno življenje: iz pritličja so se stranke izselile, prišli so tesarji in zidarji, ki so začeli pritlične prostore prenavljati in po gotovem načrtu preurejevati. Okna na cesto so se močno razširila in dobila velike izložbene šipe. Sredi pročelja so bila prebita velika vrata nad katerimi se je že sredi drugega tedna pojavila velika tabla z napisom »Rudniški kon-zum«. Vozovi so že nekaj dni drug za drugim dovažali vsakovrstno blago v zabojih, balah in vrečah in nekega lepega dne, ko je bilo vse gotovo in pripravljeno in tudi izložbena okna aranžirana, so se vrata novega konzuma odprla in na pragu se je pojavil novi poslovodja, ki je vabil mi-
moidoče rudarske žene, da vstopijo in si podjetje ogledajo.
In kdo je bil ta novi poslovodja? Rudarji niso lastnim očem hoteli verjeti. Bil je to njihov ljubi Janko, računovodja, prvi komij in najboljša moč njihovega rudarskega konzuma, ki so ga samoumevno smatrali za svojega sodruga, ki so mu v vsem zaupali in ki se je doslej tega zaupanja tudi vedno izkazal vrednim. Ustanovitev konkurenčnega podjetja jih je trenutno manj bolela, kakor izneverjenje poslovodje. Ko so mu rudarji očitali izdajo, se jih je otresel z arju-menti, ki jim niso mogli oporekati:
»Kaj hoteče? Tudi jaz imam ženo in otroke. Rudnik mi je obljubil mesečnih sto goldinarjev, pri vas pa sem s dolgimi prošnjami spravil končno do petdesetih.«
»Pa ne smeš pozabiti, da se v naši zadrugi deluje za skupno blaginjo, za skupne koristi vseh rudarjev, kjer posameznik ne more in ne sme uživati predpravic.«
»Plača za pošteno delo vendar ni predpravica!«
»Plača, ki si jo ti prejemal, je vsekakor predpravica pred zaslužki večine rudarjev.«
»Čemu sem se pa šolal in štiri leta učil trgovine? Ne razumem, zakaj
ne bi smel sprejeti boljšega mesta in večje plače, če se mi ponuja. Bog je .najprej sebi brado ustvaril. Garati samo za druge, sem se naveličal.«
»Sedaj pa boš garal za rudniškega ravnatelja in za delničarje Trboveljske premogokopne družbe, ki ji boš pomagal rudarje odirati.«
Janko se je jezno zasukal na peti in jim je pokazal hrbet:
»Nisem vam dolžan odgovarjati za svoja početja.«
Odborniki konzumne zadruge so se jezili nad izdajo poslovodje. Edino Zorjan ni bil presenečen. Dejal jim je:
»Ali vam nisem vedno ponavljal, da skrbimo pravočasno za nadomestilo? Čemu se čudite? Saj to se je moglo predvideti. Mož ni zrasel na rudniku pri polenti, ampak v ljubljanski malomeščanski družini, ki ga je tudi vzgojila v svojem duhu. On pozna naše zunanje življenje, ne more pa z nami čutiti. Je poštenjak, a čut ra skupnost in solidarnost je pri njem slabo razvit, zato še trdno tiči v liberalnem indflvidulizmu. Dokler si ne bomo vzgojili inteletkualnega naraščaja iz naših lastnih vrst. popolnoma v našem duhu, ki daje skupnosti prednost pred posameznikom, bomo morali prenesti še mnogo takih razočaranj.«
Doma in po svetu
Prihodnja številka našega lista bo izšla v večjem obsegu. Med drugim bo v tej številki objavljen tudi »Vodič po Celju«, ki bo namenjen zletnikom, nakar posebej opozarjamo vse udeležence zleta.
Delovno ljudstvo se bo politično samostojno udejstvovalo. »Slovenec« z dne 27. junija piše, da se bodo v bodoče pri nas zbrali »vsi politični elementi« v radikalni stranki in kmečko-demokratski koaliciji. K temu poudarjamo, da ima delovno ljudstvo potrebo in pravico, da se v političnem življenju udejstvuje kot samostojni faktor. Ono je to voljo dosledno manifestiralo in se ni strašilo niti pod režimom JNS; da, res je bolj kakor kedaj potrebno, da delavski razred kot tak nastopa v politični areni. Ko že isti »Slovenec« namiguje, da bo nova vlada izdala volivni in druge zakone s posebnim upoštevanjem francoskega in angleškega sistema, poudarjamo, da je bistvo francoske in angleške demokracije v tem, da daje popolno politično svobodo socialističnemu gibanju.
Politična zrelost »Jutrovskega tabora, »Jutro« piše v uvodniku dne 27. junija: »Likvidacija decemberske-ga režima pomeni za nas Slovence še posebej zaključek dobe političnih nezrelosti in zmešnjav, tekom katerih je bilo mnogo porušenega, a ničesar sezidanega.« Mi vsi pa napram nezrelosti »decemberskih« ljudi nismo žal opazili nič manjše nezrelosti pri »Ju-trovih« JNS-arjih, kljub temu, da so imeli celo skupaj z Marušičem mnogo časa in prilik, da ne bi samo rušili, ampak da bi tudi kaj sezidali. Zato se nam ne zdi niti dostojno niti zrelo, da se prijatelji, pod lastnimi ruševinami zasuti, še zmerjajo med seboj.
Neverjetna politična vest. Del slovenskih poslancev z bivšim ministrom dr. Marušičem se namerava pridružiti opoziciji dr. Mačka. Če le ni to nevarno za opozicijo? Kakor vemo, je bil dr. Marušič ban v dravski banovini, pa je nastala med tem v banovini čudna dislokacija političnih skupin, ki je dala Jevtičevi listi le 46% glasov pri zadnjih volitvah.
Ministrstvo propagande dobimo. Novo ministrstvo prevzame naloge, ki jih ima tiskovni urad notranjega ministrstva.
».Potrebna beglajterica« — take in slične oglase beremo dan za dnem v beograjskem dnevniku »Vreme«. — »Prvoklasni kvintet za dansing, ani-mir, sa odličnom pevačicom dupli be-secung slobodan 1. jula« ali »... isto se može javiti dobra pevačica lepe spoljašnosti« ali »gudalačka damen kapela sa čuvenom sevdaliskom pevačicom ... devojke slobodne, verzi-rane poslu, samo kapelnica žena ,.. garderoba salonska, slobodna odmah« ali »Potrebujem damen kapelu sa više štimova« itd. — Večina bo videla v teh oglasih samo čudovit jezik, mi pa vidimo v tem predvsem razodevanje strašne bede in prostitucije.
Skoro vsa važna mesta so v rokah francoskih socialistov. Zdaj se šele nudi prava slika velike socialistične zmage pri francoskih občinskih volitvah. Francoska socialistična stranka ima absolutno večino v mestih Toulouse, Mille, Tour, Miihlhausen itd., kjer jo je imela že prej, na novo si je pa priborila drugo največje francosko mesto Marseille, potem Calais, Nantes, Dijon, Perpignan itd. Prodrla je tudi med kmete in dobila n. pr. v loir-skem departementu 40% vseh kmečkih glasov. Komunisti so pa močni v okolici Pariza.
Proti fašizmu v Franciji? Francoski nacionalisti in klerikalci ogrožajo republikansko demokracijo v Franciji. V obrambo demokracije se vrše posvetovanja med socialisti, neo-socialisti in republikanskimi socialisti (Herriot) glede ožjega sodelovanja v tem vprašanju, ki je edini izhod, da zavrnejo grozečo reakcijo. Listi poročajo, da ustanove enotno stranko, kar pa ni mogoče, ker je Herriotova stranka absolutno meščanska.
Sirite nai list!
IZ NAŠIH KRAJEV
Maribor
Vaino za mariborske izletnike v Celje
Zletni dan se ibliža. Kdor še ni plačal celega zneska, naj stori to takoj, ker moramo plačati vlak in vse drugo v naprej. Znake in nakaznice za kosila dobi vsak pri tistem zaupniku, kjer se je prijavil. Posebej .dobi še vsak izletnik kontrolno' kanto od železnice, od izletnega odbora v Mariboru pa doibi vsak izletnik še poseben kontrolni listek, katerega bo moral pokazati pri vstopu v vlak v Celju pri .povratku. Vlak odide iz Maribora nekaj pred 8. uro, zato /je potrebno, da so vsi iz-
Ravnatelj predilnice Doctor in drug gosp. Miroslav Wagner je te' dni odpotoval v svojo domovino v ČSR. Ob tej priliki je objavil v mariborskem dnevniku zahvalo za krasna poslovilna večera »Sokola« Maribor I in sv.ojih rojakov ,v »Češkem klubu«; nadalje aradništvui tvrdke Doctor An drug, posebno pa delavstvu in mojstrom predilnice za njihovo naklonjegost. — Radii verjamemo, da se je gosp. ravnatelj v objavljeni zahvali spomnil tudi delavstva radii1 naklonjenosti kakor sam zatrjuje, dvomimo pa, če je bil g. ravnatelj tudi tako naklonjen našemu delavstvu, ki kakor znamo1 iprejema baš v tej tovarni, ki je last inozemskega kapitala, skrajno nizke mezde, saj zaslužijo nekateri delavci, kakor je bilo že svioječasnno javno ugotovljeno, komaj po 90 do 120 Din na 14 dni. Dvomimo tudi, če bo to izstradano delavstvo ohranilo g. ravnatelja v tako dobrem spominu, kakon on Maribor in prizadeto delavstvo. Človek z Din 90.— mezde na 14 dni gotovo ne bo pozabil na naklonjenost, ki mu jo je izkazoval g. ravnatelj. Bila bi gotovo grda nehvaležnost, če bi to storil.
Xoncert v parku. V sredo, dne 3. t. m.
bo igrala v mestnem parku godba Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev pod taktirko kapelnika g. M. Schon-herja- — Pričetek koncerta ob 20. uri.
Za četrti »Mariborski teden«, ki se bo letos vršil od 3. do 11. avgusta, je dovoljena polovična vožnja po železnicah in. parnikih in sicer; za do/potovanje v času od 1. db 11. avgusta, za povratek pa od 3. do 15. avgusta t. 1.
3 nove kioske so pričeli graditi na tako-zvani aveniji na Aleksandrovi cesti. Ako bo zgraditev teh kioskov praktično služila svojemu namenu, bo pokazala šele bodočnost;
letniki v svrbo kontrole že ob pol 8. uri na kolodvoru. Odhod iz Celja je po pol 10. uri zvečer. Opozarjamo vse izletnike, da se točno držijo navodil, ki jih bodo dobili in da se brezpogojno podvržejo disciplini zaupnikov, ker pri tolikem številu izletnikov zletni odbor ne more na vsakega posameznika gledati. Za vse eventuelne neprilike, ki bi komu nastale vsled nediscipliniranosti, zletni odbor ne bo mogel odgovarjati.
Zletni odbor Maribor.
že danes pa je jasno, da ibodo ti kioski popolnoma pokvarili lice promenadne poti.
Samo steklenico kozjega mleka. S Pohorja je prišel suhljat, 60-leten žagar v mesto in v par besedah razkril vso tragedijo lesnega delavca is Pohorja: »Ob novem letu me je odpustil kmet, ker bo vnaprej sam žagal. Odpovedal mi ni nič. Slišal sem, da bi mi po zakonu moral plačati še za 14-dnevno odpoved, pa noče dati. Moral ga bom tožiti. Prisiljen sem iskati pravice pri sodišču. Za vlak mi je posodila sestra, za prehrano pa sem si vzel s seboj steklenico kozjega mleka. Drugega nimam.« — iPrišel je še ravno tri dini pred potekom 6 mesecev, ko bi njegova terjatev za 14-dnevno' odpoved zastarala in bila za vedno izgubljena. Tako pa mu bo lastnik žage moral plačati še Din 240.—, da bo zopet za par tednov za kruh.
Drava ie terjala prvo žrtev. Utopil se je 9-letni kmečki sin Ignac Hanuš iz Dogoš, ki se je šel brez vednosti starišev kopat v Dr/a vo. Truplo utopljenca so po dolgem iskanju našli na dnu Drave. .
»Ogenj« društvo za moderno vpepelje-vanje mrličev v Mariboru, sklicuje svoj redni občni zbor. /ki se bo vršil v sredo, dne 3. julija t. 1. ob 20. uri v hotelu »Orel«. Člani in prijatelji društva iskreno vabljeni.
30 kg saharina so te dni finančni organi zaplenili v bližini železniške postaje. Saharin soi našli pri nekemu železničarju in nekemu zasebniku. Oba bosta bržčas hudo kaznovana,, ker so za te vrste prestopke predvidevane stroge kazni.
Študijska knjižnica. V času od 1. julija do 8. septembra bo čitalnica zaprta. Knjige bomo izposojali dvakrat na teden in sicer vsako sredo in soboto od 8. do 1214. Morebitne želje glede uporabe knjižnice v znanstvene svrhe je javiti ravnateljstvu.
Celje
Delovno ljudstvo Celja in okolice bo
pozdravilo prihodnjo nedeljo v sv.oji sredi neštete trume .izletnikov-Svobodašev, ki se bodo pripeljali na zlet iz vseh delov Slovenije, pa tudi iz Zagreba, Sarajerva itd. Dolžnost naša je, da najprisrčnejše pozdravimo preljube goste, ki /bodo prišli iz bližnjih in daljnih krajev in jim poskušamo nuditi iz srca vso gostoljubnost, ki 'jo pač v svojih skromnih razmerah premoremo. Predvsem je važno, da jih že pri njihovem prihodu polnoštevilno pozdravimo pri sprejemu na kolodvoru. Vlaki bodo prihajali po naslednjem redu: Iz Velenja ob 6.45 uri, običajni vlak; iz Maribora ob 6.48 uri obič. vlak; iz Ljubljane ob 7.29 uri obič. vlak; iz Jesenic ob 7.56 uri posebni vlak; iz Ljubljane ob 8.14 uri posebni vlak; iz Kranja ob 8.29 uri posebni vlak; iz Prevalj ob 8.34 uri posebni vlak; iz Maribora ob 9.23 uri posebni vlak; iz Ljubljane olb 9.33 uri navadni vlak in iz Zagreba ob 9.55 uri izletniški vlak. — Pri vseh teh vlakih bomo pozdravili svoje goste s tem, da se polnoštevilno zberemo pred kolodvorom, da jim zakličemo dobrodošli in da jim razkažemo naše mesto. Naj pri sprejemu nihče ne manjka!
Kmetski vozovi in konjeniki, ki se udeleže naše prireditve, se zberejo ob 14. uri /popoldne v Gaberju pred gostilno »Amerika« (Majdičev travnik). Reditelji za to skupino nosijo rdeče-zelene trakove.
Seja vseh odbornikov in zaupnikov vseh strokovnih organizacij skupno s saveznim svetom podružnice kovinarjev se bo vršila v četrtek 4. t. mi. o/b 7, uri zvečer v restavraciji »Zeleni travnik«. Ker se bodo na seji obravnavale priprave za vsedelavski zlet, nuijno pozivamo vs/e odbornike in zaupnike, da se seje zanesljivo in točno udeleže. Ker ne bo posebnih vabil, prosimo odbornike in zaupnike, naj se medsebojno na to sejo opo-zore.
Za kolesarje, ki se udeleže zleta s kolesi, bo izdal kolesarski odsek zletne pisarne poseben znak, ki ga ho pritrdil' vsak kolesar na kolo, znaki se bodo nabavili pri zaupnikih kolesarskega odseka. Za shrambo koles bo prirejena ob zletnem prostoru posebna garderoba, kjer bodo kolesarji lahko od/dali svoja kolesa, ki bodo popolnoma varno shranjena. Popoldne se zberejo kolesarji ob 14. uri v gostilni pri Belaju (»Pri Korošcu« na Bregu).
Prenočišča za izletnike. Ker bodo nekateri izletniki prišli že v soboto zvečer, oz. bodo nekateri ostali v Celju do pondeljka zjutraj, jim je potreba preskrbeti primernih cenenih prenočišč. Sodrugi in sodružice, ki N za ta dan lahko odstopili kako prenočišče, naj javijo svoj naslov s. Francu Lampretu, Ga barje, lastni dom.
Rasemo, Celjska podružnica Splošne delavske strok, zveze Jugoslavije prav dobro napreduje, vsak dan se priglašajo novi člani. Pred enim mesecem smo imeli 40 članov, sedaj jih je že čez 200 in upamo, da bomo na drugi kongres poslali še večje število delegatov, kakor letos v Kranj. Prejela je celjska podružnica od cemtr. tajnika s. Jakomina Din 250, ki so jih nabrali sodrugi v Šoštanju. Denar smo dali stavkujočim opekarjem v Celjski opekarni. Spoznali smo, d'a čutite z nami v boju za pravico, zato bomo tudi mi vrnili, kadar se bo nudila prilika za to.
Delavstvo celjske opekarne Unger- Ullmann se prav lepo zahvaljuje vsem sodnu-gom, ki so mu kakorkoli pomagali do uspeha pri stavki. Posebno se zahvaljuje pa so-drugom iz Šoštanja, ki so nabrali in darovali Din 250. S tem denarjem smo si kupili kruha v Delavski pekarni. Še enkrat prav lepa hvala! Ne bode pozabljeno! — Druž-nost.
Trbovlje
Zdravniki naj ravnajo z delavcem-bolnikom človeško
Delavci, ki so primorani iskati zdravniške pomoči pri tukajšnjih zdravnikih Bratovske skladnice tožijo', da nekateri zdravniki postopajo z njimi slabše, kakor se je postopalo z bolnimi vojaki v vojni.
Zahtevamo od tukajšnjega upravnega odbora krajevne bratovske skladnice, da opozori gotove zdravnike, dla so zaradi članov Bratovske skladnice tu, ne pa člani zaradi /zdravnikov. Modema medicina menda ne zdravi bolnikov s strahom pred zdrav-
Kam z delavskimi družinami? Po Trbovljah se je razširila vest, da prispe v kratkem iz Francije večje število delavskih družin, baje 50 po številu, ki so svoj čas šli s trebuhom za kruhom v Francijo. V Trbovljah ni niti enega stanovanja na razpolago, kamor bi te nesrečneže lahko spravili pod streho. Saj še delavske družine, ki so v Trbovljah, že stanujejo pod kozolcem. Kako nujno bi bilo v tem pogledu zidanje delavskih stanovanjskih hiš, pride šele do izraza sedaj, ko je treba skrbeti za stanovanje onim, ki se vračajo.
niki. Ambulančne preiskave bolnikov se vrše s čudovito naglico. Eden zdravnik -odpravi v pol /do tričetrt ure 20 /do 30 bolnikov in še več. Mnogokrat nima bolnik niti časa povedati/ kako in kaj je z njim An že ga zdravnik odpravi s praški ali kapljicami.
Resnici na ljubo pa moramo omeniti, da so tudi med zdravniki izjeme, ki res idealno vršijo svoje težke naloge. Zato čast komur čast!
T. P. D. pa je začela sodnijskim potom izganjati upokojence An: nezgodnike, kakor tudi vdove in sirote.
Tudi v vseh teh pojavih v žarki luči odseva kapitalistični družabni red. Na eni strani stanujejo posamezniki v vilah in palačah z neštetimi sobami, ki so ali njihova last, ali pa jim jih stavi kapitalistična družba na razpolago, na drugi strani pa številne delavske družine prebivajo pod kozolci in /drevesi.
Istotako je s prejemki. JEni ne vedo kam z denarjem in ga zapravljajo v inozemstvu,
na vednih dopustih, v kopališčih in zabaviščih, na drugi strani pa delavec, ki gara, nima ne dopusta. An večkrat niti skorjice kruha za sebe in sv/ojo družino.
Dobro Ibi bilo če bi Francija izgnala vse jugoslovanske kapitaliste1 in verižnike, ki zapravljajo tam sok in kri jugoslovanskega naroda, zlasti jugoslovanskega delavstva.
Drago meso v Trbovljah. Trbovlje so kraj, kjer je najdiražje meso v vsej dravski banovini. V Mariboru, v Ljubljani in v Celju stane meso Din 5—6, v Trbovljah pa stane najslaibša kvaliteta Din 8. Tiste vrste meso, ki stane po drugod 8 /dinarjev, stane v Trbovljah /Din 10. Potrebno bi bilo, da sre-sko načelstvo v Laškem ponovno skliče konferenco1, .kakršna se je že vršila in se naj določijo cene mesu, ki bodo v soglasju s kupno močjo prebivalstva, kakor tudi v nekakšnem/ razmerju med kupno ceno živine, ki jo, kakor nam je znano, mora kmet prodati na pol zastonj. Vsekakor pa ni upravičeno, da bi trboveljski mesarji prodajali dražje meso kakor je v Ljubljani, Mariboru ali pa v Celju.
Beda in izobilje. V Trbovljah imamo mnogo /dobro situiranih uradnikov An privatnikov, ki bi brez nadaljnjega lahko preživljali nekaj stradajoče rudarske dece. Marsikateri od dobro plačanih ljudi se rad pobaha z izkaznico kakšnega dobrodelnega društva, kateremu plača mesečno reci in beri en dinar. Človekoljubja do svojega bližnjega /pa v Trbovljah zastonj iščemo, čeravno srečavaš bedo in pomanjkanje na vsakem koraku. Ugotovilo /se je, da je pri razvitju prapora podmladka Jadranske straže, ki se je vršil pred kratkim, omedlelo vsled sla/bosti veliko navzočih otrok. T,q /je najbolj očiten dokaz, da vsi protituberkulozni dispanzerji, vsa dobrodelna društva s koruzno m/ok.o vred ne morejo rešiti naše mladine pred telesno iznemoglostjo in propasti.
Zagorje ob Savi
K neznosni vročini, ki muči nas Zagorjane, se je pridružila še politična kriza, ki je povzročila v glavah večine napredno oriljen-tiranih Zagorjanov silno zmešnjavo. Pravjjo, da bo treba iskati nove orijentacije.
Ne vemo, kaj bi rekli k temu. Pri nas sedaj že nekaj dni1 neprestano pokajo topiči po naših brdih. Pa ne menda od samega veselja. Žal, da tega veselja ne morejo biti deležni tudi tisti brezposelni, ki /so si težko v potu svojega obraza pri javnih delih nekaj prislužili, a se jim njihov zaslužek že več perijod ne izplača, ker — kakor pravijo — ni denarja. Mogoče bo sedaj boljše? Vede-remo.
Radmirje
Beda in trpljenje naših žagarjev. Menda ni okraja, ki (bi ga bila pogodila kriza kapitalističnega gospodarstva hujše kot je naš gornjegrajski okraj. Seveda smo zopet najhujše prizadeti /delavci, ki moramo krizo plačati. Žaganji delamo od 4. uri zjutraj do
9.	ure zvečer in dobivamo za 17urno delo, reci in piši 10 do 15 dinarjev. Izmozgani do kraja, smo prišli do prepričanja, da je treba poseči po organizirani samopomoči v sklopu svobodnih strokovnih organizacij. Ne vera in ne narodnost ne smeta več ločiti delavca, kakor tudi ne ločita kapitalista. Delo je rodilo blagostanje, toda samo za nekatere, naša naloga bo, da bomo združeni s svojimi sotrpini skrbeli za to, da se /bo iz dela rodilo blagostanje za vse.
Meiiika dolina
Posebni vlak iz mežiške doline vozi sigurno v nedeljo, dne 7. julija t. 1. na zlet v Celje. Nato opozarjamo vse sodruge in sodružice. Kdor še ni prijavljen, se lahko še prijavi pri zaupnikih. Voznina znaša Din 33, otroci od 4. do 10. leta Din 16.50.
Ptuj
Opozarjamo vse zaupnike iz tovarne »Petovia« in Pavel Pirich, da oddajo sezname prijavljenih /izletnikov v Celje glavnemu blagajniku s. Gabrielu vsaj do četrtka tega tedna. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. Iz Ptuja nas pride v Celje okrog 70 oseb, ki se odpeljemo z 2 avtobusoma. Točen odhod iz Ptuja ob 5. uri zjutraj. Vsi ostali, ki imajo režijsko vožnjo pa po železnici tudi ob 5. uri zjutraj. Opozarja se vse, da ne zamudijo točne ure, ki je napovedana. — Družnost.
Rooseveltova davina politika
Konfiskacija dedščine.
Predsednik ameriških Zedinjenih držav Roosevelt vidi v kupičenju bogastva propad gospodarskega sistema. Zaraditega namerava obdavčiti posebno veliko imovino, velike dobičke in velike prejemke, čemur se pa upira kapital. Z ozirom na to izjavlja senator Huey Long, da bo podprl z vso silo Rooseveltov program za pravično razdelitev bogastva. Senatorjevo pismo so prečitali tudi v senatu. Long je bil doslej najnevarnejši Rooseveltov nasprotnik. S tem, da se mu je Long pridružil, se je Rooseveltova politika jako okrepila.
Duhovni Rim manifestira v Ljubljani
Beli gardisti pripravljajo ustaje v Rusiji
Iz Carigrada poročajo, da je turška policija tam napravila hišne preiskave pri mnogih ruskih emigrantih. Ob preiskavi je zaplenila mnogo spisov, ki dokazujejo, da so beli gardi-
sti v Kavkaški sovjetski republiki pripravljali veliko zaroto.
Beli gardisti bi po tolikih letih že lahko opustili nezmiselno vmešavanje v ruske notranje razmere.
Te dni so Ljubljano krasile državne in papeževe zastave. Vršil se je namreč II. jugoslovanski evharistični kongres, ki je bil prava manifestacija povabljenega naroda.
Po radiju so tudi povedali, da te kongresa prireja katoliška akcija takrat, kadar se začno širiti krivi nauki. Danes pa krivi nauki res ne igrajo nobene vloge, pač pa je tu gospodarska in socialna kriza. Zaradi teh grozovitih pojavov so narodi bojeviti, se upirajo diktaturi kapitalizma ter duhovno niso več pokorni avtoritetam, ki zagovarjajo krivično izkoriščanje narodov ali je same izkorišča-
i°.
To niso krivi nauki. Če kdo zahteva kruha, ko je lačen, ne uči krivega nauka; če kdo zahteva svobodo in
Joža Golmajer:
Letošnji občni zbor Pokojninskega zavo- . da se je vršil v nedeljo, dne 2, junija v Ljubljani. Otvordl in vodil ga je predsednik dr. Vilko Baltič. V glavnem je oibčni zbor razpravljal' o poročilu predsednika, o predloženem tiskanem poslovnem poročilu za leto 1934 ter o pridobivanju nepremičnin.
Predsednik dr. Baltič je v svojem poročilu navedel skuipno akcijo nosilcev socialnega zavarovanja glede gospodarsko zaščitnih uredb, zlasti uredlbe o zaščiti denarnih zavodov. Socialne ustanove so zahtevale, da se njihove terjatve izvzamejo iz omejitve teh uredb in da se jim prizna isti položaj, kakor privilegiranim državnim ustanovam. Nadalje je sporočili, da je bil z uredbo- za sanacijo bratovskih skladnic ukinjen pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo, ki je doslej prispeval h kritju rent za stare rent-nike. V Beogradu so se vršila meseca maja pogajanja med čeihoslovaško in naše delegacijo glede reciprocitetne konvencije o pokojninskem zavarovanju, na katerih pa še ni prišlo do zaključka in se bodo pogajanja nadaljevala.
Predsednikovo poročilo je občni zbor vzel na znanje. Glede ukinjenega pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se v uredbi in o pravilniku izvršijo spremembe tako, da bo novi osrednji sklad za sanacijo bratovskih skladnic eiektivno prevzel vse obveze dosedanjega pokrajinskega pokojninskega sklada v dosedanjem obsegu.
Letno poročilo za poslovno leto 1934.
Delegati so, kakor vsako leto, prejeli tiskano letno poročilo. Iz bilance posnema mo stanje zavoda ob koncu 31. dec. 1934:
Na aktivni strani;
V blagajni je bilo Din 317.000.—
V Poštni hranilnici Din 2,890.000.—
V denarnih zavodih Din 18.307.000.—
V vrednostnih papirjih Din 52,861.000.—
V nepremičninah	Din	73,726.000.—
V posojilih	Din	143,733.000.—
Predpisane in še nepobrane
premije	Din	5,307.000.-—
Inventar	Din	700.000.—
Druga aktiva neplačane obresti od posojil, zaostale stanarine, posojilo kavarni itd. Din 13,246.000.—
Dubiozni dolgovi	Din	204.000.—
Skupaj Dim311,291.000,— Na pasivni strani bilance:
Premijske rezerve Din 336,789.000.— Fondi	Din 904,000.—
Rezerva za dubiozne dolgove	Din 2,204.000.—
Lombardovo posojilo Din 15,952.000.— Druga pasiva v naprej plačane obresti za posojilo, tekoči računi, davčna rezerva Din 7,212.000.— Razlika med nakupno in borzno vrednostjo vrednostnih papirjev	Din	15,952..000,—
Poslovni prebitek na zavarovanju izven dravske in primorske banovine	Din 780,000.—
Skupaj Din 379,246.000.— Če odbijemo aktiva od pasiva, imamo izgubo v znesku Din 67,955.000.—. — V izgubi se nahaja znesek Din 15,992.000.—, ki predstavlja razliko med nakupno in borzno vrednostjo vrednostnih papirjev. Ta razlika sicer za enkrat ne predstavlja za zavod ni-kake izgube, ker se denar, vložen v vrednostne papirje, obrestuje s preko 7% obresti. Ta razlika bi predstavljala izgubo samo tedaj, če bi bil zavod' primoran vrednostne papirje prodati, do česar za enkrat ne more priti, ker je zavod po zakonitem predpisu -dolžan en del svoje imovine trajng nalagati v vrednostne papirje,
enake pravice z vsemi ljudmi, ne uči krivih naukov. Pač pa uče krive nauke oni, ki kršijo zakone, ustanove in moralne pravice narodov; ki ubijajo, da ohranijo krivično oblast v svojih krvavih pesteh.
Versko prepričanje je gotovo vzvišano svojstvo in lastnina vsake osebe, ki zasluži spoštovanje prav-tako kakor naše prepričanje, da se imamo pravico neovirano boriti za kruh in za svojo enakopravnost. S te poti nas ne more in ne sme spraviti nihče.
Razumljivo je, da se je narod v svojem verskem čutenju odzval po-vablu v velikem številu; za socialne in politične pravice se bo pa ta narod tudi dalje moral boriti sam.
Če odbijemo teh Din 15,952.000 od celokupne izgube, ostane stvarna izguba Din 51,456.000.—.
Od tega zneska odpadajo 28,662.000 Din na valorizacijo od avstrijskega zavoda prevzetih oibvez, ostanek Din 22,794.000 pa predstavlja izgubo, katero -je zavod zadnja leta utrpel vsled gospodarske krize.
Gospodarska kriza vpliva na bilanco zavoda:
1. preko znižanja vrednosti nepremičnin,
2. preko invalidnosti starejših in bolnih zavarovancev vsled vedno večje brezposelnosti.
Znižana vrednost nepremičnin je cenjena na Din 12,881.000, a invalidnost zavarovancev bremeni zavod z Din 9,913.000.
Dali bo zavod zmogel pokrivati te nepokrite obveze, bo odvisno od razvoja gospodarske krize An pa od gospodarstva zavoda samega.
Če pa ta deficit točneje analiziramo, vidimo to-le sliko:
Skupni primanjkljaj znaša Din 51 milijonov 456.000, od tega odpade na obvezno zavarovanje Din 50,909.000, na. zavarovanje za višje dajatve Din 547.000. Neobvezno zavarovanje je ono, katerega zavod vrši izven meja dravske in primorske banovine. To zavarovanje je brez deficita in izkazuje Din 780.000 prebitka.
Če primerjamo obveze zavoda z obveznim zavarovanjem, ki znaša Din 315,372.000 in z deficitom, ki znaša Din 50,909.000, ugotovimo, da so- .obveze pokrite s 84%, deficit pa znašal <16%
Letno poročilo kaže dalje, da invalidi-teta pada, da število zavarovancev narašča, upravni stroški pai se manjšajo. Če vpošteva-rao ta tri fakta, ne more obstojati bojazen, da .Pokojninski' zavod ne bo prebolel gospodarske krize in zadostil vsem svojim obvezam v dosedanji meri.
Kupovanje in prodaja nepremičnin
Občni zbor je sklenil pooblastiti Upravni odbor, dai sme v smislu § 59, t. 6 statuta sklepati o kupovanju in prodaji nepremičnin in to po teh-le smernicah:
1. Upravni odbor sme sklepati s svojimi dolžniki aranžmane glede prevzema nepremičnin v svojo last.
2. Upravni odbor lahko obdrži one nepremičnine, kupljene na dražbah, ki bi pokazale donosnost.
3. Uprarvni odbor sme graditi nepremičnine, odinosno lastne stanovanjske hiše, katere 'bodo znašale dve tretjini povprečne donosnosti zavodove imovine. Vendar se morajo investicije v nepremičnine omejiti na eno tretjino naložene imovine.
Sprejet je bil tudi predlog, ki pooblašča upravni odbor, da ustanovi oddelek za male kredite.
Podpore vdovam in sirotam in podpiranje brezposelnih zavarovancev
V	sklad za podpiranje brezposelnih zavarovancev je ibil votiran znesek 200.000 Din in Din 60.000 za podpore vdovam in sirotam po § 6 pravilnika o draginjskih dokladah.
Upravi zavoda se mora priznati, da si je prizadevala izboljšati stanje. Primanjkljaj, katerega izkazuje bilanca, je visok in se je bati, 'da se ho donos, naložen zlasti v nepremičnine, še zmanjšal, zato bi Ibilo nujno potrebno, da bi zavodovi interesenti in strokovnjaki proučili vprašanje, kako nastali primanjkljaj kriti,
KUPUJMO DOMAČE BLAGO! Oblačilni predmeti pri Gogali na Jesenicah so deTo domačega delavca, zatore) je izdelava tudi trpežna, blago dobro, cene zmerne In izbira vseh oblačil za deklice, dečke, dame in gospode vedrto velika. Priporočata se krojaštvo in trgovina Ivan Gogala na Jesenicah.
Mednarodni kongres za zaščito kulture
Pred nekaj tedni se je vršil v Barceloni mednarodni kongres Pen-klubov, ki pa se je končal nekako klavrno, ni kazal več tiste odločne borbenosti kot prejšnja leta, na primer v Budimpešti in v Dubrovniku. Manjkale so na tem kongresu najznačilnejše osebnosti, ki so kongresom prejšnjih let dajale svoj pečat. Kulturna evropska javnost si tega ni znala razlagati, le oni, ki so že dalj časa slutili zakulisno borbo za načela, so vedeli, da v mednarodnem Pen-klubu ni več enotnosti, ker je pravzaprav nikoli ni bilo, ker je med tako različnimi svetovnimi nazori biti ne more. V Barceloni so manjkali vsi oni književniki svetovnega slovesa, ki jim književnost in umetnost ni samo l'art pour 1’artizem, temveč propaganda in borba za boljšo človeško družbo. Vsi ti književniki, ki niso šli v Barcelono, ki so si nadeli za življenjsko nalogo boriti se proti nasilju in za svobodo, so se te dni sestali v Parizu na kongres zaščitnikov kulture. Udeležili so se ga znani svobodoljubni, pacifistični in socijalni pisatelji. Francozi:	Henri
Barbusse, Alain, Jean Richard Bloch, Andre Chamson, Andre Gide, Jean Giono, Andre Malraux, Victor Mar-gueritte, Leon Moussinae, Romain Rolland, Jules Romain, Charles Vil-drae. Nemci-emigranti: Ernst Tol-ler, Klaus Mann, Heinrich Mann, Egon Ervin Kisch, Max Brod. Avstrijska in čehoslovaška Nemca: Robert Musil, Gustav Witer. Od Čehov: Karl Čap ek in Vitezslav Nezval. Sovjetski pisatelji: Maksim Gorki, Aleksej Tolstoj, lija Ehrenburg in Kol-cov. Med udeleženci iz Anglije je najbolj znan A. Huxley, med Ameri-kanci pa John Dos Passos, ki prinaša
pozdrave Uptona Sinclairja. Iz Skandinavskih dežel se je udeležila kongresa sivolasa Karin Michaelis. Tudi Azija je bila zastopana. — Gotovo časopisje, kakor je »Journal de Ge-neve« in »Vdlkische Beobachter« se bo ob tej priliki najbrž razpisalo o »kulturnem boljševizmu«, vendar to navedenih književnikov ne bo motilo. Stoje previsoko.
Ali si 2e poravnaš naročnino? Ako Se ne, stori takoi svojo dolžnosti
V	italijanski vojski, in med delavci v Abesiniji se je pojavila kolera.
Predsednikom pariškega mestnega sveta je bil s pomočjo desničarjev izvoljen bivši prefekt pariške policije Chiappe, ki je bil odstavljen, ker je bil težko kompromitiran v sleparski aferi znanega Stavijskega.
Posledica šentjernejske noči v Nemčiji. 30. junija lani so pomorili Nemci vrsto »nevarnih« oseb (Rohm, Schleicher itd.). Sorodniki pobitih žrtev, nad 150 oseb, je vložilo odškodninsko tožbo proti državi. K obravnavi zastopnik države ni prišel in je bila zaraditega obravnava preložena. Fašizem pa je dal takoj po preložitvi obravnave zapreti vse tožnike za odškodnino. Za drugo obravnavo je sodišče imenovalo samo zastopnika to-žiteljev (ki so v ječi) in ta njih zastopnik je tožbo — umaknil.
Športna rubrika
Ilirija : Svobodo 7 : 2.
Minulo nedel-io sta gornji moštvi odigrali prevenstveno tekmo, ki je končala 7 :2 v prilog Ilirije. Svoboda, ki je igrala z velikim članom in požrtvovalnostjo, ni zaslužila tako visokega poraza. Sodnik je dopustil preostro tekmo in spregledal marsikaj v škodo domačinov.
	
Opozorilo cellskim izletnikom! Delavci in izletniki kupujte in zahajajte le v one trgovine in gostilne, ki oglašujejo v »Delavski Politiki« in ki imajo zletne znake »Svobode«	
Delavska pekarna Lastni dom Gaberje Podružnica Kralja Petra c. 28 Celje Zahtevajte povsod najfinejše pecivo in kruh te pekarne	ZADRAVEC MATEVŽ pekarna Celje - Gosposka ulica
	BERGER ALBIN gostilna Celje - Kapucinska ul.
TRAFIKA (OSET) Celje - Vodnikova ulica Edino v tej trafiki se dobi »Delavska Politika«	
	VERNIK MARICA trgovina z mešanim blagom (ta trgovina se še izrecno priporoča) Lastni dom pri Delavski pekami Celje
FLORIČ ANTON gostilna »Jugoslovan« Celje - Mariborska cesta št. 26	
	Zaloga dalmatinskih vin in žganja na debelo IVAN ŽIC podružnica Celje, Razlagova ul.
ANTON REBERŠAK restavracija »Zeleni travnik« Celje - Klavna ulica 1	
O stanju nameStenskega pokojninskega zavarovanja
Občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani
Mie kIii ii mnl M io po ii Delavske jelne v Min. - leleioi Dev. 21
Z« konzorcij izdala in urejale Viktor Eržen t Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak ▼ Mariboru.