Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulioe Štev. 16.
Z urednikom se more govoriti ▼Bak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-
▼*8ta 4 kr., pri ▼ečkratnom pojavljanji daje *o popuot.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £». uri zvečer.
za I^ubljano
v upravništvu:
za oelo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta l gld. 60 kr., na meseo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
r.a celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 125.
V Ljubljani v torek, ‘29. julija 1884.
Tečaj I.
Vabilo na naročbo.
S 1. avgustom prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem	času	ponove,	da se
pošiljanje lista ne pretrga.	Najbolje	se to
učini po poštni nakaznici, na čegar od-strižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Ljubljano:
na mesec ........................gld.	—'BO
do konca septembra .................. 1*—
,i „ decembra....................... 2'50
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Po pošti:
na mesec ........................gld.	—‘85
do konca septembra.................„	1-70
„	„	decembra..................„	4-20
0 londonski konferenci.
Skoro bode tega sedemdeset let, odkar je duhoviti zbadljivec princ de Ligny svojo sodbo o sijajnem dunajskem kongresu izrazil v dovtipu: Le congres danse, mais il ne marche pas, »Kongres pleše, pa naprej ne pride." Ne znamo, če so denašnji diplomatje še tako lehkonogi, kakor njih predniki iz Napoleonove dobe, dvojimo tudi, da je bila uprav tropična vročina preteklega tedna baš najugodnejše vreme za plesne zabave, ali toliko je gotovo, da londonska kouferenca, katera bi imela rešiti zamotane egipčanske zadeve, gledč počasnosti in brezvspešnosti daleč prekosi vse jednake shode državnikov, kar jih pozna po-vestnica ter razpravlja veliki strokovnjak narodnega prava, učenjak v ruski službi, Marte n s.
In vender bil je ves svet tega mnenja, da bode konferenciji delo šlo urno izpod rok. Odkar sta se najbolj interesovani velevlasti, Angleška in Francoska, dogovorili o po-
Listek.
Meni gre maščevanje.
(Dalje.)
Zora podd teti pisemce. Teta ga hlastno odprš in bere:
»Moja gospodičina! Vi ne marate zame
—	dobro, zahvaljujem se Vam. Oslepljen od mladostne strasti nisem opazil, da dobim su-šično ženo in da si vso prihodnost ogrenfm. Ker ste se branili, z menoj zakonovati, storili ste mi uslugo, katero vrniti Vam se dolžnega čutim. Na mojo zdravniško, pošteno besedo Vas zagotavljam, da d6be 25 let ne bodete dosegli. Ker bi Vam ali Vašemu očetu po okolnostih ta resnica koristiti mogla, Vam je nisem hotel prikrivati. Spoštljivo Milan."
bTo je lopovsko, barbarsko, norsko!" klikne teta vsa vznemirjena, ki se pa hitro vpokoji. — „Razjarjenost je tega neomikanca oslepila, kaj oslepila, vbesnila ga je. Zora,
litični strani egipčanskega vprašanja, ni nihče več pričakoval toliko protivja v finančnih zadevah. Baš v tem oziru pa so se pokazale skoro nepremagljive težave, in dandanes še je absolutno nemogoče, uganiti, kako se bode razmotala zmedena ta stvar.
Nasprotje j e nastalo med Angleško in drugimi evropskimi velevlasti zlasti iz dveh razlogov. Egipčanskim upnikom ne ugaja Gladstonova namera, znižati obresti egipčanskega državnega dolga, zastopniki drugih držav se pa vrh tega ne ujemajo z normalnim budgetom, katerega predlaga Angleška za državo ob spodnjem Nilu.
Kar se tiče obrestij državnega dolga, je pač toliko res, da se sedanje gospodarstvo v Egiptu nikakor ne vjema z ravnotežjem v državni upravi. Videti je, da so se zopet povrnile nadloge, s kojimi je ob Mojzovem času Bog kaznoval in tepel vbogo deželo faraonov. Arabijev upor, bombardement aleksandrijskega pristanišča, angleška osvojitev, potem grozovita kolera, krvava ustaja v egiptovskem Sudanu in Mahdijeve zmage — to je preveč tudi za bogato deželo in nikdo se ne more čuditi, da Egipet ne premore več obrestij za državni dolg, katere je sicer zmoglo brez posebnega napora. Z novimi davki se tudi nič več ne da izsesati vbogemu trpinu, egipčanskemu felahu, in angleški predlog meri celo na to, da se tudi gruntni davek v Egiptu zmanjša za 500000 angl. funtov (okolo 5 milijonov gld. avstr, veljv) na leto. A upniki o obrestni redukciji ničesar nečejo slišati. Oni po vsej pravici trdč, da so finančne nezgode egipčanske večjidel provzročene po brezobzirni angleški politiki. In v istini cel6 vojaški krogi priznavajo, da je bilo uničenje cvetočega trgovinskega mesta Aleksandrije z vojaškega stališča neosnovano in nepotrebno. Ako so tedaj Angleži sami zakrivili neugodni položaj egipt-tovskih financ, zakaj bi potem drugi upniki imeli plačevati troške angleškega nasilstva? Tako argumentuje Francoska, katera je s svojim kapitalom zadeta v prvi vrsti, tako Nemčija, ki ima tudi okolo 300 milijonov mark
vidiš, to je smešno žuganje, in take malenkosti in nevrednosti jemlješ ti za res?“
Zora pobesi pogled ter d6: »Teta, to prorokovanje se bo izpolnilo!"
»O, tega mi pač ne govori. Sem pojdi, bodi močna, samostojna, malo pomisli! Misliš li, ko bi bila Milanu podala roko, da bi bil res prorokoval kaj tacega. Pojdi, pojdi, ni druzega, ko dejanje divjega, nespodobnega maščevanja. "
Zora ni znala na to ničesar odgovoriti. Zamisli se v dvojljive misli.
»Govori tedaj!" sili teta. »Reci mi, da se kesaš, da si s tako nespametnim in hudobnim pismom se dala prestrašiti. Očetu si ga li uže pokazala?*
»Tega se bom pač varovala. Moj oče so živahni in ta človek je hudljiv. Ne, raje bom sama trpela; pripravljala se bom; prav pa ima vender."
Dekle začne hudo jokati.
»Zora, ti me strašiš", d6 teta, zdaj res preplašena. »Bodi pametna. Neumno to žuganje se ne bo nikoli izpolnilo."
»Tega ne vem, čutim pa, in te misli se
naloženih v egipčanskih državnih papirjih, in celo med Angleži upirajo se denarni mogotci redukciji egiptovskih obrestij. V tem oziru so baš angleški kapitalisti od nekdaj posebno občutljivi. Uže dolgo časa obstoji na Angleškem poseben odbor, tako zvani Council of foreigns bondholders, kateri ima zastopati pravne koristi britanskih upnikov nasproti onim državam, katere nameravajo kratiti njih pravice. Na londonski borzi se papirji take države, katera je oškodovala svoje upnike, niti več ne kotirajo. In sedaj hoče Gladstonova politika z istim sredstvom, s zmanjšanjem obrestij urediti državne finance od angleškega vpliva zavisnega Egipta, baš v tem trenotku, ko se od denarnega trga z nova zahteva egipčansko posojilo v znesku 80 milijonov goldinarjev!
Tudi normalnemu proračunu, kakor ga je sestavila Gladstonova vlada za Egipet, ugovarjajo z mnogih stranij. Poudarjajo, da je Angleška v tem oziru premalo nepristranska ter da se uprava nilske države ne sme meriti po sedanjem, čisto izrednem položaji. Iz vsega se tedaj razvidi, da bode Gladstone moral odjenjati in važne koncesije dati drugim velesilam, sicer je uže sedaj gotovo, da londonska konferenca ne bode imela zaželjenega vspeha.
Priznavati moramo, da mi v Avstriji nimamo toliko opravičenih vzrokov, protiviti se politiki voditelja angleške politike glede Egipta, kakor Francozi ali Nemci. V Egiptu imamo sicer zastopati važne interese trgovinske, a naš kapital ni nikdar posebne uloge igral tam doli na nilovem bregovji. Precej hladnokrvno si tedaj lehko ogledamo diplomatično intrigovanje pri zelenih mizah londonske konference ter preračunamo, kake posledice da bodo imele te razprave na položaj Gladstono-vega kabineta. Naše mnenje v tem oziru je, da bi pač nevspeh britanskega premiera gledč konferenčne politike v vsakem drugem slučaji strmoglavil njega in celo vvhiggistično ministerstvo. Toda dandanes je položaj bistveno spremenjen na britanskih
ne morem znebiti. Umreti, oh, umreti, očeta samega pustiti — oh, ta misel me grozno muči."
Umolkne za trenotek, na to pa nadaljuje: »Tako bom nesrečo nosila sama. Gospodu od G. sem uže rekla, da se ne bom nikdar možila."
»Je li res tako misliš?"
»Res, teta. Sicer imam pa tudi dolžnosti do svojega očeta, njega nečem zapustiti, njemu hočem posvetiti ostanek mojega življenja."
»Zora, ti blodiš, če tako govoriš, če si uničiš vso prihodnost zaradi zlovoljnega žu-ganja zdravnikovega."
„Grozen je, ali zdravnik je, in pa spreten zdravnik, to ste sami potrdili; ne bil bi govoril tako gotovo o mojem stanji, ko bi tega ne vedel."
Zastonj je teta poskušala na nji vso svojo zgovornost, da bi jo pridobila za svojo misel; ničesar ni opravila pri Zori in pustiti jo je morala nepotolaženo, vender pa je upala, da čas jo bo ozdravil.
(Daljo prihodnjič.)
otokih. Konservativci angleški so si izredno škodovali s tem, da so v vprašanji notranje politike, o priliki volilne reforme nasprotovali ne le Gladstonu, temveč javnemu mnenju sploh, mestu da bi se omejili na vnanjo politiko, kjer je njih pozicija od nekdaj mnogo bolj utrjena bila od nasprotne. To je bila taktična zmota, katero bodo drago morali plačati. Sedaj se je vnelo na Angleškem viharno gibanje proti konservativni stranki, povsod, po ljudskih shodih , obiskovanih od nebrojnega občinstva, izjavlja se narod s pravim navdušenjem za načela notranje politike Gladstonove
—	in če se danes razbijejo pogajanja med diplomati, zbranimi v Londonu pri konferenciji, ne bode to imelo za sedaj uiti najmanjšega vpliva na položaj Gladstonovega kabineta !
Trgovinska in obrtna zbornica.
Dne 18. t. m. imela je trgovinska in obrtna zbornica, sejo pod predsedstvom gosp. Josipa Kušarja v navzočnosti vladnega zastopnika, c. kr. dvornega svetnika g. Rud. Chorinskyja in naslednjih gg. zbornikov: Ot. Bamberg, Iv. Baumgartner, lv. Nep. Horak (podpredsednik), Alf. Leder.ig, K. Luckmann, Mih. Pakič, V. Petričič, dr. J. Poklukar, Jos. Ribič, Fr. Sark in Jarnej Žitnik.
Gosp. predsednik konstatuje sklepčnost zbornice, otvori sejo terimenuje overovateljema zapisnika denašnje seje gg. Iv. Baumgartnerja in V. Petričiča.
I. Zapisnik slednje seje se odobri.
II. Gosp. zbornik Alf. Ledenig poroča o ukazu vis. c. kr. trgovinskega ministerstva. Ta ukaz se glasi: Poslanec pl. Pacher predložil je poslanski zbornici državnega zbora v 14. dan decembra 1882. 1. po 90 drugovih podpiran predlog, s katerim se je zbornica povabila, naj sklene:
a) Izda naj se poseben zakon, glaseč se, da mora vse blago, katero pride v trgovino v zaprtih zavitkih, tako, da se pri navadnem kupu njih vsebina ne prešteva, ne tehta zopet ter ne premeri, imeti na zavitku zaznamovano množino na natančno razviden način ter da je prodajalec pod regresom proti pošiljavcu odgovoren, da je vsebina prav naznanjena;
b) naj se za izdelke tekstilne industrije, kateri se tržijo v motkih (štrenah) in pri katerih je naznanilo množine praktično nemožno, določi postavna dolgost štren, katera bi ugajala tržnim potrebam posamičnih vrst blaga;
c) naj se v kazenski zakonik vzprejme določba, glaseča se, da po producentih ali prekupnikih izvršeno zavijanje obrtnih izdelkov, katero ima namen po svoji kakovosti in izvržbi, kupujoče občinstvo zapeljati, se kot goljufija kaznuje;
d) vlada se pozivlje, da se v zmislu avstro-ogerske carinske in trgovinske pogodbe sporazumi s kralj, ogersko vlado, da ta predlogoma a) in b) jednake postavne predloge tudi v ogerskem zastopu na dnevni red postavi.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Volilno gibanje za deželni zbor koroški seje pričelo. Tudi Slovenci so uže izdali svoj volilni proglas. Zadnja številka „Mira“ priobčujoč ta proglas priporoča koroškim Slovencem za poslance v deželni zbor bledeče može:
I. Za beljaški volilni okraj: dr. Fran baron Martinec, c. kr. notar v Rožeku, in Karl Kreiner, veleposestnik v Oberdorfu pri Trebnjem. II. Za celovški volilni okraj; Martin Štih (p. d. Šlemic), župan v Svetni Vasi in Friderik Rupper, hišni in zemljiščni posestnik ter obrtnik v Celovci. III. Za šmohorski volilni okraj: Janez Šnabl (p- d. Hropec), posestnik vZahomcu, in Tomaž Waldner, umetni mizar in posestnik v Vratni Vasi (Iiattendorf). IV. Za velikovški volilni okraj: Andrej Einspieler, upok. profesor v Celovci, in Franc
Muri, župan pri Jezeru. — Volilni proglas bratov naših na Koroškem završuje se ta-ko-le: „Volilni možje! Zdaj imate priložnost, da pokažete svoje moštvo: Naši nasprotniki bi najrajši videli in delajo na to, da bi koroški Slovenci ne imeli nobenega poslanca v deželnem zboru; potem bi lahko govorili in se hvalili, da je Slovencem na Koroškem uže odklenkalo, da Slovenec na Koroškem nima ničesa več govoriti. Vi pa bodite možje in volite z enim glasom možake, ki jih vam priporočamo, v deželni zbor. če bote stali trdno ko skala in pri volitvah zmagali, potem bo prišlo slovensko ime tudi na Koroškem v čast in veljavo, kakor je uže davno po drugih deželah! Še nekaj: ne cepite glasov! Ce prav kateremu iz vas ta ali oni priporočenih mož ni po volji, vender ga naj voli. Volite vsi enako in brez razločka nasvetovane možč. Le tako je zmaga mogoča; kakor hitro pa se vaši glasovi razcepijo, ste uže zgubljeni! Pridite vsi! Ura enkrat zamujena, ne vrne se nobena. Bog daj srečo! Kakor si bote postljali, tako bote ležali! — Ker so prvotne volitve na mnogih krajih izpale v slovenskem zmislu, upati je, da bodo Slovenci v prihodnje v koroškem deželneni zboru mnogobrojnejše zastopani nego do sedaj.
Nekateri listi javili so te dni, da je na-učno ministerstvo uže sestavilo proračun za leto 1885 ter da so v ta proračun bile uvrščene visoke svote za češke šole, katere pa je finančni minister baje izbrisal. Češkim listom poroča se o tem iz zanesljivega vira: „V ministerskem sovetu, kateri pa še ni polnoštevilen, se posvetovanja o proračunu za prihodnje leto niti začela niso ter se vsled tega minister Dunajevsky o svotah za češke šole ni mogel niti povoljno niti nepovoljno izraziti.“
V	nedeljo obdržavalo je češko delavsko društvo v Pragi velik shod. Zaključilo se je, poslati peticijo gospodski zbornici, naj se ovrže sklep poslanske zbornice o llurnem dnevnem delu. Češki delavci zahtevajo, naj se dela samo 10 ur na dan, naj se ob nedeljah in praznikih miruje ter da se ustave delavski zbori.
Nemci na Češkem počeli so narodno sovraštvo sejati tudi uže v zavodih in institucijah, kjer je do sedaj politika bila po polnem izključena. Med češkimi Nemci sklicujejo se namreč shodi ter sprejemajo resolucije, v katerih se zahteva, naj nemški članovi izstopijo iz češkega deželnega kulturnega soveta. Quousque tandem?
Iz Belgrada se poroča, da je patrijarh karlovški Angjelič pretečeno nedeljo dospel v srbsko prestolnico ter bil svečano sprejet. 150 let je uže prošlo, kar je naslednik ipeških patrijarhov slednjič obiskal srbsko prestolnico. Da se je to sedaj zgodilo, je nov dskaz srčnih razmer med našo državo in Srbijo. Kralj Milan podelil je pred dvemi leti patrijarhu Angjeliču red sv. Save; da se za to odlikovanje osobno zahvali, napotilo je patrijarha, da obišče Belgrad.
Tuje dežele.
Vprašanje o reviziji francoske ustave stopilo je v novo fazo. Senat je namreč izjavil, da sicer ne zameta načelno revizije ter niti one točke glede budgetnega prava, nego da samo želi garancije gledč zastopanja v tej zadevi. Ferry je potem predložil, naj se debata o tej stvari za tako dolgo odloži, da se zbornici omogoči izjava o tem predlogu. Sprejme li zbornica modus, katerega želi senat, potem je verjetno, da bode kongres imel odločiti usodo revizije.
Na Angleškem nadaljuje se agitacija proti zaključku gorenje zbornice glede volilne reforme. V nedeljo obdržaval se je meeting v Manchestru, kojega se je udeležilo nad
80	000 oseb. John Bright je predsedoval skupščini. Po dolgi debati sprejela se je resolucija , katera protestuje proti znanemu zaključku gorenje zbornice angleškega parlamenta.
Londonska konferenca imela je včeraj tri ure trajajočo sejo. O rezultatu ne poroča
brzojav ničesar; to je pomenljivo ter nam priča, da se je seja zaključila zopet brez-vspešno. Danes je zopet seja.
Iz Sudana se javlja, da je četa poveljnika Osmana Digme narasla na 10 000 mož ter da se prebivalstvo obal Rudečega morja priključuje ustašem. Položaj je čem delj tem bolj nepovoljen.
Dopisi.
Z Gorenjskega 28. julija. (Izv. dopis.) Gospod urednik! Poljaka po poljskem pregovoru vsaj škoda spametuje, Vas pa ne, kar mi je očitno iz 123. številke „Ljublj. Lista." Kajti še se niso polegli od Vas razburkani valovi sokolske afgre, še letč kamni od vseh stranij na Vas in Vaše somišljenike p. t. narodne hujskače, opričnike, Efijalte, izdajice i. t. d. in že ste zopet sprejeli med „domače stvari“ notico o nekem „hochstaplerji“ M. M., ki je bil vender slovensk pisatelj in vrh tega še slovensk žurnalist! Za Boga svetega! kaj ste mislili? Mar ne veste, da škodujete s takimi poročili časti in poštenju slovenskega naroda, da prehajajo take reči rade v nemške liste, da Vas morejo pošteni Vaši nasprotniki laesae populi maiestatis in perduellionis dolžiti, obsoditi in s tarpejske skale strmoglaviti? In vender! Da, da! Kaj se res ne morete poprijeti gesla, ki veli, tcmpori servire? Saj menda ni tako težko hvaliti, kar je graje, in grajati, kar je hvale vrednega. Dokler tega ne ume-jete, se nimate kot žurnalist povoljnega vspeha nadejati. Popustite svoj času neprimeren program, držite se mojega prijateljskega sveta in prepričani smete biti, da bodo celo naši radikalci Vaše ime med zvezde kovali. Tako pa ste le eden izmed tistih mož, »koje so med Slovence šteli že mnogo let“ (gl. podlistek „Slov. Nar.“ štev. 168). Pazite posebno na ta vzgledni perfectum, ki ni morda historicum, marveč pravi pravcati perfectum logicum. Da ni vsakemu tako lahko, svoje prepričanje kar čez noč spremeniti in je kakor strgano suknjo v kot vreči, Vam rad verjamem, saj to ravno sedaj prav drastično sam na sebi skušam. Včeraj mi je namreč došla od neznane roke (ki najbrž v „Narodui tiskarni" v Ljubljani deluje) „Slov. Naroda" štev. 168, v kateri se „Sokola" dostojno vedenje pri znanem povratku od vodmatske slavnosti na treh mestih poudarja: v uvodnem članku, v podlistku in poročilu o dr. Zarnika interpelaciji v mestnem zboru. Gosp. župana odgovor mi je dobromisleči moj prijatelj še posebej z modro črto zaznamoval, češ, da se iz njega poučim, kako krivico sem „Sokolu" delal s svojim dopisom z Gorenjskega (v „Ljublj. Listu" št. 119). A kljubti svojej ljubezni do narodnih društev in tedaj tudi do narodnega, slovenskega „Sokola“, kljubu gostobesednemu opravičevanju „Slov. Naroda" ne morem se svojega ondi izrečenega prepričanja otresti. Kajti prvič sem vse, kar se je ono nesrečno nedeljo pred kazinskim vrtom godilo, z lastnimi očmi videl, z lastnimi ušesi slišal, drugič pa v svojem dopisu nijsem „Sokolu" očital nikake nerednosti, ki bi spadala pod ta ali oni paragraf kazenskega zakonika, marveč le nerodnost, alias netaktnost. In tega očitanja ne bi preklical, če me tudi kamnate ali pa le na 14 dnij zapora obsodite. Pač pa izrekam veselo nado, da bode ljubljanski „Sokol“ vkljub sedanji svoji razjarjenosti poslej, uvažajoč dobrohotno svareče besede »Ljubljanskega Lista", vsikdar in vselej taktno postopal. Fr. Wiesthaler.
Iz žirovsko-logaškega okraja 25. jul. [Izv. dopis.] (Cesta Žir- Log a te c.) Dn<5 23. t. m. bil je obhod in pregled cestnih prog „Račeve" in „Sore“, izmed katerih naj bi se najboljša izbrala, da se vender le enkrat prične in dovrši delo teško pričakovane in prepotrebne nove ceste iz Žir v Logatec.
K temu obhodu in pregledu prišel je deželni inžen&r g. Vičel iz Ljubljane, kojemu so se še pridružili župan dolenje-logaški, gospod A. Mulley, ki se uže več let hvalevredno trudi za izpeljavo te ceste, nadalje res delavni in previdni prvomestuik okrajnega cestnega od-
bora idrijskega, g. P. Gruden, ter prvomestnik okrajnega cestnega odbora vrhniškega, gosp. K. Kotnik.
Uže prejšnji, za logaški okraj velezaslužni c. kr. okrajni glavar g. Mahkot se je o potrebi te ceste večkrat in temeljito prepričal ter se ni malo trudil, da bi ljudstvu do te zaželjene in prepotrebne ceste pripomogel.
V	cestnih zadevah posebno izvedeni in za povzdigo prometa jako zaslužni in vneti g. deželni glavar grof Tli urn je lansko leto sam obhodil težavni pot iz Logatca v Žir in uvidevši, kake važnosti bi bila ta cesta za ži-rovski in rovtarski kraj in sploh za promet z Gorenjskega na Notranjsko, se je o opravi-čeui želji tega kraja tolikanj prepričal, da se smemo na njegovo podporo po polnem zanašati.
Kakor uže navadno nesloga najkoristnejše naprave ovira, je tudi pri tej cesti ta nesreča, da sta tudi tukaj dve stranki, jedna za prfigo „Račevo“, druga za „Soro“.
Po Sori bila bi cesta res 3,4 kilometre krajša, kakor po Račevi, vender ker je svet na nekaterih krajih in posebno pri tako zva-nih „Matjažovih kambrah" jako neugoden, bi utegnile zaradi tega težavne tehnične ovire braniti, da bi se ta črta potrdila. „Račevo“ inia to dobro, da se vije po drugi grapi, kjer se stekajo uže sedaj pota več malih vasic in kjer bi tudi vrhniški y okraj po cesti skozi Smrečje bil zvezan z Žirom.
Gosp. deželni inžener Vi čel si je obe prCgi ogledal, in naš kraj ima popolno zaupanje , da bo on kot strokovnjak le ono ukrenil, kar bo najbolj koristno in pravo.
Ako govorimo odkritosrčno in brez vsa-keršnega strankarskega namena, smemo reči, da za Žir je to pač vse jedno, naj bo cesta delana po Sori ali po Račevi, saj so še vaščani žirovski jedni za to , drugi za drugo progo Nespametno je torej govorjenje nekaterih, ki pravijo: „Rajše nobene ceste, kakor da bi ne šla skozi vas“. Kjer gre koristiti celemu ?kraji, je nemogoče, ozirati se na osebnosti in druge take malenkosti.
Glavna stvar je, da se složno in neprenehoma trudimo, da se spolni opravičena želja rovtarskega-žirovskega prebivalstva — cesta Zir-Logatec.
Ta cesta ne bila bi pa le za domači promet in iz trgovinskih ozirov velike važnosti, temveč imela bi tudi iz strategičnega stališča jako veliko vrednost. Gorenjska stran imela bi po tej cesti najbližjo in najprimernejšo zvezo z Notranjskim, in v slučaji kake vojske, katere nas Bog varuj, bi naši vojski taka proga dobro služila.
Take so razmere te ceste, o kateri smo
81	na,nenili, to po polnem nepristransko mnenje na tem mestu objaviti.
Zbližuje se čas zasedanja deželnega zbora kranjskega, ker se ima ta za nas jako vazna stvar konečno rešiti. Naša topla želja bi bila, da bi se deželni zbor na malenkostne ugovore, ki bi vtegnili od jedne ali druge strani dohajati in le izvršitev ovirati, ne oziral, temveč složno glasoval za progo, ki je z gospodarskega in trgovinskega stališča ter za občni promet najbolj primerna, ter najbolj vstreza svojemu pi&vcinu ntirncnu.
Pravo uganiti ne bo težko, ker se je uže vse po strokovnjakih pregledalo in gotovo tudi — tega smemo biti po polnem prepričani
nepristransko razsodilo.
Razne vesti.
—	(Poseben način samomora.) Posestnik Karol Streiclior ua Dunaji naveličal so je življenja in v razdvojeni svoji duši sklenil jo oditi na drug svet. Pri tem svojem koraku pa si ni liotel pustiti očitati neoriginalnosti. Vzol jo več metrov dolgo cevko od kavčuka, pritrdil jo ob pli-novo dovodno cev; covko vtaknil v usta ter odprl dovodno plinovo cev in plin tekel mu jo v usta.
V	naslonjači sedeč pričakoval je hladnokrvno smrti, katera je tudi prišla ponj. Mož bil jo morda malo zmošan. Zapustil je listek, na katerem je bilo na-
pisano: „Tako izpolni naj se usoda naše obitelji. “ Samomorilec bil je zel6 imovit.
— (Anarhist Kammerer.) Tovariš Stell-macherjev, Herm. Kammerer, je zdaj zaprt na Dunaji v alserski vojašnici, v drugem nadstropji. Na vseh voglih vojašnice, na vseh hodnikih in vhodih čuvajo vojaki z ostro nabasanim orožjem; nobeden civilist se ne pusti v vojašnico, če se ne izkaže z dopustnim listom. Kammererja pa ne stražijo tako skrbno zaradi tega, da bi ne ušel, marveč le, da bi se mu ne vzelo življenje, in sicer po njegovi stranki. Kadar se zasliši ta anarhist, je v železji in spremljajo ga vojaki, in taka zaslišanja niso redka. Zdaj je Kammerer prav lepo rejen in izgleda zdravo. Vsako kazen ložje prenaša anarhist, kakor post; on ima neskončno dober apetit in uniči precejšnje množine jedij. Kammerer obnaša se v ječi mirno in dostojno, kar pa morda zaradi tega, ker se vedno strogo nadzoruje. Vojno sodišče, katero bode sodilo Kammererja, bode baje izinmo za ta slučaj sestavljeno samo iz častnikov, kajti tvarina pri tej kazenski obravnavi bode tako obširna, da je bode mogel premotriti le bolj naobrožen človek. Sodišče se snide baje koncem avgusta ali začetkom septembra. Sicer ni dvojbe, kaka usoda bode dohitela tega anarhista; ubežnik je, kateri se je pri ujetji stražam nasproti postavil z orožjem.
— (Samomor otroka.) V Desavu utopila se je desetletna deklica, ker je izneverila vinar. Poslali so jo v prodajalnico, kupit za tri vinarje sode. Kupila pa je sode samo za dva vinarja, tretjega pa je obdržala zase. Bojazen pred kaznijo je otroka zapeljala do tega koraka.
— (Posestvo za pet goldinarjev.) Iz Lajpe se poroča: V Dolenjem Rokitaji vršila se je tretja eksekutivna dražba, prodajalo se je na 3180 goldinarjev cenjeno zemljišče. Gostilničarka M. Š. ponudila je 5 gld. — in njej ostalo je posestvo. Eksekucijski red pač potrebuje nekoliko reforme.
— (Vseučilišču v Heidelbergu) ponudila jo neka dama 100 000 mark glavnice, če se dovoli, da smejo na tem vseučilišči tudi ženske se šolati. Vender se je akademični senat izrazil proti prošnji ter odbil ponudbo.
— („Tukaj so prodajajo socijaldemo-krat !“) Plakat s tem napisom bil je pred kratkim prilepljen na kleti prodajalca rib v Berolinu. Ta plakat privabil je toliko množico ljudstva, da je policija morala trgovcu z ribami zaukazati, naj ga odstrani. In kaki so bili ti socialdemokrati? —- Kuhani raki! Trgovec napravil je vsled takega vabila dobro kupčijo
—	(Grof Brani c ki.) Grof Branicki, kateri se je narodil v Ukrajini, umrl je te dni v Parizu ter zapustil trideset milijonov frankov. Bojeval se je v krimski vojski; potem nastanil se je stalno v Franciji. Za vojsko leta 1870/71 daroval je za francoske ranjence 500000 frankov Pokojnik pričel je spisavati obširno delo o „ Slovanskih narodnostih," a do zdaj priobčen bil je še le je-den zvezek.
— (Od tiskarskega pomočnika do poslanika.) Amerikanski poslanik na dunajskem dvoru, John M. Francis, kateri je Zjedinjene Državo zastopal najprej v Atenah in do zdaj posloval v Lisabonu, pričel je svojega življenja tek v tiskarni, kot tiskarski učenec. Povzdignil se jo pozneje do urednika in lastnika novin, in še danes je njegova lastnina 1. 1867. ustanovljeni list „Troy Times," kateri vrlo zastopa republikansko stranko. M. Francis je zdaj 61 let star.
— (Vroča leta.) Ker jo letos huda vročina, zanimalo bode morda koga, kaka vročina jo bila v prejšnjih letih. V 1. 627 po Kristu so se posušili studenci in ljudje mrli so žeje; 879. 1. se ni moglo delati na prostem, osebito no na polji; kdor je vender delal, zapal jo solnčarici. V lotu 993 skuhala so se zelišča na prostem kakor v hudo razbeljeni peči; 1. 1000 bilo jo posebno vročo na Francoskem, reke so se posušile, nastal je vsled mrtvih rib strašen smrad, in prišla je kuga. L. 1014 izginile so v Elzasiji in Lotaringiji vsled vročine reke, posušili so vsi vodnjaki. Leta 1132 se je posušil Ren; 1. 1152 bila je vročina tolika, da so se v pesku lahko jajca kuhala. Leta 1277 umrlo je vsled vročine mnogo ljudij in ži-valij. Lota 1303 posušili sta se reki Dunav in Ren po polnem; 1394 posušila se jo setev in
1. 1538 posušili sta se v Franciji reki Seine in Loke. 1556 bila je po vsi Evropi velika suša; 1. 1615 so se posušili v Franciji in celo v Švici vodnjaki in tolmuni; nič menj vroča so bila leta 1646, 1678 in 1701. V 1. 1715 ni deževalo od meseca marcija do oktobra niti jedenkrat, žito je zgorelo, reke so se posušile. Vročina dosegla je 38° R., in v dobro namočenih vrtovih cvelo je sadno drevje dvakrat. Izredno huda vročina je bila v letih 1724, 1746, 1765 in 1811. Vroča poletja so bila vi. 1830, 1832, 1835, 1850, 1856, 1861, 1864, 1869 in 1870.
— (Dve gospo.) Amstordamsk list poroča to dogodbico, katera je lepa, če bi bila tudi izmišljena: Zdravnik dr. Metzger ne gleda pri svojih pacijentih na stan; ne samo, da mora mora vsak, kdor hoče pri njem najti pomoči, priti k njemu v stanovanje, vsi morajo tudi potrpežljivo čakati, dokler ne pride vrsta na nje. Pred nekaterimi tedni pa se je zgodilo, da je prišla k temu zdravniku v čakalnico revno oblečena žena in priprosto, vender elegantno oblečena dama. Prva obrnila se je k svoji tovaršici ter vzdihnila: „0, kako je neprijetno čakati, ali imate morda tudi vi doma malo dete?" — »Ne.“ — „In ko pridem domov, ne bodo še urejeno po sobi." — „To se pri meni ne godi tako, moji ljudje mi vse oskrbijo." — „A kuhati vender morate sami." — „Tudi no, jaz obedujem v gostilnici." — „No, če res prav nič opraviti nimate, pustite meni prednost, zmenajva številke." — „Z veseljem," odgovori dama, katera pa je bila avstrijska cesarica Elizabeta.
— (Nov recept proti taščam.) Parižki „Figaro" skuša celo kolero oviti v šaljivo obleko. Piše namreč: ,,Včeraj videli smo v jedni izmed prvih gostilnic obedujočega 301etnega gospoda v družbi s postamo, debelo damo. Oba bila sta iz boljše družbe. Po prvem obedu dejal je gospod dami s skoro laskavim in prosečim glasom: „Pro-sim, izvolite vzeti še tretji košček dinje." — To jo bil zet in tašča. Znano je, da so dinje posebno dobro sredstvo, da se dobi kolera.11
Domače stvari.
— (Pri c. kr. vojaškem oskrbovalnem založišči v Ljubljani) vršile se bodo dno 6. avgusta 1884 ob 10. uri dopoludne zopet ponudbe o skrbovanji in zalaganji s senom in slamo za postaji Ljubljano in Rudolfovo za čas od 1. septembra 1884 do 31. avgusta 1885, in sicer pod pogoji v „Laib. Ztg." št. 150 tega leta razglašenimi.
— („Osnova vojstva.) cesarskim i kraljevskim vojakom v pouk v vprašanjih i odgovorih.
V	Kromeriži. Tisk J. Sperlina. — Založba pisateljeva." Tako glasi se naslov knjižici, katera je ravnokar prišla na svitlo. Preložil jo je neutrudljivi pisatelj c. kr. stotnik g. Komel pl. So-čebran. Knjižica ta podajo na 33 straneh v prav lehko umevni, priprosti, vender lepi slovenščini vojakom pouk o osnovi vojstva. Na jedni strani je slovensk tekst, na drugi nemšk. Knjižici je cena 20 kr., ter se dobiva pri pisatelji samem v Kromeriži, ali pa v Ljubljani v Katoliški knjigarni in pri Giontiuiji. — Gospod pisatelj naznanja tudi, da ima poslovenjeno tor pride kmalu na svitlo: »Poučilo o streljanji" in „Vežbovnik“.
— (Tatvina.) V fabriki za klej ukradena je bila včeraj srebrna remontoir-ura in nekaj obleko. Tat je bil skril ukradene stvari v kleti, da bi iste o priliki odnesel. — A hišniki našli so ukradene reči, predno je neznan tat prišel po njo.
— (Utonil) jo včeraj umirovljeni sluga okrajnega glavarstva v Kamniku, Jože Tratnik, v potoku Nevlšica. Mož je pil proti večeru nekoliko ; bil je najbrže vinjen ter tako zašel v pijanosti v vodo, kajti našli so pri njem uro in mošnjiček z novci in tudi ni videti nikake poškodbe na truplu, torej ni suma o kakem zločinu.
— (Slepar.) Iz Postojine se poroča: Dne 17. t. m. okolo 3. ure popoludnč prišel je k posestniku Jakobu Abramu v Palčjah neznan človek ter mu je jel pripovedavati, da ga hoče osrečiti, izročiti mu veliko bogastvo, kajti on je tovariš glasovitega ponarejalca bankovcev, pravi pravcati tovariš Prelesnikov. Ponujal mu je 50 do 600 gld.
ponarejenih bankovcev, kateri se od pravih prav nič razločiti ne mogo in pokazal mu je zapečaten zavitek bankovcev, na vrhu zavitka pa je oblastno čuval ponarejene lep, pravi goldinar. Tedaj pa se je nepreimovitemu Abramu vzbudila v srci želja po denarji, saj je vender tako prijetno biti bogat in imeniten, zmagal je nad Abramom pohlep po bogastvu. Zgovorila sta se, da se snideta prihodnji večer v kolodvorski restavraciji v Postojini. Oba bila sta natančna, oba sta ob določeni uri dne 18. t. m. se sešla v restavraciji; od tu pa sta šla v gostilno Matije B. Med potom izroči neznanec Abramu zavitek, češ, čuvaj ga dobro, v njem je 600 gld.; Abram pa je neznancu za to veliko svoto dal samo 50 gld. Pila sta in jela — in srečna sta bila oba! Ob 11. uri pase je vzbudila v Abramu misel, da bi si nekoliko ugledal te nove tiče, katere mu je izročil neznanec, kako bi bilo prijetno prešteti vso te bankovce, jeden, dva — ... šest stol Oj, to bi bilo lepo! Abram podal se je preštevat denar v stransko sobo; to priliko pa porabi neznanec, pobegne iz gostilne ter jo krene brzimi koraki po državni cesti proti Šent Petru; Abram zagnal se je za njim, a niso sleparja več dohitele slabotne Abramove noge, saj so se mu jeze in žalosti tresle: Oj, kako ga je opeharil! Jeden goldinar — in njegovih petdeset! — Ta slepar je okolo 28 do 30 let star, srednje postave, podolgastoga, začrnelega obraza, pod no som ima nekoliko brk. Po njegovem jeziku soditi je bil Vipavec. Varujte se, to gotovo ni tega ljudskega osrečevalca slednji čin!
— (Tatvina.) Z Brda se nam poroča: Dn6 11. t. m. opoludne prišel je neznan lopov v hišo posestnika Luke Eohneta v Vinjah št. 23, proseč ženo Bohnetovo, naj mu da nekoliko zelja. Žena je odšla v klet po zelje; med tem pa zmuzne
lopov v veži na steni visečo dvocevno pištolo in jo popiha v bližnji gozd. — Ob tem času prikral se je tudi neznan človek v zaklenjeno hišo posestnika Antona Kokalja v Vinjah in pobral iz nezaprte sobe dekli več obleke v vrednosti 3 gld. 30 kr. Ta lopov je bil uže prej večkrat v Vinjah ter prenočil nekoč pri kajžarji Ahčanu, kateremu je ravnodušno pripovedoval, da se je tri leta klatil uže s cigani in bil uže jedenkrat tri leta zaprt, Sumniv je potepuh Janez Mišič iz Guncelj (občina Št. Vid v okraji ljubljansko okolice), kajti ta potepuh je v istini tri leta ciganil in bil zaradi tatvino tri leta v zaporu. Sploh so postali vlaču garji prava nadloga za ubogega kmeta, in povsod se čujejo glasne želje, da bi so izumilo kako dra-stično sredstvo proti tej neznosni kugi.
— (V kamenolomu ponesrečil) se je kajžar Janez Lorber iz Boršta (okraj litijski). Delal je z dvema drugima delavcema v kamenolomu v Veliki Dolini; vsled neprevidnosti zasula ga jo odtrgana zemlja; čez pol ure odkopali so ga tovariši, a bil je uže mrtev. Nesrečnež zapustil je vdovo in dva nedoletna otroka.
Poslano.
Nemški listi fakcijozne barve, katerim se redno tudi znani ljubljanski „Wochonblatt“ v svoji skromni postavi pridružuje, kader se mu ponuja najmanjša prilika, sumničiti našo deželno vlado in sosebno osebo visokorodnega gospoda deželnega predsednika, tudi zadnje dni niso strpeli, da bi svojim vernim z vso resnostjo ne oznanovali, kako in s kakimi sredstvi se od vladne strani na notranjske volilce pritiska, češ, da bi volili njenega kandidata, katerega „N. fr. Presse" imenuje der slovenische Postmeister von Loitsch. „Wochenblatt“ pa uže našteva „dva partizana Šukljcjeva. “ Ker bi vtegnil kedo takim popolno izmišljenim in neresničnim ter zares smešnim novicam vender le kaj verjeti, prisiljen sem, na tem mestu v pojasnilo javno izreči, da mi ni bila od vladno strani nikdar kandidatura no ponudena ne nasvetovana in da nisem imel in nimam namena namesto odstopivšega dr. Zarnika kandidirati.
Navzlic temu pa vender ostanem zvest, kakor večina Notranjčev, oni stranki, ki ne sili „z glavo skozi zid“ in to brez vladnega pritiska.
V Dolenjem Logatci dn6 27. julija 1884.
Adolf Mulley.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.11
Zagreb, 28. julija. Vsled preiskave o dijaški aferi izključilo se je danes devet slušateljev (pravnikov) s tukajšnjega vseučilišča. Vlada bode storila še dalnje korake, da se vzdrži mir in red na vseučilišči.
Trst, 28. julija. Vsled neukretnega rokovanja ob precej močni borji zadel je včeraj italijanski parnik „Maria“ na vojni parnik „Andreas Hofer" ter ga nekoliko poškodoval. Kapitau italijanskega parnika je ponudil koj primerno odškodnino.
Levov, 28. julija. Včeraj tukaj umrli mestni dekan in župnik Tomaniosc zapustil je svojo 10000 zvezkov broječo zbirko knjig, vredno 40000 goldinarjev, levovski vseučiliški knjižnici.
Rim, 28. julija. Schlozer poslovil se je pri papeži ter predstavil namestnika De-montsa.
Rim, 28. julija. Uradni list razglaša imenovanja državnih podtajnikov, in sicer Mara-nas za ministerstvo vnanjih zadev, Guicardi nis za poljedelsko ministerstvo in admiral Racchia za pomorsko ministerstvo.
Pariz, 28. julija. Od včeraj zvečer do danes zjutraj je v Toulonu 14 oseb, v Marseillu 18 oseb za kolero umrlo.
London, 28. julija. Konferenca je imela triurno sejo ter jo potem preložila do jutri.
Carigrad, 28. julija. Velik požar v Maraši uničil je 1200 hiš.______________
Telegrafično borzno poročilo
z dne 29. julija.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih...................80195
>	»	»	»	srebru..........................81-75
Zlata renta.........................................103'35
5°/o avstr, renta. . ...................................96	15
Delnice narodne banke................................. 860'
Kreditne delnice....................................311'70
London 10 lir sterling.................................121	65
20 frankovec............................................ 9-665
Cekini c. kr........................................ 5'74
100 drž. mark...........................................59-55
Pri
Ig.v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
■v I_ijio.Tolja-nI
se dobivajo vedno vse
knjige društva sv. Mohorja
in tudi sledeče knjige :
Cimperman, Pesni. 60 kr.
Decker, Fizika in kemija. 70 kr.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Haderlap, Tisoč in ena noč. V snopičih po 20 kr. Kačič - Miosio, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 28 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje. 1 gld. 20 kr. Lapajne, Fizika za ljudske šole. 25 kr.
Orožen Val., Spisi. 60 kr.
Padar, Zakon in žena. 40 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. B., dr., Pesmarica. 60 kr., vez. 80 kr. Slomšek A. M., Zbrani spisi. I. knjiga : Pesni. 90 kr.
— Zbrani spisi. II. knjiga: Basni, prilike in povesti. 1 gld. 20 kr.
— III. knjiga: Životopisi. 1 gld. 30 kr.
Šmid KriStof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Tomšič, Dragoljubci. 45 kr.
— Peter Rokodelčič. Vez. 45 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme. 1 gld. 80 kr., elegantno v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
Uradni glasnik
z dne 29. julija.
Naprava novih zemljiških kijjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kamniku za katastralno občino Županje Njive; poizvedbe v dan 29. in 31. julija, 2., 4., 5. 7. in 9. avgusta t. 1.; — pri c. kr. okr. sodniji škofjeloški za katastralno občino Sv. Križ (Pertovč-Pod-lonk); poizvedbe v dan 7. avgusta na Češenci pri Luki Demšarji po domače Čoču; — pri c. kr. okr. sodniji brdski za katastralno občino Brezje; poizvedbe v dan 7. avgusta.
Pozivi: Pozivljejo se vsi oni, ki imajo iz zapuščine v 18. dan junija t. 1. z oporoko umrle Katre Zaloher, posestnice iz Most, kaj terjati, da pridejo v 16. dan avgusta t. 1. ob 9. uri dopol. v pisarno c. kr. okr. sodnije v Kamniku in tam svoje terjatve napo-ved6 ali pa do te dobe pismeno prijavijo.
Eks. javne dražbe: V Vipavi zemljišče Antona Krašne iz Dolzih Poljan (820 gld.) v dan 29. avgusta, 30. septembra in 30. oktobra. — V Nove in Mestu zemljišče Jurija Šinkovca iz Herinje Vasi (760 gld.) v dan 28. avgusta, 30. septembra in 29. oktobra. — V Krškem zemljišče Jan. Žabkarja iz Ravnega (60 gld.) v dan 3. septembra, 4. oktobra in 5. novembra; zem-ljišča Ant. Tomažina z Straže (890 gld.) v dan 3. sept.
Tujci.
Dn6 27. julija.
Pri Maliči: Kaschl, zemlj. posestnik, s soprogo, in Miillek, trgovec, z Dunaja. — Garike, kr. stavbeni svčtnik, iz Zgorelic. — pl. Ciotta, dohodkar, z Reke. — Gortan, s soprogo, iz Trsta. — Dr. Hirsch, c. kr. štabni nadzdravnik, s soprogo, iz Gorice.
Pri Slonu: Barth in Fischbach, trgovca, z Dunaja. — Rziha, trgovec, iz Prage. — pl. Petke s soprogo, in Diinigl, lekarski upravnik, iz Trsta.
Pri Virantu: Mahainz in Andlover, iz Maribora. — Južnič iz Češke Lipe. — Jugovič iz Gradca.
Umrli so:
Dnč 28. julija. Adele Kukla, hči tovarniškega uradnika, 1 dan, Stari trg št. 10, živenjsko oslabljenje.
Meteorologično poročilo.
Cas
opazovanja
Stanje
baro-
metra
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
735 08 734 02 735-12
Tempe-
ratura
+ 136 +20*4 +14-2
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm
vzh. sl. svzh. sl. ssvz. sl.
obl.
»
dež
2-80
dež
Zaloga najboljših
mineralnih voda
V
lekarni Piccoli
„pri angelju"
g*« Ljubljana, Dunajska cesta.
'I
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Ip. Klein
knjigarna v Ljubljani.
dobo obiloga in reelnega zaslužka pri neki stari in pošteni bankovni hiši s prodajo zakonito dovoljonih lozov in rent. Ponudbe upravništvu
„Fortuna“
Budimpešta, l)edk-ulica št. 5.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v, Kleinraayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.